GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 22. MARCA 1982
Praznično vzdušje, ki je ob volitvah v združenem delu 11. marca in v krajevnih skupnostih 14. marca, vladalo po vsej Sloveniji, se je naselilo tudi v našo občino. Kljub nekaterim spodrsljajem ob evidentiranju in kandidiranju delegatov, kijih nismo skrili, je vo-
danjem mandatnem obdobju smo imeli 50 posebnih delegacij), 447 delegatov 54 združenih (doslej 51) in 420 delegatov 37 splošnih (doslej 28) delegacij.
V krajevnih skupnostih bo končna volilna udeležba okrog
Volitve, ki so odraz političnega razpoloženja vseh delavcev in občanov, so torej za nami Novoizvoljeni delegati so se v teh dneh tudi že srečali na prvih sejah delegacij, ki so jih sklicali predsedniki delavskih svetov v tozdih oziroma predsedniki kra-
Izvolili smo 2300 delegatov
lilna udeležba potrdila, da tudi v naši občini cenimo vrednote samoupravnega odločanja in se zavedamo, da lahko le na tak način razrešujemo odprta vprašanja in gradimo naš bodoči razvoj in napredek.
Volilna udeležba v združenem delu je bila okrog 91 odstotna, naši delavci ter kmetje in obrtniki, ki so na ta dan tudi volili svoje delegate v delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine so med 478 kandidati izvolili 432 delegatov. (Podatki o izvoljenih delegatih še niso povsem dokončni, saj pred zaključkom redakcije volilne komisije zaradi glasov, ki so prihajali po pošti, še niso zaključile dela. Op. p.) V združenem delu so namreč imeli 24 odprtih kandidatnih list (na njih je bilo vpisanih več kandidatov, kot je bilo treba izvoliti delegatov) ter 39 zaprtih list. Izvoljeni delegati bodo delali v 63 delegacijah za zbor združenega dela, kot delegacije pa se jim bodo pridružili še tisti manjši delovni kolektivi, ki zaradi skromnega števila delavcev ne oblikujejo delegacij, ampak to sestavljajo vsi zaposleni.
Precej več je delegacij oziroma delegatov za skupščine interesnih skupnosti: 206 delegatov bo tvorilo 39 posebnih delegacij (v se-
94,6 odstotka ali nekaj večja kot pred štirimi leti, med kmeti pa skoraj 96-odstotna. Na nedeljskih volitvah smo izvolili delegate za delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, delegate za delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, glasovali pa smo tudi o kandidatni listi za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Praznično vzdušje ob volitvah je dobilo še posebej slovesen prizvok na tistih voliščih, kjer so se volitev udeležili vsi volilni upravičenci in kjer so volišča zaprli veliko pred sedmo uro zvečer, na primer v Češnjicah, Golici, Hru-ševki, Pšajnovici Selah, Vranji peči in na volišču obrtnega združenja.
V novem mandatnem obdobju bo za zbor krajevnih skupnosti delegate delegiralo 25 delegacij, torej štiri več kot doslej, saj se je krajevna skupnost Kamnik razdelila na pet novih. V delegacijah bo delalo 221 delegatov.
V delegacije za skupščine interesnih skupnosti je bilo izvoljenih 574 delegatov: 133 v 15 posebnih delegacij (doslej jih je bilo 27), 304 v 12 splošnih (doslej 10) in 137 v 34 združenih (doslej 16) delegacij.
jevnih konferenc SZDL v kra-jevnih skupnostih. Delegacije se konstituirajo in izbirajo delegate, ki se bodo udeležili prvih sej novih skupščin interesnih skupnosti oziroma zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine sredi aprila.
Začenja se torej tretje štiriletno mandatno obdobje delegatskih skupščin, za katero smo si poleg_ vseh težkih in odgovornih nalog v občini dodali še eno.' namreč veliko večje število splošnih in združenih delegacij na škodo posebnih delegacij za skupščine interesnih skupnosti. Če smo že doslej ugotovljali, da so bili delegati v zborih uporabnikov v skupščinah SIS premalo učinkoviti zaradi zapletenih gradiv, zaradi nedograjenih odnosov med uporabniki in izvajalci in podobnega, potem zna biti v prihodnje še slabše. Imeli bomo veliko več delegatov, ki bodo ker smo se tako odločili v združenem delu in krajevnih skupnostih, danes razpravljali o zdravstvu, jutri o telesni kulturi, naslednji dan o socialnem varstvu. To pa je veliko težje, kot če delegacija predstavlja most usklajevanja, dogovarjanja in odločanja le v eni od skupščin interesnih skupnosti.
JANA TAŠKA R
OD VSEPOVSOD
• Dobro delo slovenske industrije v letošnjem februarju
LJUBLJANA - Slovenska industrija je februarja letos izdelala za 2,7 odstotka več kot februarja lani. Kot ob tem ugotavlja slovenski zavod za statistiko, je slovenska industrija v prvih dveh letošnjih mesecih izdelala za 1,2 odstotka več kot v prvih dveh lanskih mesecih. Tako bi lahko rekli, da je bila proizvodnja slovenske industrije v tem obdobju kar dobra, še zlasti zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala v posameznih industrijskih panogah. Toda nekatere industrijske panoge so izdelale precej manj kot februarja lani. Tako je elektroindustrija v tej primerjavi izdelala za 11 odstotkov več, predelava kovin pa za 3,9 odstotka manj. Slabša je bila proizvodnja tudi v pohištveni industriji, kjer so izdelali za 3,5 odstotka manj. Pač pa je bila v tem mesecu v primerjavi z lanskim proizvodnja za nekaj odstotkov večja v strojni industriji, elektrogospodarstvu, črni metalurgiji in Se v nekaterih drugih industrijskih panogah.
• Bo trg odslej bolje založen
BEOGRAD - S podpisom družbenega dogovora o ukrepih za preskrbo enotnega jugoslovanskega trga s proizvodi, ki so posebnega pomena, naj bi zagotovili kolikor toliko dobro preskrbo trga. Družbeni dogovor so podpisali ZIS, izvršni sveti republik in pokrajin, gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Med proizvode posebnega pomena, kot jih obravnava omenjeni družbeni dogovor, spadajo proteinska živinska krma oziroma meso, pšenica, jedilno olje, sladkor, maslo, limone, kava, surovine za izdelovanje detergentov, surovine za izdelovanje zdravil in vrsta drugih proizvodov.'
• Dela in učinkovitosti komunistov ni mogoče posploševati
LJUBLJANA - Dejavnost in učinkovitost ZK ter komunistov v socialistični zvezi, v družbenopolitičnem zboru, v družbenih svetih in drugod je zelo različna, zato je ni mogoče posploševati. Gotovo je med delavnimi člani socialistične zveze veliko komunistov, v nekaterih vodstvih SZDL pa jih je celo preveč, so med drugim menili na seji predsedstva CK ZKS v razpravi o delu komunistov v socialistični zvezi. Ob tem pa je marsikje še veliko komunistov, predvsem iz združenega dela, ki se izogibajo delu v socialistični zvezi, v krajevni ali občinski samoupravi in drugih družbenopolitičnih organizacijah, ali pa hkrati te organizacije podcenjujejo, meneč, da gre pri njih tako ali tako le za transmisijo.
• Izvoz je edina prava možnost
LJUBLJANA - Boj za večji izvoz je edina pot, ki lahko pripomore k temu, da se. izkopi jemo iz zaostrenih razmer in odpravimo nakopičene težave. "Zato si je treba prizadevati za dopolnitev sistema samoupravnega urejanja ekonomskih odnosov s tujino, so poudarili na seji izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije v razpravi o plačilno bilančnem položaju in izvajanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino. Prav zaradi tega bi si morale vse delovne organizacije prizadevati, da bodo ohranile že doseženo regionalno strukturo izvoza in tudi po tej poti prispevale k izboljšanju splošnega ekonomskega položaja. Hkrati pa je treba, po mnenju razpravljalcev, poiskati izvozne rezerve v vsaki delovni organizaciji, zlasti pa v tistih, ki imajo dejanske možnosti za večji izvoz.
Koliko verjetne resnice je v misli, podkrepljeni tudi z »zgodovinskimi dokazi*, da je človek vse doslej vedno težil k svojemu uničenju, ali vsaj uni-' čenju tistega, kar je prej ustvaril?! Necelovito proučevanje človeške zgodovine, denimo evropske, bi lahko dokazalo, da vsaj na evropskih tleh ni bilo bitke, ki ne bi bila usmerjena k novemu oblikovanju državnih
dosedanji človeški zgodovini je lahko človek kljub tehnični in včasih tudi duhovni preprostosti lažje vplival na dogajanje v svojem neposrednem okolju, kot pa sedaj, ko govorimo o neslutenih možnostih človeškega razvoja. Ali se morda prav zaradi tega dejstva ne vračamo v družbenoekonomsko formacijo, v kateri so močni brez priziva odločali o usodi podreje-
Začarani krog
človeške
ustvarjalnosti
ali narodnostnih meja, a je hkrati v sebi nosila tudi kal splošnega razdejanja in uničenja. Toda v vsej dosedanji človeški zgodovini želja po splošnem uničenju, ali vsaj možnost za to, ni bila tako oprijemljiva, in kar je še strašnejše tako možna.
Nedvomno je dokazovanje obeh Golijatov o tem, da nista kriva za noro oboroževalno tekmo, če nič drugega, paradoksalno. Toda pošastnost oboroževanja ni toliko v tem, da vsaj manj posvečenim ni popolnoma jasno, kdo ima prav in kdo ne, temveč v tem, da lahko vsi drugi, ki ne spadajo v ta krog velesil, le nemočno opazujejo, kaj se dogaja v pomembnih glavah pomembnih mož te ali one velesile. V vsej
nih ? Ali ni potemtakem še bolj zastrašujoče spoznanje, da je človek prav s svojimi možgani ustvaril začaran krog lastne odvisnosti, kise mu morajo podrejati vsi tisti, ki zaradi raznih vzrokov nismo mogli aktivirati lastne ustvarjalnosti do takšne tehnične superiornosti?
Dejstvo je, da je prav človeški napredek ustvaril možnost za popolno uničenje. Toda vse skupaj bi ne bilo skrb zbujajoče, če f nekaterih glavah ne bi bilo tako trdno zasidrano prepričanje, da je superiornost ene države bolj pomembna kot pa obstoj vsega sveta. In prav zaradi tega spoznanja, ki se mu more velika večina ljudi in držav zelo šibko upreti, je možnost apokaliptičnega propada sveta toliko manj abstraktna.
J. KOVAČIČ
• Programsko volilna seja kamniških komunistov
Ocena opravljenega ne sme biti splošna
dela
Ob ocenjevanju opravljenega dela se ne bi smeli izvijati s splošnimi ugotovitvami, z opredelitvami brez vsebine. Vseh težav sicer ni mogoče pretresti, a vendar je treba jasno spregovoriti o tem, kako in kam smo vlekli voz napredka. Spregovoriti moramo o tem, koliko so bile uresničene naloge, sprejete pred štirimi leti, oceniti vsesplošni razvoj občine in preveriti tudi uresničevanje sklepov zadnje programske volilne konference, o čemer je v poročilu zapisanih več kritičnih kot dobrih ugotovitev, toda dobre stvari se hvalijo same po sebi.
mnik. V nadaljevanju je opozoril na probleme, kjer se je aktivnost komunistov zmanjševala. Na primer obveščenost, ki je zajela še premajhen krog ljudi. Bilo je preveč pismenega in premalo neposrednega, ustnega dogovarjanja. Veliko škode naredi tudi nepopolna informiranost, je opozoril dosedanji predsednik in kot primer navedel naslov iz Kamniškega občana »Komunisti bi morali hoditi vsaj na sestanke, če že delajo ne«. Kot opozorilo je izzvenela tudi misel, da so posamezniki hoteli usmeritve zveze komunistov speljati po svoje, v
• Na programsko volilni konferenci so za delegata na zveznem kongresu jugoslovanskih komunistov izvolili Marico Jerman iz Domžal, za delegate na slovenskem kongesu pa Ano Cerkve-nik, Kazimir/a Keržiča, Draga Sladica, Milana Spruka in Jelko Tušar.
Novoizvoljena konferenca je izvolila tudi novega sekretarja aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev in sicer Staneta Balantiča.
• ČJani novoizvoljene občinske konference ZKS Kamnik so: Lado Podbevšek, Milan Marinič, Stane Balantič, Vladimir Breznik, Drago Bohinec, Marinka Bevc, Miro Fornazarič, Viktor Gantar, Nada Irt, Ivan Justinek, Kazimir Keržič, Albin Kladnik, Matevž Košir, Mija Matjan, Slobodan Miladinovič. Janez Novak, Vlado Novak, Vanda Rebolj, Franc Rems, Janez Rems, Marko Štebe, Riharda Tomšič, Jelka Tušar, Vera Ungar, Jurij Urankar, Čedo Vnuk, Franc Vrhovnik in Marta Žerko.
• Po končani programsko volilni konferenci kamniških komunistov je bila prva seja novoizvoljene občinske konference. Na njej so za novega predsednika izvolili LADA PODBEVŠKA, rojenega 1941, strojnega tehnika, zaposlenega v Titanu, ki je član ZK od leta 1963.
Za sekretarja komiteja OK ZKS Kamnik pa so ponovno izvolili MILANA MAR/NIČA, rojenega 1952, diplomiranega inženirja elektrotehnike, člana ZK od leta 1975 dalje.
V komiteju OK ZKS pa bodo delali: Milan Marinič, Drago Bohinec, Viktor Gantar, Nada Irt, Slobodan Miladinovič, Matevž Košir, Rebolj Vanda, Franc Rems in Čedo Vnuk.
Za člane medobčinskega sveta ZKS Ljubljana okolica so bili izvoljeni Lado Podbevšek, Milan Marinič in Franc Svetelj.
Kazimir Keržič je spregovoril tudi o pripravah na volitve in menil, da se še vedno spopadamo s kratkoročno kadrovsko politiko in je bilo zato pri evidentiranju tudi nekaj težav. Zato bi bile toliko bolj nujne tekoče ocene dela vodilnih funkcionarjev, iz vsakdanjega življenja pa bi morali črtati neustrezno kadrovanje oz. kadrovske kuhinje. Pri tem je dodal, da v šestih odstotkih oziroma treh osnovnih organizacijah evidentirani predsednik kamniških komunistov ni dobil podpore.
Kljub vsem težavam, je zaključil, pa je zveza komunistov opravičila svoj ugled in tudi najrazličnejši ukrepi niso zavrli krepitve samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja ter odločanja.
V razpravo so se vključili delegati OO ZKS Kamnik - sever, Svilanita, osnovne šole Toma Brejca, Duplice, .Rudnika kaolina, aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev, Trivala, Stola, KIK, Gostinstvo in žičnice, Volčjega potoka ter predstavnika OK ZSMS in SZDL. Delegate so seznanili predvsem s težavami, s ka-trimi se srečujejo v posameznih
okoljih, bolj malo pa je bilo besed o tem, kaj so storili komunisti, da bi razmere izboljšali.
Na to je v sklepni razpravi opozoril tudi Ludvik Zaje, predsednik medobčinskega sveta ZK Ljubljana - okolica. Rekli ste, je dejal, da je bil dosežen napredek, a razprava je pokazala nasprotno, zato bo treba programske usmeritve še dopolniti. Očitno v osnovnih organizacijah manjka ideološkega usposabljanja, zato bo temu treba nameniti posebno pozornost. Razpravljal-ci so govorili predvsem o gospodarskih rezultatih, o cenah, izvozu, o težavah, niso pa povedali, po kakšni poti bodo šli naprej. Težave niso nove, očitno pa je bilo premalo storjenega za njihovo premagovanje. Premalo je bilo narejenega v dohodkovnem povezovanju, čeprav je sestava kamniške industrije taka, daje to zanjo življenjska odvisnost. Danes bi morali vedeti, kaj bodo v tovarnah delali jutri. Ob vsem tem morajo komunisti vedeti, kako je treba razreševati probleme in svoje delo osredočiti na ključne težave pa tudi na medsebojne odnose.
JANA TAŠKAR
To je nekaj misli iz uvodne razprave dosedanjega predsednika kamniških komunistov Ka-zimirja Keržiča na programsko volilni konferenci OK ZKS Ka-
prid lokalnim interesom, pa tudi, da bi veljalo podrobneje pogledati delo komunistov v vseh družbenopolitičnih organizacijah.
Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik
po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika RAZPISUJE
nagrado »Toma Brejca« ko javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje.
Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 31. 5. 1982.
Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik._._
• O delu skupin delegatov za zbore republiške skupščine
Izkušnje terjajo spremembe
V tem mesecu se bo zaključilo tudi štiriletno delo skupin delegatov za zbor občin in zbor združenega dela - področje gospodarstva republiške skupščine. Čeprav z navzočnostjo delegatov na sejah skupin v preteklem mandatu, še zlasti v drugi polovici, ne moremo biti zadovoljni, so pomembno družbenopolitično in družbenoekonomsko delo dokaj uspešno opravljali in o njem vsako leto obširno poročali zborom občinske skupščine, mnenja, stališča in pripombe zborov občinske skupščine pa so često posredovali tudi na sejah zborov republiške skupščine.
V zadnjem letu sta skupini posredovali 26 pripomb in predlogov h gradivu republiške skupščine. Naj omenimo pripombe in predloge k predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS o problematiki oskrbe kmetijskih organizacij in kmetov z mineralnimi gnojili, k predlogu ukrepov za uresničevanje resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981, k predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev TOZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev, k
predlogu za izdajo zakona o varnosti cestnega prometa, stališča in predloge k resoluciji za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, k osnutku zakona o spremembah zakona o skupnem obsegu proračunskih dohodkov federacije. Skupini sta podali tudi pripombe k poročilu izvršnega sveta skupščine SRS o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 Z oceno možnosti razvoja v letu 1982, k poročilu o aktivnosti pri oskrbi in varčevanju z energijo, k uresničevanju zakonov s področja kmetijstva, k uresničevanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, k osnutku zakona o zajamčenem osebnem dohodku, pripombe k poročilu o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju. Skupščina občine pa je oblikovala tudi pripombe k osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SFR Jugoslavije in SR Slovenije za obdobje 1981-1985. Skupini sta posredovali skupščini SR Slovenije tudi delegatsko vprašanje v zvezi s pravočasno obravnavo in sprejemom nekaterih temeljnih aktov o sprejemu materialnih obveznosti delovnih ljudi in občanov, o
katerih bi morali neposredno odločati. Skupina za zbor občin pa je na seji republiške skupščine postavila tudi delegatsko vprašanje o nakupu drage računalniške opreme. Odgovori so bili objavljeni v Delu in skupščinskem Poročevalcu; z neprepričljivim odgovorom o nakupu računalniške opreme naša skupina delegatov ni bila zadovoljna.
Kadar so bile na dnevnem redu teme z določenega delovnega področja, sta skupini prosili za mnenje, predloge in pripombe delovne organizacije, strokovne službe upravnih organov, občinski izvršni svet ter strokovne službe in organe SIS. Skupini ugotavljata, da sta bili deležni večje pomoči izvršnega sveta kot ostalih pristojnih služb, skupnosti in organov. Tako je razumljivo, da sta bili skupini delegatov za republiško skupščino pri obravnavi pomembnih in odločujočih zadev ter vplivu nanje največkrat osamljeni in nemočni. , Brez dvoma bo v prihodnje potrebna večja samoiniciativnost posameznih organov, organizacij in strokovnih služb za obravnavo pomembnih gradiv (zlasti osnutkov zakonov), ki so predhodno objavljeni v skupščinskem poro-
čevalcu in ki neposredno zadevajo delovne organizacije, delavce in občane. Tudi zbori občinske skupščine se namreč še vedno ne uveljavljajo kot konferenca delegacij, ki naj bi za seje zborov republiške skupščine pripravila ustrezne pripombe in predloge k najpomembnejšim gradivom.
Vzroki za slabšo aktivnost ifl ne vedno uspešno delo skupin delegatov za zbor občini in ZZP pa se kažejo tudi v preobsežnem in nepravočasno posredovane* ■ gradivu ter preobsežnih dnevnic redih. Delegate motijo tudi hitra odločanja o pomembnih zadevah. Včasih dobijo gradivo šel' na sami seji zborov republiški skupščine, zato o njem ne morejo odločati v imenu skupine delegatov, temveč v svojem, kar je v popolnem nasprotju s cilji uresničevanja delegatskega sistema O takšnem nesamoupravnem i' nesprejemljivem načinu dela s" delegati v republiški skupščini V mnogo razpravljali. Ni dvorni da je bil storjen korak naprej-vendar bo prav oblikam in meto' dam delovanja delegatskega si' stema treba v novem obdobj^ posvetiti znatno več pozornost' in naporov.
MIRA JANČAR
Kamniško gospodarstvo pred odločitvijo
Kako obogatiti tradicijo z novimi programi
Zadnji čas, še posebej zadnje leto, se kamniško gospodarstvo srečuje s precejšnjimi problemi, ki se odražajo v doseženih rezultatih. Te dni smo prebrali podatek, da je občina Kamnik v letu 1980 po narodnem dohodku na prebivalca spet zdrsnila navzdol po republiški lestvici. S 27. mesta v letu 1979 se je preselila na 31. mesto, torej v drugo polovico slovenskih občin. Pred Kamnikom so se uvrstile Cerknica, Metlika in še nekatere občine, ki so v preteklih letih imele nižji narodni dohodek na prebivalca kot Kamnik.
Res je, da narodni dohodek na prebivalca ni edino merilo gospodarske razvitosti neke občine, vendar pa je lahko začetek drsenja tega kazalca navzdol dovolj resno opozorilo, še posebej ob ne najbolj razveseljivih rezultatih gospodarjenja v naših gospodarskih organizacijah v lanskem letu.
Zato je občinska konferenca ZKS dala pobudo, da se gospodarstveniki - komunisti sestane-
jo in pripravijo predlog, kaj bi bilo treba storiti, da bi kamniška industrija in ostalo gospodarstvo krenilo hitreje naprej. Predvsem bo treba odgovoriti na vprašanje, kakšna je bodočnost sedanje proizvodnje v posameznih organizacijah združenega dela, kako obstoječe proizvodne programe dopolniti z novimi oziroma kako priti do morda novih proizvodnih usmeritev in njihove uresničitve na podlagi skupnih naložb.
Sedanje srednjeročne plane v TOZD in na tej osnovi izdelane investicijske programe bodo morali delavci v sleherni TOZD ponovno preveriti. Bolj bo treba upoštevati nove pogoje gospodarjenja, možnosti izvoza, zlasti v dežele v razvoju, uporabo domačih surovin, bolj gospodarno porabo energije in podobno.
Ker je kamniška industrija zelo raznolika, od lesne, kovinske, tekstilne do kemijske, bi kazalo proučiti, kateri deli proizvodnih programov so taki, da ne prinašajo dohodka in bi jih bilo treba opustiti, kaj pa kaže razvijati naprej in oplemenititi z novimi izdelki. Ob tem velja proučiti tudi kakšna je organiziranost in ka-
drovska zasedba razvojnih služb v OZD, koliko lahko našemu združenemu delu pri iskanju boljših programov pomagajo razne ustanove, kot so raziskovalne organizacije, gospodarska zbornica, ustrezne službe v bankah itd. Še posebno skrb bo treba v prihodnje posvetiti oskrbi s potrebnimi surovinami, saj brez njih še tako dober program ne more dajati rezultatov. Zato bodo potrebna večja skupna vlaganja, seveda na podlagi takih dogovorov, ki bodo čvrsto zavezo-
vali oba podpisnika. Odločnejši korak je treba napraviti tudi pri hitrejšem razvoju kmetijstva v občini. Isto velja tudi za gostinstvo, trgovino in turizem, kjer še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti.
Seveda pa bo za učinkovitejše gospodarjenje nujna tesnejša povezanost našega gospodarstva pri združevanju sredstev za skupne programe in tudi večja odprtost v slovenski in jugoslovanski prostor.
F. S.
Občni zbor čebelarjev
Do kdaj še tako?
Tretjega marca sem bila priča dogodka, ko bi se lahko zgodila tragična nesreča. Okrog osme ure zjutraj je stal ka-mion-smetnjak tik ob Sadnikarjevi hiši na Kidričevi ulici na spodnjem levem vogalu, ki je tam že brez pločnika, in pobiral smeti. Iz smeri mesta je vozil avtobus. Izza kamiona-smetnjaka se je pojavilo štiri ali pet deklic v starosti od 10 do 12 let. V tistem trenutku je bil avtobus že tik ob kamionu. Nastala je taka ožina, da so se deklice komaj prerinile iz tiste nemogoče ožine med smetnjakom in avtobusom. Šofer avtobusa je na hitro zavrl, sicer bi se zgodilo najhujše.
Iz opisanega dogodka lahko sklepamo, da ni bil kriv ne voznik avtobusa, ne voznik kamiona, niti ne deklice, temveč preozka cesta na tem delu Kidričeve ulice. Kdaj bo rešen problem preozke Kidričeve ulice za tovorni in avtobusni promet, pa tudi za osebne avtomobile? Ali nas bo šele tragična nesreča zresnila? Do kdaj in kolikokrat se lahko zgodi še tako ali mogoče najhujše? Otroško varstvo, socialno skrbstvo in ostali odgovorni organi zaščitite že enkrat otroke, pešce in Kidričevo ulico; skrajni čas je že!        MARTA APARNIK J
Občni zbor Čebelarskega društva Kamnik-Domžale je bil 6. februarja v prostorih Krajevne skupnosti Mengeš. Udeležba je bila številna, saj društvo sestavlja pet čebelarskih družin. Ena od teh je tudi Čebelarska družina Janka Malešiča - Kamnik. Družina nosi ime uglednega čebelarja, nekdanjega upravitelja me-kinjske šole. Že njegov poklic mu je nudil priložnost, da je mladino seznanjal in uvajal v čebelarstvo. Imel je stalne stike s pokojnim Josipom Verbičem, ki mu je bil vzornik in ima posebne zasluge za dvig čebelarstva v Sloveniji. Skupaj z Jankom Malešičem sta razmišljala in bila pobudnika za sedanjo plemenilno postajo na Kopiščih. Načrt se jima je uresničil. Še danes deluje postaja in ima ugled med čebelarji doma in celo na tujem.
Za njegovo delo in trud se mu je čebelarski odbor oddolžil tako, da nosi čebelarska družina njegovo ime.
Čebelarska družina Janka Malešiča šteje danes 51 članov in ima skupaj 632 prijavljenih delovnih družin. Naša družina se srečuje z raznimi težavami, toda z razumevanjem vseh članov se
opravi veliko prostovoljnih del, kar smo prikazali tudi v poročilih na obenem zboru.
Za večletno delo so bili nagrajeni nekateri člani naše družine. Odlikovanje Antona Janše So prejeli:
- Karol Benkovič, Novi trg 41 (predsednik), red II. stopnje;
- Andrej Pančur, Olševek 5 (gospodar), red II. stopnje;
- Tomaž Kališnik, Zduša 16 a (odbornik), red II. stopnje;
- Miro Sanabor, Kotarjeva 10 (odbornik), red III. stopnje;
- Avgust Ogrinec, Polčeva pot 9 (tajnik), red III. stopnje;
Z redom III. stopnje je društvo odlikovalo tovariša Demetri-ja Sadnikarja, nekdanjega veterinarskega inšpektorja občine Kamnik in se mu zahvalilo za njegovo vsestransko razumevanje in pomoč pri izbiri lokacije in postavitvi plemenilne postaje. Družino je redno obveščal o nevarnostih in svetoval pri zatiranju kužnih bolezni.
Na občnem zboru smo sprejeli tudi smernice za delo v prihodnjem letu. NAJ MEDI!
AVGUST OGRINEC
Nova mladinska organizacija
Z združitvijo OO ZSMS Poljane Center in dela Šutne je nastala nova mladinska organizacija Center.
Januarja smo imeli prvi skupni sestanek, na katerem smo izvolili novo predsedstvo. Na začetku je bilo malo nerodno, ko smo sedeli skupaj in se skoraj nismo pozna-
a zadrega je kmalu minila. Beseda je dala besedo in kmalu srno se že menili o tem, kaj vse moramo narediti, kako bomo v naše c)elo vključili čim več mladih.
Dogovorili smo se, da bomo imeli sestanek vsak četrtek ob 19. uri v prostorih Gozdnega gospodarstva, kjer smo dobili stalen prostor. ,
Na vsak naš sestanek je prišel kdo, ki ga še nismo poznali in sedaj nas je že kar precej. In kaj smo doslej sploh naredili?
Naša propagandna komisija je že v januarju začela zbirati prispevke za glasilo, ki je februarja že izšlo. Ker imamo bolj malo denarja, smo ga prodajali in tako
Ob stoletnici rojstva velike slovenske dramske umetnice MARIJE VERE, kamniške rojakinje, so obiskali predstavniki občine, Kulturne skupnosti in Turističnega društva Kamnik njen žal zapuščeni grob na ljubljanskih Žalah in položili nanj cvetje.
dobili povrnjenih vsaj del stroškov.
Ob 8. februarju smo pripravili proslavo v Domu upokojencev, a se ni ravno najbolje posrečila. Starejši občani imajo rajši petje ob spremljavi harmonike, kot pa recitacije ob spremljavi kitare. Veselja nam seveda niso vzeli, saj že pripravljamo zabavno-glasbeni večer, ki bo popestril kviz ob koncu marca.
Veliko problemov imamo z našim žiro računom, žigom in denarjem. Saj veste, če se nikjer drugje ne zatakne, se pri denarju. MS ZSMS nam je dodelila 5.000,00 din, a denarja ne moremo dobiti, dokler nimamo žiro računa - tega pa ne moremo dobiti, dokler ne bo izdelan nov žig. No, bil je že narejen, a narobe seveda in je šel v popravilo. Na to, koliko časa bo še minilo, preden bomo prišli do denarja, raje ne mislimo. Skušamo si pomagati kakor vemo in znamo, največ s članarino. Zaprosili pa smo tudi KK SZDL za pomoč pri financiranju glasila in upamo, da nam bodo našo prošnjo odobrili.
V februarju so se začela tekmovanja za pokal OK ZSMS; prvo je bilo šahovsko, ki ga je organizirala OO ZSMS ZUIM. Nastopili smo z žensko in moško ekipo, ki sta se kar dobro uvrstili.
7. marca je naša OO organizirala tekmovanje v streljanju za ženske, na katerem je nastopilo 12. ekip. Sama priprava in izved-
ba tekmovanja nam nista delali težav. Tovarišu Jerasu in tovarišu Podgorniku se zahvaljujemo za pomoč pri ocenjevanju tarč in sami organizaciji tekmovanja.
Rezultati ekipno: 1. OO ZSMS Center - 1 (468 krogov), 2. OO ZSMS Zaprice (453 kroge«), 3. OO ZSMS ZG. Tuhinj -1 (345 krogov), 4. OO ZSMS Mekinje (332 krogov), 5. OO ZSMS Titan (301 krog), 6. OO ZSMS KIK (298 krogov), 7. OO ZSMS Zg. Tuhinj - 2 (259 krogov), 8. OO ZSMS Center - 2 (251 krogov), 9. OO ZSMS ŠCRM (242 krogov), 10. OO ZSMS Tunjice (221 krogov), 11. OO ZSMS Soteska (181 krogov), 12. OO ZSMS F. Albreht (128 krogov)
Rezultati posamezno: 1. B. Radej (Center) 173 krogov, 2. D. Jurič (Titan) 172 krogov, 3. M. Podgornik (Mekinje) 164 krogov, 4. D- Cipot (Zaprice) 161 krogov, 5,(N. Sušnik (Zaprice) 158 krogov, 6.1. Radej (Center) 152 krogov
V tem mesecu smo si postavili še veliko nalogo: pomagali smo pri izW8bi volitev, organizirali bomo tekmovanje v košarki in sodelovali tudi v ostalih športnih disciplinah, izdali bomo 2. številko Jutranje zarje, pričeli bomo z evidentiranjem brigadirjev za MDA 82, mogoče pa bomo organizirali tudi ples v sodelovanju z OO ZSMS Mekinje.
R. B.
• Dan samoupravljanja
na osnovni šoli Frana Albrehta
Učenci
so zamenjaii
učitelje
Z nalogami in cilji samoupravljanja se srečujejo učenci že v osnovni šoli. Dan samoupravljanja, ki sta ga organizirali šolska skupnost in mladinska organizacija osnovne šole Frana Albrehta, je bil prav gotovo zanimiva obiska pridobivanja novih izkušenj za razvoj mladega človeka v bodočega delavca-samo-upravljavca. Tudi iz razgovorov z učenci, ki so bili ta dan »učitelji«, smo lahko razbrali, da je iz niti mladih najlažje tkati pravilen odnos do dela in človeka.
TINE DRNOVŠEK 7 razred: »V svojem razredu sem vodil uro slovenskega jezika. Imeli smo glagolske vaje. V začetku mi je bilo nekoliko »vroče«, ko pa sem razdelil liste z vajami, so se učenci umirili, moja trema je minila. S takim načinom dela naj bi vsaj delno spoznali težavnost učiteljevega dela. Mislim, da je bil cilj v precejšnji meri dosežen. Če bi sedel v klopi kot učenec, ura ne bi tako hitro minila, kot je, ko sem bil »učitelj«.«
MAJA KONCIUA, 7 ra
/red: »Sama sem se prijavila za poučevanje slovenščine, ker mi je predmet všeč in tudi ocene imam lepe. V začetku so bili učenci nemirni in začeli smo ponavljati. Vsak je moral povedati stavek, zato so se kmalu umirili. Delo se mi je zdelo izredno zanimivo, predvsem pa sem zadovoljna, ker sem bolje spoznala učiteljevo delo in upam, da ga bom odslej tudi drugače vre-
MIRO JURJEVIĆ, 6.'ra- dnotlla« zred: »Telovadba mi je najljubši predmet, zato sem jo tudi želel poučevati. Igrali smo odbojko po vseh pravilih, sam sem sodil. Največjo tremo sem imel, ko sem moral vse potrebno zapisati v dnevnik, ob igri pa sem se hitro sprostil. V začetku so me sošolci malo zafrkavali, ker so mislili, da ne znam biti strog. Vse sem dal od sebe in / mislim, da sem tudi uspel, saj jih je igra kmalu pritegnila. Najraje bi se odločil za poklic učitelja telovadbe. Želim, da bi na šoli še kdaj organizirali tako delo.«
NATAŠA SIMIČ, profesorica angleškega jezika: »Učitelji smo učence pripravili na vodenje pouka. Predlagali smo jim temo in podali osnutek, učenci pa so temo sarai razširili. Delo je bilo organizirano na prostovoljni osnovi. Nekaj učencev iz 8. razreda, ki so se odločili za pedagoški poklic, je poučevalo tudi v nižjih razredih, kjer je metodično zahtevnejše delo. Učitelji smo delo kontrolirali, nekaj časa poslušali in svetovali, če je bilo potrebno. Nasploh imam dober vtis o takšnem načinu dela, kako pa je v resnici uspelo, bomo ugotovili tudi na osnovi razgovorov z učenci.«
MIRA JANČAR
NADJA TOMŠIČ, 8. razred: »Navdušena sem nad takšnim načinom dela in bi želela vsaj enkrat na mesec poučevati. Tokrat sem se odločila za angleški jezik. Učila sem v 6. razredu. Ponavljali smo lekcijo. Učenci so brali, odgovarjali na vprašanja. Ugotovila sem, da več znajo, kot moji sošolci v 8. razredu. Tudi z disciplino sem bila zadovoljna. Eno uro ni težko učiti, če pa bi morala vsak dan, vem, da bi bilo potrebno veliko priprav in psihične vzdržljivosti.«
Zopet igra v Mostah
Do pomladi res ne more biti več daleč! Takšne misli so mi prihajale na um v nedeljo, 7. marca 1982, ko sem si spet lahko ogledala igro v Mostah. Prejšnjo nedeljo premiera v Komendi, to pot v Mostah... Saj to je prava Meka za ljubitelje domače igrane besede!
Letošnjo sezono kulturno društvo v Mostah še ni organiziralo nobene prireditve, ker je niso imeli kje. Dotrajana telovadnica in dvorana je postala nevarna za obiskovalce, zato so jo jeseni zaprli. Nekaj dolgih zimskih mesecev je trajala obnova in posodobitev naše telovadnice. Komaj so se poslovili od nje gradbeni delavci, že so jo zasedli kulture željni vaščani.
Lepo preurejeno dvorano smo »krstili« že v soboto, 6. marca, zvečer. Družbenopolitične organizacije KS Moste so pripravile program za dan žena. Obisk je presegel vsa pričakovanja. Žene, dekleta, pa tudi nekaj njihovih spremljevalcev, so z veseljem prisluhnili prisrčnemu programu, v katerem so se predstavili osnovnošolci, mladina in odrasli. Mešani zbor je zapel nekaj narodnih pesmi tako ubrano, kakor ga v dveh letih še nismo slišali. Ob veseli pesmi in harmoniki se ni bilo težko zavrteti, ure pa so minevale še hitreje kot ponavadi. Noč se je prevesila v jutro...
V nedeljo ob 16. uri pa smo spet napolnili dvorano in nestrpno pričakovali letošnjo premiera. Prav gotovo bo kaj veselega, saj takšno vsebino nakazuje že naslov Poslednji mož. Končno se je zastor dvignil, igralci so nas potegnili s seboj v prepire, strah, trepet... pred očetom - vrhovnim poglavarjem družine. Vsebina je preprosta, češki dramatik Svoboda se na prijeten način po-smehne patriarhalni meščanski družini pred dnigo vojno. Oče Petelen drži obe hčeri in ženo v poslušnosti do tedaj, ko postaneta zali dekleti godni za možitev. Tako kot o vseh problemih v družini, naj bi tudi o njunih ženi-
nih odločal vsemogočni oče. To pa ne gre vse več gladko, kajti dekleti sta si na vsakdanjih »iz-prehodih« že sami izbrali zaročenca. O njih oče sprva nič ne ve, saj bi mu ne bila po volji, a z zvijačami in ukanami ga po nekaj zapletih le uspejo prepričati, da prav povsod le ne velja samo njegova beseda. Na koncu tretjega dejanja hčeri končno lahko pri-vedeta svoja izvoljenca domov, za povrh pa še najmlajši, prav petošolsko zelen sinček, predstavi svojo Tončko.
Kolikor ur so igralci pustili na vajah, vedo le sami. Lahko pa rečem, da njihov trud že zdaleč hi bil zaman. Nasprotno! Navdušili so nas s prepričljivo igro. Vsi so že zdavnaj opravili s tremo,
tako so res lahko pokazali dobršen del svoje nadarjenosti. Uspelo igro, s katero bodo tudi nekajkrat gostovali, je režirala tovari-šica Ana Razpotnikova. Le kaj bi si želeli drugega kot
to, da bi tako igralci, kot gledalci v zimskem času čimvečkrat izkoristili prenovljeni oder. Pa četudi bi vedno ne uspeli tako kot preteklo nedeljo...
IRENA URBANEC
Prvi cilj: urejen prostor
OO ZSMS Komenda je obravnavala pregled dela v preteklem letu in sestavila plan dela ter finančni plan za leto 1982. Mladinci smo v preteklem letu dobro zaceli, saj smo veliko pomagali krajevni skupnosti, SZDL, KPD, pa tudi drugod. Res, delali smo bolj akcijsko, a je tudi to za začetek nekaj.
Aktivni smo bili pri organizaciji referenduma, 12. aprila. Pomagali smo okrasiti volišča že dan pred referendumom, na dan glasovanja pa smo se vsi, ki smo prestopili mejo 18. leta, udeležili referenduma.
Že 27. aprila je iz Komende odšla štafeta mladosti. Bil je oblačen dan, ko smo se mladi zbrali pred kulturnim domom in odšli k partizanski bolnišnici na Komendski Dobravi. Od tam smo s pesmijo in cvetjem odnesli štafeto mladosti do osnovne šole, kjer so jo prevzeli moščanski osnovnošolci.
Da bi popestrili program ob krajevnem prazniku, smo 11. junija zakurili kres pri partizanski bolnišnici in s kratkim recitalom
počastili tovariše, ki so nam utrli pot k svobodi.
V akciji NNNP, ki je bila od 3. do 5. oktobra, se je čutila delavnost na vseh področjih. Kjer je pri organizaciji nastal problem, smo priskočili na pomoč mladi in na ta način preprečili uspeh sovražnikovih enot..
Naštela in orisala sem nekaj dejavnosti, s katerimi smo poskušali dokazati, da tudi mi mladi v Komendi že gradimo socializem, pa čeprav še brez izkušenj in prakse. Seveda smo naredili še dosti več. Ne bi naštevala vsega sodelovanja s KS, SZDL, KPD, konjeniškim klubom, delovnih akcij in krajših recitalov ob raznih priložnostih.
Te akcije bomo, upam, tudi v tekočem letu nadaljevali, nekaj jih bomo tudi dodali, poskušali pa bomo organizirati tudi sodelovanje z ostalimi mladinskimi organizacijami in se udeležiti raznih športnih tekmovanj.
Kot vsaka organizacija in skupnost ima tudi OO ZSMS Komenda probleme. Najbolj nas žuli to, da nimamo svojega prostora. KPD Komenda je zaradi
slabega stropa prepovedala vsem organizacijam kakršnokoli zabavno prireditev v dvorani. Sestajamo se v majhni sobici, ki pa je premajhna celo za sestanke, kaj šele za ostalo. Zelo bi bili zadovoljni, če bi imeli prostor, kjer bi organizirali družabne večere, se pogovorili in tudi na ta način pridobili mlajše člane naše organizacije. Zavedamo se, da niso samo delo in delovne akcije tisto, kar bi pritegnilo mlajšo generacijo v ZSMS, ampak tudi zabava, družabni pogovori. KS nam je sicer obljubila, da nam bo pri obnavljanju prostora financ* no pomagala, dela pa se bomo z vso vnemo lotili sami. Imamo še druge probleme, toda naš največji cilj je obnoviti prostor in ob tem smo kar pozabili na manjše potrebe. Upam, da bomo s trdno voljo in zavestjo dosegli svoj cilj, kljub temu, da so se nam na OK ZSMS Kamnik posmehovali, ko smo jim predložili naš finančni plan. Je mogoče adaptacija nekega prostora pod vodstvom mladinske organizacije deseto čudo v stabilizacijskem času?
OO ZSMS KOMENDA
Razstava Mladostna doba MIhe Maleša
Naš rojak, ugledni slovenski grafik in slikar Miha Maleš, nam je pred dobrimi tremi leti, ko smo v Kamniku slavili 750-letnico svojega mesta, daroval dragoceno in bogato likovno zapuščino: več kot 2600 likovnih in drugih del. Ponosni smo na to darilo. Zavedamo se, da se more le redkokatero slovensko mesto pohvaliti s tako bogato, v sebi zaokroženo in po stopnjah umetnikove ustvarjalnosti tako pregledno zastopano zbirko umetnika, ki je več kot pet desetletij sooblikoval podobo slovenske umetnosti. Darilo je pred letom in pol dobilo razstavne in hram bene prostore v starodavnem središču mesta, v hiši iz konca 18. stoletja, ki je bila preurejena in spremenjena v galerijo. Tu je odslej shranjena in razstavljena Male-ševa zbirka.
Že ob sprejemu dragocene zapuščine je bilo jasno, da zbirke ne bo moč prikazati naenkrat, temveč postopoma, upoštevajoč različne specifične vidike in poglede na^aleševo umetniško snovanje. Razstavna postavitev, ki je pomenila pred letom in pol prvo srečanje z mojstrom je bila reprezentativna. Prikazana so bila za umetnika najbolj značilna in najkvalitetnejša dela iz vseh ustvarjalnih obdobij, na razsta-
vi so bile predstavljene vse likovne tehnike in področja umetnikovega delovanja, od grafike, risbe, slikarstva, ilustracije do freske, keramike, stekloslikarstva, od uredniko-vanja, izdajanja bibliofilskih publikacij, do pisanja o umetnosti in fotografiranja. Tako je bila dokumentirana vsa paleta Maleševega umetniškega in širšega kulturnega delovanja, hkrati pa podan nazoren in celosten pregled nad več kot 50-letnim delom vsestranskega umetnika.
Ob razstavi je izšel katalog s študijami Emilijana Cevca in Mirka Juterška: v njem so objavljeni dopolnjeni življenjski podatki, dopolnjeni seznam bibliografije in razstave in kar je najvažnejše: publiciran je bil popis celotne kamniške zbirke, ki pomeni teme'j za vsako nadaljnjo obdelavo zbirke, raziskovalcem Maleševe umetnosti pa bo olajšal prenekatero zamudno iskanje. Velika zasluga za preglednost in sistematičnost popisa zbirke gre umetnikovi ženi, ki je ob strokovni pomoči z vso skrbnostjo pripravila seznam podarjenih del po tehnikah, kronološkem zaporedju in opremila dela še z ostalimi podatki.
Od prve razstave dalje smo intenzivno razmišljali o kon-
Novosti
v kamniški knjižnici
Bennett A.: Bog kamnosek - Pomurska založba 1981 Rodoreda Mereč: Demantni trg - Pomurska založba 1981 Krantz J.: Princesa Daisy - Založba Obzorja 1981 Splicahl SI.: Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo -Založba Obzorja 1981 Modiano P.: Vila bolest - Založba Obzorja 1981 Kuntner T.: Slovenske gorice - Založba Obzorja 1981 Prežihov Voranc: Požganica - Doberdob, - Jamnica - Samorast-niki - Založba Obzorja 1981 Kosovel Stano: Zrcala (izbor pesmi) - Založba Lipa 1981 Prek, St.: Ljudska modrost - Kmečki glas 1982. Bezdanov St.: Vzgoja in izobraževanje v misli... E. Kardelja, Delavska enotnost 1982 Miha Maleš - Kulturni center Kamnik 1982 Filipič Fr.: Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919-1939. 1. in 2 knj. - »Borec« 1981 Dachau (zbornik) - »Borec« 1981« O prometnih predpisih - Avto-moto zveza jul. 1981 Arah J.: Ugotavljanje... z delom pridobljene delovne zmožnosti -DDU Univerzum 1981 Enotna klasifikacija dejavnosti... Andlovič P.: Slaščice - Držav, založ. Sloven. 1981 Hillarv E.: Ni zmage brez tveganja - Držav, založ. Sloven. 1981 Kardelj E.: O komuni - Držav, založ. Sloven. 1981 Pregl. SI.: Zgode na dvoru kralja Janeza - Tržaški tisk 1981 Pregl SI.: Umazana zgodba - Tržaški tisk 1981 Pregl SI.: Priročnik za klatenje - Tržaški tisk 1981 Pregl SI.: Strašna bratranca - Tržaški tisk 1981 Javoršek J.: Ogledala (gledališ. kritike) - Tržaški tisk 1981 Rozman V. - J. Novak: Sklenitev delovnega razmerja... - Gospodarski vestnik 1981 Avtoelektrika - Tehniška založba Slov. 1981 Korint L.: Učenje o slikarstvu - Zavod za udžbenike... 1979 Suljevič K.: Nacionalnost muslimana - Otokar Keršovani 1981 Kojić Tih.: Alkoholizam i nasledjivanje - Zavod za udžbenike... 1982 Mostar - Mostar, IKRO 1982 Maurer L: Bolnička higijena - Školska knjiga 1982 Reich W.: Analiza karaktera - Naprijed 1982 Strohsack Bg.: Ribje jedi - Zavod za napredek gospodinj 1982 Sruk VI.: Družboslovno in filozofsko branje - Pomurska založba 1982
Rodić A.: Obvezno združevanje dela.. .-Gospodarski vestnik 1981 Senčar P.: Strategija kot del politike OZD - Gospodarski vestnik 1981
Goock R.: Družabne igre za kratek čas - Mladinska knjiga 1981 Maurer N.: Beli mus - Mladinska knjiga 1981 Žabkar N.: Brevir moj. v travi - Mladinska knjiga 1981 Rožnik P.: Slepi bratec, Prekmurske... pripovedi - Mladinska knjiga 1981 Mohler F.: Čipo - Mladinska knjiga 1981 Partljič T: Hotel sem prijeti sonce Kot slutnja radovedno - Pomurska založba 1981 Kocbek M.: Dišeče predivo - Založba Obzorja 1981 Ingolič A.: Nemir mladostnika - Mladinska knjiga 1982 Mal. V.: Vanda - Mladinska knjiga 1982 Borska Ilona: Komu zlata drsalka - Mladinska knjiga 1982 Kukaj R.: Peteronogi zajec - Mladinska knjiga Minatti L: Nekoga moraš rad imeti - Mladinska knjiga 1982 Zlobec C: Pesmi ljubezni - Mladinska knjiga 1982 < Zaje. D.: Ta roža je zate - Mladinska knjiga 1982 Cigoj St.: Avtomobilist - Uradni list SRS 1982 Kardelj E.: O minulom radu - Veselin Masleša 1982 Plessner H.: Stupnjevi organskog i čovjek - Veselin Masleša 1982
ceptu bodočih predstavitev, zavedajoč se osnovnega namena, da postopno prikažemo vso zbirko. Ob študiju in nadaljnjem dokumentiranju zbirke smo naleteli med arhivsko dokumentacijo Maleševega zasebnega arhiva na vrsto novih podrobnosti, ki ilustrirajo njegovo življenjsko in umetniško pot. Spričo želje, da del tega gradiva o Maleševem umetniškem zofenju in prvih korakih na področju kulturnega delovanja, prikažemo tudi v okviru razstave in pa dejstva, da je Maleševa umetnost takorekoč neločjivo povezana z vlogo kulturnega organizatorja, se nam je sama po sebi vsiljevala misel, ' da umetnika postavljamo celovito v vseh zvrsteh umetniškega in širšega kulturnega dela, v kronološko zaporednih in v sebi dovolj zaokroženih sklopih.
Tokratna razstava ima bolj študijski značaj. Omejuje se na prvo desetletje umetnikovega snovanja, se pravi na čas dvajsetih let tega stoletja, ko se je šele oblikoval. Navidez "gre za kratko obdobje desetih let, ki pa so bila za Malešev kasnejši umetniški razvoj odločilna in če smo nekoliko širši, za pionirske korake slovenske grafike še kako pomembna. To so leta Maleševih prvih stikov z umet-
nostjo, od mladostnega navdušenja ob Vavpotičevih ilustracijah do Gasparijevih narodnih motivov in Tratnikovih figur, učne dobe v podobarski delavnici Franceta Tončiča v domačem Kamniku, prvega resnejšega pouka pri Santlu na ljubljanski umetnoobrtni šoli, nato pa akademskega šolanja v Zagrebu, na Dunaju in zopet v Zagrebu in poslednjič odločilen stik v velemestom, z moderno evropsko umetnostjo v Pragi. To so leta prve samostojne razstave v domovini, s katero je Maleš odkril slovenski javnosti, kdo je in s čim se . ukvarja, in to je čas-prvih samostojnih knjižnih izdaj, ilu-striranja, uredniškega dela in ne prav nazadnje ustanavljanja umetniške skupine Četrta generacija.
Na pragu 30 let, ko se je jel umetnik ukvarjati z novimi likovnimi zvrstmi, posebej z oljnim slikarstvom in se je oprijel z grafiko povezanih dejavnosti ter organiziranja raznih likovnih prireditev, je Maleš že zrela umetniška osebnost. Iz tega je razvidno, da je mogoče govoriti o njegovi mladostni dobi zaokroženo kot čas šolanja, spoznavanja in pridobivanja različnih umetniških spodbud in oblikovanja lastne osebne umetniške izpovedi.
B. Rovšnik
Koncert na vasi ob dnevu žena
Sobotno popoldne, pred dnevom žena, smo se pevci in pevke Solidarnosti s posebnim avtobusom napotili v Belo krajino. Tisti dan je bila za nas resnično bela, kajti prejšnji večer je namedlo dobršno plast novega snega. V Lokvicah, majhni vasici sredi vinskih gričev onkraj Gorjancev blizu Suhorja, nas je najprej pozdravil mrzel zimski veter, pred
katerim nas je kmalu ogrela prijaznost in gostoljubnost skromnih vaščanov.
Pričakovali so nas. Skoraj v vsaki hiši so se tisti dan pridne gospodinje vrtele okrog pečic, da bi se nenavadnim gostom iz Kamnika za obisk in pesem ob prazniku oddolžile z najljubšimi slaščicami, mesnim prigrizkom in izvrstnim domačim vinom.
Našim mamam za praznik
" Letošnja proslava ob dnevu žena je izzvenela malo drugače kot druga leta; tudi zato, ker so bile s plakati nanjo vabljene tudi naše matere. Pripravil jo je Krt Dominik, po svoji, novi in sveži zamisli.
V petek, 5. marca'ob 17. uri, smo se zbrali v šolski telovadnici, pričakujoč začetka. Dvorana je bila nabito polna. Prišle so naše mame, babice, sestre in še drugi. Najprej nam je pevski zbor cicibanov pod vodstvom Rajke Pra-per zapel pesem o mamici in njenem prazniku. Sledila je dobrodošlica in recital, ki se je vseskozi prepletal s pesmijo, ki je bila danes še čudovitejša, kajti pesmi so bile zapete iz srca. Najmlajši so nam prav prisrčno zapeli o zimi, domu in prebujajoči se pomladi, s katero se prebudi tudi mamičin praznik. Mnogo misli je bilo izrečenih o enakopravnosti ženske, mamicah in o Zofki Kvedrovi, borki za ženske pravice.
Predstavil se nam je tudi Janez Majcenovič, ki je zapel dve pesmi: narodno o rožmarinu in Ka-juhovo Bosa pojdiva dekle oso-rej. Prvič smo tako prisluhnili umetniškemu petju in čudovite-
mu glasu, ki je božal, vabil, tožil in bodril.
Učenci naše šole so pokazali, da ne znajo samo peti, temveč tudi igrati na inštrumente. Zaigrali so nam nekaj narodnih pesmi. Ob tem so se mi porodili občutki, za katere bi želela, da ne bi nikoli minili.
Sledilo je presenečenje. Luči v telovadnici so ugasnile in na belem platnu pred nami so se pokazali diapozitivi, spremljal jih je recital Zofke Kvedrove iz Misterija žene, ki govori o težkem življenju kmečke žene, ki se je vedno borila, trpela, a prispela je na vrh gore. Z olajšanjem se je ozrla na prehojeno pot, na svobodne ptice, na oblake ter zahajajoče sonce. Uspela je.
Pesem d domovini, ki jo je uglasbil Dominik Krt, je bda prav tako nadvse lepo sprejeta.
V drugem delu proslave pa se je predstavil ansambel bratov Krt, ki je zapel in zaigral nekaj polk.
Minila je ura prelepega programa, naše mame so bile srečne.
Marjana Ogrinec, 8. b Literarno-novinarski krožek OŠ Toma Brejca Kamnik
Prostor v novem družbenem domu je bil skoraj premajhen za vse, ki so nas prišli poslušat. Žene, matere in dekleta, praznično oblečene, so hitele v dvorano, da bi našle prostor med nami. Mladinci in pionirji so za uvod pripravili krajši kulturni program z recitalom. Franc Nemanič, predsednik krajevne organizacije SZDL pa je spregovoril ob prazniku žensk ter predstavil ženski in moški pevski zbor Solidarnost pod vodstvom Viktorja Mihelči-ča, belokranjskega rojaka ter Milana Terčka. Nastala je tišina in vse oči so bile uprte v nas, ko je zadonela pesem. Vsaka je bila nagrajena s prisrčnim ploskanjem, kar je še bolj spodbujalo naše glasove.
Po koncertu se je dvorana v trenutku spremenila v družabni prostor. Mladinci in pionirji so nosili na mize doma pripravljene dobrote. Ob zvokih harmonike smo se združili v pesmi in plesu. Težko je opisati resnično praznično vzdušje, ki ga ne moremo poimenovati običajno »veselja-
čenje«, saj je vsebovalo tiste vrednote, ki tkejo prijateljske vezi in kulturno osveščenost. Vse premalo se zavedamo, da tudi kmečki in delovni ljudje v oddaljenih krajih, kjer je današnji delovni dan enak včerajšnjemu, žehjo in potrebujejo spremembo. Ne znajo vrednotiti zgolj dela, temveč tudi kulturne dobrine, še zlasti, ker so jih redkokdaj deležni.
»Ostanite še! Pridite še kdaj!« so vzklikali ob slovesu. »Pri nas boste vedno dobrodošli,« je dodal Franc Štefančič, predsednik krajevne skupnosti, ki je poleg ostalih aktivistov krajevnih organizacij največ storil za naše prijetno počutje. In mladinci. Kakšno delovno in organizacijsko sposobnost so pokazali. Za vedno pa mi bo ostal v spominu nasmejan obraz in dobro srce lokvičanske delavke in gospodinje Martine Fir, ki me je že pošteno premraženo povabila v toplo kuhinjo in mi postregla z vročim čajem. V vasi ni nobene gostilne, zato pa se lahko pogreješ v vsaki hiši.
MIRA JANČAR
Hvala za spodbudo
Gledalci v nabito polni dvorani so bili največja spodbuda za mlade igralce v dramski skupini Prosvetnega društva »Janez Čebulj« iz Komende. Komedija v štirih dejanjih Vinka Korzeta »Micki je treba moža« je uspela, ogledalo si jo je okoli 430 gledalcev, kljub lepi nedelji.
Igralci: Dani Zrni zli kar, Branka Štupar, Sandi Horvat, Miro Pogačar, Bernarda Grošelj, Roman Šmidovnik, Roman Perne, Slavi Lončar, Marta Vidmar, Mi-
Gostovali smo
v Domu upokojencev
Naša OOZSMS Srednja vas se tudi letos ni izneverila tradiciji igranja. V mrzlih zimskih Mesecih smo mladinci pridno vadili igro z naslovom »MOSTOVI«. Na odrskih deskah smo v ,reh dejanjih skušali kar najbolje uprizoriti tematiko povojnega časa na vasi.
Konec decembra smo se prvič predstavili domačinom. Veseli smo bili lepega obiska, še bolj Pa aplavza, s katerim so nas ob koncu navdušeno nagradili. Ker nam je prva uprizoritev kar dobro uspela, smo sklenili, da se bomo predstavili še kje drugje. Tako smo bili 21. februarja gostje v sosednjih Selah, kjer so nas bili vaščani Prav tako zelo veseli, saj smo jim popestrili nedeljsko popoldne.
Najbolj nas je razveselilo povabilo iz Doma Upokojencev v Kamniku. Tako smo se že pred novim letom odločili, da jih obiščemo in jim igro uigramo za novoletno darilo. Na žalost smo
imeli nekaj problemov, in nam to ni uspelo. Vseeno pa smo ostali mož beseda in smo obljubo izpolnili v petek, 26. februarja. V njihovi jedilnici je bilo vse skupaj malo teže improvizi-ra-ti kot na odru, vendar s seboj smo pripeljali nekaj kulis in pripomočkov, tako, da smo prikazali približno podobo kmečke hiše in dvorišča. Prebivalci Doma so bili zares pozorni gledalci, z zanimanjem so sledili dogajanju. Mi pa smo skušali ustvariti prijetno vzdušje in mislim, da nam je kar uspelo.
Na koncu so nas zopet nagradili s prisrčnim aplavzom in se nam zahvalili za obisk in prijeten večer. Resnično smo bili veseli njihove iskrene zahvale, saj je občutek, da si ostarelemu občanu polepšal njegov enoliki vsakdan, prav zares prijeten. Ob slovesu smo se jim tudi mi zahvalili za pozornost in seveda obljubili, da jih še kdaj obiščemo.
BERNARDA ŠUŠTAR
ro Osolnik, Tonček Jagodic, Karmen Čuček, Slavko Kremžar in Mojca Lah smo bili z vodstvom režiserja in igralca Valter-ja Horvata izredno zadovoljni. Veliko sta prispevala seveda tudi šepetalka Mira Maren in masker Maks Žurbi, čigar zasluga je bila, da nas nekateri niso poznali.
Igralci smo bili mladi, saj znaša povprečje komaj 20,5 let.
Pri izvedbi igre bi bili nemočni brez našega predsednika Darka Hacina, pa tudi KS Komenda in SZDL sta nam priskočili na pomoč.
Če ste bili z nami zadovoljni ali ne, povejte! Vsake pohvale in kritike bomo veseli. Naš namen je zabavati ljudi in pridobiti čim več mladih talentov, kar nam je deloma že uspelo. Tako bomo lahko v prihodnje še bolj zadovoljili obiskovalce naših predstav.
Vsem se zahvaljujemo za obisk in pomoč in si želimo čim več takih kulturnih trenutkov v Komendi.
ML
Ogled
tovarne Titan
Aktiv učiteljev tehničnega pouka je pred kratkim za učence osmih razredov pripravil obisk tovarne Titan.
Razdelili smo se v štiri skupine in si najprej ogledali tovarniški muzej. Videli smo mnogo vrst ključev, ključavnic, tehtnic in uteži, rokopisov iz Titanove zgodovine in razne fotografije.
Vodiči so nas najprej popeljali v skladišče polizdelkov, ogledali smo si tudi proizvodnjo polizdelkov. Nato nas je pot vodila v stiskalnico, kjer delajo polizdelke za ključavnice in v oddelek montaže, kjer sestavljajo ključavnice in delajo avtomatske vezi za smuči.
Nazadnje smo si ogledali še livarno in oddelek za nadaljnjo predelavo. V livarni smo si ogledali peči za toplotno obdelavo litin, kjer vlivajo litine pri več kot tisoč stopinjah Celzija.
V oddelku za nadaljnjo predelavo smo videli, kako delajo nekatere navoje. Obisk v tovarni je bil zanimiv, posebno pozorno pa so si delo in stroje ogledali tisti, ki se nameravajo usmeriti v kovinarske poklice.
Mojca Šurk, Jurjevič Zora, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik
Za en dan pozabljene skrbi
Na pobudo predsednika vaške skupnosti je mladinska organizacija SOTESKA pripravila kulturno zabavni program ob dnevu žena. Davna želja je bila, da v naši vaški skupnosti dobimo tako pridreditev. Toda, zaradi prostorskih, finančnih in drugih problemov, je do sedaj ni bilo. Močna želja mladine in vaške skupnosti je letos le obrodila sadove.
Proslavo in zabavni program s plesom smo imeli v prostorih Štefke Burja, ki je pokazala veliko razumevanja in dobre volje ter tako pomagala h končnemu uspehu prireditve. Martina Kadunc, referentka za kulturo, je kljub mnogim naporom odlično pripravila kulturni program. Nastopajoči so zaradi šolskih in službenih obveznosti imeli mnogo težav, da so oboje ukladili, zato so včasih tudi ob nenavadnih (nočnih) urah vadili posamezne točke programa. Njihov trud je bil obilo poplačan. Polna »dvorana« žena in mater je z navdušenjem pozdravila naš nastop. Najbolj je navdušila humo-, ristična točka, ki jo je odlično pripravila Tatjana Pan-geršič. Žene so jo z burnim ploskanjem pozdravile. Smeha in veselja s tem še zdaleč ni bilo konec. Izredno veselo so žene sprejele nageljne, katerega je spremljala prisrčna čestitka. Po skromni pogostitvi je bil ples. Vzdušje je bilo enkratno. Vrhunec plesa so bile račke, ki"so ogrele prav vse. Žene so bile enotnega mnenja, da je prireditev odlično uspela.
Mnogo žena, ki si drugače ne morejo privoščiti zabav in prireditev, je ta večer prišlo na svoj račun. Ob poskočnih vižah, petju in dobrem razpoloženju, so veselo praznovale svoj praznik. Zabava se je zavlekla pozno v noč. Čeprav so bile žene utrujene od vsakdanjega dela, so pokazale, da jim moči in elana ni manjkalo vse do konca prireditve. Veselo razpoložene so odhajale na svoje domove, kjer so jih čakale vsakdanje skrbi in težave. Izrazile so željo, da postane prireditev tradicionalna.
Konec dober, vse dobro. Vsi si želimo, da bi bilo takih prireditev še več.
S. F.
Šopek za dan žena na Križu
Koliko prisrčnih stiskov rok, pozornih pogledov in toplih misli so bile v teh dneh deležne naše matere, žene in dekleta! Koliko cvetja in drobnih daril je prineslo domačnost v naše domove in pogrelo prenekatero staro in osamljeno ženico. Koliko žarečih otroških lic, koliko mož in fantov s šopki vsepovsod.
Najbolj prisrčni sq bili večeri s prireditvami po manjših krajevnih skupnostih, kjer se ljudje med seboj poznajo in se radi tudi skupno poveselijo. Tudi na križu smo preživeli tak večer. Za program, katerega glavni del je bil kviz, smo poskrbeli mladinci. Skeč, petje in lepe misli o današnji ženski - delavki, kmetici, uslužbenki, družbeni delavki. Z lepim govorom jih je pozdravil predsednik KS Vinko Petek. V
kvizu so se pomerile Stanka Žarni k, Helena Grinta! in Kristina Hribar. Pretesna dvorana je bila polna, stisnjene pesti so želele najboljše. Zmagovalka je bila Stanka Zamik. Dovolj zagonetna prašanja je pripravil Franci Plevel, program sva vodili z Majdo Hukič.
Po prireditvi je zadonela sproščena pesem, pesem vse vasi iz srca. Pesem za ženo, mater, dekle. Tudi zavrteli smo se, popur larne »račke« so razgibale staro in mlado.
Kar štirje dnevi so bili letos v vzdušju tega praznika, mi pa str-nimo vse izrečene želje v šopek, ki nas bo ogrel vsak dan in hitreje uresničujmo načela o enakopravnosti.
MOJCA OGOREVC
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
POZIVA
samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske št. 6/64 1974) in pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 19/1981), dostavijo komisiji do 10. maja 1982 predloge z obrazložitvijo za podelitev
- zlate plakete Kamnika,
- srebrne plakete Kamnika,
- bronaste plakete Kamnika,
- javnega priznanja Kamnika.
Predlogov, dostavljenih po 10. maju 1982, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznaj ob letošnjem občinskem prazniku. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
Obisk pri Hribarjevi mami
Večkrat slišimo ljudi, ki že pri štiridesetih tožijo, da jih ščiplje ▼ križu, da jih bolijo noge in bolujejo za revmo. Ko sem bila po naključju priča pogovoru takih nesrcčnežcv, je nekdo, ki je že natančno povedal, kaj vse ga bon, zaključil z ugotovitvijo, da tno na tem sveto res ni nič prida, in pristavil: »pa poglejte Martinezovo mamo, kako se drži. Skoraj devedeset jih bo, pa še vedno prime za motiko in grablje.«
Ta naša krajanka, ki se rada pohvali, da je bila rojena istega leta kot tovariš Tito in si bo jeseni naložila že deveti križ na svoja pleča, res zasluži pozornost. Odločila sva se, da jo obiščeva. Vendar ne samo zato, ker je najstarejša v Srednji vasi, ampak tudi zato, ker ve marsikaj zanimivega povedati, saj je preživela obe vojni. Letošnja zima jo je položila v posteljo in ji je sedaj kar malo dolgčas, zato je bila najinega obiska še bolj vesela.
Lica so ji resda malo upadla, toda njene dokaj gibčne kretnje in čvrsti glas dokazujejo, da je še vedno pri moči. Hitro smo se zapletli v pogovor. Najprej sva jo pobarala po njenem otroštvu in mladosti. Najraje se spominja let, ko je bila še« šolarka.
»Otroci iz Lok smo morali tedaj hoditi v šolo v Šmartno. Cesta seveda ni bila asfaltirana in tako prometna kot je sedaj. Bila je navadna pot, po kateri so vozili kvečjemu kakšni vozovi, kajti avtomobilov tedaj še ni bilo. Otroci smo dobro uro pešačili v šolo. Tudi osemletke ni bilo. Šest let smo hodili v šolo in dovolj je bilo, da smo se naučili pisati, brati in računati,« je povedala najina sogovornica JOŽEFA HRIBAR.
Tako Jožefa Hribar vsako pomlad s sekiro v roki seka hosto in jo poveza je v butare.
Ko je bila še dekle, je svet že zajela prva svetovna vojna. Teh let se spominja takole: »Prva vojna naše vasi ni ravno preveč prizadela. Gruntarji, ki so imeli dovolj hrane, tegob vojne sploh niso občutili. Težje je bilo za revne kmete, kjer je po domovih vladala lakota. Fantje iz vasi pa so morali na fronto med soldate. Veliko se jih ni nikdar več vrnilo. »Tudi naš France je padel na Soški fronti,« se z žalostjo spominja svojega brata.
Vojne je bilo konec, ona pa je morala poprijeti tudi za moška dela, saj ji je padel brat, eden pa se je šolal v mestu. Ker pa je bila mlada in močna, je tudi zahtevno delo v mlinu zmogla. Nato se je poročila in se preselila v Srednjo vas.
»To so bili najlepši dnevi mojega življenja. Delali smo, kolikor smo mogli, vendar bili smo siti in vedno dobre volje.«
Jožefi in Janezu Hribar se je rodilo šest otrok. V njihovo' srečo je posegla vojna.
»Ta vojna je bila veliko strašnejša kot prva. Prizadela je vse, revne in bogate, mesta in vasi. Vedno smo s strahom pričakovali naslednji dan. Po svojih močeh smo pomagali partizanom, Nemci pa so itak neusmiljeno jemali vse, kar jim je koristnega prišlo pod roko,« se spominja Martinezova mama.
Vendar je njena družina vojno srečno preživela, ostala je trdna in življenje se je pričelo znova, sicer v porušeni, a svobodni deželi. Popravili so poslopje, napolnili hlev in zopet so bili srečni:
»Življenje v zadnjem času je bilo lahko srečno, vendar samo za delovne ljudi, ki spoštujejo zemljo in se odpovedujejo užitkom,« opisuje kmečko življenje po drugi svetovni vojni.
Nato pa se z žalostjo spominja smrti svojih staršev, ki nista dočakala visoke starosti. Otroci so se razšli in ostala je sama z možem in sinom, ki je prevzel kmetijo.
»Nato mi je umrl še Janez. To je bil moj najnesrečnejši dan, saj mi je ravno oh vedno stal pb strani,« se spominja smrti moža. Tako je ostala sama in dnevi so ji postali dolgi, brez pravega smisla. Vendar čas in delo pozdravita vsako bolečino.
Na vprašanje, če bi zamenjala kmečko življenje, ko bi lahko še enkrat izbirala, je odgovorila: »To pa nikoli, lepo je kmečko življenje, čeprav trdo in včasih tudi kruto. Ne, zamenjala ne bi nikdar!«
In kaj bi priporočili drugim, da bi dosegli takšno starost? »Ja, kar se hrane tiče, nič posebnega. Zelje, žgance, štruklje za priboljšek, zabeljen sok, krvavice in podobno. Za kuho tako ni bilo nikoli veliko časa,« pove in doda: »Pila sem pa največ mleko in mošt, če smo ga imeli.«
Povprašala sva jo tudi, kaj misli o svojih 90-ih letih, kajti to so leta, ki so res zavidanja vredna.
»Take starosti nikomur ne želim, kaj šele zavidam. Saj gre, dokler je človek trden in mlad, dokler se lahko giblje in dela. Ko pa oslabi in ni več za delo, življenje izgubi svoj blišč in je bolje, če te ni,« je dejala kar preveč črnogledo.
Toda razumela sva jo. Ženica, ki se je z delom prebijala skozi življenje, ki je ob delu doživljala trpljenje in žalost, veselje in smeh, se kar ne more privaditi, da ji sedaj strežejo otroci in vnuki Na koncu pa ji vseeno želiva še veliko let, zdravih itr srečnih seveda. TONE hi BERNARDA ŠUŠTAR
Klepet z Marijo Grzinčič
Bil je sončen, a vetroven dan. Z Magdo sva stopali po asfaltu in molčali. Vse prehitro se je pred nama dvignila stolpnica. Negotovo sva se vzpenjali po stopnicah in v zadnjih trenutkih urejali misli. Ustavili sva se pred nemimi vrati, govorila je le ploščica z napisom - Marija Grzinčič.Pritisni-la sem na zvonec,ki je rezko presekal tišino. Strah. Pričakovanje. Vrata so se odprla in zagledali sva prijazno žensko. Predstavili sva se in vstopili. Sledile so čestitke za dan žena, nasmeh, rože, zahvala. Povabila naju je v sobo.
Soba je bila svetla in topla. Na stenah umetniške slike, na omari lesen kipec.Starinska, romantična ura je glasno in enakomerno tiktakala. Posedli smo za mizo in intervju se je pričel. Prvo vprašanje naj bi odkrilo mladost tovari-šice Grzinčičeve.
»Doma sem iz Kamnika. Bilo nas je osem otrok. Šolala sem se v rodnem kraju. Bila sem srečna, kot vsak otrok. Moja mladost je bila povprečna, kot na stotine drugih.«
- Kje ste službovali pred vojno? je zanimalo Magdo.
»Po končanem študiju za uči-teja sem bila tri leta in pol brez službe. V tem času sem opravila kuharski in šiviljski tečaj, tečaj prve pomoči, potovala sem na Češko, samo da so mi ta dolga tri leta hitreje minila. Prvo službo sem dobila na Štajerskem, leta 1937. Seveda sem bila vesela!« se ji oči razžarijo in na ustnice je priplava nasmeh. »Tik pred vojno pa sem odšla v Žužemberk. Le kdo bi vedel, da bo tam okupatorjevo gnezdo. Do 1943 sem bila v središču bojev. Nekaj mesecev sem uspešno poučevala, potem pa je bil pouk zaradi množičnih bombardiranj prekinjen. Vključila sem se v NOB in partizane oskrbovala z obvezami in suho hrano,« ji beseda sama teče naprej. »Spominjam se velikega bombardiranja, v katerem se je porušilo tudi moje stanovanje. Umaknila sem se čez Krko, v gozd na hribu. V tem napadu je padla moja prijateljica, prav tako učitejica.«
Glas se je za nekaj trenutkov izgubil v globini razmišljanja. Vendar tovariŠica Marija nadaljuje z novimi mislimi. »Po bombardiranju sem s kolesom odšla do Grosuplja, s še nekaterimi tovariši. Tam smo dobili direktivo,, da se morajo vsi civilisti umakniti v gozd. Prišla sem v Levstikovo brigado. V bistvu je bilo moje bivanje v brigadi eno samo umikanje. Sovražnikove hajke in zopet umiki prek Krima, Krvave peči, Ribnice... Ko smo ponov-• no prišli v Žužemberk, so bili boji tako hudi, da smo se morale tovarišice umakniti. Priplazila sem se mimo okupatorjevih bun-kerjeev in obročev k sestri v Ljubljano. Hotela sem si malo odpočiti, potem bi se vrnila k partizanom. Vendar me je izvohal domobranski oficir in mi rekel, naj pri priči odidem iz Ljubljane, ali pa se tako skrijem, da me ne bodo našli. Odločila sem se za drugo možnost,« nama pove in se zazre skozi okno v sončno popoldne.
»Belogardisti so me našli in me skupaj z bratom in zaročencem odgnali v prisilno delavnico. Po dveh mesecih so nas strpali v živinske vagone in nas odpeljali v Ravensbriick. Tam so nas ostrigi i, slekli in nam dali številke. Postala sem številka 32 332. Dva meseca sem bila v zbirnem taborišču, potem so me odpeljali na prisilno delo v Griineberg. Delala sem v tovarni razstreliva, dokler nas niso osvobodili ruski zavezniki.« w -
Tu so se najini sogovornici poteze na obrazu malce zjasnile. Zapeklo me je, ko sem se spomnila, kako neprijetne spomine
sva z Magdo nehote prebudili.
- Kakšno je bilo potovaje domov?
»Težko. Tri mesece sem romala čez Češko, Slovaško, Madžarsko. Večinoma peš. Prvega avgusta 1945 sem prišla domov, v Ljubljano. Težko se je bilo navaditi na običajno življenje. Človek je bil kot žival! Nisem vedela, kaj naj počnem z vilicami. Spala sem na tleh; 20 mesecev nisem ležala na postelji. Ranjena nisem bila, tepli pa so me veliko,« pove z grenkim tonom.
- Kaj vam je dajalo moč, da ste lahko preživljali vse grozote?
»V Ravensbriicku so preživele le tiste ženske, ki so si našle duševno zaposlitev. Nekatere so recitirale Prešernove poezije, jaz sem pisala pesmi, dokler me ni zatožila civilistka.« Marija Grzinčič nama je pokazala originalne zapiske z lično pisavo. Lepe spevne pesmi, kj so večinoma nastale v taborišču.
Med njimi tudi naslednja:
KAKO JE VSE ZELENO!
Zelen je travnik pred menoj, zeleno tam drevesce nebogljeno, zelena je ograja, ki loči me s teboj.
Prek vsega je pripet zlat trak. Odhaja sonce za nocoj in spet bo tu sanjavi mrak, ko v duhu znova bom s teboj.
Nebo je sinje kot kristal, oblaki nosijo srebrni soj, a zame le ograja raste iz tal, ki loči, dragi, me s teboj.
- Kaj pa po končani vojni? Kje ste se še zaposlili?
»Eno leto sem bila v Komendi, nato kot prostovoljka na Primorskem. Sledil je še Bovec in Kamnik. V Bovcu sem preživela najlepša leta. Našla sem stik z ljudmi. Bila sem srečna. Rada sem delala in živela življenje na podeželju. Res, leta v Bovcu mi bodo ostala v najlepšem spominu.«
- Kaj pa Kamnik?
TovariŠica Marija se je nasmehnila, a že trenutek zatem se ji je obraz zopet zresnil. Oči so umirjeno strmele v naju. Spregovorila je: »V Kamniku sem doživela spremembo. Ljudje niso toliko stremeli za duševno izpopolnitvijo. Ko je denar dobil večjo veljavo, se je, če se izrazim poetično, vsa romantika učiteljskega poklica razblinila.«
- Bi še enkrat postali učiteljica?
»Ne!«
- Zakaj?
»Bolj me privlači novinarstvo. Mogoče so krive tudi slabe izkušnje na koncu, tik pred upokojitvijo. Začela sem polna optimizma, končala pa z grenkim priokusom.«
- Kaj mislite o slovenskem jeziku?
»Zelo sem ogorčena. Dolga leta poučevanja slovenščine so pustila sled. Rada se ukvarjam s korekturami. To je moje veselje, moja strast.«
- Kakšna je razlika med mladino danes in nekoč? vprašam radovedno, saj sem tudi sama mladinka.
»Današnji mladi se mi zdijo nezagnani, brez cilja,« razmišlja sogovornica. »Menim, da je tega kriv standard. Ne znajo biti skromni. Mi, interniranci, cenimo dobrine, ki nam jih ponuja življenje. Srečna sem, da sem doma.«
S temi toplimi besedami se je-končal najin intervju. Sledil je splošen klepet, prijazen in zanimiv. Ko sva z Magdo odhajali, so se mi po glavi motali mešani občutki. Vsi pa so oblikovali skromno, prijazno, toplo in dobro podobo tovarišice Marije Grzinčič.
Helena Osterman Magda Javornik Literarni krožek osnovne šole Toma Brejca Kamnik
Griineberg, 1944
- Se še kaj srečujete s sotrpin-kami iz taborišča?
»Vsako leto maja jih sklicem. Prvič je bilo pred 16. leti. Naše veselje ob srečanju je nepopi-
Kdo Ima prav
Tretji teden v februarju smo v sredstvih javnega obveščanja brali dve nasprotujoči si oceni o delu kamniške uprave. V Dnevniku beremo o tem, kako se je občinska uprava približala občanom in svoje urade poslala na »teren«, saj so v Tuhinjski dolini in drugod izdajali nove osebne izkaznice. Nekaj dni kasneje je bila v Delu kritika iste uprave, ker da v opoldanskih urah (v sredo) ni uslužbencev na svojih delovnih mestih, čeprav so uradne ure.
Kdo ima torej prav? Vsakomur je lahko jasno, da če je uprava na »terenu«, ne more biti istočasno v svojem uradu na občini!
P. S. To seveda ne velja za vse uslužbence. Imamo različne uslužbence in tudi različne »terene«.
-U
Dvesto mam na proslavi
V KS Mekinje so mladinci v sodelovanju z osnovno šolo Mekinje tudi letos pripravili proslavo ob dnevu žena. Udeležilo se je je okrog dvesto žensk iz KS Mekinje in celo iz drugih delov Kamnika. Mladinci in osnovnošolci so skupaj pripravili kar dveurni program: recital z zborovsko pesmijo, deklišlim kvintetom in skečem. Na konoi so osnovnošolci zaplesali te dni tako popularne »Plešoče račke«, pridružile so se jim tudi mamice.
Vsaki obiskovalki so mladinci
podarili pomladni šopek in čestitko, ki so jo sami oblikovali.
OO ZSMS Mekinje je ena mlajših mladinskih organizacij, je pa zato tembolj aktivna. Z delom so začeli leta 1977 in so aktivni predvsem na kulturnem in športnem področju. Proslave organizirajo ob vseh večjih praznikih, pa tudi za novo leto in ob slovenskem kulturnem prazniku. Razen ureditve odra, prireditve ne zahtevajo finančnih sredstev -le mnogo truda je treba, veliko vaj in časa. Pri tem jim pomagajo
tovarišice in tovariši iz OŠ Mekinje, ki pripravijo svoje učence za prireditev. Krajevna skupnost je mladinski organizaciji pomagala pri nakupu zaves za lepšo ureditev prireditvenega prostora. Tovrstne prireditve so postale v Mekinjah zelo dobro obiskane in dvorana TVD Partizan je pogosto kar premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce. Saj to je tudi prav, kajti kulturo je treba približati občanu in ne občana kulturi!
Foto in tekst V. K.
Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike Planine
Negotovo in s strahom začenjam pisati četrti članek o Veliki planini. Kar naprej razmišljam, kako najti pravi obseg zaščite za Veliko planino in kolikšna je možna mera izkoriščanja naravnih danosti, da se bodo ohranjale vse tiste vrednote, ki dajejo planini slikovito podobo gorske pokrajine, v kateri sta doslej našla človek - pastir in narava uravnovešeno sožitje. Kmet in pastir sta skrbela za planino, nobene sile ji nista delala, ker sta vedela, da kar se slabega dogodi planini, to bo okusila živina; od živine sta pa živela.
Današnji mestni človek je že davno odšel z domače zemlje, ne ve več, da se od nje živi. Rad se vrača pa vendar se odtujeno obnaša. Kaj zato, če pomendra travo, odvrže grobo natrgano ove-nelo planinsko cvetje, poseka najlepšo smrečico za novoletno veselje, ali če ostanejo na planini smeti in kupi odpadkov, ko odide domov. Nič ga ne moti, celo srečen bi bil ta odtujeni človek, ko bi parkiral svoj ljubljeni avtomobil pred prijetno dišečo leseno bajto v počitniškem zaselku na Veliki planini.
Zato mora mestni človek spremeniti svoj značaj in vedenje do narave. Velika planina je dragocena. Vedeti moramo, da nam bo toliko dala, kolikor ji bomo nudili, skrbeli zanjo in jo spoštovali.
Skoraj na vsej Veliki planini ni najti vodnih izvirov. Kraška planota ne obeta niti z raziskovanjem izdatnejših studencev. Le na robu planote, na tektonskih prelomnicah in na stranskih pobočjih so šibki izviri pitne vode. Na Mali planini je Curla in Golca, na Gojški planini Jefino korito in studenec v Pragu, studenec nad Jerohi in Gregorjeva ali Hrončeva korita nad Luško Belo, na Konjščici je močnejši studenec pod Bernardovo bajto. In šibek izvor vode je na Veliki planini zajet v vodnjak. Naravni zbiralnik tega studenca je v Gradišču, konkavna ploskev samega vrha je naraven lovilec deževnice. Torej Gradišče mora ostati iz sanitarnih razlogov nepozidano.
V obeh Vetrnicah leži večni sneg, ki je bil pred letom 1945, razen deževnice edini vir pitne vode pastirjev v pašnih mesecih. Zato je razumljivo, da ni moč na velikoplaninski planoti graditi novih večjih nočitvenih zmogljivosti. Velika planina je tako zapisana večji del dnevnemu obisku. Stacionarni turizem ima skoraj neomejene razvojne možnosti v dolinah v vznožju Velike planine in v urbanih naseljih kamniške, domžalske, ljubljanskih in mozirske občine.
Takšna usmeritev terja vsakodnevno in redno povezavo dolin z Veliko planino. Povezava doline z Veliko planino z gondolsko žičnico bo ostala. V desetih letih bo najbrž potrebna popolne prenove. Se več. To bo najbrž nova gondolska žičnica z zmogljivostjo do tisoč oseb na uro. Dolina Kamniške Bistrice z gondolsko žičnico na Veliko planino bo vedno za vsakega turista zelo zanimiva, tako poleti, kot pozimi.
Cestna povezava od Črnivca do planine Kisovec in do planine Dol je danes že v gradnji in bo morala biti zgrajena tako, da bo omogočala prevoz vsem vozilom v vsakem času. Cesta od Črnivca do Kranjskega Raka poteka po močvirnem terenu z nekaj predeli polzeče zemlje. To zimo je zopet pobralo nekaj ceste nad vasjo Kališče in je ta čas neprevozna. Kaže, da nam bo ta cestni °dsek še povzročal težave. Toda ne glede na preglavice, bomo morali s skupnimi močmi v tem Petletnem obdobju ne le temeljito utrditi cesto, ampak tudi položiti asfaltno prevleko od Črnivca do Kranjskega Raka. Od tod do Luč bodo najbrž Štajerci pohiteli z rekonstrukcijo ceste, saj jim je veliko do dobre cestne povezave med Logarsko dolino in Ljubljano. Letos bo cesta nadelana vse 5° planine Kisovec. S tem bosta obe planoti. Rakova raven in Kisovec, odprti za marsikatero rekreacijsko potrebo. Planota na Rakovi ravni 'eži med 1150 in 1200 metrov nad morjem, meri okoli 40 hektarjev. Kot nalašč je za smučarske teke. Tu je moč napraviti z malim trudom objekte in naprave za vse nordijske discipline. Pa še nadmorska višina je ravno pravšnja za sneg in srce. In °d Kamnika ni niti dvajset kilometrov daleč. Pla-n"ia Kisovec je samo dva kilometra dalj.
Tudi tam je lepa planota, kakih 30 hektarjev je velika. Tu je mnogo več sonca kot na Rakovi ravni, ki skoraj v celoti leži v senci. Planina Kiso-Vec leži na višini 1250 metrov. Na južni strani so severne in severovzhodne strmine Pirčevega vrha. »u je obilo prostora za smučarske proge in za dve smučarski vlečnici, vsaka z višinsko razliko okoli '20 metrov. Planina je zelo pripravna za šolo v "aravi. Poleti je enkratna za botanike in pozimi za smučarska doživetja. Tudi dovolj vode bi se dalo dobiti za počitniške domove. .
To je pravi izziv za izobraževalno skupnost kamniške občine in še marsikatero drugo. Obe Planoti je moč povezati v eno samo tekaško srediste za teke na smučeh. Brez težav bi lahko trasira-
li več tekaških prog v raznih dolžinah, od treh do petindvajset kilometrov. Na Rakovi ravni in na planini Kisovec se poleti pase še kar lepo število govedi. Z nekaj denarne spodbude in družbene pomoči za razvoj pašniških skupnosti bi se tod paslo še več živine. Tu je tudi daljša pašna sezona in doma se tako prihrani kar veliko krme, to pa pomeni več glav živine v hlevih.
Ker imam odklonilno mnenje o privatnih počitniških hišicah (vikendih) zaradi vrste socioloških in ekoloških vzrokov; o njih nerad pišem oziroma težko najdem prostor zanje. V prostoru od Rakove ravni do planine Kisovec je vsekakor moč najti kak prostor za počitniške hišice. To pa ne sme biti ravnica ali pašnik, ampak teren, ki terja obilo zemeljskih del, tako za temelje kot za ureditev okolice. Skratka zemljišče, ki ni za nobeno drugo rabo. Ne gozd in ne pašnik, pa tudi priroda v svoji pestrosti ne smejo biti prizadeti s človekovim nasiljem, če se pa že moramo sprijazniti s tujki v naravi, potem naj bo le v najmanjši možni meri. Prednost naj imajo objekti in naprave, ki so dostopni vsem ljudem.
Z Rakove ravni je lep pogled na obrobje Male in Gojške planine'. Nehote se vsiljuje misel: vse, kar je tam zgoraj, naj bo zaščiteno pred nasiljem tehnizacije. Morda bo kdaj potreba, da bi z Rakove ravni do Njivice, to je prostor med Malo planino in Gajško, postavili sedežno žičnico. Najbrž bi bila prav koristna poleti in pozimi, kajti tereni po vzhodnih pobočjih od Njivice do Rakove ravni, kot tudi z Bukovca do Marijaninih njiv, so za smučarja uporabni, vendar zelo zahtevni. Na Rakovi ravni so tudi zelo pripravni tereni za vse velikosti smučarskih skakalnic vse do mamutske, res pa je to področje odprto za severovzhodne vetrove.
Na celotni planoti Velike planine z Malo planino, Gajško planino, Dovjo ravnijo in Veliko planino je predvidena popolna krajinska zaščita. Občinski odlok in osveščen človek morata poskrbeti za skrbno izvrševanje vseh določil in dogovorov. Družbeno lastništvo in samonikla pastirska arhitektura sta človekovi vrednoti, ki jih kaže z vsemi sredstvi varovati. Skrb za pašno rušo in za drevesne sestoje mora biti v vseh načrtih prisotna. Precejšnje predele zaščitenih predelov Velike planine bomo morali naravno pogozditi s fizično zaščito. Komunikacije (predvsem traktorska pot in sprehajalne poti), ki povezujejo planine in objekte, naj se nenasilno prilagodijo terenu in nevsiljivo vključujejo v planinski svet. Brežine, ki nastanejo pri gradnji cest z useki in nasipi, bo potrebno ozeleniti že med gradnjo in tako preprečiti vsakršno erozijo. Na kraškem terenu Velike planine je razdiralna moč vode na mnogih krajih napravila grde in globoke jarke. Skrbna roka bo potrebna, da bo zacelila rane.
Na Veliki planini naj bi pašniška skupnost zgradila zbiralnico mleka in morda tudi sirarno. Čas, ki prihaja je naklonjen kmetijstvu in živinoreji. Na planinah bo zato vse več govedi in vse bolj bo cenjeno delo z živino. Zadnji dve leti so zvonci po planini že kar na gosto zvonili. Seveda planina zmore nakrmiti s sočno travo še več goveda.
Z Rakove ravni bo bodoča cesta zavila na desno navkreber mimo Marijaninih njiv proti bodočemu smučarskemu centru. Prostor nad Policami še nima pravega imena, vsaj takega ne, ki bi ga poznala geografska karta. Povprašati bo treba najstarejše domačine iz Stovnika, ki še ali so pasli ali iskali živino tam okoli Ušivca. Cesta bo sila položna, saj se bo vzpela komaj 150 metrov na dobre štiri kilometre dolžine. Nadmorska višina vzhodne parkirne ploščadi je 1300 metrov. Tu je dovolj ravnega prostora za celo naselje in za tisoč avtomobilov. No, ravnina res ni, vse polno je manjših in večjih vrtač, ki jih bo potrebno zasuti. Od tu bo peljala sedežnica na Somaško gričo ali pa na Dovjo gričo. Z enega ali drugega vrha ali pa celo z obeh bodo vodile smučarske proge v Tiho dolino. Ne, v Veliko Vačico, tako so nekoč domačini in pastirji imenovali Tiho dolino. Tihih dolin je v naših Alpah lepo število. Turisti so zavrgli domače ime in dali nekako »gosposkega«. Vem, da sem se močno trudil, da smo na Kaninu ohranili ime Veliki graben, ki so ga turisti že poimenovali v Tiho dolino. Sklenil sem, da v nobenem mojem zapisu o Veliki planini ne bo več govor o Tihi dolini, ampak le še o Veliki in Mali Vačici. Z obeh vrhov bodo vodile smučarske proge proti Bukovcu in Žagarskemu vrhu, vse do nadmorske višine 920 metrov. Zato bo potrebna od Žagarskega vrha do Polic sedežnica.
Tu bo še vlečnica od Ušivca do Male griče. Malo naprej od bodočega smučarskega središča pod Frato bo spodnja postaja sedežnice, ki bo popeljala smučarje na Koritni vrh. Od tod bodo smučarske proge vodile proti vstopni postaji pod Frato in Veliki Vačici, proti Konjščici in planini
i_______I    o6f*4gU :*< u.l,*rtn<itu<,-
-—--^•n— čutu
*——-—— -Hka., fičtjk'
IB«1W^ .trAU'tfartf /t.ti&'i4t;t
Dol in seveda proti Šimnovcu. Cesta se pod Frato ne bo ustavila, ampak bo speljana nad prepadi Luške Bele do Praga in naprej po planini Dol.
Planina Dol ima na pretek naravnih vrednot. Prepričan sem, da bi na planini nastala v starih časih vas ali vsaj kmetija, ki bi bila tako najvišja kmetija na Slovenskem, če bi bila lažje dostopna ljudem. Dovški graben je predivji za cesto, Luška Bela pa zbuja strah ob pogledu na globoke in prepadne stene. Le divji lovec in lovec sta semkaj v zimskem času. Planina Dol ima rodovitno zemljo in tudi vode ne manjka. Pred vetrovi je kar dobro zaščitena s svojo globoko dolinsko lego vzhod-zahod, zato je trajna poselitev bodisi s kmetijskimi bodisi s turističnimi objekti ali pa obojimi v bodočnosti zelo mogoča.
Razsežnost planine je mogočna in se človek na njej kar izgubi. Več kot 60 hektarjev je lepih pašnikov in ravnic. V starih časih pred stoletjem in več so s planine Dol na hrbtih nosili ali vozili s samotežnicami skozi Dovški greben boksitno rudo na Kopišča, kjer so jo žgali v posebnih pečeh in tako pridobivali čistilni oz. polirni prah. Samo v ustnih izročilih se še ve, da je nekoč na Kopiščih obratovala »pucpulferfabrika«. Znano je, da so po osvoboditvi planine Dol raziskovali geologi in sledili boksitno rudo. Toda našli so jo samo v lečah in manjših količinah. Tudi na planini Dol je predvidena smučarska proga in in sedežnica. Ta bi smučarja popeljala iz vzhodnega predela planine pod imenom Ulce na Petelinec mimo strogo zaščitene planine Konjšice. Vrh Petelinec je v neposredni bližini Koritnega vrha.
Spomnim se, da sem v zgodni zimi s smučmi skozi Dovški greben prismučal v dolino. Če se bodo povrnile hude zime z obilico snega, bi kazalo celo v dolino speljati smučarsko progo.
Lani so vodarji ogledovali vodni izvir pod Konjšico. Povedali so, da je možno zajetje in torej napajati s potisno črpalko planinski dom Šimnovec s pitno vodo.
Cestna povezava po obrodju Velike planine bo dala gozdarjem resnične možnosti, da bodo sodobno gospodarili z obsežnimi gozdovi, ki jih bo cesta odprla. Vse, kar sem zapisal o razvoju Velike planine, bo raslo na obrodju gorske planote, ki naj bi resnično ostala z vsemi planinami takšna, kakršno poznamo danes. Prvobitne planine na Veliki planini naj bodo zavarovane in zaščitene pred tehnizacijo, da se bomoVedno radi vračali v njihov objem za počitek in iskanje stika z naravo, zato naj ostanejo naravne, čiste, zelene in žive.
Popotovanje po obrobju Velike planine nas je pripeljalo nazaj na Šimnovec. Na Šimnovcu bi morali veliko novega dograditi, da bomo zadovoljni obiskovali Veliko planino. Planinski dom na Šimnovcu je potreben obnove in takrat bi dodali veliko samopostrežno restavracijo.
V bodoče bo začetna postaja nove sedežnice Šimnovec - Gradišče tik za planinskim domom Šimnovec. Vmesna in izstopna postaja bosta ostali tam, kjer sta danes. Zmogljivost sedežnice bo morala biti vsaj štirikrat večja kot je danes. Sedanja pripelje le okoli 350 potnikov na uro in še hudo se potniki drenjajo na sedanji vstopni postaji. Le kdo je tako nepretehtano projektiral zgornjo postajo gondolske žičnice in vstopno postajo sedežnice skupaj?
Na Zelenem robu je sramotno neugledno gosti-
šče. Škoda je vsakega dinarja za obnovo. Zato predlagam novo. lokacijo tik ob vmesni postaji sedežnice. Zavetrje je tam in enkraten pogled na Kamniške planine. Prostora je pa za tri restavracije. Pa še vmesna postaja bi bila lahko povezana s pokritim hodnikom z restavracijo in nobene nošnje materiala za oskrbo ne bi bilo. Tam, kjer je danes gostišče Zeleni rob, naj bi zopet rasla trava.
Povsem napačno je postavljena najdaljša vlečnica Velika Vačica - Gradišče. To vlečnico mora čimprej zamenjati sedežnica z novo traso, ki bi tekla iz ugodnejše točke V Veliki Vačici prav na vrh Gradišča. Na južnem pobočju Gradišča bo treba zopet zravnati vse useke, ki so bili narejeni za vlečnico in seveda tudi odstraniti pogonsko postajo vlečnice, ki grdo kazi planino.
Nič nisem omenjal sprehajalnih poti z nevsiljivimi orientacijskimi napisi in tablami. Tam okoli Vetrnic bi kazalo urediti botanični vrt »alpine-tum« ali »alpinum«. So ugodni naravni pogoji in obilo bi bilo hvaležnih obiskovalcev.
Tudi tega ne, da vsak človekov poseg na planino morajo spremljati samozaščitne in zaščitne mere urejene socialistične samoupravne družbe, o kateri trdimo, da ima svobodne ljudi in da se samoupravno dogovarjamo o svojih namerah in da dogovore tudi spoštujemo.
Dogovore sprejemajo urejeni družbeni organizmi. Prav tu šepa SIS RTC Velika planina. Na njenih skupščinah je sprejetih le toliko zdravih sklepov in uresničenih nalog, kolikor veljajo družbeno organizirani člani. Poglejmo kakšno je stanje po različnih skupnostih. Bajtarska skupnost živi bolj za šalo kot zares. Imajo tudi župana. To je pa tudi vse, kar imajo. Počitniške skupnosti ni. Bilo je več neuspešnih poskusov organiziranja. Glede na veliko število počitniških hišic, saj jih je čez sto, v zaselkih Šimnovec, Na Suši, Pod Purma-nom, Na Jamah in Za Gradiščem, je več kot nujna ustanovitev počitniške skupnosti. Menda niso našli zakonske osnove. Kot, da življenje teče po zakonih. Ker zakoni ne ovirajo ustanovitev počitniške skjpnosti, je odločitev občinskih organov preprosta. Vse OZD in privatniki, ki imajo na planini počitniške hišice, so po zahtevi občinske skupščine obvezno povezani v počitniški skupnosti Velika planina.
Gozdarji so dobro organizirani sami in tesno povezani z zasebnimi lastniki gozdov. Doslej je sodelovanje gozdarjev v SIS RTC Velika planina vzorno in plodno. Podobno kleno organizacijo bi želeli za področje žičnic in gostinstva. Tu sem že obupal, da bi DO Golfturist bila sposobna pametno izkoriščati naravna in z delom ustvarjena bogastva Velike planine. Po razgovorih v zborih SO Kamnik upamo, da bomo z vztrajnim delom in sodelovanjem vseh občinskih dejavnikov ustvarili močno in solidno TOZD gostinstvo in žičnice Kamnik.
Pašniška skupnost živi. Rabi pa obilo družbene pomoči, da bo pomlajena in da bo s pridom izkoriščala naravne danosti zaščitnenih planin.
Torej, brez navdušenih in zagnanih delovnih ljudi in občanov in ustvarjalnih skupnosti, brez prizadevnih skupnosti ne bo uspešne SIS RTC Velika planina. Samo takšna družbena skupnost bo s pomočjo zaledja Ljubljanske kotline in Zgornje Savinjske doline ustvarila razvojne možnosti, zapisane v člankih kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike planine.
ALBIN VENGUST
Seja vseh zborov skupščine
Predsedstvo skupščine občine Kamnik je sklenilo, da bo dnevni red, ki je bil predviden za sejo družbenopolitičnega zbora 22. marca in skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 23. marca, spremenjen in dopolnjen ter obravnavan na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Kamnik, ki bo 29. marca 1982 ob 16. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku.
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisij zborov za verifikacijo pooblastil in poročilo komisij
2. Odobritev:
- zapisnika skupnega zasedanja (38. seje) zbora združenega dela in (37. seje) zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik z dne 10. 2. 1982
- zapisnika 37. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 8. 2. 1982
3. Poročilo o delu skupščine in njenih delovnih teles od 1. aprila 1981 do 28. februarja 1982
4. Poročilo o delu Skupine delegatov za ZZD - področje gospodarstvo in Zbor občin Skupščine SR Slovenije od 31. 3. 1981 do 28. 2. 1982
5. Poročilo o delu Skupine delegatov za proučevanje in spremljanje zadev iz pristojnosti Zveznega zbora Skupščine SFRJ
6. Poročilo o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik za leto 1981
7. Poročilo o izidu volitev
8. Predlog programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za leto 1982
9. Informacija o javni razpravi o:
- osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982
- osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
- osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
10. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1981
11. Predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1982
12. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih blagovnih rezervah
13. Predlog odloka o razdružitvi naselja Vrhpolje in o določitvi ter imenovanju novega naselja
14. Predlog odloka o prostorski in samoupravni organiziranosti območja občine Kamnik v krajevne skupnosti
15. Predlog odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
16. Kadrovske zadeve
17. Delegatska vprašanja
Ad 3) Poročilo navaja podatke o delu skupščine od 1. aprila 1981 do 28. februarja letos z nekaterimi najpomembnejšimi ugotovitvami na tem področju, tako glede vsebine in obsega dela zborov občinske skupščine, kot udeležbe in aktivnosti delegatov na sejah zborov; daje pregled delegatskega obveščanja in delegatskih vprašanj ter pregled o delu delovnih teles skupščine občine Kamnik za navedeno obdobje.
Ad 4) Poročilo daje pregled delovanja dveh skupin delegatov, ki na svojih Sejah obravnavata zadeve iz pristojnosti zborov republiške skupščine. Prva petna jstčianska skupina je obravnavala gradivo za zbor občin, druga tudi petnajstčlanska skupina delegatov pa gradivo za zbor združenega dela - gospodarsko področje. Poročilo navaja, kolikokrat sta se skupini sestali, analizira udeležbo delegatov na sejah skupin in delo, ki sta ga skupini v navedenem času opravili.
Gradivu je priložen tudi pregled navzočnosti delegatov na sejah skupine delegatov za zbor združenega dela - gospodarsko področje in zbor občin Skupščine SR Slovenije v mandatnem obdobju 1978-1982.
Ad 6) Poročilo o delu izvršnega sveta govori, da se člani izvršnega sveta v 1981. letu in v prvih dveh mesecih letošnjega leta sestali na 43. sejah, na katerih so obravnavali 786 zadev, od katerih poročilo navaja tiste, na katere je izvršni svet osredotočil svoje delo.
Ad 13) V naselju Vrhpolje je oštevilčenost hiš neprimerna, nekatere hiše so oštevilčene celo z dvojnimi poddelilkami. Da bi se stanje izboljšalo, je svet Krajevne skupnosti Nevlje želel uvesti ulični sistem. Na osnovi javne razprave je tako izdelan predloženi sklep, da se Vrhpolje odcepi, določi in imenuje pa se novo naselje Soteska. O predlogu odloka o razdružitvi naselja Vrhpolje in določitvi ter imenovanju novega naselja Soteska je razpravljal občinski izvršni svet in se strinjal s predlogom odloka.
120. seja izvršnega sveta >
Člani izvršnega sveta so na 120. seji pod vodstvom predsednika izvršnega sveta Toneta Pengova med drugim obravnavali:
1. Osnutek družbenega dogovora o merilih za uporabo v zakonu o ajmtmam delu določenih pogojev za organiziranje organizacij združenega dela v cestnem gospodarstvu Slovenije. Ker izvršni svet ni sprejel mnenj in ugotovitev iz javne razprave, so sprejeli sklep, da se občinski sindikalni svet in ostale prizadete organizacije in skupnosti, pozove, da sporoče svoja mnenja in pripombe na predlagani osnutek družbenega dogovora. Na osnovi pripomb in mnenj bo izvršni svet ponovno obravnaval predloženi osnutek in kot udeleženec dogovora zavzel svoje stališče.
2. Problematik« preskrbe s svežim mesom: na področju odkupa dn sedaj ni bilo težav, pojavljajo pa se čedalje večje razlike in neskladja med določeno odkupno ceno in ceno, ki se oblikuje na trgu, kar povzroča motnje v preskrbi občanov z mesom. Zato so na izvršnem svetu sklenili, da skupščini samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu kamniške občine predložijo, da se v finančnem načrtu za letošnje leto zagotovi 4.000.000 din za pokrivanje razlik med dogovorjeno ceno in ceno, ki se oblikuje pri odkupu prašičev in govedi. Razlika v ceni kot nadomestilo proizvajalcem se lahko uveljavlja le za količine mesa, ki bodo v maloprodaji na območju občine Kamnik. Način uveljavljanja in izplačevanja nadomestil določi skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Kamnik.
3. Predkig ca potidttev »ključnega računa upravnega organa druibe-nonoMične stapaosti m leto 1981 • naslednjimi postavkami:
- dosežem prihodki 42.338.053,42 din
- razporeditev odhodkov 40.966.039,25 din
Presežek prihodkov v višini 1.372.014,17 din se prenese v naslednje leto.
Izvršni svet je potrdil zaključni račun organa družbenopolitične skupnosti za leto 1981.
4. Predlog pni nafti • inipnu iMIil gostinskih obratov v skupine.
V občinski resoluciji za letošnje leto je zapisano, da je treba izvesti kategorizacijo gostinskih obratov, s čimer bodo dane možnosti za oblikovanje cen glede na ponudbo in kvaliteto gostinskih obratov.
Ocenitev gostinskih obratov bo opravila posebna komisija, ki jo je imenoval svet SO Kamnik. Na podlagi sklepa Komiteja za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik bo občinski svet skupnosti za cene opravit uskladitev in postopek določitve cen gostinskih storitev glede na razporeditev gostinskih obratov v skupine. Cene gostinskih storitev v zasebnem sektorju praviloma ne morejo biti višje od cen gostinskih storitev v gostinskih obratih družbenega sektorja, kadar gre za istovrstne obrate. V merilih za ocenjevanje gostinskih obratov je posebna pozornost
/--N
DELEGATSKA PRILOGA
\_._)
namenjena opremljenosti in urejenosti gostinskih obratov ter obsegu in kvaliteti ponudbe gostinskih storitev.
121. seja izvršnega sveta
Med drugim gradivom so člani izvršnega sveta na seji obcavnavali tudi predlog spomladanskega setvenega načrta v kamniški občini, ki so ga
pripravili na komiteju za družbenoekonomski razvoj in ki opozarja, da sprejete obveznosti, določene z republiškimi planskimi dokumenti, niso izpolnjene.
Ob jesenski setvi 1981 je namreč 50 kmetovalcev v kamniški občini sklenilo pogodbe o tržnem pridelovanju pšenice, ki naj bi jo posejali na 37,1 ha kmetijske površine in (>•> žetvi oddali v odkup 67,2 ton pridelka, kar pa ne ustreza sprejetim obveznostim.
/
Kot vzrok za tako stanje navaja gradivo nekoliko previsoko zastavljene cilje in pa dejstvo, da je bilo pospeševalno delo v kmetijstvu dosedaj usmerjeno predvsem v živinorejo, zato so tudi kmetovalci v kamniški občini namenili velik del njivskih površin za pridelovanje krme in tako skrčili površine, zasejane z žiti. Večjih težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali ne pričakujejo, kmetje so se z gnojili oskrbeli že jeseni, zadovoljiva jc tudi oskrba s kvalitetnimi semeni žit, slabša pa je oskrba z zaščitnimi sredstvi za varstvo posevkov.
V kolikor bodo prizadevanja ob spomladanski setvi, da bi čimveč površin zasejati s krušnimi žiti, podprta tudi z udeležbo samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in bodo odkupni pogoji primerni, je realno pričakovati, da se bo vse več kmetovalcev usmerjalo v pridelovanje žit.
Vzporedno s prizadevanji za večje tržno pridelovanje žit poteka v Sloveniji tudi akcija za boljše izkoriščanje njivskih površin pri pridelovanju krmilnih rastlin in Za večje pridelovanje krme na travniških površinah. V ta prizadevanja bo v kamniški občini predvidoma vključenih okrog 600 ha travnikov, urejen pa bo tudi prvi čredinski pašnik na površini 8 ha. Za kmetovalce pa bo kmetijska pospeševalna služba organizirala predavanja o posodobitvi kmetijske proizvodnje. DO Emona, kmetijska kooperacija bo letos sklepala pogodbe s kmeti tudi za tržno pridelovanje krompirja, ki naj bi ga zasadili na približno 30 ha površine. Postopoma naj bi te površine za pridelavo krompirja zmanjševali, hektarski donosi pa bi se ob boljši obdelavi zemlje povečali.
Kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska inšpekcija bosta letos poostrili nadzor nad zemljišči, ki jih lastniki slabo obdelujejo in v takih primerih ustrezno ukrepali.
Izvršni svet je sprejel setveni načrt s programom nalog in ukrepov za uresničitev spomladanske setve v občini in imenoval koordinacijski odbor, ki bo skrbel za potek akcije za dvig kmetijske proizvodnje. Odbor bo o poteku poročal pristojnim občinskim in republiškim upravnim organom.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje
14. seja Skupščine skupnosti za zaposlovanje Kamnik je bila prvič sklicana 25/2-1982, vendar je zaradi nesklepčnosti odpadla Ponovno je bila sklicana 2. marca, ko je bila udeležba delegatov ustrezna in je delo skupščine lahko nemoteno steklo. Skupščini je predsedoval Vinko RO-TAR.
Najprej so na skupščini obravnavali finančno poročilo samoupravne skupnosti za zaposlovanje, ki je v preteklem letu razpolagala s 5.461.689,05 dinarji, za realizacijo svojega programa pa je porabila 4.570.307,45 din; od 891.381,60 din presežka bodo namenili v rezervni sklad 63.000,00 din in za nerazporejena sredstva 828.381,60 din.
Skupščina je potrdila finančno poročilo za preteklo leto, prav tako tudi predloženi finančni načrt za letošnje leto, ki predvideva sredstva v višini 5.786.000,00 din.
Delegati so v nadaljevanju obravnavali poročilo o štipendiranju v kamniški občini in predlog kriterijev za podeljevanje štipendij za novo šol-sko leto, ter ju sprejeli. Iz poročila je razvidno, da delež kadrovskih' štipendij v kamniški občini upada, viša pa se število štipendij iz združenih sredstev, kar je posebno neugodno ob dejstvu, da kažejo razvojni plani OZD visoko možno stopnjo razvoja. Poročilo navaja tudi kriterije, po katerih bodo dodeljevane štipendije iz združenih sredstev v šolskem letu 1982/83: šolanje za proizvodne in prednostne poklice, upoštevanje socialnega statusa prosilcev, učni uspeh ter nagnjenja in sposobnosti kandidatov.
Na skupščini so sklenili, da bodo poročilo o štipendiranju poslali v obravnavo predsedstvu OK SZDL Kamnik in tudi IO skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji. OK ZSMS Kamnik pa je dolžna pričeti z akcijo v delovnih organizacijah za evidentiranje kandidatov za Titovo štipendijo. Zanimivo je bilo tudi naslednje gradivo, to je analiza o problematiki pogodbenega in nadurnega dela in zaposlenosti delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev v kamniški občini. .
Kot navaja analiza, je bilo v 9 mesecih lanskega leta sklenjenih 822 pogodb z delavci, ki so opravili 87.904 ure, konec septembra 1981 pa so imele delovne organizacije sklenjene pogodbe o delu s 121. delavci. Analiza kaže, da je bil v primerjavi z letom 1980 v devetih mesecih lanskega leta obseg del po pogodbah celo nekoliko večji. Največ ga je bilo v industriji, gozdarstvu, družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah, izobraževanju in gostinstvu.
Podobno stanje kažejo tudi podatki o delu preko polnega časa, oz. nadurah, ki, jih je bilo po podatkih za prvih devet mesecev lanskega leta za 372.098, kar je več kot v letu 1980. V negospodarstvu je obseg nadurnega dela v upadanju, višji pa je v gospodarstvu; največ ga je v industriji, gradbeništvu, izobraževanju, zdravstvu. Gradivo opozarja, da je nadurno delo treba selektivno omejevati, saj ga npr. na deficitarnih delih v proizvodnji še nekaj časa ne bo mogoče odpraviti.
Glede zaposlenosti delavcev,"ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je iz gradiva razvidno, da je v kamniški občini 38 delavcev v delovnem razmerju, čeprav izpolnjujejo pogoje za upokojitev; 28 jih je zaposlenih v gospodarstvu in 10 v negospodarstvu; od tega največ v industriji 23, zdravstvu 5, izobraževanju 4, gospodarstvu 3, v ostalih dejavnostih pa po en delavec.
Očitno je torej, da zaostrene razmere na področju zaposlovanja v Kamniku niso tako odmevne, kot bi pričakovali, zato bo treba izoblikovati stališča o omejevanju teh oblik dela in jih dosledno spoštovati, ter tako omogočiti zaposlitev mladim iz šol.
Skupščina je sprejela poročilo o problematiki pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlovanja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev
in sklenila, da ga posreduje v obravnavo predsedstvu OK SZDL in zboru združenega dela SO Kamnik, organizacije združenega dela pa bodo opozorili, da dosledno spoštujejo določila 217. člena zakona o delovnih razmerjih.
Delegatom je bilo predloženo še eno aktualno gradivo, to je poročilo o poteku usklajevanja načrtov zaposlovanja.
V drugi polovici decembra, ko je bila znana korekcija projekcije osnovnih kazalcev razvoja v občini, so pričeli v posameznih TOZD z usklajevanjem zaposlovanja glede na resolucijska izhodišča, s katerimi se predvideva 05% rast zaposlenosti in 1,0% rast produktivnosti. Delovne organizacije so planirale višjo rast zaposlenosti - 4,3%, kar kaže na star, ekstenziven pristop k planiranju.
Trenutno rezultati usklajevanja še niso skladni z občinsko resolucijo, strokovna služba skupnosti za zaposlovanje bo zato postopek nadaljevala, in sklicala kadrovske delavce ter podpisnike družbenega dogovora o temeljih družbenega plana.
Na skupščini so sklenili, da bo do prihodnje seje strokovna služba predložila elemente načrtov zaposlovanja OZD za letošnje leto. Na skupščini so obravnavali in potrdili še zaključni račun sklada za štipendiranje iz združenih sredstev občine Kamnik ter zaključni račun prispevka za štipendiranje v občini Kamnik.
Prav tako so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Kamnik, pregledali predlagane kandidate za vodilne funkcije v skupnosti za zaposlovanje in določili delegata, ki se je udeležil 13. seje skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije - Mavricija Kotnika.
Ker delegatskih vprašanj ni bilo, je skupščina svoje delo zaključila.
Skupščina skupnosti otroškega varstva
Zadnjič v tem mandatnem obdobju so se sestali delegati obeh zborov skupščine otroškega varstva. Skupščini je predsedovala Marija ROT. Delegati so najprej obravnavali poročilo občinske skupščine otroškega varstva za preteklo leto. Poročilo govori o delovanju skupščine in izvršnega odbora ter o programih, ki. jih je skupnost izvajalav lanskem letu; iz poročila je razvidno, da je zastavljeno delo bilo tudi opravljeno.
Poročilo so delegati sprejeli brez pripomb, enako tudi zaključni račun občinske skupnosti otroškega varstva za lansko leto, ki kaže, da je skupnost imela za 72,494.615,35 din prihodkov in 54.829.238,25 din odhodkov, oz., da je razlika med prihodki in odhodki 17,655.377,10 din. Na posebnem računu za nadomestila delavkam v času porodniškega dopusta se je zbralo 20.000.739,25 din prihodkov in je bilo za 19.473.764,95 din odhodkov, razlike je za 526.974,30 din.
Neuporabljena sredstva na žiro računih se bodo prenesla v finančni načrt za 1982. leto s tem, da se presežek sredstev nad dovoljeno porabo v višini, 1,192.738,80 din poračuna v stopnji za leto 1982 in se za ta znesek zniža prispevna stopnja za otroško varstvo.
Ugodno mnenje je k realizaciji finančnega načrta podal tudi odbor samoupravne delavske kontrole pri občinski skupnosti otroškega varstva, ki ni ugotovil nikakršnih nepravilnosti, zaradi katerih bi moral posredovati, tako da je skupščina enoglasno potrdila realizacijo finančnega načrta za preteklo leto.
Prav tako so na skupščini sprejeli tudi predloženi delovni in finančni načrt za letošnje leto s pripombo, da so nekatere postavke v njem le evidenčne, - npr. stroški za letovanje otrok, skupno strokovno službo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in bo skupščina o njih še sprejela posebne sklepe.
Finančni načrt predvideva za letošnje leto za vse programe otroškega varstva 111.109.772,60 din; delovni načrt pa najprej govori o temeljnih ciljih in usmeritvah, ki jih bodo uporabniki in izvajalci družbenega varstva otrok uresničevali v letošnjem letu in nato podrobneje določa naloge, ki jih bodo opravili tako skupščina kot tudi njeni organi in strokovne službe.
Kot sestavna dela delovnega načrta za 1982. leto sta bila priložena še program športne značke za letošnje leto in poročilo in program letovanja otrok.
Skupščina je soglašala s pripravljenim programom letovanja otrok v dosedanjem obsegu, občinsko zvezo prijateljev mladine pa je opozorila, da program za leto 1982 ni realno ocenjen - materialni stroško so zelo poskočili, hkrati pa občinska zveza prijateljev mladine želi povečati tudi število otrok, ki naj bi letos letovali. Skupščina je zato predložila korekcijo programa in ponovno oceno stroškov za letošnjo leto, občinski zvezi prijatelje mladine pa bodo nakazali akontacijo v višini polovice lanskoletnih sredstev za izvedbo programa letovanja in še 50.000 din prispevka za izgradnjo igrišč in plaže v Savudriji. Skupščina je tudi podprla izvajanje programa športne značke in bo za izvedbo tega programa prispevala polovico stroškov, drugo polovico pa SITKS. Financira se 50 urni program za otroke, ki niso redni varovanci v WO; izvaja pa se predvsem kot dopolnitev programa male šole.
Pri obravnavi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za redno izhajanje Kamniškega občana je skupščina ugotovila, da samoupravni sporazum v predloženi obliki ni sprejemljiv, saj je povečanje, ki je s sporazumom predvideno za občinsko skupnost otroškega varstva, zanje preveliko, sporazum pa tudi ne navaja krajevnih skupnosti, ki prav tako prispevajo za redno izhajanje Kamniškega občana.
Na skupščini so sprejeli še samoupravni sporazum o uvedbi in izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialne - varstvenih pravic, sprejeli izvleček iz delovnega programa VVO Anton Medved, ter sprejeli poročilo in finančni načrt skupnih služb SIS. Skupščina je sklenila, da se odobri poraba sredstev za skupno strokovno službo za leto 1981, ki izkazuje primanjkljaj v višini 32.465,90 din za občinsko skupnost otroškega varstva, za obveznosti v letošnjem letu pa se skupni strokovni službi odobri 1,469.730 din glede na prikaz obveznosti v letošnjem letu po posameznih SiS. Skupnost otroškega varstva je odobrila tudi izredna sredstva za nabavo električnega pisalnega stroja v višini 56.512,70 din za službo denarne pomoči otrokom v novoustanovljenem centru za socialno delo občine Kamnik.
Skupščina je sprejela tudi sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 v občini Kamnik, ki ga objavljamo.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
Člani obeh skupin delegatov, ki spremljajo gradivo za zbor združenega dela in zbor občin SR Slovenije, so se sestali 8. marca in obravnavali gradivo za 74. sejo zbora združenega dela" in 70. sejo zbora občin Skupščine SR Slovenije, ki je bila 10. 3. 1982. Skupina delegatov, ki spremlja gradivo za obravnavo v zboru občin SR Slovenije, je med drugim gradivom obravnavala tudi informacijo o varstvu samoupravnih pravic, ki sta jo pripravila družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije in komisija Skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo, objavljena pa je bila v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije št. 4. Informacija med drugim pravi: »V zadnjem času je bil ugotovljen tudi pojav nezakonitega zaposlovanja naših delavcev v tujini, ko delovna organizacija nagovarja posamezne delavce iz druge delovne organizacije, da se zaposlijo v rudnikih v ZR Nemčiji. Kot kažejo podatki, gre izključno za posredovanje delovne sile in /a način zaposlovanja, ki je v očitnem nasprotju z zakonom o varstvu državljanov SFRJ na začasnem delu v tujini in družbenim dogovorom o začasnem zaposlovanju jugoslovanskih državljanov v tujini in njihovi vrnitvi z dela v tujini«. Skupina je zato postavila naslednje delegatsko vprašanje:
»1. Katere DO nezakonito posredujejo naše delavce tujim partnerjem?
2. Kaj so dosedaj sklenili pristojni organi (družbeni pravobranilec samoupravljanja, inšpekcije in ostali), da bi tako družbeno škodljivo početje končno preprečili in kakšne sankcije so bile pod vzete proti odgovornim delavcem v teh delovnih organizacijah?«
Na podlagi 55. in 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. I. SRS št. 35/79), 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981-1985 občine Kamnik, v skladu z dogovorom o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice denarnih pomoči je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik na seji dne 9. marca 1982 sprejela
SKLEP
o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 v občini Kamnik
I.
A. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavcev
Pravico do prejemanja denarne pomoči ima vsak otrok v znesku
1. 1.200 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada do 2.900 din mesečno na družinskega člana;
2. 900din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana;
3. 500 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana.
Znesek denarne pomoči po dohodkovnem pogoju pod tč. 1., 2. in 3. je za vsakega otroka v enaki višini ne glede na število otrok v družini.
0
II.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejansko socialni položaj družine.
a '
III.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
IV.
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
1. 400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok
2. 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Pravico do povečane denarne pomoči iz tč. 2. tega člena ima otrok, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodek) ne presega mesečno 1.500 din.
Če je v družini otrok, ki je težje telesno ali duševno prizadet, se pri ugotovitvi poprečnega dohodka na družinskega člana število družinskih članov poveča za 0,5.
VI.
B. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom kmečkih in .drugih družin
Otrok kmečih in otrok drugih družin, ki jim je denarna pomoč nujno Potrebna ima pravico do denarne pomoči v znesku 500 din mesečno.
Višina denarne pomoči je za vse otroke kmečkih in drugih družin enaka ne glede na število otrok v družini.
VII.
Težje telesno prizadeti otrok ali otrok, ki ima edinega hranilca kmečke ali druge družine ima pravico do povečane denarne pomoči: 400 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet 200 din mesečno, ki ima edinega hranilca.
Pravico do povečane denarne pomoči otroku, ki ima edinega hranilca se lahko uveljavi po enakem pogoju, ki je naveden v zadnjem odstavku točke IV. tega sklepa.
VIII.
Otrok iz kmečkih ali drugih družin ima pravico do denarne pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka,
- da otrok živi oz. pripada kmečki družini ali drugi družini, katere skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din letno na družinskega člana.
Otroku iz kmečkih ali otroku iz drugih družin, katerih dohodek presega višino določenega dohodka v prejšnjem odstavku tega člena se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živi v težjih razmerah zaradi velikega števila družinskih članov, bolezni ali invalidnosti staršev.
IX.
C. Skupna določila
Za člane občanove družine se štejejo občan, pri katerem otrok živi oz. h kateri pripada, njegov zakonec oz. oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), otroci in stari starši.
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.500 din s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v triinpolkratnem znesku katastrskega dohodka.
' X.
Komisija za denarne pomoči občinske skupnosti otroškega* varstva lahko na ostiovi mnenja krajevne skupnosti, v kateri prebiva družina, določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določeno v I. in VI. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na socialno stanje družine.
XI.
. Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu druge osebe, po kateri 'Ha katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega delovanja, se s,eje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnik posestva, ki jih on preživlja več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno.
XII.
Občani, ki so uveljavljali pravico denarnih pomoči po dosedanjih Predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarnih pomoči P° določilih tega sklepa najkasneje do 1. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne Pomoči.
XIII.
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Kamniškem občanu, uporablja Pa se od 1. maja 1982 dalje.
dohodkovni pogoji
višina denarne pomoči
do 30. 4. 1982 od 1. 5. 1982
't
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marija Rot
Obrazložitev
V občinski resoluciji za leto 1982 je napisano izhodišče za dajanje denarnih pomoči in sicer, da je osnova za zagotavljanje socialne varnosti lastno delo, družbeno pomoč pa je treba zagotoviti le v tistih primerih, ko delavci in delouni ljudje s svojim lastnim delom ne morejo zagotoviti svoji družini ustrezne življenjske ravni. Zato so se dohodkovni pogoji za Pridobitev pravice do denarne pomoči zaostgli že v letu 1981 in s tem se je število upravičencev znižalo. Denarna pomoč pa se je za najbolj potrebne kategorije zvišala. Denarno pomoč naj prejme otrok v družini, katere dohodek na družinskega člana je manjši, kot so življenjski stroški za otroka na mesec. Pri tem je treba upoštevati stvarno socialno stanje družine in reševati primere tudi po prosti presoji. Po predloženem sklepu naj bi se denarne pomoči otrokom od 1. maja 1982 povečale takole:
	. ;		do 30. 4. 82
		od 1. 5. 1982	
do 2.200 din	do 2.900	1.000 din	1.200 din
od 2.200 -2.800	od 2.900-3.700	750 din	900 din
od 2.800 - 3.900	od 3.700-4.200	500 din	500 din
za otroke kmetov		500 din	500 din
povečana denarna pomoč			
- edini hranilec	180 din	200 din	
- težje telesno in duševno			
prizadet otrok		380 din	400 din
Zagotovljeni program minimalnih denarnih pomoči je za leto 1982 ovrednoten v skladu s sprejeto politiko tako, da je orientacijska podlaga za določitev dohodkovnih pogojev življenjski strošek na otroka. Le-ta je znašal v mesecu oktobru 1981. Ieta4.014din. Za zagotovljeni program so določeni enaki dohodkovni pogoji, kot so v tem predlogu, višine denarnih pomoči pa so naslednje:
1. kategorija 1.200 din
2. kategorija    850 din
3. kategorija    450 din
4. denarne pomoči otrokom iz kmečkih družin 450 din
5. povečane denarne pomoči:
- otrokom, ki imajo edinega hranilca 200 din
- otrokom, ki so težje telesno ali duševno prizadeti 400 din.
Torej so predlagane denarne pomoči otrokom skoraj v celoti usklajene z višino denarnih pomoči za zagotovljeni program minimalnih denarnih pomoči, sprejete v skupnosti otroškega varstva Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 7. člena Dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SRS v letu 1982, Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur. 1. SRS, št. 11/75) na 120. seji, dne 18. februarja 1982 sprejel
PRAVILNIK
O RAZPOREDITVI GOSTINSKIH OBRATOV V SKUPINE
l.člcn
V cilju doseganja realnega oblikovanja in nivoja cen gostinskih storitev, odvisnega od vrste gostinskega obrata in kakovosti gostinskih storitev, se sprejme Pravilnik o razporeditvi gostinskih obratov v skupine.
Gostinski obrati skupine:
I.
1. Restavracije
2. Specializirani gost. obrati
3. Gostilne I.
4. Gostilne II. II.
1. Okrepčevalnice
2. Bifeji III.
1. Visokogorske restavracije
2. Planinski domovi
3. Visokogorski gost. obrati
2. člen družbenem in zasebnem
sektorju se razporede v
80-90 točk 70-80 točk 50-65 točk 40-50 točk
35-45 točk 25-35 točk
50-60 točk 40-50 točk 30-40 točk
3. člen
Ocenjevanje za razporeditev gostinskih obratov v skupine izvrši komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Komisija ima pet članov in predsednika, sestavljajo pa jo: -član izvršnega sveta, zadolžen za turizem
- predstavnik obratnega združenja, sekcije za gostinstvo
- referent za obrt,
- referent za turizem,
- sanitarni inšpektor in
- tržni inšpektor.
4. člen
Komisija na podlagi ocenitve pripravi predlog razporeditve gostinskih obratov v skupine in ga posreduje v odločanje Komiteju za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik. Na sklep Komiteja za družbenoekonomski razvoj je možna pritožba na Izvršni svet Skupščine občine Kamnik v. roku 15 dni po sprejemu sklepa.
5. člen
Ocenjevanje gostinskih obratov se izvrši na zahtevo gostinskega obrata, inšpekcijskih služb Skupščine občine Kamnik, Komiteja za družbenoekonomski razvoj SO Kamnik in Izvršnega sveta SO Kamnik, vendar pa najmanj enkrat ha tri leta. Ocenitev je treba opraviti v roku 60 dni od podane zahteve. Po ponovnem ocenjevanju se lahko gostinski obrat razporedi v višjo ali nižjo skupino, kot je bil razporejen s prejšnjim sklepom.
6. člen
Merila za ocenjevanje gostinskih obratov so sestavni del tega pravilnika.
7. člen
Na osnovi sklepa o razporeditvi gostinskih obratov v skupine se pripravi predlog maksimalnih cen gostinskih storitev. Uskladitev in popravek cen gostinskih storitev opravi svet Skupnosti za cene Kamnik.
8. člen
V okviru razporeditve gostinskih obratov v skupine, cene gostinskih storitev v zasebnih gostinskih obratih praviloma ne morejo biti višje od cen gostinskih storitev v gostinskih obratih družbenega sektorja, kadar gre za istovrstne obrate.
9. člen
Ta pravilnik prične veljati z dnem, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
PREDSEDNIK: Tone Pengov, 1. r.
Merila za ocenjevanje gostinskih obratov
Restavracije, gostilne in specializirani gostinski obrati
I. Urejenost okolja in zunanji izgled gostinskega obrata
točk
1. Zunanji izgled (splošni vtis) 0-2
2. Urejenost neposredne okolice objekta z ozirom na njegov namen in pomen (cvetlični nasadi, parkirišča, čistoča
okolja itd.) 0-5
3. Reklamne table (originalnost, usmerjanje, ki dopolnjuje ponudbo in reklama, osvetlitev itd.) 0-3
4. Ali ima obrat vrt ali teraso, ličnost vrta - terase (ograje-
nost, cvetje, senčniki, oprema, pokrita terasa, zimski vrt) 0-5
II. Opremljenost in urejenost gostinskega obrata
1. Preseganje opremljenosti po določilih Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur. 1. SRS, št. 11/75)
a) sanitarije (toalete), topla in hladna tekoča voda, ročne brisače (zračni sušilec), tekoče milo, zrcala, etažerji, obloga, predprostor itd. 0-10
b) klimatizacija, garderoba, dopolnilna svetlobna telesa, dopolnilna oprema, ki izboljšuje prijetno počutje gostov
npr. ognjišče (kamnin), fontana in podobno 0-5
2. Vzdrževanje in čistoča prostorov, naprav in gostinske opreme (prezračevalne naprave), hladilne naprave (pulti in drugo, hladilna tehnika), grelne mize, kuhinjski stroji, hladilniki in dr., servirni vozički, namizni grelci, prostori za gosta, kuhinja s pripadajočimi prostori, office-pripravljalni-
ca) 0-10
3. Usklajenost opreme z vrsto oziroma slogom lokala in enotnost strežnega inventarja: jedilni pribor, porcelan, kovinska posoda, steklenina, namizna oprema, perilo itd. 0-10
0-35
III. Obseg in kvaliteta ponudbe gostinskih storitev
1. Jedilni list (vsebina naj se oceni po dejanskem izboru in kvaliteti in obsegu priprave jedi z ozirom na značaj ponudbe in poslovno usmerjenost obrata) 0-5
2. Cenik pijač - vinska trta
(izbor pijač, ličnost, izvirnost z ozirom na značaj obrata, pravilna temperatura pijač pri strežbi) 0-5
3. Način strežbe jedil: na krožnikih (gostilniški), na ploščah (restavracijski), pripravljanje in razkosavanje jedil pred gostom, flambiranje (razlaganje s primernim inventarjem), uporaba namiznih gorilcev, ponudba in način strežbe zajtrkov v hotelskih restavracijah. 0-5
4. Priprava jedil (okus in estetski izgled jedil ob serviranju, uporaba normativov in upoštevanje receptur pri pripravi
jedil; menu knjige) 0-5
5. Izbor in način postrežbe kuhinjskih posebnosti (speciali-tet), stalna ali občasna ponudba in obseg, posebna posoda in način postrežbe (kako se pripravljajo specialitete na
žaru, ponva, poseben roštilj, predpisana obloga) 0-5
6. Odnos do gostov:
a) mnenja in ocena gostov (knjiga vrtisov, anketa - stalna, občasna, javna kritika - pohvala) 0-4
b) sprejem gosta, ponudba storitev - obračun, splošna skrb
za gosta 0-3
7. Delovna obleka:
a) osebna urejenost kuhinjskega in strežnega osebja (frizura, čistoča obleke, roke itd.) 0-2
8. Zaposlenost
a) kvalifikacijska struktura zaposlenih (profil) z ozirom na
vrsto in velikost obrata (delitev dela v strežbi in kuhinji) 0-3
0-37
IV. Opremljenost prostorov in skrb za prijetno počutje gostov
1. Dekoracija prostorov, slike, zavese, cvetje, dekoracija miz, svečniki, perilo itd.
2. Glasba - živa ali mehanska, prilagojena obsegu in akustiki lokala
0-5 0-5
0-10
V. Odbitne točke, če je bil obratu v tekočem letu izrečen ukrep:
točk
a) zaradi nečistoče in neurejenosti 0-5
b) zaradi kršitev cen in kvalitete blaga ■ 0-5
c) kritika izrečena v javnih občilih 0-5
d) drugi izrečeni ukrepi pristojnih služb 0-5
0-20
OBVESTILO O OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV PROTI STEKLINI
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. SRS 39/81) morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik privesti svoje pse stare nad štiri mesece, na obvezno cepljenje proti steklini.
Stroški rednega cepljenja so 250 din. Če lastnik psa ne more pripeljati na epeljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje v Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Kamnik, Perovo, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7-8 ure zjutraj.
Datum:
Kraj:
5. 4. 1982      Motnik, pri Flegarju Špitalič, pri trgovini Zg. Tuhinj, pri Kavsarju Laze, pri Pošti Šmartno, pri Hvaletu Pšajnovica, pri Pestotniku
6.4.1982      Sela, pri Spruku
Srednja vas, pri Ustanku Velika Lasna pri Zalazniku Vranja Peč, pri šoli Sp. Palovče, pri Kladniku Zg. Palovče, pri Remsu
7". 4. 1982      Nevlje, pri Novaku Kamnik, pod Skalco
8. 4. 1982      Komenda, pri Kramarju
Moste, pri Resniku
Križ, pri Čubru
Podgorje, pri Rozman 9.4. 1982      Sp. Stranje, pri Pernetu
Kregarjevo, pri Prodniku
Krivčevo, pri Jurčku
Črnivec, pri gostilni 12.4.1982    Šmarca, pri Jeran
Volčji potok, pri zbiralnici mleka
Tunjice, pri Jamove
Godič, pri Hribarju
Zamudniki: 14.4.1982 Motnik
Laze
Sr. Vas 15.4.1982 Komenda
Šmarca
Kregarjevo 16. 4. 1982 Kamnik
0-15
ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 11.30 ob 12. uri ob 13. uri ob 8. uri ob 9. uri ob 11. uri ob 11.30 ob 12. uri ob 12.30 ob 8. uri ob 9.30-12. ure
od 15-16 ure
ob 8. uri ob 9.30 ob 11. uri ob 12. uri ob 8. uri ob 8!30 ob 10.30 ob 11.30 ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 11. uri ■
ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 9.-10. ure
ob 15.-16.
ure
ROJSTVA
IGLIC Marija, družinska upokojenka iz Trnjave 13, stara 80 let.
KRIVOROTOV Roman, delavec iz Šmarce 19, strar 31 let
ČEBULI - Stanislav, osebni upokojenec iz Podgorja 119, strar 70 let.
SLEVEC Ana, družinska upokojenka iz Kamnika, Kidrdičeva 58, stara 89 let.
ZAVRŠNIK Marija, družinska upokojenka iz Kamnika, Podlimbarskega pot 4, stara 85 let.
HORVAT Gabriela, družinska upokojenka iz Kamnika, Šut-na 6, stara 85 let.
OVSEC Kristina, osebna upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 88 let.
MLINAR Vinko, diplomirani pravnik iz Naklega 29, Logatec, star 28 let.
ZDOVC Frančišek, osebni upokojenec iz Kamnika, Perovo 8/a, star 72 let.
ŽAGAR Ana, osebna upokojenka iz Most pri Komendi št. 93, stara 94 let.
PREZEU Frančiška, stara 69 let, stanujoča Križ, št. 38.
POROKE
ŽAVBI Vincenc, elektrikar iz Lesenega in JERAS Alojzija, med. sestra iz Gabrovnice.
PETERLIN Franc, monter tr-e govske opreme iz Spodnjih Stranj in PREZELJ Irena, pletilja iz Podgorja.
BERLIC Srečko; strojni ključavničar iz Češnjic v Tuhinju in DROLC Jana, medicinska sestra iz Malega hriba.
LEDNIK Jože, iz Kamnika in PERME Veronika, ekonomski tehnik iz Brezij nad Kamnikom.
GOLOB Franc avtomehanik iz Jeranovega in STANJKO Ida, prodajalka iz Kamnika. .
MARN Boštjan, r. 15. 1. 1982, stanujoč Suhadole, 1
Popravljam in čistim bojler-je. Jože Šver, Zikova 3, Kamnik
Manjši prostor za mirno obrt (lahko tudi z manjšo adaptacijo) iščem v Kamniku - na območju mesta. Plačam 50.000 din vnaprej. Ponudbe pod »Mirna obrt« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2
Javno preklicujem izrečene besede proti tovarišu Janezu Pernušu in tovarišici Tončki Šuštar iz Kamnika ter se jima opravičujem. Marjeta Golob, Kamnik.
V poletni sezoni zaposlim več študentov ali dijakov za pomoč v strežbi. Informacije gostilna »Pod skako« Kamnik.
Turistično društvo Kamnik prireja v četrtek, 8. aprila 1982 ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika predavanje z barvnimi diapozitivi »UREJANJE OBHIŠNIH VRTOV«. Predaval bo prof. Marko Jelnikar. Po predavanju bo podelitev priznanj občanom, ki so se v naši lanskoletni akciji najbolj potrudili.
VABLJENI
Komisiji za delovna razmerja TOZD Gostinstvo in turizem in TOZD Opremotshna
objavljata sledeča prosta dela in naloge: I. TOZD Gostinstvo In turizem
1. Več kvalificiranih natakarjev oziroma natakaric za opravljanje del in nalog natakar-točaj.
Pogoji: KV natakar in 1 leto delovnih izkušenj
2. Več kvalificiranih kuharjev
Pogoji: KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj
3. Člstilke za čiščenje in urejanje prostorov v Veleblagovnici.
Od tega eno delavko za določen čas - nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta; eno delavko za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 7 ur dnevno.
Pogoj: NKV delavka.
4. Dve delavki za vzdrževanje sanitarij v Veleblagovnici.
Delo se bo opravljalo po pogodbi o delu 4 ure dnevno.
Pogoj: NKV delavka (delavec) ali oseba v pokoju, ustrezno zdravstveno stanje.
5. TOZD Gostinstvo in turizem razpisuje po štiri štipendije za poklic
natakar, kuhar
Pogoji: uspešno končana osnovna šola, starost do 16 let In ustrezno zdravstveno stanje.
II. TOZD Opremotehna
objavlja prosta dela in naloge:
čistilec za čiščenje poslovnih prostorov v Veleblagovnici in okolico Veleblagovnice
s polnim delovnim časom.
Pogoj: NKV delavec oziroma delavka.
TOZD Gostinstvo in turizem omogoča bivanje v samskih sobah in prehrano. Prijave sprejema kadrovska sluiba DO 15 dni po objavi na naslov: TGDO NAPREDEK DOMŽALE, Ljubljanska 64, 61230 Domžale.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta n. sol. o. VTOZD ZA ŽIVINOREJO o. sub. o. Groblje 3, 61230 Domžale
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
- VODENJE OSNOVNIH SREDSTEV IN MATERIALA
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali NSI administrativne smeri
-zaželjene delovne izkušnje pri računovodskih delih.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: VTOZD ZA ŽIVINOREJO, Groblje 3, 61230 Domžale.
ŠCRM
DE DELAVSKA UNIVERZA, Kamnik
prireja v mesecu aprilu:
- 20-urni tečaj kuhanja
Živila priskrbimo sami. Tečaj bo potekal v kuhinji Centra - Kamnik, Novi trg.
- tečaj strojepisja
Vse informacije in prijave po telefonu (061) 831-452.
DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK
VABI NA SLAVNOSTNO AKADEMIJO
OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV,
KI BO V PETEK, 2. 4. 1982, OB 18. URI V DVORANI NAD KAVARNO »VERONIKA«.
SODELOVALI BODO: ŠTUDENTSKI PEVSKI ZBOR IZ KAMNIKA
GOJENCI ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDOV V KAMNIKU
MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH »KAREL JERAJ« IZ LJUBLJANE
VABLJENI VSI OBČANI
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK
Oddelek za ljudsko obrambo objavlja
prosta dela in naloge REFERENTA ZA VOJAŠKE IN MOBILIZACIJSKE ZADEVE
Pogoji: višja izobrazba, upravno-pravna smer, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, 3-mesečna poskusna doba
Poleg navedenega morajo imeti kandidati moralno-politične kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih družbenopolitičnih in moralnopolitičnih meril ter zagotavljajo dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov ob celoviti oceni uspešnosti dosedanjega dela. Delovna opravila se združujejo za nedoločen čas. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, kadrovska služba, Kamnik, Titov trg 1.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ROMANA KRIVOROTOVA
iz Šmarce
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in DO KIK Kamnik ter Ljubljanska banka PE Kamnik za izkazano pomoč, za izraze sožalja, darovane vence in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Miloj ka in sinova Romi ter Boštjan
Šmarca, 27. februarja 1982
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem dr. Kralju in vsemu medicinskemu osebju Doma upokojencev, posebno sestri Nevenki Pestot-nik, za prizadevno nego v moji težki bolezni.
Ana Žavbi-Močnik Dom upokojencev
ZAHVALA
vsem, ki ste ob boleči izgubi našega dragega
ETBINA JERMANA
sočustvovali z nami, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Dopliharju za večletno zdravniško pomoč in lep odnos do sočloveka. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom ZZB in upokojencev za poslovilne besede. Zahvala tudi gospodu župniku Dolencu za pogrebni obred in tolažbo.
Žalujoči:
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANETA ČEBULJA
iz Podgorja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo Francetu Mušiču za požrtvovalnost, enako tudi pevcem za lepo zapete žalostirike. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči:
žena Kristina, sin Bogdan z družino, snaha Vera s hčerama in ostali sorodniki.
Kamnik, marca 1982
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
ANGELE VIDMAR
Makovčeve mame iz Podgorja 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo Mariji Cvirn in Tilki Drolc za izkazano pomoč, tovarišu Matiji Sterletu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči:
sin Feliks in hčerka Angelca z družinama v imenu sorodstva
Podgorje, marca 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
BERTA KODRIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, krajanom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam, gasilcem, pevcem in godbi iz Kamnika, vsem govornikom za lepe poslovilne besede, DO Stol Kamnik, ZZB NOV in Zvezi komunistov za organizacijo pogrebnega obreda.
Vsi njegovi
Kamnik, marca 1982
TABORNIŠKE NOVICE
Polni
delovne vneme
Maja lani smo se kamniški taborniki odločili, da svojo organizacijo razširimo tudi med najmlajšimi na osnovnih šolah. Vodstvo O. Š. Frana Albrehta je naši želji ugodilo, zato smo dobili na voljo učilnico za tedenske sestanke. Sprva sta delovala dva voda, v vsakem približno petnajst članov. To so bili skromni začetki, brez akcij.
Potem pa je prišlo novo šolsko leto, ki je sprva prineslo razpad enega voda, ker je njihova vodnica imela pouk popoldne in ni mogla prihajati na sestanke. Vendar že dva tedna pozneje je nastal iz voda Srnice nov vod z imenom Kondor, vod Srnice pa se je preimenoval v vod Metuljčki. Tako sta nastala dva močna in delovna voda.
Prišel je oktober. To je bil čas, ki je za nas pomenil preporod. Naredili smo obširno propagandno akcijo, ki smo se je lotili načrtno. Uspeh je bil še za nas izredno velik. Prišlo je kar trideset novih članov, ki smo jih razporedili v dva že stara voda, največ pa jih je seveda prišlo v nov vod z imenom Zajčki, ki ga vodita dve zelo obetavni tabornici. Še istega dne smo iz teh vodov naredili družino medvedkov in čebelic, to je tako kot četa pri tabornikih in tabornicah.
Vendar tudi potem nismo mirovali. Naredili smo informativni sestanek za starše, kjer smo jih seznanili z našim programom, organiziranostjo, težavami, skratka z našim delom.
Svoje delo smo nadaljevali. V decembru smo taborniki družine Frana Albrehta organizirali prvo samostojno akcijo; to je bil izlet v živalski vrt, ki se ga je udeležilo triintrideset naših članov. Ogledali smo si tudi muzej revolucije.
Po novem letu smo se odločili razširiti našo organizacijo še na O. Š. Toma Brejca. Tudi tu so nam odobrili prostor, kjer deluje vod Pingvini, ki ima v svojih vrstah okoli štirinajst članov.
Taborniško pustovanje
Na pustno soboto smo taborniki odreda Bistriški gamsi pripravili pustovanje za vse člane naše organizacije. Pustovali smo skromno, kar v taborniški sobi. Ker pa je bil prostor premajhen, smo se stisnili še v skladišče. Naš disco jockev se je izredno potrudil in preuredil našo ski mimo taborniško sobo v disko klub s pravim light-showom in vso ostalo opremo.
Ob štirih popoldne so se začeli v taborniško sobo kapljati kavboji, indijanci, indijanke, vile, princese, čarovniki, klovni, pijanci, mušketirji, naftni šejki, arabci, čebelice Maje, celo sfanatizirani punkovec je prišel. To je bilo zares srečanje na »mednarodni ravni« in lahko rečemo, da smo v nasprotju z drugimi mednarodnimi srečanji našli skupen jezik, to je, čimveč dobre glasbe. Vendar ni šlo vse po načrtih. Našega mojstra je nekajkrat krepko »zrukalo«, ko je popravljal light-show.
Potem se je ob divjem ritmu začela zabava. Sprva je bilo našim najmlajšim nerodno plesati, potem so zaplesali kot veliki. Po eni uri »šibanja« dobrih komadov, je prišel višek pustovanja: izbira najboljše maske. Zmagala sta šestletni indijanec Boštjan in njegova petletna »žena« Simona. Za nagrado sta dobila čokolado, ki sta jo seveda po taborniško razdelila.
Nato smo se spet zakadili v zakajeni disko. Seveda ni bilo zakajeno od cigaret, ampak od starega, dobrega, toplega in sajastega gaš-perčka. Spet smo plesali in divjali. Vendar se je naša zabava vztrajno približevala koncu. Pred koncem nas je prijazen očka ovekovečil na sliki za spomin na zares lepo in prijetno pustovanje.
* MARKO PAHOR
Štuparjev memorial
Kakor že 18 let doslej, tako tudi letos prireja AO Kamnik tradicionalno temovanje v veleslalomu na Kamniškem sedlu za Štuparjev memorial in to v nedeljo, 11. aprila. To tekmovanje je spomin na leta 1956 tragično preminulega kamniškega alpinista in gorskega reševalca Alberta štuoaria.
Tekmovanje bo v 4 kategorijah: alpinistke, planinke, alpinisti, planinci. Pogoj za tekmovanje v alpinistični skupini je registracija za leto 1982, v planinski skupini pa plačana članarina za leto 1982. Tekmovanje je posamično in ekipno. Za ekipno uvrstitev šteje seštevek časov treh najbolje uvrščenih posameznikov. Ženske štartajo ob 9. uri,
moški ob 9.30. Vsak tekmuje na lastno odgovornost.
Prijave sprejema AO Kamnik od četrtka, 8. aprila na naslov: AO Kamnik, Kidričeva 38, 61240 Kamnik. Možno se je prijaviti še v soboto, 10. aprila do 17. ure na Kamniškem sedlu. Po tej uri bo žrebanje in razdelitev štartnih številk, za katere bo potrebno plačati kavcijo 500 din za ekipo. Kočna na Kamniškem sedlu bo samo zasilno oskrbovana. Razglasitev rezultatov bo-predvidoma v nedeljo 11. aprila ob 15. uri, v Kamniški Bistrici.
Če vreme ne bo primerno ali ne bo snega, bo tekmovanje preloženo. To bomo objavili v radiu Ljubljana I. program, v petek 9. aprila. BOJAN
Delovni obračun
in načrti stahoviških lovcev
Te dni lovci v naši občini delajo obračune svojega dela v preteklem letu in sprejemajo načrte za bodoče delo. Pred dnevi so se na letni skupščini sestali tudi lovci, člani lovske družine Stahovica. Poleg predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, so se skupčine udeležili tudi delegati sosednjih lovskih družin Kamnik in Gornji grad.
Lovci so največ govorili o rezultatih, ki so jih dosegli pri svojem delu v lovišču in v usposabljanju. Ugotovili so, da so v pretežni meri izpolnili zastavljene naloge pri gradnji in vzdrževanju naprav v lovišču, pripravi krme za divjad in še posebej v akciji za zatiranje stekline. Očistili so okrog 12 km gozdnih steza, zgradili 600 m nove steze v Grohatu, obnovili več krmišč in soinic. Še posebej pomembna je bila akcija za obnovo strehe na lovski koči v
Kališu. Vsa krmišča so jeseni napolnili s senom, ki so ga poleti sami nakosili na pobočjih pod Kamniškim vrhom, Vovarjem, Grohatom in drugod. Skupaj so opravili blizu tisoč delovnih ur.
Lani so stahoviški lovci na skupnih pogonih in posamično uplenili in skupaj z ostalimi občani na območju lovišča pokončali 33 lisic, od katerih je bila dobra polovica okuženih s steklino. Vse te lisice so bile uplenjene v glavnem v prvih štirih mesecih lanskega leta, v drugem polletju pa so uplenili še dva jazbeca, ki sta bila oba okužena. Čeprav v zadnjem času ni bilo opaziti novih pojavov steklih živali na njihovem območju, z akcijo ne bodo prenehali, dokler nevarnost stekline ne bo mimo.
Tudi lastnemu usposabljanju in izobraževanju so posvetili potrebno pozornost. Na področju SLO so obravnavali predloge no-
vega zakona o ljudski obrambi z vidika nalog lovcev na področju obrambe in zaščite. Pripravili so tudi družinska strelska tekmovanja s puško risanico in z maloka-librsko puško. Lovski izpit sta lani naredila dva nova člana, letos pa so sprejeli tri pripravnike.
Udeležili so se tudi strokovne ekskurzije na mednarodno lovsko razstavo v Zagreb ob 100-letnici lovske zveze Hrvatske. Na tej razstavi so podelili srebrno medaljo tudi trofeji muflona, ki ga je uplenil Andrej Osolnik v Grohatu leta 1980.
Stahoviški lovci pri delu na lovski koči
Občni zbor
lovske družine Kamnik
V nedeljo, 28. februarja, so imeli kamniški lovci svoj redni občni zbor, na katerem so se zbrali skoraj vsi lovci lovske družine Kamnik ter gostje sosednjih LD. V imenu lovske družine Stahovica in lovske družine Komenda sta občni zbor pozdravila Franc Svetelj in Nande Vode ter mu zaželela uspešno delo, lovcem pa še veliko uspehov pri nadaljnjem razvijanju lovstva. Oba gosta sta se zavzela za nadaljnje razvijanje prijateljstva ter lovskega sodelovanja med lovskimi družinami.
Iz poročil, katere so na občnem zboru podali predsednik, tajnik, gospodar in blagajnik ter referenta za strelstvo in gojitev divjadi, je bilo razvidno, da so kamniški lovci pretekla leta dobro gospodarili in uspešno skrbeli za ohranitev naše divjadi. »Nato so lovci obravnavali številne probleme, kateri otežujejo uspešno gospodarjenje z divjadjo. Vsi prisotni so ugotovili, da razvoj prometa in prometnih sredstev povzroča veliko škodo; vsako leto je veliko povoženih živali, predvsem srnjadi in zajcev.
Veliko škode je v.minulem letu napravila tudi steklina, ki je močno ogrozila divjad na kamniškem območju. Temu so se pridružili še potepuški psi, ki kljub občinskemu odloku še vedno preganjajo divjad po loviščih in povzročajo hude izgube. Lastniki teh psov žal odloka ne jemljejo resno. Tudi škropljenje s strupenimi sredstvi v kmetijstvu povzroča divjadi veliko škode.
Z daljšim poročilom je predsednik komisije za gojitv velike divjadi, Ivan Šmid, seznanil pri-
sotne lovce o nadaljnjem delu in nalogah v kamniški lovski družini. Predsednik izvršilnega odbora Zveze lovskih družin Ljubljana, Alfonz Boltar, pa je seznanil lovce z delom Lovske zveze Slovenije.
Na občnem zboru je vodstvo lovske družine podelilo častno priznanje Jožetu Peklarju za požrtvovalno in uspešno delo v lovski družini. Vsi člani LD so bili tudi enotni, da Alojza Vrhovnika imenujejo za častnega dosmrtnega , gospodarja lovske družine Kamnik. Tovariš Vrhovnik je že polnih dvaintrideset let kot vesten in pošten lovec opravljat to dolžnost in je bil tako vzgled mnogim mlajšim lovcem.
Prisotni so se posvetili tudi
vprašanju sprejemanja novih članov - pripravnikov. Menili so, da bo v prihodnje treba nameniti "več sredstev in časa za strokovno usposabljanje mladih lovcev.
Z razrešitvijo dosedanjega izvršilnega odbora, kateremu se je predsednik nadzornega odbora Oskar Grzinčič zahvalil za uspešno delo, in izvolitvijo novega izvršilnega odbora, je lovska družina Kamnik zaključila svoj redni občni zbor z mislijo, da je v bodoče nujno potrebno sodelovanje med lovci, kmetijci in gozdarji, kajti le tako bo moč ohraniti našo naravo in njene vrednote.
ŠTEFAN VIRJENT LD Kamnik
Delo članov LD Stahovica je kot uspešno ocenila tudi Lovska zveza Slovenije, ki je lani odlikovala z znakom za lovske zasluge I I lovcev iz te družine.
Na seji skupščine so izvolili tudi izvršni odbor in komisije, ki bodo svoje delo opravljale naslednji dve leti. Posebej so sc zahvalili za dolgoletno delo v odboru Antonu Balantiču, ki je kar 27 let zapored vestno opravljal blagajniške posle lovske družine.
•Med nalogami, ki so si jih lovci zastavili za letošnje leto, je treba omeniti še večjo skrb za gojitev divjadi v skladu z lani sprejetimi srednjeročnim planom. Posebno skrb bodo namenili plemenski osvežitvi muflonov. Skupaj s Kozorogom bodo nabavili nekaj muflonov iz drugih območij Jugoslavije. Zaseja)i bodo njive s krmnim ohrovtom za prehrano divjadi, s čimer bi zmanjšali pritisk divjadi na kmečke njive in s tem škodo.
F. S.
Športni dan ZUIM
V začetku meseca marca je ZUIM pod vodstvom tovarišev Kereca in Veteja organiziral zimski športni dan na hribu pri športnem igrišču na Vrhpolju. Bil je lep, sončen, zimski dan in otroci so bili zelo razposajeni. Po hribu navzgor so se peljali z vlečnico, navzdol je pa itak šlo s sanmi ali smučini. Pri tem so jim veliko pomagale tovarišice in tovariši vzgojitelji.
Nekaj otrok je z zadihanim glasom povedalo svoje vtise:
RAMIZA: Današnji dan sem/ preživela odlično. Sankala sem se in kepala. Upam, da bomo imeli še kakšen tak športni dan.
KARMEN: Dan mi je bil zelo všeč. Sankala sem se skupaj s tovarišico. Želim, da bi bilo takih dni še več.
JOŽE: S prijatelji in tovarišr-cami sem igral hokej. Bilo je prima. Pa še zmagali smo! Vesel bi bil, če bi imeli še kakšen tako prima športni dan. NATAŠA: Smučala sem in tudi tekmmovali smo. Dan sem prijetno preživela.
PRIMOŽ: Sankal sem se s tovarišico. Bilo je zelo fino. Upam, da se bomo še vrnili in ponovili današnji dan, ki je bil res lep.
ROBI: Sankal sem se sam in s prijateljem. Dan mi je bil zelo všeč in upam, da ga bomo ponovili.
MILAN KEREC, učitelj telesne vzgoje v ZUIM je povedal:
»Zimski športni dan je potekal v dveh delih. Od 8.30 do 12.30 za višje razrede OŠ in od 12.30 do 16. ure za nižje razrede OŠ.
Namen tega športnega dne je bil, da so tudi otroci, ki so telesno prizadeti, spoznali radosti na snegu; zimsko veselje, igre na snegu, sankanje, smučanje pa tudi drsanje. To jim veliko pomeni, saj še nekaj dni potem vlada med njimi veselo razpoloženje. Čeprav letos ni pravih pogojev za izvedbo zimskega športnega dne, nam je to vendarle uspelo. Marca smo odšli v Bohinj, kjer že četrto leto poteka šola v naravi. Tu predelamo del osnovnošolskega smučanja. Tudi ta del vzgoje je pomemben dejavnik pri nadaljnjem razvoju otroka. Prejšnja le-' ta smo imeli opremo sposojeno, sedaj imamo svojo, saj je ta zimska dejavnost zaživela tudi med našimi otroci.«
M. K.
Družina športnikov
Lastno uspešno 5-člansko strelsko ekipo bi lahko sestavila družina Podgornik iz Kamnika. O uspešnem športnem udej-stvovanju pričajo številna priznanja, medalje, plakete, pokali in druge osvojene nagrade, ki so jih do sedaj osvojili člani družine. Kdo ne pozna sicer tudi uspešnega strokovnega vodje več generacij kamniških strelcev, Id so od leta 1954 zastopali naše mesto in republiko.
Ivan Podgornik slavi te dni 50-letnico svojega življenja, velik del tega je posvetil strelskemu športu v Kamniku, zato mu čestitamo športniki in prijatelji za vse uspehe.
T. J.
/
Člani na tekmovalni črti
Državno prvenstvo lokostrelcev
V športni hali je 14. marca potekalo tekmovanje lokostrelcev v treh disciplinah - prosti stil, COMPOUND, instinktivno, a je le tekmovanje v prostem stilu veljajo za državno prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo 127 tekmovalcev iz 20 klubov. Letošnje državno prvenstvo je organiziral lokostrelski klub Kamnik pod pokroviteljstvom Telesno kulturne skupnosti Kamnik. Za to tekmovanje so organizatorji pripravili posebne zaščitne pregrade v dvorani, ki so preprečile, da ni prišlo do nobene poškodbe prostora. Izmed nastopajočih je dosegel najboljše mesto Z. Matkovič, ki je istočasno obranil naslov državnega prvaka. Drugi je bil Postružnik iz Maribora, tretji pa Oblak, Donit. Pri članicah prosto je bila najuspešnejša M. Marinšek, (Ju-gobanka), druga A. Senji (PSK), tretja M. Ker-mavc (Maribor). Pri mladincih prosto je bil uspešen Kamničan Desnica. V disciplini instinktivno mladinci se Kamničan Andrejka lahko pohvali z drugim mestom, prav tako pa članica Drnovškova, ki je bila tudi druga. Ostala naj-
boljša mesta so si priborili tekmovalci iz zelo uspešnega kluba Jugobanke, Maribora, Rijeke, Banjaluke in klubov Eksoterm, Postojna, Muta, Gorenje, DSK itd.
Člaiii lokostrelskega kluba Kamnik, ki so prvič organizirali tekmovanje na tako visokem nivoju, zaslužijo vso pohvalo, saj je bilo tokratno tekmovanje najštevilnejše po udeležbi. Poleg zasluženih medalj so zmagovalci prejeli tudi' majolike, kar je postalo že kar nekaj običajnega na športnih tekmovanjih v Kamniku.
Kakor je znano, so bila do sedaj v Kamniku organizirana tri državna prvenstva in to: v konjeniški disciplini Militarv v Komendi, biatlon Tunjice 82 in opisano lokostrelsko državno prvenstvo.
Kdo bi si mislil, da bodo Kamničan! postali tudi dobri organizatorji tekmovanj, saj jim do sedaj gredo vse pohvale, še posebej pa za dosedanja državna prvenstva.
JAZEN TAJČ
Uspešen start športne sekcije v Črni
Že takoj po ustanovitvi športne sekcije, ki deluje v okviru OO ZSMS Črna, smo člani pričeli z delom. Iz izkušenj drugih organizacij nam je bilo znano, da se pri takšnih organizacijah pojavljajo vedno isti problemi (finančna sredstva, smučarski teren, ipd.)
Ker-smo krajani zelo oddaljeni od smučarskih središč in je zaradi tega aktivno delovanje onemogočeno, smo si bili enotni, da si uredimo lastno smučišče z vlečnico.
Pri iskanju terena za postavitev vlečnice in ureditev smučišča nam je pomagal Franc Senožetnik, ki je dovolil postavitev vlečnice na svojem zemljišču.
ostali pa so prevozili progo le enkrat. Progo je prevozilo le 50 odstotkov tekmovalcev, vendar je tudi to dovolj, če pomislimo na slabe vremenske razmere. Podelitev priznanj in medalj je bila v gostilni pri Logarju. Podelil jih je Anton Kla-'dnik, predsednik KS Črna.
Za tekmovanje, ki je potekalo dokaj uspešno, se moramo mladinci še posebej zahvaliti KS Črna, tovarnam Rudnik kaolina, Utok, Al-prem za finančno in materialno podporo ter Stolu, ki nam je posodil startne številke.
Rezultati: cicibani: 1. Nataša Sušnik, 2. Danijela Kramar, 3. Andrejka Kern; pionirji: 1. Dušan Bobek, 2. Marjan Humar, 3. Aleš Romšak; mladinci: 1. Franci Petek, 2. Marko Kladnik, 3. Bogdan Kladnik;
mladinke: 1. Zdenka Hribar, 2. Jana Senožetnik, 3. Jana Dolinšek; veterani: 1. Peter Udovič, 2.-3. Jule Brelih in Miro Galin.
J. B.
OO.ZSMSČma
Montiram IV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema  naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052
državno prvenstvo v biatlonu
uspešno zaključeno
Letošnje državno prvenstvo v biatlonu je Smučarska zveza Jugoslavije zaupala Smučarskemu klubu Kamnik, ki je prvič v 50. letni zgodovini kluba organiziral tako veliko tekmovanje. Vsekakor je na to vplivalo delo in uspehi naših biatloncev, ki v jugoslovanskem merilu vsekakor že nekaj pomenijo, saj so se zadnja leta uspešno udeleževali tekmovanj.
Prizadevni organizatorji v Smučarskem klubu Kamnik so zaradi pomanjkanja snega hoteli izvesti držav-.no prvenstvo na terenih Pokljuke, a je prav tiste dni zapadlo v Kamniku toliko snega, da je bilo mogoče celotno prvenstvo izvesti v Tunjicah. Na zelo dobro pripravljeni progi so se člani pomerili na 20 in 10 km in v štefeti 3 7.5 km, mladinci pa na 15 in 10 km in v štafeti 3   7.5 km.
Zmagovalec na 20 km je bil Marjan Burgar Gorje, 6. mesto pa je osvojil Milan Sedušak iz Kamnika.
Na 10 km dolgi progi je bil najboljši Maks Jelene, Triglav Kranj, drugi An-. drej Lanišek, Kamnik, tretji Zvone Kemperl, Kamnik. Pri mladincih na 15 km je zmagal Tomislav Lopatic, Romanija Pale BiH. Isti tekmovalec je bil tudi najboljši na 10 km in bil član mladinske štefete, ki je osvojila I. mesto, tako da je postal najuspešnejši tekmovalec prvenstva.
V članski štafeti so bili najboljši: 1. Partizan (Dol), 2. Kamnik, 3. Triglav, 4. Partizan (Gorje) in 5. V. P. Kranj.
Mladinska štefeta Kamnika je osvojila 5. mesto.
Kar številni občani so si ogledali to tekmovanje in bodrili naše tekmovalce, saj so ti pokazali, da spadajo v sam vrh jugoslovanskega biatlona. Izkazali so se funkcionarji Smučarskega kluba in sodniki, saj je bilo to tekmovanje vzorno organizirano. V pomoč organizatorjem so bili tudi domačini in mladina Tunjic, saj so storili vse, kar je bilo potrebno ža ureditev proge. Prav iz tega konca Kamnika izvira rod številnih uspešnih tekmovalcev.
JANEZ TAJČ
Med uspešne slovenske biatlonce sodita Vidmar Dol, levo in Kamnik - desno
Lamišek
Podelitev priznanj: od leve proti desni: ekipa Kamnika v postavi: Sedušek, Kemperl in Lamišek v štafeti 3X7,5 km - II. mesto -srebro.
Pred začetkom teniške sezone
Čeprav tenis pri nas ni dvoranski šport in je vezan predvsem na odprta igrišča, člani TK Kamnik tudi pozimi niso mirovali. Tekmovalci so se pripravljali na tekmovanja in turnirje, ki jih čakajo poleti. Treningi so bolj ali manj redno tekli že od novembra dalje. Pionirje tekmovalce sta trenirala Šlegl in Prešeren in pri svojem delu nista imela nobenih težav, saj so najmlajši vestno vadili. Mladinci so vadili v novembru in decembru pod vodstvom Toneta Jerasa in Mihe Resnika.
Najkrajši konec so potegnili pionirji-začetniki. Trenerji svojega dela niso resno vzeli, zato je bil trening neresen in mladi prikrajšani za znanje. Zaradi neresnega odnosa do dela je izvršni odbor kluba na svoji zadnji seji te trenerje razrešil. Treninge sta prevzela Miha Resnik in Vinko
V nedeljo, 7. marca je bilo tekmovanje v slalomu za pokal KS Črna. Ker do sedaj v naši KS še nismo imeli podobnih tekmovanj, smo imeli velike težave z organizacijo. Tu pa nam je zopet pomagal tovariš Senožetnik, kije dal parkirni prostor, tekmovalno progo in potreben material.
Kljub nekaterim težavam se je prijavilo kar 59 tekmovalcev iz naslednjih kategorij: cicibani do 8 let, pionirji od 9 do 14 let, mladinci od 15 do 30 let, mladinke vseh starosti in veterani od 30 let naprej.
Zaradi zelo slabega vremena so imeli te mladinci po dve vožnji,
Letnar in Andrejka državna prvaka
V senci zimskih športov se je sredi januarja odvijalo v Ljubljani državno prvenstvo v dvoranski FIT1 za lokostrelce instiktivnega sloga in coum-paund-a. Streljali so z razdalje 25 m, vsak pa je ustrelil 60-puščic.
Na tem prvenstvu so kamniški lokostrelci dosegli sijajen uspeh, saj sta Letnar pri članih in Andrejka pri mladincih osvojila naslove državnih prvakov za leto 82.
Mogoče je ta uspeh malo nepričakovan, saj vemo, da .imajo lokostrelci slabe pogoje za zimski trening, pa tudi neprestane težave z opremo. Toda tudi s skromnimi sredstvi se da marsikaj narediti.
Letnar je na tem prvenstvu dosegel lep rezultat, saj je nastrelil 492 krogov, kar je četrti rezultat dosegel v Jugoslaviji. Tudi Andrejka je dobro streljal jn nastrelil 434 krogov in s tem dosegel svoj osebni rekord.
Na istem tekmovanju so se pomerili tudi lokostrelci prostega sloga za jugoslovanski pokal. Odlič-
no je streljal Dragan Desnica in z rezultatom 542 krogov osvojil 2. mesto.
Rezultati z državnega prvenstva so pokazali, da imamo v Kamniku odlične instiktivce, od katerih jih je nekaj v samem vrhu, pa tudi nekaj nadarjenih mladincev v prostem stilu,, od katerih si je Dragan Desnica praktično že zagotovil sodelovanje v državni reprezentanci. .
Rezultati:
člani int.
1. Dušan Letnar 492 krogov ,
6. Sašo Repič 413 krogov
mladinci inst. —^
1. Emil Andrejka 434 krogov coumpaund - inst.
5. Bojan Dovič 370 krogov člani prosto "
11. Janez Kraševec 503 kroge mladinci prosto
2. Dragan Desnica 542 krogov
D. O.
Gruden, ki bosta skušala nadoknaditi vsaj del zamujenega. Mladinci bodo marca spet redno vadili. Poleg igre bodo imeli tudi kondicijski trening, ki ga bo vodila Zdenka Potnik.
Po zaslugi TTKS klub letos ni imel težav s prostori za vadbo in zato bi se radi zahvalili vsem tistim, ki so pokazali razumevanje za tenis. Med zimskimi počitnicami so tekmovalci lahko vadili tudi v novi športni hali. Treningi so bili podnevi, ko ni bilo treba prižgati luči. Klub je pred kratkim dobil od Teniške zveze Slovenije slovenske jakostne lestvice, ki kažejo na to, da kamniški igralci v slovenskem merilu zavzemajo vidno mesto. Slovenska jakostna lestvica:
ČLANI:
13. Tone Jeras
14. Rado Vengust
15. Tone Prešeren 25. Miha Resnik PIONIRJI DO 14 LET
16. Andrej Šlegl
17. Aleš Gruden PIONIRJI DO 12 LET
3. Andrej Šlegl
7. Aleš Gruden 11. Jure Lah
Ker se teniška igra spreminja in je polna novosti, je Teniški klub Kamnik povabil k sodelovanju Aleksandra Škulja, znanega teniškega strokovnjaka v zveznem merilu, ki je vodil dva treninga za pionirje in mladince in pripravil strokovni seminar za trenerje našega kluba. Njegove bogate teniške izkušnnje in znanje, sta bila za naše trenerje zelo dragocena. Klub že vrsto let močno občuti pomanjkanje strokovnega trenerskega kadra, saj je vse delo na tem področju prostovoljno.
Marca bo v Ljubljani strokov-
ni seminar za učitelje tenisa z omejenim številom udeležencev. Kamniški klub je prijavil Prešerna in Resnika in upamo, da bosta pridobljeno znanje kmalu prenesla na mlade.
In kaj nas čaka v letošnji sezoni?
Že konec marca bo klub v športni dvorani pripravi) turnir za pionirje iz Kranja, Ljubljane, Medvod in Kamnika in to bo obenem prva letošnja preizkušnja, ki bo pokazala, kako so pio- . nirji pripravljeni na novo sezono. Čaka jih namreč veliko turnirjev v Sloveniji in Hrvaški.
Upamo, da bo letos Janez Bogataj spet igral tako, kot zna in s svojo mimo in fair igro premagoval nasprotnike. Janez lani zaradi poškodovane roke ni mogel tekmovati, zato ga letos izjemoma ni na slovenski jakostni lestvici. Vsi mu želimo, da bi letos spet dosegel svojo dobro formo in zastopal naš klub na tekmovanjih.
ILUŠ H.
Jjfl Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-3f1 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678T57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.