sami nad seboj.
Nič ni res, kar nam žno oznanjuje, da je sr ma in da je radi njegov bav vredno pozabiti na
V
leto n.
LJUBLJANA, SOBOTA »• atkila
ŠTEV. 14
S KRIŽEM
Nič ni resnično velikega, kar je življenje obdalo z lagodjem. Videz barv zunanjega leska nas sicer včasih za kenutek premoti, da občudujemo sifcva-^ ki so na površju življenja, ki pa 86 zato hitro, navadno že pred očmi Sfedalcev razblinijo v prazen nič. Zgodovina
pa jih kot neizprosna sodnica Ve*io vrednolti tako, kakor zaslužijo. Človek stoji pred njimi brez spoštovanja'* če že ne z obsodbo.
Kralji in vladarji sveto, veliki voj-’ skovodje, organizatorji narodnih mas ^5mtbo še nimajo v sebi one očarujoče sile, ki zajame človeško dušo z nekim rposebnim sijem zanosa in jo kliče za seboj. Duša se namreč nikoli ne skloni s svojim življenjem po vrednotah, Id niso diuše vredne in zato zvajajo za seboj le počutnost telesa.
Človeku stato nekje v neskončni da-sveti 'nasproti njegov cilj, odmaknjen daleč od vsega trenotnega. Str-*na je poit do njega, obdana je s trnjem in posuta z mnogimi bridkostmi, tej poti ob umiranju telesnih lago-raste duhovno življenje in njegova ^^pfecenljiva cena. Na vrhu, na vra-^ ločitve dveh svetov pa čaka krona ^^ge bojujoče.
Na pragu teh vrat jih stoji nepire-8kdna vršita, obdanih s soncem svo-^e. da nam izpričujejo, da je za v^atmi večnosti doma nedopovedljiva S|'eča in da v preizkušnjah samoodpo-
ŽIVLJENJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA zbornica — Telefon št.:
85—29 — POŠT. CEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA; ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36._
DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST
svet vedno la-je sreča v njem do-njegovih osladnih za-pozabiti na oni dalni cilj. Res pa je, da nam je trpljenje kot božji delež dano v naše posvečenje, da z njim dosežemo svoje odrešenje.
Kot delavci bomo v tem nosili svoj križ za tesarjevim sinom in kot pokre-taši iskali zmage pravici, vedno si sve-sti, da ne bomo nič velikega ustvarili, če ne bomo znali zase, za stan in za pokret trpeti. Samo v križu je zmaga velikih stvari.
vedi ne zdvojimo nad seboj radi prevelike razdalje med nami, kakoršni smo in med ciljem, kamor gremo.
Vsi tj so trpeli, vsi so omahovali, vsi pa so se tudi pod težo bremen oslan-jali na znamenje svojega odrešenja, ki je človeštvu dano v križu. Vsi so bili v šoli velikega mojstra, ki je učil in dal zgled, da je treba za resnično življenje vzeti križ na svoje rame in hoditi za njim, za možem bolečin. Kakor sen je minula zanje bolečina in kakor sončni dan je vstala večna sreča.
V tihem tednu, ki je Resnico hotel kamenjati, se zamislimo v skrivnost trpljenja velikega tedna tudi mi, ki nam je od Previdnosti določen tako majhen košček navidezne sreče tega sveta, pa podanih toliko grenkih napojev, da zaradi njih ne bomo zdvajali
Naprej, na de to %a naš lisk!
Zadnja plenarna seja naše organizacije je sklenila, naj bo mesec april posvečen ?asti življenju našega organizacijskega J11 stanovskega glasila »Slovenskega de-
lavC!U.
Delavci sami ste ga hoteli.
. Hoteli ste svoj list, ker ste se zavedali, ,a je resen delavski pokret brez dobrega ^tnega glasila nemogoč. Je to vez med Posameznimi člani naših podružnic, je vez posameznimi skupinami in med nji-in centralo. Poroča o našem življenju la naših borbah. Brani nas napadov z na-8Protnih strani. Uči nas in kaže nam edi-?° pravo smer, po kateri moremo pričakovati, da si bo pravica delavca priborila ^°jo končno zmago. Vse to ste vedeli in ste sami ustvarili svoje organizacij-glasilo.
*n prav ste imeli.
^esni napadi in zmerjanja v tisku nam sprotnih smeri levičarskih komunistov *?° desničarskih nacionalistov so najboljši «okaz za to. Dobro se nekateri zavedajo, a ste z lastnim glasilom postali močna, Nezlomljiva organizacijska sila, preko ka-.T6 n* več mogoče s posmehom. Zato nJihovi besni napadi, da bi vam to silo
zlomili, ko bi se zlomiti dala. Povsod so z neverjetno zagrizenostjo hujskali delavstvo, naj vašega časopisa ne bere, naj ga ne naroča, naj ga vrne neprebranega. Bali so se resnice, ki jo brani. Bali so se pokreta, ki gre za njo. Toda to prizadevanje je bilo brezplodno, brezkoristno tudi zanje.
Zdržali ste svoj list.
Od številke do številke je rastel po naročnikih in vedno širši je bil krog njegovih prijateljev. Bil je deležen laskavih ocen in priznanj. Celo ljudje iz nasprotnih taborov so končno pod pezo vztrajnega našega dela in resnega pozitivnega stremljenja uvideli, da ni mogoče našega tiska prezirati. Kdor danes hoče v Sloveniji zasledovati delavsko borbo, ne more preko »Slovenskega delavca«.
Vendar še nismo zmagali.
V borbi smo brez kompromisni katoliški delavci, v borbi smo za zmago. Vemo, da bomo prodrli s svojim jasnim stališčem in da bomo zadali slepomišenju mi usodni udarec. Mi bomo .tudi zatrli med našim narodom tuj judovski marksistični pokret. Še zmerom je bilo tako v zgodovini, da so
zmagali miselno jasno opredeljeni po-kreti, ki se niso ženili z nasprotnimi stremljenji za trenotne koristi. Zmerom je bilo tako. Tako bo tudi sedaj in mi bomo zmagali.
Naš tisk nam do zmage pomore.
Najboljše orožje v medsebojni borbi je. Neprestano teden za tednom v tisočih izvodih pomaga ustvarjati lasten pokret, teden za tednom ruši nasprotna škodljiva stremljenja. Poleg našega idealizma, zajetega iz neporušne vere v našo pravično stvar, poleg mnogih osebnih žrtev, vodilnega članstva naših organizacij je v napadu in v obrambi naš .tisk nepogrešljiva opora našega pokreta.
Zato vsi na delo, vsi na propagando!
Ni zadosti, da je vsak naš član obenem naročnik »Slovenskega delavca« in njegov točen plačnik. Ni zadosti, da ga čita sam. Ce smo pravi pokretaši, ga moramo vsi širiti, priporočati, pridobivati mu novih naročnikov. Naše geslo mora biti: povsod; kjer je slovenski katoliški delavec, povsod je .tudi naš list. Po delavskih domovih, v delavskih ustanovah, po javnih lokalih, po naših občinah, med našo inteligenco, povsod mora biti naše glasilo!
Naše podružnice pojdejo torej na tekme.
Meseca aprila tekmujejo med seboj v plemenitem prizadevanju, da damo našemu tisku in z njim združenemu pokretu nov razmah. Trdno smo odločeni, da že v doglednem času dosežemo desettisoč izvodov redne naklade. Odbori naših organizacij naj pod čutom osebne odgovornosti — če še niso — takoj sestavijo za ta mesec propagandni tiskovni odsek, ki mora nemudoma na delo. Mrtva bi bila v pokretu tista skupina, ki bi se ne zavedala te odgovornosti.jin ne bi izvršila po svftjih najboljših močeh naloga zadnje plenarne seje. Morali bi biti od sile zanikerni odborniki onih organizacij, ki bi iz .teh tekem izšle brez časti.
Cast naših skupin je tako na tehtnici.
Delajmo, da jo rešimo. Nič čakati, nič odlašati! Ne bo povsod mogoče ob istem trudu žeti enakih uspehov, nikjer pa brez uspehov biti ne smemo. Zaupamo v zavednost našega članstva in v delavnost naših odborov in vemo, da bodo nalogo dobro izvedli. Mesec propagande za naše glasilo naj potrdi našo trdno voljo: naprej hočemo za velik korak!
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE ZA »SLOVENSKEGA DELAVCA!« BODITE APOSTOLI NAŠEGA TISKA! - NI NAS, KDOR ODKLANJA NAS UST!
Dr. Pavel Robič:
Pomen okrožnice Leona XIII. „Rerum novarum“
X.
Leon XIII. je dalje obsodil socijalizem v nauku in življenju, ker je krivičen družini. Če ima posameznik po svoji naravi pravico do osebne privatne lastnine, jo ima v toliko večji meri kot oče družine. Nauki Kristusovi v tem pogledu so tako jasni, da drže brez vsakih dokazov. Oče ima dolžnost, da za svojo družino skrbi. Nihče ne more družinskega očeta te dolžnosti oprostiti, ki mu jo je naložil najvišji gospodar, Bog. Če pa ima dolžnosti, mora imeti tudi pravice, v prvi vrsti do zasebnega, nedotakljivega imetja. S tem, ko je Cerkev obsodila nauk, da sme država prevzemati vzgojo otrok;, ki so zaupani staršem, je obsojena tudi zmota, da ima država pravico jemati poglavarjem družine zasebno imetje: obsojen je državni socializem.
Takole izvaja Leon XIII:
Pravice, ki jih ima poedinec, so še vse večje, če pogledamo kako so zvezane z dolžnostmi ljudi v družinskem sožitju. Pravice, naravne in prvobitne pravice do sv. zakona, ki ga je božja oblast postavila, nima nihče pravice jemati ali omejevati. »Rastita in množita se!« Tako je postavljena prva, od vseh drugih starejša družba, družina. Kot vsaka oseba in vsaka družba ima tudi ta mala družba nujno neke svoje pravice in dolžnosti, ki od države niso odvisne. Če smo dokazali, da ima vsak človek naravno pravico do zasebne posesti, je očividno, da ima človek tudi kot glava družine vsaj iste pravice, da v toliko večji meri, kolikor več obsega človeška oseba v družinskem življenju.
Oče mora braniti, kar je sam ustvaril. To je sveti zakon narave. Otroci pa so,
kakor pravi veliki katoliški mislec Sv. Tomaž Akvinski, nekaj očeta, nekako razširjenje in nadaljevanje očetove osebe. Kakor torej sme in mora poedinec skrbeti zase in ima svoje pravice, tako sme in mora oče pridobivati in hraniti za svoje otroke, ki so nekaj njega. Tega pa ne more drugače storiti, kakor da poseda sado-nosne dobrine, ki jih zapusti otrokom. Družina ima, pravi papež, vsaj enake pravice kot civilna družba, t. j. država. Vsaj enake pravice ima družina, in bolj v naravi zasidrane, ker je b&lj naravna in starejša tvorba kakor država. Če bi pa državljani, če bi družine s svojim včlanje-njem v državno družbo našle na mesto pomoči žalitev, na mesto varstva prikrajšanje svojih pravic od strani države, potem bi se državi prej izmikali, kakor pa jo želeli.
Te prapravice poedincev in družin jemlje državljanom socializem. Državi dovoljuje vse, poedincem ničesar. Zato je v deželah, kjer so ta nauk izvedli v življenje in zakonodajo, izginila osebna svoboda, izginila privatna iniciativa, izginila osebna čast. Države, ki so zgrajene po tem krivem sistemu, nujno propadajo, kakor propada telo, ki mu odpovedo svoje delo vsi poedini organi in skuša en sam organ na umeten način vršiti funkcijo vseh ostalih. Zato ni nič čudnega, da se ljudje ne počutijo dobro v takih državah, in da jim po papeževih besedah postaja država »bolj osovražena kot zaželjena.«
Socializem, ki ne spoštuje od Boga dane narave, začenja čutiti maščevanje narave. Socializem je protinaraven, krivičen in vodi družbo, ki je po njem urejena, v neizbežno smrt.
V podjetju „Sava“ dosežen sporazum
Kakor je bilo že poročano, se je dne 1. aprila nadaljevalo za razpravo v razsodi-škem odboru za ureditev kolektivnega razmerja v podjetju »Sava«. Po potrditvi pooblastil strank in članov razsodniškega odbora je že uvodoma nastal položaj, ka-koršnega se stranke delojemalske skupine in člani razsodniškega odbora niso nadejali. Ta slučaj, ki se je dogodil na tej prvi razsodniški poravnavi mezdnega spora, pa je dokaz delavske nezadostne zavednosti, kadar se organizacija bori za izboljšanje delavskega položaja in ki je pripravljena žrtvovati vse, da doseže boljše plačilne pogoje. Ta slučaj se v interesu delavstva samega ne sme nikjer več dogoditi, ker je za delavske borbe nečasten.
Prvi se je prijavil neki ljubljanski advokat v svojstvu zastopnika tovarne, ki pa je bil tudi sam osebno navzoč s tremi svojimi delavci, ki so nastopili kot priče.
Ta advokat izjavlja, da je razsodniški odbor nepotreben, ker nima ničesar več sklepati, češ da so delavci prejšnji večer na nekem sestanku sami napravili s podjetnikom sporazum in naj kot dokaz zato služi sklep sestanka, ki ga osebno razsodni-škemu odboru predlaga. Organizacije pa
nimajo pravice vtikati se v podjetnikove razmere, ker so s tem trenutkom v podjetju postale brezpredmetne. Zastopniki organizacij so predloženi sklep delavstva izpodbijali s trditvijo, da je bil napravljen na pritisk in da delavBtvo ni moglo iz srahu pred izgubo dela odkloniti podpisa ob navzočnosti delodajalca, da se z plačo zadovolji. Razsodniški odbor je potem, ko so stranke zapustile prostor, v dveurnem posvetovanju ugotovil, da je treba ta slučaj razčistiti, če smatra stranka delojemalske skupine za potrebno, pred rednim sodiščem, katero naj ugotovi ali je sporazum, ki ga je predložil zastopnik delodajalca veljaven ali ne.
Predloženi sporazum se je zastopniku delodajalca vrnil ob sporočilu stališča razsodniškega odbora. Stranka delojemalske skupine je takoj po objavi tega sklepa sporočila, da bo pred sodiščem dokazala upravičene svoje zahteve, da je predloženi akt ničen, če delodajalec tega sam ne prizna in če ne napravi tekom dneva z njimi sporazuma. Na posredovanje zastopnika delavske zbornice g. Stankota sta se v prostoru delavske zbornice popoldne obe stranki sestali k skupnemu posvetu v svr-11111.
Pomožno osebje v gostinških obratih
Na podlagi členov 1 in 5 uredbe o pomožnem osebju z dne 20. maja 1937. je odredil ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen naslednje:
1. V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v krajih Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah in Slatini Radenci smejo hoteli, restavracije, gostišča (postajališča), kavarne in penzije zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opraviti z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo predpisano z uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih.
Ta uredba določa, da smejo biti zaposlene kot pomožno osebje le osebe z najmanj 4 razredi osnovne šole, za plačilne natakarje pa velja, da morajo imeti najmanj 2 razreda meščanske ali srednje šole, v večini obratov pa morajo dokazati, da so opravljali take posle že najmanj 2 leti. Kot sobarice v hotelih itd. se smejo zaposliti samo one osebe, ki so dovršile kakšno gospodinjsko šolo ali pa delale vsaj dve leti v kakšnem večjem gospodinjstvu.
2. V krajih, označenih pod 1. te odredbe, se v hotelih, restavracijah, gostiščih (postajališčih) in penzijah pobira od gostov nagrada za pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, in sicer največ 10% od zneska računa. Višino odstotka s prednjo omejitvijo določi vsak imetnik obrta za svoj obrt.
Nagrada za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov, se sme pobirati tudi v kavarnah in gostilnah v krajih pod 1. O pobiranju nagrade določijo imetniki kavarn in gostiln sami vsak za svoj obrat.
3. V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osebje pod 2. te odredbe, je prepovedano pomožnemu osebju, jemati neposredno od gostov napitnino v kakršnikoli obliki. V vseh teh obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osebje zaračunana v računu in da je prepovedano pomožnemu osebju sprejemati napitnino neposredno od gosta.
Ta odredba stopi v veljavo 1. maja 1938.
ho rešitve vprašanja. Po večurnem prizadevanju se je dosegel med organizacijami delavcev in lastnikom podjetja sporazum, ki ima veljavo do sklenitve kolektivne pogodbe, katera pa se mora skleniti do konca aprila tega leta. Ta sporazum ureja pred vsem plačilne pogoje zaposlenega delavstva. Da se bodo upoštevale vse določbe obstoječe socialno-poli-tične zakonodaje, da se priznajo delavske strokovne organizacije in da se delavstvo zaradi pripadnosti organizacijam ne bo preganjalo. Med mezdnim gibanjem odpuščeni delavci imajo prvenstveno pravico zopetne zaposlitve, če do 15. aprila pismeno izjavijo pripravljenost za zopetni nastop službe. Kolektivna pogodba bo od podpisa dalje imela veljavnost za šest mesecev. Plačilni pogoji so se z doseženim sporazumom znatno izboljšali.
Od delavstva samega je sedaj odvisno ali se bodo ostale razmere izboljšale.
O vseh stvareh išči nasveta v organizaciji.
V skupnosti je moč.
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (21)	Od	1917	—1922
(Nadaljevanje.)
Toda parlament je odpovedal. Ob koncu 1905. 1. je car dal novo ustavo. Prva zbornica je štela 196 poslancev, duma pa 600, ki pa so bili voljeni po nekem zamotanem sistemu.
Volilna agitacija je bila silovita, revo-lucijonarji so preplavili mesta in vasi, hujskali z govorom 'in letaki. Kljub mirnemu razpoloženju v državi so volitve izpadle za vlado neugodno. Levica je razpolagala z znatno večino.
Maja 1906.1. se je sedala prva duma. Nikolaj je bil bled, s tresočim glasom je bral prestolni govor: »Od ljudstva izvoljeni naj imajo pred seboj samo dobrobit Rusije. Vlada je pripravljena za resno sodelovanje.«
Prvi govori v novi dumi so napovedovali carski dinastiji boj na nož. 379 interpelacij je bilo predloženih. Večina je zahtevala takojšnje podržavljenje veleposesti. To naj bi bil začetek komunizma. 2e julija istega leta je car dumo razpustil, ki je doživela samo 37 sej. Poslanci niso hoteli obsojati terorja revolucionarjev.
Opozicija se je upirala razpustu. 180 poslancev je brez vlade v Wiborgu nadaljevalo s posvetovanji in s pozivom na narod zahtevalo, naj ne plačuje davkov in ne da rekrutov. Stolypin je te poslance zasledoval kot veleizdajalce, zlasti z na-
menom, da bi preprečil njih ponovno izvolitev. Ministrski predsednik je pred novimi volitvami iždal že omenjeno agrarno reformo, s katero je upal pridobiti glasove kmetov.
Z rožnatim optimizmom je vlada pričakovala rezultat teh volitev, toda kakšno bridko razočaranje! Udarec je bil porazen; opozicija se je še bolj okrepila. Sto-lypin je bil že na eni prvih sej ogorčeno izjavil: »Mi smo močni dovolj, da ignoriramo levico. Kričite, kolikor hočete, roke kvišku, mi se ne damo ustrahovati.«
Ker so mu revolucijonarji s šikanirani-mi interpelacijami v prilog prisilne razlastitve in antimilitarizma življenje grenili, je proti nekaterim poslancem naperil proces radi veleizdaje, ker. je tajna zveza zasledovala in imela na svojem programu padec monarhije. Preiskava se je razširila na 66 poslancev, od katerih naj bi bilo 16 kaznovanih. Duma pa se je postavila proti izročitvi. Sedaj je car dumo ponovno razpustil, nove volitve pa razpisal na 14. september 1907. 1.
Da bi končno prišel do dume, ki bo klonila, je Stolypin protiustavno proklamiral nov volilni zakon, ki je bil izrazito reakcionarnega in absolutističnega značaja. Posedujoči razred je dobil prednost na škodo delavstva in malega kmeta. Pred novimi volitvami je bil nasproten ali opo-zicijonalen tisk prisiljen k molku. Okoli tisoč listov je izginilo, a kmalu zopet pod drugimi imeni pričelo izhajati.
Tokrat je vlada dosegla zaželjeno večino. Socijaldemokratom je od prejšnjih 437 mest pripadlo samo še 16. Toda zma-
ga, ki se opira na ječo, obleganje in protizakoniti volilni zakon, je bila le prazen, navidezen uspeh, ki je mnogo ogorčenih pognal v tabor revolucijonarjev. Stolypin in car sta žela, kar sta sejala.
Poraz v japonski vojni, revolucija 1905-6, boj med dumo in vlado, vse to je ugled Rusije v svetu močno omajalo. Čuditi se moramo, kako sumljivo naglo je prišlo do sprave z Japonsko in da je tudi Anglija stopila na stran Rusije. Francija pa je bila že desetletja finančno povezana z njo. Potovanje carja v Pariz in Poin-carea v Petrograd je še utrdilo prijateljstvo teh dveh držav in dovedlo do zveze.
Julija 1914. 1. je bil avstrijski prestolonaslednik umorjen. Srbija naj bi dala zadoščenje, zavzela odklonilno stališče, očividno š pristankom Rusije, ki je že dolgo sanjarila o zrušenju avstrijske monarhije. Rusija je mobilizirala, Anglija je poskušala posredovati, kar pa je Avstrija odklonila. Ko je imel car zagotovilo oborožene pomoči Anglije in Francije, je odredil splošno mobilizacijo. Drveči vojni voz ni bilo več mogoče ustaviti. Viljem II. je v Petrograd poslal ultimat in 1. avgusta mobiliziral. Sovražnosti so se takoj pričele. V silnih množinah so Rusi vdrli na nemško ozemlje, pri Tannenbergu pa bili poraženi, zgubili so Poljsko, Litavsko, Kursko in znatne dele Ukrajine. Trenotni uspehi na avstrijskih tleh so bili brez pomena. Srbija in Črnagora sta bili kmalu zasedeni. Rusija je imela ljudi v izobilju, ni pa imela municije in opreme.
(Dalje prih.)
Čez teden doma
Po koritih se jim toži, gospodom od nekdanje vsemogočne JNS, na vsak način bi hoteli v vlado. Z obema komolcema se rinejo zlasti naši slovenski batinašarji, pod katerimi je v nedavnih letih naš narod pretrpel toliko krivic. Na vse mogoče načine poskušajo, kako bi se bolj globoko priklonili pred vodilnimi srbskimi politiki v vrstah JRZ in kako bi oblatili naše narodne voditelje, pa .tudi ves naš narod, da bi dokazali, da je »spas« države samo v tem, če jo oni lahko izrabljajo proti njeni skupnosti za svoje osebne in za svoje strankarske namene.
Volitve bodo, vse tako kaže. Izjavil je to naš notranji minister dr. Anton Korošec. Izvoljenci petomajskega' režima bodo tako kmalu vzeli slovo od svojih lepih sinekur. Prav nič jih ne bo škoda. Za narod in za obče dobro so storili bore malo.
Petdesetletni jubilej. Preteklo je te dni petdeset let, od kar je delavstvo v naši domovini dobilo zakonito obvezno zavarovanje. Dolga je bila borba delavskega stanu za .to njegovo zaščito. Dolga desetletja je bila brezuspešna. Šele Bismark mu je pomogel do zmage ter uvedel za takratne čase moderno delavsko zavarovanje. Po par letih mu je sledila bivša Avstroogrska monarhija in tako je praz-rtovala Slovenija pred par dnevi neopaženo važni jubilej.
Čez teden v tujini
Moč svoje domovine hvali Mussolini. V
svojem govoru v senatu je izjavil, da Italija lahko postavi na fronto vsak čas 9 milijonov mož, da ima najmočnejše bro-dovje podmornic na celem svetu in da je v letalstvu po svoji moči med prvimi silami na svetu.
Nepremagljivost Nemčije prorokuje Hitler. V svojem velikem volilnem govoru v Štajerskem Gradcu je izjavil, da Nemške *> vojske ne more danes premagati nobena sila sveta. Značilno je, da je tudi predvojna Nemčija vedno tako kričala, da ni sile, ki bi jo bila premagala. Vemo pa, da je takrat oholnost doživela strahovit poraz. Trenotna moč in povezanost teh dveh dežel radi skupnih interesov pa je gotovo močna proti ostalim silam evropskega sveta in je res, da bi bilo zelo usodno v teh časih tvegati na združeno Italijo in Nemčijo kakršen koli oborožen napad.
Anglija je to razumela in previdno krmari mimo nastavljenih čeri, da ohrani mir sebi in svetu. Pri vsem prijateljstvu in povezanosti s Francijo sklepa stike, pogodbe in prijateljstva z italijanskim in nemškim narodom.
Francija je tako vezana, da se ne more ganiti, kakor bi sicer rada vse storila, da bi preprečila neizbežno usodo propadanja španskega boljševizma, ki dere neizbežno k svojemu koncu. Tamošnja rdeča armada je v razsulu. Tisoči vojaštva in civilnega prebivalstva bežijo v Francijo. V Kataloniji, ki nudi še zadnji odpor zmagovitim P rankovim četam, pada v roke nacionalistom mesto za mestom. Nacionalna armada je prodrla tik do morja in je tako južnemu delu s središčem Madrida onemogočen dotok novih moči. Ce se spomnimo strašnega barbarstva španskega boljševizma, moremo biti njegovega poraza samo iskreno veseli.
Rusija je hotela izsiliti od Rumunije, ki je v tem tednu spet zamenjala svojo vlado, dovoljenje, da bi smela boljševi-ška armada preko rumunskega ozemlja na pomoč Cehoslovaški, če bi bila ogrožena. Rumunska vlada pa je to zahtevo odločno zavrnila. Sedanjo Rumunsko vlado, ki je v tem tednu zaprisegla, vodi zopet pa-trijarh Miron. Vlada je strogo nepolitična in je ponovno poudarila razpust vseh strank ter zaprla vse strankarske prostore.
Sosednja Ogerska je nad priklopitvijo Avstrije k Nemčiji izrazila svojo nezainteresiranost. Obenem je državni upravitelj Horty odločno izjavil, da bo njegova domovina v kali zatrla1 vse prevratne poizkuse.
Komunistom in Judom tako povsod slaba prede.
Sestanki in zborovanja ZZD
V NEDELJO, DNE 10. APRILA:
CELJE: okrožni sestanek vseh podružnic ZZD, ki spadajo pod celjsko okrožje, ob %10 dopoldne v Domu v Samostanski ulici.
PODTURN: občni zbor ob 8 dopoldne v dvorani župnišča Toplice.
PREDOSLJE: ustanovni občni zbor ob 3 popoldne.
LJUBLJANA: ob 9. dop. v Čopovi ulici I. sestanek stavbinskih delavcev.
Ž dttmtok (me
Celje
Na zadnjem sestanku dne 29. marca, ki je bil prav dobro obiskan, je imel predavanje naš duhovni vodja g. dr. Hanže-\ič, ki nas je pozival, naj z vnemo delujemo v svoji delavski organizaciji ter naj zlasti sedaj od kraja vsak član in vsaka članica pridobiva novo članstvo. Tega dela naj članstvo ne prepušča samo odboru. Poudarjal je, da mi ne napadamo nikogar, ki iskreno dela za delavske interese, toda tudi od drugih zahtevamo, da so do nas Prav taki. Napadeni bomo,'pa znali z največjo odločnostjo vsak napad pošteno odbiti.
Sledilo je nato predavanje o strokovnem delu Zveze združenih delavcev. Predavatelj je pokazal, kateri so končni cilji naše organizacije. Kot bližnje cilje organizacije je pa navajal zlasti kolektivne pogodbe, skrb za izvajanje socialnih zakonov in delo za zboljšanje socialnih zakonov.
■Naša organizacija je pri delodajalcu, kjer je največ našega članstva, intervenirala po naši predsednici za tri delavke, ki so bile nekaj dni bolne, da se jim je za te dneve v smislu S 219 obrtnega zakona izplačala povprečna dnevna plača, pelavstvo je za ta nastop organizaciji Iskreno hvaležno. Priznanje pa gre tudi v°dstvu podjetja, ki je intervencijo v p°lni meri upoštevalo. — S takim resnim ^elom si organizacija utrjuje svoj ugled, pošteno delavstvo bo .to delo cenilo ,r se v lastnem interesu resne organiza-oklenilo. — V teku je intervencija udi za nek drugi slučaj in upamo, da bo-m° prav tako uspeli.
v trgovskem domu Stermecki so pričeli z dozidavo 4. nadstropja za nove delavnice. Radi .tega je delavstvo, ki je delalo v veliki delavnici v 3. nadstropju, sedaj raztreseno po raznih drugih lokalih za ta čas. Z veseljem bo prebilo nekaj mesecev v teh zasilnih prostorih, ker upa, da bo potem prišlo v boljše in bolj higienične prostore, kakor so bili dosedanji. — V oddelku damske konfekcije so vse članice JSZ podpisale izjavo, da izstopajo iz JSZ ter so podpisale pristopnice za ZZD. K ZZD so pristopile tudi dosedaj neorganizirane.
V nedeljo, dne 10. aprila bo ob 10 dopoldne v Domu v Samostanski ulici okrožni svet za celjsko okrožje Zveze združenih delavcev. Udeleže se ga delegati okoliških 0rganizacij ZZD, iz Celja pa po možnosti tudi vse članstvo!
Jesenice
Našim članom. Nahajamo se pred pr-p11^ rednim občnim zborom podružnice.
ri Pregledovanju blagajniških knjig je j"°ral odbor na žalost ugotoviti, da so tudi “*ed nami delavci, ki svoje članske dolž-. °s*-i ne smatrajo za resno in ne izvršu-g *)o v redu svojih članskih mesečnih pri-Pevkov. Nekateri so za več mesecev v postanku. Ker mora do občnega zbora poslovanje odbora v redu, apeliramo na vse prizadete člane, da svoje obveznosti napram organizaciji izvršijo. Kdor zanemarja organizacijo, tega bo zanemarila tudi organizacija. Vedi, da ti ne bo organizacija prav nobena opora nikjer, če misliš organizacijo samo izkoriščati. Za vsakega naj velja, da ima vsak član organizacije enake pravice le takrat, kadar je izvršil do organizacije tudi enake dolžnosti. Na občnem zboru se bo podalo Poročilo o staležu članstva, ki se tega za-Veda in ima svoje dolžnosti urejene. Pra-vila govorijo, da kdor je več nego tri me-g^Ce v zaostanku na članarini, ta se je ost*1 Vključil. Ce te to zadene in hočeš Čii« v naših vrstah, tedaj svojo napako napreje popravi. Ce bi pa tega iz upra-cenih razlogov ne mogel storiti, tedaj j. sporoči predsedniku, da te bo pri osta-članih odbora upravičil in ne boš čr-v^n. Opozorilo glede rednega plačevanja članarine so za organizacijo slaba legi-r^^fijja; če pi*tip z njo, tedaj skušaj, da a«a opozorila ne bodo več priobčena; če a° člani ostalih organizacij v tem malo-?*rni, potem ne smemo biti mi, ki ho-enxo, da organizacija nima nikakih ovir 1 izvrševanju svojega dela. To današnje ®P°zorilo izpolni, če si prizadet, če ne bo °rala izvršiti organizacija svoje.
Smrt kat. delavca.
jj,.^ večnemu počitku smo ponesli prete-.1 teden čakat vstajenja nekdanjega tov. . javca, vzornega katoliškega moža, Ro-Ca Janeza. Mož je dolgo let priklenjen Posteljo bogu vdan o čakal v velikem Pljenju božjega klica, za katerim je se-odšel po plačilo zvestega služabnika, r. Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Skupščina Krajevne brat. skladnice
Rne 17- marca t. 1. se je ob 5 uri popoldne v prostorih Delavskega doma na
Savi vršila redna, letna krajevna skupščina Brat. sklad.; Delegati so bili polnoštevilno navzoči. Poročilo letošnje skupščine je zanimivo že zaradi porastka števila zaposlenega ’ delavstva. Številke posameznih blagajn so precej izpremenjene od lanskih. V prihodnjih številkah bomo obdelali zlasti bolniško in pokojninsko blagajno, kakor tudi ostale važnosti, v katerih je prav, da delavstvo dobi potreben vpogled.
Skupščina se je bavila tudi z novo bolnico. Sklenjeno je bilo soglasno, da se skupščina strinja s stališčem upravnega odbora, da se namreč zgradi lastna bolnica, četudi bi občine radovljiškega sreza sklenile zidati skupno javno bolnico. Ta sklep je bil s strani upravnega odbora tudi sporočen g. županu Resmanu v Radovljico. Ko bo vprašanje nakupa zemljišča definitivno rešeno, se bo sestala izredna skupščina, ki se bo bavila v podrobnostih glede te nove bolnice.
Ljubljana
Usnjarji. Po občnem zboru dne 26. januarja t. 1. je naša organizacija zopet zelo napredovala v vseh ozirih. Vršili se bodo vsak mesec redni članski sestanki, katerih naj se vsi člani polnoštevilno udeleže in naj s seboj pripeljejo še tiste, ki še niso organizirani in stojijo ob strani. Tisti, ki dosedaj z delom organizacije niso bili zadovoljni, naj organizacije ne blatijo, ampak naj raje pridejo na sestanek in tam vpričo vseh povedo svoje mnenje, da bo tako vse delavstvo res sodelovalo in bodo tudi funkcionarji organizacije res čutili tisto odgovornost, ki jo čutiti morajo. Delavska organizacija je sestavljena iz vas delavcev samih. Kakršni so člani, taka je organizacija, to je bilo že stokrat in stokrat poudarjeno na raznih sestankih, vendar se delavstvo tega še danes ne zavedia in delo ter odgovornost nalaga na ramena samo nekaterih.
Najslabše pa je za delavstvo in njegovo borbo, da še danes mnogi stojijo ob strani, čez organizacijo zabavljajo, da bi pa za delo prijeli, jim ni mar. Mislijo si: če bodo kaj pridobili, bomo tega deležni tudi mi, če pa bodo tepeni, bodo tepeni sami. Tako mišljenje ni delavsko; ne sinel bi se najti pošten delavec, ki ne bi bil organiziran.
Treba pa je tudi med organizacijami dobro presoditi, katera organizacija je boljša, katera je prava. Pri tem se noben delavec ne sme ozirati na enega ali drugega člana organizacije, ki jo je za pravo spoznal, češ če bo ta tam, pa jaz ne bom. Komur je za resno delo, na osebe oziral ne bo.
Vsak zaveden slovenski katoliški delavec se bo organiziral edino le v slovenski, katoliški delavski organizaciji, to je v Zvezi združenih delavcev. Tam bo delal in tam bo tudi uspehe žel!
Fotografi. Imamo organizacije, ki so nujno potrebne stanovom, da ščitijo njih interese. Poleg teh imamo pa tudi organizacije, ki niso nujno potrebne za življenjski obstoj posameznika, pač pa so namenjene razvedrilu. K tem štejemo tudi amaterstvo v fotografiji. Čeprav je treba imeti za to stvar veliko časa, pravta-ko pa tudi gmotnih sredstev, vidimo, da se amaterstvo prav dobro razvija. Ker pa je to amaterstvo ustanovljeno v glavnem 2a nestrokovničarje, se hočemo omejiti zgolj ria dejstvo, da imamo v njej par strokovničarjev, ki so pa ravno vsled tega zanemarili svojo strokovno organizacijo.
■ Dobro in koristno je, da se fotograf seznani z sebi sorodnimi organizacijami. Vendar pa ne sme pri .tem zanemariti svoje stanovske organizacije. Zal opažamo, da član ki je preje redno hodil k sestankom, ob seznanjanju z amatersko organizacijo opusti enotedenski sestanek ali celo iz strokovne organizacije izstopi. Z motivacijo, da ne utegne. Ne utegne, se vprašamo? Seveda, če pa trikrat na teden žrtvuje večere amaterstvu,1 in kot laborant razvija amaterjem začetnikom njihove izvršbe.
, Ko mi je eden izmed teh nekoč omenil, da poseča organizacijo, sem mu obrazložil, kakšno stališče mora zavzemati v tej ustanovi. Fant mi je sveto zatrjeval, da bo to izpolnil in se ravnal po mojih besedah. Ker pa je imelo amaterstvo pri njem več vrednosti kot njegova strokovna organizacija, obljube ni izpolnil.
Tobačni delavci. V četrtek dne 31. marca se je vršil občni zbor strokovne organizacije .tobačnega delavstva ZZD v Zadružni kleti na Kongresnem trgu ob zelo lepi udeležbi članstva. Občnega zbora se je udeležil tudi centralni tajnik, tovariš Grebenšek. Zbor je vodil predsednik tov. Jemc Franc, ki je takoj v začetku predlagal, da se pošljejo zahvalna pisma ministroma g. dr Korošcu in g. dr. Kreku, ter
g. Tomazinu, ki stoje vedno na strani tobačnega delavstva in se zavzemajo zanj na merodajnih mestih. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo odbora zelo živahno. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je imel odbor 13 sej, dopisov je bilo odposlanih 77, prejetih pa 48. Sestankov je bilo 8, ki so bili vsi dobro obiskani. Iz poročila blagajnice je razvidno, da je bilo 15.735 din dohodkov in 15.595 din stroškov. Po ostalih poročilih je bil izvoljen novi odbor in sicer:	predsednik	Jemc
Franc, podpredsednik: Rotar Ivan, .tajnik: Vrhovec Ernest, blagajnik: Hvale Maks, odborniki: Inglič Tončka, Petrič Lojzka, Kranc Francka, Jenko Mici, Mrežar Zdenka, Malovrh Tone, Čuden Matevž, Pavlin Albina, .Sušnik Angela, Dovič Mici, De-jak Franck^, Jgči koncu je spregovoril še zastopnik centrale, ki je pozval navzoče, naj vztrajno delajo na našem pokretu.
Občni zbor je nato predsednik zaključil s pozivom na članstvo, naj se še bolj oklene svoje organizacije in gleda na to, da pripelje čim več novih članov v naše vrste.
Senovo
V nedeljo 3. aprila dopoldne smo imeli tukajšnji rudarji lepo zborovanje v Slomškovem domu. Navzlic rdečemu terorju in grožnjam so naši radarji v lepem številu obiskali predavanje, ki ga je imel odposlanec centrale iz Ljubljane.
Opisal nam je, kaj so nam prinesla nova pravila bratovske skladnice in kakšne korake je organizacija podvzela, da se popravi § 50 in § 82 novih pravil. Krivica, narejena v par stavkih, je res veliki' ’ in zato pričakujemo, da jo bo oblast tudi popravila. V ta namen bomo delali in zopet delali, ne pa samo vpili in zabavljali in metali žveplo in ogenj na tiste delavce, ki pri tem ničesar zagrešili niso. Tukajšnji socialpatrioti nas vsevprek zmerjajo in za vse odgovorne delajo. Mi se čudimo, kje je še pri njih sploh kaj »družnosti«, ki jo vsak čas ponujajo. Nam se le tako zdi, da tudi v njihovem taboru ni več družnosti, ampak samo še služnost nekaterim mogočnikom. In ker slepo ne drevimo za njimi, udarjajo po nas.
Mnogokaj smo še zvedeli na zborovanju in z njega odšli polni ognja in navdušenja, trdno odločeni, da bomo vztrajno delali naprej!
Mi se borbe ne bojimo, mi znamo tudi marsikaj prenesti in prestati, ker je v nas nekaj katoliške možatosti in borbenosti. Ce nam borbo drugi vsiljujejo, pred njo ne bežimo!
Preska
Na prvem rednem občnem zboru smo izvolili odbor, ki je sestavljen iz vseh strok članstva naše organizacije. Videli smo, da je članstvo zadovoljno z uspehi prejšnjega leta. Doseglo bi se pa lahko še veliko več, ko bi bili delavci bolj zavedni.
Tovariši! Iz govora zastopnika centrale ste slišali načela in o delu naše centrale. Bodite propagatorji katoliških načel, tekmovalci v ljubezni do bližnjega ter odločni borci za delavske pravice!
Gorje pri Bledu
Delo ZZD v Gorjah. V nedeljo 3. t. m. smo imeli svoj članski sestanek, kateri se je vršil v popolno zadovoljnost odbora, pa tudi povabljeni delegat, tov. Albin Ga-ser z Jesenic nas je pohvalil.
Sestanek je otvoril predsednik Fe&a Jože, ki je v mirnem tonu in z lepimi besedami poudarjal pomen delavske strokovne organizacije za Gorje, kjer so večinoma tovarniški delavci. Nato je pozdravil tov. Gaserja in prosil članstvo, naj si zapomni in zaveda, kaj smo in kaj še lahko postanemo, ako bomo resno in s krepko roko branili obstoj organizacije.
Tov. Gaser je čisto po domače začel dokazovati, kako in zakaj se je ta delavska organizacija ustanovila. Ker še nekaj članov ni bilo uvedenih v pomen organizacije, je to v kratkih besedah razložil. V svojem govoru nas je popeljal nekoliko v naše sosednje držaye, kdaj, kako in čemu so se organizacije ustanavljale, in kaj vse lahko organizacija velja, ako ima močno samozavestne in o organizaciji teoretično dobro poučene fante, katerim se ni treba bati očitanja in predbacivanja od drugih organizacij.
Ker se je delegatu mudilo na vlak, se mu je predsednik zahvalil za poset in ga že vnaprej povabil na prvi občni zbor ZZD, kateri se bo vršil v kratkem.
Podturn
V nedeljo dne 3. t. m. se je vršil občni zbor cestnih delavcev v Podturnu. Občni zbor je vodil tajnik .tukajšnje podružnice tov. Fink Alojzij. Kljub temu, da smo tukaj jako raztreseni ter ima marsikateri izmed nas celo dve uri do Toplic, kjer se je vršil občni zbor. Udeležba je bila precej velika. Kot zastopnik centrale se je udeležil tov. Luzar, kateri je v svojem govoru opisal program organizacije oz. njenega dela, dalje tudi koristi, katerih se moramo nadejati kot res zavedni čla-
DROBNE DOMAČE
Pred meseci je bilo pokojninsko zavarovanje v Jugoslaviji posplošeno in se je vsled tega prijavilo pokojninskemu zavodu v Ljubljani 33.000 novih zavarovancev. Največ teh je iz beograjskega, zatem pa iz zagrebškega področja.
O novem političnem položaju in bližnjih skupščinskih volitvah se je razgovarjal Delavni odbor združene opozicije v Beogradu. Na pogovore so prišli tudi zastopniki dr. Mačka. Ob tej priliki se bodo .tudi pomenili o obisku dr. Mačka, ki namerava vrniti lanskoletni obisk voditeljev belgrajskega dela opozicije.
Prekmurci se pripravljajo za odhod v Nemčijo in Francijo. Prvi skupini sezonskih delavcev bodo sledile še druge. Kljub majhnemu za^užku, si. skromni dllavči prislužijo še toliko, da si nakupijo majhne dele zemlje, kjer si postavijo lasten dom.
Živahna tujska sezona se je začela na Bledu in v drugih gorenjskih krajih, kamor je prispelo te dni nad 100 nemških izletnikov, ki so zasedli blejske hotele. Ta skupina ostane na Bledu 14 dni, dočim so nekateri, ki so dopotovali z isto izletniško skupino, odšli v Dalmacijo. Napovedanih je še več skupin, ki bodo v tem letu pose.tile našo Gorenjsko in dalmatinska letovišča.
»Talentiranega« sleparja so pretekli teden zaprli v Mariboru. Premetenec se je skril pod imenom konzul Klavs, in je uganjal sleparije na veliko. Kupoval je najimenitnejše zagrebške hotele, se izdajal za najemnika belovskih premogovnih rudnikov, se sukal v krogih imenitne gospode, uspešno se je udejstvoval kot ženin med tem, ko je bil reven kot miš s premoženjem: ena cela obleka. Zadnje čase so se začele proti njemu vrstiti tožba na tožbo nakar je postala mariborska policija pozorna in ga aretirala. Zaenkrat je še v preiskovalnih zaporih. Njegove sleparije se postavljajo v vedno svetlejšo luč in je pričakovati, da bo razprava na kateri bo Klauss pojasnjeval svoje sleparije ena izmed najzanimivejših kar smo jih doživeli.
S 4. nadstropja »Rdeče hiše« v Ljubljani je padla 2 letna Marija Zitnikova, hčerka Antona Žitnika, strojnega stavca Jugoslovanske tiskarne. Otrok se je pri padcu smrtno nevarno poškodoval in je izdihnil naslednje jutro.
140.000 tujcev preživlja naša zemlja, medtem ko našo kri pije tujina. Od tujcev jih je v industriji in obrti zaposleno 84.000 v denarnih in prometnih zavodih 16.800 v svobodnih poklicih 15.000 v kmetijstvu in gozdarstvu 64.000, v drugih poT klicih 13.500. Od teh je največ Cehov, Rusov, Madžarov in Nemcev.
Podvinski grad v Mošnjah na Gorenjskem so tatovi obiskali, ter temeljito prebrskali vse prostore, ker niso mogli najti ne denarja in ne dragocenosti so se zadovoljili s postelnim perilom. Sumijo, da so bili tatovi cigani.
Blizu Jatare na progi Sarajevo Beograd se je zgodila od sobote na nedeljo velika železniška nesreča, ki je zahtevala 6 smrtnih žrtev. Sunek lokomotive ob skalo, ki se je zrušila na progo je bil tako močan, da je lokomotivo strlo, dočim potniški vagon priletel na streho stroja. Nesreča bi bila še hujša, če bi se katastrofa zgodila 100 metrov preje ali kasneje, ker potem bi vlak zdrknil s proge v prepad in smrtnih žrtev bi bilo neprimerno več.
Pogajanja za stavbinsko kolektivno pogodbo
Ljubljana, 7. 4. 38.
Dne 6. t. m. se je ob 10 dopoldne v sejni dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, vršila razprava za sklenitev stavbinske kolektivne pogodbe. Trajala je do 13.30. Do zaključka še ni prišlo. Obravnavale so se nekatere, za delavstvo važne zadeve, predvsem glede doklad za delo v težjih razmerah (višinske doklade, doklade v slučaju slabega vremena, itd.). Razpravljalo se je tudi o tem, kakšne odškodnine naj bi delavstvo dobilo, če je poslano s sedeža podjetja v delo v, drug kraj, ker je morda nižji mezdni razred ^n ima d«)tavec več stroškov. Končno so zastopniki 'obeh strank povedali svoje stališče glede mezd. Delodajalci so proti predlogu delavskih organizacij, da se uvedejo samo trije mezdni razredi in so vztrajali pri petih mezdnih razredih. Delavstvu so pripravljeni dati 25 par več na urno mezdo.
Naslednja razprava se bo vršila dne 12; t. m. ob 10 dopoldne.
ni organizacije. Poleg tov. Luzarja je govoril še tukajšnji gospod kaplan, nam razjasnil, da je človeško življenje pač borba, posebno v našem delavskem pokretu, ki ga ne more ščititi nihče drugi, kakor le organizacija, katera stoji na .temelju resnice in pravice. Po končanem občnem zboru smo naprosili tov. Luzarja, naj bi nas v kratkem spet obiskal in mu obljubili, da bo takrat nas petkrat toliko« ■ i
PO SVETU
Iz sedmega mesta v letalstvu je napredovala na .tretje Italija, ki se zaveda moči in pomena letalstva za vojno in obrambo. Tako ugotavlja ameriški letalski general, ki pravi da bo morala Amerika slediti italijanskemu zgledu.
Zaupne zapiske bivšega avstrijskega kancelarja Sušnika imajo baje v Pragi od koder jih bodo prenesli v London. V zapisnikih so podrobna poročila o razgovorih med Hitlerjem in Sušnikom v Berch-tesgadenu kakor tudi mnogo drugih zanimivosti, ki bodo verjetno razne nejasnosti razsvetlile.
Hitler je obiskal ta teden Celovec, ki ga je sprejel z nepopisnim navdušenjem. Imel je govor v katerem je omenil, da ima sedaj le eno dolžnost, da celi rane preteklbsti in, ida poveže to lepo deželo kod biser v veliko nemško domovino. Pri tej priliki so mu izročili listino, s katero ga imenujejo za častnega občana mesta Celovca.
Katalonska ljudska fronta je izdala ukaz, da se vsled pomanjkanje kovinskih predmetov popišejo po vseh zgradbah in cerkvah predmeti, ki bi morali služiti v vojne namene. Cerkvam brez dvoma pri tem ne bo prizanešeno.
Z ozirom na zahteve nemške susedske stranke poročajo Cehoslovaški listi, da bodo dane narodnim manjšinam vse pravice, da pa je zahteva po pokrajinski avtonomiji narodnih manjšin nespremenljiva, ker je v nasprotstvu z ustavo.
Bitim želi 30 milijard frankov za kar pa je naletel na hud odpor. Vsled tega se nahaja vlada ljudske fronte zopet pred krizo. Pripravlja se vlada narodne koncentracije, ki jo žele tudi Angleži. Le taka vlada bo mogla nastopati v imenu demokracije enako močno kod države z avtoritativnim režimom.
Na mandžursfei meji je zbranih 400.000 vojakov. Med temi in ruskimi četami se dogajajo dan za dnem konflikti, ki ne morejo ostati brez posledic.
Portugalski katoliški list »Novitdades« pri naša statistiko, ki jasno kaže, da je portugalski narod ostal zvest katoliški cerkvi. L. 1936, je bilo sklenjenih 64.526 zakonov, od teh 36.324 po katoliškem obredu.
Zagnusilo se je zverinsko postopanje Stalina tudi skrajnemu levemu krilu angleških laburistov, ki so poslali rdečemu mogotcu v Moskvo pismo v katerem med drugim pravijo: »To je barbarska krivica, to je blatenje in krivica nasproti vsem idejam in interesom mednarodnega delavskega razreda. To je zverinski zločin proti socialnemu napredku.« Pismo so izročili sovjetskemu poslaniku v Londonu Majskemu, ki pa je odpošiljatev pisma odbil, in so bili prisiljeni, da pošljejo pismo sami po pošti.
Francove čete so zavzele Lerido, ključ Katalonije, ki se ima v kratkem priključiti zmagoslavnim Francovim četam. Obenem so Francove čete vkorakale tudi v Tortozo, ki leži na ustju Ebra. S tem je nacionalistična armada prodrla do Sredozemskega morja in presekala obalno zvezo med Barcelono in Valencijo.
Odposlanstvo Zveze narodov potuje po južno-ameriških državah z namenom, da pripravi južnoameriške države zato, da se spet vrnejo v Zvezo narodov.
BELEŽKE
ENE VRSTE TIČI SKUP LETE
Zadnja »Delavska pravica« priporoča mesečnik »Dejanje«. Celo sama se ponuja za posredništvo pri naročanju. Nam se to nič čudno ne zdi. Ze dolgo je, kar smo zgubili vsak up, da bi gospodje okrog nje kedaj spoznali, kaj se pravi čutiti s cerkvijo. Čudimo se le tistim, ki v pravi in iskreni želji po katoliški skupnosti še ne uvidijo, da se različno usmerjeni duhovni toki strniti nikoli ne dajo.
Ista »Pravica« pa napada »Stražo v viharju«, »Mi mladi borci«, ki sta glasili katoliške akcije. V beleženju vrstic iz lista »Na mejah« pa hoče zafrkavati našo Fantovsko Zvezo.
POGOVOR NA VPRAŠANJE Citatelju našega lista, ki nas sprašuje, zakaj smo tako na kratko registrirali izjavo predzadnje »Delavske pravice« njenem stališču do ljudskih front in do stanovske ureditve družbe, sporočamo, da nam je ljubše pozitivno graditi na delavskem pokretu, kakor pa se neprestano zgubljati v večnih debatah z njimi, ki so za resnico nedostopni. Dober daljši čla nek o tej zadevi je prinesel list »Mi mladi borci« v zadnji številki.
TAKŠNI SO, TAKŠNI SO BILI
Boj katoliških smeri nikoli ni bil lahek. Težek je bil zato, ker je katolik vezan v obrambi in v napadu na resnico in poštenje, protikatoliški pokreti pa gredo preko moralnih »predsodkov« in upregajo v boj za dosego svojih ciljev vsa dovo ljena in nedovoljena sredstva. Tako de lajo danes, tako so delali vedno.
a
m
Otroški gumijasti CevelJCki na zaponko praktični, za Šolsko deco, ki imajo daleč do Sole. Vel. 27—30 Din 25.—,	31—34	Din	29.—,
ženske Din 35 —
Najbolj zahtevani otroški čeveljček Iz finega laka z zaponko ln močnim usnjenim podplatom. Od it. 24—26 Din 48.—,
27—30 Din 5!t-31—*0 Din 69-
od St. od St.
Nemirni decl za Solo la Igro so najprimernejši ti polčevijt lz močnega nsnja z neraztegljivimi gumijastimi podplati. Od St. 31 —34 Din 49.—, od St. 85—28 Din 59.—.
Dobrim otrokom za pomlad ta fini flekslbl sandal z okraskom In zaponko preko narta. Od St. 21 —30 Din 49.—, St. 31—34 Din 59.—. St. 85—38 Din
Najboljša zračna otroška obutev za pomlad, so sandali lz močnega usnja z usnjenimi podplati. — *t. 27—30 Din 49,—, St. 31—34 Din 59.—, It. 35 —38 Din 70—. Motki Din »O.—.
Za VaSe najdražje fini In lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom in preponke preko narti, fc 27—30 Din 88.—. St. 81 —84 Din 69.—
Lepi otroški lakasti čeveljčki z okrasnim jezikom preko narti. St. 27—30 Din 69.—, St. 31—84 Din 19.—. Isti iz belega nnbnkn po Isti ceni.
Ugodni platneni polčevej na„ saponko z gumijastim podplatom in nizko peto. Delane v drap In sivi barvi.
Novi pomladni model. — Lab ki udobni ženski čeveljčki izdelani v rjavi barvi so za VaS novi ko-stlm najbolj primerni.
88
UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu ln bogato okraSenl čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zato Jih kupite »a sprelimi
82-
Zenski čevlji s Široko pre-ponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko pod petnico. Udobna oblika In nizka Reta očuva VaSe
Odlični deklltkl čeveljček izdelan iz, rujavega boksa ln kombiniran * tamno-r Ja vi m semišem. Isti čeveljček Izdelan lz črnega laka. kombiniran z črnim
Ui h m iu lini poičeveljčkl z okusnim okraskom izdelani lz rjavega ševroa, s usnjenim podplatom In polvisoko peto.
Lahki damski čevlji izdelani lz močnega platna z okraskom lz dltf.lna. Jako so lahki, udobni ln pri-prnvnl za lepo vreme.
Elegantni, lulikl in zračni damski sandali. Izdelani iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narti.
Okusno ln bogato perfort-ran polčevelj, »1 bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so lz črnega ali rjavega boksa.
POSLEDNJI DUNAJSKI MODELI
Dckoltiranl čevlji lz modrega Sevroa z okraskom preko narta ln visoko pod-oetulco. Zaponka Je kombinirana s semiSem.
Lepi damski čevlji iz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno se potrebni k pomladanskim plaščem ln kostimom.
Lahki moški polčevljl Izdelani Iz rujavega usnja s kožna tim podplatom. Luknjičasti okras posvetuje
zračenje noge. mo Din 99.—.
Močni moški polčevljl, s popolnoma novim okrasom, iz rujavega usnja s usnjatim podplatom. Stanejo samo Din 99.—.
Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji v drap-rujavi kombinaciji.
Bogato okrašeni motki čevlji lz sivega semita ali drap usnja z usnjenimi podplatL Pristajajo k vsaki letni obleki.
NAŠ PONOS!
Okusen moški čevelj, izdelan lz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom ln usnjenv
rx»d petnico.
.Dl'
J: :
Tako se senator Hribar v svojih spominih peča z znano zadevo Kamile Theimer. »Slov. narod« je namreč 1. 1913, kakor pravi Hribar, s sadistično strastjo pograbil priliko, ki mu jo je nudila histerična dunajska pisateljica Kamila Theimer, ter je na podlagi od nje ponarejenih Ijufoav-mih pisem začel proti Janezu Ev. Kreku strašno grdo gonjo, da bi tega svojega velikega političnega nasprotnika uničil. Obtožbe bolne ženske so se kmalu izkazale kot neresnične in ko je »Slov. narod« zopet priobčil prav mastno laž v tej zadevi, se je Ivan Hribar, ki je tak način borbe od samega začetka obsojal, kot ugleden prvak narodnonaprednega tabora odločil za odločen korak. »Šel sem v uredništvo« — tako nam Hribar pripoveduje — »in sem v navzočnosti prijatelja Rasta Pusto-slemška, kateremu se je tudi studil ta način boja, vprašal glavnega urednika, ko sem ga opozoril na njegovo blamažo: Kaj boste sedaj storili?« — »Kaj bomo storili ? odvrne urednik, »naprej bomo lagali. Dokler nam ljudje verjeli ne bodo...«
Z lažjo in z nepoštenjem so delali nekdaj, z lažjo delajo sedaj. Kdo se ne spominja nedavnih grdih klevet, s katerimi so ves slovenski narod proglasili za proti-državen in so našim voditeljem podvalili neresnične izjave. Prav sedaj zopet tajijo izjave svojih pristašev, čeprav so neizpodbitno dokazane. Drže se gesla: Laži, nekaj bo že ostalo. Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito, čeprav včasih šele čez mnogo let. Resnica je vendar tista, ki ji je določena zmaga.
Bežne slike
Vse ga je zapustilo. Bil Vam pa je čevljar, kakršnega devet fara ni premoglo. Pa so mu opešale oči, kolena so mu klecnite in hrbet se mu je skrivil. Dvanajst let že ne dela. Vse je šlo na boben.
»Tome, koliko ste stari?«
»Tome, Tome, Tome jih ima pa že dvainsedemdeset«, mi je hitel odgovarjati.
»Kako živite?«
»Kako živim? Za jutri ne vem nič. Le kvartir imam. Lazaristi so mi dali prostor v prejšnji Mezetovi hiši, oni so jo kupili. Čisto sam sem notri.«
»In hrana?«
»Dobri ljudje, dobri ljudje, gospod!«
Nagnil je kozarec in diplomatsko namignil, češ ali bi mi ga privoščili kozarček.
»Dobriljudje, dobri ljudje, gospod!« je ponovil in mimo okna je resno korakal policaj.
»Prav tale me je zadnjič gnal na policijo.«
»Zakaj ?«
»Okajen sem bil. Lačen pravzaprav in sem na cesti obležal. Za dva dni so me zašili. In pomislite oba dni sem bil brez jedi.« Nagnil je, kot bi se hotel maščevati za oba dneva lakote in žeje.
»Gozdič je že zelen ...« je hripavo zapel in se pretegnil.
»Kmalu bomo šli, kmalu. Bog daj, da kmalu!« je prekinil pesem.
»Vidite jaz sem brez vsega, tile bodo pa le imeli v mojih letih pokojnino! Pametno je starostno zavarovanje. Bral sem o tem,« je dodal in pokazal na delavce, ki so «i bočili vino.
ZZD je v službi naroda!
V sovjetskih tovarnah
Sovjetski list »Fond« (od 14. febr. 1.1.), centralni organ sovjetskih sindikatov, je objavil zanimivo in panično odkritje o zlorabah v tovarni avtomobilov »Stalinski« v Moskvi. List piše: v letu 1937 so bili delavci prisiljeni delati 1,121.111 ur preko delovnega časa. Mi pa vemo, da je čezurno delo dokaz skrajno slabe organizacije dela. Nezadostno število delavstva je bilo preobremenjeno tako, da je nadoknadilo 1,287.337 delavnih ur. To se pravi, da je bilo s tma na drugi strani dnevno 735 delavcev brčz dela, To ^na minimum skrčeno število delavstva je primorano delati še ob praznikih. Tako n. pr. delavec Talajko ni imel niti enega dne odmora. Na dan izhoda ga je hotel nadzornik Seleznev zadržati z silo. Ko pa se je do skrajnosti izčrpan le-ta energično upri, mu je rekel: »Ti sabotiraš naš plan. Ovadil te bom.«
Spet lep zgled iz proletarskega raja.
Poravnajte naročnino — prispevajte v tiskovni ______________sklad?________________
List izdaja za konzorcij: Preželj Francč, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, kaplan, Jesenice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskamo: Jožko Godina, Groblje.