%A70 din - Leto XXXIX - Št. 61 KRANJ, petek, 15. avgusta 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO od sredi največje žive Jutri nh ii |t" Al. uri bo pri planinskem 0^ Kofcah pod Košuto odkrito Dojen' i ^^odu grup« odredov z sko. prek Gorenjske na Štajer- stran 2 Cene gor, cene dol Tržni inšpektorji na Gorenjskem v prvih dneh po uveljavitvi odloka o vračanju cen niso ugotovili nepravilnosti, končno sliko pa bodo dali nadaljnji pregledi. stran Bo elektriko Podražil prispevek? p kletni obračun poslovanja je Kazal, da za pokritje vseh stro-ov v elektrogospodarstvu in jj^ogovništvu letos 173,6 mili-dav? ^^narJev ne 00 zadoščalo in J vodo potrebovali 214 milijard narjev skupnega prihodka. Po-v cala naj bi ga oktobrska podra-elektrike ob prehodu na ^Je zimske tarife. Kolikšno bo n pišanje, še ni znano; odvisno ■ i bi bilo od inflacijske stopnje rasti izdel- k -««»u cen industrijskih kakor narekuje samoupra-% S^0razum 0 skupnih elemen- ener Za določanje cen električne Na sčine stvu Pla §ne v državi. Priporočilo republiške skup-pa so v Elektrogospodar-Pripravili predlog, po kate-naj bi prispevek za razvoj , sevala tudi gospodinjstva, ka ^r ga že plačujejo drugi porabni-• Namenjen naj bi bil naložbam L e^ektrarne, transformatorske 2 staje in prenosno omrežje ter Posodobitve premogovnikov. Z JlIn naj bi v prihodnjih štirih le-■ n zbrali okoli 70 milijard dinar-hoH ^r^sPevek naj bi upeljali pri-Je leto, kilovatna ura pa bi la zato v gospodinjstvih dražja ^ketjino. 'ia~L: KmetJe> sadjarji in nase-He' jih pesti pomanjkanje pit-kaiH°^e' si želii° m°če, vsaj ne-daJRevnega deževja. — F. Per- Neprimerni turistični prijemi Turizem smo ljudje ... Primer, kako so »na sončni strani Alp« ravnali s turisti zasebnik in pri njem (nezakonito) zaposleni delavci. Letos so se ušteli tisti, ki so hiteli nakupovati šolske potrebščine, saj so se zvezki te dni pocenili za 30 odstotkov. V kranjski knjigarni so nam povedali, da so zadnje dni dobili dosti učbenikov, še vedno pa ni vseh za sedmi in osmi razred, ker so novi. Manjkajo tudi učbenik srbohrvaščine za peti razred, matematike za prvi in drugi ter slovenščine za prvi razred. Gneča pa je seveda zlasti ob popoldnevih v knjigarnah vse večja. Foto: F. Perdan V Kranju se začenja sejem Kranj, 15. avgusta — Predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Grašič bo danes ob 10. uri odprl 36. mednarodni gorenjski sejem. Že včeraj pa je bila na obisku v Kranju delegacija avstrijske gospodarske zbornice. Tradicionalna poslovna pa tudi turi-stično-zabavna prireditev bo letos trajala do 24. avgusta. Zanimanje zanjo je bilo med razstavljalci zelo veliko, saj so zasedli vseh 70 tisoč kvadratnih metrov notranjega in zunanjega sejemskega prostora v Savskem logu. Na sejmu sodeluje prek 700 neposrednih razstav ljalcev, ki posredno zastopajo prek 1500 proizvajalcev različnih izdelkov. Kot je že v navadi ob tej prireditvi, bo vsak večer na sejmu zabavni program, nastopal pa bo vedno drug ansambel. Privlačnost sejma pa bo tudi tokrat raznovrstna sejemska ponudba. Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem pa je že včeraj obiskala delegacija avstrijske gospodarske zbornice in inštituta za turizem. V okviru jugoslovanskega dneva na celovškem sejmu in tradicionalnega sodelovanja s kranjskim sejmom so se pogovarjali, kako bi dosedanje oblike sodelovanja še bolj razvili. A. Ž. Izgube štirikrat večje Kranj, 14. avgust — Polletni obračun poslovanja gorenjskega gospodarstva je pokazal, da so izgube štirikrat večje kot lani v tem času, znašajo (brez Rudnika urana Žirovski vrh, ki je v ustanavljanju) 2,6 milijarde dinarjev. V elektrogospodarstvu Gorenjske so obračunali 44 odstotkov teh izgtlb"; gostinci 32 odstotkov in lesarji 24 odstotkov. Izgube predstavljajo 35,3 odstotka razpoložljivih sredstev rezervnih skladov oziroma 10,6 odstotka sredstev za akumulacijo, torej niso zelo problematične. Izvoz na Zahod manjši Kranj, 14. avgust — Izvoz gorenjskega gospodarstva je bil v prvi polovici letošnjega leta 9 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, vendar na račun večje prodaje na Vzhod. Klirinški izvoz je bil namreč kar za 33 odstotkov večji, konvertibilni pa je upadel za 3 odstotke. Pri uvozu pa so se stvari sukale drugače: celoten uvoz je bil večji za 4 odstotke, pri čemer je bil uvoz z Zahoda za 8 odstotkov večji, uvoz z Vzhoda pa za 10 odstotkov manjši. Pokrivanje celotnega uvoza z izvozom je tako pozitivno, in sicer za 12 odstotkov, konvertibilnega pa negativno za 13 odstotkov. Vsak dan dva metra bližje Evropi S skromno slovesnostjo so na Hruši-ci začeli vrtati predor, čez tri leta pa bi bili pri delu v treh izmenah na meji z Avstrijo. stran 7 36. mednarodni gorenjski sejem Z današnjo otvoritvijo 36. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju se začenja velika tradicionalna kranjska veselica, ki bo trajala do 24. avgusta. strani 9 do 16 Navzkrižni ogenj ukrepov Izvoz je lani povečeval skupni prihodek gorenjskega gospodarstva. Letos so se stvari temeljito zasukale — zmanjšuje ga. Ni nam več treba govoriti na pamet; tu so podatki, ki so jih v torek na časnikarski konferenci povedali predstavniki kranjske podružnice SDK, ko so potegnili črto pod polletni obračun poslovanja gorenjskega gospodarstva. Celotni prihodek se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 90 odstotkov; prihodki, ustvarjeni na tujem trgu, pa so bili večji za 51 odstotkov. Tako se torej polletni izvoz odraža v dinarjih, po prispelih prilivih. Izvozne poslovne odločitve so torej težke. Malce so jih olajšali novi ukrepi zvezne vlade, vendar je iz gospodarstva že slišati bojazen, da bodo imeli kratek dih. Nič manj niso težke tudi druge poslovne odločitve, saj so v navzkrižnem ognju predpisov, ki imajo nasprotujoče si učinke. Če pogledamo indeks 202 pri stroških amortizacije, lahko pohvalimo njeno povečanje, saj predstavlja hitrejše uvajanje postopne revalorizacije in dejanske vrednosti osnovnih sredstev. Vendar pa — na drugi strani je akumulacija, s katero so povezani osebni dohodki! Kot vse kaže, pa gorenjskemu gospodarstvu le še ne gre tako slabo, da bi množično, v negativnem smislu, povzelo spremembe zakona o skupnem prihodku. Še vedno jih lahko puščajo kot možnost za zelo slabe čase. To kažejo tudi podatki o obrestih, saj prihodki od obresti beležijo indeks 239, stroški od obresti pa indeks 232. Razlika je sicer majhna, toda še vedno pozitivna. Na Gorenjskem je živahna investicijska dejavnost, saj gradimo 520 objektov v vrednosti 148,3 milijarde dinarjev, letos pa so začeli graditi 99 objektov v vrednosti 46,3 milijarde dinarjev. V pretežni meri gre za objekte, ki imajo širši pomen, ne zgolj gorenjskega- Vrtine pod Karavankami — Na Hrušici pri Jesenicah so začeli vrtati karavanški predor. V treh letih bodo zgradili zahodno predorsko cev, a je prvo leto zaradi nove tehnologije še ne bodo betonirali. Vrtali bodo z vrtalnimi stroji avstrijske firme Pollenskv-Zollner, vendar vseh še niso pripeljali na gradbišče. — Foto: F. Perdan Dovolj vode iz pip Srednja Dobrava — Po zboru krajanov krajevne skupnosti Srednja Dobrava, ki so se zbrali zaradi pomanjkanja pitne vode v Upniški dolini v radovljiški občini, je Komunalno gospodarstvo Radovljica skupaj z izvršnim svetom občinske skupščine zares hitro ukrepalo. Že v petek, 8. avgusta, so vodo potrošnikom v dolini prenehali zapirati. To jim je uspelo tako, da so na Kroparici, tristo metrov višje od sedanjega zajetja, zajeli dodatnih deset litrov na sekundo. /-\ MERKUR kranj ni^>c,ne, morja in sonca na pretek — Avgust je še vedno počitniški da ?ec' Jadranska obala, še posebno njen istrski del, je polna. Pravijo? tt|./>0 turistični promet približno takšen kot lani. Med istrskimi poči-pr., °yalci je tudi veliko Gorenjcev. Letujejo v počitniških domovih, i Policah, počitniških hišicah, skratka globini žepov primerno. Proti *uV ?U meseca se bo počitniški val umiril. Upajmo, da bo tudi prihodka -°. *a"to* P" letovanju gorenjskih delavcev bi lahko še marsikaj Ce^ed'l>. združili denar in ne reševali problematike letovanja delavki * ra*drobljeno. Mogoče ne bi bilo napak, če bi delovne organizacije, li ,Inaio domove ob morju, le-te izmenjevale in delavci ne bi bili prisi-• ^ *u vedno letovati na enem mestu, (jk) — Foto: F. Perdan "M ^""T---.- 36. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 15.-24.8.1986 BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE KMETIJSKO-GOZDARSKA MEHANIZACIJA REZERVNI DELI POHIŠTVO, BELA TEHNIKA KONFEKCIJA, DEKORATIVA VRSTA UGODNOSTI IN SEJEMSKE CENE 0 VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM (MMSMEEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Burmanski premier na obisku Beograd — Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikuliea je prispel k nam na obisk predsednik vlade Socialistične republike burmanske unije U Maung Maung Ka. Burmanski voditelj se je že pogovarjal z najvišjimi predstavniki naše države, obiskal pa je tudi nekatere delovne kolektive v Srbiji. Vabljive razprodaje Ljubljana — V ljubljanskih trgovinah in tudi v drugih slovenskih krajih se začenja sezona razprodaj. Trgovci pravijo, da so razprodaje magnet za kupca, saj je zanimanje veliko. Posamezni izdelki so cenejši tudi za 40 odstotkov. Seveda pa vse blago ni vedno tudi kvalitetno. Marsikdo je po vrnitvi iz trgovine doma ugotovil, da je kupil mačka v žaklju. Dve novi brezcarinski prodajalni Ljubljana — Kompas iz Ljubljane nadaljuje z gradnjo brezcarinskih prodajaln na mejnih prehodih. Prvo takšno prodajalno je Kompas zgradil na Ljubelju. Naša največja turistična organizacija je ta teden začela graditi dve novi prodajalni in to obe na Gorenjskem. Prva bo na mejnem prehodu Korensko sedlo, druga pa na prehodu v Ratečah. Do letošnjega dneva republike naj bi bili obe brezcarinski prodajalni že zgrajeni. Vode že manjka Ljubljana — Zaradi dolgotrajne suše nekateri predeli Slovenije že občutijo posledice hudega pomanj- kanja vode. Za_zdaj imajo največ problemov na Obali, kjer morajo vodo že razvažati s cisternami, ha pomoč pa so tudi že poklicali pripadnike JLA. O hujšem pomanjkanju vode poročajo tudi iz nekaterih koncev Štajerske. Razstava turistične ponudbe Ljubljana — V Potrošniško-irf» formativnem centru v Ljubljani so odprli razstavo Ponudba turistične Slovenije. Razstava bo odprta do 12. avgusta, na ogled pa so izdelki prehrambene industrije in pijače ter domača in umetna obrt. Zanimivo je, da so na razstavo povabili le tiste izdelovalce domače in umetne obrti, ki so bili pohvaljeni na nedavni razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. Zahteve po podražitvah dežujejo Beograd — V času prizadevanj za uresničitev sklepa zvezne vlade o vrnitvi cen na junijsko raven, pri čemer še ni prav velikih učinkov, že dežujejo zahteve po novih podražitvah. V zveznem zavodu za cene so povedali do so med 25. junijem in 8. avgustom prejeli kar 1838 zahtev po podražitvah. Predlagani odstotki podražitev so marsikje astronomski. V zavodu pravijo, da bodo do vseh zahtev izredno strogi in da bodo dovoljevali le tisto, kar je nujno in gospodarsko upravičeno. Sinteza oblasti in stroke Beograd — To naj bi bilo bistvo odločitve zveznega izvršnega sveta, da v svoje delo in v delo zveznih organov vključi čim več priznanih strokovnjakov. Glavno merilo bo strokovnost, ne pa, od kod posameznik prihaja. . -jk Slovensko javno mnenje Ljudje zahtevajo imena Raziskava Slovensko javno mnenje je spraševala 2053 naključno izbranih ljudi v 420 krajevnih enotah Slovenije tudi o tem, kaj menijo o sredstvih javnega obveščanja — o časopisih, radiu in televiziji. Rezultati kažejo, da ljudje zahtevajo resnično, popolno in pravočasno informacijo. Na vprašanje »ali menite, da morajo sredstva obveščanja objaviti vse resnične informacije, pa čeprav bi lahko zbudile med ljudmi negotovost, ali ste proti temu« je 74 odstotkov vprašanih odgovorilo, da morajo objaviti resnico. Več kot polovica anketirancev je tudi izjavila, da mora naš človek, če želi biti obveščen o dogajanjih doma in po svetu, brati tuje časnike, poslušati tuje radijske postaje in gledati tuje televizijske programe. Ljudje so tudi siti prikrivanja, mižanja pred družbenimi problemi in ljudmi, ki so nas privedli v krizo. Kar 85 odstotkov vprašanih je namreč izjavilo, da morajo sredstva javnega obveščanja objaviti tudi imena tistih, ki so odgovorni za nepravilnosti in napake v gospodarstvu in politiki. Če sodimo po odgovorih anketirancev, najbolj kritično razkriva vzroke negativnih družbenih pojavov tednik Mladina —- glasilo republiške konference ZSMS, najbolje omogoča bralcem izražati lastna mnenja Nedeljski dnevnik, najbolj objektivno poroča o soočanju različnih, tudi konfliktnih mnenj in interesov, dnevnik Delo, ki je na prvem mestu tudi pri prenašanju predvsem uradnih stališč in sklepov ter pri nezadostnem in pomanjkljivem seznanjanju bralcev z bistvenimi problemi družbe. Ljudje cenijo Mladino predvsem zato, ker odpira nove teme, je kritična za vsako ceno, odpira vprašanja, ki so bistvena za družbo, in kritično analizira družbena dogajanja. (cz) Kruha dovolj v vseh trgovinah Jesenice, 11. avgusta — Ko so člani jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o preskrbi v jeseniških trgovinah, so ugotovili, da je na samih Jesenicah zadovoljiva, problemi so le v Kranjski gori in v Podkorenu. Zato je že skrajni čas, da začne ABC Pomurka — delovna organizacija Golica z Jesenic, graditi trgovsko središče pred Kranjsko goro. Jeseničani želijo, da bi trgovine bolje uskladile obratovalni čas, zato je v pripravi samoupravni sporazum, ki naj bi ga podpisale trgov- ske delovne organizacije in potrošniki. Ko so jeseniški inšpektorji štiri dni pregledovali preskrbo z osnovnimi vrstami kruha, so ugotovili, da ga je v vseh trgovinah dovolj, ponekod še več kot 30 odstotkov. Slabše pa so Jesenice preskrbljene z drvmi in premogom, zato bodo skupaj z Merkurjem posredovali na republiškem komiteju za tržišče, da bi bila Gorenjska s premogom in drvmi bolje preskrbljena. Saj so prav na Gorenjskem najbolj mrzle zime v Sloveniji. rj s. Ulice v Ribnem Ribno, avgusta — V Ribnem je 180 stanovanjskih hiš, razen teh še 39 počitniških hiš na planini Talež. Po vojni se je vas precej razširila, zgrajene so bile nove ceste, stare pa so razširili in podaljšali. Naselje je ob vsem tem postalo nepregledno, kar so še posebej občutili ljudje, ki so prvi obiskali Ribno. Velikost naselja in njegova nepreglednost sta bila tudi glavna razloga, da so se v krajevni skupnosti odločili za uvedbo ulic in za poimenovanje posameznih naselij. Naj jih naštejemo: Bodeška in Savska cesta, Izletniška, Selska, Koriten-ska, Partizanska, Šolska, Gorenjska in Triglavska ulica, Pungart, V Dobje, Za Pižem, V Blata in Talež. Denar za nabavo tablic s hišnimi številkami in za vse druge izdatke bo zagotovila občina iz svojega proračuna. Geodetska uprava Radovljica in krajevna skupnost Ribno bosta poskrbeli, da bodo hišne številke zamenjane najkasneje v pol leta po sprejetju sklepa. cz Član predsedstva republiške konference SZDL Mitja Ribičič pred jutrišnjo proslavo na Kofcah ■ ~~" Pohod sredi največje ofenzive Strunjan, 12. avgusta — Jutri ob 11. uri bo pri planinskem domu na Kofcah pod Košuto odkritje obeležja pohodu II. grupe odredov z Dolenjske prek Gorenjske na Štajersko. Grupa se je prebijala do Štajerske tudi prek Kofc. Med udeleženci pohoda je bil tudi Mitja Ribičič, ki je z* Gorenjski glas ppisal razmere, v katerih je potekal pohod. »Druga grupa odredov, katere komandant je bil Franc Rozman-Stane, politkomisar pa Dušan Kveder, je krenila leta 1942 z Dolenjske prek Gorenjske na Štajersko. Cilj njenega pohoda je bila izvedba nekaterih akcij skupaj z gorenjskimi partizani, nato pa nadaljevanje poti na Štajersko, na območje med Savo in Dravo. Leta 1942 je bilo težko za jugoslovansko partizanstvo, v težkih razmerah so delovali tudi borci II. grupe odredov in gorenjski partizani. Na celotnem ozemlju Jugoslavije, od najjužnejših delov do Gorenjske, je potekala široko zasnovana III. sovražna ofenziva, v Sloveniji znana kot Roška ofenziva. Vodil jo je Loehrov štab, v katerem je bil, kot je sedaj znano, tudi dr. Kurt VValdheim. Vse se je združilo proti partizanom, od Nemcev in Italijanov do ustašev in podobnih skupin. Namen ofenzive je bil uničenje partizanov in strahovanje ter maščevanje nad prebivalstvom. Številne vasi so pogorele tega leta, moške so žive metali v ogenj. V sklop tega maščevanja sodi tudi množično streljanje talcev na Hruši-ci. Pot II. grupe odredov je bila izredno težka. Potekala je v isti smeri kot ofenziva. Padali smo iz obroča v obroč. Ko smo bili že prepričani, da smo zunaj, nas je čakala nova zaseda,« se spominja pohoda partizan Mitja Ribičič, ki je takrat skrbel za tehniko. »Glavni« je bil pri izdajanju glasila Naša pest, ki so jo tiskali tudi v ilegalni tiskarni na Jelovici, kjer se je Mitja Ribičič večkrat srečal z Jože-tom Gregorčičem in drugimi voditelji upora na Gorenjskem. »Jedro II. grupe odredov sta bila dva bataljona: Simonov bataljon, ki mu je načeloval Janko Sekirnik-Si-mon, in Kranjčev bataljon s Francem Poglajenom-Kranjcem na čelu. Simonov bataljon se je z Gorenjske prek Velike planine prebijal na Štajersko, Kranjčev bataljon, v katerem sem bil tudi jaz, pa je moral prek Košute na Koroško in od tam nazaj na Pohorje,« pripoveduje Mitja Ribičič. Jutri bodo na Kofcah pod Košuto odkrili obeležje pohodu II. grupe odredov s skico celotne poti. Kako se vi spominjate pohoda prek Kofc? »Del pohoda od Jelovice do Košute je bil izjemno naporen. Hodili smo julija in avgusta. Spominjam se, da smo enkrat hodili neprekinjeno 26 ur, brez postanka. Na Kofcah smo se odločili za hojo po gozdu, nižje od sedanje koče. Čakale so nas zasede, zato nadaljevanja poti na naši strani nismo tvegali. Vodič iz Tržiča nam je predlagal, da gremo na koroško stran in tam nadaljujemo pohod proti Štajerski. Na Koroško smo šli prek Škrbine. Pot navkreber ni bila preveč nevarna, nevarnejša je bila hoja navzdol. Vendar smo jo zmogli, čeprav so bili med nami ljudje, ki niso bili vajeni hoje v gorah, razen tega pa izčrpani od dolge hoje in stalnih bojev. Kljub temu smo uspeli, prešli na Koroško in dokazali, da je partizanstvo v bistvu neuničljivo. Da se bomo odločili za prehod na koroško stran, skoraj nihče ni pričakoval.« Ste se med vojno srečevali z gorenjskimi partizani? »Z gorenjskimi partizani sem imel dobre stike in sem jih tudi precej poznal, predvsem pa vodstvo odpora, Gregorčiča, Kebeta, Hafnerja, Kersnika itd. Z njimi sem se srečeval kot član štaba II. grupe odredov, kot partizan, odgovoren za tehniko, in kot komisar Koroške grupe odredov med marcem in oktobrom leta 1944. Koro* ška grupa je imela dva odreda; vzhodnokoroškega, ki je deloval boM na štajerski strani, in zahodnokoro; škega, s katerim so imeli gorenjsk1 partizani stalne stike. Največkrat sem bil seveda na Jelovici. Jelovica je bila za gorenjske partizane Mfl kot Pohorje za štajerske.« Dopustujete v Strunjanu. Vas med dopustom pogosto motijo, iščejo, ob1' skujejo in nadlegujejo, kot na prime1" danes mi iz Gorenjskega glasa? »Resnično imam enkrat po dolgih letih mir. Zdi se mi približno tak° kot po 9. maju leta 1945, ko je hft° konec vojne. Zadnja leta so bila zame izredno naporna in pestra. 12 m sem bil, na primer, v Beogradu U opravljal še druge odgovorne nalog«* Letos imam zares prvič resnični dO' pust. Seveda redno prebiram časopi' se, družbo mi delajo vnuki, pa tud1 okrog hiše nikdar ne zmanjka dela-Dolgčas mi, skratka, ni.« Klepet sredi vročega Strunjana smo končali s povabilom Mitji Ribiči' ču, da se jutri srečamo na Kofcah. J. Košnjek Končno ustanovitev turistične poslovne skupnosti Z roko v roki na turistično tržišče Kranjska gora, 14. avgusta — Po sedmih letih so v Kranjski gori vendarle ustanovili turistično poslovno skupn0* ki naj bi tesneje povezala kranjskogorsko turistično gospodarstvo — Velike možnosti za vključevanje Triglavski narodnega parka v turistično ponudbo V Kranjski gori so po mnogo letih, z obilo odlašanja in omahovanja, vendarle ustanovili turistično poslovno skupnost, ki naj bi v prihodnje usklajevala interese posameznih delovnih in turističnih organizacij ter skrbela za enotno poslovno politiko kraja. Člani turistične poslovne skupnosti so se sestali že na več" sestankih in obravnavali probleme, predvsem pa program dela v prihodnje. »Med pomembnimi nalogami, ki čakajo turistično poslovno skupnost, so usklajevanje in organizacija raznih prireditev za popestritev turistične ponudbe, akcije za urejanje poslovnih prostorov z okolico, skupne priprave na zimsko in poletno sezono, investicijske in druge strokovne naloge, enot- na politika preskrbe kraja in propagandne akcije,« pravi sekretar skupnosti Jože Resman. Pogovoriti se bomo morali o kandidaturi za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah in o vključevanju v skupno kandidaturo za izvedbo olimpijskih iger. Radi bi še bolj popestrili galerijsko dejavnost v Liznjekovi hiši, izredne možnosti pa se Kranjski gori ponujajo s Triglavskim narodnim parkom. Veliko je idej in pobud, kako bi se ga dalo vključiti v turistično ponudbo, veliko je možnosti, ki jih bomo morali skupaj z Triglavskim narodnim parkom preučiti in tudi uresničiti. Kakšen je sedanji turistični utrip Kranjske gore? Zmogljivosti so zasedene, gostje v teh vročih dneh pogrešajo bazen. Kopališče v Jasni je rej odprto, lepo in privlačno, vendar je jezero P' več onesnaženo. V Kranjski gori bi & rali takoj zgraditi ustrezno komuna1 napeljavo za vse naselje v Jasni. fl Za turiste vsak teden organiziraj izlete tja do Lipice, Bleda, po JulijS'L Alpah, do Peričnika, v Vrata, do Nj*^ tuljka, na Vršič. Goste vodimo tud1 bližnjo okolico Kranjske gore, v p°£ je Karavank in Julijcev. V turistični poslovni skupnosti lo treba program prireditev, ki ga sj^ pripravi Turistično društvo, razšir|. na vso zgornjesavsko dolino. S skup1^ mi nastopi in usklajeno akcijo na ys^ področjih bo Kranjska gora z bližnjo širšo okolico lahko postala turisti^ zanimivejša.tako poleti kot pozimi-*. D. Sede) Zemljiška nesoglasja ob predoru Karavanški stroji vozijo po njivah Hrušica, 14. avgusta — Še vedno se je ob velikih gradnjah zataknilo in tudi gradnja na Hrušici, žal, ni izjema — Tovornjaki ob karavanškem predoru vozijo po zemlji, ki je še vedno last štirih hruščanskih kmetov nikomur ni zdelo vredno, da bi se f° istva5 ja napačno javno mnenje, češ spe* govoril s prizadetimi kmeti, se ustvaj čno javno mnenje, češ spe* kmetje! Na Hrušici pri Jesenicah gradijo predor evropskega pomena in vsi se strinjajo, da je v vsesplošnem družbenem interesu. A evropski pomen in vsejugoslovan-ski interes kljub vsemu ne moreta biti opravičilo za to, da štirih kmetov, ki imajo zemljišča ob platoju karavanškega predora, sploh še ni nihče vprašal, če hočejo odprodati zemljišče ali če želijo zamenjavo. Delavci Sloveni-jaceste in drugi, ki seveda niso prav nič krivi, če zemljiške zadeve še niso urejene, vozijo s tovornjaki po travnikih in njivah, ki so še vedno last prizadetih kmetov. Pred petimi leti so zemljišča ob predoru odkupovali in tisti, ki so se zemlji lahko odrekli, so jo pač prodali. Ostali so štirje kmetje, ki so skupaj 3,5 hektara zemlje naprej obdelovali. Predor so začeli vrtati, a zemljiške zadeve še čakajo, da jih rešita jeseniški Dominvest in krajevna skupnost Hrušica. Kmetje bi za zamenjavo lahko dobili okoli 2 hektara zemljišča na Hrušici, a verjetno bo do popolnega soglasja še dolga pot. Hruščanski kmetje so spet zgleden primer, kako se zemljiške zadeve ne bi smele urejevati. Na koncu, ko nastanejo spori, ker se pred leti in pravočasno Na Hrušici bo verjetno nastalo , več sporov, ker želijo krajani, Pr^ mu Je tu' v samou' mea" g°z(l-Uiač- ^?bočji in senožetmi, med do-sliklmi ^udmi- Pri katerih išče svoj >Ckjarski navdih, motive. Ne počuti se jj^^an« od sveta, zgodi pa se, da vejVcasih res zmanjka mestnega vrta a' na katerega se je privadil v le-o^/ko je bil od doma v šolah. Pa se Pelie Hr* v—ali Ljubljane, se za s^Qolgo zazre a sDe<.~~ieu zazre vanju in potolažen jj.^ne domov, v Sorico. Sarv °Va slikarska tehnika je olje. Cq ^e nanaša s čopičem ali z lopati- kr^.e80vi motivi pa so figuralika in TOdi ^oseDno ga privlačijo ljudje očita- U" ^nka stare ljudi. Mnogi mu ^iti+0, zakaJ stare. Samo pri njih še vek *° Pryinsko povezavo med člo-in^?* in naravo; kosa in srp, kleklji rirh°uni venec — vse to gre bolj k sta- mladim ljudem. Riše jih ra- zlično. Rad se sprehaja od tako imenovanega fotografskega realizma do impresionistično zabrisanih ploskev. Abstraktnega se loteva bolj za poku-šino, za sebe, tedaj, ko slika iz sebe, ko zbriše okolico, ljudi. Nekateri teh njegovih poskusov so tudi po mnenju likovnih kritikov uspeli. Nasprotno pa mu tihožitja rabijo za sprostitev. Vsaka slika, resno delo ga izčrpa. Da bi se otresel napetosti, naslika tihožitje, ki ne terja toliko razmišljanja. Vendar pa je odlična tema za iskanje novega, najsibo motiva, izraza, barve, ki se porodi iz tega poigravanja. Pravi, da so razstave zelo pomembne za uveljavitev vsakega slikarja; akademskega ali samouka. Težko je neznanemu priti v razstaviščni prostor, a na srečo je danes galerij že veliko tudi po tovarnah, gostiščih, trgovinah. Sicer pa za uveljavitev akademski naslov nima nobene prednosti. Ima jo samo pri kritikih, ki hote ali ne drugače ocenjujejo delo akademikov od del amaterjev. Goričanca, na primer, so posadili v vrh med amaterskimi akvareliti, nihče pa ne upa reči, da je boljši od akademika. Kačar trdi, da je boljši od marsikaterega. Uveljavitev je pomembna za vsakega likovnika, tudi zanj. Največ je vredna tista slika, ki je med ljudmi. To seveda ne pomeni, da se mora prilagajati povprečnemu okusu, kot tudi ne druge skrajnosti, da ljudem vsiljuje nekaj novega, še nikjer in nikoli vidnega. Njegove slike so izpovedno preproste, razumljive, všečne v svoji igri senc in svetlobe, presunljivo otožne v modrini zimske noči ali v naveličanosti zgaranega starkinega obraza, so — skratka — življenje samo. H. Jelovčan Razstava v Gorenjskem muzeju POMEMBNA BERA IN DARILO ""* Rudolf Arh na svoji drugi razstavi v Gorenjskem muzeju predstavlja vrsto spomenikov kmečke, ^ predvsem pa stanovanjske kulture na Gorenjskem. si arhitektura, značilna šesta-f! ^ginja°penskega kulturnega prostora, r sPr ZV0J tehnike in z njo poveza-živifmembe načina gospodarjenja !N Jenskih navad, silovit vdor Jslov, UUVUU, J11UVH VUU1 IU« i"ieže)|n Predmestne civilizacije na po-^HcjJ? So poglavitni vzroki za razkroj ^h. p,!?nalnih oblik življenja na krneli % 01eg starih običajev je postala tu-^in^Preštevna vrsta spomenikov Me arhitekture žrtev spremenjeni^ Selnosti, novega pojmovanja bi-^fe.oo standarda, novih oblik grad- °sior>-r-eine stanovanj in gospodarskih ^biei?*' Nekdanja urejenost vaških °lent tn-UcU1Ja urejenost vasKin :naiaw,.0v.je začela upadati, ko so ne-^ad^jj ^ati stara nenapisana pravila o ''^ah 10 razPoreditvi hiš, o njenih '-Vb, uIn razmerjih, o višinski liniji Vr'^n'i in°ra^^ okolju ustreznih gradiv, naklonu streh, barvanju pro- čelij, razporeditvi oken, vhodov in prostorskih elementov. V nekdanjo skladno podobo vasi so se začele vraščati povsem tuji gradbeni in urbanistični elementi, ki so do kraja porušili prvotno zasnovo naselij. V preteklih letih smo izgubili na stotine spomenikov ljudske arhitekture, od skromnejših lesenih bivališč do bogatih kmečkih dvorcev, brez števila kamnoseško obdelanih portalov, okenskih okvirov, obogatenih s kovanimi mrežami, rezljanih stropov in zidanih obokov, gospodarskih poslopij vseh vrst itd. Prav zato je toliko dragocenejša bera Rudolfa Arha, ki nam na svoji 2. razstavi v Gorenjskem muzeju posreduje vrsto spomenikov kmečke, predvsem stanovanjske arhitekture na Gorenjskem, ki jih je ta neutrudni popotnik in slikar v obliki risb zbral in do- kumentiral po vsej deželi. Pomen njegovega dela, ki zajema tudi druge slovenske pokrajine in ga bomo v izbranih primerih poskušali predstaviti na prihodnjih razstavah, bodo do kraja razumeli naši zanamci, ko jim bodo vrednote naše ljudske arhitekturne dediščine — razen morda redkih izjem — dostopne le po prizadevanjih podobnih upodabljalcev in raziskovalcev, kakršen je Rudolf Arh. Ob razstavi moramo posebej poudariti, da je avtor celotno kolekcijo upodobljenih spomenikov, od katerih mnogih ni več, podaril Gorenjskemu muzeju in z njo v zgledni meri prispeval k pričevalnosti kulturne zapuščine, ki jo ustanova zbira in hrani. Cene Avguštin roman Toneta Svetine UK AN \ 5 Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. aUevanjt 2nate masirati! Zelo nežne njih dovolj moči, da t vrnete izgubljeno energijo. nie D .^rašam preveč, kakšne izkustven^ z moškimi?« Sipkimi očrri ga je začudeno po- , *$ko m dahnila: "tr0rn^ai nobenih, pravzaprav zelo ^Jal*°^ Je svoje zelene oči v njene in *^i n • »Mor a- Vam verjamem?« »Setn boste, če vam je prav ali ne.« .f^orai n ,akor nejeverni Tomaž, ki je I a Je ve-°ziti Prste v Kristusove rane, . »Tud?Ve*' da Je rešenik na križu.« L na bP lahko storite, če ne verjame-rVostioudo'" Je dejala izzivaln0 z g°" k zv i ]i Je ne bi prisodil. Objel jo ^ila a sta se na Posteljo. Ni se h faiftu?' kako vam Je uspelo tako e^vU1V0 ^rati in skrivati bistvo s'h inlcJezom. Devica! To je v naših ča-Hne Vaših letih krepost, vredna po-Ust>e^a spoštovanja. Le kako vam je I V0-°* arovati venček?« J lr ^rUrineno se J6 zasmejala: P.% u«u so se, toda nikomur ni uspe- »Mislite reči, da ste ga hranili zame.« »Morda. Ne vem, kakšen izvedenec ste za te stvari?« »No, poskusila bova, če vam je prav.« »Raje ne, če nočete, da se vam zjutraj ne bo tresla roka, ko boste merili na petelina.« Ni poslušal njenega izzivanja. Kb ga je začutila v sebi, je kriknila od bolečine. Zaman je poskusil še nekajkrat. Hkrati se mu je umikala in ga vlekla k sebi. Odnehal je, ona pa je razočarana obležala. Vstal je in natočil vsakemu kozarec vina. »Prav imate, postopek z vami zahteva več časa in pozornosti. Nikamor se ne mudi. Zjutraj bo treba ubiti petelina. Lov in ljubezen zahtevata postopnost. Predvsem dovolj časa in potrpljenja.« Cez čas je dodal: ko se je dvigala; »Zakaj pa niste šli k zdravniku, da bi vam prerezal to vašo kožico?« Zardela je. »Da bi me razdevičil zdravnik?! Nikoli! Raje ostanem devica,« je dejala ogorčeno. »Veseli me, da ste odločni in zaupate meni. Bo pa nekoliko bolelo.« »Naj boli, bolečine se ne bojim.« Spal je le nekaj ur, ko ga je lovec prišel budit. Omotičen je vstal in se opr- hal s hladno vodo. Kako pametna ženska, si je mislil, ko jo je gledal spečo. Dihala je nedolžno kot dojenček. Mrzle zvezde so sijale na visokem nebu, po lužah so hrstele ledene mrene, ko sta se ob svitu ter niče kot dve senci z lovcem pomikala skozi gozd. Le kaj nas žene v noč in sneg tisoče kilometrov od doma? Gre nam za pest perja, ki ga bodo čez nekaj let požrli molji. Pustiti mlado meso, pravo teletino, samo v postelji in iti na tvegano pot. Je morilska sla res močnejša od ljubezni in gladu?! Ubiti v ljubezni in ubiti to, kar resnično ljubimo. Kako protisloven nagon. Te stvari bom moral še enkrat premisliti. Bleščeč mesec je kot tenak srp visel nad gozdom in osvetljeval kotlino na pol kopnih senožeti — prizorišče boja pred dvema desetletjema. Takrat je nebo nad gozdom žarelo kot odprta rana. Iz ruševin hotela so si-kali plameni in valil se je črn dim. Dišalo je po pečenem mesu. Planjava je bila preprežena s sledovi, kot bi jo zgazila podivajana čreda. Med krvavimi lužami v snegu so ležala zmrznjena trupla. Svoje vojake so prenašali kot polena in jih zlagali v prvi senik. Ranjene partizane so metali v ogenj, pobite pa so pustili ležati. Hodil je med KULTURNI KOLEDAR KRANJ—V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava gorenjskih slikarjev Koloristi 86. V Mali galeriji se z upodobitvami kmečke stanovanjske arhitekture na Gorenjskem predstavlja slikar Rudolf Arh. V Prešernovi hiši je na ogled razstava slovenske male grafike iz zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE —V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo umetniške fotografije Milenka Pegana, častnega člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo bodo odprli s krajšim kulturnim programom. BLED —V avli Festivalne dvorane danes ob 19. uri odpirajo razstavo akad. slikarja Maria Petriča in akad. slikarke Štefke Petrič. Razstave v avli so odprte vsak dan od 15. do 19. ure razen ponedeljka. V avli je še do nedelje, 16. avgusta, odprta razstava NOB in Triglav, gora — simbol. JESENICE —V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Originali in odtisi. Razstavo je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja. KAMNIK —V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. RADOVLJICA —V pasaži radovljiške graščine so na ogled fotografije Edija Gnilšaka, člana foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA —V Homanovi hiši na Mestnem trgu je odprta stalna razstava akad. slikarja Franca Novinca. TRŽIČ —Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. TRŽIČ — Muzejske zbirke, Grajzarjeva 11, so odprte v torek, sredo, četrtek in petek med 10. in 18. uro, v soboto in nedeljo med 14. in 19. uro, v ponedeljek je zaprto. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Šivčeva hiša v Radovljici je v času razstav odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. JESENICE —Galerija v Kosovi graščini je odprta od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, zaprta pa je ob sobotah popoldne, nedeljah in ponedeljkih. Prešernova hiša v Vrbi je odprta razen ponedeljka vsak dan od 9. do 16. ure. OBČINSKA AVLA - RAZSTAVIŠČE Radovljica — Slikarji, člani likovne sekcije Dolik Jesenice, med njimi so nekateri tudi iz radovljiške občine, so pogosti gosti galerij v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Ob prazniku radovljiške občine so se predstavili z likovnimi deli v prostorih občinske skupščine, ki je z urejeno avlo postala lep galerijski prostor. Tokrat se predstavlja petnajst avtorjev, med njimi vrsta že uveljavljenih, kot so Berce, Vandot in Korošec, pa tudi drugi razstavljalci so znani dolikovci: Židanek, Markež, Tomazin, Kreuzer, Arh, Velikanja, Mihajlovič, Reichman, Dolinšek, Čušin, Lužnik in Sokličeva. Občinska avla je postala na ta način razstavišče in kulturni prostor, ki spodbuja likovnike k novim predstavitvam. Glede na to, da je stavba občinske skupščine zelo obiskana, pa je razstavišče tudi ena najbolj obiskanih galerij. Morda pa bi kazalo tako kot v Šivčevi hiši tudi za razstave v tem razstavišču organizirati skupinske oglede. Pohvalimo lahko tudi veliko razumevanje delavcev upravnih organov občinske skupščine, ki so omogočili preureditev prostorov, jj^ Mladinska kultura ROČK SCENA V KRANJU Prejšnjo soboto se je na kranjskem mini golfu odprlo novo glasbeno prizorišče za mlade. Z denarjem pomagajo Živila, organizira pa ga Klub ljubiteljev glasbe Kar nekaj vode je moralo preteči, preden so v Kranju prišli na svoj račun tudi tisti, ki bi se radi družili ob poslušanju glasbe, kakršna jim je pri srcu. Za komercialno, pop navdahnjene mladenke in mladeniče je tudi letos »kvalitetno« poskrbel hotel Creina, drugi, recimo jim ljubitelji ročk zvoka, pa niso imeli kam. Ko so se konec maja za tednom mladih zaprla vrata na vrtu gradu Kie-selstein, je bilo tovrstne muzike konec. Kranj je bil spet samo mrtvo, brezoblično mesto, kjer vsakdo preganja dolgčas, kot najbolje ve in zna. Spet so za mnoge ostale samo gostilne. Mini golf je poleti že dolgo časa zbirališče kranjske mladine, čeravno nekateri prisegajo, da so njegova »zlata« leta minila. Po Kranju so sem in tja krožile tudi govorice o tem, kako da se tam samo zapijajo, da kadijo »čudne« vrste cigaret. Vse skupaj pa je velikokrat izhajalo iz prav nesmiselnih izhodišč, češ poglej jih, kako so oblečeni — od teh že ne moreš pričakovati kaj dobrega. Generacije so se zamenjale, nov čas je končno prinesel uresničitev davne želje. Od prejšnje sobote, 9. avgusta, so namreč tam glasbeni večeri. Užitki niso —in verjetno ne bodo — kdove kako umetniški. Želje organizatorjev, kranjskega Kluba ljubiteljev glasbe, so veliko manjše in realnejše. Ob sobotah zvečer (predvidoma do sredine septembra) bodo poskušali od 20. do 24. ure ustvariti klubsko atmosfero, ki ne bo za nikogar obvezujoča. Vstopnine ne bo. Obiskovalcem se bodo predstavljali bolj ali manj znani gorenjski glasbeniki, ki sicer nimajo velikih možnosti za javno igranje. To pa ne pomeni, da svojih instrumentov ne znajo uporabljati! Rdeča nit vseh večerov bo jam—session in preigravanje starih komadov iz bogate zakladnice ročka. Delovna organizacija Živila Kranj bo krila stroške organizacije glasbenih večerov, stroški pa pravzaprav ne bodo veliki. Nastopajoči ne bodo dobili avtorskih honorarjev, povrnili jim bodo le potne stroške. Ozvočenje bo zagotovljeno po najnižji možni ceni, ravno tako razsvetljava. Navkljub cenenosti pa ne gre prezgodaj delati napačnih sklepov. Če se res po jutru dan pozna (prvi glasbeni večer), potem smo lahko optimisti! Vine Bešter trupli in med pokončanimi dekleti iskal Ano. Ni je bilo. Do tega trenutka ni vedel, da ti en sam človek lahko pomeni toliko kot vse drugo na svetu. Kako nor je bil, ko jo je poslal od sebe v času, ko bi jo najbolj potreboval. Odšla je, preden sta se zbližala. Ko pa se je po sili razmer vrnila, ni bila več tisto, kar je bila. So stvari, ki se nikoli več ne ponove in napake, ki jih ni moč popraviti, je samo drugačno vrednotenje. Dobro, da je človeku bodočnost zastrta in vedno odprta neznanka. Z vračanjem v preteklost si odpiramo pot v bodočnost. Pol stoletja je potreboval, da je ustvaril pogoje za uskladitev sebe s svetom. Sprehod skozi pragozd spominov in pohod skozi nočni gozd sta ga umirila in vanj se je naselilo vznemirjeno pričakovanje. Jutro je bilo hladno in mirno, s kovinsko svetlobo na vzhodu. V tišini umirajoče noči so se na rastišču oglasili trije petelini. Najraje bi jih samo poslušal. Skrivnostno je zvenela njihova pesem. Malo je bila podobna zvokoni civilizacije, ki so ubijali veselje do pravega življenja. Počutil se je kot ob rojstvu sveta, ko narava sama, brez posega človeka, usklaja procese rojevanja in umiranja. Svit dneva je premagal temo in zamaknjenost ga je minila. Lovec ga je dregnil in opomnil, da bi naskočila najbližjega petelina. V trenutku, ko sta se po mačje začela poganjati od debla k deblu po dva koraka naprej, sta obstala. Kadar je petelin po glavnem udarcu brusil, se je v njem prebudila velika mačka, ki jo zasleduje za plen. Kakšno morje različnih občutkov nosi človek v sebi. Treba je samo dejanj, da jih sprožijo, pa začenjajo delovati. Lovec, ki je bil prav gotovo eden tistih, ki so med vojno merili nanje, ga je pripeljal naravnost pod petelina. Zdaj ni več razmišljal, zakaj mora ubiti to ptico. Misel se je ustavila in deloval je lovski nagon. Po strelu, ognju, ki je prerezal mrak in surovo pretrgal pesem jutra, je petelin strmoglavil skozi vejevje na sneženo zaplato. Ptiči, ki so se že oglašali, so prenehali peti. Z grenkim zadovoljstvom sta ptico pobrala. Zadovoljen smehljaj je prešinil Helmutha, ko mu je lovec, ki je dal ptici zadnji grižljaj, ponudil smrekovo vejico na klobuku in roko ter mu voščil lovski blagor. Stisnila sta si roki in kri je šla od srca k srcu. ©©IMlKJcJMSnGLAS 6. STRAN__ Poletni vtisi — Ulcinj (4) V tovarni soli se naprave nenehno ustavljajo Industrije Ulcinj praktično nima, le soline, kjer so pred tremi leti postavili tovarno soli in zanjo kupili zahodnonemško tehnologijo. Vendar se jim naprave nenehno ustavljajo; delajo po petnajst dni, nato jih zamaši mavec, ki se izloča iz morske vode. Tako morajo naprave nenehno čistiti, da vanje spet lahko teče morska voda, iz nje pa se vsipa zares čista in drobna morska sol. Našega obiska niso zavrnili, saj so jih navajeni. Toda raje so nam pokazali bazene, kjer »zori« morska voda, da bodo konec avgusta »sol poželi«, kakor sami pravijo. Manj zgovorni pa postanejo, ko jih povprašaš, kako dela nova tovarna. Dela še poskusno, je skop prvi odgovor, in kar dosti iznajdljivosti potrebuješ, da izveš kaj več. Soline se raztezajo na Ulcinjskem polju, severovzhodno od mesta. Uredili so jih že v tridesetih letih, saj je Jadransko morje pri Ulcinju najbolj slano, kraj pa slovi po največjem številu sončnih dni. Zato je seveda razumljivo, da so tam največje jadranske soline. Morska voda po kanalih priteka v bazene, ki se raztezajo na 800 hektarih v dolžini 16 kilometrov. Bazene napolnijo v začetku maja, voda nato »zori« tja do konca avgusta, ko sol »požanjejo«. Seveda mora surova sol še skozi čiščenje, neočiščeno pa prodajajo za zimsko posipanje cest. Predelava nato teče vse leto in ob našem obisku v prvih julijskih dneh je skladišče še do polovice polnila lanska letina. Soline tam vržejo okoli 20 tisoč ton soli na leto, zaposlenih pa imajo okoli 500 ljudi. Kakor smo že dejali, so postavili novo tovarno, v kateri pa delo nikakor ne more nemoteno steči. Ker podobna tehnologija ne dela še nikjer drugje v svetu, tujih izkušenj ni. Vse pa kaže, da bodo problem težko rešili, saj na mavec, ki se izloča iz morske vode, niso računali. Če bi nova tovarna delala nemoteno, bi letno v eni izmeni dala 60 tisoč ton soli. To je moč verjeti, kajti gre za povsem drugačen način pridobivanja morske soli; poenostavljeno povedano: na eni strani teče vanjo morska voda, na drugi pa se vsipa zelo čista, drobna morska sol. Gre torej za pospešen postopek izhlapevanja oziroma za izparevanje vode. ZANIMIVOSTI PETEK, 15. AVGUSTA J? 8M~B^^ .....—----* imiir.....miiniiim Slovite ulcinjske soline se raztezajo na 800 hektarih, v dolžini 16 kilometrov, in na leto dajo 20 tisoč ton soli. Ulcinjsko polje se razteza v zaledju Velike plaže, ki se 13 kilometrov na dolgo in sto metrov na široko razteza tja do izliva reke Bojane, na njenem začetku pa se v morje izliva reka Milena. Temu območju pravijo Štoj, tam je več vasi in izredno rodovitna polja, ki so jih v povojnih letih izsušili. Pridelujejo predvsem zgodnjo zelenjavo in sadje. Posebnost so granatna jabolka, ki so jih nekdaj domačini uporabljali kot zdravilo. Prav po zaslugi teh, v Črni gori najbolj rodovitnih polj, jeulcinjska tržnica vselej dobro založena. Pod vplivom turizma pa so se oprijeli intenzivnega kmetijstva. Ob solinah so tudi oljčni nasadi, kar kaže, da je tudi pridelovanje olivnega olja spet zanimivo. Čeprav so močvirja zaradi izsuševanja v znatni meri izginila, je nekaj jezer le ostalo. Štoj je znan po obilici pernate divjadi, v jezerih in kanalih, po katerih voda odteka v morje, ter v rečnih rokavih pa je pravo obilje rib. Imajo posebne mreže,štirikotne in velike, ki jih imenujejo kali-mere. Postavljene so na lesenih kolibah v rečnih kanalih. Ribolov je posebno obilen pozimi, ko se voda v jezerih ohladi in ribe (predvsem ciplji) krenejo po kanalih proti morju. mv (se nadaljuje) U novi tovarni soli ne govore radi, saj je proizvodnja po treh letih še vedno poskusna: ne morejo rešiti problema z mavcem, ki maši naprave. Kalimere Imenujejo posebne vrste mrež, ki jih uporabljajo za ribolov v rekah Bojani in Milem ter njunih kanalih. Na sončni strani Alp Neprimerni turistični prijemi Radovljica, 12. avgusta — »Turizem smo ljudje«, so besede, ki jih v letošnji sezoni pogosto slišimo in videvamo. Res je: turizem smo predvsem ljudje, žal ne le dobri, temveč tudi takšni, ki so se pripravljeni za večji dobiček odreči poštenju in če je treba — seči tudi v žep po pištolo. P11* mer, kako so »na sončni strani Alp« ravnali s turisti zasebnik z Bleda in pri njem (nezakonit0) zaposleni delavci, je več kot zgovorno. Radovljiški komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je marca letos izdal Janezu Tičarju z Bleda dovoljenje za prodajo vseh vrst pijač in enostavnih jedi v premični gostinski prikolici. Na osnovi njegove izjave, da ne bo zaposloval delavcev, mu je davkarija odmerila za letos le pavšalni znesek. Ljubljanska mestna uprava inšpekcijskih služb je kmalu dobila na delovanje njegove »okrepčevalnice na kolesih« na počivališču Po-vodje ob avtomobilski cesti Ljubljana—Naklo več pripomb. Gostje so se pritoževali nad visokimi cenami, nad kakovostjo gostinskih storitev, nad neprimernim odnosom do ljudi; povedali pa so tudi, da so račune plačevali v devizah. Tržni inšpektor si je 7. julija letos ogledal bife Pri Janezu in ugotovil vrstno nepravilnosti. Bolj kot to, da cenik ni vseboval vseh podatkov (alkoholne stopnje niso bile označene), so zbudile inšpektorjevo pozornost cene, ki so bile v povprečju še enkrat višje kot v gostinskem lokalu ob avtomobilski cesti Ljubljana—Razdrto, v motelu Lom, last delovne organizacije Gostinstvo Ljubljana. Pri Janezu je stala coca cola 400 dinarjev, v Lomu 200, vodka na počivališču Povodje 450 dinarjev, v motelu trikrat manj, stock 450 (210), malo pivo 500 (330), dva decilitra mleka 350 dinarjev (120), kotlet na žaru 2000 (1400) in kranjska klobasa, ki je tedaj v trgovini stala 250 dinarjev, Pri Janezu 1500 ali tretjino več kot v motelu. Zajtrk (marmelada in maslo) je stal v njegovi okrepčevalnici 800 dinarjev, pri daljnih sosedih le 175. Drznost ne pozna meja, bi lahko rekli ob naslednjem primeru. Natakar, ki je zaposlen Pri Janezu, je namreč s pištolo grozil tujemu gostu Mamonu Rosenbergu, ker le-ta ni hotel plačati pred postrežbo dogovorjenega zneska. Natakar je sprva dejal, da bo račun znašal 2000 dinarjev, vendar je na koncu zahteval 800 dinarjev več. Obrtnik je ta, za naš turizem neljub dogodek, pojasnil s tem, da je pri njem zaposleni delavec zaračunal gostu tudi »prilogo«. Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem v Ljubljani je zahteval od Tičarja in od njegovega soseda na drugi strani avtomobilske ceste, da uskladita cene s sorodnimi lokali. To sta tudi storila, vendar sta se — reci in piši — primerjala s hotelom Slon v Ljubljani. Coca cola, ora in sadni sokovi stanejo odslej podnevi 300 dinarjev, malo pivo 400, kava, čaj in kakao 250, kranjska klobasa 1300, goveja juha 350 ..., ponoči pa so te cene še za petino višje. Delava neprekinjeno, od polnoči do polnoči. Soglasje za postavitev »okrepčevalnice na kolesih« sva dobila le za eno leto. Na zahtevo inšpekcijskih služb sva morala posodobiti ponudbo in za to vložiti sedem milijonov dinarjev — sta v obrazložitev cen zapisala podjetna gostinca. Nepravilnosti kar noče biti konec. Zasebnik z Bleda ima — v nasprotju z obrtnim zakonom in obrtnim dovoljenjem — dve premični prikolici, poleg tiste na počivališču Povodje še eno pri viaduktu Pera-čica ob cesti Kranj —Radovljica. Zaposluje več delavcev, kot je dovoljeno. Inšpektor dela ga je zato že predlagal sodniku za prekrške-Na občini v Radovljici so spry8 razmišljali, da bi problem zgladi^ in gostincu z Bleda oziroma njem zaposlenemu delavcu izda« dovoljenje še za drugo premičn0 prikolico — z datumom za nazaj (z začetkom poslovanja 14. maja); vendar so se potem, ko so se P*1 njih oglasili Pri Janezu »okrog Prl' neseni« novinarji ljubljanske tete" vizije, le odločili drugače. Res &e vemo, zakaj bi samo zaradi tega> da »gostje, ki hitijo proti morju, ne bi bili lačni in žejni«, ščitili nep^ stenje ter izigravanje družbe in ne nazadnje tudi radovljiških uprflV' nih organov. • Izvršni svet, ki je ta proble**1 obravnaval na torkovi seji, je ug°" tovil, da poslovanje zasebnega g*T stinca z Bleda ni v skladu z dobri' mi poslovnimi običaji in da močno kvari ugled našega turizma, da S° inšpekcijske službe pozno reagif8' le, da je nesprejemljiva primerjaj s cenami v lokalih višje kategoriji častnemu razsodišču Gospodarski zbornice Slovenije pa je predlaga1' naj razsodi, ali Tičar lahko še tm prej opravlja samostojno gostinsk0 dejavnost. C. Zaplotnik Pri Frčejevih na Blejski Dobravi: Vsak dan po vodo v Radovno Blejska Dobrava, 14. avgusta — Marija Stojan ima v hlevu 26 glav živine, na Blejski Dobravi pa ni vode — Tisoč litrov na dan iz čiste Radovne, saj je Sava preveč umazana Med jeseniškimi kmeti, ki so lani oddali največ mleka v zbiralnico, je tudi Marija Stojan, Frčejeva, z Blejske Dobrave pri Jesenicah. Frčejeva kmetija je* največja na Blejski Dobravi, v hlevu imajo 26 glav živine. Zato, ker nameravajo pri Frčejevih prihodnje leto v hlevu privezati še več živine, gradijo nov hlev, v katerem bo tudi sušilna naprava za seno. »Kmet mora delati od jutra do večera, ni druge pomoči. Denar, ki ga dobiš, moraš takoj spet vložiti nazaj v stroje in kmetijo. Odkupne cene so v primerjavi s stroški kaj simbolične. Primerjava, da stane kilogram pšenice 70 dinarjev, kilogram krmil pa 80 dinarjev, pove vse. Ni se treba čuditi, da pšenice kmetje nočejo dati. Nevzdržna je tudi cenovna primerjava z litrom mleka in litrom radenske. Pri nas gradimo nov hlev, imamo svoj les in pokazalo se je, da je tudi za lastni les treba dati zelo visoko »takso«, dajatve so že ogromne. Vzdržali bomo le, če bosta sin in žena vztrajala in če bomo lahko oddali čim več mleka in mesa. Letošnje poletje ni prav nič obetavno — pesti nas suša. Kar poglejte pašnik na Dobravi, ki smo ga kmetje lepo uredili. Vse je požgano, ker ni dežja in namesto da bi ga pokosili, ga bo najbrž popasla živina. Najhujši problem pa je vsakoletno pomanjkanje vode na Blejski Dobravi. Najprej so obljubljali, da bomo vodo dobili iz Peričnika, zdaj naj bi jo napeljali iz Završnice. Na Blejski Dobravi so zgradili sedemnajst novih hiš, poraba se je precej povečala, tako da smo v sušnih mesecih redno brez vode. Ker je letos vročina, je je hitro zmanjkalo in najprej so se oglasili pri nas: ne smete več napajati živine! Kaj smo mogli?! Sin vsak dan vozi vodo s cisterno za tisoč litrov iz Radovne, ker je bližnja Sava preveč umazana. Naše zajetje pod Vršami ne daje dovolj vodne zaloge za Blejsko Dobravo in najboj smo prizadeti kmetje.« Marija Stojan je napredna kmetica in dober gospodar na kmetiji, ki bo z novim hlevom lahko redila še več živine in oddajala še več mleka. A se mora poleti, ko dela od jutra do mraka, ubadati še z zelo neprijetnim pomanjkanjem vode. Zato bi bil res že skrajni čas, da Jeseničani poskrbijo za boljšo Marija Stojan z Blejske Dobrave oskrbo Dobrave z vodo. Blejska va je namreč še edino naselje v o™ kjer v sušnih mesecih ni vode. jj Hruščanska planina ima ograjo Kmetje naredili 4.700 prostovoljnih ur Hrušica, 14. avgusta — Včasih so imeli na Hrušici le 17 glav %t ne, danes se na hruščanski planini pase 86 glav — Kmetje p0^ beli za ograjo na meji z Avstrijo f meljito očistili. Lotili smo se prvalce je to vsekakor spodbudna bed. reč je izdelkov in blaga, da bi na-šte^S^i omenimo raje nekatere posebnosti* Številne zanimive novosti so na-povpiane s področja kmetijske in goz- darske mehanizacije. Poleg domačih, ki so že stari znanci tega sejma, so tudi tuje firme z onkraj meje. Zelo bogata in vstranska je ponudba avtomobilov, motorjev in koles. Tu so IMV, Cimos, Zastava in še kdo. Precejšnje — prijetno — presenčenje bo za marsikoga nastop Slovenijalesa, ki se predstavlja pod naslovom Od hiše na kolesih do doma v nahrbtniku. Omenimo le to, da bodo zaradi sejemskega popusta počitniške prikolice od 10 do 20 starih milijonov dinarjev cenejše kot so sicer. Za marsikoga bo morda nepomembna, za drugega pa zelo zanimiva in dobrodošla sejemska predstavitev kranjske Save. Sodeluje namreč s svojim kmetijsko—gumarskim programom. Omeniti velja še veliko ponudbo tekstila, pohištva, gospodinjskih in drugih električnih aparatov, galanterije. Najrazličnejše drobne in praktične izdelke, znane in manj ali neznane, predstavljajo zasebniki. Blizu 200 jih je. Če za vse razstavljalce velja, da so tako ali drugače poskrbeli za presenečenja, ki jim pravimo popusti oziroma znižanja, potem za zasebnike še toliko bolj. Nakup pri njih je vedno povezan z željo in možnostjo posameznika, da se morda sporazume tudi za nekaj nižjo ceno. Tudi to je svojevrstna privlačnost te sejemske prireditve v primerjavi z nekaterimi drugimi, specializiranimi, ki so v Kranju med letom. In potem je tu še zabavni program, pravzaprav velika tradicionalna kranjska veselica, kjer sodelujeta gostinstvo in zabava. Tudi letos se bo vsak večer predstavil in obiskovalce zabaval drug ansambel. Za »živo glasbo« pa so letos prireditelji poskrbeli tudi čez dan. Vsak dan bosta namreč igrala godba in instrumentalni ansambel. Sejem bo, kot rečeno, odprt do 24. avgusta. Od 9. do 19. ure vsak dan bodo obiskovalci lahko nakupovali pri razstavljalcih, po 19. uri pa se bo začel večerni zabavni program, ki bo trajal do polnoči, ob sobotah pa do enih ponoči. Kdor bo kupil vstopnico za ogled sejma, bo nekaj prihranil, ker bo z njo lahko ostal tudi na večerni prireditvi. Sicer pa so vstopnice po 18.30 malo dražje. VEČSTRANSKI POMEN PRIREDITVE Letošnji, že 36. mednarodni gorenjski sejem po vojni v Kranju, bo odprl predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Grašič. Pred današnjo otvoritvijo nam je povedal: »Mednarodni gorenjski sejem, najstarejša kranjska prireditev, ki bo čez pet let stara že kar 500 let, je pomembna obogatitev turistične ponudbe. To je velika poslovna prireditev in priložnost za najrazličnejše nakupe, kjer se posrečno in zelo neposredno srečujeta proizvajalec in kupec. Še posebej velja poudariti mednarodni pomen te prireditve in krepitev dobrih sosedskih odnosov z življenjem onkraj meja. Velikega pomena za Kranj, za Gorenjsko, je ta prireditev tudi zaradi prostora, tudi zaradi bližine pomembnih komunikacij (avtocesta, letališče) pa zaradi komunalne in druge infrastrukture, ki jo je kolektiv Poslovno— prireditvenega centra uredil v zadnjem času. Ta prostor je danes poznan in zelo cenjen po vsej državi. Ne samo zaradi sejmov, temveč tudi zaradi medse-jemskih različnih velikih prireditev. V mislih imam srečanje iskrašev, pripadnikov zveze rezevnih vojaških starešin Jugoslavije... In navsezadnje je sejemski prostor zelo pomemben tudi za kranjsko rekreacijsko oziroma športno dejavnost. Težko bi si danes, ob uspešno uresničenem samoupravnem sporazumu, predstavljali Kranj brez večnamenske dvorane. Mislim, da je naloga in cilj, da to dvorano čim bolje opremimo, da bodo v njej lahko še kakšne drugačne prireditve. Pohvalo, ki v tem trenutku velja združenemu delu Kranja za uresničitev takšne programske zasnove, pa zasluži tudi mlad, a zelo prizadeven in tudi sposoben kolektiv Poslovno—prireditvenega centera Gorenjski sejem« Velika želja prireditelja letošnjega sejma je bila, da bi vsak dan pripravili tudi modno revijo. Trgovske organizacije, ki naj bi se vključile v to, letos menda niso mogle zagotoviti izvedbe, da bi na reviji predstavljene izdelke lahko potem obiskovalci tudi kupili. Zagotovili pa so, da bo to njihova naloga in program za sejem v prihodnjem letu. Za svojevrstno presenečenje in iznajdljivost je poskrbelo tudi Letališče Brnik. 12., 13. in 14. septembra bo na letališču v počastitev 100 —letnice rojstva Edvarda Rusijana, prvega jugoslovanskega letalca, razstava o njegovem delu in življenju in potem še velik letalski miting. Jubilejne značke in nalepke Edvarda Rusijana, ki so hkrati vstopnica za vse tri dni za prireditev na Brniku, obiskovalci lahko dobijo tudi na sejmu. V predprodaji so cenejše za 100 dinarjev. Prireditelji pričakujejo, da si bo sejem letos ogledalo okrog 100 tisoč obiskovalcev. Že za današnji, prvi dan prireditve, je napovedan prihod petdesetih posebnih avtobusov. C/ poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj pPC Gorenjski sejem Kranj vas vabi na avgustovsko tradicionalno najstarejšo povojno sejemsko prireditev. 0|rganizatorji sejma so za vas pripravili vrsto presenečenj, tako v izbiri kot v ponudbi blaga. Razstavljeno blago je naprodaj po ugodnih sejemskih cenah in s popusti. 36.GORENJSKI SEJEM KRANJ,15.DO 24. AVGUSTA 1986 majhni in veliki nakupi Razprodaje, popusti Pohištvo, dekorativa, bela tehnika obrtniški izdelki gradbeni material, montažne hiše avtomobili, počitniške prikolice vse za dom in rekreacijo kMetijsko-gozdarska MEHANIZAMA IN REZERVNI DELI zabavni park razsnovrstna gostinska ponudba velik parkirni prostor vsako popoldne nastopi narodnozabavnih ansamblov ali godbe na pihala NA GORENJSKEM SEJMU VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM od 19. do 24. ure, ob sobotah do 1. ure Vstopnice za večerni zabavni program so v prodaji od 18.30 dalje petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 15. avgusta ansambel OBVEZNA SMER 16. avgusta ansambel VITAMINI 17. avgusta BOŽIDAR VVOLFAND—WOLF 18. avgusta ansambel GU—GU 19. avgusta ansambel KARAMELA 20. avgusta ansambel RŽ 21. avgusta ansambla ČUDEŽNA POLJA in SIBILA 22. avgusta ansambel VITA MUŽENIČA 23. avgusta ansambel KABARET in STANE VIDMAR 24. avgusta ansambel VIKIJA AŠIČA I A W SEJEM JE ODPRT OD 9. DO 19. URE. VSTOPNICE ZA SEJEM SO V PRODAJI DO 18.30 Kranj — Brnik — Tudi v teh dneh ne pojenjuje vrvež v Kompasovi poslovalnici na Koroški cesti v Kranju in pred njeno enoto na letališču Brnik. V obeh enotah je domačim in tujim gostom na voljo popoln turistični servis, kot radi imenujejo svoje usluge. Rezervacija in prodaja vseh vrst vozovnic, bogata ponudba počitnic in izletov v domovini in tujini, organizacija izletov in strokovnih potovanj za zaključene skupine in se marsikaj je v seznamu uslug delavcev Kompasa. Posebej pa je treba omeniti, da je v enoti na Brniku, ki jo imenujejo tudi »Kompasov butik«, centralna recepcija za privatne sobe. apartmaje in počitniške hišice, ukvarjajo pa se tudi z organizacijo in pospeševanjem kmečkega turima. Napisati vam moramo telefonske številke enot: Kranj — 28-472 in 28-473 ter Brnik 22-347 in 21 -113. Pa se to: če ste začeli tudi vi razmišljati o oddajanju sob, apartmaja ali počitniške hišice, vam priporočamo, da se oglasite v Kompasu v Kranju ali na Brniku, kjer vam bodo posredovali vse potrebne informacije in napotke.: ■ sitotisk SITOTISK JOŽE VELIKANJE Kranj Vabimo vas, da obiščete naš paviljon na 36. gorenjskem sejmu v Kranju. Tudi na letošnjem sejmu bomo prodajali dekorativno potiskano posodo, krožnike, kozarce in frakeljne. - moške hlače od 1550 do 1720 din — ženske hlače 2190 din — ženska krila 3190 din — moške srajce od 1829 do 3285 din — zimske nogavice po ceni iz sezone '85 in velika ponudba drugega po znižanih cenah! GORENJSKI SEJEM od 15. do 24. avgusta 1986 T»fl.J Blagovnica Kranj ASTRA na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V HALI A RAZPRODAJA OPREME ZA KAMPIRANJE Z 15% POPUSTOM UGODEN NAKUP: LEGO KOCK ZAMRZOVALNIH SKRINJ LTH PEČI LOKATERM IN ALPTERM ALPETOUR Hotel CREfflR v Kranju vam tudi v času 36. gorenjskega sejma nudi naslednje storitve: —vrhunsko ponudbo žlahtnih vin in izbrane jedače v VINOTE^' — organizacijo proslav za večje skupine v RESTAVRACIJI — 4 mlajše pestro zabavo v DISKOTEKI - FRIZERSKE STORITVE (kozmetični salon s savno in telesno masažo obratuje od 1. sep' tembra dalje) —vsak večer NA VRTU pred hotelom »živa gla5' ba« (brez vstopnine) —na željo večjih skupin organiziramo Pl^' NIK na Tavčarjevi domačiji na Visokem v Poljanski dolini. Naročila sprejemamo po telefonu, številki 23—650 ali 23—760 GRADITI Z MARLESOM JE LAŽJE, HITREJE, CENEJE... Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju v večna menski hali, kjer boste dobili vse informacije. Telefon na razstavnem prostoru: 28-281 (do 285), int. 201 marles ■ L GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-l«t, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih Proizvajalcev sanitarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt Informacije: po telefonu Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 15. do Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. 26-076 ali 23-949 24. avgusta 1986 ::::: bombažna predilnica in tkalnica i tržič OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V HALI A Kranj — Pri kokrškem mostu (pri pošti) je spet zadišalo po picah. Vonju origana se je pridružil vonj po bukovih drveh. V piceriji Romano, ki je odprta vsak dan od 9. do 22. ure in ob nedeljah od 16. do 21. ure, po novem pečejo pice v peči, ki jo kurijo z bukovimi drvmi. Pice, pečene v peči, ki jo je postavil mojster Alojz Mikelj z Milj in je originalna po izvedbi in edina tovrstna na Gorenjskem, so po mnenju gurmanov izvrstne. Tudi cene niso pretirane, saj dobite najskromneje obloženo že za 500 din. KATARINA MARKIČ IZDELOVANJE COPAT Bečanova 1 64 290 TRŽIČ TEL: 50-366 zopet na gorenjskem sejmu v Kranju BOGATA IZBI RA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT Obiščite nas v hali A! Obiščite nas na 36. gorenjskem sejmu v Kranju, kjer bomo razstavljali in prodajali naše umetno kovane izdelke. Vabimo vas tudi, da obiščete našo tovarniško trgovino v Kropi. Vse informacije dobite tudi po telefonu, številka (64) 79-481, r KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU 15. DO 24. AVGUSTA 1986 RAZSTAVLJA IN PRODAJA kemična zaščitna sredstva vse za potrebe rejcev malih živali in vrtičkarjev uvPcem nudimo tudi strokovni nasvet za uporabo asčitnih sredstev, gnojil in semen. Posebej prodajamo gradbeni material s polnim popustom za opeko MBV 6 in strešno kriti-no NOVO MESTO z dostavo na gradbišče I Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju .[■ALI A in v naši prodajalni v Škofji Loki, Spod P trg 29. NA GORENJSKEM SEJMU VAM MERKUR - KRANJ V SODELOVANJU S PROIZVAJALCI nama ŠKOFJA LOKA Nama škofja loka na gorenjskem sejmu od 15. do 24. avgusta 1986 ponuja: ^Pohištvo znanih jugoslovanskih proiz-VaJalcev "~belo tehniko in drobne gospodinjske aParate (Iskra, Gorenje, Rade Končar) ^akustične aparate Iskra in Gorenje ""Posodo in sokovnike EMO Celje ^oblačila znanih proizvajalcev ""Orodje in garniture za avto TIK Kobarid "^•kalnike žarne plošče ELMA Črnuče Ugodne cene — popusti — pose-*°nsko znižanje cen za oblačila!!! , Brezplačen prevoz do razdalje 30 krnil Ob nakupu blaga nad 30.000 , I 5?n povrnemo stroške vstopnice' NUDI 10% SEJEMSKEGA POPUSTA ZA -SALONITNO KRITINO, CEMENT, MALTIT IN SILIKATNO OPEKO -SIPOREX ZIDAKE IN PLOŠČE -TOPLOTNE IN HIDROIZOLACIJSKE MATERIALE -BETONSKE MEŠALCE, SAMOKOLNICE IN ZIDARSKO ORODJE -STREŠNA OKNA -BELO TEHNIKO -MALO KMETIJSKO MEHANIZACIJO -PEČI, ŠTEDILNIKE IN RADIATORJE -RAZNO ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE -VARILNE APARATE -MOTORNE ŽAGE -STISKALNICE IN MLINE ZA SADJE -ELEKTRIČNE PASTIRJE IN DRUGE IZDELKE VSAK DAN DEMONSTRACIJA -POLAGANJA SALONITNE KRITINE -UPORABE RAZNIH IZOLACIJSKIH MATERIALOV -UPORABE SILIKATNE OPEKE _ . -UPORABE SIPOREX ZIDAKOV IN IZOLACIJSKIH PLOSC 20. AVGUSTA DAN EMO PRIKAZOM DELOVANJA TOPLOTNE CENTRALE - CELJE S ETAŽNO- 51 1 l"J MERKUR kranj SLOVENIJALES TRGOVINA Na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15. DO 24. avgusta 1986 V HALI A PRED HALO A OD HISE NA KOLESIH DO DOMA V NAHRBTNIKU Če želite preživeti počitnice v trisobnem stanovanju na kolesih ob morski obali ali 5h nahrbtnikom potepati po gorah, stopite v najbližjo trgovino Slovenijales. Tam boste i* ZNAMENJA VELIKIH vse prikolice IMV iz Novega mesta, od najpreprostejših do pravih potujočih vil. Če ste nezaupljivi do šotorov in pr'^ si lahko omislite leseno hišico za kampiranje. Če pa ste nav: šen tabornik, boste lahko svojo opremo izpopolnili ali si slili čisto na novo. V Slovenijalesu boste našli vse. Od j klina do zadnje skodelice v priročni omarici. Počitnice V13] so s Slovenijalesom udobnejše kot poletja v hotelu. VAŠ DIMNIK TO-MO-DI DIMNIK topli montažni dimnik z ognjestalno samotno cevjo kisloodporno Obiščite nas na 36. gorenjskem sejmu v Kranju v paviljonu ŽIVIL Kranj Vsak dan vas vabimo NA DEGUSTACIJO vrhunskih vin letnik '85 Na mednarodnem vinskem sejmu VINO'86 v Ljubljani smo za zlato rebulo, tokaj, beli pinot, merlot in cabernet prejeli 3 velike zlate, 4 zlate in 4 srebrne medalje. MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE p. o. LJUBLJANA Opekarska 13 tel. 061/212-011, 212057, 218-347 teleks 31420 Obiščite naš razstavni prostor na gorenjskem sejmu v Kranju v večnamenski dvo rani, kjer razstavljamo: to —mo —di dimnike različne samotne izdelke vlivne sisteme za livarne Naše izdelke lahko kupite na Gorenjske^1 v trgovinah Lesnina Les na Primskovem i*1 pri Merkurju, Plevna Škofja Loka _____________________jA Nova prodajalna Peka v Kranju RAZNOVRSTNA PONUDBA PA PRIJA ZEN NASMEH v sredini julija je Kranjčane ražalila novica, da so v Gregorčičevi ulici 8 (za Globusom) odprli novo prodajalno obutve. V Kranju so tako spet tri Pekove prodajalne, kjer Ponujajo obutev za vsak okus in V času sezonske razprodaje imajo v vseh treh Pekovih prodajalnah dobro ponudbo obotve, primerno za vsak žep. Tako lahko v prvem nadstropju tretje Pekove prodajalne v kranju izbirate med modnimi ženskimi in otroškimi modeli. Posebno ponudbo pripravljajo tudi za šolarje... Prijazni prodajalci vas pričakujejo vsak dan od 7.30 do 19.30 in ob sobotah med 7.30 in 13. uro. Obljubljajo vam, da ne boste razočarani. Obutve je dovolj za vsak okus in žep. Zato le pogumno v vse Pekove prodajalne po kvalitetne čevlje. in raznovrstno obutev. Olajšati jim želimo nakup, zato smo se tudi odločili, da jim več stvari ponudimo na enem mestu. Marsikomu se zdijo vezalke in potrebščine za nego obutve postranska stvar. Toda, brez vezalk čevelj ni uporaben, zanemarjen čevelj je grd in je kmalu za v smeti.« FRANJO RADIKOVIČ iz Kranja: »Pri Peku kupuje obutev vsa družina že več kot deset let. Zadovoljni smo, saj dobimo čevlje, kakršne želimo. Ko so zapustili prodajni prostor v Globusu,, sem bil malce slabe volje. Mislil sem, da so na Kranjčane pri Peku pozabili. Vesel sem bil, ko sem zvedel, da so odprli novo prodajalno. Lepo je opremljena, ponudba je pestra, prodajalci so ostali enako prijazni, kot so bili prej. Dodal bi še to, naj stojnice, ki so pred prodajalno, tam ostanejo ves čas, ne le, ko je razprodaja. Te stojnice namreč ljudi privabijo.« sem, da moj prvi obisk v tej prodajalni ni tudi zadnji, da se bom zaradi nakupa sem še vrnila.« Kranj—Pred trinajstimi leti je prodajni prostor v Globusu dobila tudi Tovarna obutve Peko iz Tržiča. S Pestro in kvalitetno ponudbo so si Pridobili veliko kupcev. Ko so morali iz Globusa, je nastala praznina Pri tovrstnih nakupih. Pri Peku pa na kranjske kupce niso pozabili, 'skali so nove prostore. Na pomoč so jim priskočili pri Merkurju, da so lahko 16. julija v Gregorčičevi ulici 8 (za Globusom) odprli novo prodajalno. To je 144. Pekova prodajalna in tretja v Kranju (dve sta v starem delu mesta). Prodajalna ima prek 400 kvadratnih metrov prodajne površine v dveh etažah. Zaposlenih je petnajst prodajalcev, ki s prijazno besedo in raznovrstno ponudbo pričakajo kupce. Na mesec nameravajo prodati okoli osem tisoč parov čevljev in za 500 milijonov izdelkov iz dodatnega programa. Razen modne otroške, ženske in moške obutve ponujajo še oblačila za rekreacijo in prosti čas. To so dresi za kolesarje, trenirke, anoraki, planinski čevlji, nahrbtniki... Posebnost je še celoten pribor za nego čevljev. Seže-te lahko tudi po izdelkih iz programov San Marco in Corona. V pritličju pa so namenili prostor tudi stalni razprodaji. Pozabili niso niti na 30-odstotno sezonsko, kjer ponujajo izdelke poletne kolekcije. Čez dobrih štirinajst dni bodo kupci lahko že izbirali jesensko obutev. LOJZE HORVAT, poslovodja tretje Pekove prodajalne: »Pred več kot dvajsetimi leti sem se zapisal Tovarni obutve Peko Tržič. Leta 1966 sem postal leteči poslovodja. To pomeni, da sem nadomeščal sodelavce, ki so bili dalj časa odsotni. Tako sem spoznal delo v več kot petdesetih trgovinah. Pred trinajstimi leti, ko smo začeli v Globusu, pa sem tam postal poslovodja. Skupaj s sodelavci želimo kupcem čim bolj ustreči, ponuditi res kvalitetno ANICA TRILER iz Kranja: »Sem stalna obiskovalka Pekovih trgovin. Njihovo obutev namreč kupujem že trideset let. S ponudbo sem izredno zadovoljna. Dobim čevelj po želji, pa še kvaliteten je. Nova trgovina je res privlačna za kupce, tudi zelo mi je všeč ideja, da lahko kupiš več stvari na enem mestu. Planinec, ki želi nove čevlje, anorak ali nahrbtnik, si s takim nakupom prihrani čas.« MINKA RANT iz"Železnikov: »Za novo Pekovo prodajalno sem izvedela pri sestri. Ker pa sin potrebuje nove čevlje, sem se odločila, da jo obiščem. Všeč mi je, ker je dovolj prostorna in okusno opremljena. Presenetila me je pestra ponudba obutve in oblačil. Pohvalila bi idejo, da razen čevljev tu kupim še druge stvari. Pri nakupu čevljev ponavadi ne gledam na proizvajalca. Kupim tisto, kar mi je všeč. Prepričana pa Če si v tej poletni vročini zaželite osvežujočo pijačo, sveže sadje in toplo malico, vam res ni treba biti v zadregj. Za vse našteto in še več skrbimo zaposleni v DO ŽIVILA Kranj. Trgovska in gostinska DO Kranj Naj vam naštejemo nekaj lokalov in trgovin: Restavracija Park, restavracija in trgovina Globus, ribarnica Delfin, Delikatesa, Bonboniera, Agraria, Diskont itd. Vabimo vas tudi v Preddvor, kjer se lahko vsako soboto od 20. do 24. ure zavrtite ob zvokih ansambla TEN. V hotelu BOR obratuje SAVNA.Če pa razmišljate, kam na nedeljski izlet, vas vabimo na Jezersko, kjer boste solidno postrežem v hotelu KAZINA, depandansi PLANINKA ali v Gostišču ob jezeru. Na gorenjskem sejmu v Kranju vas vabimo, da obiščete naš paviljon, kjer vas bomo postregli z osvežujočo pijačo ali toplo malico. Vsak dan od 15. do 16. ure bomo organizirali degustacijo kvalitetnih briških vin. Obiščite nas, mi pa bomo poskrbeli za vaše dobro počutje. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj V* Iskra kovinotehna «1 agrotehnika - gruda tozd agrotehnika - trgovina nsolo l;iil)li 23-893 (pri Prešernovem gaju) Ugodno prodam ZASTAVO 101 GT, letnik 84, prevoženih 10.000 km, MOPED APN 6, nerabljen, MOPED BT 50 nov, tomosov, neregistriran, dva nova dirkalna KOLESA na 5 in 10 prestav, dve novi letni GUMI 13 x 145, dve zimski GUMI, malo rabljeni, profil z obroči 13 x 155, moško gorenjsko NARODNO NOŠO št. 54, lepo SLIKO, gorenjski motiv-ohcet, platno 130x110, nov DALJNOGLED 10x50, TV gorenje 108, črno-bel, telečjo KOŽO frizijka (vse lepo ohranjeno). 4 kub. metre TERVOLA 5 cm, nekaj trdih suhih DRV in električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Ogled v soboto od 8. do 12. ure. Janez Stenovec, Praše 44, Mavčiče 12766 Tandem KOLO, 2 sedeža, 5 prestav za 12 SM, in RADIOAPARAT HSR 48 Ei Niš z dvema ZVOČNIKOMA, 7 SM, prodam. Tel: (064)21-608 12767 Ugodno prodam športni otroški VOZIČEK PEG, dirkalno KOLO rog, 12 prestav, KANARČKA s kletko in ZBIRKO knjig Ljudstva sveta. Kranj, Reševa 3, tel.: 22-502_12767 Ugodno prodam JADRALNO DESKO sailbord vario (deklariran) Breg ob Savi 2_._12768 Prodam suha hrastova DRVA po 9.000 din. Dolenc, Zg. Luša 1, Selca _12769 Poceni prodam novo dirkalno KOLO profesional bottechia. Zupanec, Hrast je 20__12770 Prodam JADRALNO DESKO burja Tel.: 39-604_12771 Prodam 4 nove GUME 155/14. Mar-jan Lumpert, Trboje 66, Kranj 12772 KRAJEVNA SKUPNOST ŠENČUR objavlja naslednji: RAZPIS Krajevna skupnost Šenčur razpisuje prosta dela in naloge delavca za opravljanje pokopaliških in komunalnih del v KS Šenčur. Dela se opravljajo v deljenem delovnem času. Poskusno delo traja dva meseca. Prijave pošljite na naslov: krajevna skupnost Šenčur, Kranjska 2, v 15 dneh od dneva objave. Prodam nov 80 litrski BOJLER, pla-stificiran, in novo GUMO 145x13 tiger, cena 6.000 din. Informacije po tel.: 21 815_12773 Prodam hrastove PLOHE in 8 prm DRV (bukev, hrast). Zalog 11, Cerklje 12774 nosilnost 12775 PRIKOLICO enonosno, 1.5 t, prodam Tel.: 80-705 Novo JADRALNO DESKO HI FLY in moško KOLO maraton, prodam. Tel.: 61-830 _12776 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št 38 Naslov v oglasnem oddelku__12777 Prodam R-4, letnik 77, in 20 vreč fa sadnega PERLITA, 100 m PPR kabla 1.5 in 15 m2 talnih PLOŠČIC Peternelj, Gorenja Dobrava 25, Gorenja vas ______12778 Prodam globok otroški VOZIČEK PEG. Teja Grmič, Gorenja vas 49, Re- teče, Šk Loka_ 12779 Prodam 7 starih OKEN. Šenčur, Be leharjeva 45_12780 Poceni prodam kombinirani otroški VOZIČEK peg (rjav žamet) in električni betonski MEŠALEC Naslov v oglas nem oddelku._12781 Prodam bukova DRVA Tel : 42 775 _____________.___12782 Prodam KOŠNJO trave Podreča 11 '_ 12783 Prodam bukova DRVA. Marjan Me sec, Rovt 7, Selca_12784 Prodam jadralno DESKO jugo spe-cial z jadrom tornado, za 10 SM Drak sler, Sv Duh 20, Šk Loka (pri cerkvi) _12785 Prodam PIANiNO pearlriver Ogled popoldne. Tel: 25 809 12786 Prodam AVTOSTOLP in ŠOTOR za 4 osebe Franc Uršič, Cesta 2. julija 29, Tržič_12787 Ugodno prodam 2 sodčka SMOLE, 160 kg Žanova 36, Kranj_12788 Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem, Savska c 8, Lesce_12789 Prodam bukova DRVA. Gorenjesav ska 21, Kranj _12790 Prodam nov ČOLN pasara elan s priborom za jadranje in motorjem merkurv 7,5 PS, privez Rovinj Infor macije v petek, 15 8. 86, od 16 do 18 ure po tel : (064) 75 312 12791 Tovorno PRIKOLICO, novo, manjšo, Zidar Kočevje, prodam Tel 24 127 _12792 Prodam GOBELIN »Polje« Andrej Gros, Begunjska c 33, Bistrica pri Trži ču, tel : 50 556_12793 Prodam več brejih OVAC in otroško KOLO Franc Tušek, Lenart 11, Selca ___12794 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 ose be Tel 61 059 12795 Prodam 3 m3 bukovih PLOHOV in električni MOTOR black and decker Tel.: 24-003_12796 Prodam dobro ohranjen gumi VOZ, 2 KOMATA in skoraj nov 80-litrski BOJLER. Knavs, Smokuč 41, p. Žirov-nica_12797 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 23-783_12798 Prodam smrekov OPAŽ in VW (hrošč) brez motorja. Tel.: 70-006. Prodam tudi IZRUVAČ za krompir pas-guali_12800 JADRALNO DESKO imgrad prodam. Informacije popoldne, št.: 50-183 12799 živali Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 100 kg. Posavec 123, tel.: 70-379 11130 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice, lahko za zakol. Ažman, Suha 5, pri Predosljah _12546 Prodam TELICO v 9. mesecu brejo-sti. Zg. Bela 57_12671 Prodam 7 dni starega BIKCA simen-talca, C. na Klanec 5, Kranj_12672 Prodam PRAŠIČE, težke od 50 do 60 kg, in manjše. Sp. Brnik 60 12673 TELE, staro dva meseca, prodam. Franc Fabijan, Zg. Besnica 50 12674 Ugodno prodam sedem tednov stare PSIČKE nemške ovčarke, čistokrvne, brez rodovnika. Pogačnik, Pšev-ska 3, Kranj_12675 Prodam 5 tednov stare bele PETE LINČKE brojlerje za dopitanje, cena 400 din za enega. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_12676 Prodam 7 dni starega TELIČKA, 1 m3 rabljenih DESK za opaže, banki-ne in punte. Okroglo 11_12677 KRAVO v 7. mesecu brejosti prodam. Praprotnik, Brezje 52 pri Radovljici_12678 Prodam 14 dni starega BIKCA za re-jo. Koren, Tatinec 5. Tel.: 27 233 12679 Prodam 2 meseca starega BIKCA za pleme. Ovsiše 28, Podnart_12680 Prodam OVCO in lepa JAGNJETA. Tel.: 51-224 _ 12681 Prodam 6 tednov staro TELIČKO za rejo. Klemenčič, Sp. Besnica 176 _12682 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca za nadaljnjo rejo. Britof 315 _12683 Prodam KRAVO po izbiri, 9 mesecev brejo. Lovrenc Plevel, Zalog 48, Cerklje__12684 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. Potok 5, Komenda 12685 Prodam mlado KRAVO po teletu in 2 m3 obžaganega LESA, različne dolžine in debeline. Zg. Lipnica 1, Kamna Gorica__ 12686 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-mentalko Antonija Koželj, Lahovče 18, Cerklje_12687 Prodam 10 dni starega črno-belega BIKCA. Petrič, Trata pri Velesovem 1. Tel.: 42-431_12688 Prodam 2TELICI v 9. mesecu brejosti. Frantar, Dobro polje 11, Brezje _12689 Prodam KRAVE frizijke po izbiri. Ze Ija, Zasip, Reber 1, Bled_12690 Prodam KRAVO po 2. teletu Me glič, Lom 21, Tržič_ 12691 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Sp. Lipnica 36, Kamna Gorica_ _12692 Podarim male PSIČKE. Zadružna 8, Kranj_12693 Prodam 7 tednov stare nemške OVČARJE z rodovnikom. Frelih, Demšar jeva 16, Škofja Loka__ 12694 Prodam 2 TELICI simentalki, stari pol leta in eno leto. Tel.: 65-067 12695 Prodam mladega PSA bernardinca. Tel: 067/21 579 _12696 Prodam 2 TELIČKI za pleme, ena si mentalka, stara 14 dni, in ena črno be la, stara 10 dni. Rozman, Bukovica 17, Vodice__12697 Prodam po izbiri TELICE simentalke v 9. mesecu brejosti. Strahinj 76 12698 Prodam BIKCA simentalca, starega pet tednov. Lahovče 52, Cerklje 12699 Prodam ŽREBICO 26 mesecev in pripuščeno KOBILO, staro 4 leta, delavno. Pečnik, Bodovlje 1, Škofja Loka __12909 Prodam jalovo KRAVO Pečnik, Bo dovlje 1, Škofja Loka_12910 Prodam čistokrvenga BERNARDINCA z rodovnikom, starega 8 tednov. Matjašič, Poljane 93, Podpečne nad Škofjo Loko_12911 Prodam pet mesecev brejo TELICO, simentalko Alojz Jerše, Sp. Duplje 76 __12912 Prodam brejo KRAVO, drugo tele. Zalog 11, Cerklje_12913 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ELKROJTRŽIČ NA DETELJICI OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA BODO OD 15. AVGUSTA DO 30. SEPTEMBRA 1986 LAHKO KUPILI ŽENSKE. MOŠKE, DEKLIŠKE, FANTOVSKE IN OTROŠKE HLAČE PO POSEZONSKIH CENAH DO 40 % CENEJE. Za nakup se priporočamo! [STREŠNA OKNA^; 75-036 •s! Prodam črnobelo TELICO 10 dni sta-ro. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 12922 Prodam 2 BIKA simentalca, nad 300 kg. Tel: 40-508_12914 Prodam visoko brejo KRAVO ali teli-co in BIKCA, 300 do 400 kg, menjam za jalovo GOVED. Virmaše 42, Škofja Loka_12915 Prodam mlado KRAVO in teleta. To-nejc, Zg. Gorje 15_12916 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Šklofja Loka__12917 Prodam KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Ogled v nedeljo. Boga-taj, Mlaka nad Lušo 2, Poljane 12918 Prodam 7 tednov stare nemške OV-ČARJE. Pungert 18, Škofja Loka 12919 gradbeni mat. Prodam 10 ŠPIROVCEV 12x15, dolžine 8 m in LETVE 4x5. Porenta, Sv. Duh 43, Škofja Loka_12745 Prodam 200 kv. metrov salonit PLOŠČ 125x 105 in 360 kg acronolit BARVE, krem, za demit fasado, 15% ceneje. Tel: 36-180_12746 Prodam smrekove in borove PLOHE in PUNTE. Dvorje 56, Cerklje, tel.: 42-037_12747 Prodam strešno betonsko OPEKO folc, 2500 kosov. Krajnik, Reteče 1, Šk. Loka_12748 Prodam 150 kosov strešne OPEKE vesna, Dobruška vas. Tel.: 25-447, Snediceva ul. 12, Kranj_12749 Prodam DRVARNICO ali gradbeno BARAKO in PUNTE, BANKINE, DESKE za betoniranje. Naklo. Ulica Pavle Me-detove 39__12750 Prodam betonski M EŠALEC. Naklo, Ulica Pavle Medetove 31, tel.: 47-650 _12751 Prodam 250 kosov POROLITA 6, 12 PALET in dve zimski GUMI za Z-750, Bobovek 2, Kranj_12752 Gradbeno BARAKO prodam. Tel.: 44-510_12753 Prodam rabljeno STEKLENO VOL NO v vrečah. Podbrezje 5_12754 Ugodno prodam 850 kosov nove strešne OPEKE z grafitno sivim posipom in rabljeno cementno OPEKO. Dolenc, Skokova ul. 7, Kranj 12755 Prodam 50 PUNT. Boh. Bela 82 12756 Prodam belo MIVKO, SIPOREKS 5 cm, 325 kosov, vse 20 % ceneje. Oto-ki 28, Železniki_12757 Prodam strešno OPEKO vesna. Tel.: 78 355 po 20. uri _12758 Prodam PLOHE in COLARICE. Vele-sovska 2, Šenčur_12759 Prodam rabljena OKNA 140 x 140 cm. Marica Pogačnik, Sp. Lipnica 35, Kamna gorica_ 12760 Prodam 43 m2 klasičnega jesenove-ga PARKETA, 100 komadov smrekovih FIŽOLOVK (obdelanih) in 60 LAT za kozolec. Tel.: (064) 66-676_12761 Ugodno prodam MREŽE za armaturo: 3 komade pr. 10 x 6, 5 komadov pr. 6x5, Vidic, Vodnikova 10, Lesce 12923 vozila Prodam AUDI 100 GL 5E, letnik 1979. C. talcev 7 Kranj, tel: 22-001 Prodam ZASTAVO 101, letnik 79. Ši-lar, Kranj, Rudija Papeža 5 (Planina II) _12527 RENAULT GTL, oktober 84, prodam, tel.: 42 137_12528 Prodam karamboliran R-4 GTL, le-tnik85, tel.:40-575, popoldne 12534 Prodam PEUGEOT 204, letnik 73, tel.: 83-726_12535 Prodam ZASTAVO 750, letnik 74, ce na 16 SM Humar, Zalog 46, Cerklje _12600 Prodam ZASTAVO 101, letnik 77, registriran do julija 87. Olševek 48, Pred dvor_12601 Prodam avto AUDI 80 GL. Miklavčič, Kenetova 2, Kranj, tel.: 22-097 12602 Prodam dobro ohranjen avto DKW F 12 z nadomestnimi deli Pelcl, Pred dvor 33_12603 Prodam R-4TLS, garažiran, vzdrže van, letnik november 78, za 45 SM, Kranj, tel: 23 690_12604 Prodam ZASTAVO 850, letnik 81. Praprotna polica 10, tel.: 42-420 12605 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno. Zg. Brnik št. 7 12606 R-4 GTL, letnik 81, registriran do av gusta 87, poceni prodam. Kranj, Zevni-kova 1 (Oreheh), tel.. 27-044 12607 Prodam RENAULT 4, letnik 79. Marija Zoreč, Kokrica, Grosova 34, Kranj _12608 Prodam DIANO, letnik 77. Informa c.ć>j po tel : 45-015, dopoldne, 50 577, popoldne_12609 JUGO 45, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam Kranjec, Gorenja vas 243, Šk Loka_12610 Prodam LADO 1200 karavan, letnik 82, registrirana do 5. 8. 1987 llovka 5, Kranj_ 12611 Ugodno prodam R-4, starejši letnik, registriran do julija 87, in nov KOŠ za Z 750. Ogled popoldne od 15. ure da-Ije. Pod Kočno 15, Jesenice 12612 Zelo poceni prodam FIAT 126 P, letnik 77, potreben popravila Drobnjak, Trg Rivoli 3, Planina, Kranj_12613 Prodam ZASTAVO 101, Mavčiče 67 _____-^3? LADO 1600, letnik 80, prodarn. " slov v oglasnem oddelku, tel.: 3b- j zvečer_ Ugodno prodam FORD ESCO" 1970. Zakoč, Maistrov trg 12, Kran1_6l5 ___ —"""""t? Prodam KOMBI Z-850, letnik ? Golnik 89, tel.: 46-413 —-—^ Prodam GOLF GL, letnik 79, PJJ* gistracija 80, prevoženih 58.0W Ljubno 51 pri Posavcu ali Podnart ^ Prodam Z-101 GTL, karambojj nevozen. Fajdiga, Zg. Duplje 58. OLj popoldne_'_____L-< Zelo ugodno prodam Z-101. ^ 78, tel: 35-789 ___J2j Zelo ugodno prodam Z-101, ^ 81, tel.: 26-849 ____litf Ugodno prodam JUGO 45, letnik ^ bele barve, registriran avgust 8/. * formacije po tel. dalje. 62-304, od Prodam MOTOR APN-6, Sp 100___ Prodam ZASTAVO 101, lu*- . december 78, cena 50 SM. Inform^ po tel: 50-950 _____!>£ Z-101 prodam, december 83, 28-023____ Prodam ZASTAVO 101, l61"'1^ obnovljena, tel.: 45-229, Bojan Sn*5 Sr. Bela 43____J>£ Prodam KADETT-ekonomy, j 78, 75.000 km. Zdjelar, Zadrag^j P D"P'ie_-r^EnSĆ Ugodno prodam ZASTAVO 7W ^ letnik 79. Aljančič, Ješetova l3'e,'962J 26-940 Prodam ZASTAVO 101 GTL »l-j tnik 83. Nikolič, Jenkova 2, Kj__njJ^ Prodam rezervne DELE za ZA VO 750: MOTOR, menjalnik, sj*£ vrata in drugo, Podbrezje 5 rr-^t Prodam ZASTAVO 101 _.let".£,_* let"',' vsak dan popoldne, Puharja 2, VI. nadstr., Kranj Prodam vVARTBURG karavan, 81, prevoženih 55.000 km, Sp- B__ Preddvor, tel.: 45-306 1*L| Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogle^8'1 garderobne stene, miz'c^' stenske in stropne oblofl ' kotne letve ter več vrst tev za uokvirjenje slik 1 gobelinov Se priporočamo! Prodam Z-101 C, decembri odlično ohranjena, in TOMOS ^ Informacije: (064) 45-551___-^v' TALBOT SAMBO, november«| proda voznica. 15.000 km, P°ra jen» dodatna oprema, pozimi neV°12K Tel: 40-318 ____>^ Prodam dobro ohranjen vljen BMW 1600, Eržen, 131_r— Ugodno prodam SPAČKA r6?-jr ran do 11. julija 87. Trebušak, Sxa\of$, sta 11/a, Kranj _____-r-(«l Prodam Z-101, starejši letnik.^ 21 -676, popoldne___ Prodam 5 aluminijastih PLAT p opel ali golf, tel.: 22-668, nas'«^ oglasnem oddelku.____--j-jj! Ugodno prodam nov Langusova 37, Radovljica Prodam R \2 letnik 77. Pe^d«. Mlakarjeva 57, Šenčur, tel.: 21 poldne____-^j5 Prodam R-4 GTL, letnik ,j 31.000 km Danica Erzar, Žap^6^ B§fl__e_—S|f*t» Prodam dobro ohranjen 126 "t' \$ Kranj, Stražišče_ Ugodno prodam FIAT 126 P Prodam BMW 1600 s plinsko vo, letnik 74, tel.:43-070 oh Prodam Z-101, 82-600, po 14. uri__ Prodam R 4 GTL, letnik 84. Mi^Jjf šek, tel: 69-773 ___J^0 Prodam Z-101 lux, letnik 76, iranjena, tel : 25-809__ Prodam WV 1200 J, letnik 76, ^ ohranjen Lazo Rapič, Lojzeta ta 7, Kranj, Planina II Prodam VW 1303 S, letnik 7*. p striran do avgusta 87. Potočnik« ^ lec 19/c, Brezje. Samo popoldn ^ 16. ure dalje____J»g| Zataje .101, letnik 79/80, prev"^ 67 000 km, zaščitena, garažirana. fc strirana do I. 1987, z radiokase J nom, prodam. Tel.: (064)81 6. do 14. ure______——iK* Prodam Z 101 B, letnik 80, Qa(%$ na. Tel: 26-538 __ Prodam R-4, letnik 83, in FlA letnik 76, vse dobro ohranjen«■ yb 22-525 in 24-434 ___JM Prodam Z-101, staro 10let, *3 ohranjeno Trata 20, Velesovo, Le.# Prodam Z 750, letnik 74, za 'v , Rezar, V Kejžarja 37/a, Jesenice Prodam ALFA 33, 1.5, letnik ^ J ber 84, tel.: 83-046__ Prodam dobro ohranjeno Z' ^ letnik 81, prevoženih 50 000 km. «L strirana do marca 87. (064) 21 006, po 17. uri____^ !5_K, 15. AVGUSTA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE m JUGO 45, letnik 81, ••^gbačevo 21,Kranj Jago- r^rrw«.,,,x,ol„_12657 2?0fVidLam FIAT 126 P, letnik 84, ,uuukm. Cena 83 SM. Tel.: 77-319 ^-----_ 12658 Telr°darnZ-101 S, letnik 79, Šk. Loka. ^£^27 _12659 jj r°d.am zelo ohranjeno Z-101, letnik Po'ldcnena_ 75 SM ogled v soboto do- anl Milenko Maletič, Borovška 94, ^kajjora 12660 avtn^r.?1 P''nsko napravo za osebni 0 LEDINI JUNIOR. Tel.: 39-644 ^----___1266- Nar ? 1200 ugodno prodam. Škrt -^atrnik iorr- Pr^GEOT204 12662 karavan, letnik 69, ca^^gor^ Šorn, Breg 121, Žirovni- Prodam Z-101, letnik 81. Tel. .odam R-18, star tri leta. 12663 38-009 12664 Miha 12665 naLr^arn Z-750 LC, letnik 80. Cesta ^^oVTržič 12666 °Cviam USTAVO 101, letnik 76 kl-31 c' neregistriran, cena 30 SM "^l^34od 6. do 14. ure •ti 12667 uJ!dam JUGO 45, letnik 85, še v ga-Wt Pot°čnik, Rovte9, Selca, tel.: :5r252______ 12668 niotn0dno Prodam MOTOR 14 M, z ^^Hfjgmjo ccm. Tel.: 47-241 12669 jj r0dam FORD-TAUNUS 1.6, letnik °9led 9aražo v Ulici V. Vlahoviča. Te|. ~y soboto po 16. uri in v nedeljo, ika'io Lužovec, Juleta Gabrov- ^^JSranj _12670 T.|r°fidarn ZASTAVO 750, letnik 84. ^LJ§L_int. 35, dopoldne 12849 deij^rn SUZUKI, 125 kubikov, po škofia i nc Starman, Pungert17, "^Jll^ka__12850 tori^^dele za FIAT 127, razen mo- r_^JS!orL61 -200, dopoldn R-16 Ma|Jo proda 12851 Podreča 11, 12852 °am ZASTAVO 128, letnik 83, 1,9 Vn» lno' Prevoženih 29.500 km. Pot "V^lg^Cerklje _12856 U|jc0dam ZASTAVO 101, letnik 80. *2-687 4- oktobra 23, Cerklje. Tel.: ___ 12857 ti0s°dam dobro ohranjen MOTOR to- ^^^ojiatic. Sp. Brnik 31 12858 TfQiaC!dam VVV1200, letnik 71. Lukan garava c/_ u___• ^5^^/^JSranj 12859 prodam nadomestne p^yab. Pristava 18, Tržič 12860 ,0$Ma|? APN4- dobro onrat.jen, za 'SM '.J^OLO senior, 10 prestav, za ^DaniADRALNO DESKO za 7 SM y!l£!ggya 12, Kranj_12861 rodam avto ZASTAVA 101, le- l M^^VČ, 2 FOTELJA, jedilni KOT cu Brajič. Zlato polje 2/a, Kranj ""p^—___12862 y90divam R"4' starejši letnik, po Ej__ Cflni, in otroško POSTEUO z i 3K^Beton' M. Pijade 9, Kranj. p^XH__ 12863 VW HROŠČ, letnik 69. "^^lrjtart čirče 33, Kranj 12864 Wr^,arn SUZUKI GSX750, dodatno >-m|ien. Tel.: 21-188 12865 ft^STo.VA 101 special, letnik sep opremljen 21-188 WJrn LADO 1600, letnik 80, cena 8k8[r^oin. Zg. Bitnje 168, pri gasil-^-HomuvJami 12867 ugodno pro-12866 JUGO 55, letnik 12868 1 3R8m. ZASTAVO 750, letnik 79. >^p50______12869 I po ani Z 750 po delih in Z 101, celo ■ Qelih. Branko Livk, Kovor 91, Tr- t^r--- _12870 ^Odrv JUG0 45< star 3 mesece, po nt ceni. Božo Dajič, Golnik 46 ____12871 ^80 *m. RENAULT 4, special, let-S§r»i 'i re8'striran celo leto, po ugodni |>^HHina_Petevčič, Golnik 46 12872 ^ES t"0 Prodam MOPED PONY EX- p^4^1J0-328 _12873 .T1 TOMOS APN 6 in tomos Avf^am ti _«n novejša. Ogled vsak <^vT| an Janežic' St. Žagarja 27, 12874 %q d • 'etnik 76, ohranjeno, registri-5!«vi6 J 8 87. prodam. Štefan Suko p^j-jova vas 11, Radovljica 12875 _ dobro ohranjeno garažira- /7j£Ju1 GTL55, december 82. Tel.. 12876 _ ledani Z 101, letnik 75, registrirano Sjjajg • "7. Brane Leskovec, Skofjelo fiJJdr?i« AUDI 80, letnik 74, registri-10 3. 87. Tel.: 79-424 od 15. ure _12885 GTL 55, 5 vrat, prodam, no-5«l33^3. prevoženih 29°00km. co ft^Mjel.: 79-679_12886 *%v«n08m 2 75°- letnik 78> redno vzd>-"oid» • ohranjeno. Ogled petek po sobota. Križnar, T iludo 2, Tržič Janez 12888 Kupim MOTOR za mercedes 250. Tel.: 27 230_12801 Kupim več smrekovih DESK 2,5 cm. Pungeršek, Pot na JoSta 7, Kranj 12802 Kupim nov ali malo rabljen PAJKL za krompir na motor in z dolgo mrežo. Tel.: 47-609_12803 Kupim SIMCO 1307, tel. 24 973: de-lovnik od 7. do 13. ure — Pore 12804 Kupim manjši negibljiv TRAKTOR do 26 kW, v zameno dam tudi mlado govedo, les itd. Naslov v oglasnem oddelku 12805 Kupim jesenove KLOHE. Jože Šivic, Mizarstvo Brezje. Tel.: 79-839 (064) _12806 Kupim par dni staro TELE. Tel.: 79-600_12807 CTC B 212 OLJNI GORILEC, nov, ku-pim. Tel.: 77-120 po 20. uri 12808 lokali Iščem PROSTOR za mirno obrt v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: 34-093 _12830 Iščem PROSTOR za obrtno delavnico, lahko tudi potreben popravila, po možnosti v okolici Škofje Loke. Igor Zevnik, Poljane nad Šk. Loko 66 12216 poieitl Kupim SOBO ali garsonjero na Bledu ali v bližnji okolici. Šifra: Gotovina _12515 Prodamo zazidljivo PARCELO v Se-beniah (550 m2) najboljšemu ponudni-ku. Šifra: Jesen _12822 Prodam novo STANOVANJSKO HIŠO. Šifra: Titovo Velenje, tel.:74-368 __12823 Zazidljivo PARCELO v okolici Šk. Loke, 400 m', kupim. Ponudbe pod šifro: Navedite ceno_12824 GARAŽO v Ljubljani odstopim tiste-mu, ki mije pripravljen zgraditi novo na deželi. Šifra: Gradnja _12825 Kupim PARCELO od Šk. Loke do Preddvora. Naslov v oglasnem oddel-ku__ 12826 GARAŽO poleg doma ZB v Šk. Loki prodam z rokom koriščenja Qez eno leto. Borštnar, Partizanska 12, Šk. Lo-ka. Tel.: 60-246 _12827 Zamenjam GARAŽO na Bokalovi za garažo v garažni hiši za gimnazijo. Tel.. 81-539__12828 Kupim gradbeno parcelo ali začeto gradnjo v Šk. Loki ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku_12829 zapoilitve Takoj zaposlim KV ali PKV SLIKO-PLESKARJA. OD stimulativen. Dušan Bizant, tel.:39-552_12831 Iščem popoldansko delo SNAŽILKE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku __12832 CVETLIČARKO redno ali honorarno zaposlimo. Cvetličarna Rožca, Kranj, tel.:22-806_12833 Mlad fant, vojaščine prost, nealko-holik, dobi delo takoj. Zaželen domačin iz okolice Lesc ali Radovljice. Delo pri stroju za polnjenje mesnih izdelkov in podobno. OD nad povprečjem. Ostalo po dogovoru. Jože Mlinaric, Lesce, Železniška 1_12834 Zaposlim MIZARSKEGA POMOČNI-KA in fanta za priučitev. Lahovče 31, tel.:41-098_12835 Iščem delo na dom, lahko sestavljanje, lepljenje ali šivanje. Ponudbe pod šifro: Delo doma_12836 PMPiPfffVI Športno društvo Proleter — tenis sekcija Praprotna polica — priredi v SOBOTO 16. 8. 86, ob 20. uri POLI-ŠKO NOČ, igra ansambel SIBILA. V NEDELJO, 17.8. 86, ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO, na kateri vas bo zabaval ansambel RŽ. Čakajo vas bogat srečelov, športno kolo BMX, ameriške postrvi na žaru in dobra postre-žba. Vstopnine ni! VABLJENI! 12585 Gasilsko društvo Bitnje priredi v NEDELJO, 17.8.86, s pričetkom ob 15. uri prevzem novega orodnega avtomobila. Po prevzemu organizira veliko GASILSKO VESELICO z bogatim srečelovom, ki bo v gozdu nasproti bifeja Zora. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel JURČEK. Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo nedeljo. K udeležbi vabijo gasilci_12837 Gasilsko društvo Mavčiče bo prevzelo v nedeljo, 17. 8. 86, ob 15. uri gasilsko vozilo TAM. Po prevzemu vozila bo VELIKA VRTNA VESELICA s srečelovom in kegljanjem za koštruna. Igra ansambel Ivana Ruparja. VABLJENI! _12838 Gostišče Draga Begunje prireja VRTNO VESELICO 16.8.1986 od 20. ure dalje. Igra Kvintet TRIGLAV. VABLJENI!_12839 Popularna skupina VITAMIN igra DANES ZVEČER, 15.8., na VESELICI pri gasilskem domu v Goricah. Goriški mladinci so pripravili tudi bogat srečelov in kegljanje za jarca. VABLJENI! 12840 OffALO Iščemo zastopnike za delo na tere nu, izredno dober zaslužek. Šifra: Ho norarno ali redno 12113 Invalidni osebi za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Naslov v oblas-nem oddelku_12843 Pevski zbor LIPA pri Društvu upokojencev Radovljica, Ljubljanska 4, VABI K SODELOVANJU PEVKE IN PEVCE, starost ni važna. Ženski in moški zbor bo vodil priznani zborovodja EDO OŠABNIK iz Kranja. Prva vaja za ženski zbor bo 16. 9. 1986 ob 17. uri v prostorih Društva upokojencev Radovljica, za moški zbor 16. 9. 1986 ob 17. uri v istih prostorih. VABLJENI! 12844 Izposojam FASADNI ODER. Hrast-je 39, Kranj_12845 OBVE1II1A ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovlji-ca,tel.: 75-610_10405 TV mehanika Porenta, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Kličite novo tel. št.: 40-347. Se priporočam _12109 Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna Marinšek Marija — Naklo zaradi letnega dopusta zaprta do 9. 9. 86. Za nadaljnji obisk se priporočamo. _12841 BALKON ali TERASO zasteklim (alu-minij) tel.: (061) 558-285_12842 izgubljeno 14. 7. sem spravil kolo v hišo v bližini sodišča v Kranju. Prosim lastnika hiše, da odda svoj naslov pod šifro: Pošten_12846 Prosim poštenega najditelja kolesa dne 1.8. (kranjska noč) za kioskom nasproti Evrope, da ga proti nagradi vrne v Voklo 6, Šenčur_12847 Izgubil sem teniško torbo s pomembnimi dokumenti v okolici teniškega igrišča v Kranju. Poštenega najditelja prosim, da pokliče na št. (064) 25-602 Aleševi_12924 POINANITVA Vdovec brez otrok z lepo pokojnino in hišo v bližini Bleda iščem osamljeno skromno žensko, 65—70 let, za pomoč pri gospodinjstvu in družbo. Ponudbe pod šifro: Vse bo tvoje_12848 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 16. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Peterčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II, Kranj, SP Planina — center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Ko-krica od 7. do 18. ure; SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure; SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA Nama Škofja Loka JESENICE Delikatesa, posl.7, Titova 21, Delikatesa, Kasta 4, V. Svetina 8/a, Jesenice TRŽIČ Mercator, SP Bistrica, Živila Maloprodaja, Jelka, Tržič in Mercator, SP Pristava , Tržič V nedeljo, 17. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj TRZNI PREGLED KKANJ - Solata 200 din, špina-ča 200 din, cvetača 250 din, korenček 250 din, česen 550 din, čebula 200 din, fižol 350 din, pesa 200 din, kumare 150 din, paradižnik 250 din, paprika 300 din, slive od 300 do 600 din, jabolka 250 din, hruške 300 din, grozdje 500 din, marelice 350 din, ajdova moka 350 din, koruzna moka 120 din, kaša 300 din, surovo maslo 1.300 din, skuta 500 din, smetana 520 din, sladko zelje 150 din, orehi 2.600 din, jajčka od 35 do 40 din, krompir 120 din ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega in skrbnega moža, očka, deda in brata IVANA MARCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo ter nam nudili neprecenljivo pomoč in tolažbo. Prisrčna hvala sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje ter ustno in pisno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju ZD Kranj, posebej dr. Bavdku za požrtvovalno zdravljenje, sodelavcem Iskre Široka potrošnja R I Ljubljana, sodelavkam Iskre Commerce in pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 12. avgusta 1982 23. STRAN (MMIMEIIGLAS V SPOMIN VINKU KERNU Tiho, kakor si živet, brez slovesa si odšel. Mineva leto dni, kar tvoje zvezde na nebu ni. V zemljo smo te položili in od tebe za vedno poslovili, a spomin na tebe vedno bolj živi in solza se ne posuši. V našem domu prazno je, ker tebe ni, in tvoj korak in glas ne sliši se. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Žalujoči žena Anica, hčerka Vida z družino in Marinka z Arminom. Visoko, 15. avgusta 1986 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega ata FRANCA LIKOZARJA-ALEKSANDRA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izraženo pisno in ustno sožalje ter za podarjeno cvetje. Hvala tistim, ki ste ga obiskovali v njegovi težki in dolgi bolezni. Posebna hvala dr. Bajžlju. Hvala govornikoma, pevcem, godbi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica JANEZA KRMELJA kovaškega mojstra v pokoju iz Hotovelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izražena sožalja ter vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI ZAHVALA V 71. letu je odšel od nas dragi oče, tast, stari oče, brat in stric ANTON ČERNELIČ Žebovčev ata z Zg. Brnika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno zahvalo izrekamo družinam Martinjak, Jagodic in Jenko. Hvala tudi sosedom, Zimovi mami in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se tudi gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti in g. župniku iz Cer-kelj za besede tolažbe in pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM SKUPAJ TOPLA ZAHVALA Žalujoča hčerka Ivanka z družino Zg. Brnik, 2. avgusta 1986 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast JANEZ ARHAR Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala kolektivom Iskra Kibernetika, Iskra Telemati-ka in visoki šoli za organizacijo dela Kranj. Žalujoči: žena Cirila, hčerke Marica, Anica in Dragica z družinami, vnuki in pravniki NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANKETA Pri dopustnikih v Istri Največja gneča je v senci Umag, 12. avgusta — Istra je še vedno najbolj vabljiva za gorenjske dopustnike, pa ne samo zaradi bližine, ampak predvsem zaradi globine večine žepov, saj je teden ali deset dni bivanja v prikolici, počitniški hišici ali tovarniškem domu še vedno najcenejši dopust. Gorenjca te dni v Istri, še posebej pa med Umagom in Porečem, ni umetnost najti. Srečuješ jih na cesti, po trgovinah, po kampih, v naseljih, počitniških stanovanj. Na splošno je slišati ugodne ocene in nikakršnih velikih želja, da bi dopustovali drugje, čeprav bi se to marsikomu prileglo. Istra je sorazmerno blizu, pravijo, prav tako pa je bivanje v »fabri-škem« počitniškem domu ali najeti hišici, v kampu ali pri znancih še vedno najceneje, čeprav je za marsikateri žep že tak dopust boleč udarec. Še največ pripomb je bilo slišati na račun peklenske vročine, ki dobesedno polni senco, zaradi pomanjkanja vode, zaradi suše,pa niti ne toliko. Prav veliko je tudi ne pijemo, so pristavili, temeljiteje pa se bomo umili doma, po končanem letovanju. »Vihar, ki je grozil odpihniti naš počitniški dom, je očitno minil. Na Zakonca Zalar iz Žirov letujeta selju Pelegrin V prijetni senci Tokosovega doma v Umagu Anton Donosa,upravnik počitniškega doma Tovarne kos in srpov v Umagu umaški občini ni več slišati želja, da bi se odselili. Skoraj 100-odstotno bomo tu ostali, saj sta tako poslopje kot zemljišče naša last, pa tudi od zunaj in znotraj smo dom uredili. Inšpektorji nam sedaj nimajo kaj očitati, le-varuhi javnega miru so strogi, saj terjajo po deseti uri popolno tišino,« je pripovedoval Anton Donosa, upravnik počitniškega doma Tovarne kos in srpov iz Tržiča. »V osmih sobah imamo 32 postelj. 20. junija smo začeli, do začetka septembra bodo v domu še domači, potem pa dobimo v sodelovanju z lesko Murko, ki ima v Umagu prav tako dom oddiha, skupino Cehov. Vsaka skupina poči-tnikarjev je prijetna. Smo sami domači, poznamo se in nihče ni siten. Sicer pa smo bili Tržičani med prvimi, ki smo v Umagu uredili dom.in to še v letih, ko mesto turistično še ni bilo tako razvito. Z domačini imamo dobre odnose in nimamo občutka, da bi bili komu v napoto.« Tokosovci Ivan Plestenjak, Janko Krmelj in Marjan Valjavec izrekajo svojemu domu samo hvalo. 1800 dinarjev plačajo za dnevno oskrbo in to ni veliko. V Umagu se tradicionalno dobro je in pije, hrana je domača, tr-žiška. Prav posebno jih ne moti, da morajo vsako leto na dopust v isti kraj, med ljudi, ki se vsak dan srečujejo v tovarni. Pomembno je, da se sprostiš, so dejali, pa tudi za kozarček v prijetni senci doma ostane denar, saj so cene nizke: liter vina je pod 800 dinarji, pivo je 200 dinarjev, brinjevec 180 dinarjev. Prijeten gorenjski dopustniški utrip je bil značilen tudi za naselje Pelegrin, kjer smo srečali Ločane in Žirovce, za Červar, kjer bi nekatere ulice lahko poimenovali kar po kranjsko. Žal so dopustniški dnevi vedno prekratki, vendar ostaja tolažba, da bo mogoče tudi drugo leto toliko v mošnjičku, da se ne bo treba namakati in cvreti doma. J. Košnjek Slike: F. Perdan Rešitev v sili Zelo hudi so bili krajani na sestanku v ponedeljek, 4. avgusta, na Srednji Dobravi v Upniški dolini v radovljiški občini. Predstavniki Komunalnega gospodarstva Radovljica in občine so morali slišati kar precej očitkov na račun pomanjkanja pitne vode v dolini. Pri razglabljanju, zakaj je vode premalo in kaj bi bilo treba narediti, da bi je bilo dovolj, je bilo slišati tudi tale (piker) nasvet: »Ferdo naj gre na dopust, Kokalj pa naj v gostilni sedi, pa bo vode dovolj!« Zmogljivost garsonjere — 27 oseb Kranjska gora ima več kot polovico vseh turističnih postelj v počitniških domovih. Nad njimi je le bore malo pregleda, v njih počitnikuje kaj veš kdo, ki plača ali pa tudi ne plača turistične takse. Kakšna je dejanska zasedenost in zmogljivost teh kapacitet, so ob nekem prazniku odkrili kranjskogorski miličniki. V neki garsonjeri neke ljubljanske delovne organizacije so ponoči zganjali trušč in hrup. Sosedje so poklicali milico, ki je razgrajače postavila pred vrata. Ko so hrupneže iz male počitniške garsonjere prešteli, so jih našteli reci in piši — natančno sedemindvajset (27!). V Velesovem Gorenjsko traktorsko tekmovanje Velesovo, 13. avgusta — Živinorej-sko-veterinarski zavod Gorenjske in društvo kmetijskih inženirjev in tednikov Gorenjske prirejata v nedeljo na KŽK-jevem polju v Velesovem gorenjsko traktorsko tekmovanje, na katerem bo sodelovalo prek trideset mladih zadružnikov, žensk in poklicnih traktoristov. Teoretični del se bo začel ob pol osmih, ob pol desetih bo oranje in spretnostna vožnja s traktorsko prikolico, ob desetih pa bo Agromehanika prikazala uporabo škropllriikov. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najuspešnejšim posameznikom in ekipam bo ob 13. uri v gostilni Pri Jančetu v Srednji vasi. Najboljši traktoristi se bodo uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo 29. in 30. avgusta v Pirničah pri Medvodah, (cz) Kroparji imajo svoje »morje« Kropa, 13. avgusta — Kropa je kot država v malem: ima svojo industrijo, svoje smučišče z dvema vlečnicama in tudi svoje letno kopališče, v katerem se v teh vročih poletnih dneh namaka veliko domačinov in kopalcev iz drugih krajev Upniške doline. Bazen, ki je dolg 25 metrov, širok 14 in globok od enega do treh metrov, je predvsem mladim dobro nadomestilo za drago letovanje ob morju. Marjan Bu-torac, tajnik športnega društva Plamen iz Krope in član kopališkega odbora: »V športnem društvu si prizadevamo, da bi bazen, ki je bil zgrajen z udarniškim delom, dobro vzdrževali in da bi ga lahko vsi koristno uporabljali. Ves izkupiček od vstopnine in od prodane pijače vložimo vsako leto v obnovo in za sprotno vzdrževanje, pri tem pa nam precej pomagajo tudi delovne organizacije, še zlasti Iskra Lipnica, ki je tudi naš pokrovitelj, ter Plamen in Uko. Nekdaj smo imeli v Kropi tudi plavalni klub, prirejali smo začetne tečaje, vendar je vse to zamrlo. Zarasla sta se nam tudi atletska steza in nogometno igrišče ob kopališču. Zdaj razmišljamo, da bi na njunem mestu uredili večnamensko ploščad. Bazen je vse poletje dobro zaseden, poleg domačinov pride vsako leto semkaj tudi več sto otrok iz Osijeka. Za rpd in varnost odgovarjajo člani kopali' škega odbora, a, kot kaže, bomo morali tudi pri nas s sprejetjem novega zakona zaposliti kopališkega mojstra.« Nataša Ber-ce iz Krope, dijakinja letnika g°" stinske šole na Bledu: »Počitnice hitro minevajo. En teden sem_bjW na morju v Izoli, zdaj Pa sem domala vsak dan po več ur na kroparskem kopališču. Blizu je, £ deset minut imam od doma, in tudi dokaj poceni je, saj dnevna karta stane le 120 dinarjev. Voda je čista« družba odlična. Le zakaj bi hodila drugam?« Franc P«?* protnik 12 Krope, zaposlen v P'a" minu: »Hčerka Tina mi ne da miru-Očka, greva se kopat, me že priganja, ko se vrnem z dela. Deset dni smo bili na morju, zdaj hodimo plavat v domači bazen. Še kakšen teden ali dva bo voda topla, potem bo za letos konec. Prijetno je tu in res ne vem, zakaj ne prihajajo semkaj tudi starejši.« C. Zaplotnik Prehitevanje v smrt — Vladimir Resman iz Gornjih Žagarov pri CabrU (Hrvaška), začasno zaposlen v ZRN, je v četrtek ob 8.40 prehiteval kolono vozil na cesti Naklo—Bistrica. Na mokrem in spolzkem cestišču ga je potem, ko je nameraval zapeljati nazaj na desni pas, zaneslo v avtobus, ki g0 je iz jeseniške smeri proti Kranju pravilno, že domala povsem po odstavnem pasu, vozil Tone Tišler z Jesenic. V silovitem trčenju je umrla sopotnica v Resmanovem vozilu, žena Ljiljanka, medtem ko so voznika Via* dimirja odpeljali hudo ranjenega v bolnišnico, (cz) — Foto: F. Perdan NESREČE Vožnja po levi Binkelj, 13. avgusta — 44-letni Darko Leban iz Škofje Loke je v sredo peljal s kolesom z motorjem iz Podlubni-ka proti Stari Loki. Zaradi neprimerne hitrosti je pri hiši Binkelj št. 8 zapeljal na levo stran v trenutku, ko je nasproti pravilno po svoji desni pripeljal Alojz Hafner iz Virloga. V trčenju je bil Leban hudo ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Prehitro skozi Sv. Duh Sv. Duh. 12. avgusta — 32-letni voznik tovornjaka Leon Pic iz Trebije je v torek prehitro vozil od Kranja proti Škof j i Loki. V naselju Sv. Duh je.trčil v betonsko škarpo ob cesti. Voznik se je hudo ranil, prav tako pa tudi njegov sopotnik Cveto Šilar iz Škofje Loke. Škode je bilo za pet milijonov dinarjev. Padla v Kokro Spodnje Jezersko, 10. avgusta — V nedeljo se je na regionalni cesti Kranj—Jezersko pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. ■ lav1 Voznik osebnega avtomobila Stanis»£\ Klopčič iz Britofa je prehitro pripeJJ -v dvojni nepregledni ovinek v bliž1 gostilne Kanonir. Vozilo je začelo % našati in je padlo v strugo reke Kokyr Voznik in njegov sopotnik Ivan iz Predoselj sta po nezgodi odšla đ mov, vendar sta kasneje iskala zdra niško pomoč. Alkohol botroval nezgocH Vešter, 11. avgusta — 29-letni vozpj osebnega avtomobila Peter Prezelj Andreja nad Zmincem je v ponedelj? zaradi vožnje pod vplivom alkohola neprimerne hitrosti povzročil PTorfltg no nezgodo, v kateri so bile tri ose hudo ranjene, razen tega pa je bil° za 600 tisoč dinarjev materialne škoo^ Prezelj je v blagem desnem ovinku Veštru zaradi neprimerne hitrosti z peljal na levo v trenutku, ko je naspf.^ ti pravilno pripeljala Marija Oter Škofje Loke. V nesreči je bila lažje r njena, njen sopotnik Stane Oter hu ^ prav tako tudi voznik Prezelj in njeg0 sopotnik Peter Habjan iz Sopotnice- (cz) V Lazah in Gorjušah primanjkuje vode Radovljica, 12. avgusta — Suša p°T zroča v radovljiški občini kar precej ^ mmmmmGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo £j£«^»S£38r.V£3 V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sknfja Loka in Trzic - zdaja Časopisno podjetje Glas Kranj -Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Manja Volcjak, Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: M»r^£7w7i I«ktorica- N >';iša Kranjc - Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc I>ojze Erjavec in Tone Guze j - Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah m sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in peOdh.-- Stavek TK Gorenjski tisk tisk ZP ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje2 .600 din. _ do, smo slišali na današnji seji izvršn ga sveta. Potem ko so z dodatnim jetjem Kroparice zagotovili dovolj P' ne vode krajanom z Dobrave, se težav pojavljajo tudi drugje. Vode primat kuje na Železniški ulici na Bledu, kj je pretok sicer zadosten, vendar s. prav ob suši najbolj kažejo napake P napeljavi vodovoda. Pomanjkanje najbolj občutijo v Lazah nad Gorja*1^ in v Gorjušah, kamor dovažajo vodo cisternami, (cz)