Posamezne številke« Navadne Din 1*—•, ob nedeljah Din 2*—.
.TABOR*1 izhaja vaak dan, raaveo nedelje in praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečino po posti II 18'—, za ino* cemstvo D 26*	,	dostavljen	na	dom
D 11)*—^ na izkaznice D18*—• inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi ^TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. “*•
Piliffiia 'pšlana V g@&š&v’
TI
•KOR
P osamezne številke« Navadne Din 1*—t ob nedeljah Din 2*—.
UREDNIŠTVO ge nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. ^ I. nadstropje. Telefon interurb. št. 276. UPRAV A *e nahaja v Jurčičevi ulici^ št. ^ pritličje, desno. Tcle» fon Št 24. — SHS poštnočekovul račun štev. 11.787.
Na naročila bre* denarja ne n« ocira. — Rokopisi ie ne vračaj*.
Leto: V.
Maribor, petek 21. marca 1924.
Številka: 67.
Iz češkoslovaške politike.
Vladni poraz v Podkarpatski Rusiji.
"V nedeljo so se vršile v Podkarpat--ski 11 n siji, avtonomnem delu Češkoslovaške, prve volitve v parlament in senat. Kakor ta del republike uživa izjemno stališče, tako so izjemne tudi njegove razmere. Podkarpatska Rusija je svet zase. V vsakem oziru: narodnostnem, političnem, .ekonomskem. Narodnostni položaj je dokaj zapleten:	med
Rušim e ali Ruse so pomešani Židje in Madžari, ki so takorekoe hrbtenica te dežele, ker se iz njihovih vrst rekrutirajo razumniki in beati possidentes. Rusini mo narodnostno pri lično nezavedni: niso se odločili, ali so Rusi ali Ukrajinci. Ker je med njimi visok odstotek analfabetov in ker imajo zelo malo domače inteligence, je odločitev tem težja. Versko je prejšnji režim napravil iz njih unijate (znani proces v Mar-inaros-Sigetu!). Politično so stali popolnoma pod vplivom1 Madžarov, saj pa tudi niso imeli lastnih ljudi, ki bi lahko paralizirali delo madžarske inteligence. Najslabši je njih ekonomski položaj, ki je seveda poglavitni vzrok narodne in politične nezrelosti. Rusini so ubogo ljudstvo, ki jedva živi na skopo odmerjeni zemlji in ki po ogromni večini zavisi od bogatih veleposestnikov. Med ljudstvom vlada poleg nevednosti In praznoverja še nekak »suženjski, duh«, ki ga opažamo pri vseh masah, ki so bile predolgo izkoriščane od močnejšega sloja. Zelo nagosto so naseljeni Židi, ki tvorijo gros mestnega prebival-stva in ki predstavljajo po d k ar p at s'k i meščanski razred. Kjer so Židje, tam se bogastvo in revščina izmenjujeta kakor solmčna luč in’ senca. Zidjo in madžarski agrarci so hkratu nacionalno in razredno najbolj aktivni.
Češkoslovaška je na pariški konferenci izrabila svoj položaj in je slovansko plemo pod Karpati otela pred Madžari, ki bi ga v novonastalih razmerah kaj hitro zbrisali s sveta. Zagotovila :je v mirovni pogodbi im kasneje ludi y. ustavi, da miv da izjemen položaj v republiki. To obveznost je tudi lojalno Izvrševala. Toda s teni1, da je prevzeta nase usodo Podkarpatske Rusije, je. prc-vaela tudi fevcsf.no dolžnosti. Njena prva naloga jo bila, da uredi administracijo in! izpelje najnujnejše gospodarske prcosmove, Rusinski element ni igniel in' še danes nima dovolj moči, da bi zrušil nacionalno, politično in zlasti gospodarsko premoč Madžarov. Treba umi je bilo pomoči % upravo, ki favorizira njegove interese in s kulturno, socialno in ekonomsko reorganizacijo. čVdada je postopala po »motrenem1 na-i'črtu in jo dosegla tokom zadnjih let mfrogo stvarnih uspehov, j’ NaraVto je, da je njeno delo naleta-! valo na velike težko če in da «o ji iuc-: tali polena pod noge bnš Ruslm, ki so v 1 svoji nezavednosti poslušali zahrbtno ihujskanje Madžarov. Čehoslovakl so (nrijho morali poslati v Podkarpalsko (Rusijoi nekaj svoje inteligence: npra.v-iPih in prometnih uradnikov, imženerjev itd. To so spretno izrabljali Madžari in 'roi plašili ljudstvo s češkimi »suženjstvom«. Skratka? pokazale so ,se vso sla-1 bosti nezavednega ljudstva, ki so šele prebuja k samostojnemu življenju.
Volilni boj je^iudil. sil-Uo zanimivo ! sliko. Rusini, ki štejejo .'170.368 duš, so imeli 5 strankarskih kandidatur, Madžari e 1 Oil.791 duš 4 kandidature, a Židje -■ Tako sc je v tej mali deželici, ki nima no političnih tradicij no močnih e-
Žili« fiilii uidii m.
Oster nastop opozicije. — Verifikacijski odbor bo sklican že te dni.
BEOGRAD, 20. marca. (Izv.) Včeraj se informira, zakaj še ni bil sklican ve-ri-ob 9. uri zvečer sc jc vršila seja ministr- fikacijski odbor. To postopanje vlade je skega sveta, ki sc je bavil s težavnimi izzvalo v opozicijonalnih krogih veliko notrauje-političnim položajem. Po izjavi ogorčenje. Pečic je naglasni, da je verifi-enega izmed ministrov vlada za enkrat kaeija bila doslej- vedno nujna zadeva, ki pred sprejetjem proračuna ne namerava ima prednost pred' vsemi drugimi. Pečic sklicati verifikacijskega odbora. Med dru- je nadalje izjavil predsedniki! narodne gim se je razpravljalo tudi o interpelaciji skupščine, da bo večina verifikacijskega džemi je tovsk ega kluba, ki zahteva takoj- odbora sama sklicala sejo odbora, ako šnjo strogo preiskavo radi krvavih do- predsednik sam tega nemudoma ne stori, g-odkov v, Metohiji. Ministrski svet jc Predsednik' narodne skupščine je v svo-sklenil, da se zahtevi v polnem obsegu jem odgovoru naglasni, da zavlačevanje zadosti ter je dobil minister notranjih z,a- ni namerno, ampak je iskati vzrokov v dcv Vujičič nalog, da naj ukrene vse po- zunanjih spremembah. Seja vcrifikacij-trebno.	.	skega odbora bo sklicana tekom prihod-
REOGRAD, 20. marca. Izvirno. Med njih dni. Opozicija grozd z najbrezobzir-današnjo sejo narodne skupščine jc od po- nejšim bojem, ako se verifikacija novo slala celokupna opozicija poslanca Peči- predloženih poverilnic ne izvede nemudo-ča k predsedniku narodne skupščine, da ma.
Prekinjena seja skupščine.
Radi pogreba zemeljskih ostankov dr. Vesnica.
BEOGDAD, 20. marca. (Izv.) Na di pogreba v Parizu umrlega poslanika dnevnem redu današnje seje narodne Vesniča je bila seja ob pol 12. uri preki-skupšekie je bila interpelacija, zemljorad- njena ter sc nadaljuje popoldne ob 16. uri nika Vujiča na ministra za socijalno po- z istim dnevnim redom.
Iifiko glede izseljeniškega vprašanja. Ra-
V pontisljek pričetek odločilne borbe proti
vladi.
ma on oziroma HRSS k takozvanemu vršackemu programu (»Programm ,von Hatzfeld«), ki označuje politična stremljenja Nemcev v Jugoslaviji. Radič je odgovoril, da nemške zahteve na šolskem polju, v cerkvenem vprašanju ter glede uporaoe nemščine v javnih uradih ter na javnih tablah, kakor tudi glede volilne pi a vice in ustanovitve nemškega državnega tajništva (?) za popolnoma upravičene. Steinacher dostavlja h koncu, da je bil z odgovorom Radiča povsem zadovoljen.
VODSTVO HRSS ODOBRILO D0-ZDAJNO AKCIJO ZA OPOZIC. BLOK.
ZAGREB, 20. marca. Včeraj se jc vršila seja predsedstva hrvatske republik, scljačke stranke, na kateri sta kot predsednika dr. Maček in Predavec poročala o svojem posvetovanju z opozicijonalnim blokom in s poslanci zemljoradnikov. — Predsedstvo je sprejelo poročilo na znanje in sklenilo nadaljevati delo .v. smisla dosedanjih' sklepov.
AKCIJA PROTI BOLGARSKIM KOMI.
TAŠEM.
BEOGRAD, 20. marca. Danes je obiskal grški poslanik g. Baorhdis ministra zunanjih zadev. Izvedelo se je, da je o-bisk v zvezi s predležečo akcijo naših in grških čet zoper bolga rske komitaše. Nin-čič jc sprejel tudi avstrijskega poslovodij), g. Hofingcrja in čelioslovaškega posl, Soba.	ižL \ jC,
Preglasovanje vlade pri financ, zakonu BEOGRAD. 20. marca. (Izv.) Vsi po- ZAGREB, 20. marca. Dopisnik tukaj-slanci oipozicijonalnih skupin , so za vjpon- Snjih »Novosti« je izvedel, da blok začas-deljek brzojavno pozvani v Beograd. V no ne "namerava vlado strmoglaviti, ker,
.političnih krogih se spravlja ta korak v člen 75. ustave določa, da redno zaseda- j Go imenovan zagrebški nadškof dr. 'Ante zvezo z namero opozicije, pričeti v pon- nje parlamenta ne srne biti zaključeno Bauer za kardinala, deljek v narodni skupščini z ostrim bo- preden ni sprejet budžef. če bi'vlada pad-jem proti vladi. Opozicija namerava s po- Ja še pred sprejetjem, bi nova vlada mo-tnočjo radičevskih poslancev pri razpravi rala podaljšati redno zasedanje, vsled če-o finančnem zakonu, ki vsebuje določbe sar bi radikalci dobili toliko časa, da bi o kulukii itd., preglasovati vlado ter ji spravili na, tapet vprašanja, ki bi uteg-tako onemogočiti nadalj.no delovanje. Z nila povzročiti cepitev bloka. List objav-j
ozirom na Radičeve očitke, da opozicija I.ia tudi razgovor svojega dopisnika, z ne- \ Ženih držav, ranili mnogo pasantovi iB
Imenovanje JugosJoVenskega kardinala.
BEOGRAD, 20. marca. (Izv.) Dne l,-
aprila se sestane konzistorij, na katerem
Incident med Hondurasom in Zedinjeni ni i državami.	'
TEGUOIG ALPE (HONDURAS), 19, marca (Reuter). Vinjeni vojaki so strehi ;di na poslaništvo in konzulat Zdru-
ne namerava vreči vlade pred sprejetjem kun radikaiskim poslancem, ki je izjavil. S ropali. Skoda znaša 40.000 dolarje-«, proračuna, sc izjavlja ,v opozicijonalniii krogih, da bi se morala proračunska debata tudi po spremembi vlade nadaljevati. Radi tega se bavijo vodilni politiki o-
pozicijonalnega bloka celo z mislijo, ali ne bi kazalo doseči odgoditev proračunske debate, za en mesec, tekom katerega oaisa naj bi se ustvari! nov akcijsld načrt, bil: To ali onstran Sotle, vseeno, kje.
—O—
med drugim:	Po našem računu ne bo 1 Amcrikansika križarka, ki se je vzdrže-
imel blok večine, tudi če spravi v pada-’ vala ^ vodah Hondurasa, je' izkrcala ineut' vse Radičeve poslance. Zasedaj četo. nam manjka le 20 glasov, pa imamo absolutno večino v skupščini. Teh 20 glasov bomo že pridobili na ta ali oni način.
Na vprašanje,
BORZAL
CURKI r, 20. marca. (Tzv.) Predborzai.
RADIČ NA LOVU ZA NEMŠKIMI VOLILCI.
ZAGREB, 20. marca, j »Deutsche s Volksblatt«, v Novem Sadu izhajajoče glasilo Nemcev ,v Jugoslaviji objavlja
wnum
kje. je poslance odvr-j Pariz 29.35, Beograd 7.125, London 24.805,
Praga. 16.70. Milan 24.95, Newyork 578.75, Dunaj 0.00815, Sofija 4,155, Bukareštal 3.10, Amsterdam 314.50.
ZAGREB, 20, marca. Pariz 4.075—s 4.125, Švica 14.155—14.255, London 3.175, 3 >iin1 aj	0.1151—0.1171.	Praga 2.37—2.40,
Milan 3.53—3,56, Nervyork 81.70—82.70,
razgovor nemškega politika' Steinacherja, S5-letnega starca, z Sijepanom Radičem, (i. Steinacher se je mudil zadnje dni na Dunaju ter je ob tej priliki posetil Radiča, da ga povpraša, kako stališče zavzc-
kunomkkih' organizacij, borilo za oblast > ljudje tudi nimajo ne pojma, o social-11 političnih strank. Prognoza jc bila')!anl življenju, koder ph imajo domago-.iako n ei z vestna. Pri nedavnih občinskih g[ široko polje, da si pridobivajo no-volitvah so odnesli zmago agrarci. Če: vodne glavo in nizk« instinkte, b.i bile razmero nom.ialne, sej politična	Pora/,	praško vlade	se
sirnktura. v nekaj mesecih ne bi mogla! jpentira. Komunistično izpromemti od temeljev.	j	prekipeva od veselja in
Rezultat nedeljskih volitev je izzval 'j predziuuncn je komunistično
komplicirana tehnična strukturna, češkoslovaškega volilnega zakona ustvarjena samo za politično zrelo i rt inteligentno volitve. Najboljši dokaz o polipa« dejstvo, da je v
silno presenečenje. Vladna koalicija jel doživela težak poraz. Večino glasov so odnesli, komunisti in sicer vez 100.090 zn ' liarlaiment in okoli 80.000 za senat. Dobili so štiri poslance v parlament in 3 v f?enat. Vrhu tega sta prišla 2 'Madžara v parlairient in' 1 v senat, od drugih strank pa so bili izvoljeni: 1 trndoveo, 1 soc. deauokrat in 1 agrarni opozieijo-nalee.
ZuSaga komunistov jo oČivIdido zmaga cisto navadne demagogije med nezavednim1, kulturno in gospodarsko- primitivnim ljudstvom, kateremu so komunisti] obetali- razdelitev vseh gospodarskih zemljišč, gozdov in pašnikov. Nedeljski komunistični »triumf« močno(
živahno k-o-j lični nezrelosti je Hude Pravo«; septembru lan. leta dobila agrarna piše. da je to* stranka ogromno večino, čez nekaj me-zmage pri! seeev pa niti enega mandata. — Tudi
žavne, — Agrarni »Voukov« jo podobnega. mnenja in zlasti podčrtava kulturno zaostalost. Oe bi se volitve izvršile pol leta kasneje, bi bil rezultat drugačen. — Socialdemokratsko »Pravo Li-du« piše, o priniitnosti podkarpatskoga življa. V takih razmerah vedno in povsod najbolj uspeva neodgovorna agi-spomiuja na svoječaano zmago komu-j (acija, zlasti, če jo ščiti absolutna svo-nistox:.a- Makedoniji in Criui gori, kjerlboda. — »Češke Slovo« pravi, da je
bodočih volitvah v republiki. Drugi li-j klerikalni tisk očita vladi, da ni aran-sti proučujejo stvarno in brez gl upe ( žira la skupnega nastopa koalicije! —• komunistične demagogije vzroke vlad-j »Tribuna« jo mnenja, da so komunisti nega poraza. »Narodni Listy« pišejo, daj dosegli že tedaj velik uspeli, ko so prvi jo poraz povzročilo to. da koalicija ni j vložili kandidatno listo, ker je številka nastopila složno, ampak je vsaka stran-j l. najbolj vlekla. Ta korak .ie pomagal1 ka šla v vol in i boj na svoj račun, ker j noč nego milijoni za agitacijo vrženega .ie polagala večjo važnost na ožjo stran-' denarja. — Madžarski tisk’ je seve zač k;v’ske imlerese nego na. vladne in dr-1 dovoljen1. — Nemški tisk zavzemi bolj
rezervirano stališče in trdi, da ziifagal komunistov v Podkarpatski Rusiji še ne pomeni zmago ideologije III, internacijo n ni e.
Vsekakor pa so volitve v 'Podkarpatski Rusiji precej iztreznile odgovorne politične kroge ha Češkoslovaškem in jih prepričale, da je odgovornost. za vlado šo zmeraj precei uehvar -eč.
Politične vesti.
* Pasjo vlogo, ki so jo igrali nemški poslanci napraini radikalski vladi, •skušajo nemški lističi, zlasti »Cillier Zeitung« v dolgoveznem uvodniku, zagovarjati kot politiko »proste roke«. Ne, prijatelji, ne bote se zlahka napravili lepših nego -ste. Ves svet, ki zasleduje politične dogodke, ve, da je vaša politična taktika še vedno ona iz stare Avstrije: politika profitarstva, oportunizma, izsiljevanja. Dobro ste vedeli, da radikalci trebajo vaših par glasov, in za razne koncesije ste jih vedno dali na razpolago. Pri temi niste gledali na koristi, države, ampak na koristi svoje stranke. Vi imenujete to politiko »proste roke«, .mi pa pravimo, da je ta vaša politika ravno tako ostudna in nemoralna kakor politika Tnrkor-džem.ije-toveev iz južne Srbije. Zato je bolje, če o tem nič veliko ne pišete iri ne govorite.	'
* Kaj bo pa zdaj? »Narodni dnevnik« je tudi glasilo g. Puclja, voditelja SKS v Sloveniji. »Narodni dnevnik« ljuto napada g. Radiča. G. Pucelj nič ne reče proti temu. Toda g. Pucelj ,ie obenem1 član kluba zcmljoradmikov v narodni skupščini in zeml joradniška stranka ter SKS ste se precej tesno združili. Te. dni pa so odposlanci Radičeve. stranke ponovno konferira.li z zem 1 j n r ari n iš k i m klubom v Beogradu in dne IS. trn. se je vršil razgovor »o tesueml zbližanju zemljoradniške stranke in HRSS *. Razpravljalo se jc celo o možnosti, da bi bil v jeseni skupili strankarski kongres*. Radičeve! so izjavili, da bode vodstvo njihove stranke našlo parolo za zbližam je srbskih in hr-vat.skih kmetov. Ubogi Pucelj in ubogi »Narodni dnevnik«. Kako neki bota P°" tem pisala, ko se to zgodi?!
* 32 novih poverilnic je izročil odposlanec Eadičevcev Predavee predsedstvu narodne skupščine v torek 18. tm. Ob to j priliki jc Predavee izjavil novinarjem, da je Radič popolnoma, solidaren s koraki predsedstva stranke glede opozicijonalnega bloka. Ciini' bo verificiranih tudi teh ;i2 mandatov, pridejo poslanci v Beograd. Med voditelji opozicije je bil glede na.daljne taktike dosežen po polen1 sporazum.
* Nove poverilnice radičevskih poslancev j« predsedstvo skupščine izročilo verifikacijskemu odseku. Govori se, da hočejo radikalci sedaj spremeniti svojo taktiko in sklicati verifikacijski odbor šele po proračunski debati. Baje se je ministrski svet v tem smislu zedinil.	•
* V narodui skupščini je bil v seji 19. tm, sprejet po kratki razpravi proračun vojnega ministrstva.. Celokupni izdatki *a armado znašajo 1.900,000.000 Dinarjev.
* Javoibia dodeljena Češkoslovaški. Svet Društva narodov je koriečno kon-
čal triletni spor med ČehošIovaŠko in Poljsko in potrdil protokol komisije Društva narodov za. razdelitev moja med Poljsko in Čehoslovaško v .Tavori-ui od 1. febr. tl. Po tem protokolu pripada Javorina definitivno Čehoslova-ški. Ve« čehcslovaški tisk z navdušenjem pozdravlja rešitev tega težkega spora, in pri tem ugotavlja pomirljivo stanje na eni kakor na drugi strani med časom', ko je spor trajal.
* Bolgarske reparacije. Velesile so sklenile znižati Bolgariji, račun o okupacijskih stroških na 23 milijonov zlatili frankov.
Umi uaija. ii/J4.
■■ ..n—! ......	i
Dnevna kronika.
—* Osebna vesi. Dr. Šanulor Krašovec, odvetnik v Šmarju pri 'Jelšah ter dr. Franc Urašov-oc, tajnik v notranjem •ministrstvu v Beogradu sta imenovana kapetanom II. razreda, dr. Milko Krašovec, odvetnik v Celju, pa poročnikom. Vsi trije so sinovi g. dr. Juro Krašovca, župana v Celju. K častnomu napredovanju iskreno čestitamo!*
— Smrtna kosa. V Slovonjgradcu jc dne 16. marca ob 9. uri zvečer nenadoma, preminul g. Ivan Karol Verhovnik, pisarniški oficijant okrajnega glavar stva. Bolehal je že čez Ido dni na sreni napaki, kateri .i-e sedaj nepričakovano podlegel. Naj v miru počiva!
— Finančni minister zopet obljublja. Komu? Seveda, uradnišfvu! Torej nujni o, kaj: 1. draginjske doklade ostanejo, ko se bodo plačo izplačevale Po novem zakonu, v dozdnjni višini: -■ žene drž. nameščencev, ki. so same uslužbenc v državni službi, dobivajo polne dra-ginjske doklade; 3. vsako maksimiranje doklad, se ukine: 4. zakon o draginjskih dokladah bo že pred 1. aprilom predlo žen narodni skupščini; 3. plače Po novem- zakonu se nakažejo s 1. aprilom, ker bo pa radi tehničnih ovir redno izplačevanje. mogoče šele s 1. majem, do ho uradniki 1. apr. zopet predujme. — Tako je obljubljeno od fin. ministra dr. Stojadinovica odboru uradniškega Sa-veza, ki mu je 19. tun. predložil memorandum' uredništva.
— Zadružno razstavo v Gandu v Belgiji se udeležita kot delegata Glavne zadružne zveze gg. dr. Korošec in Mihajlo Avramovič. Za to razstavo pripravlja Zadružna zveza posebno knjigo v angleškem jeziku o razvoju zadružništva v naši državi. Knjiga bo o-pre-mljcua seveda tudi s potrebnimi grafičnimi podatki o nai\m zadružništvu.
— Tri osebe ubite im eksploziji šra.p nela. V soboto 13. tm. se je dogodila v vasi Humu v Brdih strahovita ne sre ca. Gospodar Fran Četrtič je naše] na polju v bližini svoje hiše avstrijski 18-centimeterski šrapnel. Skušal ga je odpreti, in ker se mu to ni posrečilo na
Razpis računske uganke.
5 nagrad za pravilne rešitve.
Dve kmetici - sosedi prodajata na trgu v Mariboru jabolka iste kakovosti in vrste, in sicer jih nese na trg vsaka 300. Prva — A jih prodaja 3 za en dinar, druga — B — pa 2 za en dinar. Prva izkupi 100 dinarjev, druga pa 150 dinarjev.
_ Drugi dan pa zboli kmetica A in pokliče k sebi sosedo B ter jo prosi, da hi ona tudi njena jabolka prodala na trgu in sicer, kakor jih je sama-prodajala prej, po 3 za en dinar. Kmetica B si misli, zakaj pa ne, bodo še raje kupovali. Vzame oboja jabolka, zopet vsakih 300 in računa: »Jaz prodam dve za en dinar, ona pa tri. za en dinar- Torej bom dala pet za dva dinarja, pa bo,« In gre z vsemi jaboikami na trg in jih prodaja 3 za 2 dinarja. Kmalu je vse prodano-
Ko prešteie denar, pa našteje samo 240 dinarjev. »Kako jc vendar to?« si lomi glavo kmetica- Za mojih 300 jabolk moram dobiti 150 dinarjev in za sosedinih 300 pa 100 dinarjev, kar da skupaj vendar 250 dinarjev. Manjka mi torej 1.0 dinarjev- In še enkrat računa: 600 jabolk sem imela. 5 za 2 dinarja jc 10 za 4 dinarje, je 100 za 40 dinarjev, potem .ic 600 za 240 dinarjev. Torej bo le v redu. — Tn vendar je 10 dinarjev premalo. Kje ja napaka?
Ignotus:
Slovani in Nemci.
2. »Roseggers Heimgarten« in drugo.
V razmotrivanju o pumgerina liski khjigi »Europa irredenta« sem podčrtal dejstvo, da se velenemški nacionalizem in nacionalizem: manjših, zlasti slovanskih narodov, razhajata že v samemu bistvu. Njuni miselni izhodišči GGeschitsphilosopbie«) si nasprotujeta. Nemški nacionalizem sloni na zavesti velikega naroda z ogromno fizično rpočjo, z znamenitimi dinastičnimi, militarističnimi in i m pe r i j a li stični m i tradicijami. Je listoričen in materialističen1. Naš sloni na zavesti malega naroda, ki se je skozi stoletja težko boril za obstoj, .med večjimi, silnejše razvitimi narodi. Racijonalizeui, ki jc začel rušiti temelje med monarhijami in cerkvijo, je v;zvezi s napredkom tehnike, sirjenjem judske omike in prodiranjem buržoazi-je. pripravil francosko revolucijo. Ta je vzbudila v masah razredno zavest pri malih narodih pa najprej nacionalni cut. Tako -so tudi narodi, ki so se borili r, Nemci in njihovimi asimilacijskimi težin jami, občutili zavest, da jim ne glede na številično moč in preteklost gre pravica do svobode. Stališče, s katerega so zahtevali pravico do samostojnega življenja, je na eni strani stališče
priročnega prava, na drugi pa idealistično promatran je zgodovine. Sicer tudi nemški nacionalizem 'ne zametuje naravnega pgava, toda zanj ne znači nič več kot pravo fizično močnejšega (kvantiteta). Hkratu prisega na zgodovinsko pravo, ki ga Nemci že izza Ho gela najbolj povzdigujejo. To pravo so njihovi teoretiki združili z evolucionizmom (darvinizmom), ki trdi, da je najvišji prirodni zakon boj za obstoj boj med močnejšimi in slaibejšihii in da morajo slabejsi podleči. (Ta razlaga prirode ne drži, kajti v resnici vidimo, da so se skozi milijone let najmanjše živali in rastline oh ranile polog naj večjih in najmočnejših in da priroda neprestano asociira najmanjša bitja — celice ter je zakon asociacije pravzaprav temelj organičnega življenja) Nemški nacionalizem, liberalizem, socializem. nemška znanost, filozofija, sociologija vse jc večali manj stalo v službi načela, da gre močnejšemu pravica. To načelo je dominiralo v nemški politiki. Občutiti g« je bilo tako v Nemčiji kakor v Avstro-Ogrski, tako v notranji kakor v zunanji olitiki.
V romanu »Das deutsche Leid - je duhoviti pisatelj Burtsch pokazal psihološko historično in etično razliko med umskim' nacionalizmom in naeiouali-mom malega naroda na tleh slovem ko-nemskik narodnostnih bojev: v mari-
polju, ga .je prinesel domov in je doma na dvorišču. skušal odviti užigalo. Pri tem nevarnem opravilu sta prisostvovala (udi njegov 19-letni sin Fran in 14-letni Josip Simšič. Nenadoma pa je šrapnel eksplodiral in drobci so raztrgali Cetrtiču trebuh in prsi ter mu prebili srce. Obležal je na, mestu mrtev. Sina in Simšiča pa so drobci ranili na glavi in po raznih drugih delih telesa tako močno, da sta vkljub takojšnji pomoči izdihnila na licu mresta. Ko so prišli orožniki, so mogli le ugotoviti smrt vseh treh in so dali trupla prenesti v kojščansko mrtvašnico.
— Samomor v tunelu. Iz Slovenj-' .gradca poročajo: Dne 13. marca .1924 ob 'a L uri je povozil delavski vlak med Gornjim Doličem in Velenjem nekega i/, avstrijske republike došlega človeka. Isti je — kakor se ,ie doznalo — najbrž ;z bede izvršil samomor ter si poiskal! predor, se vrgol v sredini istega proti' došlemu vlaku, kateri mu je prerezal j glavo, leVo roko in levo nogo. Pri njem' so našli listino, ki spričujc, da se je po-j kojni zval Ivan Port, rojen 1888, pristojen v Kokarje in nazadnje bivajoč v Gornjemgradu št. 10?.
— Nečloveški zločin. V Selnici ob Muri so ljudje že dokaj časa pogrešali kočarjevo ženo Marijo Hireerjevo. Neka teri so mislili, da je ušla svojemu možu, ki je z njo surovo postopal in se podala v Nem. Avstrijo. Z druge strani Pa je bilo slišati, da ni popolnoma iz-
Razpis uganke velja od pondeljka 1$. tm. pa do 21- aprila. Uvaževale se bodo samo rešitve, ki bodo	tega
dne v rokah našega urc-ZJZ: . a.
Upoštevale se bodo rešitve: 1. od o« riih, ki bodo do 21. aprila najmanj že mesec dni stalni naročniki lista, 2. od onih, ki list dnevno kupujejo, pa samo, čc obenem j. rešit vo v pošljejo še najmanj 26 odrezkov glave »Tabora« s številko in datumom vred, in sicer številke od 18. marca naprej po vrsti.
Za pravilne rešitve razpisujemo sledeče nagrade:
I. nagrada: 199 dinarjev v »rrtevhi*.
2- nagrada: 1 prost izvod »Tabora« za 3 mesece.
3. nagrada: 1 izvod Kelle rman novega romana »Predor«.
4- nagrada: 1 prost izvod »Tabora« za 1 m c sc c.
5. nagrada: knjiga Milana Pugclja: Zakonci-	|,
Ako bo več pravilnih rešitev, se bo dne 22. aprila v našem uredništvu pod kontrolo zastopnikov reševalcev uganke žrebalo za nagrade.	S
Uredništvo, »Tabora«-
ključen«, da jo .ic Simon Hircer, njen1 mož, umoril. Poizvedovali so orožniki! iz Šent lija in Ugotovili, da, jo je v resnici umoril Hircer in .jo zakopal kakibi 50 korakov od hiše. Morilec se jc nekaj casa skrival pred orožniki, zasačili so ga Pa sosedje in ga, odvedli na orožniško postajo. Hircer je priznal, da je ubil svojo ženo zaradi tega. ker je bila 5tedl.ii.va in varčna in ga je venomer priganjala k delu. Rezentega ga je nagovarjala k zločinu posestnikova, hči Marija Brnčičeva, s katero je imel l.iu-bavnp razmerje. [7t teh razlogov je Tlir-cer sovražil, svojo ženo, iskal prepirov z njo in ,ii je večkrat grozil, da .in h«
1 umoril. Svoj naklep je izvršil 7. februarja. Ta dan se ,ic zopet sprl s svojo ženo m jo v kuhinji s sekiro udaril d v a -k j ut po glavi, da je kmalu zatem u'mr-bi. Nato jo je zakopal blizu hiše. kjer »o jo to. tm. našli orožniki. Zakonca Hircer sta bila poročena nad eno leto; umorjena je bila približno (i mesecev v nosečem stanju,
— Samomor v rovu. Anton Zibert, strelja e pri podjetju T)n kič in drug na Kostanju pri Rajhcnburgu je izvršil 16. tm. iz neznanega vzroka grozen samomor. Vzel jo. kilogram kammktita. in kapico, šel v preiskovalni rov Zakl. p«, ložil je smodnik na. tla, ga vžgal in se vlegel nanj. Močna eksplozija je samomorilčevo truplo raztrgala, na, drobne kosce.
borski okolici. Ti kraji so nemški. Tu stoje razvaline davnih nemških graj-ščokov, tu so nemška mesta, nemški trgi. Kar je kulturnega, evropskega — je nemško. Nemški barok in romantika ležita v stilu mestnih hiš jn gospod-skih vil v Slov. Goricah. Na tej zemlji, kamor prihaja kulturno sita gospoda, da se naužije prirodnih lepot, soluca, grozdja in vina, Živi nekaka etnografska posebnost, »Windischerji«, ki tako lepo pristaja v okvir nemško pokrajine kakor razvaline fevdalnega gradu. Jo ^dobio, primitivno ljudstvo, ki zelo spoštuje nemško gospodo, kakor je pač ljudstvo od nekdaj vajeno spoštovati gospodo. Dekleta so lepa in zdrava in povečujejo nemški gospodi poetičen ližite k (ljtibavno razmerje glavnega junaka z neko viničarjevo hčerjo). Kar jo boljšega, je na strani Nemcev. Toda med dobrini ljudstvom so se pojavili •napol izobraženi, fanatični, hujskaški kaplani, učitelji in advokati. To so novodobni Slovenci, ki si drznejo motiti mkobone Idilo nemško gospodo med VVindischi na nemški zemlji. So kakor m 80 zflčcli pojavljati v Oni ne poznajo finese, le]>ote in lobokosti, „e gr« ji,m m nikake obče-loveske cilje, temveč In za to, da nahujskajo dobro ljudstvo in napravijo iz WindiseheV — Slovence. Torej:	nai
oui strani kultura, krvna in duševna a-l
ristokraeija. Evropa, svet — na drugi barbarstvo, primitivno ljudstvo, faria-’ ti zem, sovraštvo, polizobražena inteligenca. Prvo so Nemci, drugo Slovenci.
uko so pisali nemški pisatelji ne le na Štajerskem, ampak tudi na Češkem irt < uigod. Tako jc nemškim nacionalistom! izglodalo prebujenje manjših slovanskih narodov! Prebujenje k taistemu .svobodnemu solncu, ki sme baje ogrevati le močne, velike, slavne narode.
21c v referatu o Boehmovi kuji.gi sem opozoril, da tako naziranje ni obvladalo zgolj (o ali ono stranko v političnem ■smislu, temveč da se je razlezlo skoraj v vse narodne dele, le da je bilo v posameznih st milicah ali osebah manj virulentno. Najbolj ga ;ie pokazala sve-tovua vojna, ki jo je. Bethniann Holweg proglasil za boj med Germanstvom in Slovanstvom in ki so jo podpirali celo najzmernejši in najuvidevuejši nemški nacionalisti — socialni demokrati. Tudi danes, ko so je pokazalo, da j e bila nemška ideologija docela zgrešena irt da si Nemci s takim1 umevanjem slovanske nacionalne individualnosti na morejo pridobiti zaupanja med Slovani, tudi danes ogrevajo tisoči in; tisoči za historično in' materijalistično pravo Nemčev nad malimi narodi.
K .. (Novi e.« nn-jb.) '
•5
iV Mariboru, dne 31. februarja 1924,,
. ■»" ■■■ ■.'■■! mmammmt     ■■■■—mm
Mariborske' vesti.
Maribor 20. marca 1924.
SLOVENSKE STRANKE ZA SKUPNO KANDIDATNO LISTO PRI OBČINSKIH VOLITVAH V MARIBORU.
Slovenska ljudska stranka, Jugoslov. demokratska stranka, Narodno-soeialna stranka, Narodno-radlkalna stranka in Samostojna kmet. stranka v Mariboru so se zedinile za skupen nastop pri pred-stoječih občinskih volitvah v Mariboru
v namenu, da utrde jugoslovenski značaj mesta in postavijo mostno gospodarstvo »a zdravo podlago.
OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA TRGOVSKEGA GREMI.TA.
Minuli torek se je vršil v Gainbrino-
vi dvorani 59. občni zbor Trgovskega Kremi ja zn mesto Maribor ob precej številni udeležbi elanov. Občnega zbora, sta se udeležila kot zastopnik obrtne oblasti obrtni komisar Rodošek ter kot odposlanec Trgovske in obrtno zbornico zbornični tajnik Mohorič. Zborovanje je oivoril In vodil predsednik Trgovsk. gremi-ja g. Vilko Woixl, ki je podal daljše poročilo o delovanju gromi jo v minulem letu. Trgovski gromi j je štel koncem leto. 7(0 Ma'nov -1rgovcev, 604 nameščence in 2]0 učencev in praktikantov. Novih obrtnih listov je bilo izdanih v minulem letu 129. opuščenih pa je bilo 12.1 obrti. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 196 učencev, izmed katerih je 171 učencev šolo dovršilo. Odličnjake je gromi j obdaroval s primernimi darili. Gremi.i .ic sklical v minulem letu več. zborovanj, in- sestankov, iia katerih sp je razpravljalo o perečih gospodarskih zadevah.
Blagajniško poročilo izkazuje 60.950 T> premoženja. Ustanovil se je poseben sklad za Trgovski dom. Proračun za L 1924 predvideva. 67.990 D izdatkov. Kritje tvorijo doklade članov, ki znašajo po številu nameščencev 50 ‘300 D., nadalje Jnkorporarijsko pristojbine po 250 do ?(W>0 O ter pristojbine za vajence po 20 (sprejem) in 50 (oprostitev) dinarjev. Šolnina za trgovsko nadaljevalno šolo je. določana, za vsakega, učenca na 100 T>. — Proračun Trgovske nadaljevalne šole predvideva: 26.700 D izdatkov in primerno kritje iz šolnino ter običajnih subvencij. Vsa poročila, kakor tudi proračuni so se odobrili.
Pri volitvah v razno odseke so bili izvoljeni dosedanji člani. Sprememba člena 11 gromijn.lnih pravil, glasom’ katere se mora učna doba podaljšati do 4 let, ako ima učenec pri učnem gospodarju colo oskrbo, je bila soglasno sprejeta. Daljša dribata se je razvila pri sklepanju o odpravi nekaterih cerkvenih praznikov za trgovske obrate, ki naj to vprašanje reši. V odseku so tudi zastopniki trgovskih nastavljencev. Gloda delovnega časa je bil sprejet sle-doči sklep: ob sobotah smejo biti trgovski obrati čez poldan1 odprti, sicer pa je določen' delovni čas, kakor sledi: za špecerijsko stroko: od 7. do 12. ter od pol 14. do 18. ure; za manufakturo, konfekcijsko in’ modno stroko od pol 8. do 12. hr od pol 14. do 18. ure; za delikatesne trgovine od 7. do 12. in od pol 14. do 20. ure; za branjarije od 6. do 12. in od pol 14. do 19. ure; za tobakariie od 7. do 12. in od pol 14. do 19. ure; branjarije in delikatesne trgovine smejo biti ob nedeljah in praznikih do 10. ure dopoldne odprte.
Z ozirom na to, da trgovce razna društva in korporacije o vsaki priliki nadlegujejo z raznimi nabiralnimi akcijami, je bil sprejet sklep, da se ustanovi Pri Trgovskem gremi.ru poseben fond, v katerega bodo trgovci plačevali primerne zneske kot odkupnino, iz katerega se hodo po posebnem odboru dovoljevale društvom' podpore.
Pri slučajnostih je podal tajnik trg. in obrtne zbornice g. Mohorič obširno Poročilo o trgovskem' položaju v državi s posebnim ozirom na razne važno do-godke na gospodarskem polju v zadnji dobi, nakar je predsednik zaključit obrni zbor.
O-.
»A A
tn Intendant Narodnega gledališča v Beogradu. Intendant mariborskega gledališča g. dr. Brenčič je odpotoval v Beograd. da stori pri ministrstvih zadnje korake za rešitev mariborskega gledališča. O. veliki župan dr. Ploj mu je izročil tudi zasebna priporočila na tamošnje vplivne osebe. G. intendant bo ostal v Beogradu tako dolgo, dokler ne bo dosegel jasnosti, ali vlada res namerava u-ničrti mariborsko gledališče ali pa še bo vendar našla izrednih kreditov, da ga otme pred katastrofo. Med tem sc bo v Mariboru nadaljevala akcija, da sc zberejo — če Ic mogoče, tudi zasebna sredstva za prvo pomoč v sili. O uspehih še bomo poročali.
m Občni zbor Posojilnice v Narodnem doniu scaje vršil minulo nedeljo. V ravnateljstvo je bil naknadno izvoljen mesto umrlega dr. Vlad. Serncca g. Srečko Robič. veleposestnik v Limbušu, v načelstvo pa g. dvorni svetnik v, p. dr. Kroti-vogl.
m II. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v sredo dne 26. marca tl. ob 19. uri s sledečim dnevnim redom: L Overovanje zapisnika, 2. poročilo predsedstva, 3. poročilo odsekov, 4. predlogi in vprašanja.
m Muzejsko društvo ima v nedeljo 23. marca ob 10. uri dopoldne v mali kazinski dvorani svoj letni občni zbor s poročilom o mestnem muzeju in društvenem delovanju. Opozarjamo na veliko važnost (ega kulturnega zavoda in priporočamo, da se ga udeleže ne samo stari Člani, ampak-da pristopijo tudi novi, kar z ozirom na malenkostno članarino ni nikaka žrtev.
m »Mariborski delavec« I. in II. letnik kupi uredništvo »Tabora«. Ponudbe z navedbo cene na uredništvo.
m Zveza obrtnih zadrug za mesto Maribor v slovenskih rokah. Dne 6. marca sc je vršil občni zbor Zveze obrtnih zadrug za mesto Maribor, ki je bila doslej v nemških rokah. Na letošnjem občnem zboru jc bil izvoljen predsednikom g. Er. Bureš, urar, znan narodni delavec in zaveden obrtnik. Prepričani smo, da se bo Zveza pod novim vodstvom zbudila iz večletnega spanja, v katero so jo zazibali dosedanji nemški voditelji.
m Zalivala. PTL v Mariboru ,ie daroval učiteljski zbor šole Glasbene Matice mesto venca na grob pokojnega kolege Bogumiia Gregorina 95 Din. Odbor-PTIJ izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo!
m Ljudska univerza. V pondeljek ob običajni uri (pol 20.) predava g. inž. Janko Kukovec o »Krizi individualizma« (III).
m Gasfou Ta.iinstveiii, Mari e ta Grim, Trilby Besarbe, Mara Zlatarjeva iif virtuoza irla harfo brata Mostler so glavne atrakcije v Klub-bnru od 16. do 31. marca Na gl a sovir ju P. W In ter h al ter.
m Občni zbor mariborske podružnice SPD. Opozarjamo, da bo danes, v četrtek ob 20.^ uri v restavraciji Narodnega doma občni zbor tukajšnje podružnice Slov. planinskega društva. Želeti je, da bi bil obisk kar najštevilnejši.
m Velika kavarna. Petek, 21. trn. simfonični večer. Glej današnji oglas.
m Mariborski magistrat se krha. Mariborski magistrat že precej očitno kaže svojo častitljivo starost. Zlasti z Glavnega trga igra že vse barve. Danes zjutraj se je na pročelju odkrušil precejšen kos ometa ter spomnil mimoidoče, da bo treba lesno misliti na skorajšnjo obnovo. Stavbeni urad bo našel tu prav hvaležno delo. Skoraj povsod drugod posvečajo mestnim hišam večjo pozornost, kakor pri nas, kjer -magistrat ni ravno ,več v poseben kras našega, sicer lepega Glavnega trga.
m Vlom v Kejžarjevi ulici. Običajno splošno proslavo Jožefovega, ko se veseli staro in mlado, je izrabil že znani dol-goprstpež Jože Likavec. V družbi'nekega Nikola Petaka, brezposelnega delavca je izvršil pri belem dnevu vlom v Kejžarjevi ulici. Odprla sta med pol 15. in 18. uro, ko so bili domačini odsotni, stanovanjc nekega Adolfa Lavrenčiča ter pokradla razno obleko, zlatnino in druge predmete, ki se lahko spravijo v denar.
I oda tokrat nista imela posebne sreče, ohcjja jima je bila takoj za petami in ic oba zc drugega dne aretirala. Večino u-kradenega blaga sc je našlo v Melju pri nekem znancu onch tatinskih tovarišev, ki bo radi tega dajal odgovor pri sodišču. Oba ptička sta bila izročena sodišču.
—— Opozarjamo občinstvo h kor največji previdnosti. Zadnje redukcije in upokojitve .op vrste mariborske varnostne str-o-
i G It c.
 ----------
že precej zredčile in od policije tudi ni mogoče zahtevati, da bi pred vsako stanovanjc postavila stražo.
m Mesto k ljubici v zapor. Nekemu K. Antonu se je v precejšnji vinski navdušenosti zahotelo po njegovi ljubici, ki stanuje nekje na Vodnikovem trgu. Hotel jo je doklicati pri oknu. pri čemur se je posluževal kamenja. Roka pa ni bila več dovolj sigurna in tako je zadel mesto okna svoje ljubice okno njenega soseda, ki radi tega ni bil posebno prijazen. Beseda jc dala besedo in koncem vseh koncev sc je znašel Tonček v policijskem zaporu.
m Razne tatvine. Neka brezposelna služkinja Urška Prali jc ukradla v trgovini Prcac 200 kron vreden predpasnik, radi česar je bila aretirana ter oddana sodišču. — Nek Otmar Lorger jc izvršil v Mariboru in okolici več tatvin. Pri aretaciji sc je doznalo, da ga zasleduje radi sličnih deliktov mariborsko okrožno sodišče ter tudi avstrijske oblasti. Oddan je bil sodišču.
□□□OnOGOOCDD □ □ □mnnrrinnnm
Vse cenj. naročnike »Tabora«, ki dolgujejo na naročnini, prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino do 30. tm., ker sc drugače brezpogojno vsem zamudnikom list s 1. aprilom 1924 ustavi.
Uprava dnevnika »Tabor«, nannnmnmno d n onoonomnoon
Narodno gledališče.
’ REPERTOFRE:
Četrtek, 20. marca »2X2—5«. Ab. C (kuponi).
Petek, 21. marca zaprto-Sobota, 2. marca »Banice pot v nebesa«, Ab.‘A. (Premijera.)
Film.
T. Mariborski bioskop. Od četrtka dne 3o. tega m. do vključno nedelje dne 23. tm. se igra »Propast Babilona«, 5 činov. Razen tega zabavna burka »Ali ste kaj opazili?« v 3 činih.
Padec Babilona. V I. Mariborskem bioskopu se predvaja od četrtka, dne 20. marca d-o vključno pondeljka. dne 23. tm. velikanski monumentalni film. »Padec Babilona«, filmsko delo slovitega ameriškega režiserja D. Grtffitha. Znano ime, kakor nemški Lnbifsch in obenem zanesljiv porok za kvaliteto filma. »Padec Babilona« je nekaj tako grandioznega, nekaj tako velikega, da se človek spomni'in primerja s samo enim ali dvema filmoma, ki bi se mogla meriti s tem. Že samo s tehničnega vidika je to delo naravnost nciprekosljivo. in prav poučno je gledati ogromne priprave, ki služijo tehniki za izvedbo tega zgodovinskega in izključno opremnega filma. — Dejanje nas postavi v leto 538 pred Kristusom ter nam pre-dočujc življenje mesta Babilona, matere velike kulture, matematike in zvezdo-znanstva. Slike, kot jc n. pr. vojska, obleganje, zmagoslavje, podiranje mestnih o-gromnih zidov, bakanali, itd. so tako nedosegljivo veličastne, da ima ta film tudi glede zgodovinskih kostumov, zgodovinske verjetnosti naravnost kulturen pomen. Film jc žel povsod vseobčo pozornost in je vreden, da si ga ogledajo tudi oni, ki sicer niso posebni prijatelji kinov.
Sokolstvo.
o Poziv vsem bratom telovadcem Sokolskega društva v Mariboru od' leta .1914 nazaj. Naše Mariborsko sokolsko društvo proslavi letos dno 1. junija v Mariboru desetletnico razvitja društvenega prapora, katero se je izvršilo dne 28. junija 1914. v Rušah. — Na proslavili dan nastopijo pri telovadbi tudi vsi takratni telovadci društva. — Da se zamorenio o nastopu podrobneje dogovoriti, poživljamo s tem vse stare telovadce takratne dobe, da se vdeležijo sigurno sestanka v nedeljo dne 23. tm. dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu v kmečki sobi. — Odbor in vaditeljski zbor Sokolskega društva v Mariboru.
Objave.
J Doc. dr. Matko ima novo tel. šte-d os e daj W n° VCČ 64 ^avua bolnica) kot
 ....................._.... Stran
Obrtni vestnik.
Veliko obrtniško zborovanje v Ptujir.
Slov. obrtno društvo poživlja vse svoje člane, da še v čimvečjem številu udeleže obrtniškega zborovanja v Ptuju, katerega jc sklicala Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju na nedeljo dne 23. marca 1924 ob 10. uri v dvorano Narod-' nega doma v Ptuju. Na dnevnem retiti so sama aktualna in za obrtništvo silno važna vprašanja in sicer: Davčna bremena in obrtništvo (ref. davčni nadnpravitelj g. O. Meglič iz Maribora), Kredit malega obrtnika (ref. g. J.' Volk iz Šoštanja)/ Delovni čas (ref. g. I. Rebek iz Celja).-Dolžnost je vseh tov. članov in vseh drugih obrtnikov brez razlike narodnost? in • Pol. prepričanja, da se tega zborovanja m* velikem številu udeleže. Sestanek mari-' borskih udeležencev v nedeljo ob pol 9., uri na glavnem kolodvoru.N
3DS. J
Žetale. V nedeljo 16. tm'. je bil n«ta- • iiovni občni zbor krajevne organizacij*1 ,TDS za občine Žetale, Čermožiše, Dobrina itd. Možje, ki so v odboru, eo nanS ‘ porok, da: bo kr. org. delo marljivo rto-lovala v čast stranki. O shodu poroča* ( .mio na drugem! mestu.
Žetale. Tukaj se jo vršilo javno uBa*! rovanje JDS v nedeljo po jutranji naa-l ši v gostilni gos. Svenšeka. ZborovauSj«1 Sp je vdeležilo okrog sto oseb. Govorila sto, gg. Malgaj iz Zibike in Vidgaj ia’ R. Slatine. Zborovanje je napravi loja- i ko dober uti s. Celo Koroščevi pri staM1 niso ugovarjali, akoravaio so padal«} ojstre bešede_po njih strank)'. Zborova-* rije je trajalo' približno tri ure. Ustafflo-’ vila se je tudi krajevna, organizacija-, demokratske 'stranke. Zborovalci sprejeli sledečo resolucije:	1. Protesti«]
ramo proti temu, da bi se v pogodbi a/ Italijo dovolil uvoz ttnlijamskih viit v! j našo državo, kar bi naše vinarstvo uničilo. 3. Kuluk naj se takoj razveljavi,.' ker plačujem« za popravilo cest že itak'] ■okrajne doklade. 3. TL Slatina ini vsi zavodi, kateri so prej pripadali Štajerski' kronovini, naj pridejo v oskrbo mariborske oblasti. 4. Bolniška blaga,j-ria naj se da v Celje ali pa Maribor; -brezpotrebne tiskovine naj se odpravijo, nepotrebno nradništvo pri blagajni naj se takoj odstrani, ker ako Ko šlo tako naprej, nas malo obrtnike vso vmči, ta aparat.	tj
V Lipovcih’ v Prekmurju se je v tmh
deljo, dne 16. tani vršil sestanek somi- j Sijetakov JDS. Udeležba je bila nad pričakovanje velika. Seveda ni manjka«! Io tudi klerikalcev, ki so se pa obnašati, popolnoma mirno, kljub temu. da ista: govornika «TDS g. Rožič in’ Topolovec)* precej močno ožigosala politiko vodite-1 ljev SLS. Udeleženci so z napeto pazi ji-; vostjo sledili govorom' ter na mnogih1 ■ mestih glasno pritrjevali. Temu raapo-;
1 oženju se je čuditi teriibolj, ker sol kraji okoli Beltinci in Lipovci znan&j klerikalne trdnjave. Kakor smo videli.,: v nedeljo na sestanku, so se pa te trd-1, rijave začele .majati in ne bode dolgo., da bodo padle, ker nimajo več. zaupa-; n ja v svojega prejšnjega voditelja StLSL katero politika ni bila nikdar pametna, ampak r.a naše ljudstvo vedno pogubo*: nosna. <	/;,H
Razno.
r čudno življenje dvojčkov- London-i
ski listi prinašajo čudne rekord koinci.-,1 deucc, ki slika življenje dveh angleških; dvojčkov, kateri so birl rojeni leta 1851/ v Devonshiereu- Ko sta bia! dvojčka sta-: ra 19 let, sta sc šla oba istočasno učit mlinarstva, sta se skupno izučila in dela.- ; U vedno drug poleg drugega. Oba sita seri oženila na Isti dan in oba sta imela v za- j konu vsak po 10 otrok. Oba dva živita: vedno v dveh hišah, ki stojite druga zraven druge in v svojem 57. letu obiskujeta ] oba isto nedeljsko večerno šolo.
.	4
mnoODDOOCED o □ nnnnnrT-rT-B-rrr1
KAROčevUi
Maribor, Korošica c. 19.,
i'H » ?rr>i rni*o O on K MI ti ' »IJU
Pomorstvo.
»JADRANSKA STRAŽA« V MARIBORU.
Podružnica »Jadranske Straže« v Mariboru, patriotičnega društva za obrambo našega morja in naše obali, razglaša odlok g. ministra notranjih zadev a dne 17. januarja 1024, s katerimi je odobrilo »Jadranski Straži«, da se za teentralo in vse njene organizacije v celi kraljevini uvede društvena zastava, ki se bo smela izobesiti za časa slavnosti inf ob raznih državnih praznikih. Zastava »Jadransko Straže« je«: Državna trobojnica z društvenim znakom' »Jadranske Straže«, ki predstavlja buzdovan (meč) kraljeviča 'Marka v morju ■(po narodni pečmi). Ta znak se nahaja ina polovici zastave in nosi z ene strani j zastave v znaku društvena inicijalaj (T. S.) v latinici, z druge strani pa v j Cirilici. Črki* v latinici in' cirilici se stavijo z ene ali z druge strani poljubno, »kakor oo že uporablja ena ali druga abeceda v dotičnem kraju.
Obvestilo o tem je prejelo predsedstvo podružnice od policijskega komi-'satrijata Trn naročilu g. velikega župana.
Tudi ob tej priliki prosimo najtopleje naše gradjanstvp brez razlike »poda in starosti, me glede na narodnost in' stan, da v kar največjem številu pristopa k podružnici »Jadranske Straže« V Mariboru. Priglasila sprejemajo iz ■^prijaznosti gg. posestniki Velike in jjQt®tralne kavarne inr hotelov »Meram« in >K zamorcu«'ter gostilničar Giitzove ^restavracije, dalje tajnik podružnice g. iSertic in blagajnjk g. Jurkovič, oba v [Barvarski ulici, št. 1 in tudi predsednik
podružnice g. polkovnik Priča, Badlo-va ulica 32.
»Jadranske Straže« v Mariboru. Predsedstvo podružnice
Gospodarstvo.
g Nacionalizacija največje bosanske
lesne tvrdke. Te dni je bil dosežen sporazum o nacionalizaciji največje bosanske tvrdke Eissler in Ortlicb v Zavidovi-čih. Nacionalizacija bo izvedena na ta način, da odkupi Ortlieb, nemški državljan eno četrtino zaplenjenega posestva za 25 milijonov dinarjev, ter da se tvrdka spremeni v delniško družbo. 30 odst. vseh delnic pripade državi.
g Dobava črne pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje of er talino licitacijo na dan 7. aprila 1924 za dobavo 60 tisoč kg črne pločevine 1300 X2200X1.5 .min. Pogoji se nahajajo .v vpogled pri ekonomskem odelenju Dir. državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure*
g Dobava svinčene legure- Direkcija držav. • železnic v Ljubljani razpisuje za 28. marca tl. za dobavo 5000 kg svinčene legure sestave 78 odst. svinec, 5 odst. cin, 17 odst. antimona. Pogoji sc nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v, Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od1 10. do 12. ure.
g Dobava konjske žime. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 kg konjske žime la. Kolekova-ne ponudbe je vposlati do najkasneje 31. marca tl. ekonomskemu odelenju tc direkcije.
Mala oznanila. PohiStvo
astnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najeeneje v zalogi j Šercer in drug, Vetrinjska ni. 2. 106
VELIKA KAVARNA
Fe! ek
marca
ni
SIMFONIČNI KONCERT
veliki orkester, dirigent J. KAPLANEK
SPORED:
Perfektna kuharica se sprejme takoj. VpraSati Gregorčičeva ulica 12/11., levo.	607
Sprejme se izurjen zanesljiv
lovec, lirami in stanovanje za samca pri lovskem najemniku. Ponudbe z zahtevki plače se naj pošljejo dr. Milanu Gorišek«, odvetniku nri Sv. lJcnartu'	2	1
Gospa iz Maribora, ki je bila v Ljubljani dne 27. januarja t.l. v (Hotelu Štrukelj na obisku »vojepa moža in je nameščena v kartonaži v Mariboru se nanroSa, da javi svoj naslov pod ^Sarajevo* na A loma Companv, Ljubljana. ti66 3-1
Kupim dobro ohranjeno čisto
i starinsko opravo. Ponudba dr. Pero Mulleriv, odvetniku. Aleksandrova 11.	604 3—2
Na prodaj je cela bela oprava sobe kakor nova za gospodične. Razlagova ulica 23/T. od 14.—10. ure. 003 3—2
Zamenja se lepo stanovanje
(5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za viaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod „Zamcna“ na upravo „Tabora“. * 10—5
Lape obleke in kostumi za mlade dame in gospodične, dobro blage, ugodno na prodaj. Vprašati Razlagova ulica št. 23/1., od 14.—10. ure-002 3—2
L Vstop v areno/slovenska koračnica
2. a) Nazaj v planinski raj, parafrar.a bi Na dvoru planinskega kralja
3. H mol sinfonija II. del
4. Velika kronologična fantazija črez VVagncrjeve opere aranžirano od
5. Fantazije iz Garostrelca
(i. Suite Caucazienne III. del
7. Balkanski zvoki
8. a) Slovanski plesi št. 4 b) Slovaiifki plesi št, 6
i aas&fflesssgas 73
Fučelr
Parma
Grieg
Schubert
Morena
Weher Ip. Ivanov Rineš Dvorak
Podpirajte slovenske tvrdke!
■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■•■■■i
s Hiša v mestu
0
n z gospodarskim poslopjem,
J vrtom, sadnim drevjem in S trto na prodaj. Poizve se
1 v Plinar.ski ulici št. 17, pi-; sama družbe „Proinesa“.
539 5—5
■
■■■■■■■■■■i
Zanesljiva in preiskušana
SEMENA
za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in na stojnici Glavni trg, 506 10—10
Podpirajte sokolski tisk!
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno S-* AM O
MILO	„0AZEJLA«
Pristopajte k Jugoslo venski Matici,
©jgaj®©)©.©®®«
Kupimo
zdrav beli roza
KROMPIR
Pismene ponudbe z navedbo cene in količin pod , Suh krompir * na Aloma Company, Ljubljana.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□on
„VIKT0RIA“ TV0RS,crc,J,H
HEINRICH & LEPPICH, INDJIJA SHS.
Proizvadja i otprema lačno samo preprodavaocima svoje najnonjih modela prvorazrednih: Dječijih sportkolica, kolica za sklapanje, koli ca sa krovom, princes kolica, ko-lica za ■jihanje, stolaca za letanje, *toUca za bolestnike, svakovrsnib dječijih štolam za sklapanje, holendera, bi-cikla (trokotaia) kolica za lutke i. t. d. llustrovani ejenik 436	na zahtjev hespfalno 1	24—3
/D. S. Merežkovaki:
Julijan Odpadnik.
k	(Dalje.)	(70)
V tvoji pavlihasti glavi sc raz pr o-Nstfira brez imena te mota! — je vzkliknil Marijanski škof, pripravljen, da se s pestjo ‘45»kadi v Trifona.
[j Gnostik jc nagloma umolknil, spačil u-fStere v prezirljiv nasmeh, malce zamežal !v5n> dhrignil kazalec:
Rt _— Naivečja modrost! Modrost nad jjmodrostjo! — jc izpregovoril komaj sliš-'wy in jo jadrno odtomastil, kakor da bi -jse ibil zbal arijanske pesti, h Prerokinja iz Pepuze jc vstala opiraje iEB' na' pazduho dveh zaljubljenih skop-jffiencev; bila jc strahotna, Meda in razku-fsfcrajia. Motne oči so ji švigale kr) v blaz-
rsti; kakor da je gluha in slepa, je tuK-na ves glas: t! —•'Maram ata! Maram ata! — Gospod (prihaja! Gospod prihaja! if Učenci mladega Epefatnija, ki je bil ^-Kataloniji napol poganski pohrbog na-[pedteSčaraski mučenec, so vzklikali:
— 'Bratstvo in enakost! Drugih zako-Razrušite, yse razrušite!. Naj ima-
tmožje skupno premoženje in skupne ie, kydar travio, vodo, vzduh in* sotnec-L	oboževalci	kač, so dvignili ba-
{kasenl kjnž, ki sc ga ije ofiiepaflai majhna, ^ssKriku nifeka kačtat
L ,7* Modnost kače—‘ so pravili — daje igudem Spoznanje 'dobrega' iti zlega- 'Glej-— ^ači Podobnega — Ofi-tomorlFOSai. ite-binljte «e gaf ampak? ga ubo-tadtef, zaka^n? 'lagal, ko je dejal: če pokosite prepovedani sad, .postanete ka-Jcinr bofcovl.
i Nek Markarfjttnec. parfemirani in, jsKkibirioi jpočosam gizidailin, ki' 'jc slovel'Kot jgapelljivec žonaT je spretno kakor sejmarji stepanji dvignil prozoren kozarec ž ffwdk> in vzkliknit radovednežem:
— Glejte, glejte! Čude; vzkipela in sc pretvorila v
! Voda kri.
bo. drost. Zrli so z viška na zbor, kakor zro
 _____ ...	,	.....	I bogovi na vojskujoče se ljudi, kakor glc-
Kolarbazijanci so šteli na prste in do-J dajo ljubitelji cirkusa na areno, kjer div-•kazovali. da sc vse pitagorejske številke, I je zveri požirajo druga drugo. V senci vse .skrivnosti neba in zemlje, skrivajo! škrlatnih zaves so se počutili bodre in
spočite.
Spodaj pa so se gnetli Galilcjci in so
v samih črkah grške abecede:
— Alfa, Ornega — začetek in konec.	•—
Med terna — trojica — beta,- gamma, del-: v potu svojih obrazov preklinjali in ana-ta — Sin, Oče, Duh. Poglejte, kako pre- termzirali drug drugega. prosta reč!	Splošno	zmedo	je	izkoristil mlad, de-
Tabiironiti, Karpokratijani — požeruhi' viški kainisf lepega, nežnega obraza in in Barbeloniti — pohotneži so oznanj&va- ! žalostnih, otiroškojasnih oči, se povzpo. li takšne ostudnosti, da so si pošteni ljud-jna tribuno in vzkliknil tako navdušeno, je zatikali ušesa in pljuvali pred njimi. J da so sc na mah vsi obrnili in utihnili: Mnogi so vplivali na slušatelje s tisto! — Blagor jim, ki se ne pokore Boiru! skrivnostno privlačnostjo, ki mika člove- j Blagoslovljen bodi Kajn, Ham, Juda, ški um za rrajblaznejša in najstrahotnejša i blagoslovljeni prebivalci Sodome in Go-Počctja.	j	more! Blagoslovljen njihov oče, angelj
Vsak je bil overjen, da jc spoznal, kaj'temine in propasti!
jc prav. In vso so bili zoper vse.
Neznatna, v skrajnih afriških puščavah živeča sekta Rogatijancev jc učila, da bo Kristus ob Svojem prihodu na zemljo našel prave in resnične apostole svo jih naukov edinole ,pri njih — .v. nekolikih vaseh v Mauretaniji in nikjer drugod na svetu.
Evander iz Nikomedijc jc docela pozabil na Juvencija, s tako vnemo je pisal na svoje voščene ploščice nova, njemu še neznana krivoverstva.
Doli z mramornate galerije pa jc •mladi car v spremstvu filozofov, oblečenih v stairodavna, beto oblačiki, s pogledi, ki so izžarevali gorečo in zado-vojjno inržnjo, opazoval .vrvenje napol blaznih verskih učiteljev. Tik njega so stali vsi znani prijatelji: pitagorejec Pro-kul. Nimfidijan, Evgenij Prisk, Edezij, carjev, stari učitelj božanski Jainvlik, !e-(Polični Hekebolij. Dindimenim Arhircj. Nič sc uhso posmehovali; ostala jim jc tista vedra pokojnost, kr pristoja modrim tthidcm; le tuintain je šinil čez njihove stroge ustne smehljaj tihega sočutja-.Nad dvorano je triumfirala helenska mo-
Divji Afrikanec Purpurij, k? sc jc ves čas zaman trudil, da bi prišel k besedi, jc ročno skočil h kainitu in. hoteč si o-la.išati srce, je pretil mladeniču z mišično, dlakasto roko, češ, da 1» sam »zamašil brezbožneževa usta«.
Okoli stoječi so ga hoteli zadržati in so ga opominjali:	i
— Ne spodobi sc, oče!
_ — Dustitc! Pustite — jc vpil Purpurij in se iztrgal iz rok, ki so sc ga bile o-klcnile. — Ne morem to nesnago trpeti. Tu imaš. Kajnov izr od!
In donaitist ,ie pljunil Kainitu v obraz.
Nastala jc še hujša zmeda. Izvcstno bi sc bil razvil pretep, da niso prihiteli dvorni suličarji. Rimski vojaki so sc pomešali med sprte kristjane in jim govorili:
— JTišje, (Rje. Carski 'dvor ni mesto za vase pretepe. Ali nimate dovolj cerkva za take prepire?
Purpurija so prijeli za*roke in ga izkušali odstraniti. Škof je zavpil:
— Leona! Dijakon Leona!
Purpurijev telesni stražnik jc suvale
prebil vojaške vrste, zvalil dva vojaka
na tla in Purpurija osvobodil. V vzduhu, nad' glavami Hereziarha je zažvižgal' strašen cepec Cirkumceliona.
— Hvala Boigu! — je tulil Afrikanec, iskaje s pogledi žrtev.
Zda jci pa je roka s cepcem omalinffa. Vsi so obstali kakor okamenjeni. .V tišini se je oglasil krik enega izmed polublaz-nih skopljencev pepnške prerokinje. Skopljenec je padel na kolena, sc režal od groze in vpil, pokazujoč s prstom na tribuno:
— Satan, satan, satan!
Na mramorni prostor je stopil car Ju-•lijan. Postavil se je nad tolpo Galilejcev hi pokojno prekrižal roke. V svoji beli obleki jc izglodal veličastno. Oči so mu plamtele od sarnoga veselja. Mnogim se jc zazdelo, da vidijo vtelešetiega satana.
— Glejte, tako izvršujete zakon ljubezni, Galilcjci! —. jc dejal prestrašenim zborovalcem. — Zdaj vidim, kaj pomeni vaša ljubezen. Zverine poznajo več usmiljenja pego vi, ki besedičite o ljubezni. Pravim vam z besedami vašega Učenika:	Gorje Vam pismouki, kajti vi ste vzeli ključe spoznanja: sami ne vstopate v hrani, drugim pa branite .vstopiti! Gorje vam, pismouki in farizeji!
Naslajajoč sc z njihovim molkom je pristavil počasi in mimo:
— če ne itinejefc upravljati s samim seboj, pa poslušajte mene, ki vas hočem odvrniti od hujšega zto: uboga.itc in sc uii pokorite!
'7ix]L [VIL
Ko jc Julijan zapustil Konstantinov A-trij,' je krenit po širokih' stopnicah v majhen, blizu dvora ležeči tempelj, da žrtvuje boginji sreče Tihi. Tu jc pristopil k njemu sivolasi, grbavi halkedonski škof Vlairis. Marisit so ocf starosti Iztekle oči; vodil ga je neki deček.
(Dalje prihodnjič.)
m	»TaK**«.	*-	Odgovor^	trredaik;	RndeK	O	z	i	jb,	^	Tiska;	Msri£fi£«V«	tifku*«	d.	^