LETO XX. — številka 82
Ustanovitelji: občinske konference 6ZDL Jesenice Kranj, Radovljica, gkofja Loka Li Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Ka redakcijo odgovoren Albin Učakar
GLASILO SOCIA
KRANJ, sreda, 1. 11. 1957
Cena 40 par uli 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tedtuk. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1 januatja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
A   ZA GORENJSKO
Otroci so v teh dneh obiskali grobove in spomenike, v spomin prinesli cvetje in prižgali svečke — Foto Perdan
Zmanjšana poraba električne energije
Pretekli ponedeljek je raz-deljevaJna služba Skupnosti jugoslovanskega elektro gospodarstva začela omejevati porabo električne energije v paši državi. Omejitve, ki so v gleladu z zakonom o omejitvah električne energije in odobritvijo zveznega sekretariata za gospodarstvo, je bilo treba uvesti zaradi pomanjkanja vode v akumulacijskih jezerih jugoslovanskih elektrarn. Tako so akumulacijski bazeni hidroelektrarn Jabla-nica, Peručica, Vinodol prazni; v ostalih pa je vode vsak jan manj. Razen tega termoelektrarne v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Brestanici, Kosovem itd. zaradi okvar ne
V Žirovnici 3. novembra
Pružbenopolitične organizacije bodo organizirale proslavo 5G-letnice oktobrske revolucije 3. novembra ob pol osmih zvečer v dvorani gostilne Zelenica. Po programu po prosta zabava in tovari-ško srečanje borcev ter občanov s področja krajevne skupnosti Žirovnica.
J. V.
delajo. Tako se je proizvodnja električne energije v teh dneh zmanjšala za 800 MW (megavatov). Čeprav vsak dan uvozimo iz sosednje Avstrije 105 MW (megavatov) in iz Italije 25. je v teh dneh prišlo do tolikšnega pomanjkanja elektrike, da je bilo treba zmanjšati porabo v naši državi.
Omejitev je v teh dneh najbolj prizadela industrijo fe-rozlitin in karbida, kateri so dobavo popolnoma ustavili. Podjetjem elektrokemije in elektrometalurgije so dobavo zmanjšali za 16 odstotkov, ostalim podjetjem za 15 odstotkov, gospodinjstvom in ustanovam pa za 10 odstotkov.
Ko smo se v torek pogovarjali s predstavniki energetske službe podjetja Elektro Kranj o omejitvah na Gorenjskem, so nam povedali, da bodo mo. rala podjetja zmanjšati porabo za 15 odstotkov in gospodinjstva za 10 odstotkov. Večje omejitve od feh so predvidene le v jeseniški železarni.' Povedali so nam tudi, da je trenutno stanje precej kritično in da bodo potrebne še večje omejitve, če se bo suho vreme nadaljevalo tudi prihodnjih nekaj dni. Najprej bodo morali izklopiti
iz omrežja javno razsvetljavo, prepovedano bo ogrevanje z električnimi aparati, v posameznih konicah pa bodo potrebni daljši izklopi v nekaterih področjih.
Predstavniki energetske službe so nam tudi povedali, da . je do teh težav prišlo predvsem zato. ker so dalmatinske elektrarne nesistematično praznile akumulacijska jezera in niso upoštevale posledic, ki nastanejo ob daljših sušnih obdobjih. Razen tega tudi uvoz električne energije ves čas ni potekal tako, kot je bilo predvideno v programu, prav tako pa tudi proizvodnja električne energije v termoelektrarnah ni potekala po predvidenem programu.
A. Zalar
ZANIMIVA
in
KORISTNA
obvestila za vsakogar boste v naslednjih številkah Glasa brali na tem mestu pod:
Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj obvešča.............
Konferenca komunistov kamniške občina
Reelekcija naj ne bi bila samo na vodilnih mestih
O novi organizaciji zveze komunistov, o idejno-poli-tičnem delu in drugem so razpravljali na sobotni občinski konferenci zveze komunistov Kamnik. Konference se je udeležil tudi član CK ZKS Drago Flis.
Po izvolitvi organov konference so prisotni najprej sprejeli sklep o organiziranju in delu organizacije zveze komunistov v občini. Ta med drugim predvideva, da bo odslej v občini pet krajevnih organizacij ZK in pet organizacij ZK v večjih delovnih kolektivih. V manjših podjetjih, kjer niso predvidene organizacije ZK, bodo ustanovili stalne aktive, in to predvsem tam, kjer problemi zahtevajo organizirano idejno-politično aktivnost komunistov.
Da bi bolje spremljali in preučevali idejno in družbe-no-politično problematiko na posameznih področjih, so člani konference izvolili šest stalnih komisij. Izvršilni organ konference pa bo devetčlanski občinski komite.
Dobro pripravljeno poročilo občinskega komiteja, ki je izčrpno prikazalo sedanje stanje in bodoče naloge članov ZK, je bilo povod za živahno in tehtno razpravo med člani konference. Prisotni so menili, da bo reorganizacija ZK uspešna le, če bo sleherni komunist na svojem delovnem mestu in tam kjer živi aktivno sodeloval pri reševanju tekočih problemov. Posebej so ugotovili, da gospodarstvo na kamniškem področju, razen nekaterih izjem, zaostaja za poprečnimi dosežki gospodarstva v Sloveniji. Zelo vznemirljivo je naraščanje deleža osebnih dohodkov v skupni razdelitvi, saj je ponekod delitveno razmerje ža 90:10 v korist osebnih dohodkov. Zato so člani konference poudarili, da bo potrebno povečati kvaliteto in intenzivnost dela komunistov na tem področju.
Tudi odnos zveze komunistov do mladih    bo treba
(Nadalj. na 2. str.)
# JESENICE — V jeseniški železarni bodo v novembru delali vse sobote. Zaradi treh praznikov v novembru bi namreč preveč zastala proizvodnja, zato je strokovni kolegij sprejel sklep o 48-urncm novembrskem delavniku.
Obrazi in pojavi
Nekateri gostinski in turistični delavci na Gorenjskem, ki se na svoj posel res spoznajo, že dlje vztrajno In povsod poudarjajo: »Največji slabosti našega gostinstva so kadri in kvaliteta uslug. To ugotavljamo tudi letos, zato bo treba v prihodnje prav temu posvetiti največ pozornosti. Nasploh je kvaliteta uslug slaba, turisti — posebno tuji — pa v Jugoslavijo ne prihajajo več samo zaradi posebnega družbenega sistema in ne samo zaradi naravnih lepot, ampak hočejo predvsem kvalitetne usluge. Pri nas pa bi skoraj na prste lahko prešteli gostinske obrate, kjer so gostje s kvaliteto uslug res zadovoljni.«
Tudi mi, manj petlčni domačini, radi odštejemo kakšen dinar več, če nas kot turiste ali goste ali obiskovalce lepo postrežejo. Za tujce to še bolj velja. V izboljšanju kvalitete uslug so še velike notranje rezerve! Tako trdijo gostinci, ki se na svoj posel spoznajo.
Nekje na Gorenjskem, v lepem, daleč po svetu znanem turističnem kraju, pa se je
letos, v mednarodnem turističnem letu, zgodilo, da so gostje — Nizozemci — sredi sezone zapustili hotel in odšli domov. Prihodnje leto jih ne bo več, o tem smo lahko prepričani.
Zakaj so odšli?
Hotel ne sodi v družbo najbolj luksuznih in najbolj znanih. Kako v močni konkurenci zagotoviti obisk skozi vse leto? Odločili so se za nizke cene, prenizke, in z njimi so si zagotovili stalen obisk nizozemskih skupin za vso sezono. Komaj komaj da so shajali s temi cenami, vendar so. Bili so nekje prav na spodnji meji rentabilnega poslovanja — zaradi preproste resnice: gostom niso dajali jesti! No, povsem brez hrane res niso bili, vendar jo je bilo tako malo, tako slabo je bila pripravljena, tako enolična, da so se nazadnje poslovili. Potem, ko niso Imeli vefi gostov, tudi niso bili več rentabilni.
Bilanca: slaba. Razumljivo. Kvaliteta uslug je bila tako na psu, da jih je pokopala.
A.Trllei
Sindikati o gospodarstvu v jeseniški občini
Preteklo soboto so bile v Kranju, Kamniku in v Radovljici seje občinskih konferenc zveze komunistov. Prve seje občinske konference ZK v Kranju se je udeležil tudi član predsedstva CKZKS Vinko Hafner — Foto Franc Perdan
Prva seja občinske konference ZK Kranj
Večji osebni dohodki — manjši skladi
Minulo soboto je bila v Kranju prva seja občinske konference ZK, v kateri je 95 članov zveze komunistov iz kranjske občine. Prve seje se je udeležilo 77 članov konference, prisostvoval pa ji je tudi član predsedstva CK ZKS Vinko Hafner. Na seji so najprej sprejeli sklep o oblikah in načinu organiziranja ZK v občini in poslovnika o delu občinske konference in občinskega komiteja ZK. Po daljši razpravi o obeh po. slovnikih je Martin Košir v referatu obrazložil program dela občinske organizacije, nato pa se je začela razprava o nadaljnjih nalogah organizacije ZK v občini.
Martin Košir je že v referatu med drugim opozoril, da so v delitvi dohodka v delovnih organizacijah na osebne dohodke in sklade v zadnjih dveh letih, posebno pa letos, nesorazmerni premiki v korist delitve na osebne   dohodke.  Menil je,
da bo organe upravljanja v delovnih organizacijah treba opozoriti, da bo to v prihodnje škodovalo nadaljnjemu razvoju gospodarskih organizacij, še posebno bo moral posvetiti pozornost temu vprašanju zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Prav tako je v razpravi načel to vprašanje Franc Puhar, ki je ugotovil, da se skladi danes ne siromašijo na račun osebnih dohodkov le v kranjski občini, ampak tudi v drugih občinah v Sloveniji. Poudaril je tudi, da bo prej ko slej treba ugotoviti, katere delovne organizacije so danes rentabilne in katere ne.
Vinko Hafner, ki je v razpravi pohvalil predlog programa dela občinske organizacije za prihodnje, je poudaril, da bo sedaj treba prenehati z razpravami o reorganizaciji ZK in začeti razpravljati o metodah dela. Ko je govoril o sprejemanju v ZK in izstopanju iz nje, je
(Nadaljevanje s 1. strani)
Reelekcija naj ne bi bila
spremeniti. Izboljšati bo potrebno splošno vzgojno politično delo, obenem pa mladini nuditi več možnosti za vključevanje v športne in druge dejavnosti. V bodoče naj bi pri sprejemanju mladih v zvezo komunistov imela večji vpliv tudi mladinska organizacija.
Člani konference so se v razpravi zadržali tudi pri vprašanju reelekcije vodilnih kadrov. Menili so, naj bi zajela še druga vodilna mesta, ne samo direktorje. Ugotovili so, da bi bila v prihodnjem letu nujna zamenjava
vodilnih mest ekonomsko komercialnih služb, zlasti v manjših delovnih organizacijah. Precej so govorili tudi o medobčinskem sodelovanju, katerega bi morali razvijati posebno na področju zdravstva, šolstva, inšpekcijskih služb itd.
Razen navedenega so kamniški komunisti na svoji konferenci izrnenjali mišljenja Še o vrsti drugih vprašanj. Za sekretarja občinskega komiteja so ponovno izvolili Jožeta Steha.
S. Zupan
povedal, da bi bil danes mar. sikateri mlad človek vesel, če bi ga povabili v ZK, da pa bi se najbrž težko odločil. Poudaril je, da je pri sprejemanju treba prenehati z mnenji, da morajo ljudje sami priti v ZK in da so ko-munisti posebna elita, ki mora' obdržati neke strožje pogoje, marveč je treba nove, mlade ljudi pridobivati za zvezo komunistov.
Ostali člani pa so med drugim razpravljali še o reorganizaciji zdravstvene službe. Predlagali so, da bi v občini ali pa na Gorenjskem ustanovili posebno komisijo, ki bi preučila organizacijo zdravstva, ker reorganizacija na tem področju ne poteka tako, kot je predvidel zakonodajalec. Prav tako so spregovorili o otroškem varstvu, kjer so onozorili, da je trenutno v vzgojno-varstvenih ustanovah — kljub pomanjkanju le-teh v občini — najmanj otrok delavskih in socialno šibkih družin. Pri tem je predsednik občine skupščine Slavko Zalokar poudaril, da bo prihodnje leto treba dokončati osnovnošolsko mrežo v občini in začeti z gradnjo vzgoj-novarstvenih ustanov. Razen tega so na konferenci spregovorili še o zaposlovanju, delu članov ZK z mladino, o ZK v jugoslovanski ljudski armadi itd.
Nazadnje so člani konference izvolili 17-članski občinski komite in osem komisij občinske konference. Za sekretarja občinskega komiteja pa so ponovno izvolili Martina Koširja. Sprejeli so tudi začasni program dela občinske organizacije, ki ga bo posebna komisija še dopolnila, dokončno pa ga bodo člani konference sprejeli na drugi seji, ki je predvidena v drugi polovici novembra. A. 2alar
Pretekli petek je zasedal dvajseti občni zbor občinskega sindikalnega sveta občine Jesenice. Okrog 100 delegatov iz sindikalnih podružnic in 20 gostov, med njimi delegacija avstrijskih sindikatov — okrožja Beljak, predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz občin Trbovlje, Radovljica lin Tržič in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev občine Jesenice. Predsedstvo republiškega sindikalnega sveta je zastopala Dolfka Boštjančič.
Osnovna tema v razpravi je bila položaj gospodarskih in drugih organizacij v reformi.
Štefan Rodi, predsednik predsedstva občinskega sindikalnega svela, je v poročilu zajel vsa področja dejavnosti v občini. Navajam nekatere misli iz njegovega poročila:
Po analizah službe družbenega knjigovodstva in skupščine občine Jesenice je viden mečen padec ekonomičnosti poslovanja poleg železarne tudi v drugih delovnih organizacijah. Značilno je, da kljub manjšemu ustvarjenemu dohodku v delovnih organizacijah, višina osebnega dohodka narašča. Tako stanje prav gotovo ne daje možnosti za boljši razvoj gospodarstva. Taka proizvodnja .se marsikje približuje, spodnji meji rentabilnosti. Sedanji gospodarski in finančni položaj v nekaterih delovnih organizacijah je nevzdržen in zahteva korenitih sprememb. Organizacija dela, ki nedvomno vpliva na proizvodne rezultate, po reformi ni bistveno spremenjena. Samoupravni organi sprejemajo sklepe, vendar ni ukrepov, ki bi bistveno spremenili položaj.
Takoj po reformi, ko so začeli delati instrumenti gospodarske reforme, je kazalo, da delovnim organizacijam dejansko ostaja več denarja. Res je, da se je z revalorizacijo osnovnih sredstev delno znižal ostanek dohodka in je prenesen v prid amortizacije. Vendar so ta sredstva, ki ostanejo delovnim organizacijam, namensko že izločena. S tem ukrepom je le zmanjšana možnost samovoljnega razpolaganja z enim delom sredstev delovne organizacije.
V Ustavi je zapisano, da je osebni dohodek odvisen od vloženega dela in uspeha tega dela. S tem smo vprašanje ne-dela načelno rešili..
Tam, kjer je ostalo to vprašanje le ustavno načelo, tam je to nerešeno in povzroča mnoge nevšečnosti in škodo.
Vprašanje je, ali delavec res prejema tolikšen osebni dohodek, ki ustreza vloženemu delu. Tam, kjer je to urejeno, ne nastopa vprašanje delovne prizadevnosti, tam delavec zavestno proizvaja in svoj del tudi deli z delovnim kolektivom.
Poprečni OD v I. polletju znaša v občini 87.000 S din za gospodarstvo in v negospodarstvu 96.100 S din.
Okrog osebnega dohodka je največ nezadovoljstva v šolah. Ce je to nezadovoljstvo upravičeno, je povsem drugo vprašanje. Šolstvo . v občini ima osebni dohodek na zaposlenega v poprečju 109.100 S din ali 17,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Na osnovnih šolah imajo prosvetni delavci povprečni osebni dohodek 94.300 S din. Po mnenju sindikata tudi v šolskih zavodih manjka pravilnih in pravičnih meril za medsebojno delitev osebnega dohodka.
Izobrazba in strokovnost zaposlenih je v občini zelo problematična in so na tem področju nujne korenite spremembe in ukrepi, saj polovica zaposlenih nima dokončane osnovne šole.
Zare Klincov, načelnik referata za statistiko pri občinski skupščini je s številnimi primerjavami razčlenjeval po_ ložaj, vzroke in posledice dobrega ali slabega poslovanja podjetij. Klincov je opozoril na upadanje akumulativnosti podjetij (tistega dela denarja, ki ostane podjetju za njegovo obnavljanje v procesu proizvodnje). Od celotnega dohodka je 1965. leta šlo 78,6 odstotka za osebne dohodke in 21,4 odstotka za sklade. V letošnjem prvem polletju se je ta odnos poslabšal, in je kar 85.9 odstotka dohodka podjetij bilo razdeljeno za osebne dohodke, medtem ko je za sklade ostalo 67 odstotkov manj kot v prvem lanskem polletju.
V razpravi na občnem zboru je sodelovalo 15 članov sindikata in je zato nemogoče objaviti v tem sestavku vse predloge in mnenja. Nekatera bomo objavili v posebnih sestavkih.
Na zboru so izvolili novi 31-članski občinski sindikalni svet, ki se je takoj sestal in izvolil 13-člansko predsedstvo in tričlanski nadzorni odbor. Za predsednika so ponovno izvolili Štefana Ro-dija, za podpredsednika pa Srečka Mlinarica.
Jože Vidic
Q Jesenice — V jeseniški občini so taborniške organizacije
na vseh osnovnih šolah. Letos so taborniki priredili številne izlete v naravo, ogledali so si razne znamenitosti ter spomenike. Skoraj ni bilo odreda, ki ne bi poslal svojih članov tudi na taborjenje k morju. Letos bodo sodelovali še na proslavah za dan republike, obiskali graničarje za dan JLA in drugo.
Pred sej
Soglasje
o kranjske občinske skupščine
k novim cenam v občini
Za četrtek, 2. novembra, je sklicana sedma seja obeh zborov kranjske občinske skupščine. Iz poslanega gradiva se vidi, da bodo odborniki razpravljali tudi o nekaterih komunalnih vprašanjih. Tako je predviden sprejem odloka o komunalni dejavnosti v občini in soglasje občinske skupščine k cenam za vodo, uporabo kanalizacije in za pobiranje ter odvoz smeti.
Komunalno podjetje Vodovod je v skladu z Zakonom o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, zaprosilo občinsko skupščino za so. glasje, da bi se poprečna prodajna cena vode za kubični meter v občini povečala od sedanjih 52 na 90 starih dinarjev. Predvidena nova cena vode za gospodinjstva, šole, Kulturno-prosvetne zavode itd.
bi tako znašala 50 starih di- < narjev za kubični meter, za ostale potrošnike pa 120 starih dinarjev. Predvideno je, da bo podjetje Vodovod 23,4 odstotka denarja, ki bi ga zbralo za prodajo vode, porabilo za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, 46,9 odstotka pa za razširjeno reprodukcijo.
Prav tako je za povišanje cene za uporabo kanalizacije zaprosilo občinsko skupščino komunalno podjetje Komunalni servis. Po predlogu je predvideno, da bi se cena za kubični meter odplak v občini povečala od sedanjih 29 na 54,2 starih dinarjev. Tako naj bi nova cena za kubični meter odplak za gospodinjstva, šole, vzgojno-varstvene zavode znašala 25 starih dinarjev, za ostale potrošnike pa 74 starih dinarjev. Predvideno je tudi, da bo Komu-
nalni servis 4,1 odstotka denarja od kanalščine moral nameniti za razširjeno reprodukcijo.
Razen tega je predvideno
še soglasje skupščine za cene za pobiranje in odvoz smeti. Te cene bi bile v prihodnje nespremenjene.
Na dnevnem redu četrtkove seje obeh zborov kranjske občinske skupščine pa je predvidena še razprava o gospodarstvu in družbenih službah v občini v prihodnjem letu. Prav tako je predvideno, da bodo odborniki sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve občinskega statuta, razpravljali in sklepali pa bodo o odloku in ustanovitvi regionalnega zdravstvenega centra v Kranju, reorganizaciji zdravstvene službe, o predlogu odloka o javnem redu in miru v občini itd.
A. žalar
Obrtništvo v škofjeloški občini
Specerlja Bled namerava v Begunjah odpreti novo samopostrežno trgovino. V teh dneh so stavbo pokrili, spomladi pa bodo z deli nadaljevali — Foto F. Perdan
Sooa uraiv?
33 °\0 fL&fuiH
za I a kvaliteto TERMOFORJEV št. 2,5
nudijo vse industrijske prodajalne SAVA Kranj Kranj, Maistrov trg 2 Maribor, Trg revolucije 6
Zagreb. Gajeva 2/b Split, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta
Cesarca 29 Beograd, Kneza
Mihajlova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14
ZNIŽANA CENA
od 10,80 N din na  7,20 N din
Po sprejetem zakonu o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov in odredbi o preverjanju strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti leta 1964, se je število zasebnih obrtnikov v škofjeloški občini povečalo za 35 odstotkov. Ti predpisi so namreč prinesli nekaj novosti, ki omogočajo večji razmah zasebne obrti. Zato je občinska skupščina v Škofji Loki svojo zadnjo sejo posvetila predvsem problemom obrti.
Zelo zanimivi so podatki inšpekcijskih organov, v katerih vidimo, da nekateri zasebni obrtniki zaradi pomanjkljivih predpisov o ugotavljanju prometa dosegajo neupravičeno visoke dohodke. Da je ta trditev utemeljena, nam pove že naslednji podatek: leta 1966 je podjetje družbenega sektorja Krona z devetimi obrati plačalo 600.000 novih dinarjev prometnega davka, medtem ko je 25 privatnih gostilničarjev plačalo le 233.300 ND. Se bolj očitni so podatki o utaji prodanih količin pijač, ki so osnova za plačevanje prometnega davka. Tako so posamezni gostilničarji, ki bi sicer po količinah pijač morali biti skoraj enaki, prijavili zelo različen promet. Povrhu vsega pa je občina zasebnim gostilničarjem, ki so vložiti določena sredstva za zboljšanje poslovnih prostorov, zmanjšala davčno osnovo. Ce že govorimo o neenakih razmerah poslovanja obeh sektorjev, moramo upoštevati tudi to. da ima družbeni sekter dosti večje družbene obveznosti do delovne sile. Privatni sektor pa včasih sploh ne
prijavlja vse delovne sile, niti osebnih dohodkov, ki jih izplačuje.
Ker zasebni gostilničarji tudi vodni prispevek plačujejo v sorazmerju s prometom, so tudi tu razlike občutne. Tako je podjetje Krona z osmimi obrati plačalo vodni prispevek, ki bi zadoščal za približno 77 privatnih gostilničarjev.
Po prodanih količinah brinja, suhih fig in sliv prek KZ Sloga in trgovskega podjetja LOKA pa lahko sklepamo, da je zavzela veliki obseg neregistrirana žganje-kuha, saj od celotne produkcije žganih pijač, gostilničarji prijavijo le manjše količine. Na ta način prodajo veliko količine žganih pijač, ne da bi plačali prometni davek.
Nič boljše ni stanje v privatnem prevozništvu. Izmed skupno 31 registriranih tovornih vozil ima dovoljenje za opravljanje te obrti samo 10 oseb. Razumljivo, da dru^i zaradi neplačevanja obveznosti, konkurirajo privatnikom in socialističnemu sektorju.
Inšpekcijski organi so od lanskega septembra do sedaj obravnavali 400 primerov nezakonitega opravljanja najrazličnejših cbrti. Inšpektorji pa menijo, da je takih primerov v občini okoli 2000.
Prav zaradi teh nepravilnosti so škofjeloški odborniki menili, da z obstoječimi predpisi ni mogoče napraviti reda v tej dejavnosti. Vprašanje obrti bi lahko uredili le novi republiški predpisi, ki bi morali izenačiti dajatve zasebnega in socialističnega sektorja-
S. Zupan
Letna skupščina višje šole za organizacijo dela ,
Število slušateljev raste
Največ se jih odloča za organizacijsko proizvodno smer
V ponedeljek je bila v Kranju redna letna skupščina višje šole za organizacijo dela. Na seji skupščine so med drugim razpravljali tudi o učnem programu šole.
V Sloveniji je doslej diplomiralo na tej šoli 98 inženirjev organizacije dela. Trenutno pa je v prvem letniku 250 slušateljev in v drugem 355. Vseh aktivnih slušateljev je danes okoli devetsto.
Vsi ti podatki kažejo, da delovnim organizacijam ta šola zelo ustreza, saj se je posebno po reformi vpis nanjo zelo povečal. Največ slušateljev je do sedaj izbralo organizacijsko proizvodno smer. Približno polovica slušateljev pa si je izbrala orga-nizacijsko-poslovno in organizacijsko kadrovsko smer. Udeleženci letne skup-ičine so v razpravi predlagali, naj bi šola pcskrlvla, da bi slušate-
lji po opravljeni prvi stopnji lahko nadaljevali šolanje na drugi stopnji. Hkrati pa naj bi v program uvedli tudi tuj jezik, ker je večina študijske literature napisana v tujih jezikih. Nazadnje pa so na skupščini tridesetim diplomantom podelili tudi diplome o uspešno končanem študiju.
Po končani skupščini je bil še ustanovni občni zbor društva inženirjev organizacije dela v SR Sloveniji. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli pravila, hkrati pa si je društvo zadalo nalogo, da bo preučevalo organizacijo dela in aktivno sodelovanje) pri razvijanju organizacija dela v praksi, sodelovalo bo s tujimi institucijami, ki se ukvarjajo z uvajanjem sodobnih organizacijskih metod, pri izdajanju strokovne literature itd.
A. Z.
O posebnem muzeju na Jesenicah
»Akcija je doživela polom - poraja se vprašanje ugleda in avtoritete občinske skupščine«
je dejal JOŽE GAZVODA, republiški poslanec, na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Jesenice, ko je obravnaval akcijo zbiranja sredstev za gradnjo osnovnih Sol.
Občinska skupščina je namreč lani sprejela priporočilo, naj bi vse delovne organizacije vsako leto po zaključnem računu odredile iz sklada skupne porabe po 8000 S din na zaposlenega za gradnjo osnovnih šol. Letno bi tako zbrali 80 do 90 milijonov S din in do 1970. leta bi lahko že rešili najbolj kritične primere.
Z delovnimi in drugimi organizacijami bi morali glede tega podpisati posebne pogodbe. In kakšen je rezultat te akcije po letu dni?
Od 133 delovnih organizacij jih je 56 vrnilo podpisane pogodbe za tri leta, 17 delovnih organizacij za eno ali dve leti. Skoraj polovica delovnih organizacij ni podpisalo pogodb ali pa sploh niso odgovorili. Namesto predvidenih 90 milijonov je sklad zbral do danes le U milijonov S din. Polom akcije je očiten. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj so storili v svoji delovni organizaciji tisti člani občinske skupščine, ki tam delajo.
Če nekatere delovne organizacije zaradi svojih gospodarskih težav nc morejo plačati tega zneska, bi vsaj lahko o tem obvestili občinsko skupščino.
Jože Vidic
Potreba po posebnem muzeju revolucije na Jesenicah je začela dozorevati pri nekaterih članih zveze borcev že pred petnajstimi leti. V tistem času so člani komisije za zgodovino NOV v jeseniškem okolišu začeli zbirati gradivo za bodoči muzej. Težje od zbiranja gradiva je bilo vprašanje prostorov. Zadevo so rešili na ta način, da so pri tehniškem muzeju Železarne Jesenice uredili poseben oddelek delavskega gibanja in NOB s stalno razstavo na okrog 80 m2 razstavne površine. Sčasoma je oddelek uspel urediti zbirko dragocenih eksponatov, dokumentov, slik in letakov, ki že omogočajo ureditev večje razstave, kot je obstoječa, in to s področja delavskega gibanja, tako da bi glede gradiva že lahko v dostojni obliki predstavili tujim in domačim obiskovalcem zgodovino Jesenic in okolice.
Vsak kdor ljubi svoj domači kraj, ljubi svojo domovino, njeno preteklost, sedanjost in dela za bodočnost. Zato so prizadevanja za stalno razstavo, ki bi prikazovala podobo Zgornjesavske doline, povsem razumljiva in upravičena. Sedanji prostori ne ustrezajo in bi lahko dejal, da je to muzej v muzeju (saj le redki obiščejo ta kraj).
Glede prostorov bi morda kmalu našli zadovoljivo rešitev (skupno financiranje novega objekta ali pa prenovitev Kosove graščine). Toda problem prostorov se po mojem mnenju predstavlja v drugačni luči.
Stroški vzdrževanja in obnavljanja sedanjega oddelka delavskega gibanja in NOV, ki je v okviru Tehniškega muzeja Železarne, bremene Železarno. Zato nekaj lahko zanesljivo rečemo: brž ko bo oddelek v novih prostorih, ne bo več sestavni del Železarne in Železarna ga ne bo več financirala. Za Železarno je to morda res nepomembna vsota, ne bi pa tako več mogli reči. če bi oddelek morala financirati občinska sikupščina ali pa iskati vire drugod. Samo to ne bi smelo povzročiti malodušja v resne in utemeljene ambicije, da se sčasoma sedanji oddelek preseli na primernejše mesto.
Kakšen naj bo oddelek delavskega gibanja in NOV?
Ce že govorimo o človeku proizvajalcu in če ga hočemo kot takega ohraniti in rešiti pozabe, ga moramo ohraniti v celoti, v vsej njegovi ustvarjalnosti in borbi za obstoj. Z bogato železarsko in planšarsko tradicijo v Zgor-njesavski dolini je obenem povezana tudi bogata tradicija boja delavcev in kmetov za obstoj in svoje pravice. Ce smo se že odločili prikazati razvoj železarstva na Gorenjskem z vsemi znanstvenimi raziskavami, smo prav tako dolžni prikazati tudi človeka kot nosilca gospo-
darskega razvoja — človeka domačina in tujca, rudarja, kmeta in gospodarja, bedo in bogastvo od davnih prednikov do današnjih dni. Prikazati moramo življenje rudarjev doma in na rudiščih, njihove navade, rudarske običaje ipd. Dolžni smo prikazati, kako je takrat rudar živel in njegov odnos do tovarniške gospode in duhovščine. Prikazati moramo, kako je dojemal tiskano besedo, prve knjige, časopise, Prešerna, Cankarja, Finžgarja in drugih. Poseben poudarek bi morali dati prikazu boja za državljanske in socialne pravice. Lahko bi še in še naštevali, saj je to del nas in naše preteklosti.
Prikaz borbe v letih okupacije, trpljenja občanov po raznih zaporih in taboriščih naj bi bila samo skromna od-dolžitev in priznanje tistim, ki so v uporu zgoreli, da bi
VIVA MARIA-Jean Moreau in Brigite Bardot, se zabavata v Mehiki. Tja ju je po-
vedel režiser Luis Malle, da bi z njima posnel filmsko komedijo. Izbral je nenavaden filmski par. Združil je igralki, ki vsaka zase pomenita simbol, mit in kup novcev v blagajni kinematografov. Jean Moreau je predvsem igralka, Brigite Bardot pa francoska inačica filmske zvezde, ki manj igra, pa zato bolj razkazuje svoje telesne čare. Obe je postavil v eksotično okolje Srednje Amerike, dal je obema v roke puške, postavil ob njiju nekaj postavnih mož, ter posnel filmsko komedijo. No, Mallu ne bi mogli očitati, da filmskega medija ne pozna. Ne bi mu pa tudi mogli pripisati kakršnihkoli novosti, ki naj bi jih prinesel v zvočno komedijo. Njegov film še vedno s pridom uporablja gage, situa-cijsko komiko ter vse ostale komedijske značilnosti, ki so jih prinesli v film Chaplin, Keaton, Linder, Bratje Marx in ostali.
Malle ostaja v svojem filmu na ravni vedre filmske pripovedi. Uporablja kamero, uporablja montažo, kaže nam obe igralki. Tudi prenekate-ra  zanimiva   domislica nas
Pionirji osnovne šole Lom pod Storžičem so imeli v soboto v gosteh člane bivših slovenskih partizanskih kurirjev in predstavnike podjetij Termika, Tobak, Državna založba Slovenije in šport oprema iz Ljubljane ter Gozdnega gospodarstva iz Kranja. Ne dolgo tega je namreč poteklo leto dni, kar so te organizac"" preze'; patronat nad plon..-kim od-
mi lepše in svobodno živeli. Pri tem ne smemo pozabiti, da je z Jesenic in njegove okolice 16 španskih borcev, 150 prvoborcev, 1200 partizanov, prek 2000 zaprtih, preganjanih, izseljenih in mučenih občanov. Prek 600 žrtev nacizma in 130 talcev nam dokazuje, da so Jeseničani dostojno sodelovali v borbi proti okupatorju. Pri vseh teh žrtvah pa ne smemo pozabiti dejstva, da so bile Jesenice že v stari Jugoslaviji in med vojno močna postojanka nemštva in pete kolone. S tem se vrednost žrtev samo stopnjuje, saj je bilo na Jesenicah težko delati ali pa se boriti prav zaradi po-tuhnjenosti tujih, sovražnih in zagrizenih nasprotnikov.
Zadeva, ki jo opisujem, bo v kratkem na dnevnem redu občinskega odbora ZZB NOV Jesenice.
Jože Vidic
nasmeje. Celoten film pa pusti vtis poslikanega zabavnika, ki ga beremo in prelistu-jemo v večernih urah.
KROG LJUBEZNI — Roger Vadim   opisuje   ljubezen —
Ne moremo mimo tega, da je scenarij za film napisal Jean Anouilh. Ta izrazito gledališki pisec, je filmu naredil dvorezno uslugo. Napisal je duhovite dialoge, obenem pa skoraj pozabil, da piše za film ni ne za gledališče. To je zavedlo tudi Va-dima. Posnel je film, verno prenesel na platno Anouilho-vo zamisel in nič več. Da^ zbral je celo vrsto lepih igralk od Ane Karine do Jane Fonda, skrbel za zanimive kompozicijsko čiste kadre, ter posneti material spretno sestavil v zaporedje.
Kljub temu, in napaka jo v scenariju, pa ostane film nezaključen, nehomogena celota. Bolje bi bilo, če bi Anouilh svojo zamisel prenesel v gledališče. Na odru bi verjetno gledali Krog ljubezni z večjim zanimanjem in tudi s smehom.
Edino, kar filmu ne gre odrekati, 60 dialogi. Skoraj, da je zaradi njih film vreden ogleda.
B. Sprajc
redom partizanske vasice Lom, ki je ob tej priložnosti tudi prejel naziv kurirske postaje na Lomskem področju med NOB G-34.
Sobotno srečanje v Lomu, ki je poteklo v zelo prazničnem razpoloženju, so pionirji obogatili z lepim kulturnim programom. Domenili so se, da bo tako srečanje odslej redno vsako leto.
Redna
knjižna zbirka Prešernove družbe
za leto 1968 bo izšla v drugi polovici meseca novembra. V redni zbirki so:
1. KOLEDAR 1968, ki ima to pot dvojno velikost knjig in je bogato ilustriran. Med drugim ima 12 večbarvnih reprodukcij priznanih domačih umetnikov.
2. Miško Kranjec: IZ CESTE I. REDA, roman — To je povest že starejše generacije mladine, med 16. in 18. letom. Roman
načenja vprašanje moralne odgovornosti za nesreče na naših cestah.
3. Una Troy: SEDEM NAS JE, roman — Irska pisateljica nam v tem mikavnem delu prikaže vaško mater s sedmimi nezakonskimi otroki in zaplete, ko jim ljudje po podobnosti določajo očeta.
4. Venceslav Winklcr: TISTI IZ ZELENE ULICE (mladinska povest) — Pisatelj nam prikazuje življenje v eni naših mestnih ulic in vsa nasprotja pri starejših, razlike med besedami in dejanji. Otroci pa iščejo poti po svoje v življenje.
5. Franček Bohanec: SLOVENSKA BESEDNA UMETNOST —
Avtor nam odkriva vrednost besedne umetnosti od nekdanjih dni do današnjih časov.
Knjiga je tudi primeren pripomoček učencem osemletk in drugih šol.
članarina je 20 N din. Doplačilne knjige
L Ing. Raoul Jenčič: MALI KMETIJSKI STROJI — Knjiga nam svetuje, katere stroje, priključke in pomožne naprave naj kmetovalci uporabljajo in kako z njimi ravnajo, kdaj si sami pomagajo in kdaj naj prepuste popravilo delavnici.
2. Vlada Marcon: S PLETILKO IN KVACKO — Pleteni in
kvačkani izdelki predstavljajo veliko modo. V knjigi je obdelana tehnika dela, kroji in vse pomanjkljivosti. Zadovoljuje pa tudi vaši želji po novih vzorcih.
3. Andreja Grum: SODOBNO KUHANJE V DRUŽINI — Knjiga nas uvaja v uporabo tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu, živilskih in industrijskih polizdelkov in upošteva vse prehransko bogate in okusne jedi. Knjiga je bogato ilustrirana.
Doplačilne knjige so do izida po 5 N din.
Vsako izmed knjig (razen koledarja) lahko dobite vezano v platno, čc doplačate po 2,50 N din. Po izidu bodo knjige 20% dražje.
Zalo pohitite z vpisom oz. naročilom pri poverjeniku Prešernove družbe aH pa v upravi.
Vabimo vse. kl bi bili pripravljeni Siriti dobro in poceni kiijigo, da se vključite v vrste naših poverjenikov. Naj ne bo delovne organizacije brez poverjenika Prešernove družbe.
Filmi, ki jih gledamo
Slovesnost v Lomu
Učenci poklicne šole poma-
gajo g
Aktiv mladinske organizacije na poklicni šoli v Škof-ji Loki je vključil v svoj let ni program dela med dru gim tudi razne delovne akcije. Za prvo takšno akcijo je predvidel delo pri napeljavi vodovoda za mesto škofja Loka. Vodovod bo do!g 15 kilometrov in bo položen od Hotovelj v Poljanski dolini do škofje Loke. Doslej so to delo poleg delavcev podjetja Tehnik iz Škofje Loke in Vodovod iz Kranja opravljali elani JLA iz škofje Loke.
V četrtek in soboto pa so jih zamenjali učenci poklicne gole iz Škofje Loke. V dveh dneh se je izmenjalo 100 učencev. Njihova naloga je bila kopanje jarka za položitev cevi v Poljanah. Delo jim je kljub strmemu terenu in težki zemlji šlo dobro od rok. Ker pa je dolžina vodovoda precejšnja, bo treba opraviti še mnogo del, preden bo voda pritekla v Loko.
Aktiv mladinske organizacije na poklicni šoli v škof-ji Loki meni, da bi bila gradnja tega vodovoda zelo primerna delovna akcija tudi za aktive drugih šol JI. stopnje na Gorenjskem.
Kolesarsko tekmovanje v Kranju
Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem pro-rnetu bo v okviru 25. obletnice pionirske organizacije izvedla v nedeljo v Kranju kolesarsko tekmovanje šolske mladine v varni, pravilni in spretnostni vožnji. Tekmovalci bodo odgovarjali tudi na vprašanja iz prometnih   predpisov za kolesarje.
Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini. V prvo skupino bodo razporejeni kolesarji od 10. do 12. leta starosti, v drugo pa od 13. do 15. leta starosti. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri dopoldne na parkirnem prostoru pri domu gasilcev v Kranju.
Na tekmovanje lahko pridejo tekmovalci z navadnimi in pony kolesi, ki morajo biti opremljena po veljavnih predpisih. • Tekmovanje bo izvedeno za ekipe in posameznike. Ekipa šteje tri člane, vsaka „šola pa lahko pošlje na tekmovanje dve ekipi iz vsake skupine, če šola ne more poslati celotne ekipe, lahko pošlje posamezne tekmovalce.
Doslej je svoje ekipe prijavilo 9 šol, organizatorji pa računajo, da se bo do petka, ki je zadnji rok, prijavilo še nekaj šol. Skupno je torej doslej prijavljenih 30 ekip, torej 90 tekmovalcev.
Organizator je pripravil za najboljše ekipe in posameznike tudi praktične nagrade.
Ljudje
Krvavo rojstvo Velikega Izraela
Izraelski premier Levi Eš-kol je v enem izmed svojih zadnjih govorov izjavil, da želi, da bi se povečalo priseljevanje Zidov iz zahodnih držav, da bi tako naraslo prebivalstvo »Velikega Izraela«, v katerega se vključujejo tudi okupirana arabska ozemlja.
Čeprav je bilo že večkrat; govora o izraelskih ozemeljskih pretenzijah, pomeni ta izjava najodkritejšo potezo s strani Izraela v zadnjem času. Takšno stališče nam končno tudi pomaga, da realnejše gledamo na arabsko odklonilno stališče do Izraela (nepriznavanje), saj kot kaže, Izraelci sami podpihujejo najnestrpnejše nasprotnike v arabskih vrstah. Ob govorjenju o »Velikem Izraelu« postaja namreč razumljivejša politika, ki je v bistvu vsebovana v besedah »mi ali eni«.
BHBBnaaEBHRBBmir:
Zadnji dogodki na Bližnjem vzhodu potrjujejo domneve, da še ni vse skupaj končano, da položaj še ni dosegel svojega dramatičnega vrha. Vse namreč kaže, da se Izrael pripravlja zopet na vojno in to sedaj že bolj ali manj odkrito s parolo po »Velikem Izraelu«.
Ameriška VI. flota je sporočila, da je izraelski rušilec Eilat večkrat prekršil egiptovske teritorialne vode. Ce lahko verjamemo komu, potem lahko Amerikancem, kot najtesnejšim izraelskim zaveznikom, ter se tako prepričamo, da pomeni potopitev Eilata v bližini Port Saida res le obrambno akcijo ZAR.
Po tej potopitvi se je Izva-cl odločil, da kaznuje (našim narodom so ša sedaj v spominu podobne povračilne akcije) to svoje neuspelo izzivanje v egiptovskih vodah. Izraelska letala so napadla rafinerijo nafte v Suezu. Požar, ki je izbruhnil, je bil viden daleč po sveiu, zakaj na-
znanjal je nastajanje »Velikega Izraela«, močne države nad državami, v kateri naj bi vladali izraelski vsemogočni nadljudje. Kaže, da je le še ukoreninjena ideologija o nadčloveku in to, kot kaže, še najbolj pri tislih, ki so zaradi nje doslej največ prestali.
Marda ne bi mogli zadnjih dogodkov v Suezu imenovati s tako ostrimi besedami, če ne bi bilo za vsem tem še ozadje, ki potrjuje takšne domneve. Pogoste so bile izjave izraelskih funkcionarjev, da je napad na P^rt Said le začetek tega, na kar se Izrael pripravlja. In na kaj se pripravlja?
Na kaj se Izrael pripravlja sedaj, ko smo izvedeli, da je zai;2l s koncentracijo svojega vojaSlva v Sinajski puščavi še pred obema »ir.cidenloma«. Na kaj se pripravlja sedaj, ko njegov ministrski predsednik odkrito govori o »Velikem Izraelu«, ko govori, da potrebujejo dotok Zidov za sam
Večer na Kokrici — sproščen, vesel, družaben
»Ljudje radi pomagajo in sodelujejo v krajevni skupnosti, če vidijo hiter in koristen uspeh«, pravi predsednik KS Peter Finžgar
Zadružni, kulturni, gasilski domovi, klubski in društveni prostori. Koliko teh je po naših vaseh! In, žal marsikje, malo obiskani. Toda na Kokrici pri Kranju je precej drugače — vsi so enotni. Cez dan, zlasti v popoldanskih urah, je staro in mlado po raznih izkopih za urejevanje vaških cest, zvečer pa se prav tako zberejo v prostorih kulturnega doma dijaki, kmetje, tehniki delavci, profesorji . . . Nekateri pri kartah, nekateri za ponoven poskus sreče z zračno puško, za dvoboj na črnobelih poljih, pred TV ekranom .. . Vsakogar nekaj veseli in za vsako-ga nekaj veseli in za vsakogar je tu možnost in prostor.
Kokrica, dobre 3 kilometre iz Kranja, je bila nekcč izrazito kmečka vasica. Danes se je razvila v pravo predmestje, v delavsko naselje. Tudi v ostalih naseljih, kot so Sra-k ovije, Tatine, Bobovk in Ilovka, ki so v tej krajevni skupnosti, je duh novega časa močno spremenil okolje, življenjske razmere in ob tem tudi njihove običaje.
Čeprav imajo Kokrčani obsežen program svoje dejavnosti — prekop Vrtelce na Ru-penščici; posipavanje potov, urejevanje parkov, elektrifikacija vzhodnega dela Kokri-ce, izgradnja kegljišča in drugo, pa vendar te mrzle je-
senske dni hitijo preurejevati kulturni dom in urejevati pokopališče.
Kokrčani imajo lep gasilski dom. Pred leti so ga uredili. Ne zaman. Skoraj vsak večer so razsvetljena okna. Hkrati pa imajo tudi velik kulturni dom, prav tako zgrajen po vojni. Tam je še živahnejše. Zlasti v popoldanskih in večernih urah. Kar pretesno je postalo. Zlasti pevci, ki imajo že dvajsetletno tradicijo, niso imeli kam. Zaradi vaj, dvakrat redno na teden, so se drugi pritoževali. Pevci so se hitro odločili. Nekaj pomoči so dobili pri občinskem svetu Svobod. Glede dela pa so kar sami rešili. Franc Kristan je obljubil vsa zidarska dela, Tepina za elektrifikacijo in instalacije, Dežman za pleskarstvo, trije za mizarska dela. Vsakdo kar pač zna in zmore. Tako, s pomočjo drugih, pevci te dni z vnemo delajo. Iz velike dvorane bodo napravili še dva prostora, nad dvorano pa še balkon. Za 29. november bodo končali in povabili občane na prireditev. Tako so obljubili.
O pokopališču je bilo med ljudmi na Kokrici veliko besed in tudi nezadovoljstva v zadnjih letih. Tako kot v Stražišču in marsikje. Na Kokrici ni bilo več prostora. Pokopavali so v Predosljah, v prihodnje pa naj bi v Kranju. Niso se strinjali s tem.
Z anketo so prevzeli obveznosti, da si po potrebah in predpisih uredijo po svoje. Lotili so se. Toda obveznosti niso majhne. Celotno delo bo veljalo več kot osem milijonov. Seveda starih! Vsaka družina se je obvezala za 55 tisočakov ali 45, če zraven še opravi 70 ur dela. Dve leti je že tega. Skoraj vsi, preko 80 odstotkov jih je, ki so brez besede delali in poravnali. In ob tem sodelovanju občanov, so dela že skoraj končana. Razširili so pokopališče, uredili mrliško vežo z vsemi pritiklinami  in sanitarijami
Peter Finžgar
Izrael in »za mesta, v katerih nas sedaj ni, nosijo pa biblijska imena«?
Svetovna zgodovina pozna že nekaj primerov rojevanja »velikih držav«. Vsako takšno »rojstvo« je potegnilo za seboj ubijanje in trpljenje. Po vsakem 'rojstvu' so ljudje po vsem svelu zagotavljali, da je to zadnja vojna ... Morda smo lc prečrnogledo napovedali razvoj dogodkov. Morda. Danes nam ob vsem tem lahko ostane le tolažba, da v zgodovini zmaguje dobro nad zlim (pa čeprav kot v pravljici), da napredek zmaguje nad reakcijo (pa čeprav je včasih potrebno za to več in drugič manj časa).
Pred svetom je nastalo vprašanje: kolikilno bo to krvavo rcjslvo Izraela, kdaj bo prevladala realna presoja?
P. Čolnar '
in dogodki
in tekočo vodo. Spomladi bodo le še dodali pripravljena obloge iz marmorja.
Ob ogledu njihovega dela^ ob pogovoru z občani, zlasti pa s predsednikom krajevna skupnosti Finžgarjem in pe-vovodjem  Strnišem,  ki niti zdaj ob berglah ne popusti, je prijetno presenetilo sodelovanje mladine. Zvečer je v kulturnem domu veliko mladih." So    pri    šahistih, strelcih,' dramski sekciji, pri pevcih, da plesne vaje in samostojna mladinske prireditve niti na omenjam. Celo »eleklričarji« (tako šaljivo pravijo mladim z električnimi  kitarami!) so zdaj ustanovili svoj ansambel in v kulturnem domu so jim že določili ustrezen prostor za vaje.    Najzanimivejša pa ja pri tem izjava, da zdaj, ko je v kulturnem domu toliko privlačnih  oblik  zabave in razvedrila, ko so ceste razsvetljene, ni  pripomb gleda mladih. Pred leti so se vašča-ni   dostikrat   pritoževali in zgražali, češ da mladina zvečer zahaja v gostilno, da razgraja po cestah in podobno.' Zdaj, kot pravijo, so vse take neprijetnosti izginile.
Tak je večer na Kokrici —J sproščen, vesel, družaben.' Skorajda bolj kot v Kranju.' Kokrica je tako rekoč med! mestom in vasjo in prav zato v nekih primerih »ne tič, na miš«. Vaščani smo samo zato, pravijo šaljivo, da si moramo vse sami urejevati. Meščanom tega ni treba. Kranjčani pa smo po vseh drugih merilih.'
Naj  bo tako ali drugače.' Res pa je, da so glede taka složnosti, dejavnosti in tudi uspehov lahko veseli — celo ponosni. K. Makuc
VELIKA JESENSKA KNJIŽNA
Založbe MLADINSKA KNJIGA do 10. decembra 1967 Znižanje cen knjigam do 75 °/o
RAZPRODAJA
Knjige lahko nabavite v poslovalnici Mladinska knjiga, Kranj, Maistrov trg 1,
BeU^ek
Mlada žena Je nehote prisluhnila ln za trenutke je z njenega obličja izginila trda, odbijajoča poteza. Odgovor se jI Je zdel čisto pameten in lz lastne izkušnje je vedela, da je pravilen. Svojčas je sama priSIa lz popolnoma drugega okolja v tak obrat ln »živeti se vanj res nI bilo tako težavno.
»Ne verjamem tudi, da bi vam odgovarjali pogoji,« je nadaljevala v hladnem poslovnem tonu. »Več kot sedem funtov na teden za to mesto ne bi mogla žrtvovati.«
Zatrdno Je pričakovala, da bo s to njeno izjavo konec razgovora in je zato ponudila celo en funt manj kot je bila spočetka določila za to mesto. Toda nadvse se je začudila, ko je Hubbard z rahlim naklonom glave molče pristal tudi na ta pogoj in začutila je, da je spet podlegla. Možak je bil gladek ln vztrajen ln če bo te svoje lastnosti prav Izkoristil tudi v poslovnem življenju, utegne res biti dober delavec. Tudi priporočila prvih blagovnic so se glasila v tem smislu in če bi bil pojava povprečnega tipa, bi ne oklevala niti trenutek. Tako pa je nekako izstopal lz okvira. Nastavljenca » tako vpadljlvo zunanjostjo In s takimi oblikami v občevanju ni mogla rabiti. Osebje bi za njegovim hrbtom najbrž zavijalo oči ali se pomenjljvo drezalo v bok, pa tudi sama bi v občevanju i njim najbrž ne zmogla tistega kratkega tona, ki ga Je bila doslej vajena v občevanju • svojimi nastavljene!. To Je bilo merodajno ln ko ga Je nekoliko posmehljivo še enkrat
premerila od glave do pete, Je sklenila spregovoriti odločilno besedo.
»Mr. Hubbard, če bi Imela luksuzen hotel aH sicer kako veliko podjetje ln bi Iskala re-prezentanta bi se mi zdeli zelo pripravni. Toda jaz potrebujer- preprostega delavca, ki nikakor ne bi smel segati prek ovkira moje hiše. Mogoče me boste razumeli. Žal ml je ...«
NI povedala vsega do kraja, ampak Je vstala ln tako nakazala, da Je pogovor zanjo zaključen.
»Nikoli bi si ne bil mislil, Mrs. Irvlne, da bodo take stvari vplivale na vas,« Je odvrnil ln si ravnodušno oblačil rokavice. »Mislil sem, da Iščete moža za zaupno mesto, kot ste anonsirall. Tak pa mislim, da sem in zdaj, ko vem, da se spotikate nad določeno zunanjostjo, bi vzel 7 račun tudi to, čeprav se najbrž potem ne bom počutil tako dobro. — Morda pa bi le poskusili z menoj. Mr. Wilkens ml je obljubil, da se bo osebno zavzel zame in mislil sem, da je to storil,« je z vprašujočim pogledom pripomnil.
Mladi ženi se je zdel ton, v katerem je govoril z njo, predrzen, toda ime dr. Wilkensa jo Je nenadoma spravilo v zadrego. Temu možu, ki so ga šteli med najuglednejše trgovce Citvja ln ki JI je bil že večkrat na najbolj nesebičen način priskočil na pomoč, je v res-nlcl morala biti hvaležna In res Je bilo tudi, da mu Je bila obljubila, da bo upoštevala njegovega varovanca. Še včeraj Je zaradi tega telefonlčno govoril z njo ln jI tega ponudnika toplo priporočal, da se je kar čudila. Gotovo mu Je bilo mnogo na tem, da bi dobil službo in če bi odrekla, bi ga nedvomno užalila.
»Mr. Wllkcns vas Je res priporočil,« je dejala končno In dvignila glavo, »ln rada bi mu  ugodila.  Ce  torej  želite  dobiti name-
stitev samo po zaslugi te okoliščine,« Je nadaljevala z žaljivo odkritostjo, »lahko v ponedeljek nastopite. Delovni čas je od osmih do devetnajstih s poldrugourno prekinitvijo opoldne. Svoje posebne dolžnosti boste spoznali postopoma.«
Spet se je samo molče priklonil in Mrs. Irvlne je pozvonila. v
Hitro in uslužno kot še nikoli je gospodična Babberlv že v naslednjem trenutku planila v sobo.
»Mr. Hubbard, naš tajnik In disponent,« je kratko predstavila Mrs. Irvine. »Odvzel vam bo del vašega dela, kar boste nedvomno z ■veseljem pozdravili«
Gospodična Babberly je presenetljivo sporočilo sprejela z zanesenim pogledom.
Mrs. Irvlne Ju je odslovila, ko pa sta oba že krenila proti vratom, se Je domislila še nečesa. »S prostorom smo precej na tesnem, zato skušajte urediti svoj delovni prostor v sobi gospodične Babberly. Bo že šlo nekako,« Je dejala Mr. Hubbardu ln na ustnicah JI Je zaigral škodoželen smehljaj. Konstanclja pa je ta hip v mislih prosila svojo šefinjo odpuščanja za vse, kar Je kdaj mislila in govorila hudega o njej In tega Je bilo kar precej.
Takšen Je bil sprejem Ralfa Hubbarda v podjetje »Pri tisoč rečeh«. Toda že naslednjega ponedeljka Je začela lastnica nestrpna iskati dlako v Jajcu pri dejavnosti novega nastavljenca z namenom, da bi novo delovno razmerje skrajšala na kar se da kratek rok.
Najprej je tajniku narekovalo nekaj pisem in napeto" opazovala njegovo brezhibno roko, ki Je v spretni stenografiji gladko sledila njenemu nareku. Tu In tam se Je nekoliko ustavila, da bi poiskala pravo besedo aH zvezo v stavkih in takrat Je Hubbard tiho zrl v papir In mimo čakal, da bi nadaljevala.
Ko pa je obotavljanje nekajkrat ponovila, Ji je nenadoma začel manjkajoče besede kar polagati na Jezik ln priznati je morala, da je vedno zadel pravo.
Nekaj čudnega pa je bilo, da jo je ta njegova spretnost in ustrežljivost kar nekam jezila in dražila.
»Samoobsebl umevno je, da boste kore-spondenco morali opravljati v bodoče sami,« je dejala, »jaz vam bom vedno dajala le kratke napotke.«
še bolj jo je jezilo, ker je vsa njena navodila in pripombe sprejemal z rahlim kima-njem; kakor pa bi bila ogorčena, če bi bil spregovoril le eno odvisno besedo, tako mu je zamerila, da je molčal kot riba.
»Kakšne šole pa imate?« je naenkrat hotela vedeti, pri tem pa ravnodušno brskala po papirjih na svoji pisalni mizi.
»Sedem let sem bil v Oxfordu,« Je odgovoril.
»še to!« Je rekla s čudnim naglasom in okrog lepih ustnic so se Ji nabrale gubice.
»Za nastavitev posebnega pomočnika seffi se odločila lz posebnih razlogov,« mu Je pojasnjevala. V navadnih okoliščinah bi bilo mesto, ki ga zavzemate, pač odveč, toda žal se ne morem posvečati podjetju tako kot M bilo potrebno. Večkrat se pripeti, da moram izostati po več ur in za ta čas bi rada ime* nekoga, ki bi me zastopal in ki bi se nanj lahko zanesla. Moji uslužbenci so alcer v splošnem strokovno podkovani in delavoljii vendar pa je nadzor potreben. In samo z gospodično Babberly v tem oziru ne bi zeleh računati. Na vas bo torej, da si že od prvega dne dalje pridobite potrebno avtoriteto*«
(Nadaljevanje)
gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje 9 gorenjski
V prvi razred me je spremljala stara mama
Star sem bil sedem let in treba je bilo v osnovno šolo. V tisto šolo, ki je še danes v Kranjski gori. Takrat je bila petrazrednica, imela pa je tudi tri ponavljalne razrede. Kdor ni šel naprej v gimnazijo, meščansko ali druge srednje strokovne šole, je nadaljeval šolo v istem razredu, imel pa je pri ponavljanju bolj življenjski pouk. Pouk v ponavl jalnih razredih se ni začel 10. septembra kot v drugih razredih, ampak žele sredi oktobra. Starši so namreč potrebovali otroke za delo na polju, predvsem pa za pašo. Kot sem že dejal, je šola v Kranjski gori stala ravno tam, kjer stoji še danes. V poslopju so bili samo trije razredi — dva v pritličju, tretji pa v prvem nadstropju na zahodni strani stavbe. Nasproti tega razreda, pa vzhodni strani, pa je stanoval nadučitelj. Tako smo takrat jmenovali šolskega ravnatelja, pil je to Leon Knap, že starejši jaožakar. Čeprav je bil videti
strog, smo ga imeli radi. Ce se še prav spominjam, so bile na šoli tri učiteljice in župnik, ki se je takrat tudi prišteval k šolskemu zboru. Verouk je bil namreč obvezen predmet. Telovadnice ni bilo, sicer je pa tudi še danes nimajo. Namesto telovadbe smo šli v naravo, se smučali in sankali. Sicer pa se je vsakdo doma dovolj natelovadil, ker je moral nositi mami drva, vodo — takrat še ni bilo vodovoda — postlati živini, pomesti ulice, delati na polju in tako naprej. Kako je bilo z mojim začetkom v šoli?
Mislim, da je bilo to 10. septembra 1929. leta. Še danes je navada, da gredo mamice vsaj prvi dan z otrokom v šolo. Tudi takrat so šle. Z menoj je šla stara mama Liza. Učiteljica Vera Premrov, ki še danes živi v Kranjski gori, me je posadila v drugo klop na desni strani. Zadnje klopi so bile prazne, tako da je lahko sedlo v te klopi tudi
nekaj staršev. Učiteljica Vera nam je povedala prve besede o šoli. Skrbno sem jo poslušal in se na vsake toliko časa ozrl, če je stara mama še v razredu. Prvi dan pouka še ni bilo. Ko smo prejeli prve napotke, to je, od kdaj do kdaj je pouk in kaj moramo vse prinesti s seboj, smo odšli. Naslednji dan mi je mama pripravila zelen nahrbtnik, dala vanj svinčnik, zvezek in malico. Ko mi je rekla, naj grem v šolo, sem se ji uprl. »Grem, če gre z menoj še stara mama,« sem ji odvrnil. Ko sta uvideli, da ne bo šlo drugače, je morala z menoj. Kaj sta se pogovarjali z učiteljico Vero ne vem, spominjam pa se še dobro, da se je pouk začel in da je bila pri pouku tudi moja stara mama. Sedel sem v drugi klopi, stara mama pa v zadnji, v bližini vrat. Večkrat sem se skrivaj ozrl in se nasmehnil stari mami. Bil sem srečen, da je lahko ostala pri meni. Razumljivo, da
njej to ni šlo v račun, saj je morala skrbeti za tri otroke, za večkrat bolno kot zdravo mamo, kuhati kosilo za vse nas in za očeta, ki je prihajal domov ob dvanajsti uri in spet odšel na delo ob dveh. Imeli smo eno kravo in okoli trideset kokoši, in dela je bilo dovolj. Sestra je bila stara šest, brat pa štiri leta.
Ko sta minili že dve uri pouka, je stara mama menila, da sem se že navadil. Tretjo uro je po tihem odprla vrata in odšla. Ko sem se obrnil, in opazil, da stare mame ni več, sem skočil k vratom. Učiteljica Vera je to verjetno pričakovala, zakaj skočila je za menoj in me še uspela ujeti za rokav. Vendar se ji nisem kar tako pustil. Mahal sem z rokami, brcal, vpil. Nisem se mogel potolažiti, da bom moral biti sam v šoli, brez stare mame. Učiteljica Vera je morala prekiniti pouk in me odpeljala v prvo nadstropje k nad-učitelju Knapu. Tam je bila tudi stara mama. Ponujali so mi rože
in ne vem, kaj še vse, samo da bi ostal v šoli, a ni pomagalo; Spraševali so me, česa se bojim, pa jim nisem znal nič pametnega povdati. Dogovorili smo se, da me bo pač spremljala stara mama v šolo. Po enem tednu so me toliko prepričali, da je hodila z menoj sestra Frida. Čez mesec dni sem se navadil, vzljubil pa sem tudi učiteljico Vero; Zdelo se mi je poniževalno, da me mora spremljati v šolo mlajša sestra. To sem povedal stari mami, ki je komaj čakala, da so je z učiteljico Vero lahko dogovorila, da bom odslej začel hoditi sam v šolo. Takrat se je verjetno njej tudi opravičila za vse sitnosti, ki jih je imela z menoj. Posebno drugi dan, saj se še dobro spomnim, da sem jo kar močno brcnil v nogo. j Upam, da mi je učiteljica Vera I to oprostila, saj je bila z nami j učenci vedno dobrega srca. Ko j bo brala ta spomin, se bo naj-j brž nasmejala in dejala, da se pač na svetu marsikaj zgodi, j Tako je življenje.
Branko Blenkuš
Pesnica iz Retenj
Marija Hlebčer
Redki so danes ljudje na Gorenjskem, ki s preprosto domačo in na trenutke trdo gorenjsko govorico povedo evoja doživetja s preteklih in polpreteklih dni v verzih. Ne samo, da bi jih težko na-Sli med mladimi, tudi med starejšimi jih ni dosti. Vendar Pa vsi, kar jih pač je, na pre-
prost način nadaljujejo iz preteklih časov pri nas dobro poznano ljudsko umetnost.
Malo jih je in škoda bi jih bilo pozabiti.
Ena izmed teh je tudi Marija Hlebčer iz Retenj 26 pri Tržiču. Rojena je bila 31. januarja 1887 in je le tri leta hodila v šolo. Nehote se začudimo njeni pesniški nadarjenosti.
»Retnje je prav dolga vas, do nje se pride prav počas. Cesta navzdol se v »graben« vije
ter v Babjo vas navzgor
zavije.
Hišice ob cest' stoje cvetice lepe jih krase. Zato le pridi v našo vas, da videl boš ta lepi kras.«
Retnje je res prav dolga vas. S sodelavcem-fotorepor-terjem Francem Perdanom sva porabila precej časa, da sva našla hišico, kjer je bila rojena in živi še danes Marija Hlebčer. Imela sva srečo. Bila je doma. Da, prav srečo, ker kljub osemdesetim letom je Marija Hlebčer še zelo živahna. Noge jo še prav dobro držijo. Pravzaprav bi še marsikoga, ki je mlajši od nje, prekosila v hoji. Pred kratkim pa je pri sosedu še sama oluščila pet voz koruze.
Tiho in kot v opravičilo je zamrmrala neka i o tem. da
nima pospravljeno, ko sem vstopil. Potem pa je bila takoj pripravljena za pogovor. Pripovedovala nama je pesem za pesmijo. 2al nima veliko zapisanih, ker se jih je precej pogubilo. Nekaj jih je sicer pozabila, vendar jih še veliko zna na pamet. In še danes, če nanese prilika, kakšno sestavi. Napisati pa jih ne more več; ker ji je vid že precej opešal.
Prvo pesem je napisala, ko je bila stara 17 let. Njeno življenje je bilo trdo. Imela je osem otrok in mož, ki ji je pred 16 leti umrl, je bil čevljar.
»Včasih se ni dalo tako lahko dobiti službe kot danes. Razna dela je moral opravljati, jaz pa sem delala na polju,« je pripovedovala.
Imeli so tri krave, prašiče in dober hektar zemlje. Trdo je delala, zraven pa skladala pesmi. Ce ni mogla spati, je malo pomislila in že je nastala pesem o poroki, prazniku, o smrti, srečnemu družinskemu dogodku itd. Bile so šaljive in žalostne.
»Dekleta retenjske so kot
vijolice,
so kot višnjev cvet, če hočeš ti katero imet' Fantje pa korajžni so, se prav nikogar ne bojo. Ce zašel boš ti v našo vas, okusil boš ta hudi špas.«
Pripovedovala nama je o svojem življenju in kar mimogrede povedala kakšno pesem. Pri tem pa je neprenehoma z nogo udarjala ritem pesmi. Povedala je tudi, da
je danes vse drugače — bolj moderno. Včasih smo hodili prati perilo na vodo. Nič kolikokrat je nesla perilo na breg Tržiške Bistrice. Pripomnila je tudi, da ima več kot sto let staro omaro, vendar pa je ne mara zamenjati za nobeno drugo.
2ivo se spominja dogodka, ko je v Križe prišel predsednik Tito. Tudi takrat je kar mimogrede sestavila pesem. Pravi, da jo je takrat predsednik Tito zelo resno poslušal.
Zanimiv in prijeten je bil obisk pri Mariji Hlebčer. Ko sva se poslovila, sva ji zaželela še na mnoga leta in naj zloži še veliko pesmi.
A. Zalar
Najuspešnejša filma v Parizu
Filma Doktor Živago in Bo | zgorel Pariz sta bila med najbolj uspelimi filmi v letošnji sezoni v Parizu. Prvega, ki je filmska verzija znanega ruskega pisatelja Pasternaka, si je ogledalo 702.200 ljudi, filma Bo zgorel Pariz pa 672 tisoč 750 ljudi.
Rešitev križanke Si. 10
1. VOGEL, 6. GRAHAM, 12. OBRVI, 13. RESAVA, 14. LOI, 15. PROPELER, 17. ARNO, 19. EMAJL, 20. NITRA, 22. RES- j JE, 25. AGRAM, 28. VTEM, ! 29. TOVARNAR, 32. ERD, 33. ! ARENAS, 34. ASIKE, 36. KO- j CINA, 37. KANON. |
Miha Klinar: Mesta, cest«^ razcestJa • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
Domovina
III. DEL
73
»Ti nas imaš seveda za ničvredn(iHnje,« naposled, ko gredo mimo židovske branjarije, kjer je ve^j ^menjal Jakobovo suknjo za kruh in žganje, obrne z glavo k^obU. »Pa nismo- Najbrž bi tudi ti čutil težo, ko bi nas ustrelili^radi tebe. Ti si bil že brez nas zapisan smrti! Tako ali tako bit«\tavili pred zid!«
(»Pred zid?« razmišlja Jakob in'* verjame. Ne more verjeti, 6aj ga vendar še niso postavili pred^išče in izrekli obsodbe.)
»Ze včeraj smo vedeli, da te ^ ustrelili ali obesili. Kdor pride v roke Mdvveju, ta dobi lahkoto še potni list za nebesa. Tudi tebe to čaka, le da ti nismo hoi''^greniti zadnje noči življenja. Vidiš, zato sem šel po žganje.        vedel, kaj te čaka.«
Na Jakobovem čelu se nabirajoče.
»Pili smo. Napili smo se. Nismo i'^eza'1- Ko bi nas ne zalotil tisti pes, bi še zdaj molčali. A nas je'lotil' Zato nam odpusti, ker smo se rešili na tak način. Mi nismo' -ivi- Smrti si bil zapisan že prej! Je tako ali ne?« stražar pogle* tegetnika in drugega stražarja.
»Res je,« pritrdi desetnik, a vseei* ne dvigne glave in strmi v prah, ki ga brede s svojim korakom.
»Ko bi tega ne vedeli, bi tudi n> :»je stopili pred zid, kakor da bi bili krivi tvoje 6mrti. Zato nam*!zameri.«
»Saj nam odpustiš, ali ne?« ga od^ni pogleda desetnik e prav takimi sragami na čelu, kakor jih ima' Wb.
Jakob molči. Ne more jim odgovori tudi ko bi hotel.
Pa ne da je res, kar govore, in gi&djejo na torišče?
»Ce bodo nas izbrali za ploton, 1 boino streljali vate,« pravi desetnik.
Jakob ne ve, da jih grize vest in^ bi si jo radi pomirili z
lažmi.
Prav ničesar ne vedo o njegovi u*di, vseeno pa mu povzroče zopet težke ure predsmrtnega strahu Hoja s samim seboj, kako bi ga vsaj navidez premagal in v us«%] trenutku pokazal, kako znajo umirati boljševiki.
Potem se zopet ukvarja samo s te«, jeako ga bo zaskelelo, ko ga bodo orebile krogle.
»Morda ne bo niti tako hudo, kakw me je zaskelelo, ko mi je bela krogla razmrcvarila stegno,« ugils in si odgovarja: »Seveda,
ne! Samo zaskelelo me bo. Nebo, zemlja in vse se bo spremenilo v blisk, potem pa ne bo ničesar več. Seveda, če bodo dobro merili in me pravilno zadeli, da bom v trenutku mrtev.«
Tako razmišlja in se muči ves popoldan, dokler ne zasliši pred taboriščnimi zapori korakov.
»Prihajajo?«
Da. Ustavili so se.
Potem sliši zapah, ki ga odstranjujejo. Vrata se naglo odpro.
»Strafgefangene Jakob Urschitz!« zagleda nekega podoficirja in stražarja z obajonetenimi puškami.
»Javvohl, Jakob Uršič!« dvigne glavo, težko kakor iz železnega kamna, in pogleda podoficirja naravnost v oči. (»Posrečilo se mi je skriti strah,« pomisli.)
In s prav takim pogledom pogleda obajonetene vojake in išče med njimi desetnika in druga dva znana stražarja; a jih ni med njimi.
»Zur Abfuhrung!« ukaže podoficir.
»Rad bi poprej še pisal domov in sestri na Bavarsko. Rad bi jim sporočil,« prosi, a svoje prošnje ne more dokončati, ker mu podoficir ukaže, naj molči.
Potem ga obstopijo stražarji in ga odpeljejo za barake taborišča, kjer je strelišče in kjer čaka kakih dvajset razoroženih in raz-pasanih jetnikov, uvrščenih pred nasipom, zgrajenim iz peščenih vreč, pobarvanih z rjavimi madeži stare izsušene krvi.
»Torej nisem sam?« pogleda neznance. Tudi ti ne kažejo nobenega strahu. Mirni so in prezirljivo brezbrižni. Ob pogledu nanje se sam sebi zazdi, da je samo on strahopetec med njimi. A najbolj ga začudi, ko med razoroženimi in razpasanimi vojaškimi jetniki zagleda tudi trojico stražarjev — oba stražarja in desetnika.
»Sem stopi!« mu namigne desetnik.
In res nehote stopi k njemu.
»Vidiš, zdaj smo na istem. Pa mi ni žal. Preveč nas je peklila vest, pa smo priznali, da smo...«
»Halt's Maul, du, dreekiger besoffener Hund,« se na razpasa-nega desetarja zadere podoficir, nato pa poveljuje, naj se preštejejo.
»Prvi. . . Drugi... Prvi... Drugi .. .« se oglašajo vojaki.
»Prvi,« zasliši Jakob desetnikov glas, a se ne zgane, da bi rekel: »Drugi!« dokler se ne požene k njemu podoficir in ga začne psovati, če je med boljševiki pozabil na osnovne vojaške vaje.
»Noch einmal!«
In preštevanje se na podoficirjevo povelje ponovi. »Drugi,« reče tudi Jakob in se čudi, ko potem pade povelje in jih uvrsti v dvored, a za tem povelje za uravnavanje obeh vrst.
Pa ne da bodo štedili z naboji in bodo drugo vrsto pobile krogle, ki se bodo prebile skozi telesa uvrščenih v prednjo vrsto, zaskrbi Jakoba, ker ve, da se ne bodo prebile vse in da bo njihova probojna moč zmanjšana in rane bolj boleče in najbrž niti smrtne.
Tako umiranje pa je muka, ga skrbi, a skrb se ne utegne raz-lesti po njegovem telesu, ker jo preseka novo povelje in jih obrne v desno, nato pa povelje, ki jih premakne v korak.
»Kaj to pomeni?« se nemo vprašuje Jakob, ko odkorakajo iz taborišča.
»Keine Angst, Urschitz,« mu zašepeta desetnik, ki je bil še pred urami njegov stražar, zdaj pa je vojaški jetnik kakor Jakob.
Vendar ga Jakob ne razume, kaj je mislil desetnik z bodrilnimi besedami, naj se ne boji.
»Saj se ne bojim,« odvrne z drhtečimi ustnicami. »Najtežje je umreti sam.«
»Sterben? VVarum sterben?« ga začudeno pogleda desetnik. Ne zaveda se, da je predsmrtni strah in pričakovanje konca vcepil Jakobu sam.
Šele ko med stražami prikorakajo na železniško postajo, Jakob zve, da ne korakajo v smrt, marveč, da jih bodo prepeljali v neko drugo deboljševizacijsko taborišče v notranjosti cesarstva.
»Bolje nam bo kakor tem,« kaže desetnik na nemški transport, ki je pripeljal z vzhoda in ki je namenjen na francosko fronto.
Preden pride njihov vlak, pripelje še pet takih nemških transportov.
Vsi nemški transportni vlaki vozijo proti zahodu .,. »A mi v zaledje!« ponavlja za desetnikom in si želi, da bi jih odpeljali čim dalje na jug čim dalje na jug čim bliže doma Samo to si želi...
šesto poglavje 1 •
Trideseti maj je. Praznik svetega rešnjega telesa. Zvonov ni, da bi pritrkavali in oznanjali, da je danes v tej vasici ob vznožju Kina še posebna slovesnost, posvetitev kapelice v spomin na oni strahotni dan pred tremi leti, ko so italijanski vojaki, pobesneli, ker so vaščani na svojo pest branili svojo vas pred njihovim vdorom, postrelili vsakega petega moškega, potem pa vas izropali in požgali, a vaščane odpeljali v taborišče, za bodeče žice na južnem obrobju starega, a slikovitega benečijskega.mesteca Čedada. Ljudje se zbirajo na prostoru pred novo kapelico, kjer je na oltarju pod kipom trpečega Kristusa zapisano: UMRLI ZA SLOVENSKO GRUDO z imeni postreljenih nesrečnikov.
GLAS * 6. STRAN
GLAS * 7. STRAN
Pozabljeni pesnik — Jožef Zemlja
Pred kratkim sem bil v Vrbi. Opravek, povpraševanje po Finžgarjevi korespondenci, me je pripeljal tudi v dom slikarke-amalerke Julke Zemlja, ki je hkrati tudi pesnica, seveda bolj za domačo rabo. Bral sem nekaj njenih verzov... in takoimenovanih »ženitovanjskih pisem« — vse pa me je prepričalo, da rod ljudskih pevcev pri nas še ni izumrl.
BLIŽNJI ROJAK
Pogovor pa se je zasukal potom na pozabljenega pesnika Jožefa Žemljo, ki je po neposrednem rodu Julkinemu soprogu praprastric. Zakaj o njem ne spregovorim, saj je bil vendar Prešernov sodobnik in sofaran iz bližnje Breznice? To je bilo njeno vprašanje, meni pa naloga za ta zapis.
Zares, pesnik Jožef Zemlja (1805—1843) je po krivici padel v temo pozabe. Ze kot mlad semeniščnik je začel pesniko-vati in vneto poslušati Metelkova jezikoslovna predavanja. L. 1831 je poslal iz Žužemberka, kjer je kaplanoval, uredniku Mihi Kastelicu prve prispevke za njegovo Cbelico. Sprva je pesmi podpisoval le z dvema zvezdicama, pozneje pa s celim imenom.
Seveda Zemljeva verzifika-cija ril bila tako gladkoteko-ca in globoka kot Prešernova. A mož se je le pošteno trudu pri oranju naše pesniške ledine.
% V tretjih bukvicah Cbelice je priobčil »Gorenjca« in »Dolenjca«. V gorenjski je vriska je zapel:
Zidane volje prepevam
veselo,
žvižgam; brlizgam lepo v dva c epa,
Zalo odseda se vsako mi delo, tič, korenjak sem, vse rado me 'mal
V pesmi, kjer opeva dolenjske rojake pa v sreči drobi:
Veseli otroci, ženica, potrebe nam bati se ni; razlega se v družbi zdravica, pozabljene muke, skrbi!
V petem zvezku Cbelice pa se Zemlja kot pesnik še bolj zresni. Tudi podpiše se že kot samozavesten mož, ki ve, da nekaj zna.
Dvoje izmed teh pesnitev nas res kar impresionira, »Luna« in »Samotar« (kancona). Prispodobe so mu že prav pesniške: luno videt pomlajeno; srce na svetu je ledeno; mlaja rog srebrni; ne skrije zlato sonce se nikoli; samoto tovaršico si izvoli; odtegne hrupa se zmotnjavam; hoditi na rajišča ni mu dano; glas slavca, kosa najsladkeje strune; svit srebrne lune; večerne zarije škrlat rudeči; studenca beg po travnika širjavi in pod.
SEDEM SINOV
Vsekakor pa se je Jožef Zemlja šele prav uveljavil kot pomemben literarni dela-
vec s pesnitvijo v 41 kiticah »Sedim sinov« (povest u pesmi). — Gotovo je Prešernov Krst pri Savici, ki je izšel 1. 1836 v posebni knjižici, tako navdušil Zemljo, da se je tudi sam odločil, napisati povest v verzih. Snov je vzel iz Gajeve Danice, ki je 1.1835 priobčila v nevezani besedi povest Sedem sinov Mikiče-vlh. — V stancah zloženo pesnitev je Zemlja izdal 1. 1843 v posebni knjižici (velikost 10 X15 cm) na 44 straneh. Pesnitvi je dodal še »slove-čo elegijo g. Graya, iz englež-kiga ravno v tisti meri zdelal Jožef Zemlja, Ambruški vikari v Krajni.« Kratka vsebina pesnitve: hrvaški ban Mikič ima vse, kar si poželi — le žena mu ne more in ne more roditi otroka. Pred graščino pride nekoč berači ca, mati trojčkov. Grofica ji prošnjo za pomoč otrokom surovo zavrne, češ, kaj laže, trojčkov še ni rodila nobena žena.
Poberi se, lažnivka, preč
spred mene, pod soncam mater take m nobene!
Mož grofičin mora potem iti na vojsko v daljne kraje, žena pa med njegovo odsotnostjo porodi sedmorčke, sedmero sinov! Od sramu ukaže dekli, naj jih šest utopi v potoku. K sreči pa se prav tedaj vrne z vojske ban Mikič in zve od preplašene dekle ženino namero. Skrivaj da vseh šest sinov vzgojiti prav tako kot onega, ki mu ga je žena pokazala kot edinega sina. Ko dorastejo »pod soncem gorših ni jih korenjakov.« Potem jih ban nekoč vse povabi v gosti 'in pred zbranim dvorom vpraša ženo, kaj zasluži tisti, ki bi želel smrt tem mladeničem.
Zona odgovori':
Ki tih sokolov hotel kri bi zreti,
to uro smrti mogel bi
umreti!
»Ta krvolok si ti!« in ban hoče zabosti svojo ženo. Tedaj priskoči vseh sedmero sinov in preprosj. očeta, da materi odpusti. '»Solza mu potok po obrazu lije.« Pesnitev konča:
Imena sedmerih sinov pa so biia: Simon, Bosan, Tomo, Djoko, Ditro, Juraj in Mitar.
Žemljevo pesnitev so mnogi sodobniki zelo hvalili, četudi je spričo Prešernovega »Krsta« le nekoliko spretnej-ša metrična naloga. Vendar pa je bil Stanko Vraz iskreno navdušen; balada se mu je zdela »napojena poetičkom vatrom, duhom sloge i ljubavi bratske ilirske.«
CENZURNE ZMEŠNJAVE
Avstrijska cenzura sredi prve polovice preteklega stoletja ni bila kaj posebno načelna. Dostikrat so jo vodile osebne simpatije ali antipatije, še pogosteje pa je bilo v njenih  odločitvah čutiti boj
dveh cerkvenih struj: janze-»nistov in protijanzenistov.
Profesor France Kidrič je spričo teh razmer in takih trenj, kar veselo povedal.
»Pogumen pisatelj, ki je vodil o tem račun ter poznal tudi hojo po ovinkih, si je utegnil nakloniti v trenjih z malenkostno in pogosto bornirano (topoglavo) cenzuro izjemoma tudi užitek uspelega trika ... — Prešeren, ki je izza 1. 1834 imel sloves, kako zna cenzuro voditi za nos, je slavil več takih zmag. — Vsaj enkrat pa se je posrečil poskus tudi njegovemu za pet let mlajšemu brezniškemu rojaku Jožefu Zemlji.«
Ker je bil Jožef Zemlja duhovnik, je gubernij predložil rokopis njegove pesnitve »Sedim sinov« dne 18. maja 1841 v izjavo škofu VVolfu. Ze 3. junija je škof glede pesmi pisal guvernerju baronu Jožefu Weingartnu: »Čeprav vsebuje povest v verzih tudi nekaj poučnega, je stvar vendar le taka, ako presojamo spis z verskega stališča — spričo strašne okamenelosti materialnega srca, spričo kaznive posuTšnosti služinčadi, spričo grozeče maščevalnosti in spričo mnogih mitckolo-ških namigovanj, ne more biti dvoma, kaka sodba je primerna.«
Očitno je bilo, da je ta sodba v bistvu žo prava obsodba .. . Guverner pa je končno odločitev prepustil dunajskemu slovenskemu cenzorju Jerneju Kopitarju, ki pa se je izkazal za pokornega VVolfovega hlapca in grobo zavrnil Žemljevo delo:
»Balada o sedmih sinovih Se zaradi pomanjkljive in z verskega stališča celo dvoumne obdelave ne zdi primerna za tisk.«
Tako je gubernij moral, hočeš nočeš odpraviti Žemljevo pesnitev z okrutnim »non admittitur« (se ne dovoli).
Ljubljanskim Ilirom bi bilo seveda močno všeč, če bi izšla kranjska pesem s hrvaško snovjo. Tudi Stanko Vraz je spraševal po njeni usodi. Mladi Anton Zakelj mu je dne -25. novembra 1841 žalosten odpisal: »Vidio ju jesam z .bečkim non admittitur.«
Amburški vikar Jožef Žcm-■ Ija pa ni obupal. Oprijel se je misli, da bi za rešitev »Sedmih sinov« mogel izrabiti spor med škofom in janze-nisti. Tačas je namreč kazalo, da so prav janzenisti večji zagovorniki pesniške svobode kot škof in njegovi pristaši.
USPELA POTEZA
Dne 17. avgusta 1942 je Zemlja res še enkrat predložil rokopis cenzuri. Podoba je, da je mož dobro vedel za škofove in Kopitarjeve ugovore, kajti v spremnem pisanju je naglasil, da delce ne spada v področje teologije. Hkrati pa je navedel vrsto uglednih   imen znamenitih
pisateljev, ki na prvi videz neverjetno zgodbo o sedmorč-
kih z vso svojo avtoriteto potrjujejo.
Novi cenzor Jurij Paušek, nekdanji tako zagrizen zoper-nik »Cbelice«, je zdaj kot janzenist hotel ponagajati škofu in njegovo prepoved natisa izigrati: dovolil je natis Sedmerih sinov! Njegov imprimatur (dovoljenje tiskanja) se je glasil, da se »vsebini spisa ne more nič očitati, zato je spis primeren, da se natisne«. Se datum: 7. september 1842.
V začetku marca 1843 je delce srečno izšlo. Natisnil je knjižico Jožef Blaznik v novem češkoilirskem črkopisu (gajica).
Jcžef Zemlja je bil medtem službeno premeščen. Iz nezdrave Suhe krajine se je vrnil na Gorenjsko, imenovali so ga za župnika v Ovsišah pri Podnartu. Prišel je v gorenjske kraje po zdravje, a razjedajoča jetika ga je že tako izsušila, da je ves truden od bojev s cenzuro ugasnil 15. septembra 1843. Še mlad, komaj v 38. letu življenja. Pol leta za tem, ko se mu je izpolnil sen o na tisku lastne knjige. — Le še enkrat je bilo Žemljevo pesniško delo deležno pozornosti in ponatisnjeno v Slovstveni čitanki dr. Jakoba Sketa 1. 1906.
Vendar pa bo le treba Zemlji določiti pravičnejše mesto v naši romantični literaturi. Sicer je bil njegov pes-
niški dar skromen, bil pa je zato Zemlja nenavadno vnet za nove napredne ideje. 11 i— rizma ni sprejel v celoti kot Vraz; ostal je zvest osnovi slovenskega literarnega jezika. Pogumno pa se je ogrel za novi črkopis gajico, ki se je uveljavila pri nas šele 1. 1838. Temu črkopisu so tedaj pri nas rekli tudi »novi, ilirski črkopis«.
BENVENUTOV ZDIHLJEJ
Za sklop zapisu o pozabljenem pesniku Jožefu Zemlji pa prožimo dokumentiran dokaz, kako visoko je bil cenjen pri nekaterih svojih sodobnikih. Faksimiliran odlomek pesmi patra Benvenuta Crobatha, poslednjega Prešernovega ljubljanskega literarnega sogovorca, je dobro čitljiv.
Vsebina Crobathove pesmi kaže na čas v zimi 1. 1848— 1849, ko je Prešerna »voda že zalivala«. — Kot Valanta je Crobath menil Valentina Vod_ nika »meniha«, Jože pa mu je bil Jožef Zemlja, »pope«. Za Franceta, ki »v pravdah je slovil«, vemo, da je Prešeren. Preseneča, da je dosti razgledani Crobath uvrstil med dva že tedaj nesporno priznana pesnika tudi Jožeta Zemljo. Ali ne podpira ta uvrstitev domneve, da je bil Jožef Zemlja, nekoč, vsaj med sodobniki, zares priznan pesnik?
Črtomir Zoreč
<yrfett+4 ^f^e^p^y ^u&t,*/
&/&<>ri>iAfr<'     ipHj^rH&st*/ tf^^Žii^s
r        ' z>
Rokopis Benvenuta Crobatha (1. 1848)
Z zgornjega konca
0 JESENICE — Prometno podjetje Ljubljana transport se je pred dvema letoma začelo uveljavljati tudi v mednarodnem tovornem prometu. Lani je s svojimi kamioni prepeljalo nad 6200 ton tovora, letos pa v prvih devetih mesecih že 9800 ton. Njihova vozila so prekrižarila že skoraj vso Evropo, vozili pa so tudi po ulicah Carigrada in Kijeva. V zadnji polovici oktobra je odšlo na pot kar 30 tovornjakov. Deset jih je peljalo v Rotterdam, dva v Berlin, drugi pa so na poti za Niirnberg, Bukarešto, Hamburg, Milano itd.
% Planica — Letošnjo zimo bo pri nas več pomembnih skakalnih prireditev, med drugimi tudi mladinsko tekmovanje za pokal Kongsberg. Tekmovanje bo na preurejeni 65-me-trski skakalnici ob opuščeni železniški progi v Planici. Sedanja skakalnica ne dovoljuje tako dolgih skokov, zato so jo začeli pred dnevi preurejati. Odskočni most bodo za nekaj metrov dvignili ter poglobili nalet. Dela so prevzeli domačini in obljubili, da jih bodo končali v desetih ali štirinajstih dneh. popravili bodo tudi 90-metrsko skakalnico, da bo ob prvem snegu že pripravljena. Predvidevajo, da bo tu 24. decembra republiško prvenstvo.
% JESENICE — Prometno podjetje Ljubljana transport je v delavnicah svojih poslovnih enot v Ljubljani, na Jesenicah, Slovenjem Gradcu ln drugod organiziralo popravilo pokvarjenih amortizerjev. V ta namen so kupili potrebne paprave in poslali ljudi na izpopolnitev v Italijo. To dejavnost to vpeljali predvsem zaradi lastnih potreb pa tudi zaradi splošnih, kar je za podjetje tudi bolj ekonomično. Ko bo delo popolnoma steklo, bodo pokvarjene amortizerje enostavno zamenjali za popravljene, da avtomobilistom ne bo treba čakati. Popravljali bodo amortizerje za vse vrste avtomobilov, n popravljene amortizerje bo dalo podjetje pol leta garancije.
0 Jesenice — Druga polovica septembra in skoraj ves oktober sta bila izredno lepa in topla. Prav zaradi tega so kmetje pospravili obilen poljski pridelek. Ugodno vreme je vplivalo pa rast detelje, tako da so jo letos že četrtič kosili. Tudi drugo letošnjo otavo so že pokosili in spravili.
# JESENICE — Prejšnji teden so začeli podirati stari gostinski objekt Hotela Pošte na Korenskem sedlu. Poslopje je lani odkupilo od občine podjetje Kompas, ker je bil prostor predviden za ureditev nove Kompasove poslovalnice na jCorenskem sedlu.
% Korensko sedlo — Prejšnji četrtek so v novi Kompasovi poslovalnici odprli novo restavracijo, ki jo ima v najemu gostinsko podjetje Hotel Pošta z Jesenic. V novi Kompasovi poslovalnici je menjalnica, prodajalna spominkov in štiri sobe za prenočišča. Prvi dan je bila restavracija premajhna za vse goste, saj ima le štiri mize.
Gorska reševalna služba v Kranju gradi na Krvavcu novo zavetišče, ki bo predvidoma zgrajeno do 29. novembra, to je prav za začetek letošnje smučarske sezone. Lani je imela služba na smučiščih Krvavca stalne dežurne reševalce, saj je z razmahom množičnega smučanja tudi nesreč na smučiščih vedno več. Tako je bilo v zadnji sezoni samo na Krvavcu okrog 85 zlomov in prav toliko lažjih poškodb. Doslej dežurni gorski reševalci v hotelu na Krvavcu niso imeli ustreznih prostorov, zato so se odločili, da s prostovoljnim delom in s prispevki družbenih in gospodarskih organizacij zgradijo novo zavetišče.
Vsako soboto in nedeljo je na gradbišču zelo živo, saj so samo člani s prostovoljnim delom prispevali že okrog 3000 ur. Tudi mnoge organizacije so že prispevale precejšnja sredstva, široka akcija zbiranja sredstev, ki še vedno teče, pa je tudi pokazala, da poneke d ni takšnega odmev kot ga gorski reševalci s svojim hum;-in   de. m zaslu:"." . P. E.
Smrtna nesreča avtomobilista
V ponedeljek, 30. oktobra, zvečer, je na cesti škof j a Loka—Poljane, v prometni nesreči umrl Pavel Cadež, roj. 1912, iz Dolenje Dobrave pri Gorenji vasi. Pokojni Cadež je iz neznanega vzroka zavozil pod cesto, kjer seje avtomobil prevrnil, voznik pa je na kraju nesreče umrl.
L. M.
Otrok pritekel pred tovornjak
Pri vodovodnem stolpu v Kranju se je v petek, 27. oktobra, popoldne pripetila huda prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila KR 10-69 Franc Šenk je vozil s Primskovega proti križišču s cesto JLA. Pri križišču s Cesto kokrškega odreda je nenadoma izven prehoda za pešce stekel čez cesto devetletni Uroš Gunčar iz Kranja. Voznik je zaviral, vendar je otroka zadel in zbil po cesti. Pri nesreči je bil Uroš Gunčar hudo ranjen.
L. M.
Voznik zaspal za volanom
Srečo v nesreči je imel voznik osebnega avtomobila LJ 328-19 Marjan Tolar, roj. 1943, ko je zgodaj zjutraj med vožnjo z Jesenic proti Mojstrani zaspal za volanom. Avtomobil je zavil na levo stran ceste, podrl ograjo in se 12 metrov od ceste ustavil na travniku. Vozniku se ni nič zgodilo, škode na avtomobilu je za 5000 N din.
L. M.
Pešec nenadoma stopil pred avto
V soboto, 28. oktobra, se je zgodaj zjutraj na Bistrici pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila S-MVV-141 D. Stane Jagodic je vozil od Podbrez-ja proti Naklu. Pri Bistrici mu je nenadoma skočil pred avtomobil    Janez Kunšič.
ŠK Kranj: ŠK Domžale 3,5:6,5
V prvem nastopu v II. slovenski šahovski ligi so se Kranjčani srečali z močno ekipo Domžal in zasluženo izgubili predvsem zaradi sla be igre mladincev in članic na 7. in 8. oziroma 9. in 10. deski. Na zadnji deski so gostje dobili točko celo brez borbe.
REZULTATI — Bavdek : Ivačič remi, Mali : Lorbek remi, Bertoncclj : Va/potic
Voznik je hitro zavil v levo, vendar je pešca zadel, tako da je ta hudo ranjen obležal.
L. M.
V gosti megli ni videl vprege
Pozno ponoči se je v petek 27. oktobra, na cesti tretjega reda med Trbojami in Smlednikom pripetila huda prometna nesreča. Od Trboj proti Smledniku je Jakob Šenk vodil vprego s parom konj, vpreženih v dva voza Za njim je pripeljal mope-dist Albin Rozman, roj. 1944, ki je zaradi goste megle prepozno zagledal vprego. Da bi se izognil trčenju, je zavil v levo in pri tem zavozil v jarek, padel ter obležal s hudimi poškodbami.
L. M.
Avtomobil drsel po strehi
Na cesti prvega reda pri Hrušici se je v soboto pripetila huda nesreča vozniku Davorinu Urbanu v osebnem avtomobilu ES-L-579 D. Voznik je z veliko hitrostjo pripeljal v ovinek in pri tem zaviral. Avtomobil je zaradi tega zaneslo in obrnilo za devetdeset stopinj, nato pa se je prevrnil na streho in tako drsel po cesti še kakih 32 metrov. Voznik pri nesreči ni bil ranjen, škode na avtomobilu pa je za 10.000 Ndi. L. M.
Iz garaže ukradel avto
V neči od petka na soboto je neznani vlomilec vdrl v garažo Stanka Pušra na Jesenicah. Iz garaže je odpeljal avtomobil fiat 600, s katerim je v križišču Titove in Tavčarjeve ulice na Jesenicah povzročil prometno nesrečo in potem pobegnil.     L. M.
Umrl v avtobusu
V soboto, 28. oktobra, je v avtobusu podjetja Sap Ljubljana v Naklem nenadoma umrl Vanko Japelj. Avtobus je vozil iz Kranja proti Tržiču. Zdravnik, ki je pokojnega pregledal meni, da je smrt nastopila zaradi srčne ali možganske kapi.   L. M.
0:1, Zbil : Hren 1:0, Berčič : Laznik remi, Djordjevič : Milic 1:0, Naglic : Karnar 0:1, Sire : Skok 0:1, Pire : Dedič 0:1.
Vavpeličeva je dobila točko brez borbe.
Ker se tekmovanje odvija po kup sistemu, so Kranjčani izpadli iz nadaljnjega tek movanja.
V. B.
Kranjski šahisti v Kamniku
Pred dnevi so člani ŠK Kranj v Kamniku odigrali prij-. Ijski dveboj na 15 de-
Voznik izsiljeval prednost
V četrtek, 26. oktobra, popoldne se je v križišču ceste Staneta Žagarja in Ručigaje-ve ulice v Kranju pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila ZG 234-88 Peter Bergant je vozil od Šenčurja proti Kranju. Po Ručigajevi cesti je pripeljal v križišče osebni avto LJ 601-22, ki ga je vozil Janez Piškur, roj. 1906., in izsiljeval prednost pred Bergantovim avtomobilom. Pri trčenju avtomobilov je bil Bergant laže ranjen, škode na vozilih pa je za 7500 N din.        L. M.
Huda nesreča neprevidne kolesarke
V zgodnjih jutranjih urah se je v petek, 27. oktobra, pripetila huda prometna nesreča na cesti Hlebce-Begu-nje. Grobar Marija, roj. 1943, se je s kolesom peljala po ce_ sti iz vasi Poljče na cesto Hlebče-Begunje, ne da bi se prepričala, če je pot prazna. V tem trenutku je pripeljal voznik motornega kolesa Marjan Saje s hitrostjo kakih 70 km/h, tako da trčenja ni mogel preprečiti. Kolesarko je vrglo tri metre daleč na travnati pas ob cesti, kjer je hudo ranjena obležala. Voznik in sopotnik sta se pri nesreči laže ranila.   L. M.
Nesreča zaradi spolzke ceste in megle
V petek, 27. 10 zjutraj seje na cesti drugega reda Kranj« Brniki pripetila hujša prometna nesreča, ki so ji botrovali spolzka cesta, megla in slaba vidljivost. Voznik osebnega avtomobila LJ 516-84 Franc Nahtigal je pri srečanju z neznanim motoristom, ki je vozil po sredini ceste, močno zavrl. Zaradi mokre in spolzke ceste je avtomobil zasukalo. V tem trenutku je pripeljal iz kranjske smeri voznik osebnega avtomobila KR 111-79 Rado Carman, ki zaradi megle ni opazil stoječega avtomobila. Pri trčenju voznika nista bila ranjena, na vozilih pa je za 10.000 N din škode. L. M.
skah s šahovsko sekcijo društva Solidarnost in zmagali z rezultatom 10:5.
Rezultati na prvih osmih deskah: Bukovac : Trbižar 1:0, Bertoncelj : Troha remi, Berčič ml. : Kamer remi, Djordjevič : Trebušak 1:0, Ivanovič :■ Jagodic 1:0, Pod-gornik : Močnik 0:1, Kova-čevič : Golobic 0:1 Vojičič : Nerad 1:0.
Po dvoboju so odigrali brzoturnir, na katerem je zmagal Kamer s 13 točkami pred Bukovcem in Troho z 9,5. Po dvoboju so se dogovor ili za povratni dvoboj, ki bo drago leto v Kranju.
V. B.
SREDA — 1. novembra
6.00 Dobro jutro — 6.45 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Spomni se ... — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Bosa pojdiva, dekle obsorej — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije za velike orkestre — 12.10 Opoldanski koncert orkestralne glasbe — 13.15 Kitara in godala — 13.30 Reportaža   —   13.50 Operni
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
koncert — 15.00 Poročila in reportaža Z žalnih svečanosti
— 15.20 Glasbeni intermezzo
— 15.40 Akordi za godala — 16.15 Letni časi štirje koncerti — 17.05 Elcgiene skladbe za violončelo — 17.30 Literarna oddaja — 17.52 Zbori in ansambli pojo o jeseni — 18.20 Lepe melodije — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Vojni re-quiem — 21.30 Stavki iz instrumentalnih   kvartetov —
22.10 Zvoki za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno
ČETRTEK — 2. novembra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Nastopa Safet Iso-vič — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Dva prizora iz opere Koštana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Španska pihalna godba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Predvajamo prvič — 14.45 Enajsta šola — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violinista Tomaža Lorenza — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert 18.00 Aktualnosti doma in v
svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni glasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno
PETEK — 3. novembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Rezika Koritnik poje slovenske narodne pesmi — 9.40 Iz glasbenih del — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz operetnega sveta — 12.10 Naši in tuji violinisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Pri-
poročajo vam — 14.05 Z nove plošče orkestra Helmuth Za-charias — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.10 Dva obraza iz vrst sodobnih francoskih glasbenih ustvarjalcev — 23.05 Literarni nokturno
SREDA — 1. novembra
16.00 Dan življenja na zemlji, 17.00 Poročila, 17.05 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 17.25 Potovanje po Aziji, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana)
— 18.15 Ne črno, ne belo, 19.00 20 milijonov — reportaža (RTV Beograd) — 19.30 Spominjamo se, 19.40 Spomenik ob cesti, 19.50 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Ciik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.40 Koncert za klavir in orkester, 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 22.15 Spekter (RTV Beograd) — 22.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
ČETRTEK — 2. novembra
9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 13.10 Odkritje spomenika v Moskvi (IV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 TV v soli. 17.05 Poročila, 17.10 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike   sveta   (RTV Beograd)
— 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Reportaža, 18.35 Glasba za Brno (RTV Zagreb) — 19.00 Dežurna ulica fRTV Beograd) — 10.10 Cik  cak.  19.31 Prcp t gandna
medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni pogovori (RTV Beograd) — 21.10 Rezerviran čas, 21.20 Soročinski sejem — opera, 23.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri. 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 21.10 Propagandna oddaja, 23.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
PETEK — 3. novembra
7.50 Plenarno zasedanje CK komunistične partije ZSSR v Kremlju (IV Beograd), 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.00 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 19.30 Prenos slovenskega koncerta iz Kremlja (IV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.50 Cik cak, 21.00 Devet dni enega leta — film, 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) —22.45 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.50 Propagandna oddaja, 21.00 Celovečerni film, 23.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb)
Kranj CENTER
1. novembra i tal j. barv. film REVOLVERAŠ KLEJ ob 14. uri, franc. barv. CS film KROG LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri
2 novembra franc. barvni CS Rim VI VA MARI A ob 16., 18, ir. 20 uri
3. novembra franc. barvni CS film VIVA MARIA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
2. novembra italj. barvni film REVOLVERAŠ KLEJ ob 16., 18. in 20. uri
3. novembra italj. barvni film REVOLVERAŠ KLEJ ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče SVOBODA
1. novembra italj. barvni film REVOLVERAŠ KLEJ ob 16., 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
1. novembra zah. nem. jug. barvni CS film STO PEKLENSKIH DNI ob 17.30 in 19.30
Naklo
1. novembra franc. barv. CS film VIVA MARIA ob 19. uri
Kropa
1. novembra angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IP-CRESS ob 18. uri
škofja Loka SORA
1. novembra italj. barvni film RDEČA PUŠČAVA ob 20. uri
2. novembra poljski CS film PRAH IN PEPEL ob 20. uri
3. novembra poljski CS film PRAH IN PEPEL ob 17.
in 20. uri
Jesenice RADIO
1. novembra nemški film POLICIJSKA POSTAJA
2. novembra amer. barvni CS film SINOVI KATIE EL-DER
3. novembra franc. film DNEVNIK ŽENE V BELEM
Jesenice PLAVŽ
1. novembra amer. barvni CS film SINOVI KATIE EL DER
2. novembra nemški film VANINA, VANINI
3. novembra nemški film VANINA, VANINI
Dovje-Mojstrana
2. novembra    nem. jug.
barv. film GROF BOBY — STRAH DIVJEGA ZAHODA
Kranjska gora
2. novembra nemški film POLICIJSKA POSTAJA
3. novembra nem. jug. barv. film GROF BOBY — STRAH DIVJEGA ZAHODA
Kamnik DOM
1. novembra ruski CS film JEZDEC S KIRGIŠKIH POLJAN ob 20. uri
2. novembra ruski CS film
JEZDEC S KIRGIŠKIH POLJAN ob 17.15 in 20. uri
Prešernovo gledališče Kranj
PETEK — 3. novembra
ob 16. uri A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE za red DIJAŠKI II — gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane
Uradno poročilo o žrebanju denarne loterije Gasilske zveze SRS dne 27. 10. 1967
Srečke s končnicami     so zadele N din
40	10
250	50
510	200
9250	350
41960	5.000
571	20
641	20
7531	500
42	10
62	10
0402	500
97012	10.000
584	50
60594	20.000
25	10
865	50
885	100
3045	300
27	10
277	20
557	20
2657	300
7937	1.000
9357	300
9977	300
18647	5.000
628	20
818	100
159	50
919	50
Dobitke izplačuje Gasilska zveza Slovenije v Ljubljani, Prešernova 11 do vključno 27.12.1967. Dobitniki naj predložijo izžrebane srečke osebno (v dopoldanskih urah) ali po pošti.
OPOZARJA NA TURISTIČNE IZLETE MED PRAZNIKI ZA 29. NOVEMBER
— šestdnevno potovanje po Italiji
od 28. novembra do 3. decembra.  Cena samo 590 N din
— V Pariz s Simplon-ekspressom
od 28. novembra do 3. decembra. Cena samo 590 N din »- Izlet v Budimpešto
od 29. novembra do 1. decembra. Cena 310 N din
— V Bolgarijo in Turčijo.
Odhod 25. novembra, povratek 2. decembra. Cena 778 N din.
Prijave za vse izlete sprejemajo poslovalnice do 10. novembra. Poslovalnice »Transturista«: Ljubljana, Šubičeva 1, tel.20-316, na Bledu, v Bohinju, Radovljici, Škofji Loki, Domžalah in Piranu.
Prodam
Poceni prodam rabljeno strešno OPEKO bobovec. Ko-vor 46, Križe 5202
Prodam leseno LOPO — 4x 4 m, primerno za garažo ali drvarnico. Šenčur št. 166
5203
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Šmartno 25, Cerklje 5204
damsko perilo l
MODA j
Titov trg 35 \
KRANJ
. Prodam nove SMUCl, 190 cm dolge in sobno LIPO. Šenčur 171 5205 Ugodno prodam motorno gnojnično ČRPALKO z novim 900 1. sodom. Okroglo 11, Naklo 5206
Prodam krmilno PESO. Debeljak, Podbrezjc 54, Duplje 5207
KRAVO, 9 mesecev brejo, in MOPED — iricikel prodam. Aljančič, Hudo, Kovor 2, Križe 5208
Prodam rabljene SALONIT. NE PLOŠČE za kozolec. Naklo 170, vrstna hišica 5209
Prodam    mladega VOLA. Rozman, Dobropoljc 2, Brezje 5210
Prodani MOPED kolibri (ne kompletni) za  35.000  S din. Naslov v oglasnem oddelku 5211
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Sp. Brnik 14, Cerklje 5212
Prodam PRAŠIČA. 35 ke težkega in glavo šivalnega stroja, znamke bernina. Mož-janca 6, Preddvor 5213
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Štefanja gora 26, Cerklje 5214
Poceni prodam dva RADIO aparata. Podbrezje 101, Duplje 5215
Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3
1. razpisuje prosta delovna mesta prodajalcev
(študentov), ki niso v rednem delovnem razmerju za občasno prodajo knjig,
2. Prosta delovna mesta potnikov akviziterjev
za prodajo knjig in pisalnih strojev ža redno ali honorarno zaposlitev, za področje Gorenjske.
Nastop dela možen takoj. Ponudbenikt naj pošljejo pismeno vlogo v poslovalnico Mladinska knjiga, Kranj, Maistrov trg 1.
Prodam MOTOR DKW, 175 cem, letnik 58. Zupan,' Krnica 58, Gorje — Bled 5216
Prodam AVTO škodo 1000 MB, letnik 1966. Oblak, Savska loka 5, Kranj 5224
Kupim
Kupim PEČ za trdo gorivo. Vidic Ferdo, C. 1. maja 14, Kranj 5217
Kupim zazidljivo PARCELO. Ponudbe poslati pod »Vo_ dovodni stolp«, Zlato polje, »Klanec« 5218
Ostalo
Iščem opremljeno SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe poslati pod »Plačam dobro«
5219
Iščem SOBO po možncisti s kuhinjo. V zameno dajem v najem NJIVO na Pivki. Naslov v oglasnem oddelku
5220
V okolici Kranja ali Škofje Loke iščem dva PEVCA, ozi-rdfna PEVKI za narodnoza-bavni ansambel. Ponudbe poslati pod »Lep glas« 5221
INTELIGENTA sprejmem na stanovanje s souporabo kopalnice, Zl. polje, Kranj. Ponudbe poslati pod »Lepa soba« 5222
Izdelujem NACRTE za centralno ogrevanje in vodovodno napeljavo stanovanjskih hiš. Naslov v oglasnem Oddelku 5223
ROLETE — LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 5196
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je po hudi in zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, zlati očka, brat in stric
Ciril Oman
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 2. 11., ob 15.30 izpred hiše žalosti Škofjeloška c. 3 na kranjsko pokopališče.
Za njim žalujejo: žena Milka, hčerka Milica, sestre Štefka, Polda, Pavla in Micka 7. družinami in bratje Tone, Fran-celj in Leon z družinami ter ostalo sorodstvo
Kranj, Naklo, 31. 10. 1967
Nenadoma je zapustil naše zelene gozdove
Primož Rupar
gozdni delavec iz Dol. žet ine pod Blegašem
Mladega in marljivega sodelavca se bomo trajno spominjali.
Kolektiv gozdnega obrata škofja Loka in Gozdnega gospodarstva Kranj
K09
OPEL KADETT OPEL REKORD OPEL COMMODORE
Po najnižjih evropskih cenah Avtotelma, Ljubljana,
G LAS
Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika
Lidija Švarc — njeno je bilo letošnje I poletje
Plavalka kranjskega Triglava Lidija Svarc je opozorila na svoj talent že v zimski sezoni 1966/67. čeprav je že takrat začela rušiti kranjske rekorde bivših priznanih plavalk in državnih reprezentantk (Mare Hribar in Vesne Breskvar), pa je šele poletje pomenilo njeno polno uveljavitev.
Ce naštevamo njene letošnje uspehe, se moramo najprej ustaviti pri naslovu državne mladinske prvakinje, ki ga je osvojila v Kranju na 200 m prsno. V isti disciplini je osvojila nekaj dni kasneje peto mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v Linkopingu. Za zaključek sezone je osvojila na mednarodnem prvenstvu Romunije še drugo mesto na 200 m prsno in četrto na 100 m prsno.
Uspehi štirinajstletne plavalke pa so Še vidnejši v njenih rezultatih. Svoj vrh je dosegla na ekipnem članskem državnem prvenstvu v Splitu, kjer je postavila z rezultatom 2:56,3 na 200 m prsno nov mladinski In pionirski državni rekord ln slovenski rekord za vse kategorije. Državni pionirski rekord je postavila tudi v disciplini 400 m prosto.
Lidija Svarc Je brez konkurence najboljša slovenska plavalka. Je republiška pionirska, mladinska ln članska rekorderka v naslednjih disciplinah: 100 in 200 m prsno, 200 in 400 m mešano. Razen tega Ima tudi najboljši letošnji rezultat v Sloveniji v disciplini 400 m prosto.
Lidija švarc — to je ime, ki je letos zablestelo v jugoslovanskem plavalnem športu. Povsem njeno je bilo letošnje poletje ln zaradi tega ljubitelji plavanja že sedaj '.gibajo kakšna bo Lidijina naslednja sezona 1968.
P. Čolnar
SPORT_______
Jesenski krosi na Gorenjskem
Povsod številna udeležba
V nedeljo, 5. novembra, bo v Ljubljani republiško prvenstvo v krosu. Zato so bili v preteklih dneh v posameznih občinah Izvedeni jesenski krosi, na katerih je bila udeležba dokaj številna. Na občinskih krosih v Kranju, Tržiču, Kamni gorici in na Jesenicah je skupno nastopilo prek 750 tekmovalcev in tekmovalk. O posameznih tekmovanjih smo prejeli od naših dopisnikov naslednja poročila:
Smučarski koledar za novo sezono
Smučarska zvoza Slovenije je že objavila okvirni koledar smučarskih prireditev v novi sezoni. Tudi v novi tek: movalni dobi bo na Gorenjskem vrsta pomembnih prireditev, med katerimi moramo omeniti predvsem tekmovanje za Pokal Kongsberg v smučarskih skokih, mednarodno FIS I-a tekmovanje v slalomu in veleslalomu v Kranjski gori ter tradicionalno mednarodno prireditev v tekih v Bohinju. Ni pa še jasno, ali bo tekmovanje najboljših evropskih tekačev za pokal Kurikkala v Gorjah ali ca Durmitorju.
Med prireditvami v smučarskih skokih naj omenimo,
da bo državno prvenstvo za člane za novo sezono že 24. decembra v Planici. Ostala prvenstva pa bodo v naslednjih dneh: 28. januarja slovensko mladinsko prvenstvo, 4. februarja slovensko pionirsko prvenstvo, 18. februarja mladinsko državno in 25. februarja slovensko člansko prvenstvo.
Med tekaškimi prireditvami pa moramo omeniti tradicionalno tekmovanje Po poteh partizanske Jelovice, ki bo že 6. in 7. januarja. Slovensko prvenstvo za vse kategorije bo od 19. do 21. januarja v Dolu pri Ljubljani, državno prvenstvo pa od 1. dx> 3. marca v Delnicah.
V KRANJU
Na občinskem prvenstvu v | Kranju je nastopilo 220 tek- j movalcev in tekmovalk, predvsem šolske mladine. Zanimivo je, da v kategoriji članov in članic ni nastopil nihče, v konkurenci starejših mladink pa samo ena tekmovalka. Vrstni red: mlajši pionirji — 1. Kordež (O. š. Šenčur), 2. Brezar (O. Š. Fr. Prešeren); starejši pionirji — 1. Gartner (š. C. Iskra); 2. Babic (š. C. Iskra); mlajši mladinci — 1. špik, 2. Jeglič (oba Š. C. Iskra); starejši mladinci: 1. Šraj, 2. Hafner (oba Triglav); mlajše pionirke — 1. Novak (O. Š. Simon Jenko), 2. Kurnik (O. Š. Šenčur) — starejše pionirke — 1. Klemene, 2. Vidovič (obe O. š. Simon Jenko); mlajše mladinke — 1. Klinar (š. C. Iskra), 2. Frelih (gimnaziia); starejše mladinke — 1. Sto-par (gimnazija).
V TRŽIČU
Na jesenskem krosu trži-ške občine so bili v posameznih kategorijah naslednji zmagovalci: pionirke (200 m): Ranko (O. š. heroja Grajzar-ja), pionirke (400 m) — špik (O. Š. heroja Grajzarja), pionirke (600 m) — Goreč (O. š. heroja Bračiča), pionirji i (300 m) — Špik (O. Š. heroja Grajzarja), pionirji (600 m) — Gubic (O. Š. heroja Grajzarja), pionirji (.1000 m) — Mrak (O. Š. heroja Grajzarja); mladinci T. Špik; člani Dobre (Križe).
V KAMNI GORICI
Na občinskem prvenstvu radovljiške občine je tudi nastopilo največ šolske mladine. Zelo skromna udeležba je bila med mladinci, mladinkami, člani in članicami, saj je v teh kategorijah nastopilo
Med alpskimi disciplinami naj omenimo poleg FIS prireditve v Kranjski gori in na Pohorju še mednarodno tekmovanje na Zelenici (15. do 16. marca). Posamezna prvenstva pa bodo v naslednjih terminih: 27. in 28. januarja bo na Pohorju slovensko prvenstvo za mladince in mladinke, 7. do 10. februarja državno prvenstvo za mladince, 17. in 18. februarja slovensko člansko prvenstvo (smuk in slalom), 18. februarja bo v Tržiču slovensko pionirsko prvenstvo, od 1. do 3. marca pa državno prvenstvo za člane in članice.
J. Javoinlk
le 10 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci so bili: člani — Eržen (Kropa); st. mladinci — Eržen (Kamna gorica); ml. mladinci — Novak (Radovljica); pionirji —■ Ravnik (Radovljica); članice
— Kokot (Gorje); st. mladinke — Podlipnik (Bohinj); ml. mladinke — Tolar (Pod-nart), pionirke — Brejc (Radovljica).
NA JESENICAH
Jesenskega krosa na Jesenicah se je udeležilo 205 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili naslednji: člani
— Ulčar (Jesenice); st. mladinci — Kovač (Jesenice), ml. mladinci — Erjavšek (Jesenice), st. pionirji — Gričar (O. Š. Prežihov Voranc), ml. pionirji — Dizdarevič (O. š. Prežihov Voranc); mladinke
— L Babic (Žirovnica); pionirke — Vidic (Kor. Bela).
Preberite mimogrede
NOGOMET — V nedeljskem kolu je Triglav ostal spet praznih rok. Tokrat ga je premagala Ljubljana v Kranju s 3:0 (1:0). Triglav je sedaj na osmem mestu. V zahodni conski nogometni ligi pa je Kamnik doma igral z Novim mestom 2:2 (2:0) in je na desetem mestu.
ROKOMET — V nedeljo je bilo končano jesensko prvenstvo v ženski republiški ligi. Naslov prvaka je osvojil Slovan, gorenjski predstavniki pa so osvojili naslednja mesta: Selca 5., Kranj 7. in Stor-žič 9. mesto. Rezultati: Branik : Storžič 21:3 (12:1), Kranj : Brežice 9:13 (4:6), Selca : Slovan 6:11 (2:7).
V moški republiški ligi je Tržič premagal velenjski Rudar 16:10 (7:6) in je trenutno na četrtem mestu.
ODBOJKA — Končano je tekmovanje tudi v odbojkarski ligi. Kranjski Triglav si je s tremi zaporednimi zmagami zagotovil nastopanje tudi v prihodnji sezoni v republiški ligi. Rezultata — Triglav : Kanal 3:2, Jesenice: Izola 3:2. Ekipa Jeaenlc je osvojila tretje mesto ter si pridobila pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo, Triglavu pa je pripadlo osmo mesto.
KEGLJANJE — Na prvenstvu SRS za ženske dvojice je prva ekipa Triglava (Rozman in Čadež) osvojila tretje mesto, druga ekipa Kranj-čank (Martinčič in Mihelčič) pa šesto mesto.
SREDA — 1. novembra 1967
Štefančiču ušlo drugo mesto
V torek se je vrnila v domovino z desetdnevnega treninga v NDR šesterica naših najboljših skakalcev. Ob zaključku treninga so se naši skakalci udeležili večjega mednarodnega tekmovanja na 80-metrski skakalnici pokriti z umetno maso, na kateri je nastopilo 73 skakalcev iz NDR, Poljske, Madžarske in Jugoslavije. Odličen je bil spet Kranjčan Peter štefančič, ki je imel za zmagovalcem Nemcem Schmidom najdaljša skoka 77 in 75 m. Žal je pri prvem podrsal z roko ter tako izgubil nekaj točk, kar je imelo za posledico izgubo drugega mesta, kamor bi se glede na dolžine in lep slog zanesljivo uvrstil. Naši skakalci so se na letošnji zadnji tekmi na skakalnici iz umetne snovi razvrstili takole: 13. Zaje, 15. Eržen, 18. štefančič, 22. Mesec, 28. Smolej in 34. Jurman. J. J.
Kros in atletsko prvenstvo kranjske gimnazije
Na letošnjem jesenskem krosu kranjske gimnazije je nastopilo 360 dijakov in dijakinj. Pri dijakih je bil vrstni red naslednji: 1. Kanduc, 2. Vlasič, 3. En-gelsberger, 4. Pračak, 5. Sagadin, pri dijakinjah pa l.Žerovnik, 2. Frelih, 3. Pehare, 4. Centa, 5. Avguštin itd.
Na tekmovanju za atletsko prvenstvo pa so bili v posameznih disciplinah zmagovalci: dijaki — 100 metrov; Krumpak, 1000 m: Sagadin, daljina in višina: Krumpak, disk: Markun, dijakinje — 80 m: Simič. Na tekmovanju je nastopil tudi prof. Jože A/man in vrgel disk 35 m, kladivo pa 38,2 m.        I. š.
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna ln naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.