Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (-8/3 °C) bo snežilo, v soboto (-10/0 °C) in nedeljo -11/-2 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 12. januarja 2017 številka 2 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Snežena zima končno tudi pri nas Sneg je končno pobelil tudi doline, zobe pa pokazal mraz. Tako nizkih temperatur že dolgo nismo imeli. Narava se poigrava in ustvarja umetniške podobe, še posebej ob rekah, potokih in jezerih. Tokrat je delno zamrznila celo reka Paka, njene brežine pa so polne ledenih stvaritev, ki spominjajo na vrhunske oblikovalske dosežke. Vremenske napovedi so za prihodnje dni sicer bolj obetavne, a nekoliko milejši mraz bo menda še vztrajal in sneg bo čisto zares prinesel zimsko idilo, marsikomu pa tudi jezo in skrbi. Tisti pa, ki ljubite sneg in njegove radosti - nič ne čakajte, hitro na plan in izkoristite vsak zimski dan! V Termoelektrarni Šoštanj je vroče Tik pred novim letom je po Sloveniji odmevala novica, da so operaterji v Termoelektrarni že desetletja neupravičeno prejemali dvojne dodatke za delo med prazniki, poleg rednih tako še 100 evrov dodatka. Poslovodstvo je odpustilo računovodki-njo, ki je dodatek obračunavala. Računovodkinji pa je stopil v bran sindikat: njihov predsednik Danilo Tajnik pravi, da ni delala nič narobe in da so vsi dodatki, ki so jih prejemali, skladni z zakonodajo. Ob praznikih so imeli namreč 150 odstotkov pribitka, v prihodnje pa naj bi ga bilo v višini zgolj 50 odstotkov. Sindikat nudi računovodkinji, ki je vložila tožbo, vso pravno pomoč. Opozarjajo pa tudi na nepravilnosti, ki so bile narejene s prerazporeditvami delavcev na druga dela, s čimer naj bi bili po Tajnikovih besedah nekateri ob polovico dosedanjih plač. Direktor Holdinga Slovenske elektrarne Gorazd Skubin je pred novim letom povedal, da naj bi te nepravilnosti odpravili z novim plačnim sistemom, o čemer pa sindikati dvomijo, saj ga za zdaj še niso videli. Direktor mag. Arman Koritnik jim ga je predstavil zgolj v obliki predavanja, kar pa je premalo, da bi ga ocenjevali, kaj šele, da bi ga podpisali. Od vodstva podjetja in HSE pričakujejo konstruktiven dialog, sicer napovedujejo zaostritev sindikalnega boja. Vprašanja na to temo smo postavili tudi direktorju TEŠ Ar-manu Koritniku, ki pa zadeve, dokler traja preiskava, ne želi komentirati. a mz Znova drsanje na Škalskem jezeru Kje je lepše drsati kot v naravi, na jezeru, na velikih površinah? To zelo dobro vedo ljubitelji tega zimskega športa, ki jih je v tem okolju, odkar imamo pokrito drsališče, spet vedno več. Sedaj pa je za njihove užitke poskrbela še narava. Najbolj drzni so zalede-nele površine Škalskega jezera izkoristili takoj, ko je bilo to mogoče, več že v soboto dopoldne. Užitek je bil popoln in veselje in razpoloženje zares odlično. Ni vsak prihranek, prihranek Milena Krstič - Planine Življenje je drago. Marsikomu po plačilu položnic ne ostane prav veliko. Zato je še kako pomembno obračanje tistega, kar ostane. Pa tudi, ko ostane veliko... Slovenci začenjamo spoštovati vsak cent. Prav je tako. Pretežko je zaslužen vsak, da bi ga kar tako metali skozi okno. Možnosti, da prihranimo kakšnega, pa je dandanes veliko. Samo čas si je treba za to vzeti. Ne vem sicer, ali je rek 'čas je denar' povezan s tem? Vsekakor pa drži. Recimo plačilo položnic brez provizije, kar je občanom Velenja in Šoštanja omogočeno že nekaj časa. Ko sešteješ, koliko je na ta račun ostalo v denarnici v enem letu, znesek ni majhen. Še zdaleč ne. Primerjanje cen pri ponudnikih storitev in blaga. Vredno preverjanj! Lani smo Slovenci množično menjali dobavitelje elektrike, kar nam je omogočila večja konkurenca tudi na tem trgu. Po podatkih Agencije za energijo imamo v Sloveniji že 21 dobaviteljev elektrike in res ni nujno, da smo vezani na najdražjega. Luč enako sveti tudi za nižjo ceno. Kuponi. Kupujmo, ko nam trgovci ponujajo popust. Seveda moramo biti pri tem pozorni, da kupimo takrat tisto, kar potrebujemo, in ne tistega, kar ne. Moramo pa biti pozorni tudi na to, da ni vedno res, da »objavljen« popust prinese pri istem izdelku tudi nižjo ceno. Kje zna biti včasih tudi brez tega taka. Krediti. Ponudba je ogromna. Sploh ni treba v prvo banko, še manj pa je treba biti celo večnost zvest isti. Iti je treba k tistemu, ki ti za tvoj denar ponudi največ. Žal pa ne razmišljamo o vsem tako. Tak primer je cepljenje proti gripi. Vidimo, kaj se danes dogaja. Slovenci smo po deležu cepljenih proti gripi že nekaj let na repu Evrope. Zakaj? Če odmislimo porast nezaupanja do cepljenja nasploh, ki se je ne-vem-kdaj in ne-vem-zakajprikradel med nas, nas veliko misli, da tako ali tako ne bomo zboleli. Ker pa tako ali tako ne bomo zboleli, je škoda iz denarnice potegniti 12 evrov (starejši in kronični bolniki morajo za cepljenje prispevati 7 evrov). Zdravstvena blagajna cepljenja namreč ne plača. Ta prihranek pa je najslabši prihranek. Za posameznika in državo. Gripa ni vredna morebitnih zapletov, ki se lahko povsem po nepotrebnem končajo zelo slabo, ni vredna niti odsotnosti zaradi bolniškega izostanka, ki se po preležani bolezni pozna tako delodajalcu kot delavcem. Ni vredna še marsičesa drugega. Po drugi strani pa ... Govorim na pamet, a zdravljenje in vse, kar je povezano z njim, zdravstveno blagajno najbrž stane več ali pa vsaj toliko, kot bi šlo iz nje, če bi državljanom omogočila brezplačno cepljenje. V razmislek. Splošna omejitev obiskov Celje, Slovenj Gradec, Topolšica - Zaradi povečanega števila prehladnih obolenj v bolnišnicah omejujejo ali prepovedujejo obiske. Pred dvema dnevoma so v Splošni bolnišnici Celje omejili obisk na vseh oddelkih na eno zdravo osebo. Prav tako v Bolnišnici Topolšica. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so obiske prepovedali na oddelku za interno medicino, na oddelku za pediatrijo je lahko ob bolnem otroku prisoten le en zdrav starš, na ginekologiji in porodništvu pa sta lahko ob porodnici oziroma bolnici prisotni dve zdravi osebi. Omejitve in prepovedi veljajo do preklica. . tp ■ ■ ■ Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA (r. LOKALNE novice Občinam manj od zahtevanega Ljubljana - Finančno ministrstvo v predlogu prilagoditve pov-prečnine, ki ga je na včerajšnjem sestanku predstavilo združenjem občin, predvideva dvig povprečnine za letos z zdaj predvidenih 530 evrov zgolj na približno 532,4 evra, za leto 2018 pa s 536 evrov na približno 543,7 evra. Združenje občin Slovenije pa predlaga, naj se povprečnina za letos poviša še za 3,2 evra na prebivalca več in za leto 2018 za 9,1 evro več. Povprečnino, menijo, je potrebno prilagoditi višjim stroškom, ki jih je prinesel dogovor o ukrepih v zvezi s stroški dela v javnem sektorju. Nekateri bodo lažje spali Ljubljana - V veljavo je stopila novela zakona o socialnovarstve-nih prejemkih, ki ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Večje olajšave Ljubljana - S spremembo Zakona o dohodnini se letos za tristo evrov povečuje dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave v najnižjem dohodninskem razredu. Ta se zvišuje na 11.166 evrov skupnih dohodkov. Prav tako se pri meji neto davčne osnove v višini 48 tisoč evrov in stopnji 34 odstotkov uvaja nov davčni razred med sedanji drugi in tretji razred. Stopnja dohodnine v četrtem dohodninskem razredu se znižuje s sedanjih 41 na 39 odstotkov. Med glavnimi spremembami zakona o dohodnini je tudi uvedba posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost, kar bo vplivalo na davčno razbremenitev božičnic. Ta se namreč do višine sedemdeset odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji ne všteje v osnovo za dohodnino. a mz Brez zdravnice za poln delovni čas Šmartno ob Paki - Poročali smo že o nezadovoljstvu občanov občine Šmartno ob Paki glede delovanja tamkajšnje zdravstvene postaje. Težave so od minulih decembrskih praznikov še večje, saj je odšla edina zdravnica, ki je opravljala delo splošne družinske zdravnice vsak delovni dan za polni delovni čas. V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje so povedali, da si prizadevajo poiskati primerno rešitev, vendar jo bodo v zelo kratkem času težko našli, ker se v zavodu srečujejo s precejšnjim pomanjkanjem zdravnikov. Dodatna pojasnila pričakujemo v prihodnjih dneh. . tp Starši želijo ureditev parkirišča Šmartno ob Paki - Člani sveta staršev Vrtca Sonček Šmartno ob Paki so naslovili na tamkajšnjega župana dopis s podpisi. V njem so izrazili nezadovoljstvo glede urejenosti parkiranja pred omenjenim javnim zavodom. Na občinski upravi so povedali, da so skupaj z zaposlenimi v vrtcu že lani jeseni želeli urediti manjše začasno parkirišče na zemljišču med vrtcem in republiško cesto Letuš-Gorenje v makadamski izvedbi. K sodelovanju bi pritegnili tudi šmarški javni zavod Mladinski center in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Omenjena bi namreč lahko to parkirišče uporabljala ob svojih prireditvah. Zaradi neusklajenosti, kakšno in kako veliko naj bi bilo parkirišče, se je izvedba akcije zavlekla, pred dokončnim dogovorom pa je prispel omenjeni dopis. »Izgradnja parkirišča na omenjeni lokaciji v skladu s pričakovanji staršev pa bo zahtevnejša. Treba je izdelati projekt in pridobiti potrebna upravna dovoljenja. Prav tako se bo v projektu določila velikost parkirišča glede na načrtovano širitev javnega vrtca na obstoječi lokaciji,« je pojasnil župan Janko Kopušar in dodal, da se bo zaradi celovitega reševanja izvedba gotovo odmaknila. Kljub temu si na občinski upravi obetajo, da bodo zadevo čim hitreje uredili. a tp Na razpisu le delno uspešni Šmartno ob Paki - V Občini Šmartno ob Paki so tudi za leto 2017 načrtovali zaposlitev 5 javnih delavcev v okviru občinske uprave in tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Njihova prijava na razpis zavoda za zaposlovanje za pridobitev sredstev za sofinanciranje pa ni bila tako uspešna, kot so upali. Na občinski upravi nadaljujejo aktivnosti in upajo, da jim bo zavod odobril denar za še enega načrtovanega javnega delavca. a tp Uši so spet na pohodu Najpogostejše pri otrocih od 5. do 11. leta starosti - Ne povzročajo bolezni, so pa neprijetne - Starši, skrbniki otrok dolžni o ušivosti obvestiti šolo, vrtec Tatjana Podgoršek Uši so na pohodu, poročajo z raznih koncev po Sloveniji. »Tudi Šaleška dolina ni imuna nanje. Nasprotno. Naglavne uši predstavljajo v tukajšnjem okolju vse večje težave. Na »srečo« se pojavljajo v določenih obdobjih - načeloma po počitnicah in daljših praznikih,« pravi Karmen Petek iz Zdravstvenovzgojnega centra Zdravstvenega doma Velenje. Niso nevarne, so pa zelo nadležne V omenjenem času se ljudje, dodaja sogovornica, pogosteje preseljujejo, uporabljajo nekatere skupne stvari, zato se uši širijo kot požar. Včasih je veljalo, da so spremljevalke revščine in slabih higienskih navad, danes ni več tako. Za človeka uši ni- so nevarne, so pa zelo nadležne. Povzročajo mnoge neprijetnosti, predvsem srbenje lasišča, kot posledice praskanja pa opraskanine lasišča, kraste ter naknadne gnojne okužbe. Ušivost - še pojasnjuje Karmen Petek - je kožna nalezljiva bolezen, razširjena po vsem svetu. Izbruhi se najpogosteje pojavljajo v otroških predšolskih in šolskih kolektivih ter zavodih, sicer pa mej glede spola, socialno-ekonomskega statusa, starosti ni. Naglavne uši so zajedavke, naselijo se na lasišču človeka in sesajo kri. Ne skačejo, letajo, ampak je glavna pot prenosa direktni stik z okuženo osebo, menjanje in nošenje delov oblačil (kape, šali, klobuki), uporaba istih glavnikov, krtač, brisač. Ker so dobre plavalke, jih lahko staknemo tudi pri kopanju na bazenih. Ukrepov za zatiranje je več Zatiranje uši je dokaj nadležno opravilo, sploh pri ljudeh z daljšimi lasmi. »Stanje je treba preverjati in ukrepati pri vseh osebah, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ne le pri otrocih. Skrbno je treba očistiti vse predmete, ki pridejo v stik z glavo in Na uši bodimo pozorni! Na eni od osnovnih šol, kjer so zaznali pojav naglavnih uši prejšnji mesec, so povedali, da bi težje govorili o epidemiji. »Uši se pojavljajo v določenih obdobjih enkrat v enem, čez čas v drugem razredu. To pa predvsem zato, ker starši bodisi uši na glavah otrok ne zaznajo pravočasno, pojava nadloge kasneje pozorneje ne spremljajo ali niso dosledni pri upoštevanju navodil. Se pa po objavi obvestil, informacije o pojavu uši na šoli ali vrtcu v zadnjem času precej bolje odzivajo, kot so se. Foto: Gilles San Martin, commons.wikimedia.org lasmi.« Med potrebnimi ukrepi so skrbno sesanje tal, oblazinjenega pohištva, sedežev v avtomobilu, sploh naglavnih delov, pranje posteljnine in brisač ter oblek na vsaj 60 stopinjah Celzija. Ne-pralne predmete (plišaste igrače, glavniki, vzglavne blazine) je treba za tri, štiri tedne zaviti v plastično vrečko ali pa jih za nekaj ur postaviti v zamrzovalnik. Učinkovit ukrep je tudi uporaba šamponov, losjonov. »Ljudje pravijo, da so dragi, kar drži, saj stanejo od 15 do 20 evrov. Učin- 12. januarja 2017 Razvojni ciklus uši Naglavne uši lahko preživijo brez hrane približno sedem do deset dni. Razvojni ciklus uši ima tri oblike: jajčece (gnido), nimfo in odraslo uš. Za vzdrževanje razvojnega ciklusa uši je potrebna temperatura 32 stopinjah Celzija. Jajčeca naglavne uši se ne razvijajo, če je temperatura nižja od 22 stopinj Celzija. V ugodnih pogojih se iz jajčec razvijejo v 7 do 10 dneh nimfe, iz teh pa v 7 do 13 dneh odrasle uši, ki lahko zopet ležejo jajčeca. Razvojni ciklus naglavne uši traja v povprečju 18 dni, odrasle uši pa živijo blizu mesec dni. koviti so, če so na lasišču več kot 10 minut. Po temeljitem spiranju z vodo je treba lasišče z gostim glavnikom prečesati, da ga očistimo mrtvih ličink. Postopek je treba ponoviti čez teden dni, saj s tem preprečimo, da bi se vnovič izlegle. V času epidemije, o čemer v tem trenutku lahko govorimo, je treba umivanje lasišča vsaj enkrat na teden.« Karmen Petek je še dejala, da so o pojavu ušivosti po zakonu starši ali skrbniki otrok dolžni obvestiti ustanovo, ki jo otrok obiskuje. Takoj po uspešnem zatiranju uši se ti lahko vrnejo v vrtec ali šolo, k zdravniku pa jih je treba peljati le, če okužb niso mogli odpraviti v štirih tednih. Savinjsko-šaleška naveza Marsikaj je (spet) očem skrito Direktorja še iščejo - Dobrna v Celje - Vonarje in visoka politika - Dve telovadnici Ko po novem letu življenje spet prihaja v normalne tire, je vreme poskrbelo, da so bili nekateri zaskrbljeni. Saj veste, kako je s snegom: razveselijo se ga upravljavci smučišč in smučarji ter ljubitelji ostalih športno-rekreacij-skih dejavnosti na snegu, zaskrbljeni so mnogi drugi, ki se bojijo za prevoznost cest. Včasih je pač že malo snega dovolj, da so ceste slabo prevozne ali pa sploh nastanejo zastoji. In kaj hitro se lahko zgodi, da domala cela Slovenija stoji. Mi bi pa radi naprej! Res pa je tudi, da je dobršen del države zaradi snega kazal vendarle bolj enotno podobo. Čeprav ga povsod ni bilo dovolj, da bi prekril vso nesnago. Nekatere pa niti ne more! Ni pa sneg edina stvar, kije prišla od zgoraj. Od tam nekje naj bi prišla tudi ptičja gripa. Stroka nas tolaži, da ljudem menda ni nevarna, a previdnost seveda ni odveč. Druge pri nas skrbi varnost cele države; ne zaradi te gripe, ampak tistih, ki naj bi si še vedno iskali dom in kruh v različnih evropskih državah, tudi pri nas. Po »čarobnih dneh« so se spet začeli bolj navadni dnevi. Z reševanjem kopice težav, kijih kar noče zmanjkati. V občinah na območju Obsotelja in Kozjanskega za že začeli nadaljevanko o iskanju novega direktorja ali direktorice Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Tega že iščejo dolgo, saj občinskim svetom, ki morajo kandidata sveta zavoda soglasno potrditi, to že dvakrat ni uspelo. Vedno se je zataknilo v Šmarju samem. Nazadnje pa so ugotovili, da predlagani kandidat, nekoč znani slovenski menedžer Svetel- šek, ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Na zadnji razpis se je prijavilo osem kandidatov, največ glasov je dobil malo znani pravnik iz Slovenske Bistrice. Morda jim bo zdaj le uspelo. In bodo vse občine »dvignile roko«. Uspelo pa naj bi tudi znanemu celjskemu nepremičninarju Aleksandru Jančarju in odvetniku Dušanu Korošcu. Odločila sta se prevzeti najstarejše slovensko zdravilišče, Zdravilišče Dobrna. Že zdaj imata preko svojih družb v lasti večino delnic, po javni prevzemni nameri nameravata kmalu podati že prevzemno ponudbo. Slišati je, da s tem naj ne bi imela težav. Po mnenju nekaterih pa se lahko pojavijo težave pri uresničevanju meddržavnega projekta Vonarsko jezero. Čeprav ga občine na obeh straneh meje podpirajo, bi se lahko zataknilo pri »določanju meje na vodi in kopnem«. Projekt, ki naj bi ga po dolgih letih priprav ponovno oživili, bi lahko bil žrtev letošnje odločitve mednarodnega arbitražnega sodišča, ki bo odločal o še nerazrešenih delih meje med Slovenijo in Hrvaško. A ker soseda tega sodišča ne priznava več, je tudi vprašanje, kako se bo mejno vprašanje reševalo dalje. In lahko bo tudi »prostor« za nagajanje. Pa tako so se predvsem v občinah Podčetrtek in Rogaška Slatina veselili začetka urejanja tega projekta, saj bi z njim še veliko bolj povečali turistično ponudbo in atraktivnost. V občini Šmarje pa bi radi oživili turizem tudi z izgradnjo novega kopališča. To naj bi bilo v prvi vrsti namenjeno domačinom, seveda ne bi imeli nič proti, če bi vanj zahajali tudi drugi. Ko ga bodo zgradili, seveda. Zanj so se zavzemali vsi kandidati za župana, najbolj Stanko Šket, ki je na volitvah tudi zmagal. In predvolilne obljube ne namerava požreti. Tako so že v letošnjem proračunu namenili 60 tisoč evrov za projekte. Za dokončno uresničitev okoli milijon evrov vrednega projekta morajo denar še zagotoviti. Morda še več, če bi prisluhnili nekaterim željam, da bi uredili kar ogrevan bazen. S tem bi bili namreč manj odvisni od vremena in sezona bi bila veliko daljša. Račun pa tudi! Precej visoka sta tudi računa za naložbi, ki ju že nekaj časa izvajajo v Celju. Tu namreč gradijo kar dve telovadnici. Tisto pri I. osnovni šoli, ki bo veljala dobre tri milijone evrov, v glavnem financira občina, telovadnico pri I. gimnaziji Celje pa država. Oba pomembna objekta naj bi bila končana še letos. Pa še to: občina Rogaška Slatina je ob urejanju parka in ostalih delov mesta, ki so »povezani« s turizmom, večkrat pozivala lastnike hotelskih družb, da priskočijo na pomoč. Vedno ni bila uslišana. Pred kratkim pa je pet ponudnikov turističnih storitev zaprosilo občino, da sofinancira njihov nastop na sejmih in borzah. In občina ni kuhala kake zamere in to tudi sprejela. Kako tudi ne, ko pa gre za skupno promocijsko znamko Rogaška Slatina. a k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 3 12. januarja 2017 '««CAS Brez dobre ekipe se ne bi izšlo V Občini Šoštanj so težave, ki so se zgrinjale nanje lani, uspešno premagovali - Največji dogodek je bil podpis koncesijske pogodbe za redno in naložbeno vzdrževanje cest Darko Menih: »Občani si zaslužijo kakovostno življenje.« Milena Krstič - Planine Šoštanj - Za občino Šoštanj je bilo leto 2016 precej naporno in v marsičem tudi stresno, pravi župan Darko Menih. A so težave, ki so se pojavile, uspešno razreševali. Največja stvar, ki se je zgodila, je gotovo podpis koncesijske pogodbe za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest, največ preglavic pa jim je povzročal neuresničen odškodninski sporazum s TEŠ. Dvakrat so zato popravljali predlog proračuna. Nekatere načrtovane naložbe so premaknili na kasnejši čas. Pravite, da je eden največjih dogodkov, ki se je Šoštanju zgodil v lanskem letu, podpis koncesijske pogodbe za ceste, tako za redno kot investicijsko vzdrževanje. Nekatere so tudi že lepše. »Pogodbo smo podpisali s podjetjem Andreje, ki bo petnajst let vzdrževalo približno 120 kilometrov cest v Šoštanju in v dveh letih poskrbelo obno- vo 44 kilometrov naših cest, mi pa bomo mesečno v petnajstih letih ta dela poravnali. Ne gre ne za malo kilometrov in ne za malo denarja! Za naložbe namenjamo 15 milijonov evrov, za vzdrževanje cest pa dobrih 6 milijonov evrov.« Gre tako, kot ste si zamislili in po programu? »Koncesionar se je del lotil resno in odgovorno. Za zdaj smo z njim zelo zadovoljni. Dela strokovno, kakovostno in natančno.« Uspešna pa je bila Občina tudi pri črpanju državnih sredstev za odpravo naravnih nesreč. Kar 850.000 evrov vam je uspelo pripeljati v Šoštanj. »Brez odlične ekipe, ki na Občini stoji za tem, to ne bi bilo mogoče. Zelo se trudi. Hvala pa bi rad ob tej priložnosti izrekel tudi ministrstvu, ki nam gre pri odpravi posledic naravnih nesreč, ki so nas v zadnjih letih pogosto obiskale, res na roko.« Po drugi strani pa je bilo leto brez odškodnin TEŠ precej stre- sno. Kar nekaj načrtov je lani šlo po vodi ... »Res je. Vendar upamo, da bo kmalu drugače. Intenzivno se o tem pogovarjamo z novim vodstvom HSE, pa tudi z vodstvoma TEŠ in Premogovnika, da bi bile odškodnine izplačane za celo AKTUALNO Šaleško dolino. Za zastoj, do katerega je prišlo lani, je kriva tudi nenehna menjava direktorjev. V Šoštanju smo bili vsa leta vezani na odškodninski denar. Z njim smo občanom omogočali kakovostnejše življenje, ki si ga tudi zaslužijo tako v mestu kot na podeželju. V proračun za leto 2016 smo ta sredstva tudi vključili in na njih gradili. Z dvema rebalansoma smo jih potem, ko denarja ni bilo, morali izločiti. Zaradi neizplačanih sredstev se projektov, na katere smo resno računali, da jih izpeljemo, nismo mogli lotiti. Med drugim gradnje prizidka h glasbeni šoli, ki je ocenjen na milijon in pol evrov in za katerega smo že pridobili gradbeno dovoljenje, obnove avtobusne postaje, ki je v zelo slabem stanju, začetka prenove Trga bratov Mravljakov, ki je te močno potreben, in tudi postavitve Kajuhovega spominskega obeležja v Zavodnjah.« Niso pa bila zaradi tega v ničemer prikrajšana recimo društva. Športnim boste letos namenili 125.000 evrov. »Pri tem pa se trudimo, da denar pravično porazdelimo. Šoštanj slovi po tem, da je športno 3 mesto, in na to smo ponosni.« Težave? Kje jih je največ? Katere so tiste, ki občane, neposredno ali posredno, najbolj težijo? »Občani se pritožujejo zaradi kadrovskih zadreg v Zdravstveni postaji Šoštanj, zaradi prezračevalnega jaška Premogovnika pri Termoelektrarni, na kar redno opozarjamo pristojne. Sredi lanskega leta smo s Premogovnika dobili odgovor, da si prizadevajo za to. Družmirsko jezero se veča, pa ne vemo, ali je nasip med njim in Velenjskim dovolj varen ... Tudi na to opozarjamo pristojne. Nekaj težav imamo s služnostmi, povezanimi s kolesarskim omrežjem. Nimamo še vseh. V zvezi s tem bi rad pozval lastnike, da razumejo ... Konec koncev gre tudi zanje, za njihov razvoj.« Župan Darko Menih se je v pogovoru tudi zahvalil vsem, ki so pomagali, da je lani lahko kakšno težavo tudi zaobšel, in ki so s svojim pristopom, včasih je bilo dovolj samo razumevanje, strpnost in posluh, kakšno pomagali tudi rešiti. Občankam in občanom pa zaželel zdravo in dobro leto. >V Šoštanju so bili vsa leta vezani na odškodninski denar. Mika jih vila Široko Biser, ki ga je treba ohraniti - Intenzivni pogovori s prodajalcem Milena Krstič - Planine Šoštanj, 6. decembra - Kot je znano, Premogovnik Velenje v okviru dezinvestiranja pospešeno izvaja aktivnosti odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja (tudi) v obliki nepremičnin. Lani so prodali oba hotela na obali, Barbaro in Oleander. V zadnjih mesecih pa intenzivno potekajo aktivnosti za prodajo vile Široko v Šoštanju. Nobena skrivnost ni, da vila zelo mika Občino Šoštanj in da je ta tudi zelo zainteresirana, da preide v njeno last. Ne nazadnje že prostorska ureditev območja (Občinski podrobni prostorski načrt, OPPN) temelji na ohranitvi obstoječega gozda z vilo Široko v osrčju, vila je osrednji biser, ki se mu bo podredil celoten koncept. Vila leži v najlepšem, najbolj zelenem in najbolj mirnem predelu okolice mesta Šoštanj. Za prebivalce ima velik simbolni pomen, predstavlja zgodovinski in kulturni spomenik občine. V njej se je odvijala gostinska de- javnost, temeljito pa je bila obnovljena pred štirimi leti. Pogovori predstavnikov Občine Šoštanj s predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne v zvezi s prodajo so v zadnjem obdobju zelo intenzivni. Na Občini si zelo želijo ugodnega razpleta. Ta pa bi bil, da bi bila vila Široko že spomladi njihova. Namenili bi jo za protokolarne dogodke. Vanjo bi prenesli dejavnosti, ki se zdaj odvijajo v vili Mayer, med drugim sklepanju zakonskih zvez (v vi- > li Mayer jih je bilo lani 26) ter v njej ponovno oživili gostinski del, s katerim bi vila lahko normalno živela naprej. Skladno z OPPN pa bi jo dogradili za potrebe športnega kompleksa pod njo, hotelom, v bližini pa v prostor umestili nizke stanovanjske objekte (34) z višjo stopnjo kakovosti bivanja. V zvezi z vilo Široko so na Občini Šoštanj jedrnati. Pravijo le: »Želimo si jo. Res si jo želimo.« Pogovori o nakupu so v zadnjem obdobju zelo intenzivni. Občani lahko sodelujejo pri pripravi aktov Velenje - Vodstvo Mestne občine Velenje želi v pripravo aktov vključiti kar najširši krog občanov. Trenutno jih vabijo, da sodelujejo pri pripravi treh aktov, in sicer Kodeksa za trajnostno naravnane lokalne turistične vodnike Velenja; Strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje za obdobje 2017-2021 in Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje. Več o tem lahko preberete na občin- ski spletni strani, o tem pa bodo na naslednji seji sveta, ki bo 24. januarja govorili tudi občinski svetniki. Glede na to, da se Mestna občina Velenje vse bolj usmerja v turizem, namenjajo veliko pozornosti tudi turističnim vodnikom, ki so pravzaprav največji promotorji destinacije in morajo biti zato dobro usposobljeni. Podrobno morajo poznati celotno območje, saj pravzaprav prevze- majo vlogo povezovalcev med obiskovalcem in lokalnim prebivalstvom. To nalogo lahko opravljajo osebe, ki znajo čuvati zaupne podatke in imajo še druge kvalifikacije. Gradivo je skupaj z ostalima dvema dokumentoma, ki sta v javni obravnavi, objavljeno na občinskih spletnih straneh, kjer so tudi navodila, kako je mogoče podati predloge in pripombe. a mz Civilna iniciativa proti azilnemu domu toži občino Občina vse očitke zavrača in predlaga upravnemu sodišču, da tožbo zavrne Mira Zakošek Civilna iniciativa proti vzpostavitvi azilnega doma v mestni občini Velenje s prvo podpisanima Suzano Kavaš in Mihaelom Letonjem je zbrala podpise in od župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča zahtevala razpis referenduma o tej temi. O tem smo že poročali, prav tako tudi o tem, da je občinsko vodstvo po posvetovanju z občinskimi in državnimi pravniki to pobudo zavrnilo z obrazložitvijo, da referendum ni možen, ker tudi odločitev o vzpostavitvi azilnega doma v lokalnem okolju ne sodi v pristojnost občine, ampak vlade. »Zavrnjena možnost, da odločijo občanke in občani« Z odgovorom župana se v Civilni iniciativi niso strinjali in so tik pred prazniki, 27. decembra, proti sklepom, sprejetim na seji občinskega sveta, vložili tožbo na Upravno sodišče »zaradi zavrnitve možnosti, da občanke in občani na referendumu sami odločijo o tem, ali si v svojem okolju želijo izpostavo Azilnega doma z emigranti.« Suzana Kavaš, sicer tudi predsednica stranke SDS in vodja svetniške skupine SDS v svetu Mestne občine Velenje, pravi: » Za takšen korak smo se odločili, ker se župan po našem mnenju skriva za ministrstvom za javno upravo ter nas sam napotuje, da se obrnemo na državne organe, ki so pristojni za reševanje predmetne zadeve, saj vsebina spre- jetih sklepov oziroma zahtev naj ne bi obravnavala predmeta, ki bi bil v pristojnosti občine. Po županovih trditvah sprejeti sklepi naj ne bi bili splošni akti občine, o katerem bi bilo možno odločanje občanov na referendumu. Po našem mnenju, glede na statut občine in slovensko ustavo, pa so sprejeti sklepi splošni akt občine.« Kavaševa in Letonje dodajata tudi, da občinsko vodstvo občankam in občanom tako ni le onemogočilo, da se izrečejo na referendumu o azilnem domu, ampak vsiljujejo mnenje 23 svetnikov koalicije. »Civilna iniciativa je uporabila pravno pot, ki ji jo omogoča statut Mestne občine Velenje, in upa, da ji bo Upravno sodišče sledilo in ugodilo, kajti v nasprotnem primeru ni omogočen noben referendum o nobenem vprašanju v občini. Če bo tožba zavrnjena, nam ostaja še pritožba na Ustavno sodišče,« so zapisali v sporočilu za javnost. Referendum ni v pristojnosti občine Na Mestni občini Velenje argumente Civilne iniciative zavračajo. V njihovem imenu občinska pravobranilka mag. Zdravka Va-siljevic Rudonic sodišču predlaga, da tožbo zavrže, saj odgovor župana, ki ga tožena stranka s tožbo izpodbija, sploh ni upravni akt, temveč gre zgolj za dopis župana, s katerim Civilno iniciativo proti Sklepom o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma v Velenju seznanja, da v konkretnem primeru ne gre za zadevo iz pri- stojnosti občine, o kateri bi se lahko razpisal referendum. Župan tožene stranke je pri odgovoru, pojasnjujejo, postopal po določbah Uredbe o upravnem poslovanju in v konkretni zadevi ni izdal upravnega akta, ki bi ga bilo moč izpodbijati s tožbo pred upravnim sodiščem. Ponovno tudi pojasnjujejo, da sprejeti sklepi oziroma zahteve o vzpostavitvi Azilnega doma na območju Velenja v vsebinskem smislu nikakor ne predstavljajo splošnega akta občine. Pod tožbo se ni podpisal nihče iz Stare vasi Župan Bojan Kontič ni bil presenečen, ko je ob vložitvi tožbe izvedel, kdo stoji za Civilno iniciativo, in meni, da gre za politično nabiranje točk. Pod tožbo namreč ni podpisan nihče iz Stare vasi, kjer naj bi bil azilni dom, ampak je največ krajanov Vinske Gore in Šentilja ter članov strank SDS in SLS. Še enkrat poudarja, da zahtevani razpis referenduma ni v občinski pristojnosti. Z ministrstvom za notranje zadeve vse od sprejema že omenjenih sklepov na seji občinskega sveta ni govoril, prav tako pa po njegovem vedenju tudi ni bila podpisana nobena pogodba z lastnikom objekta, v katerem naj bi uredili azilni dom. Ponovno je Kontič tudi poudaril, da je odločitev o tem v pristojnosti vlade, da pa je želela ta svoje aktivnosti uskladiti z lokalno skupnostjo. Ta ni sprejela nobenih odločitev, ampak zgolj sklepe, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeti azilni dom v tukajšnje okolje. Svoje bo zdaj reklo Upravno sodišče. Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Obrtniki se vračajo V ospredju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije nepremičninski davek in regresni zahtevki - Lani se je vrnilo 1600 obrtnikov in podjetnikov 12. januarja 2017 Gorenje znova v izdajo komercialnih zapisov Gorenje pred koncem leta izplačalo imetnike komercialnih zapisov GRV04 Družba Gorenje je tik pred božično novoletnimi prazniki izplačala imetnike komercialnih zapisov GRV04, ki so bili izdani 3. februarja lani, v skupni nominalni vrednosti 28,9 milijona evrov. Obrestovali so jih v višini dveh odstotkov. Za izdajo so se odločili zaradi razpršitve virov kratkoročnega financiranja, predvsem z namenom sezonskega financiranja poslovanja, skladno z med-letno dinamiko gibanja denarnega toka in optimizacije stroškov financiranja. Odziv je bil dober. Tudi letos namerava Gorenje, že petič zapored na ta način pridobiti del sredstev za sezonsko financiranje proizvodnje. S predprodajnimi postopki so na kapitalskem trgu že začeli. Sledil bo prodajni postopek, ki bo zaključen z vplačilom novih komercialnih zapisov predvidoma konec meseca. Predviden obseg izdaje komercialnih zapisov je do 40 milijonov evrov. a mz Sindikati napovedujejo protest ••• I • V • • a • V • I v • Ocenjujejo, da nižja prispevna stopnja ogroža izplačevanje poklicnih pokojnin Tatjana Podgoršek Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije čaka letos, pravi njen predsednik Branko Meh, vrsta izzivov in reševanje drugih odprtih vprašanj. Nepremičninski davek in regresni zahtevki Med večjimi izzivi je Meh izpostavil nepremičninski davek. Po njegovih besedah bodo vztrajali pri zagotovilih vlade, da ta ne bo višji od aktualnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vztrajali bodo tudi glede urbanega občinskega davka, ki naj bi leta 2019 zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot enega od prihodkov lokalnih skupnosti. Zelo pomembno za obrt in podjetništvo bo - navaja Meh - rešitev vprašanja glede regresnega zahtevka oziroma odškodninske odgovornosti delodajalca ob nesreči pri delu. »Nikakor ne moremo pristati, da bi zdravstvena zavarovalnica obremenila delodajalca tudi za povrnitev stroškov operacij. Da je težava še težje rešljiva, ni komercialne zavarovalnice, ki bi take stvari zavarovala. Pogovarjamo se predsednikom vlade in upam, da bomo omenjena zahtevna izziva letos rešili tako, da ne bo imel vsega na plečih obrtnik, podjetnik. Če bomo pri tem uspešni, sem trdno prepričan, da bodo ti več zaposlovali kot doslej.« Celovita davčna, zdravstvena, zakonodaja ... Odprta vprašanja, ki pomembno vplivajo na poslovne rezultate obrti in podjetništva, so davčna zakonodaja. Kozmetični popravki jim - tako Meh - niso v korist. Zavzemajo se za celovito novo davčno zakonodajo, prenovljeno delovnopravno zakono- dajo, za spremembe tistega dela zdravstvene zakonodaje, ki se dotikajo obrtnikov in podjetnikov. »Vlada krpa svojo proračunsko luknjo s prispevki in davki. Mi želimo predvsem znižanje prispevkov. Če bodo nižji, bodo lahko delodajalci bolje plačali svoje zaposlene, ti bodo lahko več trošili in z DDV-jem prinesli v državni proračun precej več kot danes s plačevanjem davkov in prispevkov.« Zbornica dobiva veljavo Branko Meh je izrazil zadovoljstvo, ker zbornica s svojim delovanjem znova pridobiva veljavo. Vlada, pojasnjuje, jih je začela poslušati, odprta imajo vrata do predsednika, vseh ministrstev in na osnovi argumentov so nasprotno stran prepričali na marsikaterem področju. Zbornica pridobiva veljavo tudi med tistimi, ki jim je njeno delovanje namenjeno. Samo lani se je njeno članstvo povečalo za 1600 obrtnikov in podjetnikov. To sicer ni bilo toliko, kot so pričakovali, »a je treba vedeti, da so nekateri zaprli svoje obratovalnice zaradi gospodarskega položaja v državi.« Na vprašanje, kako pa ocenjuje delovanje Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Velenje, iz katere izhaja, je Branko Meh odgovoril: »Zelo sem obremenjen z delom krovne organizacije. Zjutraj odhajam, pozno zvečer se vračam. Vem za nekatere napake, ki so se dogajale. Upam, da je na zbornici takšna strokovna moč, da jih bo odpravila, da se bodo obrtniki in podjetniki v Šaleški dolini vrnili v zbornični sistem, zaznali, da potrebujejo lokalno zbornico. Ta je to njihov sindikat, ki zagovarja njihova stališča pred lokalno skupnostjo in pred državo.« Ljubljana, Velenje, 9. januarja - Sindikati, ki zastopajo delavce, vključene v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, so v ponedeljek v Ljubljani na novinarski konferenci izrazili ogorčenje zaradi znižanja prispevne stopnje za poklicne pokojnine in napovedali protestne demonstracije, ki bodo 18. januarja pred ministrstvom za delo. Protestnim demonstracijam se bodo pridružili tako sindikati javnega kot zasebnega sektorja. Sindikalne centrale (v poklicno zavarovanje se morajo pod določenimi pogoji obvezno vključiti zavarovanci, ki opravljajo bodisi zdravju škodljiva dela bodisi dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče opravljati - rudarji, vojaki, gasilci, piloti ...), zahtevajo od ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti umik enostranske odločitve o višini prispevne stopnje, solidarnostne rezerve in upravljavske provizije, ki je začela ve- ljati z letošnjim letom. Terjajo, da vrne prispevno stopnjo delodajalcev za poklicno upokojevanje na prejšnjih 9,25 odstotka, upravljavsko provizijo kapitalske družbe pa zniža iz enega na pol odstotka. V novem pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja se je prispevna stopnja za prihodnji dve leti znižala na 8 odstotkov, to pa po oceni sindikatov ogroža izplačevanje poklicnih pokojnin. Temeljni namen poklicnega zavarovanja so ob tem spomnili, je zagotavljanje socialne varnosti za obdobje od prenehanja opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela oziroma dela, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ■ mkp Branko Meh:»Verjemite, da bi bila zakonodaja veliko slabša za obrtnike in podjetnike, če ne bi bilo obrtnozborničnega sistema.« GOSPODARSKE novice Inflacija se je povišala Evropa - Nekateri so navdušeni. Inflacija v evrskem območju se je povišala na najvišjo raven v zadnjih več kot treh letih, k čemur so najbolj pripomogle cene energentov, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov. Cene življenjskih stroškov so se zvišale za 1,1 odstotka na letni ravni. Novembra so države z evrom zabeležile 0,6-odstotno inflacijo. Stopnja inflacije, ki je nazadnje to raven dosegla septembra 2013, je začela rasti v zadnjih mesecih, kar je posledica predvsem postopnega okrevanja cen energentov. Evropa si sicer želi inflacijo blizu dveh odstotkov. Brezposelnost se v Sloveniji občutno zmanjšuje Ljubljana - Brezposelnost v Sloveniji se občutno zmanjšuje. Konec decembra je bilo v Sloveniji registriranih 99.615 brezposelnih, kar je sicer 2,9 odstotka več kot novembra, toda kar 11,9 odstotka manj kot decembra 2015. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje, je bilo lani v povprečju prijavljenih 103.152 brezposelnih oziroma 8,5 odstotka manj kot leta 2015, zaposlilo pa se je 5,5 odstotka več brezposelnih. Število registriranih brezposelnih je decembra na letni ravni ostalo nižje v vseh območnih službah. V območni enoti Velenje za 12,9 odstotka. Najbogatejša Slovenca prodala podjetje Ljubljana - Zakonca Iza in Samo Login sta po neuradnih informacijah prodala svoje podjetje Outfit7. Koliko naj bi iztržila za svoj 60-odstotni delež v podjetju, uradno ni znano, neuradno pa bi lahko zaslužila kar milijardo evrov, kar je za naše razmere izjemen poslovni dosežek. a mz Prednost kakovostna storitev in prilagodljivost strankam 20 let Avtoservisa Janeza Janžeta - Vajeništvo nadgradnja strokovnega znanja Tatjana Podgoršek »Za naše podjetje se je izteklo še eno odlično leto. Delali smo več kot predhodno leto, temu primerni so tudi rezultati,« je označil leto 2016 samostojni podjetnik Janez Janže iz Letuša, ki se že dve desetletji ukvarja z avtoservisno dejavnostjo. Sogovornik je prepričan, da so dobršen del k spodbudnim poslovnim rezultatom prispevali kakovost opravljenih storitev, njihova celovita ponudba na področju avtoservisne dejavnosti in prilagodljivost strankam. Te cenijo, pojasnjuje Janže, če si jim na voljo praktično 24 ur na dan, če pripeljejo železnega konjička z določenimi pomanjkljivostmi, odpeljejo pa brezhibnega ter brez potrebnega izgubljanja časa za urejanje zavarovalniških zadev, kadar so te potrebne. »Zelo pomembna so tudi vlaganja v posodobitev av-toservisne delavnice. Razvoj tehnologije v tej branži je namreč precejšen, novosti prinašajo večjo storilnost in zanesljivost opravljenih storitev, če seveda gredo stvari z roko v roki tudi v izobraževanju in usposabljanju kadra. Zelo podpiram uvedbo vajeniške- ga sistema. Že vrsto let se v naši delavnici na praktičnem usposabljanju »kalijo« dijaki programov avtoserviser celjske in velenjske strojne šole. Na obeh ustanovah imajo delavnice, a v zasebnih de- lavnicah zagotovo ti lahko precej bolje nadgradijo prakso in obogatijo strokovno znanje.« Janez Janže še meni, da bi država morala narediti več, kot je za zmanjšanje sive ekonomije, ki je v avtoservisni dejavnosti še vedno preveč prisotna. Rešitev tega vprašanja se, dodaja, ponuja praktično sama po sebi. Poleg precejšnjega zmanjšanja administracije, ki je v obrti in podjetništvu rak rana za vse, bi morala zmanjšati dajatve. »To, da država vzame še več, kadar obrtnik, podjetnik bolje nagradi svojega delavca, ni prava usmeritev. Ni stimulativna ne za nosilca dejavnosti in ne za zaposlenega.« Po mnenju sogovornika je kakovost storitev v njihovi delavnici že na zavidljivi ravni. V letu 2017 jo bo šest zaposlenih, skupaj z njim, poskušalo vsaj ohraniti, če ne že nadgraditi, k že pisani paleti storitev pa dodati še kakšno. Janez Janže:» Uvedba vajeništva je dober ukrep. Dijaki šele pri praktičnem usposabljanju spoznajo, kaj je pravzaprav delo, kakšen je njihov poklic.« Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 12. januarja 2017 GOSPODARSTVO Več delovno aktivnih, manj brezposelnih AS 5 V Velenju in Mozirju se je v enem letu brezposelnost zmanjšala za petnajst odstotkov -Povečal se je delež delovno aktivnega prebivalstva Milena Krstič - Planine Velenje, 9. januarja - Dogajanje na trgu dela je bilo v lanskem letu vseskozi živahno. To se je ob koncu leta odrazilo v povečanem številu delovno aktivnih prebivalcev in manjši brezposelnosti tudi v Območni službi (OS) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje s šestimi Uradi za delo (UD). V vseh šestih in tudi v obeh tako imenovanih savinjsko--šaleških, Velenju in Mozirju, je bila slika konec leta veliko lepša kot leto pred tem. Konec decembra je bilo v OS med brezposelnimi prijavljenih 5.862 oseb, kar je za skoraj 13 odstotkov manj kot decembra 2015, na UD Velenje 2.238, kar je za skoraj 15 odstotkov manj kot leto pred tem, na UD Mozirje pa 741 brezposelnih oseb, kar pa je za dobrih 15 odstotkov manj kot leto pred tem. »Čez leto se je zniževal tudi priliv v brezposelnost, predvsem zaradi zaposlitev pa povečeval odliv. Oboje navdaja z optimizmom tudi za naprej,« pravi vodja UD Velenje in Mozirje Branka Škulj Nussdorfer. Brezposelni so imeli več priložnosti Na UD Velenje so lani v zaposlitve pri delodajalcih vključili 2.065 brezposelnih oseb, dobrih 7 odstotkov več kot leto pred tem, na UD Mozirje pa 627, kar je 4 odstotke več kot v primerljivem letu pred tem. Slika trga dela se je izboljšala, povečalo se je delovno aktivno prebivalstvo (na UD Velenje za 3 odstotke, na UD Mozirje za 1,4 odstotka), več je prostih delovnih mest. > Na območju UD Velenje je delovno aktivnih 19.484 prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), 3 odstotke več kot leta 2015. V lanskem letu so z UD Velenje brezposelne osebe napotili na 1.740 prostih delovnih mest pri dobrih 72 odstotkih delodajalcev z območja Upravne enote Velenje. Število prostih delovnih mest se je povečalo za skoraj za 60 odstotkov v primerjavi z letom 2015; na UD Mozirje pa so brezposelne napotili na 449 prostih delovnih mest. Ta so se v Mozirju v primerjavi z letom pred tem povečala za enkrat. Strukturna brezposelnost rešuje APZ Strukturna brezposelnost je besedna zaveza, ki se velikokrat omenja. Do nje pride zaradi neu- pa delež žensk med prijavljenimi brezposelnimi osebami, starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni in trajni presežki ter osebe, ki imajo V. stopnjo ravni izobrazbe. Strukturna brezposelnost prizadene večje skupine ljudi, v Sloveniji jo rešujemo z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja (APZ). V lanskem letu so samo na UD Velenje vanje vključili 534 oseb, na UD Mozirje 186. Poklici za zaposlitev V obdobju od januarja do decembra 2016 so delodajalci OS Velenje sporočili 6.430 prostih delovnih mest. Na celotnem območju pa jih je bilo še več. Ker pa zadnja tri leta obvezna prijava prostega delovnega mesta pri zavodu ni več obvezna, ta nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih. Uradu za delo Velenje je bilo sporočenih 2.399 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predeloval- Branka Škulj - Nussdorfer: »Po polletni napovedi dobro kaže.« sklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. Na UD Velenje tako denimo izstopajo ženske, mladi, stečajniki in trajni presežki, osebe, ki imajo samo osnovnošolsko raven izobrazbe in manj ter osebe s V. stopnjo ravni izobrazbe; na UD Mozirje izsto- Nov ukrep APZ: Trajnostno zaposlovanje mladih Med ukrepi APZ so lani brezposelne osebe vključevali v programe Usposabljanje in izobraževanje (usposabljanje na delovnem mestu, program Zmorem, potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, delovni preizkus), Spodbujanje za zaposlovanje (Prvi izziv, Zaposli.me), Kreiranje delovnih mest (javna dela) in v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja. Vanje so v lanskem letu na UD Velenje vključili 534 oseb od skupaj 1.433 v OS. Tem ukrepom APZ se bo letos pridružil nov, pričakujejo ga spomladi, in sicer Trajnostno zaposlovanje mladih. Kako kaže letos? »Po polletni napovedi zaposlovanja, ki so jo izkazali delodajalci, smo lahko optimistični,« pravi Škulj Nussdorferjeva. »Se-deminpetdeset delodajalcev na območju UD Velenje je napovedalo 170 novih zaposlitev. Največ povpraševanja v napovedih izkazujejo po podobnih poklicih kot lani - tehniških > nih dejavnostih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarjih, zidarjih, prodajalcih, čistilcih, strokovnih delavcih za zdravstveno nego, kuharjih, se-stavljalcih električne in elektronske opreme, varilcih in podobnih poklicih. Delodajalci so veliko povpraševali po tehniških poklicih na vseh ravneh in poklicih v zdravstvu. Četrtina brezposelnih oseb je prejemala denarno nadomestilo (v Sloveniji petina). Poprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je znašala 718 evrov (v Sloveniji 702 evra). poklicih v predelovalnih dejavnostih, kovinarjih, orodjarjih, strojnikih, sestavljalcih, poklicih v gradbeništvu - zidarjih, fasaderjih, voznikih v mednarodnem prometu, prodajalcih, natakarjih, kuharjih in delavcih v zdravstvu. Tudi za naprej v Območni službi Velenje ocenjujejo, bodo poklici prihodnosti tehniški poklici na vseh ravneh. ■ Boljša informiranost za pravo karierno odločitev Na letošnji dan predstavitev poklicev se je priglasilo še več devetošolcev iz vseh velenjskih osnovnih šol kot lansko leto GOSPODARSKE novice Tina Felicijan Na pobudo velenjskih osnovnih šol, da bi učenci pred vpisom v srednje šole pobliže spoznali poklice, ki jih zanimajo, bo 19. januarja v Velenju ponovno potekal dan predstavitev poklicev. Romana Lapajne z velenjske izpostave zavoda za zaposlovanje, ki je povezal šole in lokalne delodajalce ter gospodarsko in obrtno-podjetniško zbornico, pravi, da je cilj projekta karier-na odločitev, utemeljena na boljšem poznavanju poklica v realnem okolju, v katerem se izvaja. »Otroci med šolanjem ne dobijo o posameznih poklicih dovolj informacij, ki so lahko za tehtno in trajnostno odločitev zelo pomembne. S projektom tudi spodbujamo delodajalce k zavedanju, kako pomembno je pravočasno razmišljati o svojih bodočih kadrih in si jih zagotoviti,« je pojasnila in dodala, da je cilj projekta izpolnjen tudi, če otrok ugotovi, da si želeni poklic napačno predstavlja in ga pravzaprav ne bi želeli opravljati. »Ne gre le za motivacijo za določene poklice, ampak za pravočasno ugotovitev, da jim ne ustrezajo.« Zanimanje se ujema s povpraševanjem Romana Lapajne se je razveselila pozitivnega odziva prav vseh delodajalcev, ki jih je povabila k sodelovanju. Opaža, da poudarjajo lokalni in regionalni vidik skrbi za otroke iz svojega okolja. Romana Lapajne:»Zdi se nam pomembno, da otroci pred odločitvijo za svojo karierno pot dobro spoznajo poklice.« »Tudi če so zelo obremenjeni z drugimi aktivnostmi, si vzamejo čas in sprejmejo otroke.« Sodelujejo večji delodajalci, kot so Gorenje, Plastika Skaza, Zdravstveni dom Velenje, pa tudi manjši samostojni podjetniki, predvsem s področja storitev, ter zavodi. Skupaj bodo predstavili skoraj 40 poklicev. Vsem je v zadovoljstvo, da je med otroki največ interesa za tehnične poklice, v katerih je povpraševanje po delovni sili v > Otrok bo skoraj 280, delodajalcev pa več kot 30, kar je za naše lokalno okolje precej lokalnem okolju tudi največje. Precej interesa je za poklice v zdravstvu, sledi zanimanje za poklice z univerzitetno izobrazbo, štiriletno srednjo šolo, najmanj zanimanja pa je za storitve. Največ deklet želi spoznati zdravstvene poklice, fante pa najbolj zanimajo računalništvo ter elek-tro in strojni poklici. Precej jih želi spoznati tudi poklice frizerja, vzgojitelja predšolskih otrok in učitelja. Zaskrbljujoče pa je, da se kljub potrebam po rudarjih, ki bodo v prihodnosti precejšnje, za ta poklic trenutno zanimata le dva devetošolca. Nihče pa za gradbeništvo. ■ Adrio Mobil naj bi kupili Francozi Novo mesto - Obeta se še en prevzem naše uspešne firme. Francoski proizvajalec vozil Tri-gano in opreme za kampiranje je z lastniki Proteja začel ek-skluzivna pogajanja za nakup 99,08-odstotnega deleža novomeškega konkurenta Adria Mobil, je na svoji spletni strani objavil Trigano. Tovarna nogavic še dela Polzela - Tovarna nogavic Polzela, ki je decembra lani pristala v stečaju, bo še nadaljevala s poslovanjem. Okrožno sodišče v Celju je namreč dovolilo poslovanje 14 specializiranih trgovin Polzele po državi, prav tako pa je soglašalo s prodajo gotovih izdelkov na domačem trgu trgovskim verigam in prodajo gotovih izdelkov v tujino. Sodišče je tudi dovolilo dobavo gotovih izdelkov komisionarjem, s katerimi ima Polzela sklenjene komisijske pogodbe. Centralni kreditni register Ljubljana - Banka Slovenije je le ukrepala. Skrivanje dolgov pred drugimi kreditodajalci ne bo več mogoče, saj so vzposta- vili centralni kreditni register, ki bo omogočil izmenjavo informacij o vseh uradnih dolgovih, neplačilih, nedovoljenih limitih in poroštvih tako za fizične kot tudi za pravne osebe, ki doslej v tak sistem niso bile vključene. Skratka, v tem registru bo mogoče najti vse dolžniške posle stranke in s tem povezana tveganja. Petan brani svoj imperij Ljubljana - Bojan Petan očitno vsaj za zdaj pred rubežem uspešno brani svoj zadolženi imperij. Potem ko je okrožno sodišče v Krškem izdalo sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja družbe Terme Čatež, je bil postopek uveden še v DZS, pričakovati pa je, da bo tako tudi v drugih povezanih družbah, denimo Delu Prodaji, katerih lastništvo obvladuje Bojan Petan. Z uvedbo postopka, ki ga morajo podpreti upniki, ki imajo vsaj 30 odstotkov terjatev, se družbe izognejo izvršbam. Izbrana kakovost Slovenije Ljubljana - Po več kampanjah, ki so potrošnike vabile k nakupu domačih izdelkov, so pridelovalci in predelovalci prvič združeni pod enotno oznako Izbrana kakovost Slovenije. Letos bo tako na trgovskih policah s to oznako moč najti najkakovostnejše mleko in mlečne izdelke ter meso in mesne izdelke, pa tudi sadje. Leta 2018 pa bo v shemo vstopila še zelenjava. V zadnjih šestih letih se je delež potrošnikov, ki v trgovinah iščejo te slovenske izdelke, povečal s 30 na 70 odstotkov. Ministrstvo pa stremi za tem, da bi se številka povišala na 90 odstotkov. Obrtne cone požirajo kmetijsko zemljo Ljubljana - Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije je ob pregledu dela opozorila na izgubo kmetijskih zemljišč pri umeščanju proizvodnih con. V zadnjih 25 letih smo po njihovih podatkih izgubili 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Vlado zato pozivajo, naj takšna območja izbira zunaj najboljših kmetijskih zemljišč. Kot je pojasnil direktor zbornice Branko Ravnik, je bil v tem času narejen avtocestni križ, skoraj vsaka občina pa ima ob njem svojo obrtno oz. proizvodno cono, mesta pa so se razširila. »Pozidava zemljišč je potekala predvsem v ravninskem delu, slabša kmetijska zemljišča pa so se zaraščala,« je opozoril. Za lažje razumevanje, za kakšen obseg gre, povejmo, da je površina znotraj standardne atletske steze skoraj natanko en hektar. Torej je to 85.000 površin znotraj atletskih stez. a mz Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 12. januarja 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 4. januarja Premier Miro Cerar je govoril pred diplomati in pri tem poudaril, da se svet spoprijema z zaostrenimi varnostnimi razmerami, med ključnimi izzivi pa je izpostavil migracije. Turški predsednik Erdogan je javnost seznanil s svojim pogledom na nedeljski napad v nočnem klubu. Kot meni, je bil cilj napada razdeliti turško družbo. V nastanitvenem centru v bližini Benetk je prišlo do upora pre-bežnikov, ki so postali nemirni, ko je zaradi slabih razmer bivanja umrla 25-letnica iz Slonokoščene obale. Čeprav novoizvoljeni predsednik Donald Trump ostro nasprotuje, se je Barack Obama odločil iz zapora Guantanamo premestiti še 19 zapornikov. Srbski premier Aleksandar Vu-čic je napovedal, da bo Srbija od Francije zahtevala izročitev kosovskega politika in bivšega haaškega obtoženca Ramusha Haradinaja. Kljub mrazu se je v nekaj dneh v popolnoma uničeni vzhodni Alep, ki je bil do decembra pod nadzorom upornikov, vrnilo več kot dva tisoč družin. Petek, 6. januarja Katoličani in evangeličani so praznovali Gospodovo razglaše-nje oz. praznik Svetih treh kraljev. Številne domove so obiskali koledniki. Bili so tudi pri vseh treh predsednikih. Na mednarodnem letališču Fort Lauderdale na Floridi je prišlo do streljanja, v katerem je napadalec ubil pet ljudi, 13 pa ranil. Na severu Brazilije je v prena-trpanem zaporu prišlo do obračuna med zaporniki, pri čemer je bilo ubitih 33 ljudi. Rusija je začenja umikati svoje sile iz Sirije - prva je državo, ki jo že skoraj šest let pretresa državljanska vojna, zapustila letalonosilka Admiral Kuznecov. Sedanji in bodoči predsednik ZDA se ne strinjata glede premestitve zapornikov iz Guantanama. Po tem, ko so novinarji opozorili na množične spolne napade na novoletno noč v Bangalo-reju, je minister indijske zvezne države Karnataka kot razlog za dogajanje označil način oblačenja deklet. Četrtek, 5. januarja Zaradi povečanega števila okužb dihal in obolelih za gripo so se številne bolnišnice po Sloveniji odločile za omejitev obiskov. Vlada je potrdila uredbo o spremembi trošarin na tobačne izdelke, ki naj bi po pričakovanjih prinesla dodatnih 11 milijonov evrov. Vlada je potrdila uredbo o spremembi trošarin na tobačne izdelke. Na Brdu pri Kranju je diplomate tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez. Dejal je, da moramo biti v zvezi z arbitražo s Hrvaško jasni ter v politiki in diplomaciji pravočasno poenotiti stališča in za njimi stati. Vlada je na seji potrdila predlog novele zakona o tujcih, ki predvideva ukrepe ob morebitnih spremenjenih razmerah na področju migracij. Rusija je začela umikati svoje sile iz Sirije. Japonska je zaradi postavitve spomenika japonskim žrtvam spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno, t. i. ženskam za uteho, odpoklicala svojega veleposlanika v Južni Koreji. Sobota, 7. januarja Na mariborskem Pohorju se je zadnjič v okviru tekem za svetovni pokal na progo podala Tina Maze. V Nemčijo je prispelo več sto ameriških tankov, tovornjakov in druge vojaške opreme, ki naj bi jo kot del Natove okrepitve proti Rusiji prepeljali v države vzhodne Evrope. Potem ko so Združeni narodi konec decembra v resoluciji obsodili Izrael zaradi gradnje naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih, je Izrael začel izvajati kaznovalne ukrepe: v znak protesta je sporočil, da ne bo plačal dela članarine. Velik del severne, srednje in južne Evrope ter Rusija se je ukvarjal z mrazom. V Siriji je bilo - kljub dogovorjeni prekinitvi ognja - v spopadih blizu Damaska in v eksploziji avtomobila bombe na severu države ubitih več kot 50 ljudi. V Turčiji so nadaljevali čistke po julijskem poskusu državnega udara. Tokrat je službo izgubilo 300 javnih uslužbencev, obtoženih izdajstva. Žabja perspektiva V Mariboru je kariero zaključila Tina Maze. Nedelja, 8. januarja Zaradi nizkih temperatur so ponekod po državi ceste poledenele. mi, tudi vojaško parado, proslavili za mnoge prebivalce Bosne in Hercegovine sporni praznik dan Republike Srbske. Venezuelska vlada je napovedala, da bo za polovico zvišala minimalno plačo in pokojnine, da bi tako ublažila posledice inflacije. Zima je pokazala svoje zobe. Objavljeni so bili rezultati preiskave na virus ptičje gripe za v Mariboru najdenega poginulega laboda. Bili so pozitivni. V Dražgošah je potekala osrednja spominska slovesnost ob 75. obletnici dražgoške bitke. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Martin Premk. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Palestinec, ki se je s tovornjakom v Vzhodnem Jeruzalemu zaletel v skupino vojakov ter pri tem ubil štiri in ranil 15 ljudi, verjetno podpornik Islamske države. V Rusiji (tu živi največ pravoslavnih vernikov) so praznovali božič. Zaradi izredno nizkih temperatur je v zadnjih dveh dneh po Evropi umrlo 23 ljudi. Župan Pekinga je napovedal boj proti smogu v mestu tudi z novo enoto okoljevarstvene policije. Ponedeljek, 9. januarja Zaradi povečanega števila bolnikov z virozami in gripo so se oddelki za nalezljive bolezni po slovenskih bolnišnicah vztrajno polnili. Nemški pravosodni minister Heiko Maas je napovedal zaostritev protiteroristične zakonodaje. V Republiki srbski so se pripravljali, da bodo z več slovesnost- Zdravniki opozarjajo, da za cepljenje proti gripi še ni prepozno. Pariška županja Anne Hidalgo je razkrila načrt za omejitev prometa po francoski prestolnici. Torek, 10. januarja Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je vladi poslala svoja stališča do bele knjige o pokojninah in v njih poudarila, da se jim zdi ciljna upokojitvena starost 67 let previsoka. V Dravogradu so nekatere občane razburile informacije, da naj bi država načrtovala vselitev beguncev v državni stanovanji. Pred parlamentom v Kabulu sta odjeknili eksploziji, v katerih je bilo ubitih 30 ljudi, najmanj 80 pa ranjenih. Napad naj bi izvedli afganistanski talibani, z namenom zrušitve prozaho-dne vlade. Švica je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dobila tožbo proti muslimanskim staršem, ki zaradi vere svojima hčerama niso dovolili na tečaj plavanja z dečki. V ameriški Demokratski stranki so pozvali k pregledu zakonitosti imenovanja Jareda Ku-shnerja, zeta novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, na mesto predsednikovega svetovalca. Kralji Kaja Avberšek Še zadnji praznik je mimo, tu, na Španskem. Hecno, kako utrudljivi so ti prazniki, pa vse kaj drugega bi morali biti. Ta zadnji je tukaj najpomembnejši. "Šest kraljev, ne?", me vpraša teta po telefonu. "Ne, ne, he he, Trije kralji šestega januarja!" Menda je bilo tako, v starejših časih, da so šele trije dobri kralji otrokom prinesli darila. Zdaj darila prinese najprej Papa Noel, potem pa še kralji, še večja. Trgovine na dan pred praznikom so totalna norišnica, blagovni centri so odprti do polnoči, da se gromozanski nakupovalni vozički nafilajo s še zadnjimi otroškimi kolesi in pametnimi telefoni najnovejše generacije. Potrebno je kupiti tudi "roscon de los reies", kraljevi šarkelj bi se mu reklo, za katerega dvomim, da ga kakšna gospodinja (gospo dinjec pa sploh) še speče doma. Gre za okroglo sladko mlečno-kruhasto zadevo z odprtino v sredi, posuto z debelimi kosmi sladkorja ter okrašeno z zelenimi in rdečimi trakovi nečesa cukrenega ter s kandirani-mi kolutiči pomaranče. V vseh trgovinskih prehrambnih verigah ga je moč najti. Nekoliko bolj romantični ga naročijo pri kakšni od manjših pekarn, ki so v večini primerov tudi slaščičarne. Mi smo ga naročili v majčkeni trgovinici z zvenečim imenom "bazar Adiri", najbližji naši beli hiši. Velika je kot večja omara in ni samopostrežna, ima pa vse. Tako tudi list papirja, na katerega par dni pred Tremi kralji napišeš svoje ime, kakšno velikost (S, M, L) ter kakšen nadev bi v šarklju želel imeti, če sploh. Izbrali smo največjega, z dvema nadevoma. Polovico s "cremo" (vanilje-va krema) in polovico s "trufo" (čokoladna krema). Menda ga lahko nadevajo tudi z "angelskimi lasmi" (strašno sladko kandi-rano meso posebne sorte buče z lasasto teksturo), stepeno smetano, "turronom" (najverjetneje nekaj sladko oreškastega) ali pa ga pustijo praznega. V resnici ni nikoli prazen, ker se v vsakem rosconu skrivata dve zadevi: en bob in ena figurica, vsaka posebej zavita v plastičen ovoj. Takole pravijo navodila: kdor naleti na bob, bo naslednje leto plačal roscon. Komur se v ustih znajde figurica (bil je to mini keramični rdeče-belo-modri kralj falične oblike, v katerega sem zarezala z ostrim nožem), naj si na glavo povezne zlato papirno krono, ki zvita v obroč čaka v odprtini kraljevega kolača, ter naj bo kralj oziroma kraljica prazničnega dne. Portugalci poznajo zelo podoben kolač, imenujejo ga "bolo rei" (torta kralj), ki pa ga ne nadevajo niti s kremami niti z bobi niti s figuricami, saj so se menda vse preveč požrešnežem zataknile v grlu. Namesto da bi ljudje bolj previdno in z andoht-jo prežvekovali, so se odločili enostavno izbrisati pomemben in čaroben del tradicije. Vse za varnost, udobnost, porobotenost, tako nikomur ni treba preveč razmišljati. "Tako se veselim prihoda Treh kraljev, v bogatem sprevodu gredo skozi mesto in spremljajo jih nepregledne množice ljudi. Celo lestve si prinesejo, da kaj vidijo! V Barceloni je res fina, ta "cavalgata de los reies", toliko barv, glasbe, pisanih letečih papirčkov pa po zraku frlečih bombonov, ki jih Kralji in njihovo spremstvo mečejo na vse strani, da jih ljudje lovijo v narobe obrnjene dežnike. Gremo gledat, ne? Me prav zanima, kako izgleda tukaj, v Mestu palm." Seveda gremo. Malemu čuku se bo gotovo dopadlo. Izgleda takole: sledijo si tovornjak za tovornjakom, okinčan z lučkami, bolj ali manj poln otrok, bolj ali manj tematsko namaskiranih. Na vsakem tovornjaku je zelo velik sponzorski logotip. Iz vsakega tovornjaka buči bolj ali manj sladek tehno s sledmi regetona. Zadeva je resnično glasna. Potem se pripelje blond kralj v rdeči obleki z rdečim spremstvom. Za njim rdečelasi kralj v modri obleki z modrim spremstvom. Zadnji se pojavi črni kralj v zeleno-rumenem in z najboljšo glasbeno spremljavo, seveda. Sledita mu še dva tovornjaka, trije, pa pravi gasilci in pravi rešilni avto za vsak slučaj, množica se počasi razkadi, evo. (Videti je tudi policaja z brzostrelko, za vsak slučaj.) Ostane nekaj otrok, ki se valjajo po bleščečih papirčkih in razmetavajo kupčke belih konfetov, ki spominjajo na sneg. (Seveda, temperatura je poznopomladanska.) Enako počne mali čuk. "Ja, in bomboni, kaj se je zgodilo z bonboni!? Niti eden ni priletel!" Pred dvema letoma je neka deklica skočila po bombonček direktno pod veseli tovornjak. Od takrat naprej jih kralji v to mesto ne nosijo več. Hm. "Ta!", vzklikne mali čuk in s prstkom pokaže v nebo. Zagledal je letalo z rdečo, modro in zeleno lučko. Kralji se v njem nažirajo z bombončki. Demokrati so opozorili na vprašanje nepotizma pri imenovanju Trumpovega zeta. ■ Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča Naročila: Knjižnica Velenje @ 03 898 25 50 12. januarja 2017 Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 INTERVJU AS 7 Kar vzameš v roke v javni upravi, vsebuje nelogičnosti Fidel Krupic, ki je dobrih osem let načeloval Upravni enoti Velenje, se je z novim letom, leto in pol pred koncem mandata, odločil za vrnitev v podjetniške vode Milena Krstič - Planine Velenje - Od novega leta Fidel Krupic ni več načelnik Upravne enote Velenje. Čeprav bi se mu mandatno imenovanje na na-čelniški položaj izteklo šele leta 2018, se je odločil za enostransko odpoved o zaposlitvi. Vrača se v podjetniške vode, v katerih se bo kot volk - tako pravi - bojeval za izpolnitev pričakovanj in koristi strank na nepremičninskem področju. Kot vršilka dolžnosti ga je nadomestila sodelavka mag. Franja Tevž. Dober izbor? »Zelo dober. Odlično razume, da je v javni upravi na prvem mestu skrb za stranke in njihove potrebe. Za to ima izjemno pretanjen čut. Ve, da si stranke želijo čim manj kompliciranja in čim več operativnega reševanja zadev.« Kdo pa naprej? »Za to pa nisem več pristojen. Razpis je bil že objavljen, poteka izbor. Po moje bo kar hitro nekdo spet imenovan za petletni mandat.« Odločitev, da po dobrih osmih letih dela v državni upravi to zapustite, najbrž ni bila ne lahka ne enostavna? Kakšni so občutki nekaj dni pred »izvršenim dejstvom«? »Mešani, kar je razumljivo. Skoraj devet let bo, odkar sem prišel v državno upravo. Vedno sem govoril, da zato, da v njej »poštimam« stvari in da se bom, ko bom začutil, da sem naredil največ, kar lahko, vrnem v gospodarstvo.« Se več ni dalo? »Glede na dane možnosti sem dosegel največ, kar sem lahko. Pri tem sem moral preskočiti veliko ovir. Vseeno smo dosegli velik napredek in to se mi zdi najpomembnejše.« Pravite veliko ovir, najbrž pa tudi veliko nelogičnosti na poti do tega, da ustrežete državljanom? »Preveč. Samo primer. Nekomu se mudi na pot v tujino. Potno listino potrebuje takoj, a mu, če je petek in ura trinajst, do ponedeljka uradno ne moreš pomagati. Neuradno smo mu, in to brez plačila za nadurno uro, ki ga pri nas po nekem čudnem zakonu sploh ne sme biti. Delavka je ostala v službi dlje, prevzela potno listno in stranki odprla vra- ^ ta, da jo je ta * lahko prevzela. Zaposlene smo spodbujali v vseh možnih smereh in za stranke naredili največ, kar smo lahko, podali pa tudi številne predloge za spremembo zakonodaje s ciljem, da se olajša poslovanje in delo s strankami.« Koliko pa ste bili pri tem uspešni? »Naši predlogi niso bili niti prebrani, kaj šele, da bi dal kdo kak odgovor nanje.« So pa stranke trud znale nagraditi. »Zadovoljstvo strank in zaposlenih, merjeno z ocenami, to nazorno kaže. Namesto dvojkarjev smo na marsikaterem področju postali prav dobri ali celo odlični.« Kako so na ministrstvu gledali na to vašo 'tečnobo', ko ste stalno hoteli nekaj premikati in spreminjati? »Tako, kot se pač gleda na tistega, ki teži. Bili so številni sestanki v Ljubljani, na katerih smo bili prisotni načelniki in tudi višji funkcionarji. Mislite, da si je kdo upal spregovoriti? Edini sem bil. Po naravi sem tak, da želim stvari, četudi so težke, izreči, se o njih pogovoriti, poiskati zanje rešitve. Če je človek tiho, če težave pometa pod preprogo, stvari funkcionirajo lažno, kot da je nekaj čisto v redu, v resnici pa ni. A marsikdo v tej naši državi ne želi slišati resnice. Ne vem, zakaj? Mnogi menijo, da si njihov nasprotnik, če opozoriš ali oceniš, da slabo delajo, namesto da bi razmišljali o tem, kako izboljšati svoje ravnanje. Zame je to znamenje slabičev.« Kaj bi bilo nujno popraviti v tej državi, da bi javna uprava funkcionirala bolj učinkovito? »Odpraviti nelogičnosti.« Konkretno? Nekaj primerov? »Vsi napadajo sindikate, češ, kako so požrešni, ker so izpo-gajali več denarja. To je vendar logično! Sindikati tako delujejo in ni težava v njih. Težava je pri pogajalcih na drugi strani. Ta bi morala, če že trguje z njimi za več denarja, od njih terjati tudi več učinka. > »Vsi zdaj napadajo sindikate, da so požrešni, ker so izpogajali več denarja. Težava je na drugi strani. Ta bi morala, če že trguje za več denarja, od njih terjati več učinka.« Moti me ta nesrečna uravnilov-ka. Če je nekdo dober delavec, bi morala obstajati možnost, da se ga bolje nagradi, če je slab ali zelo slab, tudi odpusti. Druga stvar: da se že enkrat ve, kdo kaj počne, se začne meriti, kako to počne, in spraševati, zakaj to tako počne. V zdravstvu se na veliko ugotavlja, da so čakalne vrste. Toda, ali je kdo povedal Fidel Krupic (z njim so bili sodelavci zelo zadovoljni in mu to tudi izrazili): »Dali smo številne predloge za spremembo zakonodaje, pa niso bili niti prebrani.« »Z zaposlenimi smo skupaj rasli, skupaj izvajali ogromno projektov. Marsikdo se je včasih zaradi mojih trdih besed, ker sem vedno gledal na koristi strank, počutil malo slabše. A ko so spoznali, da hočem delati le v korist davkoplačevalcev in želim zgolj to, da tudi sami zanje optimalno izkoristijo svoj čas, smo se ujeli. Tega, da mi je to uspelo, sem najbolj vesel. Mislim, da tudi oni. Ne verjamem, da bi me sicer - saj me ne potrebujejo več - povabili na svojo zabavo.« ljudem v zdravo razumskem odgovoru, v čem je 'štos' čakalnih vrst? Ali pa rečejo, da je premalo anesteziologov ... Halo? Ob dveh fakultetah? Kar vzameš v roke v javni upravi, vsebuje nelogičnosti. Zakaj? Tisti, ki je odgovoren za to, bi moral na to vprašanje znati odgovoriti in z odgovorom prepričati. V igri je ogromno denarja. Denar je za te, za one, za tretje ... Naj bo tako! Sem pa za to, da so tisti, ki dobro delajo, dobro plačani in obratno.« Javni upravi ste torej dali slovo, kaj zdaj? »Vračam se v gospodarstvo, na področje nepremičnin. Moja prva zaposlitev je bila leta 1998 v Vegradu, ko je bil ta vrhunsko podjetje z več tisoč zaposlenimi, ogromnim strokovnim potencialom in posli po celem svetu. V zgodbah, ki so se odvijale kasneje, nisem bil udeležen, od njih sem se še pravi čas distanciral. Takrat sem se zaljubil v nepremičninsko področje.« Vam bodo pri tem prišle prav izkušnje, ki ste jih kot načelnik upravne enote pridobivali gradbenem področju? Tudi tu je marsikaj v navzkrižju? »Gotovo. Znanje in izkušnje, pridobljene z izvajalci v gradbeništvu, bom nadgradil s temi, ki sem jih dobil na gradbenem področju v javni upravi, v kateri sem se srečeval s potrebami in težavami strank.« ■ Velenjčanka zaslužna za mednarodno odkritje Slovensko znanje je v tujini zaželeno in cenjeno - Dr. Vesna Šrot vodila mednarodno ekipo - Povsem novo razumevanje strukture zob glodalcev Tina Felieijan Nedavno tega je konzorcij slovenskih, nemških in ameriških raziskovalcev razrešil uganko, kako lahko nekateri zobje glodalcev nenehno rastejo, a ohranjajo ostrino oziroma funkcionalnost. Raziskavo je vodila dr. Vesna Šrot s Centra za elektronsko mikroskopijo (na inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu), v njej pa so sodelovali tudi slovenski raziskovalci z inštituta ERICo Velenje, Visoke šole za varstvo okolja in Gozdarskega inštituta Slovenije. S sodobnimi metodami elektronske mikroskopije so dobili povsem nov vpogled v strukturo, kemijsko sestavo in fizikalne značilnosti zob glodalcev, kar bo lahko v prihodnje omogočilo tudi razvoj novih materialov. Ključno vlogo v raziskavi pa je odigralo slovensko znanje, je še zapisal dekan VŠVO, izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, ki je prav tako sodeloval v projektu. Desetletje uveljavljanja Velenjčanka dr. Vesna Šrot je tukaj končala tedanjo naravoslov-no-matematično gimnazijo in nato študirala geologijo oziroma mineralogijo ter leta 2004 kot geolo- ginja doktorirala na Naravoslov-no-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker zaradi skromnega financiranja znanosti v Sloveniji ni veliko priložnosti za mlade raziskovalce, je kratek čas delala na avstrijskem inštitutu za mikroskopijo, nato pa se kmalu preselila v Stuttgart, kjer je letos po dvanajstih letih dela na inštitutu za fiziko trdnih delcev Max Planck dobila stalno zaposlitev. »Ko sem končala doktorat na ljubljanskem inštitutu Jožef Stefan, ni bilo več denar- Dr. Vesna Šrot: »Ko nekaj odkrijem, se najprej kar malo prestrašim.« ja, da bi tam ostala. Zato sem na postdoktorski študij šla v Nemčijo, kjer se je moja pogodba podaljševala vse do stalne zaposlitve,« je povedala Šrotova, ki je božično-novoletne praznike preživela doma, rodno Velenje pa rada obišče tudi ob drugih priložnostih. Beg možganov je vse pogosteje uporabljena fraza. Pa je tujina res tako širokosrčna do tujcev, tudi visoko izobraženih? Vesna pravi, da v Nemčiji tujce zelo radi sprejmejo. A za določen čas. »Stalna služba je kot zadetek na loteriji. Seveda so veseli visoko izobražene delovne sile, ker potem njim ni treba vlagati v znanje. A seje treba zelo boriti za obstoj, projekte, morda še bolj kot doma. Treba se je nenehno dokazovati,« je povedala in dodala, da ni vse tako romantično, kot se zdi. Meni pa, da imajo slovenski znanstveniki v tujini dober ugled, čeprav naro- dnost pri znanstvenem delu ni pomembna. »V Nemčiji me nihče ne vpraša, od kod prihajam, ampak za koga delam. Kar naredim, pripada inštitutu. Nikogar posebej ne zanima, da je to slovensko znanje. Smo pa zelo dobrodošli.« Vsako odkritje je nov zagon Pri študiji, ki jo je znanstvenica vodila štiri leta, so jih zanimali sekalci glodalcev, ki stalno rastejo. Za primer so vzeli nutrije z Ljubljanskega barja, ki jih je pripravil dr. Boštjan Pokorny. Sprva je Vesno najbolj zanimala rjava plast, s katero so prevlečeni. Da značilno barvo daje železo, je bilo že znano dejstvo. Pokazali pa so, da je sklenina zoba prekrita z dodatno plastjo, ki do sedaj ni bila poznana, sestavljajo pa jo različne železove spojine. Odkrili so tudi nenavadno visoke količine magne- zija v dentinskih kanalih sekalcev, česar stranski zobje nimajo, zato so to povezali s stalno rastjo prednjih zob. Raziskavo bodo nadaljevali v smer preverjanja, ali imajo tudi človeški zobje v začetni fazi rasti večje količine magnezija, porodila pa se je tudi že ideja, da bi ugotovitev lahko imela uporabno vrednost pri izdelavi implantatov oziroma materiala zanje. Pričakovanjem navkljub so znanstvenike določeni rezultati presenetili. V znanosti je namreč tako, da se raziskovalci lotijo problema, nato pa včasih vse skupaj zavrejo, včasih pa rezultati presežejo njihova pričakovanja, je pojasnila. »Ko nekaj odkrijem, se najprej kar malo prestrašim. Vse moram še enkrat ponoviti, čeprav vem, da sem vse postopke pravilno izvedla. Ampak vsako večje odkritje je treba potrditi na več poskusih.« Dr. Vesna Šrot je trenutno bolj osredotočena na elektronsko mikroskopijo in bio materiale, ker je pred leti ugotovila, da je to področje precej neraziskano. »Narava nam ponuja neverjetne možnosti in zato se z bio materiali zelo rada ukvarjam - ker so vir idej za razvoj novih materialov.« Pravi, da je za zdaj zadovoljna s tem, kar dela, želi pa si še kakšno večje odkritje, saj ji to daje zagon za nadaljnje delo. Novi člani sveta osnovne šole Šmartno ob Paki - V prvih letošnjih mesecih se izteče mandat predstavnikom ustanoviteljice -Občine Šmartno ob Paki - v svetu Osnovne šole bratov Letonja. Na razpis komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so prispeli štirje predlogi. Člani komisije so svetnikom predlagali, ti pa na lanski zadnji seji občinskega sveta z večino potrdili, da bodo interese lokalne skupnosti v svetu šole v novem mandatu zastopali Alenka Ku-kovec, Drago Kovač (oba sta bila člana sveta že doslej), namesto Aleksandra Ocepka pa bo v njem Roman Šabec. Za četrtega kandidata Igorja Rogla so člani komisije izrazili bojazen zaradi morebitnega konflikta interesov. Menili so, da bi kandidat težje zastopal interese lokalne skupnosti glede na to, da opravlja pogodbeno delo za omenjeno šolo. ■ tp ■ Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE Do brezplačnega kosila več otrok Od 1. februarja brezplačna kosila tudi za učence iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda - V Šaleški dolini večjega števila upravičencev ne pričakujejo Tatjana Podgoršek Prvi dan prihodnjega meseca bo začela veljati novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki širi krog upravičencev do brezplačnega kosila na šoli. Sedaj tudi iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda Do tega so trenutno upravičeni učenci iz prvega dohodkovnega razreda, torej iz družin, pri katerih dohodek na družinskega člana znaša 182,38 evra ali 18 odstotkov povprečne plače na družinskega člana. Takih naj bi bilo v državi (po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) malo manj kot 20 tisoč. Po novem pa bo država v celoti plačala topli obrok tudi otrokom iz družin drugega in tretjega dohodkovnega razreda, v katerih znaša povprečen mesečni dohodek do 303,97 evra oziroma do 346,76 evra na družinskega člana. »Ti so bili do sedaj upravičeni do 70- oziroma 40-odstotne subvencije za kosilo,« je povedala Darinka Špacapan iz Centra za socialno delo Velenje. Po novem naj bi dobilo brezplačno kosilo blizu 54 tisoč otrok iz družin, za katere velja, da živijo pod pragom revščine. Koliko jih bo med njimi iz Šaleške doline? »O številki bi na centru težko govorili. Vlog za subvencijo namreč pri nas ne rešujemo več, ampak delajo to šole same. Te upoštevajo razvrstitev otroka v dohodkovni razred na osnovi podatkov iz odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Zato v veliki veči- ni staršem ni več treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencije za kosila ali malice. To morajo storiti le v izjemnih primerih, če nimajo veljavne odločbe. Vloga za uveljavljanje pravice do subvencije malice oziroma kosila je dostopna na e-upravi. Obve- zna pa ostaja prijava na kosilo ali malico.« Za te subvencije je v letošnjem državnem proračunu zagotovlje- nih 13 milijonov evrov. Po podatkih vlade naj bi se višina denarja za subvencioniranje šolske prehrane učencev v obdobju od leta 2008 do 2016 povečala za več kot štirikrat oziroma za 20 milijonov evrov. In kaj pravijo na nekaterih osnovnih šolah v Šaleški dolini? Predlagatelj predloga o uvedbi brezplačnega kosila tudi za učence iz drugega ter tretjega dohodkovnega razreda - Združena levica - je želel novost uveljaviti že od 1. januarja, a so nato ocenili, da šole potrebujejo določen čas za prilagoditev novemu sistemu. Zdenko Gorišek, ravnatelj šole Antona Aškerca (po številu učencev največja šola v mestni občini Velenje) ukrep pozdravlja in dodaja: »Če bi imel možnost odločanja, pa bi dal prednost brezplačnim malicam za vse učence na šoli.« Težav zaradi večjega števila upravičencev do brezplačnega kosila ne pričakuje. Doslej je na šoli prejemalo brezplačno kosilo 24 učencev, preostalih s subvencijo pa je bilo 88. Po oceni bo ukrep poleg dosedanjim prejemnikom subvencioniranih kosil omogočil tega brezplačno še 15 učencem. Tudi Majda Završnik Puc, rav- 12. januarja 2017 nateljica največje šole po številu učencev v Šaleški dolini - šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj - ukrep pozdravlja, sploh, ker bo stroške poravnala država. »Zmogljivost kuhinje je ustrezna. Ali bomo morali še koga dodatno zaposliti, pa v tem trenutku težko rečem, ker težko ocenimo, koliko več kosil bomo pripravljali.« Decembra lani je na šoli prejemalo brezplačna kosila 86 učencev, s 70- ali 40-odstotno subvencijo pa jih je bilo 136. Poleg tega je Občina Šoštanj v celoti plačala kosilo 4 učencem, za enega učenca pa boter. »Strašno velikih razlik med učenci, ki so že doslej kosili v šoli in ki jim bo to omogočila uveljavitev novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ne pričakujemo. V veliki večini so namreč učenci nižje stopnje na naši šoli že doslej prejemali kosila, le plačniki položnic so bili različni,« je povedal ravnatelj šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras. Po podatkih šole prejema danes brezplačno kosilo 37 učencev, s subvencijama pa 52. Brez večjih naložb, a z bogatimi izidi Rekordna zasedenost hostla - Odmevni koncerti v Letnem kinu - Pestro dogajanje v Pekarni in eMCe placu Tina Felicijan Ob prelomu leta smo na velenjski mladinski sceni povprašali, kateri so bili vidnejši dogodki in večje naložbe na tukajšnji mladinski infrastrukturi, ter izvedeli, da leto 2016 ni prineslo večjih sprememb ali pretresov, pa vseeno kar nekaj spodbudnih novic. Postelje zasedene V Mladinskem hotelu Velenje so lani zabeležili več kot 3000 nočitev in tako za več kot 300 nočitev presegli zasedenost iz predhodnega leta. Prav zdaj gostijo še 40-članski orkester in s tem napovedujejo rekordno število nočitev. Vodja hostla Metka Rupreht je sporočila, da so največkrat prespali gostje iz Slovenije, ki jih je bilo za dobro tretjino. Po številčnosti sledijo gostje iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Italije, Makedonije, Madžarske in Španije. Največ gostov je ostalo eno noč. Iz vsake starostne skupine je bilo približno enako število gostov, a je bilo največ starejših od 41 let. Prevladujoči del gostov v mladinski hotel pride v skupinah, nekatere med njimi pa se že več let vračajo. Tako so tudi lani gostovali udeleženci programa Mladi v akciji in Evropska prostovoljna služba, Mladinski svet Slovenije je priredil usposabljanje za mlade menedžerje v mladinskih organizacijah, prespali so udeleženci festivalov Veziljstva, Kunigunde, Pikinega festivala, Jazz klinike, Pusta Šoštanjske-ga in mnogih drugih, pa udeleženci dijaških in študentskih ekskurzij ter člani raznih klubov in društev. Zaradi velikega števila nočitev so morali opraviti nekaj manjših sprotnih popravil in naložb. Nekaj prostorov in odsekov so prepleskali, zamenjali so sanitarno opremo, nekaj vzmetnic in vzglavnikov, v sanitarije za gibalno ovirane pa so namestili poseben stol za tuš. V Štu-dij dom, ki je letos prvič ponudil tudi enoposteljne sobe, se je vselilo nekoliko manj dijakov in študentov kot lansko študijsko leto. Študentov je 51, dijakov pa 40. V prostorih Mladinskega centra Velenje se je lani poleg rednega programa zvrstilo veliko semi- vsako leto so nekoliko nadgradili tudi avdio in lučno tehniko. Sicer pa se je v klubu zvrstilo okoli 80 tematskih klubskih večerov. Potekali so tarok liga in turnirji v ročnem nogometu. Izvedli so okoli 40 koncertov, 11 galerijskih razstav in tri stand up večere. Medtem ko so se podobni mladinski kulturni klubi po Sloveniji, kot sta ljubljanski Rog in kranjski Trainstation, v pretek- objekt Pekarne. V njem za zdaj načrtujejo gostinski obrat, prostor sodela in razstaviščni prostor ter predavalnico za delavnice Koncentrata. V prvem nadstropju si želijo ureditev ateljejev in večjo delavnico, opremljeno s pečjo za keramiko. V mansardnem delu pa vsaj dve stanovanji, namenjeni gostujočim umetnikom. Sicer je v lanskem letu Pekarna obratovala s polno paro. Med fe- narjev, konferenc in podobnih srečanj, prostore pa so najemali organizatorji od blizu in daleč. V Kunigundi - regionalnem multimedijskem centru, si leta 2016 ne bodo zapomnili po kaki posebnosti. Kupili so novo kamero, novo projekcijsko platno ter posneli in izdali plošči dveh lokalnih bendov s skupno zgodovino - Krvave rose in Nakajime. Veliko dogajanja Tudi v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac letos niso zabeležili večjih naložb. Medtem ko so lani obnovili tla, so se letos lotili manjših posegov v galerijo, ki jo bodo tako nekoliko osvežili in pripravili na nove likovne, fotografske in druge razstave. Januarja so kupil nov ročni nogomet in obogatili zbirko družabnih iger. Avgusta so v sklopu 19. Festivala mladih kultur Kunigunda nastali novi grafiti na fasadi Rdeče dvorane na poti do eMCe placa. Kot lem letu soočali s težavami zaradi prostorov in delovanja, je velenjski eMCe plac tik pred podpisom nove dolgoročne pogodbe za najem prostorov. Poleg tega je leto zaznamovala še ena velika pomladitev pri strežbi in dežurstvih, v program se je intenzivno vključila dijaška sekcija, uvajati so začeli novega lučkarja, v novem letu pa poleg glasbenih in zabavnih prireditev napovedujejo več kulturnega dogajanja v galeriji in na odru. V preteklem letu se je marsikatera misel vrtela okoli Pekarne. Mestna občina Velenje je bila namreč uspešna na razpisu Centralne teritorialne naložbe in bo predvidoma v letu 2017 porušila objekt ter skupaj s trgom v Starem Velenju začela graditi nadomestnega. Zato je občina Mladinski center Velenje in mladinsko Kulturno-umetniško društvo Koncentrat pozvala k pripravi projektne naloge za nadomestni stivalom Dnevi mladih in kulture je bil tam Escape Room, ki ga je v desetih dneh obiskalo 40 skupin. V sklopu 19. festivala mladih kultur Kunigunda je v Pekarni dva tedna bival in ustvarjal urugvajski umetnik Francisco Tomsich, ki je postavil instalacijo in razstavo z naslovom Teorija #Velenje. Jeseni pa se je Pekarna spremenila v Hišo groze, ki jo je v 36 urah obiskalo več kot 600 ljudi. Letni kino ob Škalskem jezeru je lani gostil tri velike koncerte v sklopu festivalov Dnevi mladih in kulture ter Kunigunda. Maja je tam nastopal Magnifico, kar je bil eden najbolje obiskanih koncertov, junija pa Zmelkoow. Poletje v Letnem kinu so popestrili tradicionalni Festival nasedlega kita in četrtkove miniature, ko so se obiskovalci zabavali ob športnih in namiznih igrah, projekcijah in drugih tematskih druženjih. Gliste pri otrocih Glistavost mora vedno zdraviti zdravnik Okužbe z glistami se zelo hitro širijo. Tudi če so odrasli (starši in vzgojitelji) še tako natančni, jih je zelo težko omejiti. Starši so po navadi šokirani in ogorčeni, ko jim vzgojiteljice povedo, da ima njihov otrok gliste. Vedno se začne z vprašanjem, le kako jih je dobil. Vendar je to od vsega najmanj pomembno. Z glistami se namreč otroci zelo hitro okužijo, če jih ima nekdo v njihovi družbi, recimo v skupini v vrtcu ali pa tudi pri šolarjih v razredu. Najpogostejši povzročitelji glistavosti, predvsem pri otrocih in mladostnikih, so podančice, povzročitelji pa so lahko tudi človeške gliste in trakulje. Jajčeca glist lahko vnesemo v telo z živili, gliste lahko dobimo tudi od živali ali v peskovnikih, kjer se skupaj igra več otrok. Vnos glist v telo je navadno skozi usta v želodec oziroma črevesje, kjer poteka razvoj glist od jajčeca do odrasle gliste. Samice podančic se ponoči premaknejo do zadnjične odprtine, kamor izležejo mikroskopsko majhna jajčeca in s tem povzročajo srbenje. Ko se otrok praska, pridejo jajčeca za nohte in skozi usta ponovno v črevesje. Tako pride do samoo-kužbe, s tem pa se krog okužbe sklene. Krog samookužbe lahko traja do dva meseca, zato je v tem času potrebno zdravljenje. Podančice so videti v blatu kot en do dva milimetra dolgi odrezani koščki vrvice, ki se premikajo. Gliste so videti kot deževniki. Od trakulje najdete v blatu otroka pet do deset milimetrske člene črvov, ki so kot špageti. Otroci, ki imajo gliste, so utrujeni in zaspani. Velikokrat imajo kolobarje okrog oči in slabo napredujejo. Otroke s podanči-cami ponoči srbi zadnjična odprtina. Otroci z glistami so nagnjeni k bolečinam v trebuhu, pojavljajo se kolike, napenjanje, občasno imajo drisko. Pri traku- ljah imajo otroci nejasne težave v trebuhu, so strašno lačni ali izgubijo tek in hujšajo. Glistavost mora vedno zdraviti zdravnik. V primeru podančic je najbolje, da se pregleda vsa družina. Otroku predpiše zdravilo proti parazitom. Moderna zdravila uničijo parazite, ne škodujejo pa otrokovemu telesu. Pazljivo preberite navodila in se držite priporočenih higienskih ukrepov, kot je menjava perila po zdravljenju. V času zdravljenja mora otrok ponoči nositi tesne kopalke, da mu preprečite praskanje. Ker se jajčeca črvov prilepijo na prste vašega otroka, obstaja nevarnost, da se umaže-jo igrače, deli obleke, živila. Dobro operite te predmete z vročo vodo in detergentom za posodo, sicer se lahko povzročitelji bolezni prenesejo tudi na druge ljudi. Otroku pristrizite nohte čisto na kratko. V okviru domače lekarne lahko otroku zjutraj na tešče en teden dajete kozarec soka kislega zelja ali naj poje 100 g surovega kislega zelja. Glistam jo boste zagodli tudi, če se boste izogibali sladkorju, sadju in sadnim sokovom, enostavnim ogljikovim hidratom (kruh, pecivo, testenine iz bele moke), mlečnim izdelkom. Med sladili lahko uporabljate le med. Priporočljivo je jesti granatna jabolka, rdečo peso, korenje. Svetujemo tudi veliko vode, da se vsa packarija čim prej odplakne iz črevesja. Zajedavce pomagajo odpraviti tudi vlaknine, torej zelenjava, kot so stročnice. Prebavilom bodo pomagali probiotiki (vendar ne tisti iz jogurta), prehranska dopolnila, ki bodo v črevesju spet vzpostavila ravnovesje, kar zajedavcem ni prav všeč. ■ Karmen Petek, mag. zdrav. nege, ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER VELENJE Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 12. januarja 2017 KULTURA AS 9 Pečati v glini Od otroške igre do razstave z najvidnejšimi slovenskimi grafiki Tina Felicijan Na aktualni skupinski grafični razstavi z naslovom Iskanje matrice v Galeriji Velenje se s skulpturami, pri katerih združuje kiparske in grafične tehnike, predstavlja tudi mlada likovna ustvarjalka iz Velenja Sanja Stropnik. Obiskovala je velenjsko likovno gimnazijo in diplomirala na ljubljanski pedagoški fakulteti, nato pa osem mesecev pridobivala pedagoške izkušnje na Škotskem, kjer se je udeležila mednarodnega projekta za učitelje Comenius asistenstvo. Na tamkajšnji šoli je asistirala pri pouku, spoznavala šolski sistem ter kulturno nasploh, kar je bila dragocena izkušnja, pravi. Zdaj živi in ustvarja v Velenju, kjer že dolgo sodeluje z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine pri organizaciji in vodenju likovnih delavnic za otroke, kot vzgojiteljica za šolske in predšolske otroke pa jih je spremljala tudi v kolonijo. Za Festival Velenje je pripravljala ustvarjalne delavnice za obiskovalce Pikinega festivala. Da jo je likovna kritičarka, velenjska kustosinja mag. Milena Koren Božiček, izbrala za to razstavo, pa ji ogromno pomeni, saj si ni predstavljala, da bo kdaj razstavljala s svojimi profesorji s fakultete in drugimi velikimi umetniki. Zato je to zanjo velika potrditev in hkrati motivacija za nadaljnje raziskovanje različnih grafičnih tehnik v kombinaciji z glino, je povedala. Zaljubljena v glino Sanjo Stropnik že od otroštva prevzema oblikovanje gline, ki je še vedno njen največji hobi, zelo rada pa se druži tudi s svojim psom. »Do sredine osnovne šole sem trdila, da bom veterinarka, a se je pokazalo, da krvi ne prenašam najbolje. Ko sem se na obisku pri sošolki srečala z deli celjske lončarke Mihaele Belak, sem se na prvi pogled zaljubila v glino. Od takrat naprej sem kupovala na zraku sušečo glino, oblikovala majhne skulpture, jo nosila s sabo na počitnice namesto knjig. Takrat sem vedela, da je to tisto pravo.« Znanje o oblikovanju gline je usvajala spontano s svojim raziskovanjem, nadgradila pa med študijem. Zanima jo tudi grafika in prav to dvoje je združila v delih, ki so na ogled na razstavi v velenjski galeriji. Kombinacijo je začela razvijati med izdelavo diplomske naloge, za katero je najprej izbrala mentorja, profesorja grafike Črtomirja Fre-liha, ki prav tako sodeluje na omenjeni razstavi. Nato pa se je odločila, da bo raziskovala glino in grafiko. Kmalu je spoznala, da se s tiskanjem na glino ne ukvarja noben slovenski umetnik. Tako je sama raziskovala in razvila zanimivo kombinacijo. »Pri za razstavo izbranih delih gre za litografijo. Pri pripravi ma- v,-M/ T MT* Sanja Stropnik: »Poslanstvo umetnosti, umetnikov je dati tisto nekaj več, napolniti našega duha.« trice sem torej izkoristila nezdružljivost maščobe in vode, tiskala pa sem iz prin-tov na suho glino.« Zanimajo jo različne teme, vir njenega likovnega navdiha pa je od dela do dela drugačen. Včasih je to kakšno drugo umetniško delo, narava, domišljija sama, včasih pa ustvarjanje otrok. Blizu ji je namreč tako vloga mentorice pri likovnem ustvarjanju kot vloga ustvarjalke. Ko ustvarja z otroki, jih skuša spodbuditi h kreativnosti pri iskanju poti do izdelka in takrat dobi marsikatero idejo za svoje delo. Med drugim načrtuje odti-skovanje litografij, predvsem portretov, želi pa si kakšne samostojne razstave. Citre so bile ljubezen na prvi posluh Velenjčanka Tanja Lončar uspešno združuje igranje citer in petje - Priredbe skladb v pop preobleko naredi sama - S tem citre približuje tudi mladim - Želi si ustvarjati avtorsko glasbo Bojana Špegel Velenje - Mlada Velenjčanka Tanja Lončar je na svoj glasbeni talent opozorila kmalu po tem, ko se je pred 14 leti v velenjski glasbeni šoli začela učiti citre. Nenazadnje je redno osvajala najvišje nagrade na domačih in mednarodnih citrarskih tekmovanjih, leta 2010 pa je bila tudi evropska prvakinja v igranju citer. Mnogi se še spomnijo njenega nastopa v TV šovu Slovenija ima talent v sezoni 2013, v katerem je ob uvrstitvi v polfinale postala še bolj prepoznavna. Kjerkoli nastopa, njena muzikalnost prepriča. Tudi gane. V zadnjem času več nastopa tudi doma; v veselje ji je bilo, ko je pela in igrala na Velenjskem gradu ob otvoritvi razstave citer, topel odziv na kratek koncert pa je dobila tudi od številnih prostovoljcev, ki jim je duše ogrela na županovem sprejemu v začetku lanskega decembra. »Ko sem imela 7 let sem na televiziji prvič videla citre, ki jih je igrala starejša gospa. Takoj sem se zaljubila v njihov zven, zato sem že dan kasneje doma povedala, da bodo citre moj sanjski instrument.« Želela se jih je učiti na velenjski glasbeni šoli. Profesor Peter Napret ni mogel sprejeti vseh, ki so se želeli učiti citre, a Tanja je imela srečo. 28. avgusta, tik pred začetkom šolskega leta, se je sprostilo eno mesto in tako je postala njegova učenka. »Profesor me je takoj posedel za citre. Že po prvem poskusu sem vedela, da je izbira instrumenta prava,« se spomni še danes. Kmalu je začela tudi tekmovati tako kot solo citrarka kot članica komorne skupine. Zlatih priznanj ima doma cel niz. Ko je v devetem razredu osnovne šole končala nižjo glasbeno šolo, žal srednje stopnje za citre še ni bilo. Zato se je vpisala v splošno gimnazijo, po njej pa izbrala študij biologije, saj je imela od nekdaj rada tudi naravoslovje. Trenutno končuje prvo stopnjo na ljubljanski Biotehniški fakulteti, vpisala pa bo še magisterij. »Že ko sem se odločila za študij, sem vedela, da bodo citre vedno z menoj. Nekaj časa sem še razmišljala o študiju citer v Nemčiji, sedaj ne več. Ubrala sem drugačno pot. Brez glasbe nikoli ne bom mogla živeti, citer nikoli nisem postavila v kot. Kmalu sem začela delati priredbe znanih skladb in ob igranju tudi peti.« dobro spremljavo na citrah.« Tanja prizna, da ji najbolj ležijo balade. Te poslušalci tudi najlepše sprejmejo. Sicer pa je Tanja pevka že od otroških let. Začela je v pevskem zboru Sonce, nato v MPZ Frana Koruna Koželjskega in MeMPZ ŠC Velenje. Za svoje nastope je potrebovala še dodatno znanje. Solo petja Tanja Lončar mnoge preseneti, ko jim pokaže, kako drugače lahko zvenijo citre, ko skladbe spremeni v pop različice. (foto: Edita Fric) Nežna glasba za nežno dekle Tanja ve, da bo glasba vedno pomembna v mozaiku njenega življenja. »Moj moto je, da hočem citre predstaviti občinstvu tudi v drugačni luči. Ob mojih nastopih ljudje spoznajo, kako vsestranski instrument so. Še zdaleč se na njih ne igra le ljudska glasba ali narodnoza-bavna glasba. Pogosto jih uporabim ne le kot spremljevalni instrument, ampak tudi kot tolkala,« pripoveduje Tanja. Priredbe skladb vedno pripravi sama, pogosto tudi zato, ker tako želijo naročniki njenega nastopa. »To se velikokrat zgodi, ko nastopam na porokah. Če si mladoporočenci želijo slišati kakšno posebej drago skladbo, jo priredim in zapojem. Sicer pa izbiram predvsem skladbe, ki mi glasovno odgovarjajo in pri katerih takoj začutim, da bom lahko naredila se je najprej učila pri Ireni Vrčkovnik, ki jo še vedno rada obišče, kasneje pa še pri Nataši Nahtigal. »Vesela sem, ker kar veliko nastopam. Pripravljam tudi samostojne koncerte, pogosto se odzo-vem na vabila na dobrodelne koncerte, nastopam na proslavah, na kavarniških večerih. V čisto posebnem spominu pa mi ostaja sodelovanje na šovu Slovenija ima talent. Vsem, ki imajo talent, priporočam, da poskusijo. Izkušnja je neprecenljiva,« pripoveduje. In na koncu pove še to, da si želi ustvarjati tudi avtorsko glasbo. »Čas očitno še ni dozorel, a vem, da enkrat bo.« In to ostaja njen načrt za prihodnost. Dokler ne pride navdih, pa bo ustvarjala priredbe skladb v pop preobleki, ker v tem resnično uživa. ■ ■ Kunigundo že zastavljajo Ob 20-letnici se bodo ozrli v preteklost, a začrtali prihodnost Novi obrazi na letošnjem programskem vikendu sta sestri Špela in Urša Verdev ter Vanja Cimperc. Prva se bo osredotočala na odnose z javnostjo, druga na področje umetnosti, tretja pa na info pisarno in druge administrativne zadeve. Ljubno ob Savinji, 6.-8. januar - Avgusta letos bo ekipa mladih iz Mladinskega centra Velenje izvedla že 20. Festival mladih kultur Kunigunda. Načrtovanje devetdnevnega festivala se je ' začelo pretekli vikend, ko so se na Ljubnem sestali vodje posameznih področij programske ekipe, ki jo vodi Maruša Skornišek. Največja novost na organizacijskem " področju je menjava vodstva art področja, ki ga je Nina Cvirn prepustila mlaj-■ ši kolegici Urši Verdev, članici ekipe za neglasbene kulturne prireditve v klubu eMCe plac, z idejami pa ji bo pomagala fotografinja Tilyen Mucik. Na tem področju napovedujejo 'revizijo' projektov iz leta Evropske prestolnice kulture - Vodno mesto in Pekarna - in slovo od obeh. Vodnega mesta zaradi neustrezne dokumentacije, kakršno potrebujejo plovni objekti, ne smejo več uporabljati, poleg tega pa sta ga uničila zob časa in vandalizem. Pekarna pa bo v okviru prostorskega načrta za Staro Velenje porušena. Pri načrtovanju glasbenega programa razmišljajo o zmanjšanju obsega glasbenega programa. Ta bi temeljil na bolj prepoznavnih bendih, ki so na festivalu uspešno nastopali v preteklih dveh desetletjih - nekateri med njimi še ob začetku svoje danes uspešne kariere. Seveda pa bodo izbirali tudi iz aktualne slovenske in tuje underground scene in tako predstavili kaj svežega. Čeprav je vsako leto nova celostna grafična podoba festivala z elementarnim motivom srca stalnica festivala in tako rekoč njegov zaščitni znak, v ekipi razmišljajo o razvoju stalnega logotipa, s katerim bi lahko označili festival in postopoma začeli dvigati njegovo prepoznavnost. Pri oblikovanju celostne grafične podobe je novost tudi ta, da bo avtorica zadnjih dveh Juma Valen-čak zaradi drugih obveznosti za leto dni predala oblikovanje. Komu, pa se še dogovarjajo. Nova promocijska strategija poleg novosti pri celostni grafični podobi vključuje izdelavo nove spletne strani v skladu s hitro napredujočimi zahtevami digitalne komunikacije, ki bo bolj funkci- onalna in interaktivna ter uporabniku prijazna. Ekipa pa razmišlja tudi, kako bi festival finančno okrepili. Za napredek na področju kakovosti in pestrosti programa poleg stalnega financiranja iz mladinskega centra in velenjske občine potrebujejo še več sredstev, pravi programska vodja. »Pridobiti jih nameravamo z zbiranjem sredstev iz zasebnih virov. Pri tem želimo biti inovativni in drugačni, zato tudi pri tem iščemo alternative. Smo že v fazi oblikovanja svojih produktov in testiranja, v kaki meri so zanimivi za trženje. Iskanju partnerjev pa se bomo posvetili v prihodnjih mesecih,« je po dveh dneh temeljitih razprav povzela ključne sklepe Maruša Skornišek. tf Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»^AS 12. januarja 2017 »Energija na koncertih doma je čisto posebna« Brata Jure in Miha Smirnov Oštir se rada vračata v Velenje - Povabilo na županov novoletni koncert je bilo zanju velika čast - London bo še nekaj časa njun drugi dom Bojana Špegel Velenje, 1. januarja - Velenjčana Jure in Miha Smirnov Oštir izhajata iz glasbene družine. Od malega sta z vsem srcem zapisana glasbi. Glasbeni talent brata vsa leta nadgrajujeta z resnim delom, ki se jima obrestuje. Mlajši brat Jure po tem, ko je z odliko zaključil študij violine na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani kot eden redkih izbrancev nadaljuje študij na prestižni Kraljevi akademiji v Londonu, kjer letos obiskuje tretji letnik, Miha pa je po končani prvi stopnji klavirja na ljubljanski glasbeni akademiji za dodatno glasbeno izobraževanje prav tako izbral London, kjer je lani končal enoletno specializacijo. Takoj po njunem nastopu na novoletnem sprejemu velenjskega župana, na katerem sta ponovno navdušila, smo ju povabili na kratek klepet. Živita v Londonu, a ne skupaj Jure, ki se že dolga leta izobražuje pri profesorjih svetovnega slovesa, prejel pa je tudi niz priznanj za posebne dosežke, nam je v uvodu povedal: »Domov sva prišla tako zaradi praznikov kot koncerta, pa priznam, da je »fajn« priti domov. Velikokrat se vračam domov ravno zaradi koncertov. Izjemna čast je bila nastopiti na tem koncertu, še bolj bi mi ustrezalo, če bi bil prav na silvestrovo, da bi potem kar nadaljevali praznovanje.« Leto 2016 je bilo za Jureta še eno dobro leto. »Imel sem veliko koncertov, veliko dodatnih izobraževanj.« In to je za talentiranega violinista, ki vidno uživa v glasbi, največ. Pred kratkim se je predstavil tudi kot solist in Gallusov varovanec z Mendelssohn komornim orkestrom v Slovenski filharmoniji. Brata velikokrat vidimo skupaj na odru, a ob tem koncertirata tudi vsak zase, z drugimi glasbeniki. Ko Jureta vprašamo, kaj za njune skupne nastope pomeni to, da je sedaj tudi Miha v Londonu, nam pove: »Res sva oba v Londonu, a živiva precej narazen, zato ne morem reči, da zaradi tega kaj več vadiva. Prav- zaprav sva že tako uigrana, da ne potrebujeva več zelo veliko vaj pred koncerti, začneva kakšen teden pred koncertom.« Jureta, ki dnevno ob študijskih obveznostih vadi vsaj po 4 ure, na dodiplomskem študiju čaka še eno leto študija, saj je program štirileten. Seveda želi bo vsaj še dve leti, če bo imel dovolj priložnosti, pa bo ostal še dlje. Ko bo končal študij, se vidi v različnih vlogah. »Zagotovo bom še naprej koncertiral v duu z Juretom, rad bi tudi poučeval klavir in korepetiral. Dejstvo je, da se je treba v Londonu dvakrat bolj truditi Jure in Miha Smirnov Oštir sta dobro uigran duo. Rada nastopata skupaj, ob tem pa gradita vsak svojo kariero. študij še nadaljevati. »Če se mi ponudi dobra priložnost na kraljevni akademiji, bom ostal, drugače bom podiplomski študij vpisal kje drugje,« nam pove. Miha se v Londonu odlično počuti, saj pravi, da je svet v malem. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih na Trinity Laban kon-servatorju za glasbo in ples sedaj nadaljuje magistrski študij klavirja. »Vse poteka tako, kot sem si želel,« doda k temu. V Londonu za priložnosti, a se splača. V letu 2016 pa se mi je v spomin najbolj vtisnil velik koncert v znani cerkvi St. Martins in the Fields na Trafalgar trgu v Londonu. Velika čast mi je bila igrati v centru Londona pred res veliko množico,« doda Miha. Brata pravita, da je energija na koncertih doma, kjer jima pogosto prisluhnejo ljudje, ki ju že poznajo, čisto posebna. Zato bosta tudi v prihodnje vesela vsakega vabila za nastop. ■ Knjižne izdaje Ustanove Velenjska knjižna fundacija Štiri že v branju, še eno pričakujejo kmalu Ustanova Velenjska knjižna fundacija je preteklo leto zaznamovala svojo 15-letnico in tako priredila jubilejno mednarodno književno srečanje Lirikonfest, v okviru katerega sta tudi v letu 2016 izšli revijalna antologija in knjižna izdaja izbranih pesmi dobitnice književne nagrade ve-lenjica - čaša nesmrtnosti 2015. V 12. letniku Rp. Lirikon21 je izvirno in prevedeno evropsko poezijo 21. stoletja objavilo 42 izbranih ustvarjalcev in prevajalcev. Fundacijska zbirka Velenjica - čaša nesmrtnosti je bogatejša za Petdeset izbranih pesmi Maje Vidmar. Lirične podobe mesta in okolice s fotografijami številnih domačih avtorjev, med katerimi sta se z besedami sprehodila Ivo Stropnik in Drago Marinšek, so v monografiji Velenje intimno izšle pod znamko fundacijske zbirke Velenjski fotopisi. V zbirko Velenjana pa sta Aleksandra Ga-čic in Gregor Jenuš lani dodala politično biografijo Znameniti Velenjčan Karel Verstovšek, zaslužni slovenski politik. Ustanova je načrtovala še drugi ponatis romanov Gustava Šiliha Beli dvor in Nekoč je bilo jezero, saj je prvi že davno pošel. Izšel bo v prvih dneh novega leta. V novem letu tudi potopisje V okviru 16. Lirikonfesta programski vodja festivala ter glavni in odgovorni urednik Ustanove Velenjska knjižna fundacija Ivo Stropnik napoveduje nov rp. Liri-kon 21 ter knjižno zbirko Petdeset izbranih pesmi Petra Semo-liča - lanskoletnega nagrajenca za vrhunski desetletni pesniški opus. Festivalu pa bodo dodali novo dimenzijo, napoveduje Stropnik. »Potopisje je v pora- stu. Zato načrtujemo cikel potopisnih pripovedovanj Velenjska potopisna pomlad in literarno nagrado za najboljši slovenski knjižni potopis v preteklem letu z naslovom krilata želva. Založbe, samozaložniki ali društvene žirije lahko do 8. februarja no-minirajo literarne ali novinarske oziroma dokumentarne potopi- > Vsi razpisi in natečaji UVKF so objavljeni na spletni strani www.uvkf.si. se, ki so med 1. januarjem in 31. decembrom 2016 izšli v slovenskem jeziku v Sloveniji, zamejstvu ali tujini. Mesec kasneje bo tričlanska strokovna žirija razkrila tri nominirance, krilato želvo pa bomo podelili spomladi,« je povedal in pojasnil, da bo festival liričnega občutja, ki je sprva potekal spomladi, nato pa se prestavil na jesen, letos ponovno potekal med cvetenjem in zorenjem češenj. Založniški program Ustanove za leto 2017 še ni povsem izdelan, a Stropnik ponovno napoveduje vsaj dve domoznanski monografiji. Lokalni odziv na nagrado krilata želva bo razpis za najboljše potopise v Velenju in okolici živečih popotnikov, med katerimi bo izbirala strokovna žirija in do konca leta bo izšla žepna knjiga z naslovom Velenjča-ni potujejo. Razpis bo odprt do 16. junija letos. Vse leto bo odprt tudi spletni tematski fotografski natečaj za prebivalce Velenja in bližnje okolice Fotopisi. Nadaljevala se bo jezikovna redakcija Kažipota k boljši velenjščini. Leta 2015 je izšla prva monografska izdaja s 3000 gesli, lani so ga pripravili za spletno objavo, nova izdaja pa je načrtovana za prihodnje leto. • tf ALTIERMATOR Potopisi Matjaž Šalej Nekdaj je bil potopis izključno literarni žanr, ki se je z informacijsko tehnologijo, od začetka s fotografijo, kasneje pa s filmom in še drugimi sorodnimi novitetami, razvil in oplemenitil do pripovednih, vizualnih, slušnih in še kakšnih razsežnosti. Danes se s potopisi lahko ukvarja skoraj vsak, ki nekam odpotuje ali spoznava ter srečuje drug svet zunaj svojega bivalnega okolja. Pa je res potopis tista kulturna vsebina, ki se je lahko lotevajo premnogi, ki potujejo? Odgovor je prej ali slej kompleksen. Ker tudi mene, bodisi kot geografa ali kulturnika privlačijo neznane destinacije, imam na vse to morda svojstven pogled, navezujoč predvsem na dejstvo, da lahko danes vsakdo s turistično agencijo potuje na vsak še kako oddaljen košček sveta in tam samo poležava na soncu ali pa spoznava resnično nove stvari, ki so svojstvene samo njemu, ki jih marsikatera agencija ali pa ne nazadnje osebna širina postavlja kot imperativ v kulturno drugačnih okoljih. Ker mi je potopis kot kulturna materija blizu in sem »zagrešil« že nekaj potopisnih predavanj, si ga predstavljam kot predvsem vizualno, spoznavno in pripovedno telo (ki se lahko tudi zapiše in slikovno realizira), za kar mora avtor imeti nekaj razvitih (kulturno-umetniških) veščin. Osnovna je ta, da ima kaj povedati na višji ravni kot navaden turist, da lahko pokaže kaj več kot navadni potovalec s kvalitetnim fotoaparatom na pametnem telefonu, in predvsem, da obogati svojo pripoved v kakršni koli formi z ustreznim znanjem, intelektualnim, retoričnim, in tudi z vizualnimi predstavitvami. Prisotna morata biti tudi lasten potovalni načrt in njegova realizacija. Prav to turiste brez spoznavno raziskovalnega duha ločuje od pravih potovalcev (ki so dandanes tudi »turisti«), in kreatorjev potopisov. In kaj je sploh potopis? Slovar slovenskega knjižnega jezika ga označuje kot »popis potovanja z osebnimi vtisi«. Sam ga razumem bolj v smislu potopisnega predavanja, ki se mu z opisom pridruži še slikovni in drug dodani material. Seveda, kdor nima narativnih sposobnosti, predavateljske žilice in kdor potopisa ne bi znal tudi napisati, se bo pri potopisu bržkone zelo opotekal. Danes mnoge rešuje v potopisnih predavanjih prav sposobnost posneti dobro fotografijo, film, z vizualno predstavitvijo zabeležiti tisto, kar je težje ubesediti. Pa vendar menim, da je danes, v času, ko nove presežke v kulturnem ali enostavno spoznavnem svetu dajejo hibridi (predvsem v kulturnem smislu), kjer se različni žanri pripovedi mešajo z vizualizacijo ali celo slušno prezentacijo, najpomembneje ujeti pravo mero vsega. Kako? Tako, da bo potopis ujel dosege in vzgibe potopisca in ne samo širino obzorja, ujetega v fotoaparat. Turistični potniki, ki z letala ali ladje bežijo v senco nečesa, da le iztegnejo vse štiri od sebe, seveda še s tako dobrimi slikami težko povedo kaj svežega, novega, prepoznavnega individualnega, če ne premorejo ubesediti to, zaradi česar potujejo ... (Čeprav se imajo čist cool, hot in super). Odpreti to temo se mi je zdelo pomembno predvsem iz dveh vidikov, ki so na neki način že zapisani. Danes lahko že vsak, ki kam potuje, pripravi potopis, ne glede na to, kako, s kom, kdaj, kje ali zakaj. In drugi, ki je nekako nakazan: Danes vsaka organizacija v svoje prireditvene programe želi umeščati potopisna predavanja, pa naj bo to podeželsko kulturno društvo, literarno ali kakršna koli druga javna organizacija. Zakaj? Zato, ker je tovrstna kulturna ponudba sorazmerno lahko dosegljiva, ker jih čedalje več potuje, ker so že slike na pametnih telefonih odlične, hkrati pa jih čedalje manj piše, zapisuje in potopis doživlja v svoji prvinski obliki kot zapis, ki se želi razširiti navzven. Prebral sem nekaj literarnih potopisov, užival v nekaterih fotomonografskih potopisih, se vživel ob spremljanju in poslušanju uspešnih potopisnih predavanj, ki so mi dala misliti. Ja, dober potopis je nekakšna umetnost, takšna, ki nam malim zapisovalcem potovanj stvari tako oteži, da vedno premišljeno zaključimo, da je življenje vedno eno veliko potovanje. Takšno, ki ga moramo znati ne samo videti, doživeti in občutiti, ampak ga moramo znati živeti in predstaviti drugim tako, da to ne bodo samo slike, turizem, superlativi o pokrajinah in deželah, ki so še kako podobne našemu vsakodnevnemu bivanju v eni (zadnja leta) najbolj želenih turističnih destinacij nekje na južni strani Alp, v osrčju Evrope, ali pa, če hočete, v doživljanju lepega socialističnega mesta, v obdobju nekakšnega neoliberalističnega kapitalizma. 107,81 Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 12. januarja 2017 107,8 MHz AS 11 Radijski in časopisni MOZAIK To je bil ves čas moj izziv Karolina Destovnik, naša zunanja radijska sodelavka, se je prejšnji mesec preizkusila v novi vlogi. Kot prva ženska v zgodovini Radia Velenje je poleg moderatorstva poskrbela še za tehnično plat oddaje. »Prvič je bilo zelo adrenalinsko. Če si napovedovalec in tehnik v eni osebi, se moraš znajti pred mikrofonom in za mešalno mizo, ker si v studiu sam. To pomeni, da se moraš osredotočiti in obvladati dva računalnika, izbrati primerno glasbo ter pri tem misliti na kvoto, poiskati pravi prispevek (teh je v oddajah precej) in biti ves čas pri sami vsebini oddaje. Za nameček se nisem mogla znebiti še treme. Skratka, bilo je zanimivo. Naslednjič je bilo že malo drugače, a zato nič manj naporno, ker se pojavijo težave v nepravem času. A ker sem bila na morebitne nevšečnosti pripravljena, sem se znašla,« je povedala s smehom na ustih. Vloga moderatorke in tonskega tehnika v eni osebi je bil za- njo ves čas poseben izziv, zato je vesela, da ga je uresničila. Kot je dodala, se zaveda, da še ni usposobljena za obvladovanje vsega, kot mora biti, in da jo čaka še veliko dela. Med dru- Karolina Destovnik se je prejšnji mesec prvič preizkusila kot moderatorka in tehnik v eni osebi. gim se želi usposobiti za manjše montaže prispevkov. »Ti pa da takšno delo več širine, nadgrajuje znanje na določenih področjih, uri koncentracijo.« Kateri bo njen naslednji večji izziv, Karolina še ne ve natančno. Rada bi preverila svoje sposobnosti še zunaj radijskega studia kot napovedovalka oziroma povezovalka programa na prireditvah zunaj Velenja. Med izzive uvršča malo več aktivnosti kot organizatorica turističnih izletov, v izobraževanju, sploh pri izpopolnjevanju besednega zaklada, čim več znanja o slovenskem jeziku ter pravilni rabi besed. Znova se je odločila za zborovsko petje. Pred nedavnim se je pridružila pevcem in pevkam mešanega pevskega zbora Gorenje. »Čim boljše leto 2017 si želim. Začelo se je dobro, naj se tako tudi nadaljuje,« je še povedala Karolina Destovnik. • Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. GAŠPER RIFELJ - Čas 2. MATJAŽ KUMELJ feat. ALENKA GODEC - Kako zakaj 3. THE FRAJLE - Zemlja pleše 26-letni Gašper Rifelj se v skladbi Čas prvič predstavlja tudi kot avtor glasbe. S pomočjo uveljavljenega tekstopisca Alena Steržaja in producenta Raaya je nastala pesem sodobnih latino ritmov, za katero je že posnel tudi videospot. Gašper, ki je že več let prisoten na slovenski glasbeni sceni, se tako predstavlja v nekoliko drugačni podobi, kot smo ga bili vajeni doslej. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Na Coachelli Beyonce, Radiohead in Kendrick Lamar Največja imena letošnjega festivala Coachella, ki bo že 18. leto potekal v puščavi blizu Palm Springsa, bodo Beyonce, Radiohead in Kendrick Lamar. Festival bo potekal od 14. do 16. in od 21. do 23. aprila. Medtem ko so se Radiohead v vlogi glavnih nastopajočih na kalifornijskem festivalu znašli že trikrat, sta Beyonce in Kendrick Lamar doslej nastopila le kot posebna gosta. Beyon-ce bo pravzaprav šele druga ženska za Bjork, ki je dobila laskavo vlogo glavne nastopajoče. Temelje za festival so leta 1993 postavili Pearl Jam, ki so na prizorišču Empire Polo Club nastopili zaradi bojkota prizorišč, ki so bila pod nadzorom velikana za prodajo koncertnih vstopnic Ticket-masterja. Prva Coachella se je po tem uspešnem testu zgodila leta 1999 in bo letos na sporedu že osemnajstič. Niet se poslavljajo Slovenska pankovska skupina Niet je sporočila, da je prišel čas za konec skupne glasbene poti. Poleg zahvale oboževalcem so v zapisu dodali še, da slovo morda vseeno ni večno. Skupina je ob ustanovitvi konec leta 1983 veljala za eno uspešnejših zasedb tedaj precej močne alter scene. Njihova prva kaseta Srečna mladina je izšla v le 200 izvodih, iz tistega obdobja pa je tudi ena njihovih najbolj znanih skladb Lep dan za smrt. Že leta 1986 so prvič napovedali umik z glasbenih odrov. Za kratek čas so se ponovno združi- li leta 1988 in takrat odigrali tudi zadnje note s pevcem Primožem Habičem, ki je leta 1991 umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Čeprav se je zdelo, da Nietov na odru ne bo nikoli več, pa so leta 2008 presenetili z vrnitvijo z novim pevcem Borutom Marol-tom. Uspelo jim je napolniti Križanke, izdali so koncertni album in DVD Niet - izštekani, sledil je prvi pravi studijski album z naslovom Trinajst, zadnjo ploščo V bližini ljudi pa so izdali leta 2015. Poslavljajo se z novim singlom Oprosti mi. Prihaja 11. BUMfest Tudi letos bo Žalec prizorišče tradicionalnega tolkalnega festivala Bumfest. Tokrat bo že enajsti po vrsti, začenja pa se že 20. januarja. Na dvodnevnem festivalu bodo tudi letos nastopili izjemno zanimivi tolkalci. Danska skupina HabenGoods nas bo ponesla v svet doma narejenih inštrumentov, na katere je mogoče odigrati skorajda vse. Belgijski BAM bo z dodatki elektronike in saksofona pričaral prijetno ritmično-melo-dično vzdušje. Tu je še inovativen hrvaški dvojec Filip Merčep in Nicolas Sinkovic, ki ima posebej pripravljen program za BUMfest. Mladi virtuoz Niki Waltersdorfer navdušuje s svojo izvirnostjo. Deluje kot hobotnica, na trenutke pa se zdi, kot da je na odru deset glasbenikov. In nenazadnje Claus Hessler, ki zna pokazati, kako lahko komplet bobnov zveni zelo enostavno, čeprav je tehnično izredno kompliciran. Eksperimentalni rock v eMCe placu V soboto, 14. januarja, bo v velenjskem eMCe placu nastopila sedemčlanska eksperimentalna rock zasedba Alex's Hand. Stil-sko raznovrstna skupina trenutno deluje v Berlinu, leta 2011 pa sta jo ustanovila basist Kellen Mills in bobnar Nic Barnes iz Seattla. V njihovi glasbi lahko zaznamo vplive različnih izvajalcev, kot so Frank Zappa, Mr. Bungle, Charles Mingus, Stravinski, Bartok itd., ki jih vpletajo v lasten glasbeni izraz. Blizu jim je tudi orkestralna glasba in opera. Mnogi skupino označujejo kot naslednike gibanja RIO (Rock In Opposition), ki je nastalo konec 70-ih let prejšnjega stoletja in predstavljajo samosvoj in nekomercialen trend, ki je pomenil opozicijo formulam glasbene industrije. Koncert, ki je brezplačen in bo potekal v organizaciji Društva Špil v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, se bo pričel ob 22. uri. Dodatno bo za glasbo na dogodku skrbel DJ Vuk, izkušeni glasbeni novinar in organizator glasbenih dogodkov iz Banjaluke. Drevored gre na zahod Novomeška skupina Drevored predstavlja nov singl Ona mirno spi, ki napoveduje izid njihovega novega albuma Na zahod. Album bo uradno izšel v petek 20. januarja. Zasedba je bila ustanovljena že davnega leta 1979 v Novem mestu in je aktivno delovala do leta 1989. V tem času je skupina ustvarila kar nekaj izjemnih skladb in z uspešnicama, kot sta Daleč od ponorelega sveta in Poletna noč, dobila prav poseben status v zibelki dolenjskega roc-ka. Kljub temu so svoj prvenec Dekade posneli šele leta 2008, ko so se pred tem za skoraj 20 let poslovili od glasbenih odrov. Od ustanovitve skupine do njihovega prvenca je torej minilo 30 let. Po veliko krajšem premoru se skupina zdaj vrača z novim singlom in novim albumom. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Braneta Klavžarja - Drobna prevara 2. Ansambel Štumperger - Na sončni strani alp 3. Vera & Originali - Rad imam tvoj nasmeh 4. Ansambel Jureta Zajca - Očetov dom 5. Ansambel Nasvet - Nič ne vem 6. Ansambel Nemir - Glej jo glej 7. Ansambel Okej - Milijon razlogov 8. Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat 9. Ansambel Poet - Novo leto 10. Ansambel Urok - Do konca www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NULA KELVINA Skupina Nula Kelvina predstavlja nov singel Življenje diši s svoje tretje zgoščenke Levak na luni. Življenje diši je tudi song iz predstave Levak na luni, ki polni dvorane po vsej Sloveniji, v njej pa nastopa tudi Ana Marija Mitič. MARJAN ZGONC Pred kratkim je izšel najnovejši album Marjana Zgonca z naslovom Pjesma ostaje. Na njem je dvanajst skladb v dalmatinskih ritmih, ki so izvajalcu najbolj pri srcu. Album sestavljajo nove in nekatere priredbe znanih skladb, med drugim tudi priredbi dveh Avseni-kovih viž. MOONLIGHT SKY Slovensko fusion skupino Moonlight sky sestavljajo štirje vrhunski glasbeniki: Miha Petric, Janez Moder, Žiga Kožar in Jan Sever. Novembra lani so izdali četrti album The Four, na katerem je devet instrumentalnih avtorskih skladb, v katerih se prepleta jazzovska svoboda z živahno energičnostjo. GORAN KRMAC KVARTET Novembra lani je izšel prvenec vsestranskega tubista in skladatelja Gorana Krmaca z naslovom Pozabljena ljudstva. Člani zasedbe Eduardo Raon (harfa), Janez Dovč (harmonika), Goran Krmac (tuba) in Nino Mureškič (tolkala) izvajajo Goranove kompozicije, ki predstavljajo refleksijo na človekovo notranje doživljanje, njegove šibkosti in hrepenenja. VINILKE V Veliki Britaniji ugotavljajo, da je bila prodaja vinilnih plošč v letu 2016 najvišja v zadnjih 25 letih. V primerjavi z letom prej se je njihova prodaja zvišala kar za 53 odstotkov. Britanski ljubitelji glasbe so lani kupili več kot 3,2 milijona vinilk, najbolj iskan izvajalec pa je bil David Bowie. Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 12 12 a a Ni treba ugibati, o čem se pogovarjajo Gašper Škarja, Matej ^^ Avanzo in Jože Kavtičnik. Šport je njihova strast. Ker se bliža evropsko rokometno prvenstvo, je beseda skoraj gotovo tekla o rokometu. Tam bo barve Slovenije zastopal tudi Vid Kavtičnik. »Ti povem, če bi se vrnil igrati domov, bi Gorenju veliko bolje kazalo,« je o njem prepričan oče Jože. Škarja, ki je bolj aktiven pri nogometu, bi se prav tako razveselil kakšnega dobrega domačina, ki bi se bil pripravljen vrniti v Rudar. Zato je modro molčal. Šoštanjski svetnik iz vrst Nove Slovenije in zavarovalniški agent Roman Kavšak se je po nastopu skavtov, ki so na zadnjo letošnjo sejo občinskega sveta prinesli luč miru, odlično znašel, nekatere ostale svetnike pa spravil v neroden položaj. Škatlo, ki mu je bila pri roki, je namreč uporabil za »ofer«. Čvek ne ve, ali je pred tem tudi sam kaj primaknil ali je prostovoljne prispevke pobiral samo od svetnikov. Nekateri so menda bili kar radodarni, saj za »ofer« niso imeli drobiža. Direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Mirjam Polh in Avgust Reberšak - upokojenec, sicer pa vnet lovec in član šmarškega Fan kluba Ane Drev, sta si ob novem letu segla v roke. Čvek ne ve, kaj vse sta si ob tem zaželela. Po fotografiji sodeč čim več takih dogodkov, na katerih bi se lahko mirno predala užitkom s šampanjcem v roki. ZANIMIVOSTI Izdelali bodo največji dron na svetu Da bi izdelali največji dron na svetu, so moči združili hrvaški, bosanski in irski znanstveniki. Strokovnjaki s področja elektrotehnike in računalništva so se v okviru projekta Morus odločili za izdelavo največjega robotskega sistema na svetu, ki bo sestavljen iz brezpilotnega zračnega & & & V in brezpilotnega podmorskega plovila. Vloga končnega izdelka je sicer raznolika, med drugim pa bi ga lahko uporabljali za opazovanje podvodnega habitata, za nadzor naftnih ploščadi ali vetrnih elektrarn, morskih meja, za pregledovanje morskega dna, iskanje neeksplodiranih sredstev ter za nadzor gozdnih požarov ob obali in na otokih. Vodja projekta, profesor iz Zagreba Stje-pan Bogdan, je pojasnil, da je namen drona opravljanje mirovnih misij na morju. In čeprav je poudaril, da gre za civilni projekt in da se končni izdelek v nobenem primeru ne bo uporabljal v voja- ške namene, je zanimivo dejstvo, da bo zanj samo Nato prispeval več kot 350 tisoč evrov. Satiričen skeč razburja V novi nanizanki britanske televizije BBC se pred gledalce vračata Jolyon Rubinstein in Heydon Prowsea. Mojstra satire sta za začetek pripravila skeč z naslovom »Prave gospodinje Islamske države«, s katerim sta ciljno občinstvo precej razvnela. V skeču namreč prikazujeta življenje ženske v t. i. Islamski državi v Iraku in Siriji. V enem od prizorov se na primer gospodinja vpraša, kaj naj obleče za obglavljanje, druga pa komentira »Vesela sem, da smo se preselile sem. Vse je tako, kot so zapisali veda tudi tistih, ki se jim skeč ne zdi žaljiv, temveč precej zabaven. Tudi pravoslavni verniki skačejo v ledeno vodo Minuli vikend so nas mediji opozarjali, da pravoslavni verniki praznujejo praznik Jezusovega rojstva. Nekateri med njimi (tudi vsi pravoslavni verniki namreč ne uporabljajo istega koledarja) pa so praznovali epifanijo oziroma Jezusov krst. Tega v vsaki državi slavijo po svoje, nekatere navade pa so posebej zanimive. V Bolgariji, na primer, se moški na ta praznik v tradicionalnih oblačilih sprehodijo po ledeno mrzli reki in zaplešejo nacionalni ples. V zmrznjeni vodi nato poiščejo križ, ki ga je tja pred moški v pogovoru na spletu«, čemur sledi prizor, v katerem briše tla porušene hiše. Nekateri opozarjajo, da takšni skeči niso primerni, češ da poveličujejo trpljenje mladih deklet, ki so se odločile, ne da bi vedele, v kaj se spuščajo. Veliko pa je se- Največ skokov čez plot se zgodi drugi ponedeljek po ■ v» v božiču Ustvarjalci spletne strani Glee-den pravijo, da že več let spremljajo datume, kdaj se uporabniki strani za zmenkarije dogovorijo za srečanje, še posebej pa so pozorni na poročene moške in ženske. Razvili so sistem, za fazi razvoja ter da zato obstaja velika možnost, da njihov sistem še ni preverjen na dovolj velikem vzorcu. Plastične posodice Kinderjevih jajčk na obali Ne ena ne dve in ne nekaj - več kot 100 tisoč plastičnih jajčnih lupinic Kinder jajčk se je minuli teden znašlo na obali severozahodnega nemškega otoka Langeoog. Hitro se je na več kilometrov dolgi plaži zbralo precej otrok in starejših, ki so zbirali rdeče, modre in rumene plastične posodice z igračkami. Županu pa se pripetljaj ni zdel prav tem vrgel duhovnik. Ko ga najdejo, križ izročijo najmlajšemu od plesalcev, ta pa naj bi bil nato z njegovo pomočjo vse leto zdrav. Z mrazom se »spopadejo« tudi pravoslavni verniki v Turčiji: najsi bo še tako mrzlo, skočijo v ledeni zaliv Zlati rog. katerega pravijo, da se vsako leto znova potrdi: po njihovih podatkih se namreč največ skokov čez plot zgodi drugi ponedeljek po božiču. Kritično razmišljujo-či pri tem dodajajo, da ima Glee-den trenutno »samo« 3,3 milijona uporabnikov in je še vedno v nič zabaven. »Gre za večje onesnaženje okolja,« je opozoril in pojasnil, da je do pojava plastičnih posodic prišlo po hudem neurju, ko je iz tovorne ladje padel eden od petih zabojnikov, v katerih so bile naložene Kinder jajčke. 12. januarja 2017 frkanje » Levo & desno « Dobri so odšli Vsi trije dobri možje so že odšli. Bojim se, da so se parklji potuhnili in ostali. Vsak meter šteje Velikopoteznih naložb je vse manj. Tudi cestnih. Ponekod so veseli že nekaj-metrskih posodobitev. Žal tu ne velja reklo 'manj je več'. Vroče zamrznitve Ker električni holding ne izpolnjuje svojih zavez do lokalne skupnosti, je bilo v Šaleški dolini že večkrat precej vroče. Vseeno so nekaj projektov zamrznili. Pod pragom Upokojenci s 40 leti delovne dobe bodo po novem imeli vsaj 500 evrov pokojnine. A bodo še vedno pred vrati dostojnega življenja. Prag revščine je pri dobrih 600 evrih. Virusi Nekateri si v tem času pogostih obolenj ne upajo uporabljati elektronske pošte. Da se ne nalezejo virusov. Žrtve Za zgladitev bitk v zakonih pade veliko prav nič krivih rož. Napoved Če se po jutru dan pozna, bi bilo dobro, da se po začetku leta tudi njegov preostali del. Potem se za živahnost na našem jezeru ni bati. Črno - belo Kako lahko nekatere stvari različno dojemamo: za ene so grafiti packarija, druge razveseljujejo in dopolnjujejo. Pri tem ni tako pomembno, kdo jih je narisal, ampak kako - in še bolj - kje. Črni humor Nekateri menijo, da če še res drži, da je Slovenija kot kura, potem je kar prav, da je naš kokošnjak ograjen. Samo ta nesrečna ograja preprečuje vstopanje, ne izhoda. Kaj je vzrok V naši državi se število bolniških izostankov še vedno veča. Na srečo ne le zaradi vse več bolnih ali poškodovanih. Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 12. januarja 2017 NAŠI KRAJI IN LJUDJE AS 13 26. novembra lani je minilo natanko deset let, odkar se je dvanajst godbenikov iz Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na pobudo Mitje Kamenika odločilo, da bodo bolj za svojo dušo in dobro družbo začeli igrati balkanske in druge večno zelene pop skladbe. Večinoma profesorji, izšolani in izkušeni glasbeniki so že na prvem nastopu spoznali, da znajo dobro energijo, ki teče med njimi, razširiti tudi med poslušalce in narediti res noro zabavo. Dober glas o velenjskih trubačih, kakor se jih je ime prijelo, pa se je hitro razširil in Fešta band je postal najbrž najbolj zaseden velenjski bend širokega, tudi mednarodnega slovesa. Skrivnost uspeha je užitek v delu Idejo za Fešta band je Mitja Kamenik dobil na koncertu podobne zasedbe na nekem primorskem festivalu. »Zdelo se mi je, da bi lahko tudi mi takole igrali. Fantje, ki so bili vajeni koračnic in koncertne glasbe, so bili sprva nekoliko skeptični, saj teh srbskih komadov ni lahko igrati. Ko smo na prvem špilu naredili pravo fešto, nismo več dvomili,« se spominja po desetih letih. Kmalu so spoznali, da je baritonist Rolando Koren Roli odličen pevec in animator, »saj je dober retorik, zna ustvariti vzdušje in zanetiti zabavo,« in smo mu predali vlogo frontmana. Priložnostni nastopi so postajali vse bolj pogosti in druženje ob glasbi je preraslo v trdo delo in obveznost, saj so bili zasedeni skoraj vsak vikend in hoteli vsak nastop izvesti stoodstotno. »Bistvo našega uspeha je v tem, da smo pri tem uživali. In to je uspeh,« se je poigral z besedami in dodal, da so zanj zaslužni prav vsi člani Fešta banda, ker so bili pripravljeni Za tri knjige anekdot Po desetih letih razvnemanja občinstva se velenjski trubači Fešta band za nekaj mesecev umikajo z odrov tako na delo kot zabavo, ter velenjska občina in drugi, ki so jih podpirali in jim prisluhnili. Ponosni na svojo kariero Ko so bili na vrhuncu - v letih od 2009 do 2013 - so imeli ogromno nastopov. Pravijo, da ljudje še dajo kaj na dobro zabavo. In zanjo je potrebna dobra glasba. »Ljudje imajo enkrat v življenju abrahama, enkrat se ženijo, enkrat dobijo otroka in takrat si želijo zaba- ve, ki se pomni,« pravi Mitja in dodaja, da Fešta band kljub svojemu imenu in slovesu niso igrali le na veselih dogodkih. S svojimi izvedbami priljubljenih slovenskih kot tujih napevov so večkrat počastili spomin na rajnega, igrali so na številnih dobrodelnih prireditvah in našteli krepko čez 700 nastopov. Da je njihova kariera zanimiva in pestra, na kar so zelo ponosni, dokazuje tudi osem nastopov na slovitem srečanju trubačev v srbski Guči, od tega šestkrat na glav- nem odru. Največji uspeh je bilo tretje mesto med tujimi bendi. »Smo pa na odru naredili daleč največjo fešto od vseh udeležencev. Bili smo nekaj posebnega,« je Mitja obujal spomine. Nastopali in sodelovali so tudi z velikimi domačimi in balkanskimi zvezdniki. Ogrevali so občinstvo za Gorana Brego-vica, Dina Merlina, Bajago, Severino, Lepo Breno, Ceco, Dubiozo Kolektiv, Plavi Orkestar, Prljavo Kazalište in druge. V Bolgariji so eminentnim gostom hotela Sheraton igrali cel vikend. Nastopi pa so se vrstili, »ker dobra glasba dobro mesto najde,« saj občinstvo nikjer ni bilo razočarano. Čeprav so slovensko zasedbo, ki repertoar med drugim izbira s pisane palete balkanske glasbe, ponekod vzeli z rezervo, so se povsod uspeli dokazati in so jih ljudje sprejeli. Tudi takrat, ko je bilo občinstvo bolj umirjeno, jih je Roli zmo-tiviral in bend je naredil »hud žur.« Se je pa velikokrat zgodilo, da so se drugi glasbeniki, denimo na porokah in podobnih praznovanjih, cel večer trudili z gosti in jih zabavali, nato pa vihali nosove, ko je Fešta band z nekaj komadi ljudi spravil do plesa na mizah, saj so morali še celo noč vzdrževati vzdušje, ki so ga trubači ustvarili, je še povedal Mitja Kamenik. Njihov zadnji nastop je bil na dobrodelnem koncertu Lions kluba 26. novembra - natanko deset let po prvem. Ker si do sedaj niso vzeli premora, življenje pa jim je v tem času naložilo tako družinske kot službene obveznosti, so se zdaj odločili, da pol leta na bodo nastopali, kaj bo sledilo, pa »za zdaj ostaja skrivnost.« a Tina Felicijan V preteklem desetletju se je po besedah Mitja Kamenika v Fešta ban-du nabralo za tri knjige anekdot, a njegova najljubša je: »Ko smo bili predskupina Gorana Bregovica v Guči, ga je naš Roli vprašal, če se lahko fotografira z njim. Bregovic mu je odvrnil, da ne, pač pa, da se bo on slikal z njim, ker tako dobrega pevca in animatorja no odru še ni videl. Objel je Rolija in sta se fotografirala.« Zdravje Šoštanjčanov slabše od povprečja Šoštanj statistično zaostaja v prirastu prebivalstva, ima visoko tvegano opijanje, veliko bolniške odsotnosti ..., boljši so v razvitosti, stopnji delovne aktivnosti ... Tatjana Podgoršek Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju še z nekaterimi organizacijami izdelal zdravstveno izkaznico za 212 slovenskih občin. Na lanski zadnji seja sveta so se z rezultati projekta v občini Šoštanj seznanili tamkajšnji svetniki. Ti kažejo, da so kazalniki zdravja nekoliko nižji od povprečja v Sloveniji. »Splošna ugotovitev ni toliko pomembna, bolj, kateri so kazalniki z negativnim predznakom, in prizadevanja, kaj lahko naredimo skupaj, da bo bolje,« nam je dejala razlagalka Nuša Konec Juričič, dr. med. s celjske območne enote inštituta in dodala, da na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanj. Kljub temu so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države, kar potrjuje, da na razlike v zdravju vplivajo socialno-eko-nomski dejavniki (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev. Kazalniki Občina Šoštanj pri kazalnikih na področju zdravstvenega stanja in umrljivosti izstopa v bolniške odsotnosti, ki je višja v primerjavi s slovenskim povprečjem. Več od povprečja je tudi oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srč- ne kapi je v občini Šoštanj 2,9 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji 1,9. Pri dejavnikih tveganja za zdravje in preventivo pa občina Šoštanj nekoliko izstopa pri deležu kadilcev, višji od slovenskega povprečja je delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji, pod slovenskim povprečjem pa je odzivnost občanov v progra- NIJZ se je projekta lotil tako, da so iz zbranih podatkov naredili več kazalnikov in jih razvrstili v štiri makroskupine: dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. Prav tako je inštitut za vsako slovensko občino pripravil tudi kratko publikacijo s prikazom ključnih kazalnikov zdravja, tveganega vedenja, preventivnih dejavnosti, ki so jim dodane aktualne javnozdravstvene vsebine in kratek vsebinski opis zdravstvenega stanja v občini. Prikaz vključuje 35 ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. mu Svit. »Ob tem bi kazalo še povedati, da je lokalna skupnost boljša od slovenskega povprečja po razvitosti in delovno aktivnem prebivalstvu. Nekoliko pa preseneča višji delež oseb z nižjo izobrazbo, osnovnošolsko ali še nižjo. Nekatere kazalnike je težko vrednotiti tudi zaradi tega, ker občina Šoštanj sodi po velikosti med srednje, po številu prebivalcev pa med manjše občine.« Veliko se da narediti Na vprašanje, kaj lahko stori lokalna skupnost za izboljšanje kazalnikov, ki odstopajo, je sogovornica menila, da veliko. Njeno vlogo vidi pri tvornejšem sodelovanju s partnerji - udeleženimi, ki imajo poleg nje največji vpliv na zdravje. To so center za socialno delo, zdravstveni dom, šolske institucije, nevladne organizacije. »Bilo bi dobro, če bi skupaj oblikovali strategijo zdravja za naslednjih 5, 10 let, izbrali prednostna področja in določili nekoga, ki bo udeležene v projektu povezoval in spremljal dogajanje.« Prav tako še dodaja, lahko v proračunu podpira dejavnosti, ki so v korist čim večjemu številu občanov. Gre za posodabljanje cest, ureditev peš in kolesarskih poti, fitnesov na prostem, poskrbi lahko za težje gibljive občane. »Tudi opozarjanje občanov na težave, njihovo spodbujanje k čim bolj zdravemu načinu življenja je prav tako eden od številnih vzhodov,« je še dejala Nuša Konec Juričič. a Sveti trije kralji prepevali tudi po Šaleški dolini 6. januarja godujejo sveti trije kralji Boltežar, Gašper in Mel-hior. Sveti trije kralji, tudi Trije modreci so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu. Spremljala jih je zvezda repatica. V Jeruzalemu jih je sprejel kralj Herod, ki je želel da bi mu povedali kje se bo Jezus rodil, da bi ga lahko ubil. Ko so Jezusa našli, so mu darovali tri darove: sveto kadilo (kot bogu), zlato (kot kralju) in plemenito miro (kot človeku). Nato jim je bog ukazal, naj se ne vračajo k Herodu in se vrnejo v svojo deželo po drugi poti. Vse pogosteje se organizirajo skupine mladih fantov, ki obujajo ta spomin s petjem po domovih. Na predvečer praznika zato kristjani takrat svoje domove pokropijo z blagoslovljeno vodo in pokadijo s kadilom. V jaslice postavijo te tri kralje. S kredo pa nad vhodna vrata napišejo letnico in začetnice imen teh kraljev: 20+G+M+B+17. Na sliki Trije kralji, ki so obiskovali domove in prepevali v Šaleku. a Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 12. januarja 2017 Šlandrova prijaznejša za pešce Kdaj širitev in ureditev parkirišča pred Kersnikovo 1, kjer imajo prostore tudi mestna četrt, društva in banka? Milena Krstič - Planine Velenje - V Mestni četrti Desni breg so se v lanskem letu najbolj razveselili obnovljene Šlandrove ceste. Ta je zdaj veliko bolj varna za pešce, zlasti otroke, ki po njej dnevno hodijo v šolo in iz nje. V mestni četrti pa so bogatejši še za nekaj sicer manjših, a za kakovost bivanja v njej pomembnih pridobitev. Šercerjeva je dobila novo razsvetljavo. Prejšnja je motila stanovalce, ker jim je svetila naravnost v bivalne prostore. Na avtobusni postaji na Tomšičevi so uredili streho, med Vojkovo in samskim domom pa razsvetljavo. »Zdaj si želimo ureditve parkirnih prostorov med tako imenovanima zgornjo Namo in blokom petinpetdeset. To ni niti asfaltirano. Pobudo za ureditev smo že posredovali pristojnim,« pravi predsednica sveta mestne četrti Jelka Sever - Časl. V zadnjem času veliko govorijo tudi Jelka Sever - Časl: »Upam, da bomo v tem letu naposled ŠENT-u našli primernejše prostore.« o protihrupni in protiprašni ureditvi Tomšičeve ceste. »Nujno pa bi bilo razmisliti tudi o postavitvi krožišča med Jenkovo in Tomšičevo cesto, saj je v prometnih konicah v tem križišču promet zelo zgoščen in nepretočen.« Še naprej si bodo skupaj s stanovalci Kersnikove 1 prizadevali za ureditev parkirnih prostorov. Obstoječi še zdaleč ne zadoščajo potrebam in tudi premalo jih je. V tem stanovanjskem objektu so prostori mestne četrti, v njih gostuje nekaj društev, v njih pa se srečujejo tudi predstavniki večjih okoliških stanovanjskih blokov, ki za to nimajo svojih prostorov. »Upamo, da bomo v tem letu naposled le uspeli najti primernejše prostore za ŠENT, društvo za pomoč odvisnikom. V iskanje primernejših se je vključila tudi Mestna občina Velenje. Sedanji prostori ne zadostujejo vsem pogojem, ki so za izvajanje njihove dejavnosti predpisani in jih društvo potrebuje,« pravi Sever - Časlova in prebivalce vabi, da jih večkrat obiščejo in jim posredujejo svoje ideje za izboljšanje življenja v mestni četrti. Skupaj jih bodo poskušali uresničiti. Defibrilator je velika pridobitev V Šentilju v zadnjih treh mesecih uresničili veliko želja - Dela na pokopališču v polnem teku - Kraj dobil tudi novo javno razsvetljavo in dve pokriti avtobusni postajališči Bojana Špegel Šentilj pri Velenju - Tik pred iztekom leta so se v KS Šentilj razveselili montaže defibrilator-ja na zunanjo steno doma krajanov. Kupili so ga z izkupičkom od najemnin za športno igrišče, poleg tega pa so kupili tudi 15 nabave povečalo za 600 evrov. »A ker vemo, da lahko defibri-lator v primeru zastoja srca reši življenje, smo želeli, da je v središču kraja in ga lahko uporabi vsak. Zato, da ga bomo znali uporabljati, smo že pripravili dve izobraževanji, z njimi pa bomo nadaljevali tudi v januarju,« dovoljenje za izgradnjo novega dela pokopališča. Ker jim je šlo vreme jeseni na roko, so obnovili oporni zid in zgradili novo žar-no steno. »Naše pokopališče bo, ko bodo vsa dela končana, eno lepših v bližnji in daljni okolici,« je prepričan Podbornik. Povedal nam je še, da so krajani zelo ve- Janez Podbornik in Alojz Leskovšek sta namenu predala defibrilator, ki ga je krajevna skupnost kupila z denarjem od najemnin za športni park. novih miz za dvorano. Od septembra do konca decembra pa jim je uspelo dokončati še marsikaj, kar so zapisali v plan dela za lani. Defibrilator sta namenu predala predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik in predsednik Društva upokojencev Šentilj Alojz Leskovšek. Ker so želeli, da je defibrilator dostopen vsem krajanom, so ga namestili na zunanji steni doma. Zato so morali dokupiti še posebno ogrevano ohišje, kar je strošek nam je povedal Podbornik. Ob tem je dodal, da so v zadnji tretjini leta 2016 v Šentilju res veliko naredili. »V športnem parku smo zamenjali staro razsvetljavo na nogometnem igrišču. Nova je varčnejša, park pa ostaja središče družabnega življenja v kraju. Posodobili smo tudi javno razsvetljavo in na dveh avtobusnih postajališčih postavili nadstreške, da naši otroci v slabem vremenu lahko počakajo na suhem.« Zelo so veseli, ker jim je uspelo posodobiti tudi gradbeno seli, da je družba Si.mobil postavila nov komunikacijski objekt, ki omogoča dober signal na mobilnih telefonih in dostop do interneta tudi tam, kjer prej ni bil mogoč. Takih »sivih lis« pa je bilo v Šentilju veliko. »Sedaj lahko rečemo, da je tudi Šentilj stopil v 21. stoletje,« je ugotovil predsednik sveta KS, ki pravi, da se bodo še naprej trudili, da bo v kraju vladalo pozitivno vzdušje in da bodo še naprej gojili med-sosedsko pomoč. Največ denarja za naložbe V proračunu Občine Šmartno ob Paki za vaške skupnosti po 500 evrov - Večino nalog naj bi uresničili Tatjana Podgoršek Česa se lahko nadejajo letos v 10 vaških skupnosti (VS) v občini Šmartno ob Paki, naj bi bilo znano, zagotavlja tamkajšnji župan Janko Kopušar, ob pripravi občinskega proračuna 2017. Vse so predložile delovne programe, na sestanku z njihovimi predsedniki pa so stvari tudi uskladili. Kot pravi Kopušar, so aktivnosti zastavili v treh smereh: poleg večjih naložb, ki so v pristojnosti občine, še na tiste, ki jih načrtujejo odbori VS in jih v večini opravijo s prostovoljnim delom (lokalna skupnost jim pri tem pomaga z materialnimi sredstvi, zagotovitvijo potrebnih strojev in tega je kar nekaj), tretjo smer pa predstavlja družabno življenje krajanov ter njihovo sodelovanje na skupnih prireditvah, kot so vaške igre, Martinovanje ... »V občinskem proračunu je predvidenih za vsako VS po 500 evrov, za naložbe pa blizu 700 tisoč evrov. V programih so VS, pričakovano, izpostavile predvsem izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja ter posodabljanje cestne infrastrukture. Zastavljene naloge so realne in po oceni bomo večino med njimi lahko uresničili. Za dolgoročne naloge pa smo se dogovorili, da jih bomo udejanjali po korakih.« Med letošnjimi prednostnimi naložbami so izgradnja kanalizacije v Gavcah, nadaljnje urejanje komunalne infrastrukture v Šmartnem ob Paki, tu načrtujejo še ureditev parkirišča, izgradnjo pločnika v Rečici ob Paki, posodobitev krajših cestnih odse- kov v Velikem Vrhu in Slatinah. Med manjšimi naložbami pa so postavitev novih avtobusnih postaj ter ureditev urbane opreme (postavitev klopi, ureditev oglasnih tabel ...). V preteklosti so VS, v katerih so krajani pokazali voljo in pripravljenost za sodelovanje pri izvedbi projektov, imele prednost pred drugimi. Bo tudi letos tako? »Težko govorim o prednosti. Lahko pa zatrdim, da bomo prednostno obravnavali pobude, pri izvedbi katerih bodo krajani pripravljeni prispevati svoj delež v denarju ali z delom. Sicer pa velja vse pohvaliti za njihovo delo. Vse kljub skromnim sredstvom delajo dobro v zadovoljstvo krajanov in tudi lokalne skupnosti,« je še dejal Janko Ko-pušar. a Na obzorju nove naložbe V Občini Šoštanj se niso odpovedali nobenemu od lanskih načrtov Milena Krstič - Planine Šoštanj - Projekti, ki so se jim bili v lanskem letu v Šoštanju zaradi neizpolnitve odškodninskega sporazuma v TEŠ prisiljeni odpovedati, še vedno ostajajo njihove prioritete. Tako so v proračun za letošnje leto kljub okrnjenim virom financiranja že uvrstili izgradnjo Kajuhove-ga spominskega obeležja v Za-vodnjah. Na prvem mestu prizidek h glasbeni šoli Zdaj upajo, da bodo na plodna tla naleteli tudi intenzivni pogovori, ki jih v zadnjem obdobju vodijo s HSE, TEŠ in PV v zvezi z odškodninskimi sredstvi. Tako bi lahko izpeljali tudi tako želeno in težko pričakovano naložbo, kot je prizidek h glasbeni šoli, ki je izpadel iz njihovih lanskih načrtov. »Gradnja prizidka je na prvem mestu in takoj, ko ga bomo lahko finančno pokrili, bomo sprejeli rebalans proračuna in objavili razpis,« pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev. Za avtobusno postajo ni težava v denarju Eden velikih projektov v mestu Šoštanj je obnova avtobusne postaje, vključno z novim objektom. Ta je prenove res potrebna. Pri tem pa se ne zatika pri de- narju, kot je to običajno, ampak pri pridobivanju soglasij. Nikakor jim ne uspe pridobiti pozitivnega soglasja Slovenskih železnic, ki ga potrebujejo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa čeprav objekt ne bo stal prav nič bližje železniškim tirom, kot stoji sedanji. »Pred novim letom so nam pomoč pri pridobivanju soglasja obljubili na direktoratu ministrstva za infrastrukturo. Tam ne vidijo nobenih ovir za to, da ga ne bi mogli dobiti. Zdaj v to obljubo usmerjamo vse upe,« pravi podžupan. Gradnje bi se lotili v javno-za-sebnem partnerstvu tako, da bi Občina Šoštanj partnerju, ki bo uspel na razpisu, podelila stavbno pravico, prepustila pa bi mu gradnjo objekta in poslovnih prostorov nad njim. Marijin trg postopno Celostna prometna strategija, ki nastaja za Občino Šoštanj, med drugim predvideva postopno omejevanje prometa na Trgu bratov Mravljak, ki ga Šošta-njčani vse pogosteje imenujejo Marijin trg. Za ta namen so v proračun za leto 2018, svetnice in svetniki so ga sprejeli decembra lani, predvideli sredstva za ureditev parkirišč pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem. »Ta parkirišča bi nadomestila vsa parkirišča na Trgu bratov Mravljak, trg pa bi potem postopno začel dobivati tudi novo podobo.« Nadaljujejo posodabljanje zdravstvene postaje Ljubno - Občina Ljubno je v minulih letih že namenila za posodobitev in ureditev okolice tamkajšnjega zdravstvenega doma nekaj denarja. Tudi lani ga je, in sicer za ureditev referenčne ambulante, ki je začela delovati decembra. Stroški ureditve so znašali blizu 50 tisoč evrov, lokalna skupnost jih je zagotovila iz občinskega proračuna. Letos pa občina v zdravstvenem domu načrtuje ureditev oziroma obnovo splošne ambulante s čakalnico. Vrednost predvidenih del ocenjujejo na 100 tisoč evrov. . tp ■ ■ ■ Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 12. januarja 2017 AS NAŠI KRAJI IN LJUDJE BISERI maturantskega plesa Tudi letos bomo izbrali bisere maturantskega plesa Dijaki zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje so se na maturantski ples začeli pripravljati kmalu po začetku šolskega leta. Sedaj, ko smo že v letu 2017, pa pričakovanje dogodka, ki vsakemu maturantu in maturantki ostane v posebnem spominu, postaja- jo še bolj intenziv- no. Tudi letos bomo na maturantskih plesih, ki se bosta v velenjski Rdeči dvorani zgodila v petek, 17. marca, in soboto, 18. marca, izbirali najbolj izvirno urejene maturante in maturantke. Akcijo tradicionalno skupaj pripravljamo podjetje Naš čas, Šolski center Velenje in modni oblikovalki Petra Meh ter Jelena Stevančevič. Komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev izbora, bo tudi letos izbrala 18 kandidatov za naziv »Biser maturantskega plesa 2017«, ki ga bosta prejela fant in dekle. A zadnja izbira bo vaša, dragi bralci, saj boste lahko za svoje kandidate tudi letos glasovali s pomočjo kuponov, objavljenih v Našem času. Plesalo bo 393 maturantov V šolskem letu 2016/2017 zaključuje izobraževanje 75 dijakov Gimnazije, 43 dijakov Šole ta rudarstvo in varstvo okolja, 85 dijakov Strojne šole, 85 dijakov Šole za storitvene dejavnosti in 105 dijakov Elektro in računalniške šole. Če bodo plesali vsi, se bo letos v dveh večerih na plesnem podiju zavrtelo 393 maturantov. V petek, 17. marca, bodo svoj večer slavili dijaki gimnazije in Šole za storitvene dejavnosti, v soboto, 18. marca, pa dijaki Strojne šole, Šole za rudarstvo in varstvo okolja ter Elektro in računalniške šole. Zagotovo vsi že komaj čakajo, pa čeprav jih čaka še nekaj priprav. Upamo, da bomo v njih pomagali tudi mi, saj bomo vse do maturantskih plesov pripravljali modne nasvete za maturante, maturantke in njihove starše. S pomočjo Mateje Klemenčič, ravnateljice Šole za storitvene dejavnosti, ki akcijo koordinira na ŠCV, pa smo preverili, če napetost med dijaki zaključnih letnikov že kaj narašča. Jure Šilc, dijak Šole za storitvene dejavnosti, smer ekonomski tehnik: »O maturantskem plesu razmišljam, predvsem pa redno obiskujem plesne vaje, saj želim nastopiti na plesu tudi kot dober plesalec. Do sedaj sem se naučil če-tvorko, angleški valček, tango. Rad hodim na vaje, saj nadgrajujem osnove, ki so mi ostale od valete. O videzu pa še nisem veliko razmišljal, zato bom spremljal nasvete v Našem Času. Najbolj se veselim, da bom ta večer s svojo družino in da bomo s sošolci poskrbeli za dobro voljo in nepozaben večer.« Sabina Hann, dijakinja Šole za storitvene dejavnosti, maturantka v programu ekonomski tehnik: »Maturantski 15 M „ž? rlF ^ sL ples ze tez* »* v ** \ ko čakam. Pridno obiskujem plesne vaje, najraje plešem tango, četvorko, angleški valček, disco fox in slowfox. Pri plesih mi gre dobro, imam pa težave, tako kot večina maturantk: pri izbiri maturantske obleke. Tudi po lokalnih časopisih bom pobrskala za nasvet, kaj je letos najbolj 'in'. Čeprav me iskanje obleke in idej za dober videz že nekaj časa zaposluje, to ne vpliva na učenje in trud, ki je namenjen dobremu učnemu uspehu. Na maturantski ples bom povabila svojo družino, saj želim ta nepozabni večer preživeti tudi v družinskem ozračju.« ■ O duši, energijah in mislih Izvorna zakladnica znanja je duša - Energije, s katerimi se lahko zdravimo, že nosimo v sebi - Tudi misli, ki jih ne izrečemo naglas, imajo moč Tina Felicijan Velenjčan Stojan Knez se predstavlja kot energo-terapevt, radiestezist, mojster rituala hoje po žerjavici, tudi pesnik in pisatelj. Ima dva odrasla sinova in šest vnukov. Odkar se je pred tremi desetletji začel ukvarjati z radiestezijo, so njegova velika ljubezen energije, ki jih je začel raziskovati, ko gaje življenje izzvalo k temu. Znanje je začel pridobivati ob rojstvu svojih otrok, ki sta imela zdravstvene tegobe. Na eni od terapij mu je bioenergetik dal nalogo, naj začne delati na svojem otroku. »Zadeve so stekle same od sebe,« pravi danes. Znanje je nadgrajeval na seminarjih in spoznal ostale tehnike zdravljenja. Zadnja tri leta izvaja ritual hoje po žerjavici in na različnih delavnicah pomaga drugim. Znanje zdaj predaja na delavnicah in skozi knjige - naslov prve je Iz duše v tvoje srce, v kateri so orakeljska sporočila duše telesu, naslov druge pa Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne, vsebuje pa zgodbe in pesmi za otroke. Z dušo do znanja Sposobnosti čutenja, razumevanja, upravljanja energij imamo vsi v sebi, pravi. »Ko mati prime svojega otroka, mu daje energijo. Če imamo glavobol, se primemo za glavo. Te danosti imamo praktično vsi in se dajo priučiti oziroma jih potegnemo iz globine svoje duše. Če delamo iz srca, z ljubeznijo, dobimo vse potrebno znanje, ki ga v tistem trenutku potrebujemo.« Duša je po Stojanovih besedah tisto več od tega fizičnega telesa, ki ga imamo za to zemeljsko potovanje. Je energija, ki z nekim poslanstvom, z nalogo, ki jo mora v tem življenju speljati, pride v naše telo. V sebi ima vse informacije, ki jih naše telo potrebuje za kakršenkoli namen. Do teh informacij lahko zelo enostavno dostopamo z medita- Otroci priprav na hojo po žerjavici ne potrebujejo. »Otroci so čiste duše. Ne vedo, kaj je 800 stopinj Celzija, kaj je nevarno, prav, narobe. Zato enostavno zakorakajo čez žerjavico. Eden mojih vnukov je to brez kakršnihkoli tegob storil pri dveh letih. Prav tako drugi vnuki,« utemeljuje Stojan Knez. cijo, kakršnokoli tehniko sproščanja, da začnemo zaupati svojemu telesu, svoji intuiciji, notranjemu vodstvu, pravi Stojan. Meditacija ni rezervirana samo za posvečene Moč naših misli je tako velika, da gre v njihovi smeri naša energija, kar se lahko pokaže tudi v izboljšanem zdravstvenem stanju telesa ali duha. »S temi mislimi kreiramo svoje celotno življenje. Da se fizično dokazati, da z mislimi lahko podaljšamo del telesa, denimo prst, lahko si olajšamo bolečine v hrbtenici,« pojasnjuje. Če imajo misli tako moč ge-neriranja pozitivnih učinkov, enako velja tudi za negativne. Zato se je koristno naučiti upravljati misli. Obstaja veliko ne preveč zapletenih tehnik usmerjanja misli. Tudi meditacija, ki v zahodni civilizaciji ni vsakdanja praksa, ampak jo pripisujemo ljudem s posebnimi veščinami v posebnih okoliščinah, je nekakšno upravljanje misli. Stojan Knez meditira v vsakdanjem življenju. »To je močna tehnika, s katero gremo vase in se na nek način pogovorimo sami s sabo oziroma Stojan Knez:»V življenju se nam vsak dan dogajajo čudeži in vse premalokrat jih vidimo.« poiščemo tegobe in vzroke zanje. Zastavimo si vprašanja in telo nam da odgovor. V trenutku, ko to potrebujemo, se z meditacijo umirimo,« je pojasnil. Korakanje čez žerjavico odpravi vsako oviro Hoja po žerjavici je dolgo bila njegov izziv. Pred tremi leti jo je začel voditi na domačem dvorišču za prijatelje in znance. Cilj rituala, ki traja od pet do šest ur, je zavedati se strahov, se z njimi soočiti in jih predati ognju. »Žerjavica ima približno 800 stopinj Celzija. A med pripravami se z nekim igrivim pristopom in povezanostjo posameznikov naš um izklaplja. Povezava je na koncu tako moča, da si povsem zaupamo, ozavestimo, da to zmoremo in naredimo tisto, kar velja za nemogoče.« Ko nam to uspe, spoznamo, da v življenju nimamo nobenih ovir in lahko storimo karkoli, je pojasnil. Namen njegovih prizadevanj je poleg lajšanja raznih tegob tudi širjenje zavesti o tej notranji moči. »V življenju ni nobenih omejitev, nobenih bolezni, ki se na nek način ne bi dale omiliti, odpraviti in dokončno izkoreniniti,« je sklenil. a V novem letu bodite prijazni sami s seboj! Pred nami je novo leto in z njim cel kup načrtov. Prav gotovo ste si obljubili, da boste z začetkom novega leta zaživeli povsem drugače, bolj kakovostno, da boste zase storili veliko več. Novoletna zaobljuba, je nekakšna prisega samemu sebi ali dolgoročni cilj, ki zadeva nas same. Morda je to sprememba prehranjevalnih navad, bolj redno ukvarjanje s športom, opustitev kajenja, manjša vzkipljivost ali večji optimizem. V splošnem naj bi torej z uresničitvijo takšnih zaobljub izboljšali kakovost svojega življenja in posredno tudi življenja drugih. Če res želite, da se zaobljuba, novoletna ali tista, sklenjena na kateri koli drugi dan v letu, uresniči, potrebujete dvoje: trden namen in prepričanje, da vam bo uspelo. Zastavite si stvarne cilje. Zadeti sedmico na lotu, recimo, ni eden takšnih. Cilj mora biti dosegljiv, merljiv; v nasprotnem primeru boste kaj kmalu razočarani. Vnaprej si pripravite načrt. Ne čakajte do zadnje minute, seveda naj ta ne bo zapleten; pripravljen naj bo tako, da ga bo preprosto začeti, izvajati in zaključiti. Postavite ga na vidno mesto, kjer vas bo vedno spominjal na to, kar ste si zadali. Nihče ne doseže cilja tako, da poskuša storiti vse hkrati, zato velike cilje razbijte na manjše. Na primer, zavežite se, da boste shujšali tako, da boste začeli hoditi in spremenili prehranjevalne navade. Mnogi niste vajeni zajtr-kovati in se vam misel na hrano v zgodnjih jutranjih urah naravnost upira. Vase spravite samo kavo, za vse drugo pa običajno zmanjka časa. Z jutranjo kavo počakajte vsaj 20 minut; sadje vedno uživajte na prazen želodec. Za zajtrk pojejte ne kaj žlic kuhane prosene kaše z mlekom ali jogurtom. Neodvisno od vremena se vsak dan gibajte na svežem zraku, občasno avto pustite doma in se odpravite peš. Pojdite na sprehod s psom, sprehodite se do gozda, travnika, parka ali kar po mestu. Tudi če niste ljubitelji športa, si vsak dan vzemite nekaj časa za gibanje. Bel kruh, testenine in riž zamenjajte s polnozrnatimi različicami. Sadje uživajte vsak dan, citruse v obliki sveže iztisnjenega soka ali pa jih kar pojejte. Vitamin C je še posebno dobrodošel, saj poživlja ter preprečuje prehlad in gripo. Blagodejno vpliva tudi na kožo, saj pomembno sodeluje pri tvorbi ko-lagena. Privoščite si masažo! Če se ne odločite za masažo vsega telesa, vam svetujemo masažo stopal, po kateri se boste počutili, kot da lebdite. Stopite pred ogledalo. Kaj vidite? Kam vam uhaja pogled? Iščete napake? Se lahko nasmehnete sami sebi? Nezadovoljstvo s svojim telesom lahko vpliva na vaše mišljenje, čutenje in samopodobo. Hkrati z negativno predstavo o lastnem telesu pridejo tudi občutki sramu in tesnobe, čustveno nerav-novesje, šibko samospoštovanje, tesnoba in depresija. Zato je pozitivna in zdrava telesna podoba nujna; le tako se lahko dobro počutimo v svoji koži. Zavedajte se, da ste enkratni in posebni. Različni ste od vseh drugih ljudi na svetu. Imate osebnost in značaj, nimi in negativnimi la? stnostmi vred. Sprejmite oboje. Če želite spoštovati druge in če želite, da vas bodo drugi spoštovali, morate najprej spoštovati sebe. Razumite, da nihče ni popoln. Ciljajte na stvari, ki se vam zdijo res pomembne, ne na tiste, za katere menite, da bi bile pomembne drugim in tiste, za katere menite, da jih drugi pričakujejo od vas. Življenje prinaša marsikaj nepričakovanega, zato morate biti tudi pri doseganju najpreprostejših ciljev pripravljeni na prilagajanje. Bodite prožni in pričakujte, da se vaš načrt utegne spremeniti. Morda boste morali spremeniti celo cilje! Do sebe bodite prijazni in prizanesljivi; pri učenju novih načinov razmišljanja bodite potrpežljivi. Obravnavajte se kot človeka, ki ga imate res radi. Vsaka stvar, ki jo boste naredili, bo posledica vaše odločitve, pa če vam je to pozneje všeč ali ne. Naučite se videti lepo v svetu, ki vas obdaja; tako boste videli tudi lepo v sebi. Ustavite se, zazrite se v modro nebo, nasmehnite se otroku, ki vam prekriža pot. Opazite čim več stvari. V letu, ki je pred vami, si dovolite čutiti! Če prave poti do cilja vendarle ne boste našli, vam lahko pomagamo mi. Odločite se za prava dejstva - bodite sproščeni, sveži in polni energije in naj Vam pri tem pomaga- ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER VELENJE! ■ Karmen Petek Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 12. januarja 2017 Rokometaši sklenili počitnice Trener Gorenja Velenja Borut Plaskan zbral svoje izbrance na prvem treningu v novem letu Velenje - Nekoliko daljši premor, ki se je začel 23. decembra po pokalni tekmi v Šmartnem pri Litiji, je rokometašem slovenskega podprvaka dobro del. Ti so se v dvorano vrnili polni dobre volje in delovnega elana, kar pred začetkom drugega dela sezone velenjskemu štabu zagotovo prinaša sladke skrbi. Soigralci so po slabih dveh mesecih v svoji družbi z velikim veseljem pozdravili Luko Mitrovica, ki se je po težki poškodbi orbitalne kosti znova pridružil ekipnim treningom. Snidenja s soigralci ni želel zamuditi niti Anže Ratajec, ki zaradi poškodbe kolena moštvu iz Šaleške doline v tej sezoni ne bo mogel več pomagati. Prva treninga v letu 2017 pa je po dogovoru s trenerjem izpustil le Darko Stojnic, ki pravega počitka ni imel. Čas od konca decembra je namreč preživel z mladinsko reprezentanco, ki je minuli konec tedna dose- gla lep uspeh. Krožni napadalec, ki bo aprila dopolnil 21 let, se bo ekipi priključil v četrtek. Moštvo črno-rumenih prvi preizkus čaka šele v nedeljo, 5. februarja. Tedaj bo v Velenju na tekmi Lige SEGA Gazprom gostoval Vardar iz Skopja. Vmesni čas, v katerem bodo oči rokometne javnosti v veliki meri uprte v Francijo, kjer bo v prihodnjih dneh potekalo svetovno rokometno prvenstvo, bodo Velenjčani izkoristili za pet pripravljalnih tekem. Prvi bosta na sporedu že to soboto na 1. Memorialu Franca Poloviča starejšega v Dobovi, nato bo 20. januarja v Rdeči dvorani gostoval sosednji Slovenj Gradec 2011, teden dni za tem pa še Borac m:tel iz Banja Luke. Vstop na obe tekmi bo prost. Vmes se bo v torek, 24. januarja, v Mariboru odvil obračun z Branikom. Na olimpijskih igrah z nasmehom do ušes Olimpijske igre je doživela tako s tribun kot v zakulisju - Družba športnih zvezdnikov jo je prevzela - Rio de Janeiro se ji je pokazal v svoji najboljši luči Tina Felicijan Velenjčanki Zali Fendre, absolventki novinarstva, športni nav-dušenki, učiteljici tenisa za otroke, ki dela tudi v teatru, bo staro leto gotovo ostalo v spominu kot tisto, v katerem je prvič doživela olimpijske igre od blizu. Že dve leti pred svetovnim športnim spektaklom v Riu de Janeiru se je odzvala vabilu prostovoljcev in se skupaj z 200 tisoči prijavila v izbor za 70-tisoččlansko ekipo, ki je pomagala v zakulisju olimpijskih iger. Izbor ni bil zahteven, je pa bil dolgotrajen, pravi Zala, ki se še danes spominja dne, ko je po reševanju testov in video intervjujih končno prejela novico, da je članica posadke, ki bo delala na teniškem turnirju. »Sploh nisem mogla verjeti, da je res, ker res nisem pričakovala, da bom izbrana,« je razlagala in obujala spomine na tremo in spoštovanje, ki ju je kljub izkušnjam s potovanji imela, ko se je sama odpravila v zloglasno velemesto, ter na popotniško srečo in gostoljubje, ki ju je takoj doživela. »Ko sem videla, da so ljudje res odprti in dobrosrčni, sem se sprostila in začela uživati. Čeprav organizacija resda ni bila na najvišji ravni, se je z vzdušjem, ki so ga naredili ljudje, vse neverjetno dobro izšlo,« je povedala Velenjčanka, ki je doživela generalko otvoritve na skoraj polni Maracani. »Nogometa ne spremljam tako rada, a sem vseeno imela nasmeh do ušes, ko sem se zavedla, da spremljam tak dogodek na tem kultnem stadionu. Tega res ne doživiš vsak dan in kdo ve, kdaj bom spet imela priložnost za kaj podobnega.« Partija na olimpijskem igrišču Ker je Zala že od malega v tenisu, jo je novica, da bo delala na teniškem turnirju, še posebej razveselila. Njena naloga je bila, da igralce pospremi iz klicne sobe do izhoda na igrišče, po tekmi pa v medijsko središče. Med drugim tudi Rafaela Nadala in Juana Martina del Potra, kar ji je še posebno v ponos. Med tekmami je bila prosta in si jih je lahko ogledala od koderkoli. »To me je presenetilo. Če ne bi bili v Braziliji, bi najbrž vse bilo veliko strožje,« razmišlja danes, a se ne pritožuje, saj je tako doživela tako zakulisje kot obličje dvobojev. Pravi, da so igralci v resnici pre- Kulturno presenečenje Opozorilom navkljub se je Zala v Riu dobro počutila, je pa upoštevala nasvete, naj po mestu ne hodi sama in naj ne ostaja zunaj pozno v noč. Spremljala je sicer novice o kriminalu, vsa infrastruktura ob njenem prihodu nekaj dni pred igrami še vedno ni bila dokončana, promet je bil zaradi preusmeritev ponekod neznosen. »Mislim pa, da sem mesto videla in doživela v najboljši mo- uvrstitev nista obetala denarne nagrade.« Poleg tega, da je Zala Fendre s prostovoljnim delom na olimpijskih igrah 2016 doživela del tistega, o čemer je kot športnica in ljubiteljica športa sanjarila, ji je ta izkušnja dala še veliko več. Zdaj bo manj oklevala, preden se bo pomerila s konkurenco pri kakem razpisu. »Nimaš česa izgubiti, samo pridobiš lahko,« je prepričana. Hvaležna pa je tudi za neprecenljivi občutek, ki so ji ga dali domačini: da se lahko dobro počutiš v svoji koži, ker te brez nenehnega dokazovanja sprejmejo takega, kot si. Nordijska kombinacija Jelenko letos do prve točke Po treh tednih tekmovalnega premora se je minuli vikend v Lahtiju nadaljeval svetovni pokal v nordijski kombinaciji s sedmo tekmo v tej sezoni. Slovenske barve tudi na prizorišču februarskega svetovnega prvenstva zastopa samo Marjan Jelenko, član Smučarsko skakalnega kluba Velenje, pod vodstvom Igorja Jelena. Jelenko je dobro skakal že na treningu, malce slabše pa v kvalifikacijah. Na sobotni tekmi je na veliki skakalnici v Lahtiju skočil 106,5 metra, kar mu je prineslo 84,4 točk in 3:23 zaostanka (30. mesto) za prepričljivo najboljšim Norvežanom Jarlom Ma-gnusom Riiberjem, ki je skočil 128 metrov. V tekaškem delu preizkušnje Jelenko ni izgubljal, nasprotno, v prvi polovici proge se je dobro držal tekmecev in v drugi del prišel na repu dobitnikov točk. Naš kombinatorec je v ciljnem sprintu ubranil 30. mesto in s tem osvojil prvo letošnjo točko svetovnega pokala. Na nedeljski tekmi pa je Marjan Jelenko po 31. mestu po skakalnem delu (skočil je 117 metrov) tekel slabše in ostal brez novih točk. Svetovni pokal se nadaljuje prihodnji teden z dvema posamičnima in eno ekipno preizkušnjo v italijanskemu Val di Fiemmeju. Vrhovnik šestnajsti V norveškem Hoeydalsmu se je s četrto in peto tekmo nadaljeval celinski pokal v nordijski kombinaciji. V nedeljo, 8. januarja, se izkazal Velenjčan Vid Vr-hovnik, ki je bil po skokih 15. V teku je izgubil le eno mesto in končal na 16. mestu. Vrhovnik je tako osvojil prve točke v celinskem pokalu v tej sezoni in dosegel najboljši rezultat v karieri na tem nivoju tekmovanja. ■ Skoki Osterc potrdil kvoto V nemškem Ti-tisee-Neustadtu so minuli vikend smučarji skakalci opravili še z drugo in hkrati zadnjo tekmo celinskega pokala v drugi zimski periodi tega tekmovanja. Takoj za najboljšo deseterico je tekmo končal Aljaž Osterc na 11. mestu. Že na naslednjih tekmah bo Slovenija lahko nastopila s sedmimi skakalci. Osterc, ki je v Nemčiji potrdil odlične nastope iz Engelberga in je kot tretji v seštevku te periode (za Forfangom in Danielom Huber-jem), je Sloveniji zagotovil sedem skakalcev tudi v prihajajo- či periodi svetovnega pokala, ki zajema tekme v Wisli, Zakopa-nah in Willingenu. V skupnem seštevku celinskega pokala, ki se bo prihodnji konec tedna nadaljeval v Garmi-sch-Partenkirch-nu, vodi Daniel Huber pred Ce-netom Prevcem in Forfangom. Pokal Cockta v Žireh V nedeljo, 8. januarja, je v Žireh potekalo tekmovanje v smučarskih skokih za Pokal Cockta za deklice in dečke. Mladi skakalke in skakalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje so dosegli naslednje rezultate: dečki do 12 let: Patrik Hladin 5. mesto; deklice do 13 let: Kaja Toplak 10. mesto; dečki do 13 let: Enej Faletič 22. mesto. Športna navdušenka Zala Fendre (skrajno levo) je v družbi slovenskega reprezentanta v namiznem tenisu Bojana Tokiča navijala za slovenske rokometaše med olimpijskim bojem z Dansko. Čeprav so izgubili, so vsi uživali v tekmi in navijaškem duhu. cej drugačni, kot se zdijo iz medijev. »Nekateri se mi prej niso zdeli simpatični. Potem pa, ko jih vidiš, kako se pogovarjajo s trenerji, z igralci, kako te pozdravijo, te presenetijo. Z Britanko Johanna Konta sva kramljali, medtem ko je skozi okno opazovala igro An-dyja Murrayja v družbi njegovega brata. Čisto nerealno,« se je smejala in opisala tudi, kako je nekaj dni pred olimpijskimi igrami med treningi pobiralcev žogic igrala tenis na istem igrišču, kjer so se pomerili najboljši. »Komaj sem dojela, da igram na igrišču, na katerem so narisani olimpijski krogi. To je izkušnja, ki ti je ne more dati nobena šola.« žni luči. Na ulicah ni bilo veliko brezdomcev, ker so jih premestili. Videla sem revščino v favelah in se zavedla, da mi živimo v luksuzu. Ampak sem se naučila tudi, da ljudje tam ne obupujejo nad pomanjkanjem, pač pa so srečni s tem, kar imajo, in iz tega želijo narediti najbolje. Ta razlika med našimi mentalitetami me je presenetila.« Presenetilo pa jo je tudi to, da v olimpijski vasi ni opazila niti enega komarja. Takrat je sicer bila zima, medtem ko je bila zloglasna zika aktualna poleti. »Mislim, da je bil virus tudi izgovor za marsikaterega športnika, ker nastop in dobra Velenjčani domov z osmimi medaljami Maribor - Sabljači sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so se v soboto, 7. januarja, udeležili državnega prvenstva za kadete in mladince. Velenjski sabljači so se zopet odlično odrezali in dokazali, da v teh kategorijah tvorijo vrh slovenskega sabljanja. Posebej razveseljivo je, da so začela posegati po medaljah dekleta, kar kaže na dobro delo v klubu. Med kadetinjami se je v floretu Nika Jenko prebila do finala in na koncu zasedla drugo mesto. Na odru za zmagovalce se ji je s tretjim mestom pridružila Ana Jurjovec. V kategoriji floret mladinke se je do finala prebila Iza Šerc, ki je na koncu zasedla drugo mesto. Na tretje mesto pa se je uvrstila Pia Čretnik in tako zaokrožila odlične uvrstitve. Fantje niso hoteli zaostati za dekleti in so dokazali, da znajo tudi oni odlično vihteti orožje. V kategoriji floret kadeti je Borut Mohor-ko nastopil v finalu in na koncu dosegel drugo mesto. V kategoriji floret mladinci pa je v finalu nastopil Luka Mravljak in prav tako dosegel drugo mesto. Na tretje mesto se je uvrstil Rok Ko- vač. Državnega prvenstva so se udeležili tudi Tina Šafarič, Ema-nuel Planko, Jakob Jurjovec, Vid Mohor in Patrik Poprask, ki so zasedali mesta od 5 do 8 in bodo v prihodnjih letih pod vodstvom trenerja Klemna Špeha zagotovo posegali po višjih mestih. a Sabljaški klub ■ ■ ■ Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 17 12. januarja 2017 »«WAS ŠPORT 17 Drsališče še bolj živahno Dopoldneve rezervirale šole iz doline in okolice, popoldnevi namenjeni rekreativcem drsalcem - Hokejski klub raste Bojana Špegel Velenje, 4. januarja - Približno polovica sezone na drsališču v Sončnem parku je mimo. Vse od odprtja je drsališče dobro obiskano, največji obisk pa pričakovano beležijo ob koncih tedna. Takoj po novoletnih praznikih, ki so zaradi počitnic na drsalno ploščo privabile veliko družin iz doline in okolice, se je dogajanje malce umirilo. A ne za dolgo. Že drugi teden v januarju se je urnik močno napolnil. Kot nam pove predsednik Hokejskega kluba Velenje Matjaž Novak, so šole iz doline in okolice rezervirale večino dopoldanskih terminov za športne dneve. Doslej so dopoldanski termin uporabljali predvsem upokojenci, saj je drsanje šport, ki je blizu vsem generacijam, popoldan pa prihajajo predvsem družine in najstniki. Ko poklepetamo z obiskovalci drsališča, ki v torek, malo po 17. uri, odhajajo z ledene površine, ker se kmalu za tem začnejo treningi za mlade hokejiste velenjskega kluba, nam povedo, da je led vedno dobro pripravljen in vzdrževan. Novak pa doda, da članom Hokejskega kluba Velenje ni težko skrbeti za led na drsališču, zato to prostovoljno počnejo vsi člani kluba. V zameno lahko brezplačno trenirajo. Letos še več kot prejšnja leta, saj so treningom poleg torkovih po-poldnevov in večerov namenili tudi petkove popoldneve. »Na začetku je bilo med obiskovalci drsališča nekaj negodovanja zaradi novega urnika, a so, ko smo jim razložili, kako veliko zanimanje je med mladimi za učenje drsanja in malo šolo hokeja, razumeli. Zato sedaj ne slišimo več pripomb,« nam pove sogovornik. Zelo velik obisk beležijo tudi ob petkih zvečer, ko na ledu potekajo treningi kerlinga, igre, pri kateri pometajo tudi fantje, saj sta glavna rekvizita posebni drseči kamni in metle. »Ob petkih zvečer je na drsališču vedno gneča, vsako leto je navdušencev za šport, pri katerem ne potrebujemo drsalk, več. Naša ekipa, ki se imenuje »Abuhi«, bo letos zaigrala v drugi slovenski ligi, kar Med mladimi je zanimanja za igranje hokeja iz leta v leto več. Razvoj pa jim omogoča prav velenjsko drsališče, ki ga financira MO Velenje. f Predsednik Hokejskega kluba Velenje Matjaž Novak: »Upamo, da bo sezona trajala do 15. marca.« Desetletni Jan Vrabič iz Skornega pri Šoštanju se je med našim obiskom drsališča ravno pripravljal na začetek treninga. Kar nekaj časa namreč traja, da si nadene vso hokejsko opremo, ki, mimogrede, stane okoli 500 evrov. Večino je dobi v klubu, če jo prerastejo, pa morajo v žep seči tudi starši, nam pripoveduje Janov oče. Jan pa nam pove: »Hokej sem začel trenirati pred dvema letoma, ko so se v velenjski klub vpisali tudi moji prijatelji. Drsal sem že prej, zato sem vedel, da si to želim. Uživam na treningih, imamo jih dvakrat tedensko. Včasih so treningi zahtevni, a meni se zdijo zabavni. Doslej sem sodeloval na enem turnirju v Celju. Bili smo dobri. Treniral bom tudi v prihodnje, rad bi postal res dober igralec. Upam, da bom pomagal, da bo velenjski hokejski klub postal še bolj prepoznaven.« je za nas velik uspeh, saj smo se s kerlingom začeli ukvarjati šele pred tremi leti,« pripoveduje Matjaž Novak. Decembra so na velenjskem drsališču organizirali prvi meddruštveni turnir v sezoni. »Ponosni smo, ker je zmaga ostala doma, v Velenju, in to kljub temu, da so bile tu tri ljubljanske ekipe,« še izvemo. Še en kerling turnir bodo pripravili ob koncu februarja ali v začetku marca, ko jih čaka tudi hokejski turnir. »V Celju smo pred kratkim imeli prijateljsko tekmo za naše najmlajše člane do 10. leta. Izgubili smo 3 : 0. To je za nas odličen rezultat, otroci pa so izjemno uživali.« V Hokejskem klubu Velenje računajo, da bo letošnja sezona trajala do 15. marca, doslej pa jim ledu skorajda ni bilo treba delati s pomočjo elektrike, saj jim gredo nizke temperature zelo na roke. »Te so bile ravno prave, če je premrzlo, pa za drsanje tudi ni dobro. Predvsem pa upamo, da marca ne bo prekmalu pretoplo,« zaključi Novak. ■ Smučanje Drevova odlično na Zlati lisici Maribor, 7. in 8. januar - Tekma za zlato lisico je letos potekala že 53-ič. Na tako tradicijo bi bil ponosen vsak organizator, sploh zato, ker je tudi organizator svetovnih pokalov FIS letos praznoval abrahama. Letos je bila Zlata lisica že na začetku januarja, kar je nekatere nekoliko presenetilo, a na srečo so bile temperature več kot odlične, da je tekma bila izvedena nemoteno. Prvi dan tekmovanja je bil na sporedu veleslalom, nakaterem je bil glavni slovenski adut Šmarčanka Ana Kegljanje Zmaga Stoklasa in Dvoršakove Na kegljišču v Šoštanju se je končal 16. mednarodni božični novoletni turnir Šoštanj 2017. Na turnirju, ki je potekal od 19. decembra do 7. januarja, je sodelovalo več kot 140 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v štiri kategorije, in sicer registrirani tekmovalci in rekre-ativci. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Udeleženci so se najprej pomerili na predtekmova-nju, osem najboljših v kategoriji registriranih pa se je pomerilo še v finalu. Pri rekreativcih pa se je upošteval rezultat, ki so ga dosegli do zadnjega dne tekmovanja. Že na predtekmovanju so lahko številni ljubitelji kegljanja videli odlične nastope in zelo dobre Drev. Vse se je začelo v petek zvečer, ko so na trgu Leona Štuklja izžrebali štartne številke. Ana je izžrebala številko 15, nato pa prvi tek zaključila na šestem mestu, kar je bilo več kot odlično izhodišče za drugi tek. V drugem teku se ji je malce ponesrečilo in je izgubila nekaj časa, a še vedno dosegla odlično 8. mesto, kar je zavidanja vreden rezultat. V po- govoru z njo sem spoznal, da je Ana človek z veliko začetnico, saj je zanjo v športu pomembno predvsem uživati, ne služiti denar. Za vse, kar je naredila in še bo, si zasluži vse pohvale. Tudi druge slovenske tekmovalke so se dobro odrezale. Na tej tekmi pa se je od profesionalne tekmovalne kariere poslovila Tina Maze. a Jurij Vodušek rezultate. Z rezultatom 638 se je izkazal Uroš Stoklas, ki nastopa v nemški ligi, za njim je zaostal mladi Dominik Konec z rezultatom 594, hud boj za uvrstitev v finale pa se je odvijal še med zelo izenačenimi tekmovalci iz KK Korotana, KK Šoštanja in KK Konjic. Tudi v finalu, v katerem so se tekmovalci borili za lepe denarne nagrade, je bilo videti odlično kegljanje. Naj omenimo dvoboj dveh bivših svetovnih prvakov in članov reprezentance Stoklasa in Kirbiša, pa dvoboj domačih tekmovalcev, ki sta se potegovala za čim boljšo uvrstitev. V ženski konkurenci so prevladovale domače tekmovalke, tako na predtekmovanju kot v finalu. Organizator KK Šoštanj je z veliko udarniškega dela zelo uspešno izvedel tekmovanje, ni pa bil zadovoljen z udeležbo, saj so bila pričakovanja večja. Za to so krivi tudi drugi turnirji, ki so bili organizirani v istem času kot ta v Šoštanju. Rezultati - moški: Uroš Stoklas (Rot Weiss Zerbst) - 638 - 644, Franc Zvone (Špedicija RCM - Črna) - 581 - 610, Franc Kirbiš (KK Konjice) - 583 - 610, Dominik Konec (KK Nova Gorica) - 594 - 589, Leopold Fidej (KU Gorenje) - 583 - 549, Branko Rošer (KK Konjice) - 584 -540, Rasim Hasičič (Prevozništvo Švikart) - 584 - 524, Franc Žagar (KK Korotan) -585 - 492. Rezultati - ženske: Hermina Dvoršak (ŽKK Šoštanj) - 517 - 525, Milena Prelog (KU Gorenje) - 527 - 524, Mojca Repnik (KK Slovenj Gradec) - 523 - 510, Marica Lozič (ŽKK Šoštanj) - 523 - 506, Andreja Taškar (KK Ograjca Ljubljana) - 528 - 503, Teja Strgar (ŽKK Šoštanj) - 476 - 462, Sabina Cimprec (ŽKK Šoštanj) -442 - 424. Rekreativci: Janko Karun (ABC Rent a Car) - 559, Jakob Cedula (DU Mislinja) -559, Anton Povše (MDI Velenje) - 544. Rekreativke: Olga Mihaljev ( KU Gorenje ) - 451, Nežka Beras ( Ljubljana ) - 411, Veronika Kopušar ( KU Gorenje ) - 410. Potapljanje je velik užitek, pa tudi delo Društvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje vabi v svoje vrste - Usposabljanja tudi na Velenjskem jezeru Velenje, 4. januarja - Predsednik Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje Staš Strozak je na letošnjem novoletnem potopu, s katerim so prvi dan v novem letu odprli letošnjo potapljaško sezono, prevzel vlogo organizatorja dogodka, zato ni bil med udeleženci novoletnega potopa. Mi pa smo to izkoristili za pogovor z njim o delu društva, ki mu članstvo zadnja leta žal upada. Najprej sva se ozrla v lansko leto. »Za nas je bilo to dobro leto. Opravili smo veliko dobrih potopov, potapljaških vikendov. Ker je večina naših članov v vrstah državne reševalne enote podvodne reševalne službe Slovenije, smo opravili tudi nekaj reševalnih akcij. »Najbolj odmevna je bila verjetno akcija iskanja pogrešane osebe v Dravi marca lani. V tej akciji je sodeloval celoten sestav podvodne reševalne službe Slovenije. To je bila res velika iskalna akcija,« izvemo. Velenjsko društvo pa je žal iz leta v leto manjše, saj imajo trenutno le še 16 članov in članic. »Lahko pa rečem, da se odlično razumemo in da dobro sodelujemo,« izvemo. Kot tudi, da je potapljanje drag šport in da je morda tudi v tem kanček odgovora na vprašanje, zakaj se mladi ne odločajo več tako pogosto zanj. Naš sogovornik je prepričan, da se zanimanje za potapljanje Predsednik velenjskih potapljačev Staš Strozak: »Med letom o varnem potapljanju ozaveščamo starejše člane, za novince pa pripravljamo začetne tečaje.« vendarle spet dviguje, zato bodo tudi v letu 2017 pripravljali začetne tečaje. »Tečaj pripravimo, ko imamo dovolj zainteresiranih. Tisti, ki bi radi postali potapljači, se z nami lahko povežejo preko naše spletne strani ali Facebooka. Najbolje je, če so v skupini le 3 ali 4 potapljači, da se lahko inštruktor posveti vsakemu posebej.« O varnem potapljanju bodo med letom oza- veščali tudi starejše člane društva. Na potope se pripravljajo na Velenjskem jezeru in ob morju, tako na slovenski kot hrvaški obali. Zagotovo bodo letos pripravili tudi kakšno čistilno akcijo Velenjskega jezera in okolice, saj so tudi te postale stalnica v delovanju društva. Zagotovo bodo prvi dan v naslednjem novem letu spet pripravili novoletni potop v Velenjsko jezero, saj tradicije od leta 1996 nikoli niso prekinili. Poleg tega se člani društva udeležujejo tudi drugih podobnih podvigov po Sloveniji. »Bili smo na dveh božičnih potopih, na Bledu, kjer smo pomagali iskati potopljeni zvon, in na potopu v Sočo.« V soboto so šli še v Piran, kjer je koprsko potapljaško društvo pripravilo potop, imenovan Darovanje sarme Neptunu, s katerim prav tako simbolno odprejo potapljaško sezono na slovenski obali. a bš ■ Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA «»^AS 12. januarja 2017 Med vožnjo izgubil zavest Šmartno ob Paki, 4. januarja - V sredo okoli 15. ure je voznik osebnega avtomobila pri kamnolomu v Podgori na območju Šmartnega ob Paki izgubil zavest, z vozilom zapeljal z vozišča in trčil v obcestni drog. Poleg reševalcev so v prometni nesreči pri reševanju pomagali tudi gasilci, ki so voznika do njihovega prihoda tudi primerno oskrbeli. K sreči voznik, kot je bilo ugotovljeno kasneje, razen nekaj prask ni utrpel drugih poškodb. Izpraznil bančni račun Velenje, 5. januarja - V četrtek je Velenjčan policistom prijavil, da mu je neznanec po vsej verjetnosti v tujini z bančnega računa odtujil gotovino v vrednosti 3.351 evrov. Policisti so sprejeli ustno kazensko ovadbo za kaznivo dejanje uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva. Ukradel bundo Velenje, 5. januarja - V četrtek je policiste varnostnik v trgovini Hofer na Selu obvestil, da je pri tatvini prijel mlajšega moškega, ki je odtujil žensko bundo, vredno 70 evrov. Policisti bodo napisali kazensko ovadbo. Preiskali večje število vlomov Velenje, Mozirje, Žalec, 5. januarja - V četrtek so velenjski, mozirski in žalski policisti izvedli kriminalistično preiskavo, povezano z vlomi v lokale in bencinske servise na območju celotne Slovenije, pri čemer je bila povzročena tudi precejšnja gmotna škoda. Zbirali so obvestila tako pri večjem številu osumljenih kot očividcih. Zasegli so oblačila, obuvala in druge predmete, ki so bili uporabljeni pri izvrševanju vlomov (svetilke, podka-pe, prenosne zveze, orodje) ter snovi, za katere sumijo, da gre za prepovedane snovi v športu. Enega od osumljenih so pridržali. Nepravilen premik Velenje, 6. januarja - V petek ob 19.20 je počilo pri Rdeči dvorani. Voznik osebnega avtomobila, tuji državljan, je zaradi nepravilnega premika z vozilom trčil v vozilo, v katerem je sedela voz- vitvah bodo podali poročilo na pristojno državno tožilstvo. Zlatnina in denar Velenje, 7. januarja - V zgodnjih večernih urah so v Hra-stovcu obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Vlomilec je vanjo prišel skozi dve okni v pritličju. Razmetal je notranjost in odnesel nekaj kosov zlatnine in manjšo vsoto gotovine. Trčila v ograjo Šoštanj, 8. januarja - V nedeljo okoli 13.40. je v Lokovici voznica osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti izgubila oblast nad vozilom in trčila v obcestno ograjo. Nezgodo so obravnavali policisti, ki so ugotovili še, da je vozila avto z nepopolno opremo. Kaznovali so jo za dva prekrška. Slabo uro in pol za tem so podobno nesrečo obravnavali zunaj naselja Paka pri Velenju, kjer je voznik zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v obcestno ograjo. V nesreči je sopotnica utrpela lažje telesne poškodbe. Veter položil WiFi Šoštanj, 6. decembra - Močan veter, ki je pihal v noči na petek, je na območju Pustega gradu v Šoštanju poškodoval oziroma podrl antenski drog za brezžični internet WiFi. Zaradi tega je bilo na območju občine nekaj dni moteno njegovo delovanje. Na Občini so se zelo trudili za čimprejšnjo vzpostavitev signala. Na njihovem območju so namreč še mesta, kamor internet po kablu oziroma žici ne seže, občanom pa so želeli stik s svetovnim spletom znova čim prej omogočiti. a mkp Na tla ga je podrl močan veter. (foto: arhiv Občina Šoštanj) Pisarna Modre cone še na Občini Velenje - Občanke in občani, uporabniki modrih con in garažnih hiš, lahko vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja še vedno urejajo na sedežu Mestne občine Velenje, kjer lahko dvignejo tudi vse potrebne obrazce, ki so na voljo tudi na spletni strani občine. Abonmaje za letos bo možno zamenjati v januarju (v drugem tednu januarja za cono B, v tretjem tednu januarja za cono C in v četrtem tednu januarja za cono D). a nica. Ta je v trčenju utrpela lažjo telesno poškodbo. Policisti so voznika oglobili. Cigarete in žganje Žalec, 6. januarja - V petek je bilo vlomljeno v gostinski lokal v Arji vasi. Neznanec je vanj prišel skozi vrata terase. Odtujil je večjo količino cigaret in žganih pijač. Škode je za 1.500 evrov. Okradli sta ga neznanki Velenje, 6. januarja - V soboto okoli 13. ure sta pri občanu potrkali neznanki, po vsej verjetnosti Romunki ali Bolgarki. Povabil ju je v hišo. Nadaljevanje pa ... Gotovo ste ga že slišali. Ena ga je zamotila, druga pa mu ukradla 1.000 evrov, ki jih je imel na mizi. Potem sta odšli v neznano, policisti pa za njima poizvedujejo. Delovna nesreča Velenje, 6. januarja - Okoli pol tretje ure so bili policisti obveščeni o delovni nesreči v jami Premogovnika. Pri odstranjevanju jeklenega podpornika se je odkrušil del premoga in padel enemu od zaposlenih na roko. Utrpel je zlom prsta. O ugoto- Iz POLICIJSKE beležke Najprej sinova, potem očeta Topolšica, 4. januarja - V sredo okoli 21. ure je policiste poklical oče in povedal, da so njegovega sina pri sosedu v Topolšici pretepli sovrstniki. Policisti so šli na kraj in ugotovili, da sta se njegov in sosedov sin v garaži najprej sprla, potem pa je sosedov segel po palici in sovrstnika z njo udaril in mu povzročil nekaj lažjih poškodb. Potem ko se je okoli 22. ure oče poškodovanega pri sosedovem očetu pozanimal, zakaj je do pretepa prišlo, sta se sprla še ta dva. Drugi je pri tem udaril prvega, tako da si je tudi on prislužil kazensko ovadbo za telesne poškodbe. Razgrajal po bloku Velenje, 6. januarja -V petek okoli polnoči je bilo v stanovanjskem bloku na Vojkovi glasno. Stari znanec policije se je, kot se je pokazalo, ko je patrulja prišla na kraj, na hodniku najprej sprl s sosedom, potem pa po bloku vpil in razgrajal. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Pridržali so ga Šoštanj, 7. januarja - V soboto v jutranjih urah so šli policisti v Gaberke, kjer je sin razgrajal in razbijal po stanovanju. Policisti so ga najprej skušali umiriti, a pri tem niso bili uspešni, zato so zanj odredili pridržanje. Iz pridržanja je odšel bogatejši za plačilni nalog, s katerim so mu zaračunali več kršitev. Vozil po vplivom drog Velenje, 9. januarja - V ponedeljek, malo pred 15. uro, so policisti z voznikom osebnega avtomobila opravili hitri test vožnje pod vplivom mamil. Ker je bil ta pozitiven, so odredili tudi strokovni pregled. Voznik je v avtomobilu na vidnem mestu pustil nepoka-jeno ročno izdelano cigareto. Ker sumijo, da je šlo za marihuano, so jo poslali v analizo. Nadaljevanje sledi. Gasilci bodo pregledali delo v preteklem letu Šaleška dolina, 27. januarja - Tik pred iztekom januarja se bodo začeli redni letni občni zbori prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v Šaleški dolini. V Gasilski zvezi Šaleške doline jih je 14, prvi pa bodo delo v lanskem letu pregledali v Gaberkah. Mladi gasilci bodo občni zbor pripravili 21. januarja, člani in članice PGD Gaberke pa 28. januarja. Ta dan bodo občni zbor pripravili tudi člani PGD Paška vas. Njihovi mladi gasilci se bodo na občnem zboru zbrali že dan prej. 28. januarja bodo delo v lanskem letu pod drobnogled postavili tudi mladi gasilci PGD Škale, njihovi starejši kolegi pa se bodo na občnem zboru zbrali 4. februarja. V drugem mese- cu leta bo največ občnih zborov. Tudi v PGD Topolšica in PGD Šentilj ga člani in članice pripravljajo 4. februarja, njihovi mladi člani pa dan prej. 11. februarja bodo občne zbore pripravili v PGD Bevče in Lokovica, teden kasneje pa v Prostovoljni gasilski enoti Premogovnika Velenje in v PDG Šmartno ob Paki. V februarju bodo občni zbor izvedli tudi v PGD Velenje. Marca bodo sledili še občni zbori v PGD Šoštanj - mesto, PGD Šalek, PGD Pesje in PGD Vinska Gora. Skupščina članov in članic Gasilske zveze Šaleške doline bo letos 29. marca, mladi gasilci pa se bodo na zboru gasilske mladine zbrali 16. marca. Adil Huselja varnostno ogledalo Varnost na smučiščih in turističnih destinacijah Snežinke ob koncu prvega jan uarskega tedna bodo morda le nadomestile primanjkljaj snega in občutkov, povezanih z njim zaradi bolj prazn ičnega razpoloženja, ki ga snežinke in sneg ustvarita v decembrskih dneh. Tudi lanskoletna zima ni bila radodarna s snegom, saj ga je primanjkovalo celo na slovenskih smučiščih, zato upajmo, da je nedeljsko sneženje vendarle dobra napoved ali celo uvod v preostanek zime. Glede na vremenske napovedi, da se bodo nizke temperature nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, se ni bati, da bi tako naravni kot umetni sneg na smučarskih strminah odnesli sončni žarki. Zasnežene strmine slovenskih smučišč privabljajo tako domače kot turiste iz sosednjih držav, zato ni presenetljivo, da je od radodarnosti narave s snegom odvisna tudi bera zimske turistične sezone, ki temelji ravno na obisku naših smučišč in turističnih destinacij v zimskih centrih. Večina smučišč je dobro obiskanih tudi zaradi počitnic na Hrvaškem, število obiskovalcev in smučarjev pa se znatno poveča ob vikendih, sicer pa so od tega tedna na smučiščih prisotni tudi številni šolarji, ki imajo »šolo v naravi«in smučajo. To je eden od razlogov, da so se slovenskim policistom na treh smučiščih pridružili tudi hrvaški policisti, ki tako neposredno na smučarskih terenih kot tudi s sporočili za javnost izboljšujejo ozaveščenost tako starejših kot mlajših o nevarnostih na smučiščih ter pomenu doslednega spoštovanja in upoštevanja predpisov in pravil. Slednja namreč zagotavljajo varnost prav za vse na smučiščih, od skrbnikov in izvajalcev, ki skrbijo za naprave in nemoteno obratovanje smučišč, do vseh obiskovalcev, ki si želijo prijetno smučanje in s tem tudi dobro počutje. Med šolskimi počitnicami in ob vikendih je na smučarskih terenih bistveno več obiskovalcev, kar od vseh zahteva večjo previdnost in dosledno upoštevanje pravil, s čimer zmanjšujejo tveganja za nastanek smučarske nesreče in s tem tudi telesnih poškodb. V preteklih letih so policisti na slovenskih smučiščih obravnavali približno tisoč nesreč na smučarsko sezono, v lanski pa so jih obravnavali (le) 866, kar je verjetno odraz tudi slabšega obiska oziroma pomanjkanja snega in s tem tudi krajše smučarske sezone. Manjše število nesreč ni razlog za optimizem, ampak je zgolj opozorilo, da tudi na nesreče na smučiščih vplivajo različni in številni dejavniki. Med vsemi je ključnega pomena človeški dejavnik oziroma človek. Tako kot v prometu je tudi na smučišču najbolj pomembno, da z lastnim ravnanjem ne ogrožamo ne sebe ne drugih. Kaj moramo narediti, da to dosežemo?Dosledno spoštujmo pravila na smučišču, ne precenjujmo svojih sposobnosti in bodimo pozorni na ravnanje ostalih udeležencev. Tako se lahko izognemo nesreči in s tem tudi telesni poškodbi, ki lahko ima tudi dolgotrajne posledice. V zimskem času je veliko pozornosti usmerjene v varnost na smučiščih, kar ne pomeni, da ni treba biti pozoren tudi v krajih ali objektih, ki veljajo za varne oziroma so tam normalne okoliščine. To je potrdil tudi požar v edinem večjem hotelu ob Bohinjskem jezeru v preteklem tednu, kjer se je k sreči vse dobro izšlo. Navkljub precejšnji gmotni materialni škodi, ki presega več kot milijon evrov, v požaru ni bil nihče niti poškodovan, tako zaradi prisebnosti osebja hotela kot hitre in odločne akcije požrtvovalnih gasilcev, ki so s težavo ukrotili razplamteli ogenj v težavnih vetrovnih razmerah ob zelo nizkih temperaturah. Ko se odpravljamo na počitnice, je prav, da smo tudi v hotelu ali planinski koči pozorni na dogajanje, kajti okoliščine, ki lahko vplivajo na našo varnost oziroma ogroženost, se dogajajo tudi zunaj našega dosega in vpliva. Zato je prav, da se ob prihodu seznanimo z lokacijo naše sobe, evakuacijskimi potmi, ki zagotavljajo najbližji izhod iz objekta ob morebitnem požaru alipotre-su. Torej, bodimo pozorni tako zaradi lastne varnosti kot varnosti drugih ljudi, ne glede, kje smo in kaj počnemo. Srečno! ■ ■ 107,8 MHt5a,di°- i Velenje Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 19 12. januarja 2017 Največja akcija cepljenja prežvekovalcev doslej Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika obvezno za govedo, ovce in koze - Bolezen za človeka ni nevarna Tatjana Podgoršek Veterinarske ambulante s koncesijo bodo v teh dneh začele največjo akcijo cepljenja prežvekovalcev - goveda, ovc in koz - doslej. V 12 tednih (do konca marca) nameravajo cepiti proti bolezni modrikastega jezika, ki je bila v Sloveniji prvič odkrita novembra 2015, približno milijon živali. Rejce opozarjajo, da bodo cepili le označene živali. Na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo ce- pljenje izvajala Šaleška veterina, cepili pa bodo približno 9500 govedi in koz ter blizu 1800 ovc. Za govedo in koze dva, za ovce en odmerek Direktor Šaleške veterine Tomo Wankmuller je povedal, da bodo cepili goveda, stara več kot mesec dni, koze in ovce pa starejše od devetih mesecev. Za učinkovito zaščito pri govedu in kozah bosta potrebna dva odmerka cepiva v razmiku od 21 do 28 dni, za ovce pa bo dovolj le en odmerek. Cepivo ne povzroča neželenih stranskih učinkov in nima karence, veterinarji bodo lahko cepili tudi breje živali. »Teren je dokaj razgiban, časa pa ni na voljo veliko, zato ne bomo mogli upoštevati potreb in želja rejcev. Prosimo jih za razumevanje ter jih pozivamo, da nam pri tem pomagajo. Delo moramo opraviti do konca marca, torej v času, ko ni krvosesnih mušic - prenašalk virusa modrikastega jezika, sicer živali ne bodo mogle ustvariti dovolj protiteles do takrat, ko postanejo mušice aktivne (od aprila do decembra).« Znaki bolezni Bolezen modrikastega jezika ni nevarna za človeka, Na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo Šaleška veterina cepila približno 9500 govedi in koz ter blizu 1800 ovc. Najznačilnejši znaki bolezni so povišana temperatura, izcedek iz smrčka in slinjenje, pordel smrček in očesne veznice, otekla sluznica ustnic in dlesni, zmanjšanje mlečnosti in pojavljanje mastitisa, težko gibanje živali ... Najbolj izrazit klinični znak bolezni, po kateri je bolezen tudi dobila ime, je modrikast jezik, ki močno oteče in visi z ust. Rejec mora vsak sum na bolezen prijaviti veterinarski organizaciji. Bolna žival ni v normalni »proizvodnji«, nekatere države ne dovolijo trgovanja s prežvekovalci, ki niso zaščiteno cepljeni. zagotavlja sogovornik. Tudi prenaša se ne iz živali na ljudi niti iz živali na žival. Gre za virusno bolezen, edini ukrep pa je cepljenje. »Na srečo doslej te bolezni na območju Šaleške doline še ni bilo. Občasno se je že pojavila na nam bližnjih območjih.« Stroške cepljenja bo plačala država iz proračuna. Tomo Wankmuller: »Zaradi kratkega roka in razgibanega terena želja in potreb rejcev ne bomo mogli upoštevati. Prosimo jih za razumevanje in pomoč.« Za varnost na Golteh je dobro poskrbljeno Za varnost na smučišču na Golteh skrbi 14 varnostnikov. Ob koncih tedna, praznikih ter počitnicah (takrat, ko pričakujejo največ smučarjev) so prisotni tudi dežurni zdravniki, občasno pa tudi policisti. Usposobljeni in pooblaščeni reševalci izvajajo aktivnosti v sodelovanju z Reševalno postajo Zdravstvenega doma Mozirje ter Policijsko postajo Mozirje. Reševalci morajo biti dobro pripravljeni in usposobljeni, zato se redno dodatno izobražujejo in tudi usposabljajo na terenu. Med drugim to redno naredijo ob začetku smučarske sezone. To opravljajo med drugim v sodelovanju z Gorsko reševalno službo, zdravniki in policisti, gasilci . Na letošnjem izobraževanju so se posebej poglobili izvajanju pravilnih postopkov pri morebitnih poškodbah in žičniških nesre- Varnostniki med strokovnim usposabljanjem čah ter vse pogosteje hudih nesrečah z vožnjami s štirikolesnimi skuterji in motornimi sanmi. Gasilci so sodelovali predvsem z namenom, da se seznanijo s pravilnimi postopki pri intervencijah, v katerih sodelujejo helikopterske ekipe slovenske vojske. Zato je na usposabljanju sodeloval tudi pilot podpolkovnikom Branko Rek iz vojaške letalske baze na Brniku. Ob prikazu pravilnega izvajanja postopkov nujne medicinske pomoči v gorah ter na smučiščih so tokrat dali poudarek uporabi defibrilatorja za oživljanje ob zastoju srca poškodovancev oz. bolnikov na smučiščih, imobilizacijo ter praktično reševanje ponesrečenih na smučišču do prevoza z gondolo oziroma reševalnimi vozili do zdravstvenih ustanov. ■ Jože Miklavc Zgodilo se je od 13. 1. do 19. 1 - 13. januarja 1958 se je rodil dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspešen zdravnik, gledališki igralec in humorist Jože Robida, doma iz Podgore pri Šmartnem ob Paki; 14. januarja 1979 se je zvečer pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; k sreči se je nezgoda na Golteh končala brez smrtnih žrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; ■ 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbič v Stock-holmu izročil švedski pisateljici Astrid Lin-dgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije; - od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvorani neu- dr. Jože Robida (Foto Arhiv Muzeja Velenje) radno evropsko prvenstvo v malem nogometu; 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; - 17. januarja 1996 je bila v Škalah priložnostna slovesnost ob dokončanju prve faze plinifikacije Škal in Hrastovca; - 17. januarja 1998 sta NTK ERA - Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. Mednarodno odprto prvenstvo Vele- nja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije; - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; - 19. januarja 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik, narodni delavec, partizan, publicist in politik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije; - 19. januarja 1927 se je v Korpah pri Blagovici rodil kulturni delavec, literat in učitelj Franc Hudo-mal, ki je veliko postoril za življenje v Ravnah pri Šoštanju. ■ Damijan Kljajič UTRIP HOROSKOP 19 Oven od 21. 3. do 21. 4. Preostanek januarja bo zagotovo lep. Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se zabavati z njimi. Mrzli dnevi pa bodo žal prinesli tudi utrujenost, nekaterim se bodo spet oglasile stare zdravstvene težave. Priznajte, da ste veliko krivi tudi sami. Ko je hudo, si vedno obljubite, da boste naredili več za svoje počutje, ko mine, pa na obljubo pozabite. Pa čeprav imate potem slabo vest. Partner bo vse bolj nestrpen, potrpežljivost ga počasi mineva. Sploh, ker od njega res veliko pričakujete. Zmanjšajte standarde, tudi sami se jih ne držite. Bik od 22.4. do 20.5. Čeprav ste začeli želje že tlačiti v pozabo in podzavest, se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. In to prav konec tega tedna. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli, a ste tip človeka, ki mu nikoli ni dovolj. Karje po svoje prav. Samozavest, ki ni vaša najmočnejša točka, pa bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam uresničijo sanje. Čeprav boste imeli več dela kot sicer, si vzemite čas tudi za prijatelje. Te zadnje čase res zanemarjate, kar vam zamerijo. Utrujenost še ni znak bolezni, če vas bo preveč skrbelo, pa le ukrepajte. Včasih pomiri že pregled krvi. Tokrat je vse v vaši glavi. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Odločili se boste, da je zunaj tako hladno, da vam pripada zimsko spanje. Partner bo želel narediti načrt za preostanek zime in pomlad, vi pa ne boste pokazali prave energije in zanimanja. To vam bo zelo zameril. Ko boste povedali, kako si predstavljate prihodnost in stvari poskušali postaviti na pravo mesto, bo ogenj v strehi. Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja in sodelavce prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam bodo smejali, potem pa znajo biti tudi zoprni. Sploh, ko bodo ugotovili, da mislite resno. Tokrat bodite mož beseda in vztrajajte. Splačalo se vam bo. Rezultatov pa ne pričakujte prej kot konec meseca. Rak od 22.6. do 22.7. Letošnje leto se je za vas zelo dobro začelo. Po uspešnem začetku januarja kaže, da bo tak tudi preostanek meseca, saj vas bodo zvezde naravnost razvajale. Vse, česar se lotite, se spremeni v lahko pot in uspešen cilj. Začeli se boste bati, da je dobrega preveč na kupi in da to lahko pomeni tudi to, da se zgodi kaj slabega. A boste poskušali na to kmalu pozabiti. Sploh, ker vam bo uspelo pokrpati tudi finančne luknje, ki so zevale, kar nekaj mesecev. Sedaj si boste obljubili, da boste vsak evro dvakrat obrnili, preden bo spolzel iz vaših rok. Težko verjetno je, da vam bo to tudi uspelo, a vsaj poskusite lahko. Ljubezen? Ne boste se mogli pritoževati. Lev od 23.7. do 23.8. Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o zimskih počitnicah, vaše misli pa ne bodo nič kaj lahkotne. Razlog bo razumljiv. Skrbi se bodo delno izkazale za upravičene. Delno pa se boste končno pomirili in nehali ves čas misliti le na to, kaj se lahko zgodi, če se vaši sumi izkažejoza resnične. Še naprej pa boste uspešno vztrajali pri novem načinu življenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo godi. In da vam bolje sledita tako telo kot duša. Čeprav ne marate hude zime, vas v teh dneh ne bo motila. Več boste na toplem kot na hladnemzraku, zato boste lažje šli čez naslednje dni. V nedeljo pa le pojdite ven. Če bi zavrnili vabilo, bi vam bilo krepko žal. Devica od 24.8. do 23.9. Zima je šele prav prišla v deželo in vi v njej v teh dneh prav uživate. Ni dvakrat za reči, da si boste že kmalu privoščili prave zimske radosti nekje precej daleč od doma. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. Če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste sproti, ali pa druge zadolžili, da ga opravijo. Imeli boste toliko energije, da boste poskušali življenje urediti in organizirati tudi drugim. Pri tem pa pazite, kako daleč v zasebnost svojih bližnjih boste posegali. Da ne boste na koncu za zaplete, ki so neizogibni, krivi kar vi! Tehtnica od 24.9. do 23.10. Včasih vas jeza zanese in poveste več kot bi bilo treba. S tem boste v naslednjih dneh nehote poskrbeli za slabo voljo v službi, žal pa tudi doma. Kar ne boste mogli verjeti, kakšen plaz lahko povzroči po nerodnosti izgovorjen stavek, pa čeprav se boste zavedali, da ste imeli prav. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, ki vam bo dala nov polet. Prav zaradi nje boste začeli življenje, sploh prosti čas, veliko bolj skrbno načrtovati. Vse bolj se boste namreč zavedali, kaj je v življenju pomembno in kaj bodo vsi pozabili, ko se boste umaknili. Nič ne pomaga, pa četudi se vi trudite na vse pretege. Družina je tista, ki vam bo vedno stala ob strani. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami, zato boste spet pretiravali s telesnimi aktivnostmi. Zimski dnevi vas bodo kar klicali k rekreaciji, ki ste jo letošnjo zimo zelo pogrešali. Posledice bodo hitro tu. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno srečo. In ta vam bo v teh dneh pomenila več kot vse, kar boste morali postoriti v službi ali šoli. Vi že veste, kaj in kdo vas osrečuje. Zato poskrbite, da bo trajalo! Darilo, ki ga imate v mislih, bo vse le še polepšalo. Strelec od 23.11. do 21.12. Želeli si boste, da bi se hladni, zasneženi zimski dnevi nadaljevali. Sploh, ker boste spet odkrili zimski šport, ki ste ga lani precej zanemarjali. Če boste preveč na mrzlem zraku, pa lahko tudi zbolite, zato ne pretiravajte. Privoščite si pravo dozo na zraku in veliko počitka na toplem. Podvrženi boste namreč prehladom, pa tudi počutje ne bo prav bleščeče, za kar bo poskrbel vaš občutljivi želodec. Želeli boste poskrbeti, da zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z vašim bližnjim sorodnikom, nihče od tistih, ki so vam res dragi, ne bo občutil vaših dvomov. Morda bo napaka ravno v tem. Čustveno bo teden hladen, finančno pa soliden. Poplačani bodo vsi stari dolgovi. Kozorog od 22.12. do 20.1. Ko se že odločite, da boste začeli bolj skrbno planirati svoje življenje, kar sicer res ne počnete radi, bodo načrti kar hitro padli v vodo. Zdelo se vam bo, kot da se je vse zaklelo proti vam, a boste videli slona namesto muhe. Če boste na položaj pogledali realno, boste ugotovili, da ste imeli šesrečo. In da ste se pravzaprav v preteklosti že prevečkrat zanašali na to, da se bo v zadnjem trenutku čisto vse dobro izteklo. Življenje vas bo najbolj presenetilo na tistih področjih, kjer v teh dneh najmanj pričakujete. Razlogov za smeh in dobro voljo bo potem vsak dan več. A kamen se vam bo od srca odvalil šele v torek. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ne boste vedeli, kaj se pravzaprav dogaja z vami, saj izkušenj s podobnimi dogodki nimate veliko. Še sreča, saj boste precej izgubljeni. In razdvojeni. Glava vam bo velela eno, srce pa čisto nekaj drugega. Nehote boste sanjarili o nekom, kise vam zdi čisto nedosegljiv. Pa je res? Veliko bolj verjetno je, da to ne drži, saj iskrica ne bi preskočila, če ne bi oba pokazala, da nista ravnodušna. Od tu naprej pa pot ne bo lahka. Sploh, če nihče ne bo zbral poguma za prvi korak. Potem se bo agonija vlekla še nekaj časa, vi pa nikoli ne boste vedeli, kako bi bilo, če bi se vaše sanje uresničile. Če se želite izogniti takemu scenariju, zberite pogum in obrnite tok dogodkov. Ribi od 20.2. do 20.3. Mnogi bodo opazili, da se umikate v osamo, kar ni ravno značilno za vas. To, da ste zadnje čase veliko preveč sami s seboj, pa ne bo čisto nič dobro vplivalo na vas. Če si boste želeli ali ne, tok dogodkov bo takšen, da bi se najraje za nekaj časa potuhnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vamveliko pomenijo. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. Dobro veste, da ste mojster reševanja zapletenih življenjskih težav, a si ves čas želite, da do njih ne bi prihajalo. Življenje pa ni pravljica. Zato bo v teh dneh stalnica velika želja po spremembi. In prelaganje odločilnega dejanja v prihodnost. ■ r Četrtek, 12. januarja Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 12. januarja 2017 Petek, 13. januarja Sobota, 14. januarja Nedelja, 15. januarja Ponedeljek, 16. januarja Torek, 17. januarja Sreda, 18. januarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca 12.30 Naš vsakdanji kruhek, 8/18 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Moj čudoviti um, dok. film 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Težišče, tv Lendava 15.30 Marpurgi, dok. film 16.30 Poskusiva znova, 6/8 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, svet. odd. 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogovor s predsednikom države 20.55 Dokumentarna oddaja 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Biovrt gospe Milice 08.35 To bo moj poklic: Čevljar, 2. del 09.00 Slovenski vodni krog: Dreta 09.25 Turizem 365 - Kirgizija 10.05 Kino Fokus 10.30 Alpe, Donava, Jadran 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.40 Rokomet, sp, Slovenija : Angola, prenos iz Metza 16.00 Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn. 17.20 Ti, jaz in oni, 4/6 18.00 Halo TV 19.05 Sara in Raček, ris. 19.10 Male sive celice 20.00 Mejniki zvoka, 5/8 20.50 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 21.15 Poti k zvezdam, koprod. film 23.05 Slovenski jazz scena 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Zabavni kanal 03.30 Rokomet, sp, Slovenija : Angola, posn. 05.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Okus po ljubezni, am. film 21.40 24ur zvečer 22.15 Princ podzemlja, nan. 23.00 Kosti, nan. 23.50 Razuzdanec, nan. 00.40 Borgijci, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Vidnost managerk - Pod žarometi 11.05 Pop Corn 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Bonton, Predstavljanje 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.25 Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost 12.25 Naš vsakdanji kruhek, 9/18 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogovor s predsednikom države, ponov. 14.25 Dokumentarna oddaja 15.15 Mostovi Hidak 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Piknik s torto, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Noč Modrijanov 2016, 1. del 23.05 Lady Eve, am. film 00.40 Profil, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški program 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke 08.40 To bo moj poklic: Slikopleskar, 1. del 09.05 Slovenski vodni krog: Rinža 09.45 Na obisku 10.25 Alp. smuč., sp, kombinacija, smuk (M), prenos 11.30 Halo TV 12.20 Dobro jutro 13.55 Alp. smuč., sp, kombinacija, SL (M), prenos 11.30 Halo TV 12.20 Dobro jutro 13.55 Alp. smuč., sp, kombinacija, SL (M), prenos 14.45 Biatlon, sp, sprint (M), prenos 15.55 Nogomet, prijateljska tekma, Slovenija : Finska, prenos iz Abu Dabija 17.50 Rokomet, sp, Nemčija : Madžarska, vključitev v prenos 19.45 Infodrom 20.05 Žirafada, franc. film 21.30 Derren Brown: Kviz 22.20 Polnočni klub: Pozor, huda novinarka! 23.35 Glasbeni spoti 00.35 Zabavni kanal 02.40 Alp. smuč., sp, kombinacija, smuk (M), posn. 03.40 Alp. smuč., sp, kombinacija, SL (M), posn. 04.30 Biatlon, sp, sprint (M), posn. 05.10 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Tammy, am. film 21.50 24ur zvečer 22.25 Princ podzemlja, nan. 23.15 Eurojackpot 23.20 Solaris, am. film 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Ponarejevalec, črna komedija 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem lazar 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Tabaluga, ris. nan. 07.55 Studio kriškraš: Moje telo 08.20 Ribič Pepe 08.40 Mulčki, ris. 08.50 Firbcologi 09.15 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.15 V svojem ritmu: Elektronska glasba 10.45 Od blizu: kardinal dr. Franc Rode 11.40 Tednik 12.35 Kaj govoriš?=So vakereš? 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 15.00 Deset največjih dosežkov Nase, 1/2 16.00 Teater Paradižnik: gost oddaje Zoran Predin 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Sir s sedmimi skrojami, dok. film 17.45 Pogled na ... skupinske portrete slikarja Jožefa Tominca, dok. odd. 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Bob leta 2016, prenos iz Sng Maribor 21.30 Prevara (II.), 2/12 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Višja sila, šved. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Krtek, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.40 Medo in Mica, ris. 07.45 Peter Zajec, ris. 08.00 Tilka in prijatelji, ris. 08.10 Dinotačke, ris. 08.20 Poldi, ris. 08.25 Kalimero, ris. 08.40 Zu, ris. 08.50 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Frančkov Fonzek, ris. 09.15 Bacek Jon, ris. 09.25 Danov Dinosvet, nan. 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Zaplana 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Noč Modrjanov 2016, 1. del, ponov. 14.50 Ena, dve, tri, am. film 16.40 Kino Fokus 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Noč Modrijanov 2016, 1. del, ponov. 17.45 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Več po oglasih, 7/18 20.30 Vojna in mir, 3/8 21.20 Intervju 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Chalatan Magnifique, dok. film 00.05 Trenutek vročice - Pet mozaikov sodobnega plesa v enem ogledalu: Mojca Majcen 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, ponov. 01.35 Info-kanal 02.30 Info-kanal _ ^^^ TVSLOT T™8110 I I V L 06.30 Duhovni utrip (\C. AC D^nkni nnm.rlk-. 06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.10 Derren Brown: Kviz 09.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn. 10.40 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 12.20 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 14.25 Rokomet, sp (M), Slovenija : Islandija, prenos 16.35 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), vključitev v prenos iz Wisle 18.00 Biatlon, sp, sprint (Ž), posn. 18.50 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn. 20.05 Apartma, am. film 22.05 Zvezdana 22.50 Ladja norcev, koncert skupine Lačni Franz 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Zabavni kanal 02.50 Rokomet, sp (M), Slovenija : Islandija, posn. 04.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. 05.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Gospodična žuža, ris. 07.25 Radovednica Bibi, ris. 07.55 Telebajski, ris. 08.10 Radovednica Bibi, ris. 08.10 Gospodična Žuža, ris. 08.15 More fun with Flupe, ris. 08.25 Turbo, ris. 08.50 Trgovinica za živali, ris. 09.15 Lego Nexo vitezi, ris. 09.40 Divja brata Kratt, ris. 10.05 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.30 Ninja želve, ris. 10.55 Tv prodaja 11.10 Naša mala klinika, nan. 12.00 Naša mala klinika, nan. 12.50 Tv prodaja 13.05 Hope Springs, nan. 14.05 Zvit in prebrisan, nan. 15.00 Daleč od nje, kanad. film 17.05 Nora Roberts: Nebo nad Montano, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Mumija, am. film 22.00 Django brez okovov, am. film 01.05 Igra prestolov, nan. 02.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (186), Kvačkan nakit 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Koncert Policijskega orkestra in EROIKA 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Videospot dneva 18.45 Napovedujemo 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2447. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Iz glasbenega arhiva VTV: Parni valjak 1, 21.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Jesen življenja - ans. Vingosi 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 01.45 Videostrani, obvestila 06.30 06.45 07.20 08.00 09.25 10.25 11.25 12.15 13.25 14.40 15.45 18.00 19.50 20.00 20.55 21.20 22.20 00.15 01.05 02.05 03.30 05.20 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.55 08.10 08.15 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.55 11.10 11.55 12.50 13.05 14.05 15.00 17.15 18.55 18.58 20.00 22.10 00.00 01.00 Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn. Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos Smuč. prostega sloga, sp, smuč. kros, posn. 18.55 Nord. smuč., sp, smuč. teki, ekipni sprint, posn. Žrebanje Lota Deset največjih dosežkov Nase, 2/2 Inside - Offside, dok. odd. Svetovi Philipa Dicka, dok. odd. Ne!, meh. film Vikend paket Glasbeni spoti Zabavni kanal Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. Glasbeni spoti pop 24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Gospodična Žuža, ris. Radovednica Bibi, ris. Telebajski, ris. Gospodična Žuža, ris. More fun with Flupe, ris. Turbo, ris. Trgovinica za živali, ris. Lego prijateljice, ris. Divja brata Kratt, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Nasa mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Hope Springs, nan. Zvit in prebrisan, nan. Helena, am. film Božič Denisa pokore, am. film 24ur vreme 24ur Šef, am. film Seanse, am. film Igra prestolov, nan. Zvoki noči © 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.55 Kaj govoriš?=So vakereš? 12.25 Naš vsakdanji kruhek, 10/18 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi 15.50 Muzikajeto: Punk rock 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu, 3/7 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.10 Ozi bu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Pisave 23.40 Glasbeni večer 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.55 Vetrnica, ponov. 08.00 Zgodbe iz školjke: Kraljevski grahek 08.20 To bo moj poklic: Slikopleskar, 2. del 08.45 Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dok. nan. 09.25 Malo čez les, dok. film 10.30 Čez planke: Poljska 11.30 Dobro jutro 14.05 Polnočni klub: Pozor, huda novinarka 15.30 Ljudje in zemlja, svet. odd. 16.40 Ti, jaz inoni, 5/6 17.25 Rokomet, sp (M), Slovenija : Makedonija, prenos iz Metza 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 4/6 20.55 Zločini v Walesu (II.), 2/5 22.25 Odkrivamo Južno Ameriko - seks v velemestu, dok. odd. 23.20 Glasbeni spoti 00.25 Zabavni kanal 03.50 Rokomet, sp (M), Slovenija : Makedonija, posnetek iz Metza 05.25 Glasbeni spoti 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Trubar in Luter 12.25 Naš vsakdanji krukeh, 11/18 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe 15.00 Lučka, TV Lendava 15.45 Studio kriškraš: Moje telo 16.05 Ribič Pepe 16.30 Poskusiva znova, 7/8 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris. 18.15 Pavle, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oproščen, 1/10 20.50 Pod mostovi, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Henrik Travnik, dok. odd. 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, ponov. 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Pisave 12.25 Naš vsakdanji kruhek, 12/18 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.45 Male sive celice, kviz 16.30 Poskusiva znova, 8/8 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Phoenix, nem. film 21.40 Utrinek 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Volčji dvorec: Trik s kartami, 1/4 00.40 Turbulenca 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal 01.30 Info-kanal _ __ TVSLOT 06.30 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 To bo moj poklic: Zidar, 1. del 08.55 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv 09.40 Uskoška dediščina Bele krajine, dok. film 10.45 Pogled na . skupinske portrete slikarja Jžefa Tominca, dok. odd. 11.00 Dobro jutro 13.35 Dober dan 14.35 Bob leta 2016, posn. 16.20 Čarokuhinja pri atu: Bela krajina 16.40 Ti, jaz in oni, 6/6 17.25 Rokomet, sp (M), Slovenija : Tunizija, prenos iz Metza 20.00 Na tankem ledu, dok. odd. 21.00 Prava ideja 21.30 Votla krona, 3/10 22.25 To se dogaja samo drugim, franc. film 23.50 Glasbeni spoti 00.55 Zabavni kanal 03.55 Rokomet, sp (M), Slovenija : Tunizija, posn. 05.25 Glasbeni spoti pop pop 06. 0 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Sčrna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Vse za ljubezen, kanad. film 21.40 24ur zvečer 22.15 Princ podzemlja, nan. 23.00 Kosti, nan. 23.50 Razuzdanec, nan. 00.40 Borgijci, nan. 01.40 24ur zvečer 02.15 Zvoki noči © 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 TV prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Prepuščena smrti, am. film 22.45 24ur zvečer 23.20 Princ podzemlja, nan. 00.10 Kosti, nan. 01.00 Razuzdanec, nan. 01.50 Borgijci, nan. 02.45 24ur zvečer, ponov. 03.20 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2446. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Dotiki gora: Prehojene poti 10.25 2447. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Družina Hlebanja, dokumentarni film 11.20 Na obisku . pri Francu Žerdonerju 12.20 Po Slakovi poti - koncert ans. Spev 13.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.00 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 185), Koledar 18.10 Miš maš, živali v gozdu pozimi 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ponovitev 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Manca Špik 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2447. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Na obisku . pri Francu Žerdonerju 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mura Raba TV 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Družina Hlebanja, dokumentarni film 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Po Slakovi poti, koncert ans. Spev 22.15 Iz oddaje dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila © 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Lučka, tv Lendava 09.15 To bo moj poklic: Zidar, 2. del 09.40 Slovenski vodni krog: Mirna 10.20 10 domačih 10.50 eRTeVe 11.05 Dobro jutro 13.40 Dober dan 14.45 Vikend paket 15.50 Dokum. odd. 16.40 Prava ideja 17.25 Zavod za zaposlovanje (II.), 1/6 18.00 Halo TV 19.00 Timi gre, ris. 19.10 Liki, ris. 19.15 Sara in Raček 19.20 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Migaj raje z nami 20.40 Rokomet, sp (M), Španija : Makedonija, prenos iz Metza 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.05 Pop šop 23.40 DMP - 25 let s kitaro v roki, veliki koncert iz Novega mesta 01.25 Glasbeni spoti 02.25 Zabavni kanal 03.55 Rokomet, sp C pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dovolj mi je, am. film 22.15 24ur zvečer 22.50 Princ podzemlja, nan. 23.40 Kosti, nan. 00.30 Razuzdanec, nan. 01.20 Borgijci, nan. 02.20 24ur zvečer, ponov. 02.55 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.25 08.55 Napovedujemo 08.55 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 09.00 10.00 Napovedujemo 10.00 10.05 Župan zvami: Janko Kos, župan 10.05 Občine Žalec 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 10.20 11.35 Videostrani, obvestila 10.25 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 10.50 15.30 Videostrani, obvestila 11.20 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.00 17.55 Napovedujemo 15.30 18.00 Žogica nogica, gledališka 17.25 predstava Vrtca Velenje 17.55 18.35 Videospot dneva 18.00 18.40 S kolesom v preteklost 18.20 18.50 Videostrani, obvestila 18.40 19.55 Vabimo k ogledu 18.45 20.00 2448. VTV magazin, regionalni 18.50 informativni program 19.55 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.00 20.25 Napovedujemo 21.05 20.30 Migaj raje z nami 21.10 21.00 Nikomur ne povej, film 22.10 23.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.15 00.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 00.35 Videostrani, obvestila 23.45 informativni program Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15 12. januarja 2017 PRIREDITVE AS 21 KNJIŽNI kotiček SACKS, Oliver: V pogonu: Neko življenje Od - Odrasli / 929 Biografije V pogonu je navdihujoča zgodba o ustvarjalnem življenju nekonvencionalnega britanskega nevrologa in pisatelja dr. Oliverja Sacksa. V svoji klinični praksi je odkril številna nova dejstva o človeških možganih. Svojo prvo knjigo Migrena je objavil leta 1970 in kot pisec zaslovel z drugo knjigo Prebujanja, po kateri so posneli film z Robi-nom Williamsom v glavni vlogi. V svojih knjigah pripoveduje zgodbe o svojih paci- entih in najbolj nenavadnih nevroloških pojavih in stanjih, kot je denimo danes nadvse aktualna problematika avtizma in Tourettovega sindroma. V avtobiografiji, ki je izšla štiri mesece pred njegovo smrtjo, poleg poklicne kariere nevrologa duhovito in iskreno pripoveduje tudi o svojih drugih strasteh: mladostni obsedenosti s hitrostjo in motorji, dviganju uteži, plavanju, zasvojenosti z amfetami-ni, ljubezni do literature in glasbe. Spregovori tudi o materi, ki ni mogla sprejeti njegove spolne usmerjenosti, in pisatelju Billyu Hayesu - ljubezni svojega življenja, ki ga je spoznal v petinsedemdesetem letu svoje starosti. ŠALEJ, Matjaž: Raznesenost Od - Odrasli / 821.163.6-1 Slovensko pesništvo Raznesenost je pesniški prvenec velenjskega kulturnika in publicista, geografa in sociologa kulture. Matjaž Šalej je že več kot četrt stoletja član literarnega društva Hotenja, leta 1991 pa je na republiškem srečanju mladih literatov postal eden od šestih nagrajencev prvega državnega srečanja v samostojni Sloveniji. Pesniško zbirko sestavljajo trije sklopi: Asimilacija neandertalca, Preljubezen, Sonetni časi; v prvih dveh so pesmi pripovedne in nerimirane, v tretjem pa dosledno sledi- jo kriteriju sonetne oblike. Tematika pesmi odraža sodoben duh časa, avtorjevo eksistencialno izkušnjo, milino ljubezenskih doživljanj in vedrino pesnikovih vsakdanjih prebliskov. Pri nekaterih pesmih še posebej zablestijo duhoviti zaključki. ACI Bertoncelj: Apostol klavirske in komorne glasbe 20. stoletja, uredila Franc Križnar in Milan Marinič Do - Domoznanstvo / 929 Biografije Obširna znanstvena monografija vsebuje osemnajst prispevkov razpravljavcev simpozija, ki je bil posvečen Aciju Bertonclju. Referati so opremljeni z bogatim slikovnim in fotografskim gradivom, s seznami njegovih koncertov ter spomini njegovih sodelavcev in učencev. Avtorji prispevkov so z vseh zornih kotov osvetlili življenje in delo tega izjemnega pianista, široko razgledanega intelektualca in inovativnega pedagoga. Ena od avtorjev referatov je tudi doktorica muzikoloških znanosti Urška Šramel Vuči-na; v svojem prispevku s podrobnim kronološkim pregledom nazorno predstavi njegovih osem šolskih let (1994-2002) honorarnega dela na srednji stopnji Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in poudari njegov pomen pri vzpostavitvi srednješolskega glasbenega programa, v nadaljevanju pa predstavi še nekaj drobcev iz spominov njegovih dijakov in sodelavcev ter kronologijo Mednarodnega klavirskega tekmovanja »Acija Bertonclja«. Njegovo delo je na velenjski Glasbeni šoli pustilo neizbrisen pečat, njegovi pogledi in izvirni pedagoški pristopi pa se prek pedagoškega dela njegovih nekdanjih najperspektivnejših študentk, danes profesoric klavirja, prenašajo naprej. a Andreja Ažeber Kino SPORED DEŽELA LA LA La La Land, romantična glasbena drama, 126 minut (ZDA) Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Emma Stone, J.K. Simmons, Finn Wittrock, Rosemarie DeWitt, Sonoya Mizuno, idr. Sobota, 14. 1., ob 20.15 Nedelja, 15. 1., ob 20.00 BALERINA IN VIKTOR Balerina, animirana avantura, 89 minut (Francija, Kanada) Režija: Eric Summer, Éric Warin Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved in drugi, idr. Petek, 13. 1., ob 18.00 Sobota, 14. 1., ob 18.00 Nedelja, 15. 1., ob 16.00, otroška matineja DOTIK VODE L'effet aquatigue, romantična komedija, 85 minut (Francija, Islandija) Režija: Solveig Anspach Igrajo: Samir Guesmi Florence Loiret Caille Philippe Rebbot, Estéban, Didda Jon- sdottir, idr. Petek, 13. 1., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 14. 1., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 15. 1., ob 19.00 - mala dvor. PLANETARIJ Planetarium, domišljijska drama, 105 minut (Francija, Belgija) Režija: Rebecca Zlotowski Igrajo: Natalie Portman, Lily-Rose Melody Depp, Louis Garrel, Rosa Bursztein, Hugo Zlotowski, idr. Petek, 13. 1., ob 19.45 Ponedeljek, 16. 1., ob 18.00 TONI ERDMANN Komična drama, 162 min (Nemčija, Avstrija) Režija: Maren Ade Igrajo: Peter Simonischek, Sandra Huller, Michael Wittenborn idr. Petek, 13. 1., ob 20.15 - mala dvor. KITAJSKI ZID The Great Wall, akcijska pustolovščina, 104 minute (Kitajska, ZDA) Režija: Zhang Yimou kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 12. januar 16.00 Mestna četrt Levi breg Velenje Zala Klančnik - Čakre, delavnica 17.00 Gasilski dom Škale Izdelava rož iz krep papirja, delavnica 17.00 Galerija Velenje Družinska urica v Galeriji Velenje z Nino Cvirn 18.00 Vila Bianca Dušan Zupančič - Abraham v deželi tam spodaj, potopisno predavanje 19.00 eMCe plac Po svetu: mladinske izmenjave, predstavitev mladinskih izmenjav 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Simon Eržen - S kolesom po strehi sveta: Tadžikistan, potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Velika dvorana Andreas Borregaard, koncert -harmonika Petek, 13. januar 17.00 Hotel Paka Pametno mesto Velenje - Trendi digitalizacije, odprta diskusija 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Senka Karlovčec - Sidonija, predstavitev pesniške zbirke 21.00 eMCe plac Klubski večer Železnega aktivizma Sobota, 14. januar 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. fiurologija, komedija Branka fiuriča fiura 21.00 eMCe plac Jam session Nedelja, 15. januar 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Učinek kobilice, gledališka predstava KD Gledališče Velenje Ponedeljek, 16. januar 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabava z vrtavkami, otroška ustvarjalna delavnica 19.19 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče Slovenska šola v Burundiju, odprtje razstave in predavanje Maje Ahac 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Butnskala, gledališka predstava Torek, 17. januar 17.00 KAC, Efenkova 61 b Sadje v prehrani, kuharska delavnica 17.00 Vila Rožle Torkova peta - igrajmo se sedem palčkov, ustvarjalno druženje z Majdo Jedlovčnik 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 19.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Odprtje fotografske razstave Ksenije Mikor: Zgodbe podob 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje Sreda, 18. januar 10.00 Knjižnica Velenje, štud čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Knjižnica Velenje Pametno mesto Velenje - Trikotnik znanja, možganska nevihta 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Srečanje članov Likus 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic ŠOŠTANJ Četrtek, 12. januar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Sobota, 14. januar 10.00 Športna dvorana Šoštanj Kadetska tekma U17 Elektra : Radenska Creativ Sobota Nedelja, 15. januar 16.00 Športna dvorana Šoštanj Mladinska tekma U19 Elektra : Rogaška Ponedeljek, 16. januar 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 17. januar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Predavanje: Odpravljanje bolečin v hrbtenici ŠMARTNO OB PAKI Petek, 13. januar 19.00 Dvorana Marof Poker turnir; KŠŠF Ponedeljek, 6. januar 19.00 Sejna soba Hiše mladih Svetniška in poslanska pisarna SD 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel Lunine mene ( i 62 dni po Mehiki Velenje, 13. januar - V petek ob 19. uri v klubu eMCe plac bo Velenjčanka Nuša Fužir predstavila svojo potopisno knjigo z naslovom 62 dni, ki jo je napisala in oblikovala po svojem popotovanju po Mehiki. Knjiga izkazuje gene-racijsko-subkulturni pristop k so-bivanju drugačnosti in gre za od-kodirano drugačno občutenje in videnje sveta in časa ter hedoni-stično izživetih trenutkov na poti. Pregledna slikarska razstava Marjane Verbuč Šoštanj, 16. januarja - V ponedeljek ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli pregledno razstavo slikarke Marjane Verbuč iz Mozirja, ki se je po aktivni delovni dobi, ki jo je preživela v Gorenju, posvetila ustvarjalnosti. Razstavlja samostojno in Igrajo: Matt Damon, Jing Tian, Pedro Pascal, Willem Dafoe, Hanyu Zhang, Eddie Pen, idr. Sobota, 13. 1., ob 21.45 Nedelja, 15. 1., ob 18.00 ROJENI V SLOVENIJI Avtorski dokumentarni film, 50 minut (Slovenija) Avtor filma: Tomo Čonkaš Produkcija in producent: Studio Mozaik Sodelujejo: Milan Marič, Kaja Flis, Živa Čonkaš, Sanela Pejkunovič, Tomaž Ne-deljko, Vojka Vajdič, učenci OŠ Mihe Pin-tarja Toleda Velenje in OŠ Gorica Velenje, Andreja Šifer, Marko Mandič, Bojana Planina in drugi. Sobota, 14. 1., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 15. 1., ob 17.30 - mala dv. MATURA Bacalaureat, drama, 128 minut (Romunija) Režija: Cristian Mungiu Igrajo: Adrian Titieni, Lia Bugnar, Maria-Victoria Dragus, Vlad Ivanov, Maria Ma-novici idr. Ponedeljek, 16. 1., ob 20.00 skupinsko, v na svoji ustvarjalni poti pa je razvila sebi lasten likovni izraz, ki jo v slovenski prostor umešča med prepoznavne in izoblikovane avtorice. V njeni bogati beri priznanj in nagrad ter certifikatov je tudi Zlata paleta zveze likovnih društev Slovenije, ki jo je prejela leta 2010. Razstavo bo pokomentiral likovni kritik Matija Plevnik, za glasbeni program pa bo poskrbel Gregor Verbuč. • tf 12. januarja, ob 12.34, polna luna - ščip. CITY CENTER Celje • Četrtek,12.1. Biotržnica • Petek, 13.1., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 15.1., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Mojstri pajki • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 29.1. lutkovna predstava - Zima je zaspala. • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 12. januarja 2017 Nagradna križanka Mobtel RADIO VELENJE Telekom lovenije Paket brezskrbni B Že od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila. Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB. * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Posodobljena in prenovljena Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! j prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 1. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. www.nascas.si • www.radiovelenje.com Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 29. decembra 2016 so: • Franc Poprask, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki • Marjeta Ravnjak, Kajuhova 9, 3325 Šoštanj • Peter Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel v Šoštanju, Metleče 14 a. Rešitev križanke: Podjetje za izvajanje strojnih instalacij. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Terme Zreče „Idilični" nasvet ... WELLNESS &SPA Sabina Zajc, vodja wellnessa Terme Zreče Pozimi vaša koža potrebuje posebno nego. Pozimi je naša koža sočasno izpostavljena dvema ekstremoma. Prvi je hladen in vlažen zrak zunaj, drugi pa je topel in zelo suh zrak v prostorih, kjer bivamo. V zimskih mesecih moramo koži zagotoviti posebno nego tako, da jo zaščitimo pred zunanjimi dejavniki in jo hkrati oskrbimo z zadostno količino vlage, da bi kar najbolj preprečili pojav njenega izsuševanja. V Idili, Wellness & Spa centru, v Termah Zreče priporočamo Sezonsko nego obraza z aparatom M3. Izkušena kozmetičarka bo vašo kožo očistila, s pilingom odstranila odmrle celice ter poskrbela, da bo koža nahranjena in pravilno negovana. Tretma z aparatom M3 vam bo priporočila na podlagi stanja vaše kože. V hladnih mesecih je priporočljiva mikrodermoabrazija, pa tudi kisikova terapija ali terapija za lifting in učvrstitev kože. Sezonska nega obraza z aparatom M3 je primerna in priporočljiva za vse tipe kože - še posebej za kožo, ki ji primanjkuje sijaja ter je pusta in utrujena. Rezultat nege je zdrava in sijoča koža, ki je manj občutljiva in bolje pripravljena na zunanje vplive. -»f SEZONSKA NEGA OBRAZA Z APARATOM M3, 60 min 62,50 € 50,00 € Velja do 20. 03. 2017. Ponudba velja od ponedeljka do petka. Ostali popusti in nakup darilnih bonov se izključujejo. Potrebna je predhodna rezervacija. IDILA, Wellness & Spa, T 03/75 76 344 E wellness@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 2. do 8. januarja so bile predpisane vrednosti za PM10 presežene na AMP Šoštanj, in sicer, 3. januarja, 64 mikro-g/m3 in na AMP Pesje, prav tako3. januarja, 58 mikro-g/m3. Na nobeni lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno št. preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 2. do 8. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu k. * Zdravniški nasveti: gost - predstojnik Oddelka za otorinolaringologijo in ■ / cervikofacialno kirurgijo I n Splošne bolnišnice Celje ■ ¡] mag. Božidar Kroflič, dr.. med., specialist otorinolaringologije. Tema: bolezni ušes ČETRTEK, 12. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 13. januarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 14. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 15. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 16. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 17. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 18. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 23 12. januarja 2017 »»3CAS OBVESCEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 158.000,00 evrov prodam ali oddam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488 STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljub- mali OGLASI nem (Prod 5), takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046 NOVEJŠO hišo v Topolšici, 250 m2, kompletna oprema, prodamo. Gsm: 031 348 043 PRIDELKI SUHA bukova drva, 10 m, prodam. Lahko tudi dostavim. Gsm: 041 632 581 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 FIŽOL sivček prodam. Gsm: 041 905 999 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO MASIVNA miza, za udobno in neutru-jajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami za kable. Cena 40 €. Gsm: O41 692 995 TV APARAT LCD Sony, diagonala 102 cm", v odličnem stanju, črne barve, prodam za 380 evrov. Gsm: O41 692 995 ŽIVALI BIKCA, simentalca, 200 kg in telico, simentalko, 140 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 TELICO, simentalko, brejo 6 mesecev, težko 600 kg, prodam. Gsm: 070 424 104 TELICE, sivorjave in čb, breje 9 mesecev, A-kontrola in sivorjavega bikca, starega 10 dni, prodam. Gsm: 041 776 450 VOZILO OSEBNI avto Fiat Bravo 1.4, ugodno prodam. Gsm: 031 517 415 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. - 15. 1. Nataša Nedič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Kahvič Armin, Velenje, Jenkova cesta 9 in Zablotska Alona, Ukrajina, Žitor-mir, Karakuljina 4. SMRTI Rudolf Jozefa, roj. 1939, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 11; Rudolf Stanko, roj. 1937, Velenje, Cesta VII/13; Osetič Jožef, roj.1934, Dobrna, Vinska Gorica 22. habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Koro»«] 4«, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, KARDELJEV TRG, 76,40 m2, adaptirano l. 2010, 3/8 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), cena 76.000 € Prodaja, stanovanje, 2-sob- no: VELENJE, CESTA TALCEV, 76,80 m2, 2-sobno, zgrajeno l. 2014, 3/7 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), cena 99.000 € več na www.habit.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. Postanite naročnik ««CAS NA VSO KOLEKCIJO JESEN/ZIMA UNIFOREST prodajalna Latkova vas 81d SI-3312 Prebold E: prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljel www.uniforest.si f] -petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00 CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 lAli "veščam bemo angeli h izgubijo fPojaqrila? ¡¡o Mlo noč zapusti sijaj m ko ntfpa jutra solze so umila ? U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Zdaj ne trpiš več, ljuba mami. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. (S. Makarovič) ZAHVALA 20. decembra 2016 je tiho, kot lepa pesem, ki mine, odšla moja mami ALOJZIJA FAJDIGA V mojem srcu bo večno. Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, denarno pomoč in darovane svete maše. Posebej se zahvaljujem g. Franciju Debelaku za organizacijo pogreba, župniku msgr. Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, pevcem Dobrovcem za pesmi, pogrebcem iz Letuša, ge. A. Kodre za spremljajoče molitve, pogrebni službi Morana ter vsem Letušanom in krajanom KS Straža iz Velenja, ki so mami pospremili na njeno zadnjo pot v Braslovčah. Hči Nada z družino ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno in s piololo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALA Tiho si odšla kot lepa misel, ki ne mine in nam pusti le spomine. FANIKA BRESAR 22. 2. 1942 - 5. 1. 2017 Hvala vsem, kis te bili z nami v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedi IVAN DROFELNIK 26. 5. 1931 - 20. 12. 2016 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče ter vsem, ki ste ga obiskovali na domu. Posebna zahvala patronažni službi ZD Šmartno ob Paki, še posebej ga. Dragici in ga. Nataliji, CSD Velenje - pomoč na domu, gospodu župniku Ivanu Napretu za opravljen obred, gasilcem in govorcu g. Fužirju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 24 Gripa na pohodu, preplaha še ni Cepljenje ni prepozno, vendar tveganje za okužbo kljub temu ostaja - Precepljenost v Sloveniji vsako leto nižja Tatjana Podgoršek Gripa in druga virusna obolenja so že na pohodu. Strokovnjaki so sicer ta naval pričakovali, a so običajno poročali o vrhuncu zbolevnosti šele konec januarja ali celo v februarju. Po podatkih mikrobioloških laboratorijev prevladujejo virusi gripe iz skupine A nekaj malega so potrdili primeri okužb z virusom gripe iz skupine B. Pri malih otrocih, > »Za zdaj še od nikjer ne poročajo, da se cepivo, ki ščiti pred virusom gripe, ne bi ujemalo z virusi, ki krožijo.« starih do 2 leti, so zaznali kar nekaj okužb z respiratornim sinci-cijskim virusom. »Še trdovratnej-še kot običajno so tudi trebušne viroze, ki so se začele že jeseni in še kar trajajo,« pravi primarij Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije s celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Znaki Gripo običajno spremljajo visoka temperatura, bolečine v mišicah, slabo počutje, smrkanje, glavobol, suh kašelj in težave pri požiranju. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki običajno izginejo v dveh do sedmih oziroma 10 dneh. Posebnih zdravil, razen če se pojavijo zapleti, največkrat zaradi kronične bolezni, ni. Jemanje antibiotika je brez učinka, saj gripo povzroča virus. »Ob pojavu znakov ne delamo in ne hodimo med ljudi, temveč se pozdravimo. Priporočljivo je poči-vanje in pijte toplih napitkov. Ob pojavu visoke vročine vzamemo zdravila za zniževanje temperature.« Gripa je zelo kužna Gripa se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obo- j lelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato jeza prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust. Redno umivanje rok, zračenje prostorov ... Širjenje gripe lahko preprečimo na več načinov: s pravilnim načinom kašljanja in kihanja (v zgornji del roke - v ramena ali papirnati robček, ki ga takoj po uporabi odvržemo v smeti), z rednim in temeljitim umivanjem rok z milom. Prav tako je treba redno zračiti prostore. Izogibaj-mo se nepotrebnih obiskov nakupovalnih središč in trgovin, saj je tam več možnosti za prenos okužbe. Najučinkovitejši ukrep je cepljenje Strokovnjaki zagotavljajo, da je najučinkovitejši ukrep cepljene proti gripi. Na vprašanje, ali je to še smiselno glede na to, da je gripa na pohodu, je Trop Skazo-va odgovorila: »Cepljenje priporočamo tudi v tem času, vendar se moramo zavedati, da solidna zaščita nastopi 10 do 14 dni po cepljenju. Torej še ni prepozno, vendar je tveganje za okužbo večje.« Je cepivo tokrat pravo? »Za zdaj še od nikoder ne poročajo, da se cepivo, ki ščiti pred virusom gripe, ne bi ujemalo z virusi, ki krožijo.« Na leto zboli blizu 10 odstotkov Slovencev V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli slabih 10 odstotkov prebivalstva. Lani se je cepilo približno 70 tisoč ljudi, pred 10 do 15 leti več kot 200 tisoč. Gripa ogroža celotno prebivalstvo, še posebej nevarna pa je za starejše bolnike s kroničnimi boleznimi srca in pljuč, presnovnimi in drugimi boleznimi ter za majhne otroke in nosečnice. Cepivo dobavljajo sproti Tanja Kontič, pomočnica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, je povedala, da poteka cepljenje proti gripi v vseh zdravstvenih postajah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Predhodna najava ni potrebna. Doslej se je v Šaleški dolini cepilo blizu 2000 ljudi. Naročili so še dodatnih 100 doz cepiva. Preostale doze bodo nabavljali sproti. a Tudi ptičja gripa na pohodu Ljudi tokrat še ne ogroža Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporočila, da so bili labodi, ki so poginili na Pragerskem, okuženi s ptičjo gripo, vendar »čeprav je visokopatogen virus aviarne influence podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, predstavlja ta zelo nizko tveganje za ljudi. Ključno je, da ljudje nimajo receptorjev za ta podtip virusa, zato se za zdaj z njim ne moremo okužiti,« so še zapisali na upravi ter hkrati pozvali rejce perutnine in ptic v ujetništvu, naj te ostanejo v zaprtih prostorih. Ukrepi tudi na Celjskem Celje, 6. januarja - Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Območnega urada Celje je v petek z namenom preprečevanja in zatiranja aviarne influence podtipa H5N8 (ptičje gripe) imetnikom perutnine in ptic v ujetništvu ter občanom na območju občin na Celjskem, torej tudi v Šaleški ter Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, naložila nekaj ukrepov, ki so jih dolžni upoštevati. Imetniki perutnine in ptic v ujetništvu morajo te rediti v zaprtih prostorih ali na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami. Krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno. Do preklica so prepovedane tudi razstave in druga zbiranja ptic ter perutnine. ■ mkp Tega ne privoščiva nikomur Ivanka in Miran Irman iz Šmartnega ob Paki ne najdeta pravih besed zahvale za vse, ki so jima v nesreči nesebično ponudili roko podpore Tatjana Podgoršek »Zdi se komaj verjetno, vendar se je zgodilo. Najin novi dom je v dobrega pol leta kar dvakrat gorel. Nesreča je prinesla obilo težav, a tudi spoznanje, da v nesreči res spoznaš prijatelje,« sta zapisala v sporočilu Ivanka in Miran Irman iz Šmartnega ob Paki. Vzroke za požara še raziskujejo Na obisku sta povedala, da še danes ne moreta povsem verjeti in dojeti, kaj se jima je pripetilo v tako kratkem času. Šok za šokom. Prvič so ognjeni zublji »objeli« ostrešje hiše lani februarja, drugič sredi lanskega novembra. Prvič ju ni bilo doma in so ju o požaru obvestili ter poklicali na pomoč gasilce sosedje, drugič sta skupaj s sosedo kramljala v dnevni sobi, ko jih je presenetila z zvonjenjem na vratih mimoi-doča soobčanka in povprašala, ali potrebujeta pomoč. »Najprej sem jo čudno pogledal, zakaj nama jo ponuja, nato pa takoj zaznal, kaj se dogaja. V tem času je že soseda poklicala 112. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so se nemudoma odzvali, prav tako sosedje ter preprečili še večjo škodo. Tudi sam sem gasilec, prav tako hči Natalija, a stvari doži- vljaš povsem drugače, kadar si ti v vlogi tistega, ki pomoč potrebuje. Kapo dol našim gasilcem. So ljudje, so zelo izurjeni, strokovno usposobljeni,« je povedal Miran. Vzroke za požara še raz- jima niso pomagali le pri gašenju, ampak tudi takrat, ko so gasilci zapustili prizorišče nesreče. Poklicali in ponudili so pomoč takšni, za katere nista niti slišala. »Požara sta povzročila Miran in Ivanka Irman: »Prijateljstvo in znanstvo je v najini nesreči opravilo preizkus brezpogojne pomoči človeku v stiski.« iskujejo, za zdaj prevladuje mnenje, da sta bila dimniška. Drži, da v nesreči spoznaš prijatelja Čeprav smo danes ljudje med sabo vse bolj odtujeni in sosed ne pozna soseda, sta se Ivanka in Miran ob nesreči prepričala, da solidarnost med ljudmi še živi, da pregovor 'v nesreči spoznaš prijatelja' ni iz trte zvit. Ti obilo škode, težav, ki jima sama zagotovo ne bi bila kos. Na najino neizmerno zadovoljstvo se je pokazalo, da v trenutkih, ko nas je sreča pustila na cedilu, nisva ostala sama. V trenutkih obupa, zrahljanih živcev dobro dene že lepa beseda, volja, pripravljenost in pomoč pa so kot balzam za rano. Lahko rečeva, da je prijateljstvo in znanstvo v najini nesreči opravilo preizkus brezpogojne pomoči človeku v stiski. Tako kot težko najdeš besede za tisto, kar se ti je zgodilo, je nemogoče najti prave besede globoke in srčne zahvale za vse tiste, ki so nama nesebično ponudili roko podpore: poleg šmarških gasilcev še naši sosedje, prijatelji, znanci, občina Šmartno ob Paki, Bojan Prašnikar z družino, Cementninarstvo Po-lak, Kovačevi iz Podgore, Zavarovalnica Adriatic -poslovalnica Roman Ka-všek iz Šoštanja ... Vsem gre neizmerna zahvala za nikoli pozabljeno pomoč v času, ko roka opore še kako dobro dene.« Ob tem sta Miran in Ivanka na glas razmišljala, da kakršen si ti do ljudi, takšni so oni do tebe. Sovražnikov nimata, prijateljev pa več, kot sta menila sama. Posledice požarov sta v precejšnji meri že odpravila, kar je še ostalo, bosta odpravila postopoma. Namesto kamina je danes v dnevni sobi pečka na drva. Ko prebirata ali slišita novice o požaru, podoživljata nesrečo in sočustvujeta s prizadetimi. »Tega, kar sva doživela sama, nikomur ne privoščiva. Tudi najhujšemu sovražniku, če bi ga imela, ne,« sta še dejala Ivana in Miran Irman. a Šoštanjčane pogosto motijo neprijetne vonjave V Premogovniku se tega zavedajo, zato iščejo rešitve Milena Krstič - Planine Šoštanj - Prezračevalni jašek Premogovnika na območju Termoelektrarne, iz katerega pogosto (odvisno od vremena, predvsem vetrov) prihajajo vonjave, ki motijo prebivalce, je pogosta tema pogovorov (tudi) v svetu Občine Šoštanj. V Premogovniku Velenje morajo na vprašanja, kako dolgo še tako, pogosto odgovarjati. Zadnji odgovor v zvezi s tem so na pobudo župana Darka Meniha podali v drugi polovici decembra. Odprava te nevšečnosti je bila vključena že v projekt izgradnje bloka 6, ko naj bi prezračevanje jamskih prostorov rešili z vpihovanjem izstopnega zraka v sam blok. A so načrti v času gradnje nekje obtičali in iz tega ni bilo nič. V Premogovniku se, kot pojasnjujejo županu, zavedajo, da s svojo dejavnostjo povzročajo vpliv na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini, zato so se v zvezi s tem lotili tudi iskanja dodatnih rešitev za zmanj- šanje vpliva neprijetnih vonjav. Pred dobrim letom so imenovali projektno skupino, ki intenzivno išče rešitve, lani pa so se pri tem povezali tudi z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Kot eno od možnosti proučujejo tudi, kako učinkovit bi bil dvig difuzorja na Ventilatorski postaji Šoštanj. Poročilo o rezultatih teh meritev in učinkovitosti naj bi bilo izdelano v kratkem. Ena od delnih rešitev težave pa bo vzpostavitev prezračevanja skozi jašek NOP II, s katerim se bodo količine izstopnega zraka iz Ventila-torske postaje Šoštanj zmanjšale za 10 do 30 odstotkov.