PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlâki In upravni*! prostori: MAT South Lawndala Am Office of Publication: Mí South Lawndala Ave. Telephooe, Rockwell 4104 •rrrrST CHICAGO. ILL. TOREK. II. DECEMBRA (DECEMBER It). INI Subecription $600 Yearly ŠTEV__NUMBER 144 Acceptance for aaailing at «pedal rato of pootago provided tor la section HQS. Act of Oct 1, 1117, authorised on Juno 4. I9IS Amerika se bori za svobodo, pravi Roosevelt Japonska ofenziva na kopnem in v zraku proti britski oboroženi sili v Hongkongu. Ho-landske podmornice potopile šest japonskih ladij. Nemci beže pred Rusi na vseh frontah. Sovjetske čete obkrožile Hitlerjeve divizije v Taganrogu WASHINGTON. D. C« IS. doc. _ Predsednik Roooovelt jo sinoči t «rojem govoru povedal narodu. da ao ameriško temelj no ivobodščine v novarnoati e voj-ti i ooiačem. Id hoče potianili vas svat v sužnjoot. doopotisom in paganlsam, xaono pa Ja nagla-til. da bodo Združeno državo vztrajale v borbi, dokler ne bo iToboda zaščiten* po vaom svo-la. Predsednik je govoril v svosi i proslavami 150-letnico usako-niivo «poroda driavljanakih pravic tfiUl o i Rights). ki Jo postal osnovni del ameriške uatave IS. decembra L 1791 in kateri garantira med dragim ameriškim državljanom svobodo tiska« govora in zborovanja. Ta spored. Je rekel Roooovelt. Je ¿arter človeške tvobode. ki ga prisnavajo vai narodi s lajamo Nemčije. Italije ln Japonake. Te dršave hočejo uničili to svobodo. Roooovelt Je udaril po voditeljih nacUake Nemčije ln Jih nerval politične ln moralne tigre. Proti njim bodo Združene dr-iave vodile borbo do konca. Waahlngton. D. C« 15. dec.— Ameriški pomorščaki na otoku Wake uspešno odbijajo japonske napade, pravi mornariČnl department. Ja(x>ncl ao izvršili dva hapada it' zrlti na to btok, toda bombe, katere so vrgli, niao povzročile velike škode. Amerl-¿ka letalska posadka je potopila dve japonski bojni ladji v nedeljo. Mornarični department je prej poročal, da ameriške čete drže svoje pozicije na Filipinih, čeprav so Japonci izvršili več napadov iz zraka. Manila Filipini. 15. dec.—General Douglas Mac Arthur je orisal potek vojne z Japonci na Pacifiku. On pravi, da so japonakl letalci izvršili štirinajst napadov na Filipinske otoke in da so v teh izgubili 40 letal. Filipinska vojaška divizija je napadla Japonce, ko so se skušali izkrcati v Legaspiju, 50 milj južnovzhodno od Manile, ln jih razpršila. Japonska bojna letala so se sinoči pojavila visoko v «raku nad Manilo, toda bomb niso vr^la. iJn/nava se, da so nemška boj-' na letala in piloti aodelovali z Japonci v napadu na Pearl Harbor. Havaj. Japonski letalci mečejo med prebivalce Filipinskih otokov letake a pozivi, naj revolt na jo proti Američanom. Tokia 15. dec.—Japonci so začeli splošno ofenzivo na kopnem »n v zraku proti Hongkongu, da okupirajo to britsko kronsko kolonijo. Radijsko poročilo pravi, da je bila ofenziva odrejena, ko uprava kolonije Ignorirala Ja-P"n*ki ultimat, naj se poda. V Tokiju trdijo, da bo padla odločitev glede usode Hongkongs v ftekaj dneh. J lanski letalci bombardirsjo Burmo, drugo britsko kolonijo, lr "tok Penang. Tarča japonskih ^«rih no tudi vojaške naprsve Malajskem polotoku List Ko-■umin pravi, da ao Japonci po-»sem ameriških bojnih la-■ "Ktnajst pa poškodovali od |'ka sovražnosti na Pacifiku s^«apor, 15. dec—Angleški •vatralski letalci so preprečili brcanje japonakih čet ns . ."inem obrežju Malajskegs 'oka. DrugI roji bojnih letal črtali bombe na japonske če-ihrane ob slamski meji na treni polotoka I aklmi in japonskimi četami v džungli province Kedah v severovzhodnem delu Malajakega polotoka. Vojno poročilo pravi, da bojna letala pomagajo brlt-skim četam v bitki proti Japoncem. Batavija. Java. 15. dec.—Poveljstvo bojne mornarice holand-ske Vzhodne Indije poroča o uspehih v pomorskih bitkah z Japonci. Podmornice so v zadnjih dveh dneh napadle in potopile šest japonskih vojaških transportov, nadaljnja dva* pa poškodovale. Več tisoč japonakih vojlkov je utonilo. Moakva. 15. dec.—Pravda, glasilo komunistične stranke, omenja debakel Hitlerjeve oborožene sile na moskovski fronti. Sovjetske čete so zdrobile eno generacijo nacijev. V vseh krajih te fronte beležijo sovjeti velike uspehe. Hitlerjeve armade več ne o-gražajo Moskve, nacijski poskusi glede obkrožitve Leningrada so se izjalovili in nemške čete še vedno beže pred Rusi na južni fronti. Pravda pravi, da se je Hitler zmotil v svojih računih. Udarno rusko silo na moskovski fronti je podcenjeval in to se zdaj maščuje nad njim. h General Leonid Govorov, po-V«ljnlk sovjetske armade v Južnem sektorju centralne fronte, je v intervjuvu z dopisnikom Pravde dejal, da je Hitler od začetka vojne izgubil 6,000,000 vojakov, čez 15,000 tankov, 13,000 bojnih letal ln 19,000 topov. V prodiranju na južni fronti so se ruske čete približale Taganrogu, pristaniščnemu mestu ob Azovskem morju, in ga obkolile. Nacijske kolone so v pasti in preti jim uničenje. Italijanski generaUJJgo Caro-lis je padel v bitki z Rusi na južni fronti. - On je bil poveljnik turinske vojaške divizije, ki Je bila deloma zdrobljena ln deloma razpršena v bitki s sovjetskimi četami. Doalej ao bili trije ltalijanakl generali ubiti na ruskih frontah. Berlin. 15. dec.—Nemške vojne operacije na ruskih frontah so bile omejene na obrambno akcijo proti sovražniku, pravi vrhovno poveljatvo. To je edino uradno poročilo o poteku vojne med Nemci in Rusi. Kairo. Egipt. 15. dec —Nemške in Italijanske čete se umikajo pred britakimi v več krajih libijske fronte. V bitki, ki se je vršila na južni strsni Gazele, so bile oaiščne 'čete tepene. To mesto leži sto milj zapadno od egiptake meje. Več sto Italljanakih ln nem šklh vojakov so Angleži ujeli pri Bir Hachelmu, 40 milj jugovzhodno od Tobruka V bitki tamkaj so Angleži razbili veliko število osiščnlh tankov in oklop-nih avtomobilov. CIO in ADF imenovali delegate Protistavkovni načrt potisnjen na stran Washington. D. C« 15. dec. — Predsednik Rooeevelt je objavil inventa delavskih voditeljev ln industrijskih mag na to v, ki se bodo sestali v Washingtonu v sredo ln razpravljali o sklenitvi sporazuma, ki naj bi preprečil atavke in izpore v vojnih Industrijah. Roosevelt je uverjen, da se, reprezentantje obeh grup lahko zadinljo glede miru v industrijah prav tako kot ae je vsa dežela po japonskem napadu na Ameriko. Če bo sporazum doaežen, kar je skoro gotovo, bo Smithov protistavkovni načrt, sprejet v nižji kongresni zbornici, položen 4ta polico. Obe glavni delavski organizaciji — Ameriška delavaka federacija in Kongres industrijskih organizacij — sta v soglasju z Rooeeveltovom apelom za mimo izravnavo vseh naatalih kon-kliktov imenovali representante. Načelnik delegacije CIO je Philip Murray, oatall člani pa John L. Lewis, Joseph Curran, Julius Emspeck, Emil Rieve in R. J. Thomas. Delegaciji ADF načeluje William Green, člani pa so Matthew Woll, Daniel W. Tobin, John P. Frey, George Meaney in John P. Coyne. S temi se bodo sestali v Washingtonu reprezentantje delodajalcev. TI so Lawrence, D. Bell. W. G. Carey, C. S. Thomas R. Jones, Roger Papham, Reuben B. Robertson, Charlea E. Wilson in W. P. Witherow. Konferenci bo predsedoval re» prêzentant vlade, ki pa še ni bil imenovan. - • * turCua ostane NEVTRALNA V KONFLIKTU Rumu ni j a napovedala vojno Združenim državam HRVAŠKA NA STRANI OSISCA Japonski časnikar obsodil napad na Ameriko Waahlngton, D. C., 15. dec. — Clarke H. Kawakaml, reporter japonske čaanikarske agenture Domej v Waahingtonu, je ostro obsodil japonaki napad na Ameriko. Dejal je, da je U najbolj črn in srsmoten madež v japonski zgodovini. Kiwakaml, ki je bil rojen v Združenih državah in je ameriški državljan, je od-atopll kot dopisnik agenture Domej, ko je bil informiran o japonskem napadu na Havajake in Filipinske otoke. Anglija stavila zahteve Irski } Premier De Valora pojasnil staliiČo Waahlngton. D. C« 15. dec.— Turška ¡Tlida jr informirala Ameriko,/"da hoČ* oatati nevtralna v konfliktu, ki ae je pravkar pričel." Turški poalanik M. M. Ertegun je sinoči izročil noto državnemu tajniku Hullu, ki ae glaal: "Želim vaa Informirati, da sem dobil telegram od avoje vlade v Ankari z Inatrukcijami, naj vaa obvestim, da ae Turčija ne bo vmešavala v konflikt, ki je nastal med Amer(ko| Nemčijo, Italijo ln Japonsko. Ona hoče biti nevtralna v tem fconfllktu." Državni department je prej naznanil, da je prejel formalno noto od ameriškega poslanika v Bukarešti, da je Rumunija v soglasju s provizijami s oalščem sklenjenega pakt* stopila na stran Nemčije in Italije ter napovedala vojno Afterlkl. Turčija je ostala nevtralna v evropski vojni kljub močnemu pritisku s strani Nemčije in Velik« Britanije, ki sta jo skušali potegniti v vojne hot aktivno zaveznico. Velika; Britanija je* oktobru 1. 1930 dala turški vladi kredit 40.000.00S iuntov šterlin-gov. Ameriška vlada je zadnji teden naznanila, da Turčija dobiva pomoč od M» preko Anglije. Velika Britanija je prej zagotovila Turčijo, «la jo bo zalagala a tanki, bojnimi letali, strelt-vom ln drugo bojno opremo. Zaradi hitre raztegnitve konflikta na več front, Velika Britanija ni mogla izpolniti obljub. Pakt, aklenjen med Anglijo in Turčijo, določa med drugim, da sled-nja ne dovoli prehoda nemškim četam preko svojega ozemlja, da bi te potem lahko udarile po britskih četah v Afriki. New York. 15. dec.-Radljako 15. dec.—Vladni krogi ln tlak ao začeli pritiskati na Irsko za oda top mornarunih o» porišč Angliji in Ameriki. List Sunday Express je objavil u-vodnik, v katerem naglaša, da mora Iraka prevzeti odgovomoat in dovoliti angleškim in ameriškim bojnim^ ladjam vstop v avoje luke. Lealie Hore-Beliaha, bivši angleški vojni minister, je izjavil, da je avet postal zdaj, ko je tudi Amerika vpojni, eno aamo bojišče. Na tem bo padla odločitev v.- borbi med demokratičnimi in totalitaraklmi državami. Iraka ne more oatati nevtralna v tej borbi. :Hore-Bellaha Je predlagal tudi ustanovitev vrhovnega vojnega aveta. Tega naj bi tvorili predstavniki Velike Britanije, Amerike, Rusije ln Kitajske, držav, ki so zavojevane v vojni proti totalitarcem. Dublin. Iraka. 15. dec -Premier Eamom de Valera je včeraj v svojem govoru v Corku izjavil, da vatop Združenih držav v vojno ne bo rezultiral v reviziji irake politike itroge nevtralnosti Dejal je, di tujci, ki ne razumejo položaja Irake, vprašujejo, zakaj se ne Izreče sa borbo proti osišču na strani demokracij "Naš odgovor je, da politika oatane netzpremcnjena," je rekel premier. "Ml amo lahko le prljateljako nevtralni." • De Valera je dalje rekel, da bi Iraka Izvršila aamomor, če bi se zapletla v sedanjo vojno. Plaz masul perujsko mesta ' Lima, Peru, 15. dec. — Plat zemlje Je zasul rezldtnčnl di-strikt Huarasa, priatsniščnega meeta, ae glaal aem dospelo poročilo. Ces petato ljudi Je izgubilo življenje, mnogo pa je bilo ranjenih. Avtoritete ao pnalale zdravnike, bolničarke In zdravila v prizadeto mesto. šila obstoj vojne mod Hrvaško ln Združenimi državami. Dr. Ivan ftubašič, bivši hrvaški ban, je ainoči dejal, "da Je napoved vojne Ameriki čin hr-poročilo lz Berlina, prestreženo' vaških Qulsllngov, ki ne pred-v New Yorku, prsvi, da je Pave- j atavljajo čustev ln mnenja hrva-llčeva vlada v Zagrebu progla- škega naroda." ¿4BO* DOME /T ». «j DO** ,T ' V ..rV Japonci so rumeni "Arijci" New York. 15. dec. — Nazna nilec na rimski radiopostaji je dejal, da zveza med Italijo in Japonako ni kršenje "arijakega" načela, ker sU obe grupi čisti rasi. "Japonci so rumeni Arijci", Je dejal. / i talija izpustila francoske ujetnike Vichy, Francija. 15. dec — Petainova vlada Je naznanila, da Je Italije tzpusUls vae francoske vojne ujetnike Ujetniki, e-J dee častnik In IM vojakov so 1 ^ta bitka je v Uxu med brit- že dospeli v Francijo. Italija obsodila devet Slovencev v smrt Izjava socialistov o vojni Thomas obsodil japonski napad na Ameriko New Yorlu—Norman Thomas in Travera Clement ata v imenu akcljakega odbora aoclalistlčne stranke podala Izjavo, v kateri sta pojasnila stališče . strsnke napram vojni. Thomas je predsednik stranke, Clement pa tajnik. Oba sti naznanila, da bo tej izjavi sledila druga v bližnji bodočnosti. Deklaracija se glasi: "Japonski napad na Havajske in Filipinske otoke ter druge a-meriške poaeščine na Pacifiku je izzval vojno med Japonako in Združenimi državami. Da bo prišlo do vojne, je bilo očitno li razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu in drugod. Sociallatlčna stranka zaeno s ameriškim ljudstvom stoji pred dejstvom «ta-pleta Amerike v drugo svetovno vojno. Jaano je, da se je konflikt razvil v splošno svetovno borbo. Volna sa obrambo ~Ha-vajsklh ln Filipinskih otokov danea Je le prva faza totalne vojne na Daljnem vzhodu, Evropi in Afriki jutri. "V tej situaciji socialistični stranka ostro obeoja deapotično in utilitaristično japonako dikta lun», katere predrzni in brutal-ni napad na Ameriko je iisval konflikt. Stranka Je prav tafeo obeodlla v prošloetl agresije totalitarnih ali v Evropi. Zatirano in potlačeno Japonako ljudstvo nI odgovorno za napad na Ameriko. Jugoslovanska vlada počastila povelj* nika čet ni kov REVOLTA PROTI OSISCU V GRČIJI Bern. Švica. 15. doc—Dopisnik švicarske čaanikarske agenture poroča iz Rima, da Je fašistični tribunal sa zaščito države v Trstu obsodil devet Izmed 60 Slovencev, ki so bili obtoženi zarote projfi državi, v smrt. 48 obtožencev ¿s. tribunal obaodil v zapor na tri do trldeaet let; trije obtoženci ao bili oproščeni. Vai obsojenci ao bili obtoženi zarote, da ao nameravali pognati italijanake moatove v zrak t dlnamltom, sabotaže v orožnih in municljaklh tovarnah, da ao vodili prevratne aktivnosti • pomočjo zaveznikov v Jugoalaviji in hoteli ubiti diktatorja Mua-solinija, ko Je obiakal Kobarid 1. \m. "Položaj zahteva, da amerlšku ljudstvo prizna to dejstvo. Vojna nI prišla kot poalodica dogodkov v zadnjih dneh, temveč kot višek dolge borbe^med e-vropaklmi, ameriškimi in Japon-akimi mllltarlsti za dominacijo Daljnega vzhoda V tej borbi je kitajaki narod glavna žrtev Im-perlallatlčne Igre s vaeh strani, tudi s strani Združenih držav. To dejstvo moramtf^ priznati Boj je zdaj, kdo naj dominlra Daljni vzhod. "Vai naši napori v prošloat! au bili usmerjeni v tok, ds se Amerika drjkl prdč '»d vojne. Zdaj moramo priznati, da ao bili za rnan, kajti Amerika je danea v vojni *Na4u naloga je zdaj bo» ba /a ohranitev civilnih avobod-ščin v Združenih di/avah, sa atrpnoat, za ohranitev delavskih pravic in vsdrŽitev življenakega standarda. Borbe za dosego demokratičnega socializma ae nn»-ra nadaljevati" Tajnik Knox se vrnil v Washington Washington. I) C., 15 dec. -Mornarični Ujnik Frank Knoa ae je vrnil v Waahlngton po «»bloku Hevajaklh otokov On al Je ogledal škodo, ki ao jo naredile japonako bombe v Pearl Harbor ju. Knox je danea obiskal pred aednlka Rouoevidla ln ga Informiral o položaju na llavajakih o-toklh Kostarika prijela japonske podanike San Jooe, K<»'srika. 15 dec - Avtoritete ao prijelo 21 ja feinaklh podanikov in jih potern Uročile poveljniku ameriške bojne ladje, ki je odrinila pioti Pa-namakefttu prekopu Med temt je »edem japonskih ribičev, ki ao bili aretirani, ko so obiaati zaaa-gle ribiško ladjo v bližini koata-riškega obrežja. 15. dec.—Jugoalovanake vlada v pregnanstvu je Imenovala Drašo Mlhajloviča, ki Je bil polkovnik v jugoalovanaki armadi, preden ao Nemci inva-dlrail Jugiailavijo, sa generala v inak priznanja, ker Je organiziral odpor proti oaiščni oboroženi aili. Mihajlovič Je vrhovni poveljnik četnikov, ki ae uapetao bore proti Nemcem in Italija- Jugoalovanake vlada pravi« da Je Mihajlovičeva usluga, di fi revolta proti oalšču aa vzela značaj milltarlatičnlh operacij. Teh se ne more več smatrati sa gue-rllako bojevanje. Jugoalovanaki krogi v Londonu ao isjavili, da nimajo točnih informacij p obsegu četniškth operacij v svoji domovini, vedo pa, da se Je pritisk na latiščnn okupacijsko armado |»ovečal. Oni niao hoteli razkriti detajlev glede zvene med njimi In Mlhajlovičem. Poročilo, objavljeno v Kairu. Egipt, zadnji četrtek, se je glasilo, da 80,000 srbskih četnikov uspešno odbija oaiščne. napade na avoje pozicije Južno öd Belgrada. Mihajlovič. bivši profesor na vojaški akademiji v Belgradu, je bil nekoč vojaški ataše jugoalo-VMitakega poslaništva v Sofiji, Bolgarije. Ko ao člani jugoalovanake vlade in kralj Peter pobegnili IZ Jugoslavijo, je Mihajlovič apeliral na premiera Dušana Nimoviča, naj mu dovoli organiziranje rebelne armade. Ko je dovoljenj« dobil, Je zbral ostanke ra/pHiene jugoslovanske armade v hribih, jih sdružil v enotni udarni all!, ki sdaj dela velike preglavice Nemcem in Italijanom Now York. 15 dec:—Mala vojna ae vrši v Grčiji, kamor ata Hitlci m Muaaolinl poslala čast predsedniku za to sugestijo. Ali nekaj je pomanjkljivega, v tem, kar ni njegova krivda, marveč delegatov zadnje konvencije. Članom SNPJ, ki so v ameriški armadi, bi morata jednote plačati asesment'Za smrtnino, kar bi bil velik dar. V armadi je namreč dosti takih fantov, ki ne bodo mogli pošiljati asesmenta, dokler bodo pri vojakih, njih sorodniki ga pa tudl ne zmorejo. Tako se je pri našem društvu pripetilo z nekim članom, za katerega aem jaz založil dva asesmenta. Prišel je domov na počitnice in ga vprašam, če bo obdržal društvo. Odgovori, da misli, da ne, ker bo pristopiil v Eagle, ker tam plačajo asesment. Tako je tudi storil. In takih je veliko. Če se bo tako dogajalo, dk nas bodo zapuščali mladi, bomo sami stari ostali. Jaz mislim, da še ni prepozno in da Lahko glavni odbor kaj naredi za take člane, dokler so v armadi. Martin Klarlč. 170. Minneapolski proces 4- Pred nekaj dnevi je federalno sodišče V Minneapolisu, Minn., obsodilo osemnajst moških v daljši ln krajši zapor, ko je porota izrekla, da so krivi hujskanja vojakov k nepokorščini. V tem čudnem procesu je bilo domala 30 oseb obtoženih ne samo hujskanja vojakov, temveč tudi zarote, da nameravajo strmogla«-viti vlado Združenih držav. Obtoženi so bili skoro izkljiično pristaši pokojnega Trockcga, torej razkolni komunisti, ki so organizirani v socialistični delavski stranki—prevarantsko ime. Da so to fanatiki, ki veliko gobezdajo in kriče, je znano, ampak zdaj smo prvič izvedeli, da so ti ljudje nevarni federalni vladi. Porota je pametno postopala, ko je enostavno ignorirala obtožnico glede zarote za strmoglavljenje vlade. Porotniki so modro zaključili, da ameriška vlada pač ne more biti v nobeni nevarnosti od peščice fanatikov, ki ne premorejo bombnikov in ne tankov, z golim jezikom pa ni še nihče strmoglavil nikogar. Ta proces je bil prvi v dolgi karijeri Rooseveltove administracije, 1 katerim se je vlada osmešila. Bil je čisto nepotreben proces, ki je koristil le trockistom, če je komu, ker jim je naredil reklamo. Kar pa se tiče hujskanja.vojakov k nepokorščini, smo videli zadnje mesece veliko več in bolj resnega hujskanja s strani—bivših izolacionistov, med katerimi so bili vodilni kolovodje senatorji, generali, škofje in nadškofje itd. Zskaj ni vlada prijela tudi teh, ki so bili tisočkrat nevarnejši kot pa peščica fanatičnih trockiatov? Kajpada—medtem je prihrumela vojna v Ameriko in izolaclo-nisti so se čez noč prelevili v navdušene patriote in stoprocentneže za vojno. Obsojeni trockisti najbrže nočejo biti patriotje in zato bodo morali sedeti za omrežjem. Nam se to ne zdi pravično. Cc sta senator VVhecler in .general Wm»d lahko sejala nezadovoljnost med vojaki s svojo izolacijsko in apizarsko propagando, pa jih oblast nI prijela, čemu bi morala za enak ali približno enak prestopek—ne glede na motive—trpeti Peščica trockiatičnth zagrizen cev. ki samo gobezdajo, niso pa zmožni storiti ničesar? Danes so resni časi. Vlada potrebuje sloge in edinstva med vsemi sloji, ds bo obrambna vojna z Japonsko in ostalimi silami osi-šča tekla gladko naprej. Naš edini notranji sovražnik so najem nikl Hitlerja, Mussolinlja in mikada—to je peta kolona. Zato bo prizivna sodna oblast pametno storila, če izpusti obso jene minneapolske potcgnjence iz zapora. Samarlianako delo ClevelancL—Frank Žnidaršič je prišel v Ameriko iz Dobropo-lja leta 1006. Pristopil je takoj v katoliško društvo, ker so mu povedali, da so društva potrebna, kar je resnica. Je član društva sv. Vida 25 KSKJ. Frank je tudi član unije železničarjev. Popravljal je vozove v remizah in bil dober delavec kakor se je izrazil mr. Poltzer, le v angleščini je bil slab ln je torej moral imeti nekoga, ki mu je povedal, kaj je treba popraviti. Drugič je vsled starosti mož postajal neokreten in je bilo treba paziti nanj. Ko je pričel delati pri tej družbi, je navedel nepravo starost, kar jc potem skušal popraviti.. V družbinem imeniku uslužbencev je bil tudi zapisan kot Gnivarsic namesto Zni-darslc. Ampak Frank je postajal slabotnejšl ln nI mogel več opravljati dela kot nekdaj, nato je pa šc zbolel in ostal precej čaaa doma. On ima ženo Frartcea, s katero se Je poročil še predno je prišel v Ameriko. Njeno dekliško ime je bilo Francka Bofttjanlčič, doma s Ceste pri Dobropolju. Ko sem sc enkrat slučajno ustavil pri njih, ml žena pravi: "No, storite kaj za Franka, da bo do- bil penzijo od družbe, ker težko dela.H "Ja, kaj morem jaz storiti?" sem dejal. T- Frank je član unije tramvajskih delavcev, kakor sem jaz. Sel sem k tajniku Wm. Reaju in mu povedal zadevo. Rekel sem, da se ml zdi, da je mož starejši kot «3 let, kot so ga imeli vpiaa-nega. "Well, ali nam moreš preskrbeti rojstni list?" me vpraša William. "Kako, ker je vojna v njegovem rojstnem kraju." "I don't know what to do," je bil odgovor. « Sel sem ponovno k Franku, ker je bil moj unijski kot tudi narodni brat. Torej je moja dolžnost, da se pobrigam zanj. Vprašaj ga, ali spada h kakšni slovenji organizaciji. Pove ml, da k društvu sv. Vida KSKJ. Po-kaže~mi certifikat, toda rojstni dan nI bil naveden, niti kdaj je pristopil, ker mu je bil izdan nov certifikat. Pisal sem glavnemu tajniku KSKJ mr. Zalarju v Joliet, od katerega sem takoj prejel odgovor ln tudi starost, katero je Frank Žnidaršič navedel ob pristopu, ko jë imel še dober spomin. In star ni samo 63 let, marveč bo v januarju 1943 star 73 let. Sam se je začudil, ko sem mu to povedal. Takoj sem šel k mr. Cooper ju od Cleveland Railway Co., kl mi je dejal, da bi moral biti Žnidaršič v pokoju že tri leta. Čez tri dni je bil Frank ie na penzljski listi in bo dobival od Metropolitan Insurance Co. $30.60 ln od Social Security $30 na mesec, torej $60.60. Sedaj mu ne bo treba več skrbeti, kako bo opravljal svoje delo. Imel bo prosto vožnjo na poulični kot tudi na pouličnih bualh, dokler bo živ. I Ker so me ti ljudje—od "najsvetejšega" namreč—hoteli spraviti ob službo, je Vprašanje, če bi se bili oni znali pobrigati za svojega človeka. Sedaj je zopet en tak namig, ki pa prihirtl^od "kulturnih"— vsaj tako razumemo, češ, sedaj je naš človek za župana, poulična bo pripadala mestu, ti boš pa plesal, kakor ti bo ukazal. Well, well! Saj tudi Detroit lastuje poulično, ali unija je še vedno tam in še ni, dolgo, ko so štraj-kali. Ne verr*, kaj naj bi Imel župan proti meni, če se potegujem za principe organizacije, h kateri spadam, Saj sem tudi jaz upravičen do penzije $41 na mesec ln deset dolarjev za Štiri leta pri jednoti. Če bom Izključen na zadnjo uro, grem lahko na farmo, če zamenjam hišo, kakor je storil Anton Valentinčlč. In kaj bi tam delal? Kravo bi redil in dobro mleko pil! Torej kaj mi morete, če boste imeli moč, da me spravite ob delo? So God bless your wish! Mi imamo člana pri društvu, ki je imel že dva "prva papirja ža državljanstvo, ali nobeden ni bil pravilno izpolnjen, član pa se tudi ni dovolj brigal, da bi dobil drugega. Pa je prišla sila in je šel po tretji prvi papir. Ampak to pot so pisali, ker so bolj strogi kot nekdaj. Rekli so mu: Če si res prišel pred julijem leta 1906, izkazi se s takimi in takimi listinami. Šel je k drugim, da bi mu pomagali, toda so mu rekli, naj gre k Barbiču. Barbič ga ni poslal k drugemu, marveč je zadevo vzel v roke in dognal, da na ¿rvih dveh papirjih ni bila navedena prava da sem ali bom dal v ClevelanH le slabe reči. Naj bo tuka ^ nieno, da jaz slabega sp^T n nič imel. Slabo je ono £ se krivo dobi, to je čl se „^ vilno vzame od vdov domače rečeno ukrade Tak».« pa jaz pošiljati ne morem Z nisem niti koščka papirja dob' nepravilno od nikogar To naj bo povedano ob koncu a vsem agentom nekega dla kocepca ali par dlakocepcev ki to do sedaj v javnost, gol*" la. Dlakocepci, proč od ,ia. rodnih stvari in zapomnite si da vi delate le gorje in ga širite v današnjih tužnih dneh! Sedaj je čas dela, ne pa vašega dlako, cepstva, napuha, grabežljivosti JU nenkitn George Seldee, urednik publikacije "In Fact". 13= ' "" ! f letnico. Šel sem tja, kjer je bil prvič upoalen in prosil, da bi mi dali izkaz uposlitve. Ti podatki so se izgubili, ali bili so toliko dobri, da so jih iskali in na$li drugi rekord ponovne uposlitve od leta 1908. Ko sem hodil v tovarno, so nekateri Slovenci, ki tam delajo, hoteli vedeti, kaj tam iščem. Pisal sem našemu glavnemu tajniku, ki je poslal datum vstopa tega člana v jednoto. In tako smo dognali, s katerim parnikom je prišel v New York. Prišlo je pismo iz naturalizacij-skega urada USA, glaseče se, naj se zglasi na tem in tem sodišču in bo dobil prvi papir. Tako se dela za stare ljudi, ki si ne znajo sami pomagati. Ampak jaz tega ne delam za plačilo, marveč še trošim svoj denar, namesto df bi ga zapil. Radi tega tudi nisem bogat. Končam.za danes ta dopis in grem na poulično, dokler še smem opravljati službo. Kako se nekateri brigajo za moje delo, kot da bi ga dobil skozi politiko! Frank Barbič. 53. gotovo pride ôas, ko bo stopil 5l6va (is Prosvete, 16 decembra 1921) Domete vaati. Pit Subletu, Wyo„ Je zmrznil M-letni Fr Noner od Cerkna na (¡orišketn, dan SNPJ Delevake voetl. Rudarji na antracitnem polju stopajo v nov mezdni boj. Is Inoaemstva. Irci as» zdaj kavsajo med sabo, če sprejmejo mir z Anglijo ali ne. Sovjetske Ruelie. Ilerbcrt Hm.ver. načelnik pomožne komisije za Rusijo, priporoča kongresu, naj dvigne prispevek za stradajoč** v Rusiji na 20 milijonov dolarjev. ^^m ___m Podad m irai W. H. Bland? (Im) In polkovnik E. W. Dancen, kl eta saradi svojih prot idole vekih govorov IssvÜs šfoč» kritiko a strani dolevaklk unij. S pora Spomini mi gredo nazaj do leta 1913, ko je bllfi v Minnesoti slič-na zima kot je sedaj. To pišem ob ¿catonu leta 1941, toda imamo še vedno nekako indijansko poletje brez snega; le včasih prile-te kot v Californiji belokristalne snežinčice. Toda lahko se zgodi, predno ta dopis zagleda beli.dan, da bo drugače tudi v Duluthu, kjer to pišem in kamor sem se nedavno vrnil z obiska železnega okrožja. Bilo je pred par leti, ko sem bil na povabilo pisatelja Adamiča z njim v letovišču ob Supe-rljskem jezeru. To je bilo ravno takrat, ko je razbojniški Hitler pričel s svojim tolovajstvom. Adamiču sem prinesel duluthski list, ki je z velikim naslovom naznanil Hitlerjev napad na svoje sosede. Adamič je vzdihnil: "Oh, ako on zmaga, tedaj bo ljudstvo pogreznjeno v srednjeveško temo." Potem sva se oba zamišljeno vozila ob lepem Superij-skem jezeru. Prišla sva do kam na, kamor je rojak Baraga leta 1848 pri veslal v malem čolničku v družbi nekega Indijanca. Danes tam stoji velik obelisk križa ln kraj je zato imenovan Cross Rlver. Pri mostu je tabla z na pisom, katerega je Adamič kopi ral v svoj zapisnik. f tn vojna je, ko to pišem, v Hit lerjevo veselje, ker je zdaj Japonska napadla tudi Ameriko. Vsak teden zahajam v neko družbo, kjer se zbirajo razne narodnosti. Ob pričetku vojne so se precej prepirali, nekateri za Hitlerja in proti Rooseveltu in dru gl nasprotno. Moja navada je, da ob takih prilikah molčim— branim se le kadar sem napadan. Vprašan sem bil, kaj jaz mislim o Vojni. Dejal sem, ker sem že prepotoval polovico Evrope, da po mojem mnenju ta vojna Je slabša kot tolovajska tatvina ln da se bo prava vojna pričela čez čas med Hitlerjem in SUllnom. Nedavno me je ona družba vprašala, kdo je meni tisto povedal, kar sem takrat omenil. Dejal • om da sem napravil t lato opazko na podlagi mojega afazova-jnja Evrope. No, Slovenija je tudi kot v grob fMtložena, ali prišel bo gotovo dan kot je napovedal Si moti Gregorčič v svoji "Pepel-nlci?: "Pepclni dan ni več tvoj dan. tvoj je vstajenja da rt!" V kaže na io. To so pokazale tudi vae naše slovenske organizacije s skupnim delovanjem. Te kličejo slovenskemu narodu, ki mu grr kljub napadom na bolje, da Slovan na plan —-- Leto 1941 je v zatonu. Šlo bo zopet mimo naših prvakov v USA, Ic&terih pa že mnogo počiva v hladnem grobu. Med temi je tudi naš slikarski umetnik Gregor Perushek. Njegov lesorez se nahaja tudi v muzeju misijonarja Buha v Duluthu. Napravil ga je na farmi poleg Ely-ja, ko je bil tam s svojo ženo in hčerko. Spominjam se ga, ko sem ga prvič obiskal v Evanstonu (čikaško predmestje), kjer živo milijonarji in bogataši. Spominjam se ga kot skromnega, ponosnega moža. Podpirala ga je neka milijonarka s tem, da je kupovala slike od njega. Nekako šaljivo mi je rekel: "No, Matija, semkaj sem se preselil, kjer reven delavec \ež-ko ali pa sploh ne more dobiti stanovanja. Ko sem si uredil to sobo (bila je ena soba, v sredi platneno zagrinjalo, na enem koncu kuhinja, na drugem spal niča), je prišel od gospodarja električar, da vidi, kdo živi v te zapuščeni cvetličarni. Vpraša me je, kdo mi je uredil električno napeljavo. Rekel sem mu, da sam. Nasmejal se je in dejal, da se pozna, da je to napravil slikar, ne pa električar. In tako živim med milijonarji." (Pri sosednji hiši je bil velik cvetlič-njak, največ je bilo neke vrste buč in kumar, vse v cvetju, po njem pa so brenčale čebele.) Po kosilu sva šla z njegovo malo hčerko v slaščičarno, potem pa sva kramljala. Tak je bil mo prvi obisk pri pokojnem umetniku Perushku. Z njim sva se potem večkrat srečala, tudi na Elyju, kjer je imel razstavo slik Tam sva obiskala tudi starega Franca Lozarja, elyjškega prva ka in Perushkovega ožjega ribniškega rojaka. Prva leta mojčga potovanja sem srečal tudi sličnega umetnika Tomana v, Pueblu, Colo. On je zrisal klišej za prvo stran ono-časnega lista Mir, katerega je urejeval pokojni Martin Konda (Zdi se mi, dk imam tisti kliše, nekje v moji zborki.) • Aleksan der Toman je takrat prišel s svojo ženo iz Washingtons, kjer je delal risbe. Tam se je napil in kričal, nato pa delo^gubil in je prišel v Pueblo, kjer je takrat Slikal neko rusko cerkev. Potem je šel v Chicago in od tam nazaj v Ljubljano, kjer je umrl. Naj omenim, da se je tudi pokojni Buh pečal s slikanjem. Za pustil je mnogo izdelanih slik v risbah, nekaj pa tudi izgotov ljenih. Tudi rojak Jos. Bogdanich z Elyja je priznan slikar, dasi sa mouk, kot je bil Perushek. No» vembra meseca, ki je bil mesec umetniških razstav po vseh 2&druženih državah, je imel razstavljenih nekaj slik v izložnein oknu neke trgovine v Duluthu kakor tudi v umetniški galeriji Njegove slike je laskavo pohva lil duluthski list Herald-New Tribune. . L Še nekaj o muzejih. Ravno urejujem mojo zbirko, razna sta rinska zlatarska dela, zlasti pa srebrne verižice. Imam jih par ki tehtajo po pol funta z raznimi priveski ln okraski. Vse to sem nabral od prv^u>v po USA Nekaj tega je v Bunovem mu zeju Villa Scholastica v Dulu thu. (Ta muzej je bil po meni ustanovljen leta 1933 ob 100-let niči Ruhovega rojstva.) Drugo bo pa ptnlano. ko se javno odpre Slovenski muzej v Clevelandu. I To omenjam zato, ker sem dobil poročilo, da se je nekdo ji zičil v neki družbi za časa 12. konvencije SNPJ v Plttaburghu, leto osebne slave. Srečno, zdravo in boljše novo 1942. Matija Pogorele. Nekoliko o Lewisu Noífs. O.—Čitam tu in tam, da kdo še vedno poje slavo Johnu L. Lewisu, predsedniku UMWA Nekdo je še dodal ime Adolía Pacífica. Jaz bom le toliko orne-nit, kdor pozna Adolfa toliko kot ga jaz poznam iz stavke leta 1927, ko je začela obratovati maj-na Webb, ne bo nikolf omenil njegovo ime. Kakšen voditelj pa je bil on za časa stavke? Kar se tiče Johna L. Lewisa mar se ni ogreval, da bi postai predesdnik Združenih držav? Vsaj tako so mu očitali v zad-nii predsedniški kampanji, ko Je nastopil proti Rooseveltu in podpiral Willkieja. Jaz le toliko rečem, da. bi nikdar ne glasoval za .takega človeka kot ie on, in sploh nihče, kdor le ma|o pogleda, kaj dela on z nami premo-garji. Pa poglejmo, kakšna je lestvica, pod katero sedaj delamo. Ta popolnoma nič ne odgovarja koristi premogarjev. V tej lestvici ,ni nikjer omenjeno, ako kompanije dvignejo ceno premogu, da morajo tudi povišati mezdo premogarjem. In odkar je bila podpisana lestvica, so operatorji že dvakrat zvišali ceno premogu, prvič 10c, drugič 15c, toda prenjogarji niso Bili deležni niti centa od tega po-viška. Kar se tiče zadnje konvencije CIO, da je 100'/; podprla UMWA, je stvar nekoliko drugačna. V resnici UMWA podpira CIO, odkar je bila ta organizacija ustanovljena. Nekdaj smo pri UMWA plačevali 60c na mesec mednarodni uniji in ko je prišel štrajk, smo tudi prejemali podpord. Danes pa plačujemo po dva dólar j a na mesec in ne dobimo nič za to, ker moramo mi premogarji sedaj vzdrževati tudi CIO in UMWA. Mislim, da vsak trezen človek lahko ve, odkar je Lewis na krmilu, mi vedno nazadujemo. Jaz mislim, da ni več daleč, ko bo prišlo do poloma v organizaciji. Ker so vedno večje dokladc in nobenih pravic, je ljudstvo že začelo kazati zobe, ker ne more nikamor. Vrtimo se v kolobarju. Jaz sem v organizaciji že od leta 1913 in imam gotovo malo izkušenj in vem, kako smo o* stali nekoč m kako obstojtmo danes. , . Florlan Pishek. 4. - . Še konvenčnl odmev While Valley. Pa.-Ko to pi- i, sneži kot za stavo. Raj*' £ .m n__«Inn SN» šem, sneži MH - - - • 11 berem kot pišem. Sem član bN-PJ že nad 30 let, ustanovitelj društva 232 in bil sem tudi agitator Prosvete, dokler niso dah premije, potem sem pa prepustil. Zdaj pa malo o zadnji konvenciji SNPJ. Kritike so malo ponehale. Teh je bilo tudi *d.J dosti, bile so različne tn iz ne«; terih je tudi zijala ' kranjska nevoščljlvost. Tudi za m«J osebo ni vse prsv. tods f* se je treba podati. Tuka t* včasih malo vKipnejoker nekaterih Jednotah stan clan^ bijo nekaj za asesment sli rm~ jed nota, tako močna v in premoženju, pa ne more P^ magati starim člane«. imajo to stvsr v rokah v Ch^ gu. toda jat mislim, ds i* te* ne bo Zdaj ri. Za 4Ü* 5 ««Vi- na nekoliko o moj» ri ¿a časa konvencije * S. £>t. n.jp.r obislui; ££ ga svaka ns Librar» Bi*«' takoj mi J* ^ potem P- «v» njegove hčere in «nov. I>^ si7dobila sanvi, ** (Dalje ns I ma in pijačo. I njegove '1<-HK. i» üscmmx WBUtVtï i iz podjarmljene stare domovine. " I V NÖ. Ankara, 5. decembra, (NYT— R v Brock).—Poročila tukajšnjih friov govore o besnih borbah rSbiji. Ostre bitke so v dolini Lave, južno od Belgrada, v ¡¿ni Srbiji in v zahodnem delu Srbije po nižavah ob Donavi ¿hodno od Belgrada. Na zasne-L), vrhovih nad Užicami so 1 polkovnika Mihajloviča iz--¡dle protinapad na nemški me--nizirani oddelek in uničile fvet tahkov in tri bojne oklop-ike ter prisilile Nemce, da so - umaknili proti Čačku ob Mo-L Posebne edinice pod pohištvom polkovnika Mihajlo-& so iz zasede napravile na-pd na nemške motorne oddel-za Prokupljem zahodno od . Četniki so prebili črto klopnih enot in pobili en bata-on nemške pehote. (Londonski radio obvešča v ijezi s temi borbami, da so Nem-i ooslali v Srbijo šest bolgar-ih in italijanskih divizij. Nem-imajo težke izgube ljudi in jterijala v borbah v Srbiji.) Pri ostrih bojih v mestu Go-„bac na Donavi so četniki odah napad nemških tankov in gene pehote. Nemška poroči-iz Belgrada govore o 1500 čet-ih srbske redne vojske, ki so Idli v borbah v Užicah in Pro-jplju. ' • Poročila o prodoru bolgarske izije v vzhodni del Srbije, v liki odsek. Čeprav prihajajo iva poročila o borbah med Sr-in Bolgari, se zdi, da glavni jjfelek. bolgarske vojske še ni iil močne pomoči. Prvo urad-vojno poročilo, ki ga je iz-jugoslovanski generalni štab Bližnjem vzhodu v Kairu, 'ori o borbah v Užicah in mo-»v ki dolini in poroča, da sku-ijo Nemci s tremi motorizira-iimi divizijami začeti splošni tpad v južnem in srednjem de-U&rbije. Ena nemška divizija je pri-la v Hrvatsko in nadaljuje lojo pot proti Črni gori, da sto-v borbo proti močni doma-ski vojski, ki deluje v plani-tah okrog Cetinja in Berana. lu^oslovanski viri na Bližnjem izhodu poročajo o sedmi nemški nziji v Jugoslaviji, verjetno v irem delu Srbije.) Kujbišev, 4. dec., (NYT—z za-ludo).—R e d n a jugoslovanska ftjska in četniške edinice, ki lujejo v Jugoslaviji pod po-feljstvom polkovnika Draže Mi-ijlovica, so dosegli pomembne ipehe v ustvarjenju bojne črte krog središča največjega giba-iji, v delu Šumadije, vzhodno I Belgrada. Začele so se nove •eracije v odseku Negotina. »čeli so se napadi Nemcev na tniske oddelke v dolini Mora-i v planinskih položajih, ki obsujejo Belgrad na črti zahod-"g-vzhod. Srbi vrše »svoje operacije z linicami pod poveljstvom polemika Mihajloviča. Južno od ^gujevca in moravske doline največji del Srbije pod nad-M s,v,>m polkovnika Mihajlovi-1 Njegove sile so prav tako »ktivne V Črni gori in v okolici T'rajeva, ki so ga obkolile. ... — V ... — Berlin. 5. decembra, (UP).— l>nau Zeitung" poroča, da je N*d pomanjkanja premoga— poškodbe rudnika—usta-^ delo električna centrala v WgruV nem, se opravim in grem ven na nemških gangežev. Borba Srbije a za svobodo New York Herald Tribune o borbi Srbov. Hrvatov ln Slovencev proti oalšču New York. 17. nov. (JČO>-New York Herald Tribune dne 14. novembra priobČuje pomemben članek g. Andre Vissona, znanega mednarodnega čaani-karja in poznavalca razmer na Balkanu, ki pod naalovom "Serbia's Fight for Freedom" piše: "Najbolj ogorčena borba na Hitlerjevi 'tretji fronti'—na črti uporov se širi v Jugoslaviji. To je obupna borba svobodoljubnih ljudi, ki se, čeprav premagani, nočejo predati. Italijanom ni mnogo do tega, Nemci so pa preveč zaposleni, da bi mogli zlomiti to vstajo, ki se bolj in bolj širi. Vendar ti premeteno poskušajo borbo Srbov za svobodo sprevreči v bra-tomorilsko versko vojno. Zanea-ljive vesti mečejo žalostno svetlobo na krvave dogodke v Bosni, jugoslovanski pokrapnl, kjer sta dva milijona Srbov živela v dobrem sosedstvu s pnbližno Istim številotn Hrvatov, Dočim Nemci oborožujejc Pa-vellčevo vstaško sod i go in jo hujskajo k mučenju in ubijanju Srbov, zlasti srbskeg i duhovni-štva^ Italijani zalagajo Sibe z obraifiommi sredstvi. Načrt obeh družabnikov je očividen: upata, da božfo Srbi in Hrvati v tej* vojni drug drugega iztrebili. Nadejata se. da bo vse večje Število zločinov za vedno onemogočilo njihovo skupno življenje. Vendar se zdi, da se žrtvi te politike tega zavedata; hrvatski tisk v Zagrebu, ki je pod nemškim nadzorstvom, uradno de-mantira glasove, kl se širijo o tajnem zalaganju srbskih četni-kov s strani Italijanov. Jaz v teh Četnikih ne vidim samo svobodnjakov» ki se obupno borijo proti osvojitelju ln njegovim slamnatim možem. Srečava! sem jih in jih vzljubil. Srečava! sem jih 1. 1936, ko sem potoval skoži južno Srbijo, da obiščem srednjeveške samostane, središča pozabljene in malo poznane civllizacijei. Južna Srbija je četniika dedna posest. Tam so dolga leta vodili junaške borbe proti Turkom, Bolgarom, Nemcem in Avstrijcem. Prva belgrajska družba za tajno sodelovanje s četniki je bila ustanovljena v tedanji turški jožni Srbiji 1. 1902. Ustanovil jo Je belgrtjski odvetnik dr. Mllorad Godjcvac. Čet-nlško delovanje pa je prišlo do polnega izraza, ko je 1. 1903 sku-pins srbskih častnikov, da W kakorkoli že omogočila prihod domoljubnega in demokratskega Petra KaradŽordževlča, Iztrebila Avstriji vdano rodbino Obreno-vlč. Istega iVta se je tajni organizaciji, kl so njeni člani prisegli, da rajši umro kakor izdajo kakšno tajno, pridružil mladenič is južne Srbije, Kosta Pečanac, ki je prihodnje leto posta! med drugimi njihov voditelj in ki je še danes četniški vodja. Neka srbska časnikarlca me je 1. 1936 odvedla v belgrajsko bivališče Koete Pečanea, v pri tllčno hišo ?■ belim ometom v pusti ulici. Njegova lepo počesana brada, nekdaj črna. in nje gova kučma Iz ovčevine s četni šklm znakom—mrtvaško glavo in prekrižanima kostema, sta n.. »Ni: 5. dec., (AP).—'■Vest roča, da je general Nedlč •da sta "varnost ln red •vljioa v vaej Srbiji. Po J»• ponovno poklical vse Mvo, naj se zedini in pobeliti rane". ' •km, 3. dec., (AP—z za poetali sivi. Njegove oči pa. oči, črne kakor oglje, ao obdržale mladostni iar navzlic njegovim pet in Šestdesetim letom Pripovedoval mi je aijajne zgodbe o tistih junaških dneh, ko je za veliko noč 1. 1905 dvignil vstajo proti Turkom blizu Skoplja in ko je v septembru 1916, ko je s francoskim letalom prišel s solunskega bgjišča in ae a padalom spustil za aovražnikovo črto blizu Kopaonika. ... * Pokrajinske organitacije in njihove celice je proail same pomoč in za sodelovanje. Sprejeli ao naa bratsko ti priproati ljudje, ki so njihove zunanje navade zakrivale bister razum in široko srce. Vzljubil sem te kmete, male trgovce, vaške učitelje in duhovnike. ki so bili presrečni, da se tuji časnikarji zanimajo za njihove cerkve. Ti Uptfje i resnim pogledom in oatrlmi, cul som ca ožganimi obrazi ao same postali del srbske pokrajine prav tako, kakor stoletni hrasti na pokopališču veličastnega roman-sko-bizantinskega samostana Visoki Dečanl, kjer sta pokopana oče in mati Koste Pečanea. Bog ve, v katerem planinskem zavetju zdaj KosUupkrlva svoje bolečine in svoje upe. Bog ve, iz katere votline da^e a prenosljivim radiom navodila svojim ljudem, ki danes vodijo isto borbo, kakor pred tridesetimi leti. Starec je zavit v tajinstvonost oje samota. Drugi, mlajši voditelji—prvi pisatelj, drugi vojak—so prevzeli njegovo mesto. Ime pisatelja je Dragiša Vasi*. Petdesetletni pisatelj, pisec knjig "1903", "Karakter i duh jedne organizacije" in mnogih drugih, je helgrajski odvetnik, WHAT 10 DO IN j AN AIR RAID Official—by th» U. S. O/Žic« of Civilian D*f«n$* I* KEEP COOM* Above all, keep cool. Don't \ok your heid. Do not srW'd the streets, avoid chaos, prevent dtorder and i havoc ' You can fool the enemy. It it eaiy. If plane« come over, il ki se je v balkanski in v prvi svetovni vojni boril kot rezerv-¡o/ ths loosl dgnsL •tay where you are. Don't phone unnecessarily. r The chance you will be hit ia «mall. It it part of the risk we must take to win this war. "Until an alarm, go about your usual buaincea and recreation in-the ordinary way. Think twios before you do anything. Don't believe rumon— spreading false rumors ia part of the enem^'t technique. Don't let him take you in. Know your air-raid warning. In general,it is ahort blaeta or riaing and falling pitch, on whiatlea or horns. The "all dearM ia a steady, tone for 2 minutea. Wstoh thtipspsr tor dssotiption (Thia la aubject to change.) 1 KÏi.laki ostrostrelci čakalo na Japoto v skrivališči, pri !*«f*. ni častnik. Iz teh vojn ae je vrnil z vero v potrebnost narodnega preporoda. V svojih zudnjlh leposlovnih delih je poatal neke vrste srbski Hemingway, S svojim prijateljem, srbskim pisateljem Slobodanom Jovanovičem» sedanjim podpredsednikom vlade generala Simovlča v Izgnanstvu, je v Belgradu ustanovil Srbski kulturni klub. Klubovo geslo je bilo: "močno arbstvo je jamstvo za močno Jugoslavijo". Vaaič je ognjevit srbski narodnjak, čigar olikano vedenje in blaga govorica zakrivata njegovo ognjevitost. Zelo je bil priljubljen med mladim arbskim razumnlštvom, a dejstvo, da je postal četniški vodja, daje staremu boijbenemu duhu te narodne organizacije novo, razumni-ško barvo. Verjetno je VsalČ človek/ki lahko z novo skupno ideologijo zbliža dljaštvo ln kmete. Drugi novi četniški voditelj je vojak po poklicu, Drsgsn ali "Draša" Mihajlovlč, štiri ln »o demdesetletni generaIštabn i pol kovnlk, ki je za svojo hrabrost v balkanski ln v prvi svetovni vojni, ko se je boril na solun skem bojišču, dobil mnoga vojaška odlikovanja hv sloves enega nahrabrejšlh častnikov ju goslovanske vojske. Pred letom dni je služIl v Ljubljani pri po-veljništvu mesta. Ko je nastala druga svetovna vojna, Je poveljeval 39. polku v Celju, kjer je med slovenskimi rodoljubi postal zelo priljubljen. Ob vpoklicu v Jugoslaviji aep-tembra 1. 1939 je polkovnik Mihajlovlč poslal vojnemu mini stru poročilo, v katerem ga je opozoril, da nespamet krajevnih politikov pomeni nevarnost za uspešno Izvedbo vpoklica ln za obrambno sposobnost jugoalo-vanake vojske. General Milan Nedlč, ki je sedaj na čelu srbske 'lutkarske uprave', je bil tedaj vojni minister. Na gornje opozorilo polkovnika Mihajloviča je odgovoril t ostrim ukorom. Ko ao sile ositče aprila 1941 napadle Jugoslavijo, je MihaJ lovlč, kl mu Je bilo znano, da Je jugoslovansko vrhovno povelj-atvo imelo v načrtu napad na Albanijo, naglo poelll svoja čete v to smer, ne da bi čakal na navodila. V žalostni zmedi, ki Je bila posledica jugoalovanak* nepripravljenosti na vojno In kl ao zanjo odgovorne prejšnje oblasti. Je polkovnik Mihajlovlč bil m*d redkimi častniki, ki ao pokarali oaebno pr!pravt)enost Njegova sijajna preteklost Je bila pohik ia lo ' . Ta duh In njegova pravljična 'hrabrost sta napravila Mihajlo-1 viča poafbno pripravnega za rtS- Await official information before taking any actlon> When the Air Raid Warden comes to your home, do what he tella you. He ia for your protection. He is your friend. * Ha will help you do your part to whip the enemy. We can do it. We will do it, if we atay calm and cool and atrong and alert U. 8. OFFICE OF CIVILIAN DEFCN8E. Fterella H. LaOuardia. Director. \ Washington. D. C. redne borbe v boaanakih ln srbskih, a snegom pokritih planinah. Zanesljiva poročila trdijo, da se osemdeset do slo tisoč mož bori v pokrajini od bosne do bolgarske meje. Zdi se, da Je vzhodni del, ki se bori v predelih okrog Zaječara, Niša in Parači-na, po večini sestavljen Is ostankov jugoslovsfuike vojska, kar j« Nemci niso mogli uničiti. Kmetje is bližnjih vasi se |>n družujejo malim četniškim oddelkom. Druge čete se borijo v zapadni Srbiji bltMi Bosne. Vojski ti-stih polkov, ki so bili obkoljeni v Bosni, so našli zavetja v hribih in planinah nad Pečjo in Novim Pazarjem. Hrbski begunci v tisočih prihajajo is Bosne, kjer Paveličevl vstašl koljejo Srbe, in se pridružujejo čet ni kom v borbi za svobodo ln za mašče-vunje. To je velika žalolgra Jugoslovanov, kl se niso hoteli pokoriti, čeprav niso bili pripravljeni za vojno. Vendar njihova >ricv m bila zamah. Pomagala Je mnogo utrditvi angleškega položaja na bližnjem vzhodu vellčevlh pristašev v Hrvatski. Ti pode Hrvate kakor sužnje v vojno. In končno žalolgra Slovencev, malega naroda, a komaj poldrugim milijonom prebivalcev do najvišje Intelektualne stopnje v Evropi. Nemci ln Italijani so si Jih razdelili kakor živino. Spodili so jih s posestev m polj. A zdi se, da so nan]e pozabili eelo prijatelji Jugoslavije v zamejstvu. Velika vzpodbuda bi bila sa Hrbe, Hrvate ln Slovence, če bi vodoli za sporočilo, da "niso pozabljeni iu da ne bodo pozabljeni". ' ■■P - Pijem v splošnem aamo pil Pa so še druge žaloigre .V.'Mg. došnoatno n. t«, le konjak. goslavijl. ¿aloigra Srbov, ki so najdrajk Je plačali, ki se še vedno bore proti zatiralcem, katerih število njihovih Žrtev gre v sto tisoče in ki jim tfrozi popolno iztrebljenje. ¿aIzigra Hrvatov, ki so jih dali v roke akupinl IÎV00 Pavel!-čevih vstašev, ki so Jih pripeljali Iz Italije in ki se je pozneje pomnožila za petdeset Oaoč Pa HUMOR ikotaka —Pomisli, vso noč nisem spni. —Zakaj pa ne? —Hotelir mi je «noči dojal, ds ml ne bo trebs plačati premičnine, če najdem v hotelu le eno stenico. No, pa sem vso noč iakal stenice. Prllošnosl 1 • —Kaj pa imenuješ prlložnust-no? ^ — Kmiu i pijem konjak. ;- Čudna šelja Podeželakl krojaCek se napoti a svojo zalogo hlsč v meato na kraniamki »«jem. Žena ga pred odhodom poknža in pravi:— lim ti, dragi rnoAlček, da bi se vrnil brez hlač. Naznanilo in zahvala Patvlafa ataa ja aa. aStabva aa ertjalallaei ia m»ww Utrni »o vasi. da ta Umu I «vole o+t ilatak i« brala« / SLAVKO ROTAR Rele* ja Ml S ofclobr. |ttl v tiara« bratu. Tam •ahv.ii*.« »raka Taoalw SkmèUu. taalri Lajal Sim*V te Oabrtjaiu Stmtttu Is eiairartlla Pa., bafcor •lodaèla» m loUâlioe baaada lo «vatiaai étuiingm LouU Qafliaa. Mary Softtt. ioa RaUk. Taoy Raiih. tuiafc Haraalio Malovac lafcra 8oal|aett* Kaata SaidataM. ioo ibort. SpmîU Améf Proae«. Jata S.hh UfcanU Truda«. Ramaolfc. KSoata. Aoéaia. Doo»l«Ur /USalo. Lovvooao. Jalto Taofééà. Tooy liOH Uuu SSatl Roamaa. VaiaaéM. Ioa Ulja«. Dafcav«. Maroo ta Mafà. Ma)la*4a aahvala vtem. bi »la dara»ali aa maéa «a aMabali ob mrtvaifcaoi adr«. dali a»lamablla aa »avavad aa pobooallMa to faalOMi. M aa oaaili brala. Eoaba aabvala tadt A^arjam to aaaoi ao «MaSa bo )• taUi aa mrfaaèbao» odra lo œereMwe« aavodu. hm ja Mla vaa labo lapa «trajaao. Abo ja baS«#a Ima if aiiWI. praal ma da Ma ovrgli Ti |m. aaoaaabijaoi alMali. so^vaj mlroo V hladni wmljU taluMl ^alali« Mart ja lo Laala Holar »lartil. Ma rita. aaatra lo fraoc bral. Jama« City Po PROSVETA ODPLAVLJENCI (Se nadaljuje.) Ob itirih popoldne ata prišla v uredništvo "Našega ¿asa" dva detektiva, se oblastno predstavila ter začela pestiti Jakoba, kje je bil pro- šlo noč. Jakob ju je debelo pogledal, nato pa preble-del. Kaj ju briga, jima je' odgovoril vidno vznemirjen. "Tako, nočete govoriti?" se je oblastno nasmehnil starejši detektiv teT pomežiknil z očesom svojemu tovarišu, češ, pravega ptička imata v rokah. MNo, midva vas ne moreva siliti, boste pa drugje bolj zgovorni * . .** ' Jakob se je s silo pomiril. "Če vama je toliko do tega: doma sem bil ves večer in vso noč do sedmih zjutraj." "Imate priče?" ^ "Ženo." "Samo ženo?H •Tudi ljudje, v čljih hiši stanujeva, bodo to vedeli." "A tako?" In mož se je domislil nečesa dru-ja. "Ali mi lahko poveste številko vaših čevljev?" "Seveda: nosim čevlje številka deset." Detektiva sta se spogledala ter še zmagoslavno nasmehnila. Nato je «Jarejši pokazal Jakobu umazan in zmečkan žepni robec. "Poznate U robček?" 1 Jakob je vzel robček v roke ter obstrmel. "Moj žepni robec! Kje ste ga dobili? Kaj, zlodja, vse to ppmenl?! P« ne —" "Never mirifi" ga je rezko prekinil starejši policist ter pokazal z glavo proti vratom. "Boste ifi zvedeli. Zdaj pojdete z nami!" "Z vami?!" Jakob je zazijal od presenečenja. "Kam?" Oni se je posmehljivo zareSal: "K županu na večerjo . .. Come on!" Zdaj se je Jakobu zdanilo v glavi in vedel je, koliko je bila ura. •Tako torej: čisto po ameriško, po californij-skem načinu!" se je trpko nasmehnil. "Dobri učenci, te podle duše . . In obrnjen proti Pucu: "Štefan, sporoči o stvari Zofiji in glej, da je preveč ne prestrašiš. Reci, da ni nič hudega in da ne bo vzelo dolgo časa, da se zadeva razčiati. Ne vem. kje so dobili U robec in kaj ima vsa zadeva opraviti a številko mojih čevljev, toda vzlic temu nimam strahu; bomo že izvedeli, kdo in kako so kuhali to kašo. In Weissa pokliči." Nato je oblekel suknjič in zimsko suknjo, nataknil na noge galoše ter se pripravil, da odide z detektivoma. In že je mislil oditi z njima, ko še ie nečesa domislil. "Štefan, se še spominjaš, da si mi rekel tedaj, ko sem prišel sem, da sem prišel v levji brlog in naj pazim na svoje korake?" se je obrnil k Pucu, ki je bil od presenečenja še otrpel kot lipov bog. Puc je prikimal. "Pa niai bogve kako pogodil," se je zaničljivo zasmejal Jakob. "V brlog sem res prišel, toda levov nI v njem, temveč zgolj — dehurji in strupene plazilke! . . ." Nato so odšli. i , Jazbec se je za njimi škodoželjno smehljal. IV. V preiskovalnem zaporu Tisto noč je Jakob prebil v nezakurjeni celici policijskih zaporov. Spati ni mogel že zaradi mraza, poleg tega so ga pa tudi vso noč pestili, da bi priznal "svoj zločin," česar Jakob seveda ni mogel storiti. Toda zaman je zatrjeval, da o stvari ne ve niti toliko kot policija — verjeti mu niso hoteli. Ko je uvidel, da je vsaka bese-ds zaman, je obmolknil. Proti jutru, ko je ves trepetal od mraza, jih je prosil, da bi ga dejali v toplejšo celico. "Pod- piši priznanje, pa te bomo prepeljali na toplo!" so mu odgovorili m učitelji. Jakob jih je prežimo pogledal ter se molče tesno zavil v svojo zimsko suknjo. "Nočeš, a?" je pobesnel glavni mučitelj, grob detektiv sirovega štirioglatega obraza in krutih črnih oči. "Pretoplo mu je.. se je obrnil k svojim pomočnikom, ki so razumeli njegov namig ter potegnili z Jakoba njegovo zimsko suknjo. Jakob je protestiral, zaleglo ni nič. Mučitelji so se mu .hudobno po-smehovali. "Ko se dovolj ohladi, se mu bo razvezal jezik . . ja menil vodja mučiteljev. "Mraz imenitno droM trde orehe . . " Nato so odšli ter ga pustili samega. In vsake pol ure so se vračali. "Si se že ohladU? Boš govoril?" Jakob je molčal. "Dobro, pa še čakajmo .. Zjutraj se je posrečilo Weissu priti k s^>je-, mu klijentu. Jakob ja bil izčrpan od muk ire-tekle noči, bil je vea prezebel, oči so mu bile rdeče obrobljene, toda glavo je držal pokonci. Nedolžen je bil. Proti Weissu je potožil, kako grdo so ravnali z njim vso noč. Weiss je prikimal. "Znano mi je, kako policija izailjuje 'priznanja' iz svojih jetnikov, aU zaenkrat *mo napram tem metodam še brezmočni — sadistom prijajo in dokler bodo imeli vsepovsod po-tuho, se jih bodo lahko nemoteno posluževali. Dobro, da vas niso še drugače mučili ... No, da le ni bilo hujšega in da jim niste priznali..." "flisem imel kaj priznati!" se je trpko nasmehnil Jakob. "Vse skupaj je ogabna zarota, da se me uniči!" Weiss je prikimal ter ga začel izpraševati razne podrobnosti. Nato se je poslovil z zagotovilom, da se bosta videla čez nekaj ur pred preiskovalnim sodnikom. •Tudi preiskovalni sodnik, majhen, postaran možak zveriženega obraza in sovražnih ppgle-dov, ni izvabil Jakobu nobenega priznanja. "Nič več ne vem o tej stvari, nego kar sem Čital v časopisih," je izjavil Jakob. "Sicer sem pa tudi odločen nasprotnik naailnega obračunavanja z nasprotniki In končno je vse skupaj očitna zarota proti meni, da bi me uničili!" "Vsi komunisti trdijo tako — kadar jih imamo v pesteh!" se je strupeno nasmehnil sodnik ter odločil, da ima Jakob ostati do nadaljnega v preiskovalnem zaporu. Jakobove ustnice ao se skrivile v trpek nasmeh. 'Tako, tudi komunista so napravili iz mene, da bi me lažje pokopali!" je pogledal svojega odvetnika. "Podleži!" Weiss je protestiral ter zahteval, naj sodnik Jakoba spričo pomanjkanja tehtnih dokazov izpusti na prosto. Sodnik je odklonil. Nato so Jakoba odpeljali v preiskovalne zapore okrajne ječe. Ko je Jakob v spremstvu svojih stražnikov 'Izstopil pred okrajno ječo% policijskega avta, se je nudil njegovim očem zanj dokaj nenavaden prizor. S kratkimi puškami oboroženi policisti so gnali po kamenitih stopnicah troje u-jetnikov, spetih za roke z dolgimi verigami, ki so se vlekle po tleh; očitno je bilo,, da so morali biti ujetniki člani kake zločinske gange. Jakob jih je radovedno ogledoval. Dva izmed ujetnikov sta bila na oči že blizu štiridesetih, bila sta mrkih obrazov, preko katerih je zdaj pa zdaj hušknil porogljivo uporen nasmeh in v očeh jima je gorelo prezirno sovraštvo? videti je bilo, da sta takih reči že vajena in da ju ni nič strah. Tretji ujetnik pa je bil še mlad, jedva osemnajst bi mu jih prisodil človek, te-nak mladenič drobnega, nežnega obraza, ki ga je pokrivala smrtna bledica in prepadenost in široko razprtih črnih oči, v katerih je plahutala nepopisna groza. , Jakoba je presunilo, ubogi mladič se mu je zasmilil. "Siromak ubogi!" ga jen pomiloval* na glaa. < (Dalje prihodnjič.) m? Takrat Obsojenci Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) * Anarhist!" se je zgrozil le-monatar, plosknil je z rokami, stekel po škarje, in minuto kasneje se je zgodilo tako, da Aiiiks ne bi bil mogel več zleteli, niti če se ne bi bila zaprla za njim nemila vrata iz palic, ki so stale nagosto in so bile trden hrastov les. VI. Kdo ve, koliko dni je preteklo? Kdo ve. koliko noči? Kdo pomni žnlcmt. ki je šla preko jetnika* Kdo »tehta obup. ki je Km lil njegove oči? Kdo vidi duto tistega, ki čuti, da mu ni rešitve* Ailiksova ječa je stala v takšnem kotu. da je le oddaleč poslušal glasne razgovore kurje druiine; nobena kokošja steza ni vodils tam mimo, in le včasih se je ustavil pred vrati kokot alt puta, s pogledom kakoi na iiobčcnca. ki je proklet in ne sme ntkdsi, oj nikdar več na/aj med drhal, ki ga je >ahla ip poniževala Zdaj. ko ga niso več motili nauki in blagi nasveti, ae mu je tem češče zagrebalo hrepenenje v modrino, knk<«r čisto je/et bič* prodnega dna je globvlo nad jablanami. Tam je bilo veselje in luč, tam prostor in svoboda: o, tam,—o, tja! Ali ni ceste? Ni pota? In nezaceljene rane, ki jih je zadobila uboga glava, ko se je razbijala ob stenah, odprtih in vendar neprodir-nih, so odgovarjale s skelenjem in s temnimi kapljami, tako blazno pologoma pblzcčimi v oči: "Nikdar! Nikdar!" Včasih je zaglodal visoko, visoko, skoraj že čisto vrhu neba, veliko ptico, ki je stala v razprostrtimi krili. Stala je, pa naenkrat je zamahnila s perotjo in se je pognala v krogih do solnca; obvtsela je v nedosežnosti, dva hipa samo, pa je udarila v dolino kakor strela z božje dlani, ln ko se je obrnila kraljevska ptica, so bile prekinprek vse zlate njene prsi, kakor da so se razžarele v plamenih višave. Včasih sta se lovili dve takšni ptici. In včasih, ittfltoltdaj. je pri šel iz tistih daljav takšen krik. tako dívjl, brezmejnosti žejen še pod oblaki, tako krasen, ves prost . . . "Aiiiks!" je zakričal jetnik in m» je vrgel med palice "Aiiika! To »cm jaz' Svoboda kliče . . . Tudi moje prsi so zlate' Tudi jaz imam krila, da bi ar kosal z jutranjimi žarki1! Izpustiti* me! Usmiljenje, milost, vi brezsrčni- ki! Aiiiks! Aiiiks, to sem jaz . . . Bratje kličejo pod nebom, in jaz se dušim in poginjam zaprt! Aiiiks, Aiii . . ." Toda svobodni bratje so bili predaleč, vetrovi neba so mirno hiteli svojo pot, gluho so bežali oblaki, in ljudje, ki so poslušali z živimi ušesi, niso razumeli tožba, niti jih ni razumela družina na kurjem dvoriščii^. Medtem pa je pravilo hrepenenje svetle bajke, nejasne in napol gotove izprva, ali dan za dnevom in noč za nočjo podob-nejšem resnici: o daljnem letu, o burjah in viharjih, o nedostopnosti pečin, o plenu, zagrab-ljenem v prostosti. In nekoč,— bilo je takrat, ko je skopnels bela zima in je od juga zadišalo po zemlji,—nekoč ao izpregovori-le sanje o podrugi z enako bistrimi krili, o ptici enako zlatih prs ln o željah, nikdar še izpolnjenih . . . Zašumele so s pesmijo orkana o koprnenju preko solne in zvezd, o begu družice nad goščavamj. in o divjem objemu »redi zrakov, o ljubezni s srdom in sladkostjo ... . In glej, tisto jutro je udarila takšna ptica med kurjad. Aiiks je zaduhal kri in je videl roparja. kako je s kremplji odnesel žrtev-k oblakom. • Atltki/ Aiiiks! Zasekal je s kljunom v lastne prsi. Pil je svojo lastno kri. In Donald M. Nelson, član odbora sa produkcijo bojne oprezne. zasadil kljun: da pogi: pa je prišla enooka mati Brtoncela in je nesla zvrhano čepinjo koruze v skrbnih rokah; in ko je videla, kaj se je zgodilo, je poklicala sina leme-natarja. Razlila sta mu oljarna krvave rane ter sta ga omotala vse prekinprek; v raznovrstne cunje sta ga povila in sta ga zavarovala na debelo. "Da se ne bi ugonobil po ne-spameti!" je dejala gospodinja. "Da se ne bi ugonobil!" je ponovil lemenatar. Aiiiks pa je nehvaležno klju-val naokrog: "Puatita me, okrutnika! Samo izpustita me na svobodo, na široko, za onimi, ki jadrajo po višavi! Prostost mi dajta, nje vetrovi sami bodo celili moje rane!" Črni mož ip enooka starka ga nista razumela in sta šla. Aiiiks pa je obležal sam in je poginil od gorja. "Aiiiks! Aiiiks!" je zaklicalo iz podsolnčja. \ Padla je noč. Takrat se je potegnila senca izza vogala in stražnik Sultan ni zalajal nad njo. Bil je šepavi kavalir, s črnim plaščem kakor oblak teme, s klobukom kakor streha, « ko-zlovsko brado, oči kakor dve le-Ščerbi v mraku ... In kakor da ni gostih palic, je segel v ječo ter se dotaknil mrtvega z obema rokama; dvignil je roke, in glejte, pramen ognja se je potegnil za njima kakor curek jutranje zarje. Takrat pa je kavalir razmahnil z rokami, in roke so se strnile s plaščem v dvoje širokih peroti, in kavalir je bil namah ves ognjen kakor steber ob Rdečem morju. Takšen je* splaval preko doline. "Aiiiks, Aiiiks!" je zavriskalo izvisoka. In človek, ki je stopal med njivami proti domu, se je stra-homa odkril, videč krvavo ptico, ter je storil velik križ, rekoč: "Varuj nas, gospod Jezu Kri-ste, izkušnjav hudičevih, zdaj in na vse večne čase, Amen!" Maribor nekdaj in do okupacije, (Nadaljevanje.) Avstrijska uradna statistika ugotavlja, da je bilo leta 1910 v Mariboru 72.05% tujcev in le 27.05% domačinov (leta 1900 je bilo 89.7% tujcev in }0.3% domačinov). — Leta 1910 je bilo med 26,593 Mariborčani le 35.4% mariborskih domačinov (v Maribor pristopnih), drugi večji del prebivalcev je pa bil pristojen v druge kraje avstrijske države, in sicer 13% v kraje z izključno nemškim občevalnim jezikom, 51.6% pa v kraje z izključno slovenskim občevalnim jezikom. To se pravi, da je stanovalo leta 1910 v Mariboru 13,711 ljudi iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik. Od onih 35% mariborskih prebivalcev, ki so bili v Mariboru domačini, je pa gotovo vsaj ena polovica (51.6%) bila zopet iz slovenskih krajev (kar bi se dalo s številkami o ljudskem štetju leta 1900 dokazati, vendar virov nimamo pri roki). To se pravi, da je bilo leta 1910 v Mariboru 18,419 ali 70% vsega prebivalstva iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik, torej Slovencev. Vendar je nemška statistika takrat javno ugotovila in še danes te ugotovitve tudi resni ljudje ponavljajo, da je bilo v Maribo-t ru le 3823 ali 14% Slovencev in 22,657 ali 85% Nemcev. " Maribor—slovenski Našo trditev, da je bila velika večina mariborskega prebivalstva leta 1910 slovenska, dokazuje tudi poročilo statistične komisije, ki pravi, da se čuti pri doseljevanju v mestu Mariboru močan dotok' iz krajev mariborskega in ptujskega okrajnega glavarstva in pa "pomembno" dodeljevanje iz slovenskega dela Štajerske dežele proti nemškemu delu, kar se je opazilo tudi že leta 1900, in da to priseljevanje ogroža nacionalni karakter posameznih okrajev. Ta ko je bilo s številkami ugotovljeno, da je stanovalo leta 1910 v • Mariboru naslednje število ljudi, 'ki so imeli domovinsko pravico v okrajih s slovenskim občevalnim jezikom: Celje 1,146, Konjice 105, Ljutomer 622, Maribor 5,823, Ptuj 2,394, Brežice 502, Slovenjgra-dec 365, Dežela Kranjska 919, dežela Goriška 140. Skupaj 12,- V krajih z nemškim občevalnim jezikom: Dol. in Gor. Avstrija 1,197, Nemški del Štajerske 1,737, Rad gona 439, dežela Koroška 717, dežela Tirolska 198, drugi nemški kraji 556. Skupaj. ..,744. Iz drugih krajev, ki niso bili 'nemški (Istra, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, Bosna, Češka, Moravska, Galicija) je bilo 1693 (Dalje prihodnjič)___ i • < T Najnovejša knjiga amerUkega+lovenskega pisatelja, Louisa Adamiča je TWO-WAY PASSAGE i ki vsebuje nasvete, kako poraziti proti-demokratične sile, katere groze uničiti bodočnost sveta. Izborno delo. Vsak, ki razume angleščino, bi moral citati to knjigo. *2 .50 CENA s poštnino vred d V zalogi imamo (udi druge knjige Louisa Adamiča. 0 t / ■ Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE A VE. CHICAOO. ILLINOIS 'i t i, si ap ii prebivalcev, iz beljašnega glavarstva 159, iz velikoškega 145 in iz celovškega 88 prebivalcev v Mariboru, dočim jih je bilo iz ogrskih krajev (največ iz Prek-murja) 612. Torej je stanovalo v Mariboru leta 1910 v celoti okroglo 4500 (zaradi korekture za Koroško in Radgono) Nemcev in okroglo 12,500 (zaradi korek-, ture) Slovencev, ki niso bili v Maribor pristojni. Če bi še upoštevali število onih, ki so že bili mariborski domačini, bi zopet dobili številko, ki smo jo že gori ugotovili. Da nam ne bo mogel kdo očitati, da smo poljubno ugotovili okraje s slovensko večino in da smo številke svojevoljno postavljali, navedemo še podatke prebivalcev po občevalnem jeziku onih krajev in dežel, ki pridejo v poštev, kakor jih je objavila za leto 1910 dunajska uradna statistika. Bilo je v okrajnih glavarstvih leta 1910: Maribor: Slovencev > 75,185, 80.45% (88.51); Nemcev 18,221, 19.49% (11.44). Ptuj: Slovencev 76,943, 96,03% (97.14); Nemcev 3,178, 3.96% (2.85). Celje: Slovencev 112,598, 96.-90% (97.77); Nemcev 3,522, 3,03% (2.}9). Ljutomer: Slovencev 24,709, 94,29% (94.98); Nemcev 1,493, 5,70% (5.00). Konjice: 19,889, 90.31% (93.19); Nemcev 2,130, 9.67% (0.87). Slov. Grad: Slovencev 35,885, 83.18% (85.44); Nemcev 7,241, 16.79%, (14.51). Breijce: Slovencev 48,344, 97.» ^74% (97.71); Nemcev 1,090, 2.20% (2.25). Radgona: Slovencev 3,288, 9.-10% (10.11); Nemcev 32,835, 90.-89% (89.87). Koroško: Slovencev 82,212, 21.24% (25.08); Nemcev 304,287, 78.61% (74.82). Beljak: Slovencev 17,702, 23. 93% (33.09); Nemcev 55,918, 75.-59% (66.68). Velikov.: Slovencev 39,518, 77.30%. (80.34); Nemcev 11,585, 22.66% (19.64). Celovec: Slovencev 17.007, 24.-21% (32.24); Nemcev 53,211 ,75.-73% (67.69). TOREK, 1«. DEm^ navedem procenti m i.J* Štetje leta 1900). JU(lk Iz obojih podatkov p^ n„ , težko skoraj točno «gcLu J ga števila mariborsk.h prI* * so pri ljudskem * 1910 stanovali v Mariboru nI bili iz slovenskih krajev ,n rej tvoril, veliko Večinu * borskih prebivalcev. Slovenci in Nemci se , ljudskem štetju 1910 ocenjev za pripadnost k narodnoT občevalnem jeziku Pod obče» mm jezikom je pa avstrijska st tistika razumela oni jezik ki ga je moral prebivalec v vsi danjem življenju posluževati, radi prilik in razrner. v kater je živel, in niti ni dopuščala ( bi se ocenil oni jezik, ki se prebivalec poslužuje v družii Tako so\zapisali za Nemca kogat,> kV je le količkaj zn nemško. In poročilo avstrijs statistične komisije tudi pn« da so imeli pri določanju obe valnega jezika glauio bese števni komisarji in drugi torji, ki so sodelovali pri skem štetju. Ni čuda, da so nen ški mariborski števni komisai našteli v Mariboru toliko Ner cev, kolikor jih v resnici ni bi in je poznejša uradna predela' popisnega materiala postavi "objektivno" delovanje števri komisarjev, v Mariboru m»4a£ (Konec prihodnjič.) 'S zri fa lju nei Najzanesljivejšo dnevne di lavsko vesti so v dnevniku "Pri sveti." Ali jih čllsts vsak dii .O SHOPPtM-O BAYS m. O^.SUPPiftS fOR oAo, Uv> r TISKARNA S.N.P.J sprejema VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice la shode, visltnlco. časnika, knjls koledarja* letaka Itd. v slovenskem« hrvatskem, slovaškem, češkem, angleška« Jeziku la dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PX D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarno.—Cono smerne. jttjsko dalo prrs m Pišite po Informacijo na naslovi SNPJ PRINTERY 2957-56 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILL1N0 TEL. ROCKWELL 4004 naročite si dnevnk prosveto Po sklopu 11 rodno konvencijo so lahko naroči na Uit Pro.»aio ia prišteje eden. dva« tri. štiri ali pot členov Is one druiioe k eni naror niai. Ust Prosveta slano sa vse enako, sa člane sli neilana » w » ono letno naročnina Eer po členi še plačajo pri ase.ii.entu S1M « tednik, ao jim to prišteje k naročnini. Torej sedal nI nroka. raci da jo list pcedrag sa člane SMPJ. Ust Prosveta je vaia Uiinina gotovo Jo v vsaki društai nekdo. Id bi rod čital list vask dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «m SNPJ, ali če se prosell proč od družine ln bo sshtevsl asm «voj w tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skup* naročena na dnevnik PSSsveto, to takoj nsznaniti uprsvniltyu llSu; in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako trg» stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum is to vsdto narocn.a Cena listu Ri os veta jot Za Zdruš. dritovo la Kanado UM 1 tednik la----4J§ S tednika la______•«•• % tednika ta------2.40 4 tednike fas.______1J0 « tednikov ta._ mit Za Evropo Je-------------.-JU» . ^ Iapolnlte spodnji kupon, prllošite potrob^o ^¿T«.»^ Moaer Order v pismu In si noročite Prosveto. list. ki |e «•»' __ PROSVETA. SMPJ. MST Sow La wo dale Ave. OL Za Cicero ta Chicago ja.. I tednik la— — t Mft11" la...»............. 3 tednike la. ~ « 4 tednike la I tednikov ta...........- rw 4.30 S 10 3.10 ? 2.70 1^0 Priloženo pošiljam naročnino so list Prosvolo vsoto f I) t— ....................CL Sruštvs it. Naslov_ i Ustavite članov aaojo ta* pripišite k mo,I -ročn^ od S) — S) _ 4) — ai — d ¿ruti** *». d droit" CL društva CL dw*tva t