PET LEJT STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. aprila 2009 • Leto XIX, št. 16 Premiera predstav Seničkih zvezdic in Mladega gledališča gimnazije Od otroštva do pubertete V organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem se je v nedeljo, 5. aprila, v kulturnem domu na Gornjem Seniku odvijala premiera predstav gledališke skupine »Seničke zvejzdice« ZSM DOŠ Gornji Senik in Mladega gledališča gimnazije Monošter. Najprej se je z igro z naslovom Mladost našega dejdeka, ki jo je napisala Irena Kalamar, v porabskem narečju predstavila gledališka skupina Seničke zvejzdice z Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča z Gornjega Senika. Mladi igralci v gledališki igri prikažejo, kako se današnji otroci igrajo in koliko možnosti imajo za zabavo od računalnika do mp3 predvajalnika. Dedek pa se pritožuje, da so preveč glasni in ne poznajo nobenih lepih starih iger, zato se otroci odločijo, da bodo šli skupaj z dedkom na piknik, kjer bodo igrali stare igre in peli stare pesmi. Dedek pa jim pripoveduje, kako so se nekoč igrali, kakšne norčije so delali. Otroci se na pikniku imajo lepo, po kratkem času pa se seveda spet vrnejo k svojim modernim igračam, saj so prepričani, da je tudi njihova mladost nekaj najlepšega in enkratnega. Po koncu te predstave od otroštva pridemo do pubertete, ki sta jo z igro Milivoja Mikija Roša Teta puberteta zelo simpatično prikazala dijaka monoštrske gimnazije Gabriella Labricz in Ladislav Pinter. Igra je bila predstavljena v slovenskem knjižnem jeziku. Dijaka igrata sestro in brata, ki najdeta dnevnike staršev iz najstniških let. S pomočjo zapisanega v teh dnevnikih izvemo, kako sta se starša po začetni nesimpatiji zaljubila drug v drugega. Tudi brat in sestra sprašujeta drug drugega, ali imata kakšno zaljubljenko oz. kakšnega zaljubljenca. To seveda oba zanikata, češ da so vsi fantje »kreteni« oz. vse punce »koze«. Ko pa ju nihče ne vidi, oba po telefonu kličeta svojega fanta oz. svoje dekle. Obe skupini sta se lepo izkazali, gledalci smo začutili, koliko truda so mladi igralci vložili v delo in z lepim slovenskim jezikom ter z dobrimi igralskimi sposobnostmi predstavili igro. Premiera gledaliških iger je bila dobro obiskana, med gledalci so bili tudi generalni konzul RS Drago Šiftar, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ravnatelj gornjeseniške šole Tomaž Časar in župan Gornjega Senika Gabor Ropoš. Nikoletta Vajda 2 Prisrčen delovni obisk na narodnostnih šolah Uspešno sodelovanje na 3. aprila, drugi dan delovnega obiska v Porabju, je državna sekretarka Ministrstva RS za šolstvo in šport Alenka Kovšca skupaj s sodelavci Romanom Grudnom, Vesno Gornik, Veroniko Pirnat in avtorico tega zapisa, ki sem obisk tudi organizirala, obiskala narodnostni osnovni šoli, DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in OŠ Števanovci. Ker je gospa Kovšca pred nastopom te funkcije bila ravnateljica OŠ Cirila Kosmača v Piranu, kamor porabski učenci hodijo na jezikovne počitnice (letos bodo že tretje po vrsti), se je srečala z dobrimi znanci. Obiska so se posebej razveselile učiteljice, ki so bile spremljevalke otrok v Piranu. Najprej so jo s pesmijo in rožami sprejeli na gornjeseniški šoli. V lepo urejeni knjižnici sta gostitelja, ravnatelj Tomaž Časar in pomočnica Ildiko D. Treiber, spregovorila o problematiki šole, predvsem tisti o vsakoletnem nižanju števila otrok, in se zahvalila za vse, kar je v zadnjih letih šola v materialnem in izobraževalnem tem so si gostje ogledali šolo in v področju šolstva pogledu dobila od Slovenije. Po-sproščenem vzdušju poklepetali z učitelji in učenci. Ob ogledu se V četrtek, 2. aprila, je potekal 2. nam je pridružil še seniški župan delovni sestanek s predstavniki Gabor Ropoš. Slika o gornjeseni slovenskega in madžarskega šolškem utripu pa ni popolna, če se skega ministrstva, porabskih šol ne srečaš z župnikom Ferencem in narodnostnih organizacij. Seje Merklijem, ki je gostom pred so se iz Ljubljane udeležili Alenka stavil cerkev. Ob koncu obiska Kovšca, državna sekretarka na Mi-pa smo pokukali še k malčkom nistrstvu za šolstvo in šport, Vesna v vrtec, kjer so se prav takrat Gornik z Urada RS za Slovence ukvarjali s slovenščino. Drugi cilj obiska je bila prenovljena OŠ Števanovci. Ravnateljica Agica Holec je gostom ponosno razkazala prenovljene svetle učilnice, v katerih so sedeli na v zamejstvu in po svetu, Veronika Pirnat z Zavoda za šolstvo in Roman Gruden z Ministrstva za šolstvo in šport, iz Budimpešte pa vodja narodnostnega oddelka na Ministrstvu za šolstvo in kulturo smejani učenci, ob novih mizi- Anna Simon, njena kolegica Janja cah in lično okrašenih stenah. Horvat in Agota Kállay z Inštituta Tudi tu je bil pogovor sproščen za razvoj in posodabljanje šolstva. in vesel. Sejo je vsebinsko pripravila Valeri-Gostja si je z zanimanjem vse ogledala in obljubila tudi nadaljnjo pomoč matične Slovenije, šolam pa, kot se je izrazila, mora v pedagoškem procesu biti najvišji cilj dober dvojezični pouk, za katerega si morajo maksimalno prizadevati prav vsi učitelji in vodstva šol. Tekst in fotografije: Valerija Perger ja Perger, pedagoška svetovalka za porabsko šolstvo, vodila pa predsednica krovne šolske komisije Erika Glanz, ki je izrazila veselje, da je spet prišlo do srečanja, ko se lahko dogovorijo o nadaljnjih možnostih sodelovanja. Problematiko pouka slovenščine v Monoštru je predstavila Erika Köles Kiss. Osemdesetur- V obnovljeni učilnici števanovske šole no izpopolnjevanje zapridobivanje strokovnega besedišča (matematika, knjižničarstvo, računalništvo), katerega se je udeležilo 5 učiteljev s porabskih šol, ki so praktični del opravili na DOŠ Prosenjakovci, je ocenil Laci Domjan. Menil je, da je izpopolnjevanje zelo koristno in bi ga bilo treba vsekakor nadaljevati. V zvezi s tem je Simonova dala zagotovilo, da bo šolsko ministrstvo tudi v tem letu krilo vse stroške 80-urnega izpopolnjevanja porabskih učiteljev. Simonova je še obljubila podporo pri prevodu in izdaji dvojezičnih učbenikov, ki so osnova za izvajanje dvojezičnega pouka na porabskih šolah. Ministrstvo je z založbo Apáczai, katere učbenike uporabljajo porabske osnovne šole, podpisalo pogodbo o tem, da bo krilo stroške dvojezičnih učbenikov, kajti drugeče se to, zaradi nizke naklade, založbi ne splača. V naslednjem šolskem letu bi bili izdani 4 dvojezični učbeniki, končno pa bodo izšli tudi učbeniki za slovenski jezik v 4., 5. in 6.razredu. Državna sekretarka na slovenskem šolskem ministrstvu Alenka Kovšca je tako kot Simonova obljubila vso možno podporo Porabskim Slovencem. Povedala je, da bo tudi letos organiziran tabor za porabske učence in dijake v Piranu v soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo in šolskega ministrstva, za katerega bo stroške – tako kot lani – krilo Ministrstvo. Udeleženci sestanka so dosedanje sodelovanje ocenili kot zelo dobro in so izrazili upanje, da se bo to tudi v prihodnje uspešno nadaljevalo. Nikoletta Vajda 3 Kelko narodov, telko šeg – 12 Phenas amen e vorba V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. socializmi so na Rome gledali kak na socialno, nej pa narodnostno pitanje. Ciu voditelov je bila asimilacija s kem prva. Leta 1971 je eške 40 procentov vözraščeni Ciganjov nej znalo šteti. V osemdeseti lejtaj je je dosta slüžbe dobilo, depa po socializmi so vse njine senje taminaule. Romi na Vogrskom slišijo k trejm veukim gezikovnim skupinam: »romungro«, šteri samo vogrski vejo, »olah«, šteri gučijo stari ciganjski gezik, pa »beaš«, šteri gučijo staro romanarsko rejč. Najvekši tau Romov se več samo doma, z držino pa padaši pogučava v maternom geziki. V vsikši drügi situacijaj nüca vogrskoga. Stariške se z mlajšami neškejo po ciganjski pogučavati, ka do te lagvo v šauli vogrski znali. S ciganjskov rečjauv se ovak tö ne more vse povödati, má pa na priliko imena za takše drejve pa gobe, za štere v vogrskom geziki ranč reči nega. V ciganjskoj rejči se ne more šonati, mlajši starejšim tö »ti« gučijo. Vogrski gezik je dosta reči iz ciganjskoga prejkvzeu (»lóvé«, »csávó«). Ciganjski gezik je indoevropski, prihaja iz Indije. Več fele domanji rejči geste, na priliko »sinto« pa »lovari«, šteroga največ vogrski Romov guči. Te »olahi« so prišli na Vogrsko iz Bolgarije prejk Romanarskoga, zatok majo dosta romanarski rejči. Gnesnaden se leko s ciganjskoga gezika napravi izpit (vizsga) tö, zavolo toga škejo romski pisateli s kem več knig pa pesmi napisati v tom geziki. Dosta literature so že tö na ciganjsko dojobrnili, na priliko Petőfina, Adyna pa Shakespeara, nej davnik pa so cejlo Biblijo na romski gezik prejkpostavili. Pitanje je samo, što de ta pisanja što. Prava ciganjska muzika je brezi muzični škeri. Počasne, žalostne pesmi so zvekšoga enoglasne, pri plesi spejvajo večglasno. Pri tej nautaj »kontrajo«, z lampami delajo tak, kak če bi na bas igrali. Ploskajo (tapsolnak) tö cüj, pa s prstami paukajo, mlatijo po kanklaj za vodau pa tučejo z žlicami. Gnes leko takšo igrauto dostakrat že na odri tö vidimo. Eške bole erični kak ljudski pevci so ciganjski goslarge. V Evropi znamenüje »ciganjska muzika« tisto igranje, štero se je pred dvejstau lejtami začnilo na Vogrskom. Banda nosi vogrske gvante, igra na gosline, bajs pa cimbale. Najbaukši muzikaši vsikdar brezi nautlinov igrajo, žmetne pesmi tö, kak na priliko Brahmsove Madžarske plese. Muzika je bila skoro edina paut za Ciganje, ka vö s srmastva pridejo. O vogrski Ciganjaj ne moremo gučati kak o ednoj skupini. Vsi so malo ovaški, ne moremo praviti, ka vsi takše gvante nosijo ali vsi takšo gesti gejo. Pri ništernaj je najvekša vrejdnost tau, če nekak s stau forintami dobro angla. Pri drügaj majo stariške mauč nad mlajšami samo do zdavanja. Če oča svoje čeri ne da pojbi za ženo, go té vkradne, pa samo te pride nazaj, gda se že dejte narodi. Te ma odpüstijo. Ovak pozovejo cejlo žlato na gostüvanje ali krstitke. Tau so pravi ciganjski svetki. Romi majo dosta več mlajšov, depa je vnaugo mlado mrgé tö. Ne morejo računati na dugi žitek. V vesnici Kétegyháza v županiji Békés svetijo Den mrtvih tak po pravoslavnom kak po katoliškom kalendari. Za božič nosijo dare mrtvecam na cintor. Na imena den pokojnoga se tö spominajo s torbinov. Kripto, v štero je mrtvec pokopani, napravijo za čisto ižo. Nutdejvajo stauce pa sto tö, na šteroga dejejo gesti, piti pa cigarejtline. Mrtveca naravnajo v najlepši gvant, ma dajo peneze pa konjski bič, ka bi leko svojo slüžbo na drügom svejti dale delo. Pri grobi dostakrat pivo tö pigejo, malo te pitvine vlegejo na grob. Če stoj v špitalaj mrgé, ga za en den v domanji ram pripelajo. Po pokapanji se moški šest kednauv ne brijejo, ne pigejo pa ne spejvajo. Romi nemajo matičnoga rosaga kak drüge manjšine na Vogrskom. Živejo po cejlom Vogrskom v 2600 vesnicaj, vküper je kauli 600-800 gezero geste. Skor frtau je žive v sövernom tali rosaga, v županijaj Borsod, Heves pa Nógrád. Če se rejsan vse drüge manjšine trüdijo, ka bi se nej asimilirale, dosta lidi na Vogrskom brodi, ka bi trbölo Rome socialno asimilirati. Tau pa de mogauče samo s pomočjauv njinoga šaulanja pa pomauči pri iskanji slüžb. -dm »Poslüšajte té guč,« -pravijo Romi ali Ciganji, gda začnejo pripovejdati pripovejst. Prejk toga pa se s starimi pesmimi mlajši včijo njini indašnji guč, med seuv pa pripovejdajo vözraščeni lidgé tö. Spejvajo žalostne »hallgatóne«, vesele plesne pesmi, gučijo balade ali anekdote. Pripovejdajo v soda čiji, na dalečnjom delovnom mesti ali v vauzi, folklora je eške gnes živa med njimi. Od zgodovine Ciganjov je žmetno kaj zvödati, vej so pa inda nikdar nej o sebi pisali. Njini starci so v 14. stoletji prišli iz Indije na Balkan, pa nej dugo po tistim na Vogrsko. Tü so začnili delati kak kovači, goslari pa so konje odavali. Redili so škeri iz lesa tö. Za dvejstau lejt je tö dosta Romov pred Törki v naš rosag pribejžalo, zvekšoga na Erdeljsko. Casarica Marija Terezija je stejla, ka bi Ciganji gorenjali z vandranjom, zatok je takše papére vödala: Ciganjom trbej rame zozidati, morejo v sodačijo nutrukivati, takše gvante morejo meti kak drügi, ne smejo po svoje gučati pa konje držati. V tistom cajti so je zvali »faraonge« pa »Egipčani« tö, ništerni so brodili, ka so prišli z Egipta. Ime »Ciganj« pride iz latinskoga »Zingarus«. Vandraški Romi so živeli na kaulaj pa v šatoraj, drügi so meli prausne rame. Zvün lade pa postele drügoga nej bilau v iži. Moški so zvekšoga nos-li takše gvante kak vogrski pavri, ženske so mele farbaste indašnje gvante. Nosile so srebrne peneze na šinjeki pa srebrne gombe. Stare ženske so šatrivale pa čalarije delale. Živeli so v veuki držinaj, več takši držin je melo svojoga vojvodo (vajda). V prvoj bojni leta 1916 je vogrski minister zapovödo, aj vandraške Ciganje vküppoberejo pa aj z nji flajsne delavce napravijo. Samo tau je baja bila, ka so kompanije nej mogli kama zaprejti, policajov tö nej zavolé bilau, ka bi skrb meli, delo so jim tö nej mogli dati. Tak se je nika nej prišikalo. Kaudivanje so jim dojzapovödali, depa v ništerni mejstaj so dun dopistili, eške tau so povödali, šteri den v šteroj ulici leko prosijo. Drüga bojna je bila žalostna za vogrske Ciganje tö, nacisti pa njilaške so cejle ciganjske vesi v lagere smrti poslali. Po bojni so nej zemlé dobili, ka bi tak Vaugrom več ostalo. V Porabje, 16. aprila 2009 4 Škofjeloški pasijon paulek Ljubljane bi radi osemkrat nutpokazali pasijonsko igro o prvom greji in Kristušovom trplenji. V starom varaši de 800 lüdi špilalo zvüna na vedrini, če nede deš. Igro je napiso kapucinski pater Lovrenc Marušič 1721. leta v slovenskoj rejči. Tistoga ipa je dosta lüdi mrlau na Slovenskom pa po cejloj Europi zavolo küge. Pasijonske procesije so bile po cejloj Europi, depa vmejs so skor nin nika nej gučali. Škofjeloški pasijon je zatok ovaški, ka je napisan kak gledališka igra (drama). Z rokauv napisana pasijonska kniga ima 80 strani. Začenja se latinski, po tistom pa je vse napisano slovenski. V igri je 13 kejpov: Paradižom, Smrt, Gospaudova večerdja, Šamšon (tü ne gučijo), Križna paut, Bičüvanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Kristuš na križi, Mati sedem žalosti, Lada zaveze in Božji grob (tü tö ne gučijo). Po tistim je dojspisano, što vse je igro, kakšne gvante so meli v letaj 1727, 1728 in 1745. Tau je najstarejša režijska knjiga (rendezői utasítás) v Europi, štera je gorostala. Tistoga ipa so pasijon nutpokazali kak edno procesijo na veuki petek, gnauk na leto. L. 1767 je püšpek dojzapovödo procesijo, ka je dosta koštalo. V gledališči so ga nutpokazali dugo po tistom, 1932, 1936 in 1965. leta. Po staroj šegi so znauva začnili igrati v starom tali varaša Škofja Loka 1999. leta, pa eške gnauk l. 2000. Od tistoga mau je v letošnjom posti in vüzmi pá prilika, ka lüstvo leko vidi škofjeloški pasijon. V tej ausmi dnevaj je varaš edno veuko gledališče. En den cejli pasijon štirikrat zašpilajo na štiri mejstaj v varaši. Za te cajt za tri vöre doj zaprejo poštije, niške ne more nej nut nej vö. Na den 5000 lüdi leko vidi pasijon. Če se vse karte odajo in gnauk nede üšo deš, te je tau vsevküper 40 gezero lüdi. Vsevküper je 800 igralcov in 200 organizatorov. Nej samo z varaša, liki z bližanji vesnic tö. Od 800 igralcov se 80 nosi na konjaj. Gvante so meli eške iz l. 2000, dosta pa so zdaj zošili. Šivali, probali, ravnali so se v stari kasarni, paulek štere je veuka štala za konje. Začeli so se pripravlati že lani v leti, vodja projekta je Romana Bohinc. Režiser letošnje igre je Borut Gartner. Z njim vret so vsi igralci pra usni lidge, pripravlajo se in igrajo šenki, z dobre vaule. Radi so, ka tau staro šego leko znauva nutpokažejo. Strokovnjaki so njim zatok pomagali se pripraviti, kak trbej stare gvante nositi, se oponašati, kak gučati tisti stari slovenski jezik, šteroga so gučali v Škofji Loki v 18. stoletji. Na cvetno nedelo se gnesna den tö vseposedik na svejti goršte pri meši pasijon, štenje o Jezušovom trplenji. Škofjeloški pasijon si leko poglednete eške 18., 19. in 29. aprila letos, po tistom pa samo l. 2015 in 2021. Besedilo in fotografije: Marija Kozar Slovenska maša v Monoštru Slovenska maša v monoštrski baročni cerkvi bo 19. aprila ob 16. uri. Porabje, 16. aprila 2009 5 Volilni občni zbor budimpeštanskoga slovenskoga drüštva Pá je minaulo pet lejt Slovensko drüštvo v Budimpeš-koncert. Tak je bilau pri nas nimajo za slovenski jezik. la) Irena Pavlič, podpredti je v soboto, 4. apriliša, drža-na gostovanji veliko skupin iz Že od začetka dobro vküper sednika Agi Kállay pa Feri lo 4. volilni občni zbor (válasz-Slovenije, Porabja, avstrijske delamo z Veleposlaništvom Kranjec. Člani predsedstva tó közgyűlés). Našo društvo je Koroške, bili so pa štajerski R Slovenije. Sodelavci vele-so Anča Bajzek Kovač, Marinastalo 20. oktobra leta 1990, Slovenci tö. Leta 2004 je bijo poslaništva, na čelu z vele-ja Kovač Babanič, Hedviga gda smo vöodebrali delegate prvi slovenski piknik. 15. ob-poslanikom, pridejo na našo Labric Czilinger, Feri Nemet, za volilni občni zbor Zveze letnico drüštva smo držali vsakšo prireditev, mi smo pa Jožef Karba pa Gusti Škaper. Slovencev. Kleti baude naše leta 2005, dvakrat smo bili v – člani drüštva – vableni na O tom smo se tö dogovorili, drüštvo že 20 lejt staro. Volilni Blatogradu/Zalaváru, te tö, programe veleposlaništva. kakšne programe mo meli Odimo na slo-letos v prvoj polovici leta. venske filmske Majuša pridejo novomeški dneve, gledali-slikarji (festők), do meli razške predstave, stavo, v programi pa nastaupi predstavitev Novomeški oktet. Juniuša mo knjig, na sre-meli štrti piknik v čast samočanja s sloven-stojnosti R Slovenije. Pride iz skimi pesniki, Kranja k nam moški pevski pisatelji. Vsakšo zbor MAJ. Na romanje v Sloleto nas obišče venijo mo letos v bole bližnje več delegacij iz kraje, zavolo tauga tö, ka Slovenije, če so nega penez. Demo v okolico uradno v Bu-Radgone, obiščemo Slovence dimpešti. na avstrijskem Štajerskem, Iz Slovenije do-mogauče Mariazell tö. bimo največ po-Na konci smo nazdravili naumauči, pejnez vomi vodstvi pa si želeli, naj iz Urada za Slo-bi drüštvo ešče dugo-dugo devence v zamej-lalo, da bi leko, daleč od rojst občni zbor bi mogo biti že lani gda je bijo postavleni sloven-stvu in po svetu, na Vogrskom noga kraja tö ohranili svojo decembra, samo je telko dosta ski spomenik Pribini pa Koc-pa od Zveze Slovencev na identiteto. Nejsmo se mogli vse bilau, ka je nej šlau. lju. Vsakšo leto smo bili na Madžarskem. Vsakšo leto pa fejst veseliti, zatok, ka v drü-Prva štiri lejta je bijo predsed-državnom srečanji Porabskih vse menje dobimo od Javnoga štvi mamo mrtveca. Umrla je nik drüštva Feri Kranjec, od Slovencov v Poleta 1994 pa vodim drüštvo rabji, v Sloveniji avtorica tega članka Irena smo gorziskali Pavlič. že dosti krajov: 4. apriliša se je zbralo dosta Ljubljano, Stiččlanov društva v podružnici no, Raščico, Državne slovenske samo-Ptujsko Goro, uprave na ulici Rumbach. Škofjo Loko, Občni zbor je vodila podpred-Novo mesto, sednica drüštva Agota Kállay. bili smo pa pri Irena Pavlič je najprej ocenila Slovencaj na 5-letno delo drüštva. Vsakšo Koroškom tö. leto smo meli 4-5 vekši pro-Našo drüštvo gramov doma v Budimpešti, vsakšo leto de dvakrat, trikrat smo pa poto-na romanje in vali v Porabje pa v Slovenijo. spoznava ma-Februara vsigdar začnemo s tično državo. slovenskim kulturnim praz-Leta 2007 so nikom, steroga mamo zadnja naši mladi prlejta vküper s slovenskim ve-vin bili v Ljubljani na Poletni sklada za narodne in etnične Marija Bouti Vámos, bila je 85 leposlaništvom. Sprtolejt je šoli slovenskega jezika, veseli manjšine. Mesto za delo pa lejt stara. Ešče decembra se je največkrat gledališki den ali smo bili, ka so leko šli lani tö, programe nam da Državna z nami veselila, na vsikšo priden slovenske ljudske pesmi letos ji bau pet. Tau leto smo slovenska samouprava. reditev je prišla. Bila je doma s kakšno razstavo ali predsta-za mlade v Budimpešti tö Potejm smo vöodebrali nauvo iz Slovenske vesi, po domanje vitvijo knjige. Jeseni je sloven-organizirali jezikovni tečaj, vodstvo drüštva, stero je sku-Delašini Majči. Žalostni smo, ski den, decembra pa praz-naj ne pozabijo, ka so se nav-rok gnako, kak je bilau staro. ka je več nej med nami. novanje božiča ali božični čili. Veseli nas, ka se mladi za-Predsednica je gratala (osta-I.P. Porabje, 16. aprila 2009 6 »Oča, stari oča sta že tö pintara bila« Kak pravijo, pintarge so kovači lesa. Dosta pa dosta se trbej včiti, dočas se človek vönavči tau meštarijo. V Porabji je gnauk svejta dosta pintarov bilau, dapa gnesden že samo eden je, šteri ešče zna delati bečke. Nej zaman je več generacij pintarov bilau, po kuči se tö Pintarni zovejo. Pintarin Djani, ime njim je Janoš Bajzek. • Kak ste volau dobili za pintarstvo? »Kak sam daubo? Tak, ka sam ešče cejlak mali biu, gda sam že tam pri staromi oči, pri oči stau, pa sam gledo, kak delajo bečke. Tau se je mena sploj vidlo, pa te tak sam daubo volau zatau. Oni so ešče vse z rokauv delali, zato ka te ešče nej bilau mašinov. Gda sam ge delati začno, ge sam že emo mašine, etak je zato lakejše bilau. Tau je bilau 1969. leta. Ovak sam tö nüco te mašine, zato ka sam se za tišlara vönavčo, tam pa moraš meti mašine.« • Ka vse sta delala vaš oča, pa stari oča? »Bečke za vino, bečke za kapüsto, škafe vse fele za mesau, gda so mesarili. Pa te bečke pa škafe so delali vse fele mere, od male, do velke. Vidiš, gnesden tau več niške ne išče. V bauto dejo pa küpijo plastično posaudo. Falejšo je, naleki vözapereš, tak ka pintara več nej trbej.« • Kakšni lejs je dober za bečke? »Akacija pa hrast.« • Zaka sta samo tejva dva lesa dobriva? »Zato ka sta trdiva lesa. Bukev je tö trdi lejs, samo tau je baja, ka tisti brž prki grata. Borovi je pa zato nej dober, ka je smolasti. Z djelenka so šegau meli škafe redti, samo tej so nej dugo ta stali, deset, petnajset lejt.« • Kak dugo se leko nücajo bečke, škafi, šteri so iz hrasta pa iz akacije? »Te bečke so petdeset, šestdeset lejt bile za nüc.« • Rejsan je tak, ka je vino aklavo natau, v kakšni bečki je? »Hrastovo bečko, prvin kak bi se nücala, go močiti trbej, zato ka dosta kisline ma. Če bi se tau nej vözmočalo, te bi vino žmaj dobilo od tauga. Puno go trbej vlejati z vodauv, pa te eden čas go tak trbej njati, gda se vözmoča, te go potistim leko nüca. Najbaukši lejs je za beč ke akacija, zato ka krepka pa go nej trbej močati.« • S kakšnoga lesa redijo bečke, süjoga ali sirauvoga? »Lejs süji mora biti. Lejs se vseče, pa te tak na dugi se zrejže, kak de visika bečka. Hrast ali akacija steblo mora gnako meti, pa brezi vejke. Doma se te tej penjauvge razkalajo. Če je hrast, te ešče bejli tau dola trbej zosekati, zato ka tisto je zanikoj. Leto, leto pa pau te etak sene, pa samo potistim ga leko vözhobli.« • Kak se leko tak vözhobli, ka na konci, gda se vküpsklade bečka, je okraugla? »Tak, ka gda smo hoblili, te smo eden šablon nücali. Meli smo vse fela, od maloga do velkoga. Če smo velko bečko meli, te smo vekši, če menšo te menši šablon nücali.« • Gda ste doge naprajli, potistim ste začnili bečko vküpklasti? »Vrkar tisti prkovač se napravi, kauli se skladejo doge, gora obrauč, na srejdi se pa ogenj nalauži. Tak pau, trifartale vöre se nalaga, dapa te čas kauli bečko močati trbej. Potejn spodkar se goradeja tisto železo, štero tak vögleda kak obrauč, pa se te s tejm vküppotegne. Od tauga te bečka okraugla grata.« • Gda ste oslejdnjin bečko redli? »Vejn dvej leta nazaj sam edno osemdesetlitrsko redo. Kak sam že pravo, lüstvo že trno ne nüca lesene bečke.« • Sto je vam redo obrauče k bečki? »Ge sam je redo. Železo sam tavrezo, netline sam notrazaklepo, pa te tak na našman sam vösklepo. Tau je zato trbelo, naj vcujleže k bečki obrauč.« • Kak ste tau znali, kak našman trbej klepati? »Tau, kak pravijo, tau je že prilika.« • Bilau je tak, ka se nej posrečila bečka? »Tašo je ešče gnauk nej bilau.« • Kak velka je bila najvekša bečka, ka ste go redli? »Tristaudvajsti litrska bila.« • Najmenša? »Tri litrska.« • Stero je bola težko naprajti, malo ali velko? »Kak bi pravo? Od petdeset, šestdeset litrske naprej je že bola naleki delati. Zato ka te doge znautri vö trbej hobliti. Če so male te je težko nutprimeš, pa težko vcuj prideš. Doge vse genau gnake morajo biti, zato ka ovak ne pride vküp tak na krauglo.« • Nej ste mislili ešče na tau, ka bi znauva delali bečke, če ranč nej velke, samo male, tak za darilo? »Ešče nejsam zmišlavo na tejm. Pa leko bi, vejpa tak sam že samo sam v cejlom Porabji, sto bečke redi. Če bi se leko odale, pa bi se splačalo, gvüšno ka bi redo.« K. Holec Porabje, 16. aprila 2009 7 Območno srečanje prekmurskih in porabskih otroških folklornih skupin Popejvajmo in plešimo šeče folklorne skupine, na bi vidli, gde sedijo mamice pa brž pogledala papir pa pravla, že samo malo gu gleda-kakšnom nivoji so, ka bi tr-ateki. ka števanovsko, ka so lepau 6. apriliša je bilau v varaškoj liškoj dvorani telko v noše oblečeni mlajšov, ka telko vejndrik ešče nigdar nej. Pa tau od cejlak mali mlajšov, steri ešče v vrtec ojdijo pa do 13-14 lejt stari najstnikov (tizenéves), za stere bi mislili, ka njim je že malo nerodno, če se morajo naravnati v gvant, steroga so inda svejta nosili njine babice pa dejdeki. Pa nej tak bilau. Kak tau, ka je bilau letos območno srečanje za Prekmurje pa Porabje v Monoštri? Ideja se je narodila lani, gda je Sloven ska zveza v Sakalauvcaj mejla srečanje porabski mlašeči folklorni skupin. Na tau srečanje so pozvali dva strokovnja belo ovak delati ali popraviti. Onadva sta te predlagala, ka če že mamo v Porabji 4-5 mlašeči folklor, zakoj bi se nej leko tü pri nas organiziralo območno srečanje, ka bi mlajši iz Prekmurja malo tö leko spoznali Monošter. Mlajše, njine mentore pa stariše, je v imeni organizatorov – Javnega sklada RS za amatersko kulturno dejavnost, območne enote Murska Sobota pa Zveze Slovencev na Madžarskem – pozdravila sekretarka Zveze Klara Fodor, potejm je pa oder (színpad) prejkpistila mlajšom, steri so veselo plesali pa popejvali. Vsakšomi so se trno vidli mali Če pogledamo, odkec so prišle šolske skupine, se vidi, ka je v Prekmurji nekaj močni centrov, gde mlajši radi plešejo. Najbole tau vala za Beltince, vej pa folklorna dejavnost ma tam več kak 70-lejtno tradicijo. (Naj v oklepaji napišem, ka je njina odrasla skupina nej tak dugo nazaj dobila priznanje od slovenskoga predsednika Danila Türka.) Iz beltinške šaule so prišle tri skupine (Veseli Marki I.,II., III.), vse tri skupine vodi Jelka Breznik. S tišinske šaule sta bili dvej skupini, mlajšo vči Renata Rajnar, starejšo pa včita Zlata Meričnjak pa Alenka Brulc Šiplič. Folklorno skupino na ižakovskoj šauli vodi Janja Vučko. Na letošnjom območnom srečanji je bila iz Porabja samo ena skupina, folklorna skupina ZS OŠ Števanovci, stero vodita Marija Rituper pa Anica Salai. Zavolo toga, ka se je datum srečanja vömenijo, so mogli senčarski mlajši nazaj staupiti, ka ranč na te den so meli edno drugo tekmovanje. Na konci srečanja se je tajnik JSKD območne enote Murska Sobota, Geza Kisfalvi zavalil Zvezi Slovencev na Madžarskem (Klari Fodor in Gyöngyi Bajzek) za pomauč pri organiziranji, za dobre pogoje. Selektorka Marija Jurtela je po srečanji povedala, ka je bila z nivojem srečanja zadovolna, najbole pomembno je, naj mlajši radi spejvajo pa plešejo, naj čutijo ritem. Za menkše je najbaukše, če se špilajo na odri, plesi pa morajo biti prilagojeni starostni stopnji mlajšov. Tau tö nej baja, če nejmajo žive muzike, leko si pomagajo s popejvanjom, s kakšnimi inštrumenti za ritem (kamenčki, glavnjik). Najbaukše je, če mlašeče skupine majo mlašeče goslare. Če pa že tau čijo slovenski. Stera enotno (egységesen) plesali, skupina de pa leko šla gledali eden drugoga, pri pes-tadala na medobmočno maj pa lepau čisto izgovarjali. srečanje, se zvej kesnej. Za tejm je gvüšno dosta dela, vej pa una tö vej, ka tej mlajši M. Sukič Tekmovanje v recitiranju slovenskih pesmi 8. aprila je v Slovenskem domu v Monoštru potekalo tekmovanje v recitiranju za nižje razrede porabskih osnovnošolcev, ki se ga je udeležilo 12 učencev, 6 iz gornjeseniške, 6 pa iz števanovske šole. Predhodno je bilo tudi šolsko tekmovanje. Vsak učenec je recitiral dve pesmi, eno obvezno in eno po lastnem izboru. Recitiranje otrok je spremljala tričlanska komisija, ki so jo sestavljale svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger, referentka Zveze Slovencev Gyöngyi Bajzek in vzgojiteljica v vrtcu v Slovenski vesi Iluška Bartakovič. Kot je tudi vodja žirije Valerija Perger poudarjala, je vsak otrok korajžno nastopal in lepo recitiral, bili so pa seveda taki, ki so izstopali. Žirija je dodelila dve tretji mesti, in sicer Vanesi Bedi (3. r.) iz števanovske in Sabini Žohar (4. r.) iz gornjeseniš- ka, Mirka Ramovža pa Nežko ocenita, delajo po-pa njim ešče odpistimo, če naravni način pozvati medsé. stopal od vseh nastopajočih. r a b s k e med špilanjom pa plesanjom Gda sam go pitala, če bi kakš- Nikoletta Vajda m l a -malo gledajo dola z odra, ka no skupino ejkstra povalila, je ke šole. Drugo mesto je dosegla gornjeseniška učenka mlajši iz vrtca (skupina vrtca nejmajo, te odrasli goslar ne Lubej, naj »Gozdiček« iz Murske Sobote, smej samo tak na oder priti, kak skupina Plavček s Tišine), vej liki ga nikak morajo mlajši na je zaslužil drugošolček Milan Lazar, ki je zelo iz- PETEK, 17.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBA DICK, RIS., 9.35 LAHKO NOČ, FRANK, KRATKI FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 DOLGCAJT, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BILO JE NEKOČ V IRANU, ANG. DOK. ODD., 14.30 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.05 DOBRI PRIJATELJI, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: DRUŽINSKE POTREBE, HUM. DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 17.04.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL PETEK, 17.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.45 MULČKI, OTR. SER., 11.15 GLASNIK, 11.40 MOZAIK, 12.10 OPUS, 12.35 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, ANDREJ BRUMEN-ČOP - IGRA (1999), 12.45 EVROPSKI MAGAZIN, 13.15 ČRNO BELI ČASI, 13.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.04.1991, 14.00 TV PRODAJA, 14.30 PRIMORSKI MOZAIK, 15.00 ŠTUDENTSKA, 15.25 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU KAZAHSTAN -SLOVENIJA, 17.50 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA: NOSTALGIJA S PESNIKI - ERVIN FRITZ, 20.00 MEHANSKA LJUBEZEN, DAN. DOK. ODD., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.45 NA ROBU OBUPA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.10 TRK, KAN. FILM, 0.40 SVITANJE, AM. NAD., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 18.04.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: VRTNAR, LUTK. NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; UGLAJENA ŠVICA, OTR. NAD., 9.10 ODRAŠČANJE, KAN. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.00 TEK DOMOV, SINGAPURSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MESTNI FANTJE, AM. FILM, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 HRI-BAR, 23.50 DEADWOOD, AM. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.04.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 18.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.04.1991, 9.50 POSEBNA PONUDBA, 10.10 PRIMORSKI MOZAIK, 10.40 ŠTUDENTSKA, 11.00 MEHANSKA LJUBEZEN, DAN. DOK. ODD., 11.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.50 TV PRODAJA, 13.25 SV. POKAL V GIMNASTIKI, 16.50 SMUČANJE S SEDMIH VRHOV, DOK. ODD., 17.40 ROKOMET (M), POLFINALE SLOVENSKEGA POKALA: CELJE PIVOVARNA LAŠKO -GORENJE, 19.15 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ASTON VILLA -WEST HAM UNITED, 21.00 MAGNIFICO IN BALCOUNTRY QUARTET, POSNETEK KONCERTA, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 POT DO ZDRAVOGRADA, AM. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 19.04.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., 9.45 MULČKI, OTR. SER., 10.15 ČAROBNO DREVO: POŽIRALEC KNJIG, POLJS. OTR. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.04.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 19.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 SKOZI ČAS, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.04.1991, 8.00 GLOBUS, 8.30 TRANZISTOR, 9.05 POMAGAJMO SI, 9.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.05 TURBULENCA: SAMOVAROVALNO VEDENJE, 11.00 KONCERT OB 250-LETNICI SMRTI G.F. HÄNDLA, 13.25 SV. POKAL V GIMNASTIKI, 17.00 ŠPORT, 17.40 KOPER: ROKOMET (M), FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 19.25 SLOVENCI PO SVETU: POTRNA - KULTURNO DRUŠTVO ČLEN 7, 20.00 NAJLEPŠI POHODI PO SVETU, AVSTRAL. DOK. SER., 21.10 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. LIT. NAD., 22.00 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 22.50 NA UTRIP SRCA, 23.20 ŽIVI!, NIZOZ. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 20.04.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 MULČKI, OTR. SER., 10.05 DOBRI PRIJATELJI, 10.25 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 MATIČNE CELICE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEZNANA AFRIKA, ANG. DOK. SER., 13.55 ZLATOLASKA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 GRIMMOVE PRAVLJICE: POGUMNI KROJAČEK, RIS. NAN., 16.10 UGLAJENA ŠVICA, OTR. NAD., 16.30 BINE: VRTNAR, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 20.04.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 SOBOTNO POPOLDNE, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.04.1991, 12.20 POSEBNA PONUDBA, 12.40 SLOVENCI V ITALIJI, 13.10 OSMI DAN, 14.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.25 PRVI IN DRUGI, 14.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.20 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 18.55 LABIRINT – VITALNOST, 19.40 SKOZI ČAS, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 BOLNI ODNOSI, ROMUNSKI FILM, 23.40 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 21.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PAVEL GOLIA: SRCE IGRAČK, MLAD. GLED. IGRA, 9.30 SMILJAN ROZMAN: OBLAČEK POHAJAČEK, 9.45 UGLAJENA ŠVICA, OTR. NAD., 10.05 BINE: VRTNAR, LUTK. NAN., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.15 VSAK IZUM IMA SVOJEGA IZUMITELJA, 16.35 ZLATKO ZAKLADKO: SPOMLADANSKA JUHA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI: JANEZ BEVC, GUSTAV GNAMUŠ, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 OKUS PO HITROSTI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 KIZU - PRIPOVED O ENOTI 731, FR. DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 NAŠI VRTOVI: JANEZ BEVC, GUSTAV GNAMUŠ, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.04.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL TOREK, 21.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.04.1991, 7.55 NA LEPŠE, 8.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.55 GLASNIK, 16.20 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 17.25 3. TEKMA FINALA KONČNICE DP V ODBOJKI (M), 19.00 VEČERNI GOST: DR. MIHA KOS, 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN, 2. DEL, 20.30 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: HAMLET, AM. FILM, 23.40 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.35 TRANZISTOR, 1.10 MEGAKOMAD, AM. FILM, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 22.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 10.00 VSAK IZUM IMA SVOJEGA IZUMITELJA, 10.20 ZLATKO ZAKLADKO: SPOMLADANSKA JUHA, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 NAŠI VRTOVI: JANEZ BEVC, GUSTAV GNAMUŠ, DOK. SER., 11.55 OKUS PO HITROSTI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 OSUMLJENI, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 22.04.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 22.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.04.1991, 7.55 STUDIO CITY, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.45 SPET DOMA, 16.30 HRI-BAR, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.50 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.20 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 PREDSTAVITEV VIDEOSPOTOV ZA EVROSONG, 22.00 HEINER MÜLLER: KVARTET, TV PRIREDBA PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA IN EPI CENTRA LJUBLJANA, 23.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZLATKO KAUČIČ, KONCERT OB 30-LETNICI USTVARJANJA, 0.05 KOJANISKATSI: ŽIVLJENJE V RAVNOVESJU, AM. DOK. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 23.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 ČAROBNO DREVO: KOCKA, POLJ. OTR. NAN., 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI: DRUŽINSKE POTREBE, HUM. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 HIŠICA IZ LECTA, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 JOSIP KRIŽAJ, PILOT, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, IRWIN -RDEČI REVIRJI (1987), 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.04.1991, 0.05 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL ČETRTEK, 23.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.04.1991, 7.45 NAJLEPŠI POHODI PO SVETU, AVSTRAL. DOK. SER., 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KORNHAUSER-CERAR, 20.00 MATJAŽ ZUPANČIČ-MIRAN ZUPANIČ: IGRA S PARI, SLOV. TV FILM, 21.25 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.10 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 23.45 TRANSILVANIJA, FR. FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL Pozdrav pomladi 7. apriliša so penzionisti iz Murske Sobote (Društvo upokojencev Murska Sobota) pozdravili sprtolejt z razstavo, na šteroj so si obiskovalci leko poglednili pofarbana djajca (pirhe), vüzemske aranžmaje, okrase, vözašite prčece. Vidli smo tradicionalno pofarbana djajca pa bole moderne tö, vej pa cajti se spreminjajo, zatok je vse menje tisti mladih pa mlajšov, steri so se od svoji mamic pa babic navčili tau delo. Ništrna jajca so pa bila tak pofarbana, kak če bi je posliko pravi slikarski mojster. Na razstavi je vsakdo leko najšo idejo, kak si vüzemski sto lepšoga napraviti. Za razstavo so en-en kotiček pripravili šaularge soboških šaul (OŠ I., OŠ II., OŠ III. OŠ IV.), Društvo invalidov Murska Sobota, porabsko društvo penzionistov je pa predstavlala Margita Korpič. K vüzemski razstavi so se lepau šikale slike, stere so napravili člani Likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. Otvoritev razstave, stero so pripravili v soboški knjižnici, je popestrijo Komorni pevski zbor ZS iz Monoštra pod vodstvom Tomaža Kuharja. M.S. MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem! Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada manjšine na Madžarskem. e-mail: porabje@mail.datanet.hu ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič