KWtt***
IMMUNI
\	V cu.» , J
*---^reto VIII., sept. 198S, št.

^6J je - skladišče D-Per
582/1985
'občina Šentjur pri ll|lll(i(l|||(|
1119851171,85
< asm m
l
COBISS o
umar j
gjlastlo socialistične zveze delovnega ljudstva
IZ VSEBINE:
—	prevorje pred novim srednjeročnim obdobjem
—	Bomo zaostali ali šli naprej?
—	Krajevna skupnost Blagovna
—	Aktualno — Problematika čiščenja dimnih plinov
Najpomembnejša je skrb za človeka
Bilo’je lepo in še se bomo vrnili. Takšna je bila skupna ugotovitev vseh, ki so sodelovali na zakjučni prireditvi ob odhodu mladinskih delovnih brigad iz Šentvida pri Planini. Brigadirji zadovoljni z ugotovitvijo, da so letos opravili nekaj nad tri stare miljarde vrednosti del na objektih, ki so jih gradili, od tega kar polovico v občini Šentjur, kar vse bo ostalo tukajšnjim ljudem Kozjanskega, domačini pa s ponosom, da so se ravno med njimi sklepala številna prijateljstva, znanstva, izmenjavali pogledi in izkušnje ter pridobivalo znanje mladih iz vse Jugoslavije.
Kaj pa še hočemo lepšega, bi dejal kdo, ki ne pozna pobliže brigadirskega dela. Zopet drugi bi pripomnil, da so to le izmišljotine, da njegovi in tudi oni sami že ne bodo šli v brigado, ker kajpada se bo našlo že kakšno delo doma, sicer pa so počitnice tako in tako namenjene počitku na toplih plažah Jadrana oz. pridobivanju boljše ekonomske osnove za uspešnejši start v težko jesen. Na žalost imajo tako misleči tudi vzvod za razvoj mladinskega prostovoljnega dela v naši občini, ob tem pa jim je malo mar, kaj se v resnici dogaja, koliko na koncu koncev to pomeni tudi prebivalcem kozjanskega področja.
Le ljudje, ki jim je bil letos izsušen travnik, izkopan in zasut jarek pokaterem bo pritekla pitna voda ali prišla energija za pogon malih hišnih konjičkov v Dobju, Prevorju in na Planini ter seveda brigadirji in Šentvidčani sami lahko povedo pravo resnico vsem tistim, ki jim ni mar sočlovek, živeči v težkih pogojih življenja.
Ta kozjanski človek, ki se dnevno vozi v avtobusu, kjer primanjkuje svežega zraka, ki po »šihtu« še dalje gara, da si pridela vsaj svdjo solato, fižol in mleko in si popravlja hišo, da bi tudi »t^mladi« ostali doma, ko bo on opešal, ta zna ceniti skromno pomoč mladih iz vse Jugoslavije. Tako ni čudno, da so letos povsod, na vseh deloviščih, brigadirjem pomagali domačini, jim nosili hrano in pijačo ter pripravili zakuske ob odhodu. In kar je nam brigadirjem največ pomenilo je to, da na zaključni slovesnosti nismo bili sami, da so nas tu spremljali predstavniki brigad vseh izmen in dragi gosti — domačini. Marsikateremu brigadirju je zaigrala solza v očeh ob zahvalni besedi domačina Kovača, kajti v pokvarjenem svetu je tako plemenite dobrote, iskrenosti in prijateljstva, kot je bila tu med brigadirji in domačini, le težko najti.
Kaj pa jutri, bo akcija še ostala? Ali pa bodo ostali le spomini, ki jih bodo eni, ki jim večno ni jasno, kako se to izplača, kljub že velikokrat dokazani ekonomski upravičenosti, ali pa drugi, birokrati odrešeni dela in skrbi, kmalu pozabili delo mladih rok? Spomine bodo ohranili le ljudje pri vsakodnevnem delu rekoč: »Grem po mladinski cesti« ali pa: »Brigadirski vodovod nas v tej suši rešuje«. Upamo, da bo prevladal pritisk ljudi, ki vedo, da sta lastna udeležba in samoprispevek še vedno premalo, da bi spravili pod streho marsikakšen objekt. Brigadirji pa tudi jasno povedo: »Uredite še normalen pritisk vode ter malo bolje pripravite naš bivalni prostor, pa bo šlo.« In res je, oboji imajo čisto prav. Brez širše družbene pomoči, katere del je brigadirsko delo, je tudi naslednji samoprispevek od skromnih delavskih plač premalo, da bi kaj več naredili. Na drugi strani danes ne moremo mladim neprestano govoriti kako težko je bilo šele pred leti, saj ravno v tej družbeni krizi »jamramo«, pa nam je še vedno bolje kot leta 45. »Tudi časi so danes drugi,« govori preprosta logika kozjanskega človeka. Danes imajo ljudje pravico imeti toplo vodo in urejeno bivanje. Več skrbi pa bomo v prihodnje morali namenjati tistim posameznim primerom ostarelih ljudi, ki bodo nujni tudi brigadirske pomoči v obliki specializiranih oblik dela. Sicer pa v krajevnih skupnostih pravijo, da je dela še dovolj. Vse to se verjetno dobro zavedajo tudi najodgovornejši v občini. Upajmo le, da jim bodo te misli v glavah vedno kadar bo šlo za usodo našega človeka, ki živi na Kozjanskem.
Jože Artnak
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI ODHAJA V SRBIJO
Po dveh letih se bodo v oktobru zopet srečali izseljenci s svojimi gostitelji v Srbiji. Letos potujejo udeleženci vlaka bratstva in enotnosti z vlakom v Srbijo. Vlak odhaja 11. oktobra. Udeleženci vlaka so izseljenci in ožji družinski člani, ki se bodo odpeljali v različne kraje v Srbiji: Mla-denovac. Kraljevo, Gornji Mila-novac, Čačak, Račo Kragujevačko, Kragujevac in Požego.
V tistih težkih dneh naše zgodovine, ko je okupator hotel slovensko zemljo potujčiti, so Srbi sprejeli pregnane slovenske rodoljube v svoje družine kot svoje člane. Bilo je težko, hudo, bilo je trpljenje, toda volja do življenja je
premagala vse tegobe takratnega časa.
Letos praznujemo 40 let osvoboditve, življenja v svobodni domovini, 40 let razvoja in izgradnje nove Jugoslavije. Dosegli smo vidne rezultate, a smo se tudi preveč zadolževali. Vse to nas je sedaj potisnilo v težavnejši in počasnejši razvoj. Marsikaj smo naredili, da bomo z našo delovno vnemo graditi naprej našo novo Jugoslavijo.
Ta pot v Srbijo nas bo v teh hotenjih zopet zbližala, pogovorili se bomo o našem delu. To poslanstvo medsebojnega tovarištva naj bo tudi geslo ob letošnji poti vlaka bratstva in enotnosti. Z nami potuje tudi' učenka Albina Rezar iz OŠ Franja Vrunča Slivnica, ki je napisala spis o vožnji vlaka bratstva in enotnosti.

SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Za 25. september 1985 je sklicana SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Predlagan je naslednji
dnevni red:
1.	analiza rezultatov gospodarjenja v prvem polletju
2.	predlog smernic za izdelavo srednjeročnega plana občine za obdobje 1986 — 1990
3.	osnutek dogovora o temeljih plana občine za obdobje 1986 — 1990
4.	osnutek odloka o javnem redu in miru
5.	osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur za leto 1985
6.	poročilo delegata Skupščine SR.Slovenije
7.	poročilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta iz svoje pristojnosti obravnavala še:
1.	predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč
2.	osnutek odloka o melioraciji »Voglajnske doline«
3.	predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske EH Šentjur
4.	predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske CENTER
5.	predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu NOVA VAS -ČRNOLICA
Ob zaključku letošnjega brigadirskega leta na Kozjanskem
Od -tra in tam
PLANINA — V nedeljo, 1. septembra je turistično društvo pripravilo tradicionalno turistično prireditev. Poleg tekmovanja žagarjev so letos prvič na tej prireditvi prikazali dela »od mlačve do kruha«. Zanimivost prireditve je bila peka domačega kruha pred očmi številnih obiskovalcev. Tudi letos je aktiv kmečkih žena pripravil bogato izbiro domačih dobrot.
ŠENTJUR — Pod pokroviteljstvom sozda Merx je bila 7. septembra v Šentjurju regijska konjerejska razstava najboljših plemenskih konj noriške, haflinške in lipicanske pasme. Razstavo organizirata Konjerejsko društvo Slovenije in Kmetijski kombinat Šentjur ter so bili na njej predstavljeni konjerejci šestih občin celjskega območja.
Poleg ocenjevanja in premiranja živali, so bile podeljene premije najboljšim. Organiziran je bil konjeniški turnir v preskakovanju ovir in povorka konjskih vpreg.
ŠENTJUR — Občinska volilna skupščina ZZB NOV Šentjur pri Celju bo v mesecu septembru, so se odločili na predsedstvu borčevske organizacije. Sedaj potekajo zadnje priprave za sklic skupščine ZZB NOV. Na seji bodo borci kritično pregledali in ocenili svoje delo za preteklo obdobje ter se dogo-vorii o nalogah za naprej. Izvolili bodo novo vodstvo in ostale organe ZZB NOV Šentjur.
— Predsedstvo Sklada za izobraževanje delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, je 17. septembra na Tratni organiziralo posvet o dejavnosti sklada in problemov ki jih imajo delavci pri vsakdanjem delu.
BLAGOVNA — 8. septembra, ob prazniku krajevne skupnosti, je bilo srečanje občanov, mladine in borcev pri partizanski bolnici »Zima« z bogatim kulturnim programom.
Na svečani seji delegatov skupščine krajevne skupnosti so bila podeljena priznanja prizadevnim krajanom. Ob praznovanju je bila na igrišču osnovne šole prevzeta nova gasilska cisterna.
OBVESTILO
Problematika vodooskrbe na področju vodovoda Vinski vrh
— Šentjur
Že večkrat, še posebej pa v mesecu avgustu so bili deli Šentjurja, cona V, Nova vas. Lipovec, Vinski vrh in vsi tisti, ki so vezani na vodovodno omrežje Vinski vrh — Šentjur brez vode ali pa moteni v oskrbi z vodo. Po večkratnem pregledu trase in ugotavljanju pomanjkljivosti smo ugotovili, da je bila zmanjšana dobava vode iz Šmarja, ki jo dobivamo v Vinskem vrhu. Po razgovorih in urgencah dobavitelju vode iz Šmarja, to je KOP Rogaška Slatina TO Komunala, smo ugotovili, da so imeli okvare v Loki na črpalkah in da so večkrat priprli ventil v Vinskem vrhu brez predhodnega obvestila. Po odpravi teh pomanjkljivosti so nam zagotovili s posredovanjem IS občine Šentjur, da pogodbena količina 10,5 1/sek ni ogrožena in da nas bodo sproti obveščali o vseh pomanjkljivostih. Res je, da smo se v Šentjurju močno približali po porabi pogodbenim količinam, kar še posebej občutijo višji predeli, ko pride do zmanjšanja pritiskov. Porabnike vode prosimo, da varčujejo z vodo, ker drugih virov ni na razpolago in ob normalni porabi bi te količine morale zadoščati vodo vsem odjemalcem.
Vsem potrošnikom se opravičujemo za moteno oskrbo z vodo in vse bomo storili, da do pomanjkanja vode ne bo več prihajalo.
Obenem prosimo vse hišne svete v občini, da pregledajo inštalacije po blokih, ker je poraba vode v blokih izredno velika.
KOP — komunalni obrat
Šentjurski portret
JOŽE ZUPANC
Poznamo ga kot predsednika gasilskega društva Lokarje v krajevni skupnosti Blagovna. Zadnji veliki uspehi društva: otvoritev novega gasilskega doma na Selah, prevzem novega orodnega vozila TAM 2000 in dograditev avtoci-steme, so tesno povezani z njegovim šestletnim predsednikovanjem v društvu.
Sam pravi, da je vse te pridobitve bilo mogoče doseči s požrtvovalnim delom članov gasilskega društva,'še posebej upravnega od-’ bora, v tesnem sodelovanju z vaščani in krajevno skupnostjo in s sodelovanjem s SIS za varstvo pred požari in OGZ Šentjur. Kljub temu, da so vse te pridobitve namenjene požamo-vamostni preventivi na območju, kjer delujejo, so morali sami v gasilskem društvu prispevati več kot 70 °/o sredstev v delu, materialu in denarju, da so zgradili takšen dom in pridobili nujno opremo, še posebno pa je kot predsednik društva vesel, da so dosegli uspehe tudi na tekmovalnem področju in da imajo aktivno žensko in pionirsko desetine tako, da se za nadaljnjo aktivnost društva ni bati.
Poleg dela v gasilskem društvu, je tovariš Jože Zupanc ali kot mu po domače pravijo kar »Cmokov Joža«, aktiven tudi v KS Blagovna, kjer je podpredsednik sveta KS in v organih OGZ Šentjur in poznan kot strog in odličen sodnik na raznih gasilskih tekmovanjih.
Na vprašanje kako najde čas za vse to delo poleg dela doma na kmetiji in dela, ki ga redno opravlja kot samostojni avtoprevoznik pove, da je tega navajen že od doma, saj je tudi njegov ocfe Ludvik bil vsestransko akti-
ven, da to delo opravlja z veseljem, čeprav je res včasih težko vse to uskladiti in, da zato včasih več dela doma odpade na druge družinske člane, ženo, otroke in starše. »Delo ali funkcijo, ki jo sprejmeš, je potrebno opravljati pošteno in zavzeto in, če daješ s svojim delom vzgled, ti bodo pomagali in uspeh prav gotovo ne bo izostal, še posebej, če si malo trmast kot jaz,« preprosto pove.
Za svoje aktivno delo je tovariš Jože dobil krajevno priznanje, priznanje 18. avgust občine Šentjur in nazadnje ob otvoritvi doma republiško gasilsko priznanje. Prav rad se pohvali z otvoritvijo novega gasilskega doma na Selah in ob raznih priložnostih pove, da so si »tokarski gasilci« takšno ot voritev, ki je imela velik odmev v občini in širše zaslužili.
J. M.
Dragi Francelj!
Najprej te prav lepo pozdravljam! Prav tako tvoje otroke in tvojo lepo ženo. Da je res lepa ne dvomim, saj si imel okus za lepoto že takrat ko si hodil z menoj.
Že druga petletka se izteka od kar si zapustil svoj domači kraj. Moral bi nas večkrat obiskati, da bi videl kaj vse je zraslo od takrat. Zdaj imamo lepo trgovino pa občino in motel. Veš, pa se jezimo včasih, ker so ti objekti bolj slabo založeni. V tem času smo tudi zidali šolo pa je kar kmalu učencem in učiteljem začelo kapljati nad glavo. Baje v načrtih to niso predvideli.
Prav tako bi bil ponosen na svoj kraj, če bi vedel, da imamo že dva semaforja. Eden dela na roko, drugi pa ponavadi ne dela. Pač nič hudega, saj je Postaja milice blizu pa hitro intervenirajo. Malo sem ti že omenila naš motel. Za vse nas je to resnična pridobitev. Večkrat grem tja pa si naročim kakšne pljučke pa deci vina potem pa dolgo v miru in samoti razmišljam, kako sva midva včasih iskala kakšen prazen kotiček, kjer bi naju nihče ne motil. Tudi nadležni natakarji ne. Škoda, da takrat ni bilo našega motela.
Seveda pa ti moram povedati tudi to, da smo v teh desetih letih postavili nekaj zelo lepih in visokih stanovanjskih blokov. Tudi jaz čakam na stanovanje, saj sem že dobro leto na listi. Zadnjič sein šla pogledat moje bodočo garsonijerco. Videla sem, da so tam neki' ljudje že preizkušali udobnost stanovanja. Kar na tleh so igrali karte, med pavzo pa nekaj brkljali po kopalnici in mislim, da jim je bilo zelo udobno.
Novih tovarn ne gradijo, pravijo da že te preveč smrdijo. Jaz sem s svojim delom kar zadovoljna. Plače so bolj male pa moramo včasih malo štrajkati, da nam dajo več. To se mi zdi kar v redu, saj si človek mora včasih malo oddahniti, draginja je pa tudi.
Zdaj bom pa morala končati. Kmalu bo na televiziji tista Gangsterska kronika. To zmeraj gledam pa TV dnevnik tudi. Saj veš, da sem imela zrheraj rada kriminalke. Pridi nas kdaj pogledat.
Če pa te še nekaj let ne bo, me boš moral poiskati že v novem stanovanju. Ne bo težko najti. Kar mimo motela se pelji pa skozi oba semaforja. Tam boš videl rdeče obrobljen travnik (ne vem, če bodo do takrat že tam kaj nasadili), potem pa kar naravnost. Še vedno nosim dekliško ime, zato me boš zagotovo našel.
Vedno tvoja AhJČI
PREVORJE PRED NOVIM SREDNJEROČNIM OBDOBJEM
Zbor krajanov Krajevne skupnosti je 25. 8. 1985 obravnaval razvoj te najbolj zaostale krajevne skupnosti v občini in na Kozjanskem in ugotovil, da naša krajevna skupnost v tem razvoju zelo zaostaja, za kar nosi veliko odgovornost občina Šentjur pri Celju, ki je premalo zainteresirana za naš hitrejši razvoj iz zaostalosti.
Dokaz za to je nerealiziran srednjeročni plan 1981 — 1985:
tako nismo zgradili 4,5 km rep. ceste Kumrovec — Kozje — Prevorje — Gorica — Slivnica, večnamenski prostor, ki je nujno potreben za pospešitev našega razvoja in tudi ne obnovili 3 km krajevnih cest. Krajevna skupnost pa ima malo lastnih sredstev iz krajevne samoprispevka, da ta ne zadoščajo niti za najnujnejša popravila krajevnih cest. Stalno smo si prizadevali za naš hitrejši razvoj, a marsikdaj ni bilo razumevanja za naše probleme.
Nimamo nobenega delegata v izvršilnih občinskih samoupravnih skupnostih in drugih organih.
Da bi se naš kraj hitreje razvijal in bi tako v svojem razvoju ne zaostaja, zbor krajanov zahteva od Skupščine občine Šentjur pri Celju in od družbenopolitičnih organizacij Šentjur pri Celju:
1.	da posveča večjo skrb, hitrejšemu razvoju našega kraja, kajti razlike med razvitimi in nerazvitimi krajevnimi skupnostmi se stalno večajo, moralo pa bi biti obratno;
2.	da poskrbi, da se takoj realizirajo v tem srednjeročnem planu planirane dejavnosti, ki niso bile realizirane v tem petletnem planu, zlasti izgradnja večnamenskega prostora in modernizacija ceste Kumrovec — Kozje — Prevorje — Gorica pri Slivnici, ki je najbolj obremenjena, ki se največ delavcev vozi na delo v večja industrijska središča, v teh DO ustvarjajo dohodek, ki se zelo malo vrača v kraj bivanja;
3.	da si prizadeva, da se dopolni in spremeni pravilnik za razdelitev sredstev za ceste, za manjrazvita področja tako, da bo zagotavljal večja sredstva za tiste ceste, ki so najbolj obremenjene.
Primer :
Stranska malo prometna cesta Dramlje — Bovše, je bila ocenjena od strani komisije, ki jo je postavila Republiška skupnost za ceste SRS Ljubljana s 156 točk, cesta Kumrovec — Gorica pri Slivnici, ki je republiška pa komaj 126 točk, ki je najbolj frekvenčna, od vseh drugih cest, zato bi morala biti v prvem planu;
4.	predsednik sveta Krajevne skupnosti Prevorje je odstopil samo zaradi teh nepravilnosti od strani občine;
5.	zbor krajanov Krajevne skupnosti Prevorje kategorično zahteva od odgovornih dejavnikov v občini in republiki, da poskrbijo za enakomernejši razvoj tega najbolj zaostalega Kozjanskega.
Za zbor krajanov Maček Anton
Bomo zaostali ali šli naprej ?
Že nekaj dni naša mladež v osnovnih šolah ponovno nabira učenost. Počitnice bodo kmalu pozabljene, pedagoški delavci pa pravijo, da je le-teh zanje vsako leto manj. Poleg pedagoškega dela jim počitnice krajšajo skrbi zaradi materialnega položaja osnovnih šol v občini.
»Stabilizacija se je začela in se nadaljuje pri vzgoji in izobraževanju,« nam je v pogovoru nekaj dni pred začetkom šole dejal tov. Marjan Skale, ki je vršilec dolžnosti direktorja Vzgojno izobraževalnega zavoda Šentjur. Iz analize na področju vzgoje in izobraževanja v obdobju 1981 — 1985, ki jo je pripravila DO za opravljanje poslovnih storitev, razberemo, da trditev ni daleč od resnice. Potrebna sredstva za t.i. zagotovljeni in dodatni program se zagotavljajo iz prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov ter iz solidarnostnih sredstev Izobraževalne skupnosti SRS. V zadnjih dveh letih se je povečal delež prihodkov zbranih iz prispevne stopnje, zmanjšal pa delež solidarnosti (v letu 1985 se je razmerje zopet nekoliko popravilo). Materialni stroški strahovito naraščajo. Zaradi zaostrenih razmer gospodarjenja se je vzgojno-izobrževalnim orga-
nizacijam priznala v ceni storitev le 50 % obračune amortizacije po minimalnih zakonsko predpisanih stopnjah. Zniževanje deleža amortizacije je sicer omogočilo, da se delež sredstev za osebne dohodke ni zniževal, vendar nam primerjave z zaposlenimi v gospodarstvu še vedno kažejo, da so šolniki zopet potegnili »ta kratko«.
Kako v takih razmerah zastaviti nadaljnji razvoj DO VIZ? Tov. Skale odgovarja, da je DO VIZ do zdaj odigravala pomembno vlogo v razvoju vzgoje in izobraževanja v občini in uresničila večino zastavljenih ciljev. Le prizadevanja za formiranje lastne računovodske službe niso obrodila sadov. Delno tudi zaradi prostorskih problemov, saj jim Osnovna šola Šentjur počasi odpoveduje gostoljubje, ^tevilo otrok v šentjurski šoli namreč iz leta v leto občutno narašča. Letos je prvi razred začelo obiskovati kar 141 učence/.
V okviru DO VIZ se vsako leto zberejo potrebe po novih pedagoških delavcih oziroma pripravijo predlogi za štipendiranje iz sredstev Občinske izobraževalne skupnosti Šentjur. V zadnjih nekaj letih je bilo podeljenih manj štipendij za pedagoške poklice, zato
vedno več dijakov in študentov išče možnosti pridobitve štipendije iz združenih sredstev (v letu 1984/85 je bilo podeljenih 6 štipendij OIS, medtem ko je štipendijo iz združenih sredstev prejemalo 334 učencev). Manj podeljenih štipendij pa je predvsem posledica bolj planiranega pristopa k problemu zaposlovanja kadrov na tem področju. Še vedno pa je premalo ali skoraj nič sodelovanja med šolami in štipendisti — bodočimi učitelji.
Nenazadnje bi se radi na kratko dotaknili se interesnih dejavnosti, ki se odvijajo na naših šolah v luči lanske problemske konference o mentorstvu. Tov. Skale pravi, da se je nekaj malega premaknilo na bolje, predvsem na relaciji šola — združeno delo. Lep primer je tovarna AUREA, ki zelo lepo sodeluje s šolo v Gorici pri Slivnici. Problem mentorstva vsekakor ostaja, učitelji pa zatrjujejo, da so z dodatnimi obveznostmi že tako obremenjeni preko vseh zakonsko predpisanih norm. Poleg tega pa je razvijanje teh
dejavnosti, povezano s finančnimi sredstvi. Združeno delo je v primežu gospodarskih težav, zato ni pripravljeno sodelovati. Vsaj načrtno in dolgoročno ne.
Tako smo sklenili krog težav s katerimi se srečuje šolstvo v naši občini. Začeli smo in končajmo s finančnimi problemi. Ne moremo se znebiti vtisa, da bi lahko DO VIZ še več naredila za položaj šolstva v občini predvsem z bolj sistemskim in enotnim pristopom k določenim problemom. Res pa je, da sredstva za družbene dejavnosti, tako tudi za vzgojo in izobraževanje, še vedno pojmujemo zgolj kot porabo. Mamica, ki se danes jezi, ker je njen prvošolček zaradi-prostorskih problemov šole moral k pouku popoldan, bo jutri neprizadeto opazovala prizadevanje Občinske izobraževalne skupnosti za izboljšanje položaja šolstva in morda bo pojutrišnjem, proti, ko bo potrebno glasovati za večjo prispevno stopnjo. Sicer pa, to je že druga zgodba.
Anita Koleša
Vlak bratstva in enotnosti odhaja
Koliko ljudi je bilo med vojno izgnanih? Kako so preživljali vojno pri svojih južnih bratih, pri Srbih? Takrat so se skovala nepozabna prijateljstva, neizbrisna požrtvovalnost in prijateljstvo sta pripomogla k še tršemu boju za svobodo.
Iz postelje nas je vrglo razbijanje po vratih.
»Nemci!« Oče je odšel odpirat. V hišo so pridrli kot čreda krav. Kričali so. »Pol ure časa imate, da pospravite. S sabo lahko vzamete le toliko, kolikor lahko nesete,« se je glasi ukaz. Na hitro smo začeli spravjati stvari skupaj. Čez slabe pol ure smo žalostni zapustili dom. Peljali so nas na dvorišče vojašnice. Med kričanjem so nas nagnali v tesne prostore. Tam smo stoje prebili noč. Zjutraj so nas ponovno natrpali v kamione. Peljali so na železniško postajo.
»V Nemčijo, v loger nas ženo kot živino!« je viknila neka ženska. Utihnili smo. Vedeli smo, kaj to pomeni. Strpali so nas v živinske vagone. Ženske so tiho jokale, moški so preklinjali in nemočni zamahovali s pestmi. Vlak jè potegnil. Za hip je vse utihnilo, nato pa se je tarnanje znova oglasilo. Kolesa so enakomerno udar-
jala ob tirnice. Žeja, lakota, utrujenost sta nas morila na dolgi poti. Hrabrilo nas je le-to, da se peljemo na jug in ne na sever, v Nemčijo. Poteklo je nekaj dolgih dni in noči. Nekega jutra smo se ustavili.
»Los, los!« Nagnali so nas iz vagonov. Bili smo na manjši postaji v Srbiji. Razdelili so nas med srbske kmečke družine. Sprejeli so nas kot ljube sorodnike. Presenetili so nas. V družini čika Tome in kume Stane smo se kmalu počutili kot doma. Z mamo sva pomagali na polju in v hiši. Zato smo dobivali hrano. Oče je kmalu odšel v partizane. Med nami se je razvilo neizbrisano prijateljstvo in zaupanje, ki pomaga, da človek preživi tudi najhujše preizkušnje.
Takšna neponovljiva prijateljstva so se stkala med vojno. In ne samo to. Tudi sedaj še trajajo. Sklepajo pa se tudi nova, dobra prijateljstva. Zato ima tudi »vlak bratstva in enotnosti« velik pomen, saj pomaga pri stalnem vzdrževanju stikov med jugoslovanskimi bratskimi narodi.
Albina REZAR OŠ »Franja Vrunča« Slivnica pri Celju
TOPER CELJE TOZD ELEGANT ŠENTJUR
Trgovina Elegant je odprta vsak dan od 9.30 do 18.00 in ob sobotah od 7.30 do 12.00 ure ter vam nudi:
•	oblačila za smučarje (bunde, brezrokavnike, kombinezone, elastične hlače, rokavice, kape)
•	oblačila za planince (vetrovke, pumparice, nahrbtnike, puloverje, kape)
•	oblačila za tenis (trenerke, majice, hlače, torbe)
•	oblačila za kolesarje (hlače, majice, vetrovke, torbe za kolo)
•	oblačila ža prosti čas (hlače, jakne, majice, vetrovke, halje, srajce)
Izdelke celotnega Toprovega programa lahko kupite po izredno atraktivnih cenah.
Prepričajte se sami o kvaliteti naših izdelkov in nas kmalu obiščite.
Planinski dom na Resevni smo poimenovali po narodnem heroju Petru
Satntetu — Skali
Predsednik SO izroča plaketo »18. avgust« tov. Vinku Mastnaku
Vsem delovnim ljudem in občanom bratske občine Požega iskreno čestitamo ob njihovem prazniku
Delovni ljudje in občani občine Šentjur
Lovsketrofeje so popestrile razstavo
Delegati na slavnostni seji zborov SO
. • *-• '

Praznovali smo občinski praznik
Utrinek praznovanja na partizanski Resevni
■trtrtrtctctoft-tririfictrk-tctrirtrtrtctrtcfrtctrfrfrtK-trtrtrtctctrtrtrtctcb&irtrtrft-tck*
KS Blagovna
Predstaviti KS Blagovna, ljudi v KS, njihova prizadevanja, težave in uspehe je težko, še posebej zato, ker krajevna skupnost nima redno zaposlenega tajnika in centra, kjer bi se ljudje zbirali na enem mestu tako, da večkrat ljudi lažje dobiš v Šentjurju ali Celju kot na Blagovni.
Krajevna skupnost Blagovna deluje od leta 1964, ko je bila ustanovljena na področju, ki je bilo najbolj ogroženo od Cinkarne Celje kot plinsko področje, kjer je bila uničena skoraj vsa sadjarska proizvodnja, težave so v kmetijstvu, zrak pa večkrat zelo onesnažen. Prebivalcev KS premore okrog 1300 ki se v glavnem zaposlujejo v celjski občini, čistih kmetov pai je trideset.
Pravijo, da so edina KS v občini, ki ima trgovine za osnovno preskrbo krajanov, gostilne ali. biffeja, čeprav je kriminalnih dejanj po statistiki ravno toliko kot v drugih KS, pokopališča, pošte in do pred kratkim edina KS v občini, ko ni imela nobenega telefona in glede na tehnične težave novozgrajenega PTT omrežja mnogi menijo, da je jeza sedaj še večja, kot prej ko telefonov sploh ni bilo. V krajevni skupnosti so ponosni na edino društvo, to je gasilsko društvo Lokarje, ki velja v občini za enega najaktivnejših in osnovno šolo Blagovna s stoletno tradicijo, ki jo z dvema učilnicama v kombiniranem pouku obiskujejo učenci od prvega do četrtega razreda. Prepričani so, da jim bo uspelo ustanoviti tudi ženski pevski zbor, če bodo tovarišice z dobrim glasom nadaljevale z začetnim delom.
Od drugih družbeno, zgodovinskih in gospodarskih objektov moramo omeniti dve sušilnici, ki ne služita svojemu namenu, graščino z bogato zgodovino, dve cerkvi (sv. Rozalija in sv. Primož brez »fare«) in edina obrata v KS Blagovna, to je Veplas Velenje obrat Šentjur, ki deluje v prostorih bivše sušilnice na Selah in posestvo -Kmetijskega kombinata Šentjur. -
OTVORITEV NOVÉGA GASILSKEGA DOMA NA SELAH
Datum: 22. julij 1985 Prisotni: — preko 3000 ljudi
—	gasilska parada z več kot 220 gasilci Promet: — bruto 2.900.000
—	neto 760.000
Dohodek je bil porabljen za opremo novega doma in dokončanje avtocisterne.
KRAJEVNA ZNAMENITOST — ŠTORKLJE
Na dimnik posestva KK Šentjur ob glavni cesti Proseniško — Šentjur, v naselju Goričica, prilete vsako leto štorklje, ki imajo tudi mladiče.
VEPLAS VELENJE OBRAT ŠENTJUR
Zaposlenih: 11 delavcev
Proizvodnja: armirani poliester (čelade, blatniki, posoda za tekstilno industrijo)
Načrti:	perspektivno 40 zaposlenih z novimi programi
VEPLAS Velenje je prevzel tudi pokroviteljstvo nad osnovno šolo na Blagovni,
V	KS pravijo, da niso zadovoljni z delovanjem delegatskega sistema, saj ugotavljajo, da jim delegacije še posebej za SIS, ne delujejo in, da se krajani ne udeležujejo radi sej. Aktivnost delegatskega in političnega sistema povezujejo z uresničevanjem, iztekajočega se srednjeročnega programa, ko jim zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni uspelo realizirati celotnega programa, denarja od skupnih programov v občini pa skoraj ni bilo. Tako nismo uspeli s pričetkom gradnje trgovskega objekta. Čeprav jim je tudi bivši predsednik IS občine Šentjur obljubil ob lanskem krajevflem prazniku, da se bo gradnja pričela predno se bo njemu iztekel mandat (v šali govorijo, da je predčasno zaključil mandat, ker te obljube ni mogel izvršiti). V KS niso realizirali programa rekonstrukcije in asfaltiranja cest, saj cestna skupnost Šentjur v tem obdobju ni sofinancirala izgradnje nobene ceste, prav tako niso uspeli pridobiti prostorov, za krajevno skupnost in zgraditi avtobusnih postajališč na Blagovni in Selah. Kljub skromnim finančnim sredstvom pa jim je uspelo z veliko požrtvovalnostjo članov GD Lokarje zgraditi novi gasilski dom na Selah, delno modernizirati tri krajevne ceste, zgraditi telefonsko omrežje in s pomočjo matične osnove šole v Šentjurju vsaj delno adaptirati osnovno šolo Blagovna z okolico in igriščem. Realiziran program se takoj pozna v aktivnosti, saj se GD Lokarje vključuje v vse aktivnosti krajevne skupnosti, šola se povezuje s krajani in aktivni sta tudi osnovni organizaciji mladine v Primožu in na Blagovni, še posebej na kulturnem n športnem področju.
V	prvih razpravah za naslednje srednjeročno obdobje in program bodočega samoprispevka, brez katerega očitno ne bo omogočeno osnovno delvanje krajevne skupnsti, so zapisali, da morajo realizirati v prvi vrsti vse tiste naloge, ki jih niso uspeli v letih 1981 — 85. Dograditi morajo PTT omrežje v vse vasi, sofinancirati vodooskrbo, saj so še cela področja brez vode (Zlateče, Cerovec, Repno in del Lokarij). Nadaljevali bodo z modernizacijo krajevnih cest, pričeli z urejevanjem kanalizacije in javne razsvetljave. Omogočiti morajo normalne pogoje za delovne osnovne šole (telovadnica, štiri učilnice) in odpreti vrtec
za predšolske otroke, ki jih je na področju krajevne skupnosti vsako leto več.
Krajani so takšne usmeritve na zborih vaščanov podprli in upati je, da bodo v svojih prizadevanjih uspeli.
Krajevna skupnost Blagovna svoj krajevni praznik, ki ga letos praznujejo že petič, povezuje z ustanovitvijo znamenite partizanske bolnice »Zima« na Cerovcu, ki je v vojnem času nudila pomoč ranjenim borcem in v spomin številnim žrtvam med NOB iz teh krajev. Praznujejo vsako leto v začetku septembra z ogledom bolnice »Zima« na Cerovcu, športnim in kulturnim programom in tovariškim srečanjem krajanov.
Marjan MASTNAK
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENJTUR PRI CELJU
Na podlagi sklepov seje Odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z dne 18.. 6. 1985 in 9. 7. 1985 objavljamo IZID JAVNEGA RAZPISA dodeljevanje posojil iz sredstev vzajemnosti in sicer
1.	Na podlagi zbranih vlog v skladu s točko I/l razpisa so bili nasle-
dnjim organizacijam združenega dela dodejeni krediti za nakup ali zidavo družbeno najemnih stanovanj za svoje delavce v višini din: OZD Tajfun Planina	4.456.038,00
TOZD Elegant Šentjur	5.000.000,00
TOZD ZDRAVSTVENI	DOM Šentjur	2.000.000,00
DO VIZ Šentjur pri Celju	3.464.915,00
2.	Na podlagi zbranih vlog v skladu s točko 1/2 razpisa so bili delavcem za nakup stanovanj v družbeni usmerjeni stanovanjski gradnji in zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lastnini in adaptacijo stanovanjske hiše v zasebni lasti dodeljeni krediti v naslednji višini :
SEZNAM I.
1.	Jager Marija, Vrhovo 42 Šentjur
2.	Koželj Ivan, Podvine 8 Planina
3.	Rajh Urška, Planina 75 Planina
4.	Arzenšek Mihaela, Kalobje 18
5.	Golež Zdravko, Laze 23 Dramlje
6.	Zapušek Dušan, Vrbno 20-a
7.	Vojsk Zdenka, Košnica 29 Gorica pri Slivnici
8.	Romih Anton, Trg svobode 30a Sevnica
9.	Golež Franc, Pletovarje 1 Dramlje
10.	Križnik Milena, Paridol 14 Dobje
11.	Veber Srečko, Loka pri Žusmu 18
12.	Kranjc Stanko, Planina 36
13.	Marzek Romana, Loka pri Žusmu 24a
14.	Čoki Franc, Bezenškova 29 Celje
15.	Gračner Ivan, Planina 35a
16.	Marčič Margareta, Razbor 20 Dramlje
17.	Hvale Bogdan, Kameno 14 Šentjur
18.	Mlakar Jerica, Cesta Koz, odreda 89
19.	Jošt Franc, Cvetka, Šmarje 162
20.	Robič Anton, Tončke Čečeve 12 Šentjur
21.	Berar Dragica, D. Kvedra 41
22.	Brilej Pavla, Delavska 7 Šentjur
23.	Kovač Alenka, Franja Maglaja 19
24.	Jančar Franc, Heroja Vručna 2 Slov. Gradec
25.	Obrez Nevenka, Stopče 39 Grobelno
26.	Tovornik Silvo, Tajhte 19 Planina
27.	Kasenburger Marija, D. Kvedra 38
28.	Trnovšek Stanko, Dramlje 8a
29.	Trebovc Marija, Lokarje 5a
30.	Stropnik Cveto, Ipavčeva 17
31.	Šumej Jože ml., Pod Rifnikom 1
32.	Kroflič Milena, Dušana Kvedra 24
33.	Belej Jožica, Pešnica 35
34.	Gaber Franc, Gajstova pot 6
35.	Gračner Cvetka, Dušana Kvedra 38
615	<• 357.007,50
605	351.202,00
590	342.495,00
585	339.592,50
570	330.885,00
570	330.885,00
565	327.982,50
540	313.470,00
525	304.763,00
525	304.762,00
525	304.762,00
515	298.957,00
515	298.957,00
510	296.055,00
500	290.250,00
500	290.250,00
490	284.445,00
490	284.4454,00
480	278.640,00
480	278.640,00
470	272.835,00
470	272.835,00
470	272.835,00
440	255.420,00
440	255.420,00
440	255.420,00
430	249.615,00
430	249.615,00
430	249.615,00
425	246.712,00
410	238.005,00
400	232.200,00
390	226.395,00
390	226.395.00
390	226.395,00
36. Potočnik Marjana, Dušana Kvedra 38	390	226.395,00	63.
37. Tanšek Slavko, Dušana Kvedra 24	390	226.395,00	64.
38. Bencik Viljem, Šmarje 172	380	220.590,00	65.
39. Čater Jože, Na Lipico 4	380	220.590,00	66.
40. Jereb Jožica, Ulica talcev 2	380	220.590,00	67.
41. Marzek Angela, Na Lipco 2	380	220.590,00	68.
42. Veber Anton, Loka 129	380	220.590,00	69.
43. Žavski Zlatko, Stopče n. h. Grobelno	380	220.590,00	70.
44. Gradič Anica, Gorica pri Slivnici 72	370	214.785,00	71.
45. Ogrizek Karolina, Dušana Kvedra 33	370	214.785,00	72.
46. Zupanc Lidija, Dramlje	370	214.785,00	73.
47. Zupanc Marjana, Gajstova pot 34	370	214.785,00	74.
48. Lesnika Justina, Dušana Kvedra 39	330	191.565,00	75.
49. Mlakr Marjana, Jerinova 2	330	191.565,00	76.
50. Zidar Zdravko, Breze 57 Laško	330	191.565,00	77.
51. Klanjšek Silva, Pesnica 54	320	185.760,00	
52. Koželj Marta, Koz. Odreda 34	320	185.760,00	4. i
53. Lajh Fanika, Na Lipico 2	310	179.955,00	1
54. Kranjc Anica, Podgorje 13 a	305	177.053,00	:
55. Mastnak Marjana, D. Kvedra 35	300	174.150,00	
56. Zapušek Mira, Voduce 28 Šentjur	300	174.150,00	
57. Klakočar Dragica, Na Lipco 3	260	150.937,80	
58. Krofi Daniel, Planina 35	260	150.930,00	1. ]
59. Jazbinšek Draga, Planina 35	230	133.515,00	2. ]
60. Peček Radovan, Nova vas n. h.	230	133.515,00	3. ]
61. Žibret Mirko, Planina 25	230	133.515,00	4. !
62. Kranjc Marija, Planina 78	210	121.905,00	5. ]
63. Lavbič Milena, Razbor 13 Dramlje	210	121.905,00	
100.000,00
100.000,00
100.000,00
150.000.	00
100.000.	00
100.000,00
100.000,00
100.000,00
100.000,00
140.000.	00
100.000.	00
100.000,00
100.000,00
100.000,00
100.000,00
novanjskih sredstev borcev NOV za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiše prosilcem dodeljeni krediti v naslednji višini:
SEZNAM IH.
Košir Franc, Goričica 25, Šentjur Krofi Urška, Krivica 43, Prevorje Kladnik Danica, Straška gora 28, Prevarje bir Jože, Škarnice 19, Dobje
KORIŠČENJE KRED0TOV:
80.000,00
80.000,00
80.000,00
90.000.	00
90.000.	00
3.	Na podlagi zbranih vlog v skladu s točko II. razpisa so bili iz sredstev SPIZ za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiše upokojencev in invalidov prosilcem dodeljeni krediti v naslednji višini:
SEZNAM n.
1.	Kranjnc Angela, Žagarjeva 12, Šentjur
2.	Spolenak Alojz, Proseniško 33, Šentjur
3.	Veber Mihael, Stopče 15, Grobelno
4.	Kukovič Franc, Žagaj 8, Ponikva
5.	Heinz Leopold, Vrbno 11, Šentjur
6.	Jovan Stanka, Anton, Gorica 61, Gorica
7.	Cokle Konrad, Pod vrbco 10, Šentjur
8.	Bračun Vinko, Botričnica 11, Šentjur
9.	Simonič Marija, Ponikva 75, Ponikva
10.	Voga Zdenka, Efenkova 3, Šentjur
11.	Galič Marija, Cankarjeva 10, Šentjur
12.	Skale Leopold, Bukovje 41, Gorica pri Slivnici
13.	Vrečun Stanislav, Žagaj 4a, Ponikva
14.	Petek Jože, Brezje Slom I9a, Ponikva
15.	Arlič Anton, Primož 40a,. Šentjur
16.	Frece Franc, Trnovo 18, Gorica pri Slivnici
17.	Kovačič Martin, Stopče 36, Grobelno
18.	Lavbič Marija, Trnovec št. 32, Dramlje
19.	Novak Jože, Krivica 5a, Prevorje
20.	Žuraj Franc, Planinska vas 30, Planina
21.	Zupanc Martin, Proseniško 35, Šentjur
22.	Škorc Ferdinand, ul. Talcev 17, Šentjur
23.	Vodeb Ljudmila, Trnovec 23 a, Šentjur .24. Jereb Franc, ul. talcev 2, Šentjur
25.	Golež Janez, Hotnje 25, Ponikva
26.	Arzenšek Stanko, Razborje 11, Dramlje
27.	Voga Marija, Repuž 6, Dobje
28.	Kugler Vinko, Nova vas 42a, Šentjur
29.	Horvat Maksimiljan, Zlateče 19, Šentjur
30.	Senica Elizabeta, Hrušovje 13, Planina
31.	Krk Elizabeta, Pod vrbco 5, Šentjur
32.	Stropnik Svetko, Šedina 5, Dramlje
33.	Tanšek Neža, ul. I. Dobrotinška 25, Šentjur
34.	Podergajs Jože, Laze 23, Dramlje
35.	Šešerko Jernej, Stana, F. Maglaja 32, Šentjur
36.	Ljubej Jožefa, Stopče 9, Grobelno
37.	Urleb Angela, Kranjčiča 19, Šentjur
38.	Pajek Ivan, Planinski vrh 1, Planina
39.	Jazbinšek Viktor, Planinski vrh 18, Planina
40.	Kukovič Antonija, Botričnica 19, Šentjur
41.	Pečnik Milena, Kozjanskega odreda 42, Šentjur
42.	Selič Jože, Jesenice 20, Dobje
43.	Kovačič Jože, Zg. Selce 21, Ponikva
44.	Leskovšek Marija, Slomškova 3, Šentjur
45.	Mravlak Jože, Ipavčeva 41, Šentjur
46.	Gradič Marija, Osredek 12, Šentjur
47.	Horvat Nežika, Bezovje 14, Šentjur
48.	Guček Stank o,Preseno 31, Dobje
49.	Martinčič Vinko, Stopče 24, Grobelno
50.	Hrovat Anton, Primož 27, Šentjur
51.	Klanjšek Franc, Botričnica 14, Šentjur
52.	Kodrin Alojz, Loka 56, Šentjur
53.	Kumperger Anton, ul. 14. divizije, Šentjur
54.	Gračner Venčeslav, Ravno 14, Dobje
55.	Leskovšek Matilda, Paridol 36, Dobje
56.	Štancer Ivan, Cmolj 4a, Šentjur
57.	Lesičar Štefan, Dobropolje 31, Planina
58.	Kuk Edvard, Košnica 16, Prevorje
59.	Tržan Monika, Trno 8, Kalobje
60.	Drobne Stanislav, Loka 83, Loka
61.	Jevšenak Ivan, Vezovje loa
62.	Cigler Slavko, Ponikva 8, Ponikva
100.000,00
150.000.	00
100.000.	00
150.000.	00
100.000.	00
150.000.	00
50.000.	00
100.000.	00
80.000.	00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00
50.000.	00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00
80.000.	00 110.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00
70.000.	00 100.000,00 110.000,00 100.000,00 100.1)00,00 110.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00
150.000.	00
150.000.	00
100.000.	00 100.000,00
80.000.	00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00
150.000.	00
100.000.	00
50.000.	00
150.000.	00
150.000.	00
70.000.	00
100.000.	00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 150.000,00
a)	Organizacije združenega dela bodo koristile kredite v skladu s sprejetimi sklepi, dinamiko priliva sredstev in dinamiko izgradnje družbenih stanovanj. OZD sklenejo kreditno pogodbo z Ljubljansko banko Expozitura Šentjur na podlagi predkupne pogodbe o prodaji stanovanj s Safhoupravno stanovanjsko skupnostjo Šentjur.
b)	Delavci bodo lahko koristili kredite v skladu s sprejetimi sklepi in dinamiko priliva sredstev do konca letošnjega leta po vrstnem redu, ki je sestavljen na podlagi števila točk.
c)	Upokojenci, invalidi in borci bodo lahko koristili odobrene kredite po podpisu kreditne pogodbe s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in vknjižbo zastavne pravice o čemer bodo pismeno obveščeni.
/z delovnih organizacij
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
LI »BOHOR« — V mesecu oktobru bodo odprli novo sušilnico rezanega lesa. Njena zmogljivost bo znašala 520 kubičnih metrov lesa in pomeni prispevek Bohorja k uresničevanju načrta za proizvodnjo masivnega hrastovega pohištva, namenjenega za izvoz.
DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA
VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 1986/87
Vpisali bomo otroke, ki bodo do začetka šolskega leta 1986/87 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni 1979 in januar, februar 1980).
Na željo staršev bomo vpisali tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let. Zanje bomo ugotavljali zrelost za vstop v osnovno šolo.
Vpisovanje otrok bo:
Osnovna šola Miloš Zidanšek Dramlje v torek, 24. 9. 1985 od 8.00 do 12.00 ure in v četrtek, 26. 9. 1985 od 15. do 16. ure
Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva v ponedeljek, 23. 9. 1985 od 8.00 do 17.00 ure
Osnovna šola Kozjanski odred Planina v četrtek, 26. 9. 1985 od 8.00 do 12.00 ure in od 14. do 16. ure
Osnovna šola Dobje v petek, 27. 9. 1985 od 8. do 12. ure Osnovna šola Franja Vrunča Slivnica pri Celju v ponedeljek, 23. 9. 1985 od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure
Osnovna šola Prevorje v sredo, 25. 9. 1985 od 8. do 12. ure Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur pri Celju (tudi za otroke, ki bodo hodili v OŠ Blagovna in OŠ Kalobje) v torek, l. 10. 1985 od 8. do 12. ure v sredo, 2. 10. 1985 od 8. do 12. ure
v četrtek, 3. 10. 1985 od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure K vpisu prinesite otrokov rojstni list in njegovo matično številko občana.
VIZ
Vsak večer smo se zbrali in veselo zapeli
Letovanje otrok
v Selcah
pri Crikvenici
Panorama doma in plaže, kjer letujejo naši otroci
Šentjurska občinska zveza društev prijateljev mladine je tudi v letošnjem letu organizirala letovanje otrok na morje. Od l. do 14. avgusta je 216 otrok iz naše občine letovalo v Selcah pri Crikvenici. Kot že nekaj zadnjih let, je bilo letovanje omogočeno v »diječjem odmaralištu Karlovac«, ki je postavljen v čudovitem naravnem okolju. Dom se nahaja v borovem gozdičku, tik ob morju in ima v svoji okolici dosti športnih igrišč in drugih igral za rekreacijo otrok. Imajo tudi lepo urejeno plažo, dohod k njej pa je zelo varen. Zgrajen je podhod preko ceste, ki je povezan direktno z domom. Tako je zagotovljena popolna varnost naših otrok. Uprava doma je v letošnjem letu zagotovila tudi zdravstveno varstvo, saj imajo lastno ambulanto, ki je otrokom na razpolago ves dan.
Otroke je spremljalo 18 vzgojiteljev, ki so v sodelovanju z upravo doma vsak dan pripravljali zanimiv program, s katerim so zagotavljali prijetno in pestro letovanje. Lepo vreme, čisto morje, mnogo zabave in uspešni plavalni tečaji bodo najbrž našim malčkom še dolgo ostali v spominu.
Da bi vsaj nekoliko približali staršem in vsem občanom kraj, kjer letujejo otroci, objavljamo nekaj fotografij. Želja organizatorja letovanja je, da bi v prihodnje omogočili letovati v Selcah še večjemu številu otrok iz naše občine; Zato so že začeti pogovori s predstavniki Karlovca, ki bodo zaključeni v novembru. Pogoji, vsaj prostorski so v tem smislu dani, kot pa je navada, se zatakne pri zagotavljanju denarja. Zato bo najbrž v našem združenem delu in celotni občini kolonija tudi v bodoče deležna potrebne pomoči oz. podpore. To pa je zelo pomembno, saj poskušamo preko te oblike omogočiti organizirano letovanje na morju čim večjemu številu otrok družin, katerih predvsem ekonomski položaj praviloma ne dovoljuje drugih oblik dopustovanja. '
Tekst in foto: Miran Koren
Prve plavalne ure in nestrpnost, ali nam bo uspelo
' Na plaži; le kdaj bomo šli v vodo?
Glej, glej, koliko zanimivih stvari je v morju
Joj je slano, splavali pa smo le
Slika meseca
Zdaj ko volitve so pred vrati, seznanjamo vas s kandidati. Dva predstavnika že imamo, za SIS za transport in prehrano.
AKTUALNO
Probematika čiščenja dimnih plinov
LI »BOHOR« Šentjur TOZD Žaga in furnirnica Šentjur za potrebe tehnologije in ogrevanja pridobiva toplotno energijo iz lastne kotlarne, kjer se kot kurivo uporabljajo lesni ostanki. Kotovnica je bila leta 1980 povečana z novim kotlom EMO OMNICAL s čimer se je njena zmogljivost več kot enkrat povečaa. Pri povečanju kotlarne z novim kotlom in novo samostojno čistilno napravo za dimne pline smo pridobili tudi izjavo od proizvajalca čistilne naprave EMO Celje o upoštevanju predpisih o varstvu zraka Ur. list št. 15-647/76.
Ker pa je na obstoječem starem kotlu STREICHER čistilna naprava za dimne pline že dotrajala smo jo v letošnjem letu nadomestili z novo od proizvajalca EMO Celje — točno takšno kot je že bila opremljena z novim kotlom.
Za potrebe novograjenih sušilnic za žagan les smo zaradi -inštalacijskega posega izvedbe priključne inštalacije morali ustaviti obratovanje novega kotla, tako da v času 3. tednov obratuje samo kotel STREICHER, ki pa je max. obremenjen.
Z vgradnjo nove čistilne naprave za dimne pline se je praše-nje s sajami popolnoma odpravilo, občasno pa se še opaža v posameznih trenutkih bolj temno iztopajoči dim, kar pa smatramo da bo odpravljeno po remontu na šamotni obzidavi kurišča samega, ker bo potem avtomatsko doziran material za kurjavo bolj enakomerno drsel do dogorevalnega mesta na poševni rešetki. Po 19. 9. torej pustimo v zagon novi kotel EMO OMNICAL, po 20. 10. pa še STREICHER in potem upamo da bo dimnik izpuščal dimne pline, ki ne bodo onesnaževali šentjurskega ozračja.
Vodja TOZD Komel Anton, dipl. ing. gozd.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kolikšna je površina naše občine?
Točne odgovore pošljite na naslov uredništva do 10. oktobra.
((■
Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Znak je simbol ZMDA Kozjansko in je stal pred brigadirskim domom v Šentvidu pri Planini.
Izžrebani so:
1.	Marjana Bukovšek — Osredek 9a, 63230 Šentjur pri Celju
2.	Dragica Brilej — Golobinjek 4, 63225 Planina pri Sevnici
3.	Darinka Koprivc — Paridol 19, Dobje pri Planini
Iskreno čestitamo. Nagrade dvignete v uredništvu UTRIP-a.
KULTURNA SKUPNOST KNJIŽNICA ŠENTJUR PRI CELJU
Knjižne novosti na policah Občinske knjižnice Šentjur:
1.	Novy, L.: Goreče telo - izbrane pesmi
2.	Švajncer, J.: Mrak pred svetlobo
3.	Malenšek, M.: Skobci nad dolino
4.	Mihelič, M.: Ure mojih dni
5.	Divjak, M.: Mladi in sodobni svet
6.	Sagan, F.: Poslikana ženska
7.	Lee, J.: Trinajsta ura
8.	Vouk, H.: Vojna in spomini I/III
9.	Smith, W. : Grom in blisk I/II
10.	Fajdiga, M.: Pohorski partizani 1943
Otroke vabimo na uro pravljic, ki bo zadnji četrtek v mesecu septembru (26. 9. 1985) ob 16. uri v prostorih Občinske knjižnice Šentjur.
SPORED FILMOV-ZA SEPTEMBER 1985
Sobota, 21. in nedelja 22. 9. 1985 — FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA, ameriška drama. Igrajo John Savage, David Morse Sobota, 28. in nedelja 29. 9. 1985 — ELEKTRIČNI KONJENIK, ameriška drama. Igrajo: Robert Redford, Jane Fonda
OKTOBER
Sobota, 5. in nedelja 6. 10. 1985 — O DESNO RAME, ameriška komedija. Igrajo: Charles Chaplin
Sobota, 12. in nedelja 13. 10 . 1985 — KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠEFA, ameriška komedija. Igrajo: Jane Fonda, Lily Tomlin Sobota, 19. in nedelja, 20. 10. 1985 — RIBE UBIJALKE, ameriški avanturistični. Igrajo: Lee Majors, Karen Black Sobota, 26. in nedelja 27. 10. 1985 — ZGODBA O DEKLICI »O«, francoski erotski. Igrajo: Corinne Clery, Antony Steel
OBVESTILO
Otroke vzamem v varstvo Alojzija Vovk — cesta na Rifnik 7. informacije na telefon 741-678 od 20. — 21. ure.
___________________________________________________Šentjur pri celju
/O ljubljanska banka
KRATKOROČNI KREDITI ZA OBRATNA SREDSTVA
Banka daje po tem pravilniku kredite za občasna obratna sredstva:
—	samostojnim obrtnikom, ki na podlagi določil obrtnega zakona z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno;
—	občanom, ki opravljajo domačo in umetno obrt;
—	kmetom, ki so usmerjeni v določeno kmetijsko proizvodnjo;
—	občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in svoje proizvode prodajajo in so usmerjeni v določeno proizvodnjo,-
—	občanom, ki se ukvarjajo z ribolovom ali gojenjem rib ali čebelarjem;
Banka daje kredit občanu, ki z njo poslovno sodeluje.
Obrtnik poslovno sodeluje z banko, če ima pri njej odprt žiro račun in ima na njem naložena sredstva. Obrtnik, ki po zakonu ni dolžen odpreti žiro računa, poslovno sodeluje z banko, če ima pri njej naložena sredstva na kateremkoli hranilnemu računu.
Znesek kredita obrtnikom za opravljanje redne dejavnosti je odvisen od kreditne sposobnosti in bonitete.
Kreditna sposobnost obrtnika se ugotavlja glede na:
—	opravljeni promet v preteklem letu in
—	višino stroškov poslovanja.
Višina letnih obrestnih mer je odvisna od cene sredstev občanov. Določena je v sklepih Temeljnih bank o višini obrestnih mer in tarif.
Obresti se obračunavajo trimesečno za čas od pričetka porabe do poplačila kredita.
Banka bo dajala kredite za prednostne namene po ugodnejših pogojih. -
Banka dovoli občanu porabo kredita takoj po sklenitvi kreditne pogodbe in jo nadzoruje na podlagi ustrezne dokumentacije. Do 50 °/o odobrenega kredita lahko banka nakaže na žiro ali drugi račun, ki ga ima občan pri banki (za obrtno dejavnost obvezno na žiro račun).
Rok za odplačilo kredita je največ 12 mesecev.
Vse dodatne informacije lahko dobite v ekspozituri Ljubljanske banke Splošne banke Celje, v Šentjurju.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi -4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.