Terme Snovik prejele EU marjetico - prestižni znak za okolje Terme Snovik so kot prvo slovensko turistično podjetje prejele prestižni Znak za okolje EU za turistične namestitve, poimenovano EU marjetica. Slovesne podelitve 1. februarja so se udeležili tudi visoki gostje, med njimi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je skupaj z generalnim direktorjem Agencije Republike Slovenije za okolje Silvom Žlebirjem predal plaketo direktorju Term Snovik Ivanu Hribarju. Slovesna podelitev znaka, ki simbolizira visoko kakovost, okoljevarstveno uspešnost in ekološko učinkovitost, je krona prizadevanj kolektiva Term Snovik za ohranjanje zelenega in zdravega okolja, v katerem domujejo najmlajše slovenske terme. Več na 2. strani. Počitnice so tu, dolgčasa ne bo! Svetniki so ob številnih pripombah in zavrnjenih amandmajih opozicije proračun včeraj vendarle sprejeli Več na 3. strani. Informativni dan je pred vrati Izobrazba in znanja so pot do zaposlitve in uspeha Mladim pripadata prihodnost in uspeh. Izbira nadaljnjega izobraževanja po osnovni in srednji šoli je ena od pomembnih prelomnic v življenju, saj v veliki meri zaznamuje prihodnost. Tega se zavedajo tudi srednje šole, visokošolski zavodi in univerze, ki že vrsto let z namenom informiranja organizirajo informativne dneve, letos bodo potekali 16. in 17. februarja. Čimboljše informiranje dijakov pred eno najpomembnejših prelomnic v življenju in uravnoteženje vpisnih razmerij je namen zanimivih predstavitev in posvetov s predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda za zaposlovanje in regijskega gospodarstva z dijaki zaključnih Nori, nori Pust po Kamniku! Pust je letos pohitel in začel zimo odganjati že v prvih februarskih dneh. Mnogo mask - lepih, izvirnih, pravljičnih, aktualnih, pa tudi grozljivih smo videli v sprevodu na pustni torek, 5. februarja. Maškare so se zbrale ob drsališču na Glavnem trgu, kjer so jih s pesmijo razveselili »Vrabčki«, ki prepevajo pod vodstvom Marine Aparnik. Pisana povorka na čelu s kamniškimi mažoretkami in godbeniki, kar nekaj je bilo prav dobro »zamaskiranih« se je z Glavnega trga vila po mestu vse do športne dvorane, kjer so se posladkali s krofi in naplesali. Še posebej razveseljivo in pohvalno je, da se je sprevoda udeležilo veliko našemljenih družin, ki so tako skupaj razigrano pozdravljale Pusta, med njimi so bile tudi čisto majhne maškarce, ki so na našem ljubem svetu šele nekaj mesecev! Več pustnih utrinkov na straneh 12 in 13. VERA MEJAČ ■ ve DOTERM Varčujmo z energijo! Dlome De Dietrich A ogrevalna >alke t h e * m i o u e ▼ tehnika STIEBEL ELTRON Šolarji in dijaki že nestrpno pričakujejo jutrišnji dan, ko se bodo začele zimske počitnice, med njimi tudi petošolci OŠ Frana Albrehta (na sliki). Teden dni se bodo lahko namesto šolskim obveznostim posvetili drugim dejavnostim, večina smučanju, drsanju, pa tudi izletom in počitnicam pri sorodnikih. Tudi tistim, ki bodo počitnice preživljali Soma, ne bo dolgčas, saj se bodo lahko udeležili različnih delavnic in prireditev. V Mladinskem centru Kotlovnica v prostorih Doma kulture Kamnik bodo od torka do petka od 13. do 17. ure lahko poslušali pravljice, ustvarjali v likovnih delavnicah, se zamotili z namiznimi družabnimi igrami, ročnim nogometom, na razpolago bodo tudi računalniki. Prav gotovo bo živahno tudi na drsališču na Glavnem trgu, ki bo odprto vsak dan od 10. do 22. ure, v nedeljo od 10. do 18. ure. Drsalke si lahko tudi brezplačno izposodimo. Drsališče bo zaprlo svoja vrata v nedeljo, 24. februarja, z drsalnim spektaklom. Velika planina z dovolj debelo snežno odejo pričakuje ljubite- lje smučanja (odprta je tudi Tiha dolina), sankanja in drugih dogodivščin na snegu, najmlajši bodo uživali v vrtcu na snegu in še kaj se bo dogajalo. Sicer pa Velika planina vabi s čarobnimi podobami, ki se ponujajo na vsakem koraku. Malce drugačne, mokre, pa tudi igrive in ustvarjalne bodo počitnice v Termah Snovik. Dragi šolarji in starši, naj bodo počitnice polne veselja in nepozabnih doživetij, povsod pa naj vas spremlja sreča! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ letnikov slovenskih srednjih šol. V Kamniku je takšen posvet potekal 30. januarja v ŠCRM, ko je dijake ŠCRM-ja in Srednje šole Domžale obiskala delegacija predstavnikov z ministrico za visoko šolstvo Mojco Kucler Dolinar (na sliki v ospredju) „ Izkušnje posvetov kažejo, da dijaki pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju vse bolj pretehtajo tudi možnosti zaposlitve po končanem šolanju. Več o izobraževanju na 11. strani. SAŠA MEJAČ Naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 28. februarja. Članke oddajte do četrtka, 21. februarja, zahvale in oglase pa do torka, 26. februarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net 29. Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda Kulturni praznik v znamenju pesmi Pesem povezuje ljudi in vodi nem prazniku, ki je potekala nijo delo dr. Franceta Prešerna, v prijetna druženja. Marsikdo se prav na dan praznika, 8. febru- Poleg pesmi smo poslušali tudi želi udejstvovati v pevskih zborih arja, so se v polni dvorani Doma recitacije del našega največjega in nekaterim ob vseh obveznostih kulture Kamnik zbrali ljubitelji pesnika, uspeva svoj čas zapolnjevati s pet- zborovske pesmi in tisti, ki ce- Več na 9- strani, jem, drugi pa, se predajamo le veselju ob poslušanju glasbe. Da pesem živi v srcih mladih in starejših so minuli petek na Območni reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda dokazali številni nastopajoči zbori in zadovoljni poslušalci. Na osrednji prireditvi ob kultur- www.nsi-kamnik.net Stran, ki Med dvanajstimi pevskimi zbori seje v pravih mavričnih barvah predstavil tudi Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas pod vodstvom mlade in obetavne zborovodkinje Mateje Kališnik. VERA MEJAČ : ©080 22 36 « #1111 Ul Za bpfo zimo in pomlad www.hp.commerce.si Kranjska 3a, Kamnik dabor tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 Kamnik VSE ZA VAS PRIJETEN DOM }///§ : KUHINJE SVEAu *li EagjpUlJ do 25. 2. 2008 Brezplačna dostava in montaža vključno z belo tehniko. PlilMIlli! v Kamniku, Ljubljanska 5d (nekdanja Noč in dan) • pestra izbira hitre hrane • krtih, pecivo, burek . | ««« | mmm ... Vsako soboto sveže pečena LAZANJA! Obiščite nas od ponedeljka do sobote od 6.30 do 23h! Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov - ZGO IB Konec decembra je bila sprejeta Novela Zakona o graditvi objektov - okrajšano ZGO -IB, ki prinaša na področje gradnje marsikatero dobrodošlo novost. ZGO IB že velja, uporabljati pa se začne po 15. aprilu 2008. Kdaj bomo potrebovali gradbeno dovoljenje in kdaj minimalno gradbeno dovoljenje? V sedanjem zakonu že poznamo razvrstitev objektov med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte. Za prve in druge je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, medtem, ko je bilo pri gradnji enostavnih objektov potrebno upoštevati pogoje pravilnika o vrstah objektov in za gradnjo le- teh gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno. Pridobiti je bilo potrebno samo lokacijsko informacijo za gradnjo enostavnega objekta in od leta 2003, ko je bil sprejet, so se širom naše dežele namnožili manjši prizidki, lope, drvarnice in podobni objekti, ki pa večinoma niso pripomogli k dvigu ravni grajenega prostora. Novela ZGO sedaj za take objekte uvaja nov pojem in sicer kot »nezahtevni objekt«, za katerega bo potrebno pridobiti nekakšno »minimalno gradbeno dovoljenje«. Postopek naj bi spominjal na nekdanjo »priglasitev del«, le da naj bi po novem tako odločbo izdala upravna enota na podlagi vloge, na kateri naj bi bili prikazani lega in tioris objekta na zemljišču ter značilni prerezi. Vlogi bo potrebno priložiti tudi dokazilo o pravici graditi ter morebitna soglasja soglasodajalcev. Strank v postopku za tak objekt ne bo, upravni organ pa naj bi tako gradbeno dovoljenje izdal v 15 dneh. Veljavnost odločbe za gradnjo nezahtevnega objekta bo trajala eno leto, ne bo je možno podaljšati ali spremeniti, kot to velja za gradbeno dovoljenje za manj zahtevne ali zahtevne objekte. Gradnja takih objektov, kot so bili doslej nadstreški, lope, zimski vrtovi in podobno bo poslej evidentirana in nadzorovana. Kakšni objekti bodo natančno sodili med posamezne vrste objektov pa bo uredil podzakonski akt (uredba). Lokacijska informacija po novem ni več obvezna Novela ZGO 1B odpravlja kar nekaj pojmov. Če smo se doslej dodo bra navadili na lokacijsko informacijo, iz katere naj bi večinoma lahko razbrali, kaj in če lahko gradimo, bomo ta termin sedaj lahko počasi pozabili. Lokacijske informacije ni več potrebno uporabiti ali zahtevati v nobenem postopku. Investitor ali projektant se bo poslej s pogoji za izdelavo projektne dokumentacije seznanil na podlagi vpogleda v prostorski akt ali pa prostovoljno iz lokacijske informacije. Nadomestne gradnje ni več, rekonstrukcija objekta je natančno predpisana Novela ZGO IB ne prideva več nadomestne gradnje, pa tudi rekonstrukcija objektov bo dovoljena samo pri nebistvenih spremembah stavb v zvezi v velikostjo do največ 10 % prvotne velikosti objekta. V praksi to ne pomeni, da ne bo več možno starega objekta nadomestiti z novim. Po novem bo potrebno v takem primeru zaprositi za rušenje starega objekta in novogradnjo novega. Morda bo nastopila zadrega v tistih območjih, kjer so s prostorsko izvedbenim aktom dovoljene samo nadomestne gradnje. Odpravljen je pojem sprememba rabe, le-tega pokriva sprememba namembnosti, za katero poslej v nekaterih primerih ni potrebno gradbeno dovoljenje. Izvedba investicijsko vzdrževalnih del Brez gradbenega dovoljenja se lahko pričnejo redna vzdrževalna ali investicijska vzdrževalna dela. Ena od zanimivih in dobrodošlih novosti je, da se bo poslej podoba zanemarjenih ali slabo vzdrževanih objektov lahko spremenila na bolje. Občina bo za objekte, ki bodo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine, pa čeprav ne bodo pomenili neposredne nevarnosti za varnost in zdravje, sprejela odlok ter naložila lastniku take nepremičnine obvezno izvedbo vzdrževalnih del, rekonstrukcije ali celo odstranitve. Če le-ta tega ne bo storil v določenem roku, bo opravljena izvršba, če pa bo občina založila lastna sredstva, bo lahko ta dela opravila sama in na nepremičnini vpisala hipoteko v višini stroška izvedbe vzdrževalnih del. Odgovorni vodja projekta ni več katerikoli odgovorni projektant Pri izdelavi projektne dokumentacije nastopa odgovorni vodja projekta, ki vodi in koordinira vse faze projekta, da so med seboj usklajene. Po novem nastopa kot mesečni koledar 2008 H O N CD C/D četrtek, 14. februar ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE OLIVER PILIČ odprtje slikarske razstave-, na ogled do 29.2.2008, vodstvo po razstavi: četrtek, 21. februar ob 18:00 četrtek, 14. februar petek, 15. februar ponedeljek, 3. marec torek, 4. marec ob 20:00 SNG Nova Gorica David Rabe: TISTI, KI JIH REKA NE SPUSTI, šokantna melodrama sreda, 20. februar ob 20:00 p HAGEN QUARIE1T | Lukas Hagen piva violina, Rainer Schmidt druga violina, Veronika Hagen viola, Clemens Hagen violončelo Program: Dvorik, Haydn, koncert klasične glasbe sobota, 23. februar ob 10:00 ŠKUC gledališče - SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Andreja Kovač: KLOVNA predstava za otroke četrtek, 28. februar ob 20:00 ZORAN PREDIN & GIPSV SWING BAND “Koncert za zaljubljene” Zoran Predin vokal, Igor Bezget kitara, Nikola Matošič bas, Mateja Ratajc viola, Rok Predin kitara, Gašper Bertoncelj bobni ENF0 in REZERVACIJE: tel. 7225050 Kulturni dom Franca Bernika Domžale odgovorni vodja projekta projektant tiste stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje. To bo v praksi pomenilo, da bo kot odgovorni vodja projekta za stanovanjsko hišo, kjer prevladuje arhitekturna stroka, nastopal arhitekt in ne na primer kdorkoli iz gradbene stroke. Obratno pa bo pri objektih, kjer prevladuje tehnologija, nastopal kot odgovorni vodja projekta tehnolog ustrezne stroke. Zakonodajalec želi tudi na ta način dvigniti raven kakovosti grajenega prostora. Območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja Novela odpravlja doslej zelo abstrakten pojem »vplivno območje«, ki je bil doslej večinoma odvisen od volje projektantov, kako veliko območje so zarisali okoli gradbene parcele. To območje se po novem imenuje območje za določitev strank, prikazano pa bo po točno določeni metodi z izračunom, določenim v uredbi. Območje okoli objekta, ki bo določilo stranke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, bo pač odvisno od velikosti, zahtevnosti ali drugih posebnih značilnosti objekta. Stranke v postopku bodo torej lastniki nepremičnin in imetniki služnostne ali stavbne pravice na nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere bo segalo območje za določitev strank. Razveseljivo je, da poslej stroški izdelave projektnih pogojev in soglasij ne bodo bremenili več investitorja, saj jih bodo soglasodajalci morali izdati brez zahtevka plačila. V tem primeru lahko zagotovo potrdimo, da bo ta člen ZGO IB dejansko razbremenil graditelje. Pridobitev gradbenega dovoljenja V zakonu je na novo natanko predpisano, kaj je potrebno priložiti vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po prejemu vloge za gradbeno dovoljenje mora upravni organ nemudoma obvestiti občino, na območju katere se nahaja nameravana gradnja, in ta lahko v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku. Torej bo pred vsakim gradbenim dovoljenjem graditelj lahko imel opravka tudi z občino, saj bo ta lahko poslej udeležena v vsakem postopku. Kaj vse mora biti na gradbišču med gradnjo Med samo gradnjo bo moral investitor zagotoviti na gradbišču ves čas gradnje na vpogled izvod gradbenega dovoljenja ter tisti del projekta za izvedbo, ti je potreben glede na potek gradnje. To pomeni, da se tudi za manjše objekte, kot so enostanovanjske hiše, ne bo mogoče izogniti projektu za izvedbo, česar so se doslej nekateri investitorji posluževali. Uporabno dovoljenje in tehnični pregled tudi za stanovanjske hiše Ko bo gradnja končana, bo potrebno pridobiti uporabno dovoljenje za vse objekte (razen enostavne in nezahtevne). Uporabno dovoljenje na podlagi predložitve projekta izvedenih del in ostale dokazne dokumentacije je tudi za stanovanjske hiše spet aktualno. Upravni organ bo lahko presodil, ali na podlagi vloge in priložene dokumentacije lahko sam opravi tehnični pregled, ali pa bo moral zanj sklicati tehnično komisijo. V praksi to pomeni, da bo za vsak manj zahteven in zahteven objekt ob dokončanju gradnje stanovanjske hiše upravni enoti potrebno predložiti dokazila in projekt izvedenih del, potem pa se bo ona odločila, ali bo sama opravila tehnični pregled ali skupaj s izvedenci ustreznih strok. Pomembna vloga odgovornega vodje projekta za gradbeno dovoljenje Večjo skladnost zgrajenih objektov z izdanimi gradbenimi dovoljenji bo prav gotovo zagotovila zakonska določba, s katero mora dokazilo o zanesljivosti objekta podpisati tudi odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Le-ta ima sedaj po zakonu dolžnost nadzorovati ali se gradnja izvaja skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če ugotovi pri tem neskladje, je dolžan o tem obvestiti investitorja in svoje ugotovitve vpisati v gradbeni dnevnik. Zakon tudi nalaga investitorju dolžnost hrambe projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta izvedenih del vse dokler objekt stoji. Novela ZGO IB je dobrodošla, saj prinaša veliko pozitivnih sprememb. Lahko rečemo, da imajo v procesu gradnje sedaj malo večjo odgovornost prav vsi udeleženci v gradnji, med njimi še posebej investitor, projektanti in izvajalci. Zato je prav, da se investitor še pred začetkom investicije pouči, kako bo lahko projekt speljal po svoji zamisli, vendar pa v zakonskih okvirih. To se mu bo obrestovalo na koncu projekta, ko pridobitev uporabnega dovoljenja naenkrat ne bo postala največja težava. Investitor naj zato prevzame svoj del odgovornosti in po zakonskih določilih poišče prave strokovnjake ter nato od njih dosledno zahteva njihov del odgovornosti pri projektiranju in nato gradnji objekta. HELENA KOVAČ, udia Turistična ponudba kamniške občine na sejmu Turizem in prosti čas Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji - TURIZEM IN PROSTI ČAS, ki je letos potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 24. in 27. januarjem, seje predstavila tudi naša občina. Turistično ponudbo so pri stojnici, bogato založeni s promocijskimi in informativnimi gradivi, predstavljali Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik skupaj z Veliko planino. Kamniška stojnica je bila dobro obiskana, še posebej v soboto popoldan, ko je radovednost obiskovalcev pritegnil grajski pisar. V nedeljo dopoldan pa se je Agencija za razvoj turizma in podjetništva predstavila na glavnem odru ob zvokih stranjskih godbenikov z vselej zanimivimi, starimi inštrumenti. Znamenitosti Kamnika in okolice je predstavila Petra Potočnik, med obiskovalce pa so razdelili vstopnice za Arboretum Volčji Potok, Naravni zdravilni gaj, Terme Snovik in Veliko planino. Gospodinje iz Aktiva kmečkih žena občine Kamnik in Komenda pa so gostoljubno postregle z domačimi dobrotami. Letošnji osrednji turistični sejem je s svojo vsako leto bolj pestro vsebino privabil izredno veliko obiskovalcev, upamo, da tudi naša občina s svojimi znamenitostmi, ki bi v naše lepe kraje pod kamniškimi planinami privabile obiskovalce z vseh koncev Slovenije in tujine. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.0.0., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ponedeljek in petek od 8. do 15.ure od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Setd.d., 14.2. 2008. Terme Snovik prejele EU marjetico - prestižni znak za okolje Terme Snovik so kot prvo slovensko turistično podjetje prejele prestižni Znak za okolje EU za turistične namestitve, poimenovano EU marjetica. Slovesne podelitve 1. februarja so se udeležili tudi visoki gostje, med njimi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Slovesna podelitev znaka, ti simbolizira visoko kakovost, okoljevarstveno uspešnost in ekološko učinkovitost, je krona prizadevanj kolektiva Term Snovik za ohranjanje zelenega in zdravega okolja, v katerem domujejo najmlajše slovenske terme. Pred letom dni, prav na peto obletnico neprekinjenega delovanja, so prejeli certifikat sistema kakovosti ISO 14001, dve leti pred tem že ISO 9001. Vsa ta priznanja potrjujejo pravo razvojno vizijo postati ljudem in okolju prijazne terme, ki jo uresničujejo že od prvih korakov. Slovesno podelitev je spremljal kulturni program učencev bližnje OŠ Šmartno, ti s snovištimi termami sodelujejo že vsa leta. Slovesni govorniki na podelitvi pa so bili poleg gostitelja, direktorja Term Snovik Ivana Hribarja, še minister za okolje in prostor Janez Podobnik, župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, generalni direktor Direktorata za turizem Marjan Hribar ter generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje Silvo Žlebir, ki je skupaj z ministrom tudi predal plaketo direktorju Ivanu Hribarju. "Zavedamo se bogastva narave, ki nas obdaja, zato smo krenili na pot ohranjanja zelenega, čistega in zdravega okolja, Priznanje EU marjetica ima zato za nas velik simbolni pomen in potrjuje, da gremo v pravo smer, "je ob prejemu povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar. Izrazil je tudi željo, da bi terme z dodatno ponudbo vključile čim širši krog domačih ponudnikov, s katerimi že sedaj dobro sodelujejo. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali svoj kamenček v mozaik uspešne zgodbe Term Snovik, ki jo potrjujejo nedavna šesta obletnica neprekinjenega delovanja, prejeta priznanja Naj kopališče v kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč v zadnjih treh letih, milijonti obiskovalec v novembru 2007, dokončanje apartmajskega naselja 4*, v okviru katerega deluje tudi okolju prijazna kotlovnica za biomaso, ki ogreva celoten kompleks. Kot je povedal generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar, upajo, da bodo zgledu Term Snovik s prejeto EU marjetico, ki predstavlja tudi veliko konkurenčno prednost podjetja, sledila ostala slovenska turistično-namestitvena podjetja. Kaj pomeni EU marjetica? Znak za okolje EU za turistične namestitve je uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitvene obrate. Oblikovan je bil kot priznanje turistom in turističnim namestitvenim zmogljivostim, ki spoštujejo okolje. Pomeni dodano vrednost oziroma kakovost proizvodu ali storitvi, ki vpliva na odločitev turistov glede izbire. Podjetja, ki pridobijo znak EU marjetica, takšnih je v Evropi 139 in med njimi so tudi Terme Snovik, si prizadevajo za nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter v ponudbi prehrane uporabljajo tudi organsko pridelano hrano. SAŠA MEJAČ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center A Glavni trg 2, 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 e-mail: kamnik@razvoj.si www.kamnik-tourism.si raniM KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO Glavni trg 2, 1241 Kamnik, www.kamnik-tourism.si Nedelja. 17. 2. ob 19. uri, župnijska cerkev na Šutni v Kamniku KOMORNI ZBOR MEGARON - Dirigent: Damijan Močnik Spored: Ukmar, Močnik, Gallus, Brahms, Mendelssohn, Bruckner Vstop s prostovoljnimi prispevki. Nedelja. 24. 2. ob 16. uri na Glavnem trgu. Vabljeni na zaključek drsališča na prostem. Ob zaključku sezone drsanja na prostem bo gost župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Tel.: 831 12 17, E-naslov: www.kam.sik.si Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 20, 2. 2008. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Po sledeh Alkimista (Brazilija, Camino, Mauritius, Slovenija) Predava: Eli Trobec. Vstop prost. Četrtek. 21.2. 2008. ob 18. uri v dvorani knjižnice: Kako si lahko na preproste načine pomagamo tudi sami - uvodno predavanje. Vas pestijo tegobe in vam nič ne gre kot bi bilo potrebno? Vam zdravje nagaja? Škripljejo odnosi? Ste z denarjem na tesno? Predava Vera Prelovšek. Vstop prost. Četrtek. 21. 2. 2008. ob 17. uri na pionirskem oddelku: knjižna čajanka z naslovom Kraljestvo fantazije. Pogovori o knjigah in o tem, kako brati in se pogovarjati o prebranem. Druženje ob dobrih knjigah, čaju in pecivu. Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost. Petek. 22. 2. 2008. ob 18. uri v dvorani knjižnice: Šola čustvene inteligence, predstavitveno predavanje. Vstop prost. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 četrtek. 21. februar 2008 ob 18. uri Miniteater: MIŠKOLIN lutkovna predstava za otroke, za abonma KanTnček in izven sreda. 27. februar, ob 17. uri Občina Kamnik: PODELITEV ŠPORTNIH PRIZNANJ ZA LETO 2007. Za izven Poročilo z 12. redne seje občinskega sveta občine Kamnik Svetniki so ob številnih pripombah in zavrnjenih amandmajih opozicije proračun vendarle sprejeli Na včerajšnji dvanajsti redni seji so naši občinski svetniki opravili drugo obravnavo občinskega proračuna za letošnje leto in ga na glasovanju tudi podprli z večino glasov. Prav tako so podprli dve s proračunom povezani zadevi in sicer letni načrt razpolaganja z občinskimi nepremičninami ter finančni načrt proračunskega sklada za financiranje investicij v OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Poleg tega so svetniki obravnavali in sprejeli tudi spremembe odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda ter odloka o oskrbi s pitno vodo. Podprli so tudi predlog sklepa o letošnjih občinskih nagrajencih in nove, nekoliko drugače oblikovane cene pomoči na domu, ki jo bo od meseca marca v naši občini izvajal nov koncesionar, zavod Pristan iz Podnanosa. Po pričakovanjih so svetniki in svetnice tudi na tokratni seji največ pozornosti namenili proračunu, natančneje drugi obravnavi proračuna za letošnje leto. Zanj sta opozicijski svetniški skupini NSi in SDS pripravili neverjetnih 34 amandmajev, ki pa so jih koalicijski svetniki v veliki večini zavrnili. V zvezi z opozicijskimi amandmaji je zanimivo dodati še to, da sta obe svetniški skupini za »financiranje« njunih popravkov proračuna pri veliki večini amandmajev uporabili isto postavko in sicer sredstva za izgradnjo povezovalne ceste pripomb iz prve obravnave upoštevanih, da pa je proračun še vedno slab, ker se nadaljuje nekajletni trend zmanjševanja investicijskega deleža proračuna. »Menimo, da je ta proračun preveč potrošno naravnan in premalo socialen. Skrbijo pa nas tudi šole, . ker v zanje namenjen sklad namenjamo premalo sredstev. Izmed naših amandmajev pa niste upoštevali nobenega,« je med drugim še povedal Ver-šnik. Brane Golubovič pa je v imenu svetniške skupine LDS poudaril, da je v proračunu upoštevanih kar nekaj predlogov iz prve obravnave in da Letošnji občinski nagrajenci občine Kamnik Svetniki na tokratni seji podprli tudi vse predlagane prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Letos bo podeljenih sedem občinskih priznanj, od tega dve zlati, dve srebrni in tri bronasta. Zlati priznanji občine Kamnik bosta letos prejela Marjeta Humar za prispevek k demokratizaciji na kamniškem in za zasluge pri ponovni oživitvi Kamniškega zbornika ter Stane Simšič za neprecenljive zasluge ter dolgoletno vodenje uspešnega in množičnega Društva upokojencev Kamnik. Srebrni priznanji sta letos namenjeni Rudolfu Vidicu za aktivno delovanje v Kamniški godbi in Kegljaškem klubu ter zakoncema Barbari in Janezu Sitarju za njun prispevek k razvoju avto moto športa in promociji Kamnika. Bronasta priznanja pa letos prejmejo Dušan Papež za zasluge pri razvoju gorskega teka in s tem promociji naše občine, Stanislava Završnik za dolgoletno delo in publicistično delovanje, s katerim je pomembno prispevala k zgodovinski osvetlitvi medvojnih dogodkov v naši občini in v celotni Sloveniji ter Alojzij Konda za razvoj gasilstva v naši občini. Vsem prejemnikom letošnjih občinskih priznanj iskreno čestitamo. Podobno kot lani je tudi letos razpravo o predlaganih prejemnikih občinskih priznanj zaznamovalo nič kaj okusno razpravljanje o tem, da je pri izbiri občinskih nagrajencev pomembna politična pripadnost, ne pa dosežki ali zasluge. Zato je bilo slišati predloge, da bi drugo leto občinska priznanja podeljevali po drugačnih pravilih. Pa tudi o tem, da bi bilo ocenjevanje predlaganih kandidatih zaprto za javnost, bi ob tem kazalo razmisliti, saj tovrstno razpravljanje o predlaganih kandidatih na (javni) seji občinskega sveta ni najbolj primerno, ker to - kot je poudaril podžupan Brane Golubovič - občinska priznanja povsem razvrednoti. in mostu čez Kamniško Bistrico, ki je sestavni del te ceste. Da pa opozicija s tokratne seje le ni šla brez vsakršnega dosežka, je koalicija - poleg treh amandmajev občinske uprave - podprla še dva amandmaja svetnikov NSi. V razpravi je bil proračun spet deležen cele vrste splošnih in konkretnih pripomb. Matej Tonin je v imenu svetniške skupine NSi ponovno poudaril, da proračun po njihovem mnenju ni razvojno naravnan, zato so sredstva, Seja zaradi nesklepčnosti ni bila dokončana Tako kot decembra tudi tokratna seja ni bila dokončana, saj zaradi nesklepčnosti občinski svet ni mogel obravnavati zadnjih dveh točk dnevnega reda - programov letošnjega dela Komunalnega podjetja Kamnik na področju odvajanja odpadnih in padavinskih voda ter na področju oskrbe s pitno vodo. Ta dva programa bodo svetniki obravnavali na naslednji seji. namenjena izgradnji povezovalne ceste in pripadajočega mostu, s kopico amandmajev prerazporedili na druga, bolj pomembna področja. »Dodaten problem pa je tudi to, da nimamo pripravljenih projektov, s katerimi bi lahko pridobivali državna in evropska sredstva,« je še dodal Tonin. Precej kritičen je bil tudi Rudi Veršnik, ki je v imenu svetniške skupine SDS sicer priznal, da je nekaj njihovih V zvezi s tem je nekaj možnih rešitev, ki bi bile primerne predvsem za družine s predšolskimi ali šoloobveznimi otroki, predstavil tudi podžupan Brane Golubovič, vendar je hkrati opozoril, da naša občina občanom že sedaj zagotavlja tudi nekaj pravic, za katere bi sicer morala poskrbeti država. Z veliko enotnostjo so se svetniki in svetnice zavzeli tudi za to, da občina poskuša za investicijo v OŠ Frana Al- brehta in OŠ Toma Brejca pridobiti čim več državnega (in evropskega) denarja ter tako zmanjša svoje breme. Občina je za izvajalca pomoči na domu izbrala zavod Pristan Kot smo navedli že v uvodu, bo z marcem izvajanje pomoči na domu v naši občini prevzel zavod Pristan iz Podnanosa, ki ga je občina Kamnik izbrala na lani poleti izvedenem javnem razpisu in mu podelila tudi koncesijo. Za nemoten začetek njegovega dela so svetniki včeraj podprli tudi novo vrednotenje pomoči na domu. Doslej so namreč uporabniki plačevali enotno ceno pomoči na domu, ki ni bila odvisna od dneva v tednu, po novem pa bo ena ura pomoči uporabnika ob delavnikih in ob sobotah stala 3,53 evra, ob nedeljah 4,93 in ob praznikih 5,30 evra. Ekonomske cene so seveda precej višje, saj se gibljejo od 11,77 do 18,11 evra na efektivno uro, vendar bo razliko iz proračuna pokrivala občina. Za uporabnike pomoči na domu je pomembno tudi to, da zamenjava koncesionarja v samo izvajanje pomoči na domu ne prinaša nobenih neprijetnih sprememb, saj bodo - kot je občinska uprava napisala že v prejšnjem Kamniškem občanu - tudi oskrbovalke ostale iste. Na tokratni seji so svetniki podprli tudi spremembe dveh odlokov (odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda ter odloka o oskrbi s pitno vodo). Po novem uporabnikom za priklop na obstoječe kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ne bo več treba plačati dosedanjega prispevka. V dodatni točki »Volitve in imenovanja« pa so svetniki Natašo Durjava iz Ljubljane podprli pri njeni kandidaturi za ravnateljico VVZ Antona Medveda. Zahvala podžupanu Goluboviču za pomoč Ker sem s pripravo poročil s sej občinskega sveta pogosto v veliki časovni stiski - saj moram poročilo s seje oddati še pred koncem seje - me o dogajanju na seji obvešča podžupan Brane Golubovič. S tem pa podžupan ne pomaga samo meni ob pripravi poročila, ampak pomembno prispeva tudi k ažurnemu informiranju kamniške javnosti. Za vse to se mu ob tej priložnosti tudi javno zahvaljujem. ZORANJEREB Vi sprašujete, župan odgovarja O prenovi nogometnega igrišča J.S. sprašuje, kdaj bo v Kamniku prenovljeno nogometno igrišče? Na sejah občinskega sveta je bilo v preteklih letih že večkrat izpostavljeno vprašanje prenove stadiona v Mekinjah, saj je to edini stadion v občini Kamnik, ki ga poleg športnikov, zlasti nogometnega kluba, uporabljajo tudi vse osnovne šole za izvedbo dela obveznega programa športne vzgoje. Na idejne rešitve, ki jih je naročil pristojni oddelek za družbene dejavnosti, so bile s strani najrazličnejših uporabnikov podane pripombe, na katere smo pridobili strokovna stališča pri investicijskem oddelku ministrstva za šolstvo in šport in tako izbrano in usklajeno idejno rešitev posredovali projektantu za izdelavo projektne dokumentacije. Občina razpolaga s projektom celostne ureditve stadiona, vključno s posodobitvijo in razširitvijo atletske steze, posodobitvijo obstoječega objekta in izgradnjo tribun z vsemi potrebnimi prostori, ki jih sodoben stadion potrebuje. Ker celotna investicija presega 4 milijone evrov, je bila načrtovana v več fazah. Potem, ko je občinski svet v okviru načrta razvojnih pro- gramov kot prioritetno investicijo na področju družbenih dejavnosti v občini Kamnik sprejel izgradnjo dveh novih šol (OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca) v Kamniku, je bilo potrebno pristopiti k spremembi načrtovanih investicij. V predlogu proračuna za leto 2008 so planirana sredstva za temeljito prenovo in posodobitev obstoječih prostorov v objektu Cankarjeva 23a. Tako bodo v celoti obnovljene sanitarije, garderobe, umivalnice in ostali prostori vključno s kletnimi prostori. V mansardi, ki je bila do prenove namenjene stanovanju, pa bomo pridobili nove prostore za delegata, sodnike in sejno sobo s klubskim prostorom za potrebe nogometnega kluba in drugih uporabnikov oziroma najemnikov stadiona. S to začasno rešitvijo pa se nismo odpovedali celostni prenovi in ureditvi stadiona po obstoječih projektih. Le odložili smo jih na primernejši čas, ko bodo zaključene večje investicije. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Svetniki sprašujejo in predlagajo je struktura proračuna takšna, da omogoča postopen, ne prehiter in ne prepočasen razvoj občine na vseh področjih. V nadaljevanju razprave so svoje pripombe na proračun predstavili še svetniki in svetnice, številni med njimi pa so opozorili predvsem na potrebo po ureditvi avtobusnih postajališč in izgradnji pločnikov ob cesti skozi Tuhinjsko dolino ter na nujnost povečanja socialnih transferjev, s čimer bi vsaj do določene mere ublažili posledice visoke inflacije. Gora Sv. Miklavž naj postane kulturni spomenik lokalnega pomena Da se gora Sv. Miklavž z edinim še ohranjenim obzidjem proti Turškim taborom v občini Kamnik razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena, predlaga občinski svetnik Vid Kadunc. Razglasitev bi odprla možnosti za kandidaturo na razpisu 4 osi (PROGRAM LEA-DER), saj je ta program med drugim namenjen tudi za ohranjanje tovrstnih objektov. Anton Kamin, vodja oddelka z družbene dejavnosti občine Kamnik, pojasnjuje, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine - OE Kranj je podal strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov v Gradišču v Tuhinju: Cerkev Sv. Nikolaja (EŠS 2559), tabor ob cerkvi (EŠD 10124), poznoantična naselbina (EŠD 11341) in mežnarija. Zato bodo navedeni objekti uvrščeni v Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov v občini Kamnik. Za kandidaturo v okviru pridobivanja evropskih in drugih sredstev pa je odgovoren lastnik objekta. Koši za odpadke iz novega kataloga mestne opreme »Ali je že kaj postorjenega na načrtovani pripravi katalogov urbane opreme oz. katalogu »mestnega pohištva« za občino Kamnik?« sprašuje občinsko upravo svetnik Borut Žagar. Aleš Škorjanc odgovarja, da je katalog mestne opreme sestavni del projekta celostne podobe Kamnika, ki ga pripravlja arhitekt Tomaž Schlegl. Na osnovi omenjenega projekta je izdelovalec celostne podobe izbral tudi dobavitelja urbane mestne opreme, ki s svojim programom opreme to področje pokriva v celoti. Izbrani dobavitelj je METALCO S.p.A. iz Italije. Njihov program si je možno ogledati na WWW.metalco.it. Iz njihovega programa so bili izbrani tudi koši za odpadke, ki so postavljeni na območju Steletove ceste, Ljubljanske ceste in na Šutni. Koliko za drsališče? Kdo zagotavlja sredstva za obratovanje drsališča na prostem na Glavnem trgu, kolikšna je višina potrebnih sredstev za najem drsališča in na kakšen način je bil izbran izvajalec drsališča, zanima občinskega svetnika Robina Majnika. V odgovoru, ki sta ga pripravila dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, in župan, je zapisano: »Ob tisočih pohvalah Kamničanov in drugih obiskovalcev drsališča, ki je letos prvič zaživelo sredi mesta, pričakujemo in upamo, da je svetniško vprašanje dobronamerno. Župan in občinska uprava so imeli to idejo v mislih že več kot desetletje, a je doslej žal niso uresničili. Sredstva za najem drsališča in vzdrževanje zagotavljamo iz donacij in iz proračunske postavke materialni stroški Agencije za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, ki je bila z rebalansom proračuna 2007 povečana. Program, ki poteka ob drsališču se financira iz postavke decembrske prireditve. Zaradi slabo uresničenega programa dejavnosti agencije za leto 2007 do prihoda nove direktorice smo morali v agenciji spremeniti tudi vsebinske usmeritve. Sredstva za obratovanje (elektrika, voda) zagotavlja Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, iz postavke materialni stroški. Sredstva za ljudi, ki skrbijo za drsališče so zagotovljena preko javnih del. Sredstva se zagotavljajo po nalogu ustanovitelja javnega zavoda. Najem drsališča za dva meseca, od 8. decembra 2007 do 5. februarja 2008 (z možnostjo podaljšanja do šolskih počitnic), znaša 39-084 EUR. Po odločitvi, da se prične z iskanjem izvajalca za drsališče, so bili izvedeni sledeči postopki: - zbiranje informacij o izvajalcih pri najemnikih že obstoječih drsališč (Športna zveza Domžale, Mercator, BTC Center) - na podlagi informacij ugotovitev, da vsa umetna drsališča v Sloveniji izvaja KOTA d.o.o. - pridobivanje ponudb KOTA d.o.o., Arena d.o.o. in FIT ŠPORT d.o.o. - na koncu je bil izbran najugodnejši ponudnik KOTA d.o.o. Petrovče (glede na ceno, reference, plačilne pogoje).« Za varno šolsko pot v Motniku Da bi tudi otrokom na poti v šolo v Motniku zagotovili varno pot, naj bi na relaciji od lokalne ceste do šole, v dolžini približno 100 metrov, zgradili pločnik, opozarja svetnica Ančka Podbevšek. »Podarjeno nam bi bilo zemljišče in prosim za financiranje tega projekta. Če je nekdo zemljo pripravljen odstopiti, je to potrebno speljati,« utemeljuje. Mile Tijanič z Občine Kamnik pojasnjuje, da je občina izgradnjo pločnika v Motniku uvrstila v proračun 2008. V ta namen je predlagala 15 000,-00 eurov za izvedbo pločnika. Pričakuje pa tudi sodelovanje krajanov (odstop zemljišča). Pločnik se bo izvedel brez javne razsvetljave (izvedba cevi za morebitno JR) v dolžini cca 90 metrov. KS Motnik bo financirala izvedbo cevi za poznejšo morebitno javno razsvetljavo. Dostava pošte le petkrat tedensko Občinski svetnik Gregor Koncilja je izpostavil vprašanje o ukinitvi sobotne dostave pošte v določenih krajih naše občine, ki zanima večje število občanov. Evgen Zadnik, direktor poslovne enote Pošte Slovenije, pojasnjuje, da Pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne poštne storitve v skladu s 4. členom Zakona o poštnih storitvah zagotavlja vsem uporabnikom dostavo poštnih pošiljk vsak delovni dan, vendar ne manj kot petkrat tedensko. V preteklih letih sta obseg opravljenih storitev in organizacija dela na pošti 1241 Kamnik (op. Bakovnik) dopuščala možnost dostave pošiljk v širšem okolišu pošte tudi ob sobotah, zato se je le-ta ob sobotah tudi izvajala. S poenotenjem zagotavljanja dostave poštnih pošiljk na celotnem območju Republike Slovenije v skladu z navedenim zakonom, se tudi dostava pošiljk v širšem okolišu pošte 1241 Kamnik opravlja petkrat tedensko. Boljši časi za avtobusno postajališče v Mekinjah Kdo je odgovoren za urejanje avtobusnih postajališč v občini Kamnik zanima svetnika Mateja Slaparja. Še zlasti je neurejeno pokrito avtobusno postajališče v Mekinjah pod cerkvijo, ki je v zelo slabem stanju. Potrebno bi bilo zamenjati stekla in pa urediti okolico. Kot pojasnjujejo na Občini Kamnik, bo okviru letnega programa urejanja in vzdrževanja občinskih cest občina zagotovila sredstva, potrebna za izvedbo sanacijskih del na omenjenem avtobusnem postajališču. Postajališče bo predvidoma sanirano do konca meseca marca letos. Zgodovinske »skrivnosti« kamniških meščanskih hiš V zadnjem letu smo v Kamniku priča razveseljivemu dogajanju: pospešenemu obnavljanju pročelij meščanskih hiš v starem mestnem jedru. Tako so v novi luči zažarele fasade mnogih do sedaj zanemarjenih hiš. Žal pa nekatere ostajajo še naprej v neugledni podobi. Zato želimo v naslednjem prispevku prikazati nekatere pomembnejše kamniške hiše in na kratko podati tudi njihovo zgodovino. Ker je obravnavana materija zelo obsežna, smo se odločili pregled razdeliti v več sklopov. V tej številki predstavljamo prvi sklop, ki predstavlja hiše v zgornjem delu Glavnega trga. Našo pot začenjamo pri nekdanjih severnih vratih kamniškega mestnega obzidja. Danes se na tem mestu nahaja zgradba kamniškega sodišča. V tej zgradbi je pred drugo svetovno vojno deloval kamniški otroški vrtec, ki so ga vodile sestre usmiljenke. Poleg je hiša, kjer je tudi uredništvo Kamniškega Občana. Hiša se lahko pohvali z najnovejšo fasado v Kamniku. Sprednji del fasade, ki izvira iz I9. stoletja, je obnovljen v za tisto obdobje značilnem zelenem odtenku z raznimi podokenskimi ornamenti. Zadnji del fasade pa je bele barve z rdečimi obrobami in izvira še iz obdobja gotike. Med obnovo so odkrili zazidani gotski okni, ki sta sedaj ustrezno restavrirani in poudarjeni. Sicer pa je kot prvi znani lastnik konec 18. stoletja tu živel Valentin Gotzel, nato trgovec Urh Derani. Dalj časa je bila hiša last gostilničarja Fischerja, tik pred drugo svetovno vojno je-pripadala družini Kenda. Po vojni je bil v tej stavbi dalj časa zdravstveni dom, pozneje pa tudi hotel Planinka. Čez cesto pa uzremo neurejeno, zapuščeno poslopje nekdanje gostilne Planinka oz. »Pri Kendu«; sledi ji zelo lepo obnovljena hiša, v kateri se je 22. II. 1881 rodila slovenska gledališka igralka Marija Eppich, znana pod imenom Marija Vera. Njen oče je bil Kočevski Nemec, njena prababica po materini strani pa polsestra goriškega nadškofa Jožefa Balanta. V tej hiši je preživela 13 let, potem pa je po smrti staršev odšla iz Kamnika. Žal pa je na drugem koncu hiše, ki po vsej verjetnosti pripada nekdanji stavbi Planinke, (nasproti frančiškanskega samostana) opaziti še nedokončano gradbišče, ki ga bi lahko poimenovali kar »kamniška Guernica«. Poslopje Občine in Upravne enote Kamnik. Na tem mestu so prvotno stale kar tri hiše, ki so se sredi I9. stoletja združile v eno. Hiša v prednjem delu današnje občinske stavbe je konec 18. stoletja pripadala fužinarju in posestniku iz dvorca Katzenberg (danes Smodnišnica) Valentinu Žiganu, pozneje tudi baronu Antonu Codeliju. Sredi 19. stoletja je hiša pripadla Mestu Kamnik, nato pa Meščanski korporaciji Kamnik. V tem času je bila tudi združena s sosednjima stavbama v nekdanji »Zadnji ulici«. Današnjo podobo pa je zunanjost in notranjost hiše dobila v času nemške okupacije, ko so jo preuredili v svojem značilnem arhitekturnem slogu. V tistem času je bila stavba sedež Mestne občine Kamnik (Stadtgemeinde Stein), v njej pa je uradoval koroški deželni svetnik (Landrat) za Kamnik. Hiša, ki danes nosi naslov Glavni trg 25, je bila v I6. stoletju last znamenite in pomembne družine Seydel. Imenovala se je palača Jurlina Seydla in je bila ena najlepših posvetnih stavb v Kamniku v tistem obdobju. Pred približno 18-imi leti so restavratorji med delom v tej hiši poleg zanimivih gotskih oken, starih lesenih podov in stropov v glavnem bivalnem prostoru v prvem nadstropju odkrili ostanke freske, ki prikazuje motiv Jezusa z Veronikinim prtom, in gotske ornamente. f- NLB Varčevanja NLB Depoziti m www.nlb.si L Ni vse zlato, kar se sveti. Preden se odločite za naložbo vašega denarja, si vzemite čas in dobro razmislite, komu ga boste zaupali in kam ga boste vložili. V NLB vam ponujamo številne varne naložbene možnosti. S privarčevanim denarjem boste lahko razpolagali glede na vaše potrebe, saj je najkrajša doba vezave že od 7 dni dalje.* Omogočamo vam, da se denar z vašega osebnega računa samodejno prenese na bolje obrestovan račun in to brez dodatnih stroškov. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Duplica, tel.: 831 83 71 in NLB Poslovalnici Kamnik, tel.: 831 85 24 * Velja za NLB Varčevalni račun, na katerem mora vsak polog odležati vsaj 7 dni. NLB® Skupina Pod okni najdemo več ornamentov. Na enem od njih je tudi Seydlov družinski grb. Seydli so bili namreč pomembna kamniška in ljubljanska meščanska družina. Nedaleč naprej se nahaja stavba kamniške pošte. V tej stavbi je leta 1882 dobila svoje prostore kamniška osnovna šola, ki je tu delovala skoraj do začetka druge svetovne vojne. Tik pred začetkom druge svetovne vojne se je namreč začela gradnja poslopja za osnovno in meščansko šolo na lokaciji današnje OŠ Toma Brejca. Na drugi strani ceste se nahajata dve lepo obnovljeni hiši znanih kamniških meščanskih družin: Pucljeva (v rdeče rožnem odtenku) in Lectarjeva (rumena). Prva hiša je bila pred vojno last zdravnika dr. Franca Puclja, v drugi hiši pa se že najmanj od konca 17. stoletja naprej ukvarjajo s svečarsko in lectarsko dejavnostjo. Fotoreportažo o znamenitih kamniških hišah bomo nadaljevali v prihodnjih številkah. Damjan Hančič Mschlenk Podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o. Fužine 9,1240 Kamnik Za delo v proizvodnji predelave aluminija iščemo 2 delavca pri izdelovanju Al lusk in Al zdroba (za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja) 1 delavca za operaterska dela (za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja) Od kandidatov pričakujemo: Pod tč. 1: • zaključeno osnovno šolo • delovne izkušnje (ni pogoj) • delovne navade • vestnost in natančnost pri delu pod tč. 2: • končana srednja poklicna šola tehnične smeri (strojna, elektro, kemijska) • delovne izkušnje ( ni pogoj) • delovne navade • vestnost in natančnost pri delu • komunikativnost, sposobnost samostojnega odločanja Na delovnih mestih nudimo stimulativno nagrajevanje, redno mesečno plačo, možnost dodatnega usposabljanja. Delo se sklepa za polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu. Letošnja zima je ena najtoplejših v zadnjih sto letih. Ne skopari z lepimi, toplimi in sončnimi dnevi. Mnogi so zadovoljni, da so zaradi tega prihranili pri ogrevanju in upajo, da se sicer muhasto vreme ne bo zoperstavilo v poznejših mesecih. Mila in s snegom skromna zima pa ne razveseljuje žičničarjev in otrok, željnih dogodivščin na snegu. Ta torek, 12. februarja, smo pri prvih spomladanskih opravilih v sadnem vrtu, kot je obrezovanje drevja, marsikje opazili sadjarje, ki skrbno urejajo svoj sadni vrt, saj jim ne pomeni le ozimnice, temveč tudi zdravo, neškropljeno sadje v,skrbi za zdravje. Upajmo le, da ne bo pozebe. Zvonovi vabijo k Svetemu Primožu Zvonovi v zvoniku znamenite cerkve sv. Primoža in Felicijana pri Sv. Primožu se bodo te dni spet oglasili in vabili k »primo-škim« svetim mašam. Maše bodo vselej ob 11. uri in sicer: 24. februarja, 2. in 9. marca, 6. aprila, 1. maja, na žegnansko nedeljo 10. junija ter še drugo žegnansko nedeljo, 22. junija, ko bo maša v zgornji cerkvici sv. Petra. Zadnja maša v letošnjem letu bo septembra na Slomškovo nedeljo. Sv. Primož spada v kamniško župnijo in zato Kamničani že od davnine skrbijo za njegov sloves in ga nadvse radi obiskujejo. Današnjo podobo Sv. Primoža sestavljajo dve cerkvi, dva zvonika, od katerih je eden prosto stoječ, osmerokot-na kapela, mogočna, s skodlami na novo prekrita mežnarija, dolgo gospodarsko poslopje in še vidni temelji kozjaka. Ta kompleks v sredogorju Kamniških planin, na nadmorski višini 850 metrov, sodi med najpomembnejše zaključene spomeniške celote pri nas. Tod mimo že od prazgodovine vodi, pot na gorske pašnike in vršace. VERA MEJAČ V sadovnjaku pa pomlad že naznanjajo prvi zvončki, trobentice, žafrani... KULTURNI PRAZNIK 8. FEBRUAR NA VELIKI PLANINI Slovenci praznujemo svoje praznike na različne načine. Eden od njih so tudi izleti. Tako je na dan slovenskega kulturnega praznika množični obisk doživela Velika planina. V lepem sončnem, čeprav vetrovnem vremenu jo je obiskalo več sto pohodnikov, željnih sonca in svežega zraka, ki so se z avtomobili pripeljali do Volovljeka, večina pa na Rakovo raven. Med njimi je bila tudi skupina mengeških planincev, ki so v počastitev kulturnega praznika na vrhu Velikega Bukovca zapeli Prešernovo Zdravljico. V Kamniškem občanu smo že pisali, da je vožnja z motornimi sanmi po celotnem območju Velike planine, razen v nujnih in posebej določenih primerih, prepovedana. Vendar se na to ponosni lastniki motornih sani požvižgajo, saj je zagrožena kazen komaj 41,73€, kar je za lastnika sani, vrednih nekaj tisočakov, zanemarljiva cena (če jih najame v Kranjski gori, kjer take užitke javno ponujajo, je najemnina za eno uro 50 €!). Pri tem je pa še zelo majhna verjetnost, da ga bo pri prekršku ujel ustrezni organ. Vendar kaže, da je v »kaznovanje« posegla višja sila, saj so ene od dveh motornih sani, ki so dirkale izpod Malega Vršiča na Poljane, zapeljale čez rob in zgrmele proti dolini Konjske več kot sto metrov globoko po pobočju. Na neverjetno srečo, ki bi jo lahko uvrstili v rubriko »gora ni hotela«, sta jo voznik in njegov spremljevalec odnesla praktično brez praske. Bojč tt M I W£- _______ , s - ■ -■ . ;f Proti Veliki planini so skoraj neprestano hodile večje ali manjše skupine ljudi. / iiasiiii _____ E ' <*mF- UrHii S Sončni dnevi privabljajo na sprehode še posebej veliko mamic z otroki iz novo vseljenih stanovanjskih sosesk in druge. Vse bolj priljubljena je pred časom na novo urejena in razširjena pešpot od Titanove brvi do poslovnega centra Perovo, kar sta nam povedali tudi mamici s 6-mese-čnima sinčkoma Blanka Težak s sinom Tinom (na desni) iz Kamnika in Natalija Planinc s sinom Petrom, na novo priseljena v novo stanovanjsko sosesko ob Ljubljanski cesti. Da bi bila pot ob Kamniški Bistrici kmalu p0 Veliki planini se kljub prepo-kaj daljša si želi večina sprehajalcev. vedi še vedno veselo dirka z mo- VERA MEJAČ tornimi sanmi. Mengeški planinci so na vrhu Bukovca zapeli Zdravljico. 1 Ali tudi ti misliš, da je Slovenijo mogoče voditi bolje? Socialni demokrati pripravljamo alternativni vladni program. Pridruži se nam. Med nami je še prostor. www.kamnik.socialnidemokrati.si m SOCIALNI DEMOKRATI . .- t 'vf—; 1 fk' „ -M v J: Ž -v, • * .. Sledi motornih sani na Poljanah, od katerih so ene zletele čez rob. Širšo sled je naredil »ratrak«, ki je prišel na pomoč. Čez ta rob je zapeljal voznik motornih sani. 95 LET SKLADATELJA VIKTORJA MIHELČIČA Skladatelj in častni občan Občine Kamnik Viktor Mihelčič je v začetku februarja praznoval svoj 95. rojstni dan. Ker je skladatelj Mihelčič tudi član Nove Slovenije, ga je v kamniškem Domu starejših občanov obiskala delegacija Nove Slovenije Kamnik (predsednik občinskega odbora NSi Kamnik Matej Tonin, predsednik občinskega podmladka Domen Gruden in dr. Damjan Hančič) in mu zaželela še veliko zdravih in zadovoljnih let. Sicer pa je slavljenec še vedno zelo agilen, med drugim je ravno na predvečer slovenskega kulturnega praznika na proslavi v dvorani Doma starejših občanov igral na klavir, ob obisku delegacije Nove Slovenije pa je še na pamet zrecitiral pesem »Mejnik«. 'N Skladatelj Viktor Mihelčič je otroštvo preživel v Beli Krajini. Izhaja iz družine, ki je imela kar nekaj pomembnih mož. Njegov stric Alojzij Mihelčič (član predvojne SLS) je bil v času Av-stro-Ogrske državni poslanec na Dunaju, nato nekaj časa tudi župan v Celju. Viktor Mihelčič, slovenski javnosti dobro poznan skladatelj, je že kmalu pokazal veselje do glasbe in se je že pred vojno glasbeno udejstvoval. Iz tistih časov se še dobro spominja prof. Marka Bajuka, očeta dr. Andreja Bajuka, s katerim sta se kot zborovodje večkrat srečala v Metliki. Viktor je bil v času okupacije za nekaj časa pregnan v Srbijo, ko se je vrnil, ga je mobilizirala partizanska vojska. Tam so kmalu spoznali njegov glasbeni talent in ga poslali v pevski zbor Glavnega štaba slovenskih partizanskih enot. V tem času je uglasbil več partizanskih pesmi, med njimi je zagotovo najbolj znana melodija partizanske pesmi »Domovina naša je svobodna«, ki jo je napisal marca leta 1945. Kot je sam povedal, mu je prav to v kasnejših letih rešilo glavo. Po vojni je več let poučeval glasbo v kamniških šolah in je vzgojil zelo kvalitetne pevce mladinskega zbora. Več o njegovih zelo zanimivih prigodah po vojni, zlasti o volitvah leta 1945, si preberite na www.nsi-kamnik.net dr. Damjan Hančič Nova Slovenija Kamnik _____________________________________________J Občinski svetnik Matej Tonin čestita slavljencu za visoki življenjski jubilej. Podmladek Nove Slovenije z novo energijo naprej V Kamniku je Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije, leto 2008 pričela nadvse aktivno in v takšnem tempu želi delovati tudi v prihodnje. Mlada Slovenija je z novim vodstvom, katerega je tik pred novim letom prevzel Domen Gruden, že pripravljena na nove izzive, ki jih bo prineslo volilno leto 2008. Program za leto 2008, ki smo ga sprejeli v teh dneh, želimo predvsem nadaljevati v duhu, ki smo ga začrtali že v preteklosti. Največ pozornosti bomo namenili področjem, ki zajemajo problematiko in delovanje mladih. Kot prioriteto smo izpostavili tri področja - izobraževanje za člane, organi- zacija športnih in kulturnih dogodkov ter aktivno sodelovanje z Novo Slovenijo pri volilnih aktivnostih za državnozborske volitve letos jeseni. Mladi bodo z izobraževanji pričeli že 16. februarja, ko se bo odvijalo izobraževanje za nove člane, nadaljevanje izobraževanj bo sredi marca, ko se začne politična akademija, katere predavatelji bodo znani in predvsem izkušeni slovenski strokovnjaki, politiki in gospodarstveniki. Mladim bodo podali mnogo zanimivih informacij s področja medijskega komuniciranja, političnega delovanja in pomena izobraževanja mladih nasploh. V Mladi Sloveniji nismo po- Kamničanka na čelu podmladka ZARES V soboto, 26. januarja, je v Kamniku potekala ustanovna konvencija podmladka stranke Zares, kjer je stranka tudi uradno dobila svoj podmladek, ki si je nadel ime Zares aktivni (ZA). Predsednica Zares aktivnih je postala Kamničanka Nina Stankovič, podpredsednik je postal Matej Oražem iz Domžal, sekretar Aleks Čeh iz Kopra, predsednik sveta ZA pa Ljubljančan, para-olimpijec Gal Jakič. Na ustanovni konvenciji, ki so se je udeležili tudi predsednik Zares Gregor Golobič ter podpredsednika Peter J. Česnik in Franci Kek, so članice in člani podmladka, ki Nina Stankovič, predsednica podmladka Zares je v skladu s statutom stranke avtonomna organizacija, članstvo v njem pa prostovoljno, sprejeli tudi statut »Zares aktivnih«. Ob tem so s posebnim sklepom prenesli pravice in obveznosti Asovega podmladka na ZA. Nina Stankovič je z izvolitvijo na mesto predsednice Kluba mladih - Zares aktivni po 15. členu statuta stranke hkrati postala tudi podpredsednica stranke. Zares aktivni trenutno štejejo 600 članov, prva zadana naloga pa je vzpostavitev skupne regijske mreže, ki naj bi bila postavljena do konca meseca marca. Mladi Zaresovci so pod vodstvom Nine Stankovič že v začetku januarja izvedli multilateralno mladinsko izmenjavo, kjer so gostili 35 mladih iz Italije, Portugalske, Malte, Estonije in Slovenije. Glavni temi projekta imenovanega »Skozi drugačnost do nove Evrope« sta bili predsedovanje Slovenije Svetu EU ter evropsko leto medkulturnega dialoga. Projekt je potekal v okviru programa Evropske komisije Mladi v akciji. ZA Zares aktivni zabili na športne in kulturne aktivnosti, ki so se v preteklih letih v občini Kamnik zelo dobro prijele. V letu 2008 bomo organizirali nogometni turnir posebne vrste in pa ples ob dobri glasbi. Organizirali bomo tudi razne okrogle mize, katerih gostje bodo pomembni slovenski politiki in strokovnjaki. Tako, kot doslej, si bomo tudi letos z aktivnim delovanjem nenehno prizadevali za aktivno in čim boljše preživljanje prostega časa mladih. Vse mlade v občini Kamnik pa v podmladku Nove Slovenije vabimo, da se nam pridružite na kakšni izmed naših aktivnosti, več informacij pa lahko dobite tudi na internetni strani www. nsi-kamnik.net v rubriki podmladek. Mlada Slovenija Kamnik NOVO IZ MEKOK Postopek denacionalizacije lastnine MKK (MEKOK) je dosegel naslednjo fazo - odločbo na drugi stopnji. Tako je z delno odločbo ponovno vrnjen velik del parcel v Kamniški Bistrici. V zvezi z občinsko stavbo poteka uradna cenitev, s katero naj bi bilo ugotovljeno, ali je bila v obdobju po podržavljanju njena vrednost povečana za več kot 30%. Če bo država, ki jo v tem postopku zastopa državno pravobranilstvo, upoštevala zakone, pa tudi smisel zakonov, ki jih je sama sprejela, bodo morali biti nekateri postopki v kratkem končani in odvzeto premoženje vrnjeno. Ker je od zadnjega gospodarjenja s svojim premoženjem s strani MKK minilo skoraj 67 let, se je v tem času marsikaj spremenilo. Zato bo tudi prihodnje delovanje MKK v koraku s časom, vendar bodo osnove, ki jih je ta skupnost imela več stoletij, veljale še naprej u delovanje v skupno korist in ne za bogatenje posameznikov. Za začetek je za boljše informiranje odprta spletna stran, ki je sicer še v nastajanju, vendar si jo lahko že ogledate na spletnem naslovu vvvvvv.mekok. si. Tam lahko tudi napišete vsa vprašanja, ki vas zanimajo. B. POLLAK * 1 II 'S 1 Srečanje socialnih demokratov OO SD Kamnik Komenda Odločeni prisluhniti ljudem in pripravljeni soodločati o skupni prihodnosti... »Na naloge, ki so pred nami v letošnjem letu, ki je tudi volilno leto za nove poslance Državnega zbora, se moramo dobro pripraviti,« je na srečanju članov in simpatizerjev 30. septembra v gostišču Mlakar na Duplici poudarila mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica območne organizacije SD Kamnik Komenda. Udeležba na srečanju je presenetila celo organizatorje, saj se ga je udeležilo okrog sto udeležencev, ki so z zanimanjem prisluhnili predsednici in soglasno pritrdili njenemu nominiranju za kandidatko SD za poslanko državnega zbora, kar so, tako predsedstvo kot člani, potrdili že v predhodnih pisnih izjavah. Predsednica Mlakarjeva je na kratko orisala gospodarsko politični položaj v Sloveniji, predvidene aktivnosti socialnih demokratov v naslednjih mesecih in potrebne spremembe v Sloveniji. Čeprav po javno mnenjskih anketah Socialni demokrati uživajo visoko zaupanje javnosti, ne mislijo držati križem rok, pač pa nasprotno, še okrepiti svojo aktivnost in povezanost z ljudmi na vseh področjih. Potem, ko so vodje mladega, ženskega, okoljevarstvenega in mednarodnega foruma ter delavske zveze predstavili svoje dosedanje aktivnosti, so se predstavili tudi vodje aktivnosti v vseh štirih volilnih enotah v kamniški občini (Rafko Golt-nik, Petra Jončeska Malovrh, Franc Sršen in Ivan Bizjak) in v volilni enoti občine Komenda (Roman Dobnikar) ter spregovorili o programu predvolilne aktivnosti, katere cilj je na jesenskih volitvah za kandidate socialnih demokratov zbrati več kot 30% glasov. Okrepljenemu številu članstva v stranki SD bo sledila tudi vsestranska aktivnost pri oblikovanju volilnega programa stranke in sodelovanje pri reševanju gospodarskih in družbenih vprašanj in problemov tako na državni, kot na lokalni ravni. Kamniški in komendski socialni demokrati menijo, da imajo v stranki vizijo, voljo in strokovne ljudi, ki so sposobni sooblikovati in tudi uresničiti zastavljeni program našega nadaljnjega razvoja. F. S. Svetlobno onesnaževanje in javna razsvetljava V zadnjem času se je na sejah občinskega sveta, sejah odborov in medijih izpostavilo vprašanje javne razsvetljave, predvsem v povezavi z denarjem, ki ga občina porabi za plačevanje računov za elektriko in vzdrževanje. Zato bi radi v zvezi s tem podali nekaj dodatnih informacij. Svetnika LDS Mateja Poljanšek in Brane Golubovič sta že junija 2007 naslovila na občinsko upravo vprašanje o javni razsvetljavi v Kamniku. Občinsko upravo sta pozvala, da preveri razmerje med gostoto postavljenih svetilk in njihovo učinkovitostjo, porabo električne energije za javno razsvetljavo in kako to obremeni občinski proračun. Obenem sta predlagala, da občina začne z vsemi potrebnimi ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije ter modernizacijo sistema javne razsvetljave. Na spletni strani www.kam-nik.lds.si najdete celotno besedilo o problematiki, odgovor občinske uprave, ki vsebuje številke o porabi za javno razsvetljavo v naši občini v letih 2005 in 2006 ter povezavo na lani sprejeto Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Eden izmed namenov naše pobude, poleg racionalne rabe energije, je bilo tudi t.i. svetlobno onesnaževanje, katerega vzrok je tudi javna razsvetljava. In kaj je svetlobno onesnaženje? S pojmom svetlobno onesnaženje označujemo sevanje svetlobe in svetil za zunanjo razsvetljavo neposredno in posredno v nebo. Zaradi povečevanja neustrezne umetne razsvetljave se tako povečuje svetlost neba. Glavni problem pri nas so zastarele nezasenčene svetilke, ki svetijo v nebo namesto da bi osvetljevale le površino na tleh, nestrokovno montirane svetilke, ki razsvetljujejo vso okolico, ter pretirano osvetljevanje objektov, panojev in javnih površin. Svetlobno onesnaževanje je naravovarstveni in okoljski problem. Pretirana in neprimerna osvetljenost povzroča težave tako ljudem kot živalim. Problem je rešljiv na ta način, da se javna razsvetljava postavlja racionalno in premišljeno, kar se je začelo upoštevati pri postavitvi novih sistemov javne razsvetljave. Predvsem pa je nujna uporaba popolnoma zasenčenih svetilk, ki ne morejo svetiti nad vodoravnico, saj je to glavni vzrok svetlobnega onesnaževanja. To področje sedaj ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (sprejeta konec avgusta 2007). Nekaj dejstev iz uredbe: - Za veliko večino svetilk je prepovedano svetenje nad vodoravnico v vesolje in se zahteva uporaba popolnoma zasenčenih svetilk. To bo povečalo varnost v cestnem prometu, ker je manj bleščanja, poveča pa se tudi vidljivost. - Uredba omejuje svetenje v bivalne prostore. V svetu je bilo izvedenih več raziskav, ki kažejo na povečanje pojavnosti rakavih obolenj, če so med spanjem ljudje ali živali izpostavljeni umetni svetlobi. - Uredba zahteva zmanjšanje porabe energije za javno raz- svetljavo, kar pomeni, da bodo občine morale skrbeti za racionalno rabo energije. - Objekti kulturne dediščine, med njimi je veliko cerkva, bodo osvetljeni z nižjimi nivoji. Uporaba velikega števila popolnoma zasenčenih svetilk bo ugodno vplivala na številne nočno aktivne živalske vrste. S tem uredba prispeva k ohranjanju biodiverzitete, kar je eden od izjemno pomembnih ciljev EU. Pričakuje se, da bo s pomočjo uredbe v 10-ih letih, ko se bo razsvetljava postopoma prilagodila zahtevam iz uredbe, mogoče prihraniti celo okoli 10 milijonov evrov električne energije letno. Zato je šla pobuda Liberalne demokracije v smer, da Občina poleg postavljanja nove javne razsvetljave, ki bo izpolnjevala zahteve iz Uredbe, v letu 2008 pripravi ukrepe za zamenjavo vseh neprimernih svetilk ter predloge dodatnih možnosti varčevanja z električno energijo. Zadovoljni smo, da je občinska uprava v proračunu za leto 2008 namenila sredstva za projekt uskladitve obstoječih sistemov javne razsvetljave z uredbo in menimo, da je to korak v pravo smer. Za LDS Kamnik Mark Agovič Slovensko demokratska mladina Stovenian Oenocralic Voulh VABILO Ker nam v Slovenski demokratski mladini Kamnik ni vseeno kakšno je stanje v naših šolah, smo se odločili, da pripravimo okroglo mizo na temo Kakovost bivanja otrok v šolah, ki bo potekala 21.02. 2008 ob 18.uri v dvorani nad kavarno Veronika Debata bo tekla predvsem o vzrokih nasilja v šolah in preprečevanju le taga. Sodelovali bodo priznani sogovorniki s tega področja. Vljudno vabljeni! OO SDM Kamnik 14. februar 2008 Z Sledi besedi Konec januarja so v Matični knjižnici Kamnik v sodelovanju s Kulturnim društvom Priden možic in scenaristično šolo Pokaži jezik pričeli cikel literarnih pogovorov in scenarističnih delavnic z naslovom Sledi besedi o knjigi, njenem nastanku in življenju. Literarne pogovore s pisatelji, prevajalci, uredniki, zbiralci zgodb in scenaristi vodi Ana Duša. Spomladi pa se bo pogovorom pridružila delavnica scenaristike, ki jo bosta vodila večkrat nagrajeni scenarist Matevž Luzar ter Zdravko Duša, vodja ene prvih scenarističnih Šol pri nas Pokaži jezik. S pisateljico Bredo Smolnikar o cenzuri v sodobni slovenski literaturi Prvi literarni pogovor v ciklu Sledi besedi je potekal v sredo, 30. januarja, s pisateljico Bredo Smolnikar. V pogovoru z Ano Duša smo spoznavali tako njeno življenjsko, kot pisateljsko pot, ki se je ob odstiranju »javnosti nedovoljenih tem« soočala s težkimi pritiski oblasti, cenzure, kot so bile prepovedi objave, zasegi knjig. S cenzuro se je soočila tako v času komunizma, kot tudi pozneje v demokratični družbi s sodnimi prepovedmi distribucije knjig, ki naj bi preveč posegale v zasebnost ljudi. Vse to ni omajalo njene vztrajnosti, svobodo literarnega ustvarjanja je dokazovala v samozaložništvu, Breda Smolnikar živi v Domžalah, Prvo knjigo je napisala še ne dvajsetletna. Prva tri dela, name- njena mladini, je izdala pri Mladinski knjigi, vsa ostala (skupaj je izdala 14 knjig in zgoščenko) pa je izdala v samozaložbi. Pod psevdonimom »Gospa« je leta 1980 izšla »Balada o divjem mleku«, ki je bila predlagana za nagrado Prešernovega sklada. Vzbudila je zanimanje literarnih krogov, a si nakopala težave z oblastjo, saj naj bi izkrivljala zgodovinska dejstva. Tedanja oblast je hotela uničiti tudi knjige njene trilogije kratkih medvojnih dogodkov - zgodb o Stobu, ki jih je izdala med leti 1982 do 1985 pod istim psevdonimom. Zgodba se je ponovila leta 1998, ko se je Smolnikarjeva po desetletju molka ponovno »oglasila« s knjigo »Ko se tam gori olistajo breze«. Zasebno jo je tožilo pet sester, ki naj bi v romanu »prepoznale« svoje starše, motili pa so jih predvsem erotični prizori. Pisateljico je sodišče na prvi stopnji oprostilo, na drugi stopnji v obnovljenem in za javnost zaprtem procesu pa obsodilo. To obsodbo so literarni in intelektualni krogi označili kot nedopusten primer cenzure, Breda Smolnikar pa seje nanjo odzvala z izdajo nove knjige z naslovom »Zlate depuške pripovedke«, v kateri je javnosti razkrila dokumentarno gradivo. Dve leti pozneje je končno prišel primer Brede Smolnikar pred Ustavno sodišče RS, ki je 13. aprila 2007 v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča. Dobljeni boj Brede Smolnikar pomeni zmago za celotno slovensko književnost, pomeni svobodo literarnega ustvarjanja. SAŠA MEJAČ Dom kulture za tri leta! No, pa se je zgodilo. Po petih letih izpolnjevanja razpisov in gonje za najrazličnejšimi referencami je Kulturno društvo Priden možic podpisalo večletno upravljavsko pogodbo za Dom kulture Kamnik. Juhu, kruha bo vsaj za tri leta, se veselim skupaj z ostalo ekipo. Koliko denarja bo ostalo za program, bomo še videli, ko poravnamo račune za elektriko, plin, smeti, deratizacijo ... No, podgane že nekaj let niso zaželene, a nikoli ne veš, kdaj se kakšna kje zaredi. Dom kulture je kompleksna stavba, prepredena s hodniki, sobicami, po novem tudi z glasbenimi študiji, ateljeji, plezalnimi stenami, plesnimi dvoranami, skratka, sodoben kulturni center. In naša zlata mladina. Ne smemo je pozabiti, tam spodaj v temačnih kleteh, kjer je nekoč stari Burkeljca krmil ogromno peč s tonami premoga. Mladina samozadostno brsti, osvaja svet in si želi novih nadstropij. Hitreje, višje, močneje. Smelo stoji kamniška mladina, z ramo Literarni večer v Termah Snovik N a predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Termah Snovik že drugo leto zapored pripravili literarni večer, na katerem so se s svojo poezijo predstavili udeleženci letošnjega literarnega natečaja, ki so pesnili na temo ljubezen. Večer poezije je popestril pianist Simon Skalar, razglašena in nagrajena pa so bila tudi tri najboljša dela. Strokovno žirijo pod vodstvom Brede Podbrežnik Vukmir, direktorice Matične knjižnice Kamnik, so s svojimi deli najbolj prepričale Helena Ogorelec, Anica Gladek in Mira Šuštar. Prijetnega predprazničnega srečanja se je poleg večine povabljenih pesnikov in pesnic udeležilo še lepo število ljubiteljev slovenske besede, tako da je bil klubski salon Hrast v apartmajskem naselju Term Snovik napolnjen s pozitivno, ustvarjalno energijo. V Snovik je letos do konca januarja prispelo kar 43 del, tako da je imela žirija, ki sta jo poleg Brede Podbrežnik Vukmir, direktorice Matične knjižnice Kamnik, sestavljali še Jana Osterman s Term Snovik ter mladinska pisateljica in novinarka Matea Reba, težko, a prijetno delo. "Izbor je bil res težak. Veseli me, da seje odzvalo toliko ljudi. Med dobrimi pa smo izbrali res najboljše " so bile besede, ki jih je zbranim pred razglasitvijo in utemeljitvijo izbora namenila predsednica strokovne žirije. Avtorica najboljše pesmi natečaja je Helena Ogorelec iz Trzina. Pesniti je začela šele kot upokojenka, prej se je bolj posvečala prozi. Zmagovalka pravi, da predvsem uživa v pisanju, veliko pa je v pesniškem smislu pridobila v literarnem krožku društva Lipa, ki deluje v okviru domžalske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Nad izborom je bila nekoliko presenečena, a pravi da je to lepa potrditev, da je na pravi poti. "Lepo se je bilo srečati z vsemi temi ljubiteljipoežije. Posebej pa bi pohvalila gospodično Petro Šuštar s Term Snovik, ki je lani začela s tem projektom in močno upam, da boste v Snoviku tudi v prihodnje nadaljevali s tovrstnimi kulturnimi programi, "je še dodala prvo uvrščena, ki je tudi že izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Utrinki. Medtem, ko je zmagovalka natečaja ljubitelje poezije že razveselila s svojo pesniško zbirko, pa je drugo uvrščena Anica Gladek iz Kamnika v pričakovanju izida. Misli vasujejo je naslov njene prve pesniške zbirke, ki bo izšla še ta mesec. Gospa Gladek pesni predvsem na temo narava in ljubezen. Tako kot Ogorelčeva, je tudi Gladkova članica domžalskega društva Lipa. Ozaveščanje pa je naslov pesmi Mire Šuštar s Sel pri Kamniku, ki je osvojila tretjo nagrado. Poezija jo spremlja že dolga leta, teme njenih pesmi so raznolike, tako kot preostali dve nagrajenki pa je tudi že avtorica pesniške zbirke, ki jo je naslovila Prisluhni srcu. Tuja ji ni niti proza. Tako je v različnih medijih objavljala ljubezenske in druge zgodbe, izbrane pa obdrži zgolj zase in za svojo dušo. Zlata poroka Po petdesetih letih skupnega življenja sta Kata in Jožo Alandžak 19. januarja 2008 v cerkvi na Sutni v Kamniku obnovila poročno zaobljubo. Kata je bila rojena 18. 2. 1937 leta, Jožo pa 2.10. 1935 leta. Poročila sta se januarja 1958. V zakonu so se jima rodili trije otroci in imata šest vnukov. Oba sta bila zaposlena v tovarni Titan Kamnik. Nagrajene avtorice pesmi literarnega natečaja Terme Snovik 2008: (z leve) Mira Šuštar, Helena Ogorelec in Anica Gladek z Bredo Podbrežnik Vukmir, predsednico strokovne žirije. Posebne pohvale strokovne žirije sta bili deležni še Silva Mi-zerit za svoje delo Spomin še vidi ter Anica Kvas za Ljubezensko pesem. Seveda na predvečer kulturnega praznika niso pozabili na največjega slovenskega pesnika. Ljubitelj in poznavalec Prešerna Janez Novak s Tuhinja je zbranim pred razglasitvijo recitiral Prešernovo Pod oknom. "Ob tej priložnosti se vsem sodelujočim in strokovni žiriji lepo zahvaljujem za sodelovanje in prijeten večer. Vse pohvale, ki smo jih prejeli po prireditvi, so lepa vzpodbuda, ki nam daje energijo, da bomo v Snoviku še naprej nadaljevali in nadgrajevali tudi tovrstne projekte, "pravi Petra Šuštar, ki je v Termah Snovik odgovorna za animacijske in športne programe. Nagrajene pesmi natečaja Snovik 2008 Skozi utečeno sled se ob pobeljenih in zgrbljenih vrbah v izmenjajočem se ritmu vrivata v vmesni prostor najini sključeni postavi štejem korake krajše in manjše od tvojih ne dohajam te poklicala bi te rada da počakaj da ne zmorem hitrosti da je zame naporno da sem se zmotila ker sem verjela da bom zmogla da sem ujeta v zanko za trenutek postanem zajamem sapo v zadregi ne vem kako nenadna toplina v tvojem objemu skozi nozdrvi umirjen zrak in v dlani vabilo: pridi greva skupaj Helena Ogorelec Popisala sem vse doline, gore in ravnine, z mislimi nate, ko si bil daleč. Srečala sva se gori, na mlečni cesti, se objela, poljubila in si obljubila, da se snideva spet na križišču najinih radosti. Anica Gladek OZAVEŠČANJE Glej, glej! Popuščajo okovi. Ki z njimi sama sem se okovala. Podirajo se vsi zidovi, ki z njimi sem srce Si obzidala. Čutim, kako se led topi. Vse bolj se oddaljuje dolga zima. Tiho po licu s solza spolzi, vame se seli - toplina. Živim, živim! Moj Bog, saj vsa drhtim. Drhtenje je čutenje silno, čutenje silno, ki se ne umiri in kot orkan me je zajelo, preprosto v svoj objem me vzelo. Vse v meni kot radosten . ogenj gori, kakor v vročici obraz mi žari. Mira Šuštar ob rami pod vodstvom drznih znanilcev sprememb. Lepo. Marec prinaša razbohoteni glasbeni program. Klapa Mali grad, Sirene, pevski zbor iz Finske, končno se bo nadaljeval tudi Maistrov abonma, za otroke pa prihaja večni Jurij Souček z večnim Mi-školinom. Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo, kot kaže, vrhunski umetniški dogodek, vedno bolj pa drvimo tudi v ostale pomladno - poletne prireditve. Katapulti se že napenjajo v pričakovanju novih izzivalcev Vrtomirje-vega prstana, ulični festival, Kamfest, DNŠ, pred tem pa še obilica dogodkov v Domu kulture Kamnik, pa na Zapricah, pa v Matični knjižnici, gledališka hiša na Šutni se prav tako pripravlja na otvoritev. Kulturna razboho-tenost Kamnika se sedaj že čuti skozi celo leto, ne le v mesecu kulture. Saj se ne ljubimo zgolj za Valentinovo in ne obiskujemo mrtvih zgolj za prvi november. Ali pač. GORAN ZAVRŠNIK Naravni procesi v svetih spisih V januarju je Društvo sv. Jakoba v ciklu rednih predavanj, ki so vsak mesec v dvorani frančiškanskega samostana, gostilo Kamničana geografa dr. Blaža Komaca, ki je predstavil prikazovanje naravnih procesov v svetih knjigah, kot so Sveto pismo, Koran in Talmud, in možnosti njihovih znanstvenih razlag. Na zanimiv način pripovedi, podprti s projiciranim slikovnim gradivom, je predavatelj predstavil »nadnaravne« pojave, opisane v svetih knjigah, kot naravne procese: potrese, udore in plazove, poplave, vulkanske pojave, orkane, nevihte, cunamije itd. Najdlje se je zadržal ob pojavih, zapisanih v Eksodusu, drugi Mojzesovi knjigi, ki opisuje potovanje Izraelcev skozi puščavo v obljubljeno deželo: čez osušeno Rdeče morje, čez puščave, kjer pijejo vodo iz skale, ki jo odkrije Mojzes, Bog pa je ves čas hodil pred njimi v obliki oblačnega, ponoči pa ognjenega stebra. Na poti premagujejo neštete ovire, gledano s stališča znanosti, s pomočjo povsem naravnih dogodkov. Gledano s stališča vere pa se je božja pomoč manifestirala z naravnimi pojavi prav tedaj, v tistem času in na tistem kraju, ko so jo Izraelci potrebovali. Predavatelj je nanizal še druge zglede naravnih procesov, ki jih najdemo v svetih spisih, in obenem poudaril, da tako Sveto pismo kot Koran napovedujeta katastrofe, kadar se zaradi slabih dejanj ljudi v nekem okolju preveč razširi zlo, kot se je to zgodilo ob vesoljnem potopu, ki se lahko razlaga s cunamijem ali na druge načine. Po predavanju so se prisotni tudi tokrat zadržali v daljšem pogovoru, v katerem jim je dr. Komac posredoval zanimive odgovore na vprašanja in nekatere dodatno ilustriral s teksti iz svetih spisov in znanstvenimi razlagami. V petek, 29. februarja, ob 19. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana nastopil zgodovinar dr. Damjan Hančič s predavanjem Klarise na nekdanjem Kranjskem, še zlasti v Mekinjah (1300-1782). Zgodovinar dr. Damjan Hančič, roj. 1973, je večino dosedanjega znanstvenega raziskovanja posvetil ženskim samostanom, ki so v preteklosti delovali na našem ozemlju, še zlasti klarisam. Izdal je tri samostojne knjige. Leta 2004 je iz te tematike tudi doktoriral. V zadnjem času pa večino svojega raziskovanja posveča še ne dovolj raziskanim temam iz naše medvojne in povojne zgodovine. JANEZ HUMAR Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/02, 3/04 in 32/07) župan Občine Kamnik objavlja Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v letu 2008 1. Občina Kamnik bo sofinancirala programe oz. projekte v naslednjih dejavnostih: glasbena, folklorna,, plesna, gledališka, lutkovna, likovna, literarna, založniška, filmska in video, fotografska, izobraževalna, raziskovalna. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: pravne in fizične osebe. 3. Okvirni obseg razpoložljivih sredstev: 71.000,00 €. 4. Razpisna dokumentacija z navodili in obrazci je na razpolago na spletni strani občine (www.kamnik.si), in sicer od datuma objave razpisa. 5. Zadnji rok za oddajo prijave na razpis je: 14.03.2008, do 10.00 ure. 6. Z izbranimi izvajalci javnih kulturnih programov in projektov bo župan po sprejemu proračuna za leto 2008 sklenil pogodbe o sofinanciranju. 7. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis -SOF. JAVNIH KULTURNIH PROG. IN PROJ. V LETU 2008 - ne odpiraj«. 8. Več informacij: 01/8318-142 (g. Juričan, svetovalec za kulturo in delo z mladimi). Številka: 610-1/2008 Datum: 14.02.2008 ŽUPAN Anton Tone Smolnikar 8 14. februar 2008 OB KULTURNEM PRAZNIKU Kamniški OBČAN Koncert klasične glasbe Luka Einfalt in njegova tenorska tuba V Galeriji Veronika Kamnik je v soboto, 9. februarja, v lepem am-bientu, ki ga krasijo likovna dela umetnikov Gorenjske, potekal koncert klasične glasbe. Bogat program glasbenega večera sta 'pripravila Kamničan Luka Einfalt s tenorsko tubo, Igor Seme pa se je predstavil na klavirju. V zahtevnem programu smo slišali tudi Graefejev Koncert v B-duru - Tempo di marcia, Moderato, Adagio in Tempo di marci a, ki ga bo Luka Einfalt izvajal na koncertu Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik 5. marca v Domžalah in 13. marca v Kamniku. Luka ni le dober glasbenik, je tudi prijeten govorec. Zanimivo je predstavljal svoj skrbno izbran program. Pred izvajanjem skladbe Davida Beoviča Trije preludiji za tenorsko tubo in klavirje dejal: »Skladba ni lahka, bolj ko jo igraš, bolj ti zleze pod kožo. Ni nas veliko, ki igramo ta inštrument. Tiste, ki se profesionalno ukvarjamo s to zvrstjo glasbe, bi lahko na prste prešteli. Tenorsko tubo igrajo glasbeniki nekaterih ansamblov in v godbah. Nocojšnji koncert je večinoma romantično obarvan. Variacije Arbanovega Beneškega karnevala so test zame koliko zmorem«. In zaigrane Variacije so bile deležne bučnega aplavza navdušenih poslušalcev. O zadnji skladbi programa Boccala-rijevi Fantasia di concerto je dejal, da je umirjena in živahna, po stilu pa bi jo uvrstil v romantiko. Mlada obetavna koncertanta sta dodala še umirjeno francosko skladbo. Kamničan Luka Einfalt s tenorsko tubo in Igor Seme na klavirju sta nas ob kulturnem prazniku popeljala v prijeten glasbeni večer. Ni slučaj, saj je glasba najbolj priljubljena in množična oblika kulture. Luka Einfalt se je z osmimi leti začel učiti igranja na trobento v Glasbeni šoli Kamnik. Šolanje je nadaljeval kot pozavnist na Srednji glasbeni šoli in leta 2000 uspešno diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Domnu Jeraši, tri leta pozneje pa je diplomiral še kot tenorski tubist pri prof. Darku Roškerju. V času šolanja se je udeleževal državnih in mednarodnih tekmovanj in leta 1996 osvojil 3. nagrado na državnem, leta 1998 prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Novem Sadu ter leta 1999 prvo nagrado na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v akademski kategoriji. Sedem let je bil zaposlen v Orkestru slovenske policije, sedaj pa se posveča pedagoškemu delu v Glasbeni šoli Domžale in vodi Pihalni orkester Lukovica. Lansko leto je uspešno opravil sprejemni izpit na Visoki šoli za glasbo v Luzernu (Švica), kjer obiskuje podiplomski študij pri prof. Thomasu Reudiju. Njegova žena Petra je prof. flavte na glasbeni šoli Domžale, Lukov brat Jaka je študent 3. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, smer trobenta. Omeniti velja še Lukovo taščo, ki že 28 let igra violončelo v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik. Poudarila je, da zelo ceni Luko in njegovo igranje na kar štiri inštrumente. Okrog njega pa se je po koncertu ponosno sukala 12-letna Jerca, ki se v kamniški glasbeni šoli že 4 leta uči igranja na rog in je hčerka Lukove sestre Katje. Lukova mami Andreja Einfalt je dolgoletna pevka edinega ženskega pevskega zbora v Kamniku - ŽePZ DKD Solidarnost. Pianist Igor Seme je leta 2002 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ze v času šolanja je večkrat zmagal na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije, sodeloval z najrazličnejšimi glasbeniki in bil na državnem tekmovanju nagrajen s priznanjem za najboljšega mladega korepetitorja. Redno sodelovanje z domačimi in tujimi profesorji, uveljavljenimi komornimi zasedbami in solisti, mu je z domačih koncertov (Slovenska filharmonija, Cankarjev dom) in gledaliških odrov (SLG Celje, Mestno gledališče ljubljansko ...) odprlo vrata v svet, ne samo v Avstrijo in Hrvaško, ampak že večkrat celo v daljno Južno Korejo ... Sodeluje tudi z violinistko Anjo Bukovec, sopranistko Urško Žižek, Pevkama Evo Hren in Nuško Drašček, igralkama Tino Gorenjak in Violeto Tomič, pianistko Marino Horak itd. Zaradi izjemnih dosežkov ima od leta 2002 status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. VERA MEJAČ | Srednja šola | Zavoda za usposabljanje | invalidne mladine Kamnik vabi na INFORMATIVNI DAN, ki bo v PETEK, 15.2.2008 ob 9. in 15. uri ter v SOBOTO, 16.2.2008 ob 9. uri mwm se na jpllawa]to8 v bazenu ZUIM termini: 19.februar ~ 18.marec ~ 15.april ~ 13.maj na aitetiframs v februarju in maju i 18.do 22. februar ~ 28.april do 2.maj 2008 na cto® v bazenu z vodno animacijo in slastno torto iuffo: mmm.plavctlnifeltfb-fecrmuife.si Iz slovenskih muzejev v gradu Zaprice Pivsko posodje skozi Ob slovenskem kulturnem prazniku so v ponedeljek, 4. februarja, v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice v Kamniku odprli razstavo z naslovom Pivsko posodje iz slovenskih muzejev skozi čas. Razstava bo predvidoma odprta do 5- maja. Razstava, ki je nastala v sodelovanju Medobčinskega muzeja Kamnik in Sadnikarjeve zbirke v Kamniku, Mengeškega, Notranjskega, Tolminskega in Novogoriškega muzeja ter Pokrajinskih muzejev Celje in Maribor ter Gorenjskega muzeja, obsega najlepše primerke pivskega posodja iz slovenskih muzejev iz različnih zgodovinskih dob. Vino je bilo pred tremi tisočletji veliko razkošje, uvažali so ga iz Grčije in južne Italije. Pili so ga zgolj knezi, kot lepo prikazujejo naše situle, ki jih prikazuje Tolminski muzej. Z Rimljani se je v naše kraje razširilo gojenje vinske trte. Zanimiv keramičen, reliefno okrašen kelih iz leta 150 pr. Kr. nam predstavlja Gorenjski muzej iz Kranja. Renesančne bokale iz grajskih zbirk gradu Dobrovo v Goriških Brdih bo pokazal Goriški muzej, Notranjski muzej iz Postojne pa renesančno steklenino iz Predjamskega gradu. Pivsko posodje 19- stoletja je že posodje »serijske« proizvodnje. Tu so mišljeni predvsem kozarci in steklenice steklarn na Štajerskem in Kozjanskem. Pokrajinski muzej Celje in Maribor se tako predstavljata s steklenino iz pohorskih glažut in steklarn iz Josipdola in Gornjega Limbuša. Razstava se zaključuje s predstavitvijo sedanje proizvodnje podjetja Rogaška. Pozornost kranjski majoliki Med pivskim posodjem imajo posebno mesto »kranjske majolike«, ki jih predstavlja Medobčinski muzej Kamnik. To so poslikani vrčki iz fajanse, ki so jih v 18. in 19. stoletju za pivce na Kranjskem največ izdelovali v severni Italiji. Pri nas so v tem času majolike izdelovali mnogi podeželski lončarji. Med obrtnimi delavnicami je bila ena najbolj znanih delavnica Florjana Konška v Kamniku, ki je delovala od leta 1855. Delavnica je pozneje prišla v last družine Schnabl in s tem se je začela dolga družinska tradicija. Po letu 1911 se je delavnica usmerila v proizvodnjo poslikanih majolik in drugega okrasnega posodja. Čeh Oskar Skuta je tedaj vnesel nove okrasne motive, zlasti cvetlične in motive, ki so izhajali iz ljudskega izročila. Tradicijo v Kamniku nadaljuje podjetje Eti Svit, kjer še danes izdelujejo majolike z grbi slovenskih mest, majolike za obletnice in pomembne zgodovinske dogodke. Tako so leta 1991 izdelali tudi »osamosvojitveno majoliko«, iz katere se je na dan slovenske osamosvojitve točilo najboljše vino. Veliko zanimanje že ob odprtju razstave Uvodne besede ob odprtju razstave je direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar namenila predvsem gostom in predstavnikom sodelujočih muzejev, še zlasti vodji projekta, Kamničanki dr. Vereni Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj, ki je ob tej priliki izdal tudi zloženko. Za predstavitev projekta postavitve razstave jo je Torkarje-va povabila k besedi. Slišali smo veliko zanimivega o pomenu razstave, o najdbah pivskih predmetov pri nas ...: »Toliko predmetov je v naših muzejih, pa jih ne vidimo. Zelo lepa je zgodba o majoliki. Kamnik je bilo prelepo tranzitno mesto. Tudi Italijani so ob tej razstavi ostali brez diha. To je dediščina, ki nas ohranja v svetu prepoznavne. Kaj je tisto, ki nas v svetu predstavlja? - znanje in bogata tradicija. Slovenija je žlahtna dežela z žlahtnimi ljudmi. Hvala dr. Niku Sadnikarju, ki je posodil kopijo cas vaške situle iz njihovega zasebnega muzeja. Sadnikarjev muzej ohranja najlepše slovenske primerke.« Dr. Niko Sadnikar, kljub 92-im letom še zmeraj vešč natančnega podajanja zanimivih spominov, je pripovedoval zgodbo o vaški situli, katere original hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Nikov stari oče, po poklicu zlatar in pasar, je po naročilu takratnega direktorja Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, Karla Dežmana, leta 1883 izdelal tri kopije vaške situle, za Dežmana dve, eno pa zase in ta je zdaj v vitrini na razstavi v kamniškem muzeju. Že takrat mu je bila tako Evropska poslanka Mojca Drčar Murko iz Kamnika si je z zanimanjem ogledovala razstavljene predmete v kamniškem muzeju. Med drugim bronasto situlo z Mosta na Soči (na sliki levo) in situlo z Vač (na desni), ki izvira iz 6. stoletja pred Kristusom. Razstavljeno kopijo vaške situle, ki jo je leta 1883 izdelal stari oče dr. Nika Sadnikarja, že vse od leta 1886 hrani Sadnikarjev muzej Kamnik, ki jo je za to razstavo posodil kamniškemu muzeju. Original hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. skupno pot. Moramo ohraniti simbol Kamnika, kot pravi dr. Verena Perko je kamniška majo-lika cenjena širše, tudi po Evropi. Cenim sodelovanje več muzejev pri pripravi te zanimive razsta- Častni občan Kamnika dr. Niko Sadnikar, kljub 92-im letom še zmeraj vešč natančnega podajanja zanimivih spominov, je doživeto pripovedoval zgodbo o vaški situli, dragocenosti družinske dediščine Sadnikarje-vih. Pripovedovanje je pozorno spremljala tudi vodja projekta postavitve razstave Kamničanka dr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj (na sliki levo spredaj). dragocena, da jo je sinu Josipu, očetu dr. Nika Sadnikarja, podaril leta 1886 ob diplomi iz veterine na Dunaju in od takrat je v zbirki Sadnikarjevega muzeja v Kamniku. »Kopija je primer, kako lepo se z veščo roko in mojstrsko natančnostjo da nekaj napraviti,« je med drugim ponosno ugotavljal častni občan Kamnika dr. Niko Sadnikar. Spregovoril je tudi župan Tone Smolnikar: »Irena Radej je zaslužna za ohranitev kamniške majolike. Mislim, da bomo našli ve. Prireditev je uvod v praznovanje slovenskega kulturnega praznika.« Zahvalil se je avtorjem in sodelujočim ob odprtju in zbrane povabil k obisku kulturnih prireditev ob prazniku. Z izbranimi pesmimi prav za to priložnost sta večer polepšala mlada Kamničana: pevec Metod Palčič in citrar Blaž Kladnik Slišali smo pivske, kot so: Bratci veseli vsi, En hribček bom kupil, Majolka bod pozdravljena, En starček je živel... VERA MEJAČ Regijska razstava gorenjskih likovnikov V počastitev slovenskega kulturnega praznika si lahko v Galeriji Veronika Kamnik do 10. marca ogledate regijsko tematsko razstavo izbranih del gorenjskih likovnikov Podobe Gorenjske 2008 z naslovom TUDI ČRNA JE BARVA, ki jo je ob materialni pomoči občin Kamnik in Komenda pripravila Območna izpostava JSKD Kamnik. Izbrana dela razstavlja 61 avtor- Aleš Koman, Lidija Osolnik, jev iz Območnih izpostav JSKD: Andrej Potokar, Matea Reba, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovlji- Irena Redja, Mira Resnik, Mitja ca, Jesenice, Domžale in Kamnik, Spruk, Alenka Sušnik, Dušan od koder je največ avtorjev, kar Sterle, Barbara Spruk, Barbara 16 jih je: Stanka Baloh, Marjan Tacar, Vojko Turšič, Fani Vran-Burja, Štefan Jež, Mitja Kokol, kar in Suzana Zgonec. Ob odprtju likovne razstave TUDI ČRNA JE BARVA V Galeriji Veronika Kamnik sta se po 63-ih letih srečali interniranki nemških taborišč Eichet in VVindsheim 83-letna Rezka Kuhar, rojena Grašič, iz Šmarce in 81-letna Angela Pozderac iz Lesc na Gorenjskem, kije tudi avtorica pričujoče slike Triglava. Angela (na fotografiji na levi) je bila pred 34-imi leti operirana zaradi rakovega obolenja. Kmalu po težki operaciji se je začela aktivno ukvarjati z umetnostjo. Petindvajset let je izdelovala prečudovite tapiserije, zadnji devet let pa slika. Kamničanka Rezka Kuhar izhaja iz družine z devetimi otroki, v Angelini pa jih je bilo enajst. Ker so delali za partizane, sta bili med številnimi slovenskimi domoljubi izseljeni tudi njuni družini. Solznih oči sta ganjeni obujali spomine na preživete skupne dni v taboriščih, kjer je bilo neizmerno veliko trpljenja. B ' i i EH ** j 11 mm j Ob odprtju likovne razstave je v kulturnem programu z izborom jazzovskih skladb na klavirju nastopil Kamničan Gregor Ptičar, študent 4. letnika graške akademije za glasbo - smer jazz. S svojimi izbranimi deli se predstavljajo likovna društva in skupine: Dolik Jesenice, Vir Radovljica, LD Škofja Loka, Senožeti Radomlje, LD Mengeš, LD »Petra Lobode« Domžale, KD »F. M. Podlimbarski« Krašnja, LD Kamnik in KUD »Tone Kranjc« Kamnik. Razstavljajo tudi posamezniki iz Tržiča in Kranja. Izbor del in likovna postavitev razstave je delo prof. um. zgod. Janeza Stera, ki je ob odprtju 4. februarja predstavil likovna dela avtorjev, članic in članov likovnih skupin ter posameznikov s področja Gorenjske. Izpostavil je dejstvo, da razstava kaže prisotnost abstrakcij in ni toliko krajine kot doslej... Bodisi, da gre za črno ploskev ali ploskve kot nosilke kompozicije, bežno nakazane črne lise, zastore, zatrepe sonca oziroma svetlobe, prelive na obrobju - gre za enakovredne ali namer(je)no poudarjene temne geste v funkciji vsebine predstavljenih likovnih del. Tematska razstava je programsko in organizacijsko umeščena v sklop preglednih letnih regijskih srečanj na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v okviru JSKD - Koordinacije za Gorenjsko. Raz-’ stavljena dela bodo vključena v izbor za državno pregledno razstavo na temo TUDI ČRNA JE BARVA, ki jo v letu 2008 organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Zanimiva razstava je na ogled do 10. marca v Galeriji Veronika vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Vstopnine ni. VERA MEJAČ ' !■ 14. februar 2008 9 Zborovodja Marko Tiran vodi oba pevska zbora DKD Solidarnost Kamnik: moški in ženski pevski zbor. Mešani pevski zbor DU Kamnik navdušeno prepeva pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh. 29. Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda Tudi letošnji program revije, na kateri je sodelovalo dvanajst pevskih zborov, je povezoval Tone Ptičar (na desni), vodja kamniške območne izpostave JSKD, obogatil ga je z recitiranjem Prešernovih del. Na odru še Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, ki prepeva pod vodstvom Ane Smrtnik. Kulturni praznik v znamenju pesmi Pesem povezuje ljudi in vodi v prijetna druženja. Marsikdo se želi udejstvovati v pevskih zborih in nekaterim ob vseh obveznostih uspeva svoj čas zapolnjevati s petjem, drugi pa se predajamo le veselju ob poslušanju glasbe. Da pesem živi v srcih mladih in starejših je minuli petek na Območni reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda dokazalo 12 nastopajočih zborov in zadovoljni poslušalci. Na osrednji prireditvi ob kul- Komenda organizator množič-turnem prazniku, ki je potekala nega pevskega srečanja pevk in prav na dan praznika, 8. febru- pevcev obeh občin. Zaradi nujne arja, so se v polni dvorani Doma zadržanosti dirigenta se MePZ kulture Kamnik zbrali ljubitelji Cantemus Kamnik pevske revije, zborovske pesmi in tisti, ki ce- žal, ni mogel udeležiti. Zbrano nijo delo največjega slovenskega množico je pozdravil župan Tone pesnika dr. Franceta Prešerna. Smolnikar, zahvalil se je nastopa-Poleg pesmi smo prisluhnili tudi jočim in vsem čestital ob kultu r-povezovalcu programa in reci- nem prazniku, tatorju Prešernovih del Tonetu Pester program kulturnega Ptičarju, vodji kamniške Območ- večera je začela Vokalna skupine izpostave JSKD, ki je bila ob na ECCE Kamnik pod vodstvom pokroviteljstvu občin Kamnik in Andreje Martinjak. Ob klavirski Praznični večer, prežet s pesmijo, so pričeli pevke in pevci Vokalne skupine ECCE Kamnik, ki jih vodi Andreja Martinjak. spremljavi Roka Rakarja so pod umetniškim vodstvom zborovodje dr. Andreja Missona zapeli pevci MPZ PSPD LIRA Kamnik. Mešani pevski zbor Mavrica Ljudska Univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper razpisuje v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa MANAGEMENT; kandidatom za univerzitetni študij, ki zanj izpolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se vpišejo v visokošolski strokovni program, ker se bodo po zaključenem 2. letniku lahko prepisali na univerzitetni program. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik - ’— pokličite in pošljemo vam informativno brošuro. INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 21. 2., ob 17. uri,_ v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka, Partizanska 1 (bivša vojašnica). Pred informativnim dnevom, ob 15. uri, ste vabljeni na brezplačni seminar z naslovom »Reforma visokega šolstva in trga dela«. Potrebna je le predhodna najava udeležbe na seminarju po telefonu ali elektronski pošti: Mare.Zvan@guest.arnes.si Na informativnem dnevu bo možno dobiti tudi informacije o podiplomskem študiju. Vse programe izvajamo kot izredni študij in so zato prilagojeni zaposlenim študentom. MANAGEMENT Informacije: 04/ 506-13-70, 506-13-03 www.fm-kp.si, www.lu-skofjaloka.si Srednja vas se je v mavričnih barvah predstavil pod vodstvom mlade zborovodkinje Mateje Kališnik. Zborovodja Marko Tiran vodi oba pevska zbora DKD Solidarnost Kamnik: Moški pevski zbor in Ženski pevski zbor. Prav lepo ubrano so zapeli tudi kamniški in komendski upokojenci in upokojenke - kamniški pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh, komendski pevski zbor pa je vodil Ignac Gorjanc. Pevsko društvo Tunjiški oktet vodi Olga Stele, bili so najmanj številna pevska zasedba na tej reviji, a kljub temu je bilo tudi njihovo prepevanje zelo lepo. Prav tako lepo in ubrano so prepevali pevci Moškega pevskega zbora Komenda, že več let jih vodi zborovodja Kamničan Lojze Kolar. Te pevske revije se udeležujejo že vseh 29 let, prav toliko let pa tudi prepevajo. Na letošnji reviji so premierno predstavili črnsko duhovno Were you there, to je prva črnska duhovna pesem v njihovem pevskem repertoarju, na kar so še posebej ponosni. Solistično točko v omenjeni pesmi je sproščeno izvedel dolgoletni član tega zbora Janez Ravnikar. Vsestranski obetavni mladi glasbenik Rok Rakar je vodil pevce in pevke Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik, MePZ Odmev Kamnik pa zborovodkinja Ana Smrtnik (Stele). Kulturno prireditev je lepo zaokrožil gostujoči Območne pevske revije se že vseh 29 let udeležujejo pevci Moškega pevskega zbora Komenda, prav toliko let pa tudi prepevajo. Zadnjih nekaj let jih vodi Kamničan Lojze Kolar. Mešani pevski zbor KD Ignacij Hladnik - Območne izpostave JSKD Tržič pod vodstvom zborovodje Tomaža Megliča. Tudi letos je bil strokovni spremljevalec revije in selektor za regijsko revijo odraslih pevskih zborov Gorenjske Mitja Gobec. Tone Ptičar je ob zaključku večera, prežetega z glasbeno govorico, zborovodjem pevskih sestavov, ki se je vsak predstavil s po tremi pesmimi, podelil priznanja JSKD. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ V gosteh na reviji pevskih zborov Splet okoliščin je bil tak, da se žal nismo mogli udeležiti nastopa na prireditvi »Tržič poje«. Slovenski kulturni praznik smo zato počastili z nastopom v gosteh v Kamniku na 29. REVIJI OBMOČNIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA. Več kot prepolna dvorana v Domu kulture Kamnik z navdušenjem poslušalcev nas je prepričala, da zborovska glasba še kako živi! Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Hvala, Kamnik. Zahvala pa tudi organizatorju JSKD R Slovenije, Območni izpostavi Kamnik, gospodu Tonetu Ptičarju, za organizacijo in izvedbo. Predsednica MePZ Ignacij Hladnik Tržič Romana Šparovec Zarnik na Rekordu podrl svoj rekord iz leta 2005 V soboto, 2. februarja, je na gorskem teku za Rekord Šmarne gore Kamničan Sebastjan Zarnik (KGT Papež) podrl svoj rekord iz leta 2005 za dobrih 6 sekund in dosegel čas 11:25. Pogoji so bili vse prej kot idealni, saj je deževalo, proga je bila spolzka. S svojim nastopom je dokazal, da je v zimskem času veliko treniral in da je v odlični kondiciji. Zarnik je tudi trener mladincem KGT Papež, ki so se prav tako odlično odrezali, saj je bil Rok Markuš tretji med mladinci, Klemen Markuš peti in Matic Slabe sedmi. * v CALCITOVCI V SOBOTO ZA DRUGO MESTO Odbojkarji Calcita so v zadnjih dveh kolih pokazali popolnoma drugačen obraz. Potem, ko so na domačem terenu v prejšnjem tednu gladko premagali neugodne Pomurce, pa jim Prvačani očitno ne ležijo, saj so z njimi izgubili v gosteh s 3:1 in tako ogrozili drugo mesto po rednem delu. Na tekmi proti Pomurju so lahko gledalci videli kako se lahko nespametna poteza kapetana Fujsa v tretjem setu pri vodstvu z 2:0 za Kamničane hitro obrne proti celotni ekipi. Pri rezultatu 9:5 za Calcit je namreč Fujs nešportno posredoval (dodobra je prebrcal steber za mrežo) in za to dobil rdeči karton. Ker pa je do takrat izrabil vse menjave, se je tekma končala s 3:0 za Calcit. Vsi protesti so bili nato zaman, gledalci pa so lahko prvič v Kamniku videli takšen potek srečanja. V Prvačini pa Kamničani niso prikazali igre izpred enega tedna in domači so predvsem preko blokerjev in Škoriča zlahka prihajali do točk. Pri Kamničanih sta bila domačim enakovredna le Kristan in mladi Hribar. Tako bodo Kamničani to soboto, 16. februarja, ob 20. uri igrali najbrž odločilno tekmo doma proti ekipi Triglava, ki bi jih ob morebitni zmagi v Kamniku celo ujel na lestvici. Tekma za drugo mesto je še kako pomembna, saj naj bi se ekipi zopet srečali v četrtfinalu, kjer bo drugouvrščeni imel prednost domačega terena. Teden dni pozneje bodo Calci-tovci doma gostili ekipo Svita. Dekleta še v boju za prvo mesto Težak razpored tekem pa imajo igralke Calcita v drugi ligi. Po gostovanju pri Šempetru so doma igrale proti Formisu in slavile gladko s 3:0, nato pa so gostovale še pri Zrečah in po vodstvu z 2:0 izgubile s 3:2. Vseeno pa so še vedno v boju za prvo ali vsaj drugo mesto. Le tega bodo poizkušale obraniti v soboto, 16.2., ko bodo doma ob 17.30 uri igrale proti ekipi Tabora Ljubljana (bivši Šentvid). Kadeti, kadetinje, tretjeligaši, starejši dečki in mala odbojka Tretjeligaši so še naprej na četrtem mestu, po tem, ko so v prejšnjem krogu s 3:1 izgubi- li pri Kočevju, v tem kolu pa so doma premagali drugo ekipo Prvačine. Kadeti so zabeležili prvi dve zmagi na domačem terenu in tako imajo v izenačeni ligi še vse možnosti za prvi dve mesti. Kadetinje so izgubile proti favoriziranimi Jesenicami in premagale Novo mesto. Tudi za kadetinje velja podobno kot za kadete. Starejši dečki so zabeležili dve pomembni zmagi proti Prvačini in Bledu in so prav tako še v boju za prvi dve mesti. Slabše pa gre starejšim deklicam, ki so izgubile sicer proti favoriziranim Bledu in Kočevju. Imajo pa sedaj skoraj dva meseca premora, tako da lahko v nadaljevanju z dobrim treningom dvignejo raven igre. Igralci male odbojke so igrali v tretjem krogu, na Ravnah so zasedli četrto mesto in bodo igrali v tretjem krogu repasaža, tako kot tudi dekleta, ki pa so slavila v drugem krogu repasaža. Drugi ekipi se bosta že borili za končna mesta. V najmlajši kategoriji pa sta obe prvi ekipi osvojili drugo mesto v drugem krogu in bodo tako tekmovanje nadaljevali v tretjem krogu, druga fantovska ekipa igra še v repasažu, dekliška pa je že v boju za mesta. Cicol. Kralji višin na Festivalu gorniških filmov v Cankarjevem domu V decembru je bila premiera dokumentarnega filma Kralji višin, ki govori o gorskem teku na Grintovec malo drugače. Da je film vreden ogleda, kaže tudi uvrstitev filma na Festival gorniških filmov. Predstavljen bo 16. februarja od 10. do 12. ure v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma Kralji višin je dokumentarni film, ki hoče približati gorski tek kot disciplino z vsemi zahtevnimi organizacijskimi pripravami, izvedbo teka in slovesno podelitvijo najboljšim : kraljem višin. Govori o teku na svojski način: o teku, ki je resnično nekaj posebnega. Tek, ki kaže na človečnost in pripravljenost številnih pomagati, da uspe kot vrhunska prireditev na državnem in svetovnem nivoju. Tek, ki čudežno odpira vrata tudi v bolnišnici, ko se ti maje-jo tla pod nogami, pa te mlad fant v beli halji povabi: »Gospod Papež. O, vas pa'poznam, tudi sam tečem na Grintovec. Vstopite!« KOŠARKA Temni oblaki zakrili Mavrico Košarkarji CALCITA MAVRICE so v zadnjih treh krogih 2. SKL doživeli tri poraze. Najprej so v gosteh izgubili z ekipo Terme Olimia z rezultatom 97:86. Potem, ko sta se za odhod iz kluba odločila glavni trener Boštjan Ivačič in prvi organizator igre Žiga Ivačič, je trenersko taktirko v svoje roke prevzel do tedaj pomočnik in vodja mladinskih pogonov Marjan Košak, ki pa ima ob svojem vodenju tudi obilo smole. V tekmi z ekipo Terme Olimia košarkarji Calcita nikakor niso mogli priti do zmage. Domači igralci so prikazali tudi znanje borilnih veščin, saj je moral kamniški kapetan Grega Kajnih predčasno zapustiti igro z razbito ličnico. Tekma se je predčasno končala tudi za prvega centra Francija Hočevarja, ki je bil izključen zaradi odrivanja nasprotnega igral- ca, kar se je poznalo tudi v 16. krogu, ko so Kamničani doma izgubili z ekipo Maribora, ki trenutno zaseda drugo mesto na lestvici. Kljub temu, da manjka skoraj polovico ekipe (Kajnih poškodba, Ivačič odhod, Hočevar kazen, Jarc in Železnik poškodba) so se igralci Calcita Mavrice odlično kosali z Mariborčani. Po prvi četrtini je bilo 22:19 za domače, nato pa črna 2. četrtina in odhod na odmor z rezultatom 34:55. Gledalci smo pričakovali visok poraz, a fantje se s pomočjo mladincev niso predali. V zadnji četrtini so se gostom približali na samo 6 točk zaostanka, nato pa je nekaj sumljivih sodniških odločitev do konca pokopalo upanje na zmago. Čeprav so tekmo izgubili z rezultatom 76:84, pa so igralci na koncu dobili zaslužen aplavz publike, ki je znala nagraditi REKREACIJSKA LIGA V KOŠARKI 14. marca pričnemo z rekreacijsko ligo v košarki, zato vabimo ekipe, da se prijavijo do 29- februarja .V prijavi navedite ime ekipe, kontaktno osebo in seznam igralcev. Ekipa lahko šteje maksimalno 15 igralcev. Posamezni igralec nastopa samo za eno ekipo. Prijave pošljite na ŠD Mavrica, Meninska 11,1241 Kamnik. Več informacij na GSM: 040 748 681 (Marjan Košak). Razpored tekmovanja bo znan po zaključku zbiranja prijav. kamniške košarkarje za borbeno in nepopustljivo igro. Tudi v 17. krogu v soboto, 9. februarja, se je nadaljeval črn niz. Ob pomanjkanju igralcev (poškodoval se je še Kovač), se je v kamniške vrste vrnil tudi Miha Uršič, ki se je kljub temu, da že nekaj časa ni treniral z ekipo, dobro kosal z nasprotniki: Prvo četrtino so dobili gostje z rezultatom 17:23, nato pa do polčasa še povečali svojo prednost in odšli na odmor z rezultatom 30:47. Tekma je bila odločena, domači so zmogli le še toliko moči, da so se nekajkrat približali na šest točk zaostanka. Nato pa so bili preveč neučakani in prehitro zaključevali akcije, ki se niso končale s koši. Gostje iz Grosupljega so to znali kaznovati. Tekma se je končala z rezultatom 73:92. Do konca sezone igralce CALCITA MAVRICE čaka še pet krogov. Najprej v gosteh pri Union Olimpiji, nato pa v Kamniku z ekipo iz Nazarij v soboto, 23-februarja, ob 20. uri. Kljub zdesetkani ekipi upamo, da našim fantom ne bo zmanjkalo moči in bomo videli še kakšno zmago ter bolj pisano Mavrico kot v zadnjih treh krogih. PROSEN ROBERT Skozi vrata posije žarek upanja in svetlobe: dobro in srčno se vrača kot dobro. Tek, ki odstira pogled v svobodo kraljem višin, češ: l/se se začne, ko ti macesni in skale stisnejo roke, ko začenjaš razumeti pot navzgor. Zato hodimo na goro, da bi spoznali svojo pravo podobo, vsak s svojim tovorom, vsak s svojim težkim korakom... kajti: za grebeni slutimo svobodo, ki osvobaja. Film, ki je čustveno nabit z življenjem, voljo in energijo; treba ga je videti, potem lahko podoživiš ves ta trud, vso energijo, ki je v ta projekt vložena, rekoč: Tu je pa res doma srce. Tek na Grintovec je res nekaj posebnega, enkratnega, kar je dokazala polna dvorana prijateljev teka, pokazal je prisrčen stisk rok na družabnem srečanju, marsikatero solzno oko ob Papeževem nagovoru ter obljube pomočnikov in prijateljev teka, da bodo tako vestno in predano pomagali pri izvedbi še naprej. 30-minutni film je nastal v produkciji TV Propaganda Sama Finžgarja, v režiji Boža Grlja in montažerja Toma Burazina. Besedilo Tomaža Kovšce bere Janez Lotrič ob glasbeni spremljavi Boštjana Grabnarja . Več informacij na: www. imffd.com/imffd/index.php?-Ianq=si Povabljeni na ogled filma v Cankarjev dom z besedami Stanka Klinarja: Kdor se hoče spočiti na lepi misli ali na plodnem prizoru, je povabljen zraven! Mira Zupančič in Triler odlična na DP dvojic turnih smučarjev Prav to soboto pa je potekalo državno prvenstvo dvojic turnih smučarjev na Krvavcu. V megli, snegu in vetru so se pomerili na drugi letošnji tekmi Slovenskega pokala. Državnega prvenstva sta se udeležila tudi člana KGT Papež Marjan Zupančič in Klemen Triler in dosegla odlično 3- mesto s časom 1:11:34 in se uvrstila na svetovno prvenstvo v Švici. MIRA PAPEŽ Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 8. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa (Uradni list RS, 122/03) in Letnega programa športa v občini Kamnik za leto 2008, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na svoji 12. seji, dne 13.2.2008 objavlja Občina Kamnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2008 1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev: Predmet razpisa je sofinanciranje izvajanja programov športa v občini Kamnik za leto 2008 v višini 225.880 EUR, in sicer za: a) Interesna dejavnost v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne: • interesna športna vzgoja predšolskih otrok; • interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok; • športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; • interesna športna vzgoja mladine; • športna dejavnost študentov. b) Šport v društvih: • interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladine; • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; • športna rekreacija; • kakovostni šport; • vrhunski šport; • šport invalidov. c) Skupni programi: • šolanje in izpolnjevanje strokovnih kadrov; • znanstvenoraziskovalna dejavnost, informatika in založništvo v športu; • mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve: • športno-promocijske prireditve; • priznanja v športu. Sredstva proračuna bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v občini Kamnik za leto 2008, ki je objavljen na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si/) oz. na vpogledu na Občini Kamnik - Oddelek za družbene dejavnosti. 2. Pogoii in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2008, so za razpisane programe na podlagi Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 122/03) določeni v sprejetem Letnim programom športa v občini Kamnik za leto 2008. 3. Dodeljena sredstva moraio biti porabljena do konca leta 2008. 4. Rok in način prijave: Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo v času uradnih ur na Občini Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik, soba 51. Informacije: Mira Resnik, tel. 01/8318 114. Vloge za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in vsebovati vsa dokazila, opredeljena v razpisni dokumentaciji. Vloge na sofinanciranje programov športa za leto 2008 morajo vlagatelji poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do ponedeljka, 17. 3. 2008. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 12. ure osebno v vložišču Občine Kamnik oz. poslana po pošti s priporočeno pošiljko. Vse nepravočasno prispele vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Vloga, skupaj z zahtevano dokumentacijo, mora biti predložena v zaprti ovojnici. Le-ta mora biti pravilno označena, in sicer: - polni naslov pošiljatelja, - pripis: »Javni razpis - šport 2008 - ne odpiraj«, - polni naslov prejemnika (Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik). Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije in/ali ne bodo pravilno označene, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. 5. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa: Prispele vloge obravnava strokovna služba občinske uprave, ki v roku šestdeset (60) dni od roka za oddajo predlogov pripravi končni predlog za izbor programov za sofinanciranje. O izbranih programih odloči župan, občinska uprava pa izda sklep o izbiri izvajalcev letnega programa športa. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa in izvajalcem strokovne službe za potrebe športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2008. Občina Kamnik Anton Tone Smolnikar Župan Informativni dan je pred vrati Izobrazba in znanja so pot do zaposlitve in uspeha Mladim pripadata prihodnost in uspeh. Izbira nadaljnjega izobraževanja po osnovni in srednji šoli je ena od pomembnih prelomnic v življenju, saj v veliki meri zaznamuje prihodnost. Tega se zavedajo tudi srednje šole, visokošolski zavodi in univerze, ki že vrsto let z namenom informiranja organizirajo informativne dneve, letos bodo potekali 16. in 17. februarja. Študijski programi, rezultati mature in vsestranska uspešnost dijakov in študentov, ponudba dodatnih, izbirnih dejavnosti, usposobljenost profesorjev, sodobna opremljenost šole, možnosti zaposlitve po končanju šole ali študija... vse to in še mnogo več boste izvedeli na informativnih dnevih, nekaj pa tudi na naših straneh. Letos je v programih srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja razpisanih več prostih mest kot v gimnazijah Glede na število razpisanih mest bo za prihodnje šolsko leto dovolj prostora za vpis v srednješolske programe. Vendar že nekaj let velja, da je razpisanih mest za programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja vedno več kot je vpisov dijakov v te programe, nasprotno pa je pri programih tehniškega izobraževanja in gimnazije, kjer je vpisanih vselej več kot je prostih mest. Zanimivo je, da je kar dve tretjini mest v štiriletnih programih. V prihodnjem šolskem letu bodo v prvih letnikih srednjih šol začeli izvajati večinoma prenovljene programe. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 19.207 učencev in učenk (lani 19.521), ki bodo lahko kandidirali za skupno 25.729 (lani 25.759) vpisnih mest na srednjih šolah. Od tega je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisano 820 (lani 1.002) mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.674 (lani 6.424) mest, v programih srednjih tehniških in strokovnih šol 9.228 (lani 8.852) mest, v programih splošnih gimnazij 6.997 (lani 7.261) mest, od tega v zasebnih šolah 541, v programih strokovnih gimnazij je razpisano 2,010 (lani 2.220) mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisano 9.007 (lani 9.481) mest (vir: Ministrstvo za šolstvo in šport). Srednje šole bodo prijave za vpis v programe nižjega, srednjega poklicnega, strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazije sprejemale do 25. marca. Pri izbiri študija vse bolj v ospredju možnosti zaposlitve Za študijsko leto 2008/09 je sku- paj na štirih univerzah in ter samostojnih visokošolskih zavodih razpisanih 25.522 vpisnih mest za dodiplomske študijske programe, od tega 18.814 za redni študij, 6.708 pa za izrednega. Skupno število vpisnih mest v študijskem letu 2008/2009 bo za 593 večje kot v študijskem letu 2007/2008. Od tega bo za redni študij 1.200 mest več, za izrednega pa 607 manj. Merjeno v odstotkih, bo razmerje med številom mest za redni in izredni študij 73,7 % : 26,3 % (lani 70,7 % : 29,3 %). S tem si država, ki financira redni študij, prizadeva, da bi čim več državljankam in državljanom študij omogočila brezplačno. Velja poudariti, da so univerze in visokošolski zavodi akreditirali veliko novih in po bolonjskih načelih preoblikovanih študijskih programov. Med tistimi, ki prvič iščejo službo, je vse več tistih, ki imajo končano visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Med brezposelnimi je največ družboslovcev, predvsem univerzitetnih diplomiranih politologov in komunikologov, težje najdejo službo tudi mladi vzgojitelji, učitelji, tudi diplomirani ekonomisti. Najbolj iskan kader pa so: univerzitetni diplomirani inženirji in diplomirani inženirji strojništva, računalništva in informatike, elektrotehnike, gradbeništva, farmacevti, doktorji medicine, diplomirane medicinske sestre, radiologi, fizioterapevti, akademski glasbeniki in drugi. Vse bolj pa velja, da nam le znanje odpira pot do zaposlitve in uspeha, nenazadnje so tudi delovna mesta vse bolj zahtevna, potrebna so strokovna znanja in dodatno izobraževanje. Tudi zato se veliko odraslih po večletnem premoru odloči za nadaljevanje študija. Urednica SAŠA MEJAČ Na katero fakulteto? Kam po srednji šoli, je eno od mnogih vprašanj, debat in težjih odločitev maturantov. Izbire je veliko, zato je tudi odločitev toliko težja. Bistveno pri odločitvi je čimveč informacij in ravno obilico teh smo bili deležni maturantje Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik in Srednje šole Domžale. S pomočjo posvetov in zanimivih predstavitev med obiski srednjih šol si predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda za zaposlovanje in regijskega gospodarstva prizadevajo, da bi informirali čim več dijakinj in dijakov zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol (letos kar več od 24.095)! Cilj tovrstnih posvetov je poleg posredovanja čimveč informacij za lažjo odločitev tudi uravnotežiti vpisna razmerja, saj je pomembno, da mladi po študiju dobijo tudi zaposlitev. Izkušnje iz posvetov minulih dveh let kažejo, da dijaki skrbno pretehtajo svojo študijsko izbiro tudi v luči zaposlitvenih možnosti, saj so se vpisna razmerja v zadnjih dveh letih obrnila v prid tehnike in naravoslovja. Vsekakor pa je najpomembneje, da dijaki izberejo študij po svoji volji, a s skrbnim razmislekom Povzetek tega, kar smo izvedeli na predstavitvi v Kamniku, preberite spodaj, informacije pa najdete tudi na internetni strani ministrstva za visoko šolstvo. Vpisni trendi v Sloveniji in Evropi Cilj posvetov je mlade seznaniti z vpisnimi trendi v Sloveniji in Evropi v povezavi s trgom dela, možnosti prejemanja štipendije, predstavitev bolonjske reforme (Slovenija je še v procesu uvajanja). Veliko maturantov zanima, kako je s poklicno in splošno maturo, kako je s študentskimi izmenjavi s faksi v tujini in še mnoga druga vprašanja, vjljlRiK Srednja šola Domžale ESSm&K.St Gimnazija -“fjjjj8 Poklicna in strokovna šola 5iSShd<*ii« Cesta talcev 12 srednja šota dcmiate 1230 Domžale Spoštovani, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 15. IN 16. februaija. Na SREDNJI ŠOU DOMŽALE vam bomo predstavili naslednje programe: • SPLOŠNA GIMNAZIJA • EKONOMSKI TEHNIK (PTT) • STROJNI TEHNIK (PTT) • PRENOVLJENI PROGRAM AVTOSERVISER o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ AVTOKLEPARSTVA ali AVTOMEHANIKA • PRENOVLJENI PROGRAM INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ STROJNE MEHANIKE ali INSTALACIJE • PRENOVLJENI PROGRAM PRODAJALEC o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA VLJUDNO VABLJENI! Vabimo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH. v Več informacij na www.ssdomzale.si. Tel.:01/724 06 30 na katere smo dobili odgovor me obiskom delegacije. Slovenska povprečja vpisov na različne fakultete v primerjavi z evropskimi nihajo. Na področju izobraževanja učiteljev in pedagoških ved, med njimi so še drugi programi, ki jih ponuja Filozofska fakulteta, se vidi, da je slovensko povprečje ravno malo pod evropskim, ali v številkah: lani se je v te študijske programe vpisalo 9,1 odstotka študentk in študentov, evropsko povprečje pa je za samo 0,2 odstotka višje. Velika razlika se kaže na področju umetnosti in humanistike, saj je v drugih državah Evropske unije (s 12,4% vseh študentk in študentov) precej več zanimanja, kot pri nas (7,6 odstotkov vseh vpisanih). Večjo prednost imamo pri programih družbenih in poslovnih ved, kar se pozna pri podatkih Zavoda za zaposlovanje, ki pokažejo, da je med iskalci zaposlitve veliko diplomiranih politologov, sociologov, ekonomistov in pravnikov ter drugih s tega področja. V Sloveniji se je za družboslovne vede (Ekonomska fakulteta, FDV, Pravna fakulteta, Filozofska fakulteta, na managementu in druge) odločilo kar 43,8 odstotka vpisanih, kar je slaba polovica vseh študirajočih. Evropsko povprečje je za dobrih deset odstotkov manjše od našega, kar znaša 33,5% vpisanih. Manj zanimanja pa zato kažemo na področju naravoslovja (matematika, fizika, biologija in kemija) in računalništvu - nekaj več kot 5 odstotkov, v drugih državah EU pa dobrih 10 odstotkov. Zelo podobno število vpisa je s področja tehnike, proizvodnih storitev in gradbeništva, kar je 1,1 odstotka višje od evropskega povprečja (14,7%). Za kmetijstvo in veterino smo imeli pri nas 3,2 odstoten vpis, v EU pa 2,1 odstoten. Veliko zanimanja v Sloveniji še vedno pritegne zdravstvo. Tudi potrebe po kadru na trgu dela kažejo, da so to iskani poklici. V tekočem študijskem letu se tu izobražuje 7,2 odstotka vseh, medtem ko je v drugih državah EU vpis nekoliko višji -11,9 odstoten. Učence pri izbiri fakultete zanimajo možnosti zaposlitve Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so najbolj iskani poklici: univerzitetni diplomirani inženirji strojništva, računalništva in informatike, elektrotehnike, gradbeništva, farmacevti in zdravniki, radiologi, fizioterapevti, diplomirane medicinske sestre in drugi. Po podatkih s portala EURES pa so v Evropi med najbolj zaželjeni-mi sistemski rač. inženirji, programerji, strojni inženirji in tehniki, nasploh računalniški strokovnjaki, gradbeniki, medicinske sestre, zobozdravniki in tako dalje. Kaj pa bolonjska prenova? V prihajajočem študijskem letu bo vseh programov po bolonjskih smernicah 56 odstotkov (157 od 282 programov), kar je za slabih 20 odstotkov več kot lani. Trenutno je na Univerzi na Primorskem takih že 82 odstotka, malo manj (74%) na Univerzi v Mariboru in najmanj - 37% na Univerzi v Ljubljani. Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano vabi na informativna dneva v petek, 15. februarja, ob 9.00 in 15.00 ter v soboto, 16. februarja, ob 9.00. Ogledali si boste lahko Škofijsko klasično gimnazijo, Jegličev dijaški dom in Glasbeno šolo, seznanili vas bomo z delom in utripom naše ustanove ter informacijami o vpisu. Veseli bomo vašega obiska. Dijake pred odločitvijo za študij obiskala vladna delegacija Ministrica pri dijakih v šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol so v teh dneh pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. Svoje šolanje bodo nadaljevali na višjih in visokih šolah ter na univerzi. Odločitev je težka, saj mora vsak posameznik misliti na osebne interese, pripravljenost za študij ter možnost za zaposlitev. Prav zato so se predstavniki ministrstva za šolstvo, zavodov za zaposlovanje ter podjetij tudi letos odločili, da dijakom predstavijo možnosti in pasti, ki jih čakajo. V sredo, 30. januarja, je ŠCRM Kamnik obiskala delegacija: ministrica za visoko šolstvo ga. Mojca Kucler Dolinar, g. Marjan Vidfnar iz Ministrstva za šolstvo in šport, ga. Damjana Košir, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ga. Karmen Potočnik iz Urada za delo Domžale - Kamnik, ga. Neža Pajnič, nacionalna koordinatorka programa CMEPIUS ter g. Miran Vremšak, predstavnik kamniškega podjetja Stol. Zbrana delegacija je dijakom ŠCRM Kamnik in dijakom Srednje šole Domžale posredovala bogate informacije. Uvodno je zbrane pozdravila direktorica ŠCRM Kamnik Veronika Matjašič Kališnik. Poudarila je, da bi radi olajšali skrbi dijakom in jim na nek način predstavili študij in delo. Ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar je za uvod prebrala enega izmed sonetov najnovejše zbirke Soneti znanosti avtorja Mihe Kosa in tako vzpostavila stik z velikim številom dijakov. Ministrica je mnenja, da stik iz oči v oči dandanes še vedno nekaj velja, zato je vstala in se tudi na tak način približala poslušalcem. Že v uvodu je dijakom povedala, da so v pomembnem obdobju svojega življenja, saj so pred odločitvijo, kaj bi študirali, kateri študijski program bi izbrali,... Poudarila je, da morajo poleg znanja, ki ga pridobijo v šolskih klopeh, početi tudi stvari, ki jih veselijo. Pomembne pa so tudi veščine, ki jih dijaki pridobijo s sodelovanjem v različnih društvih, vse to pa oblikuje njihovo osebnost in jim pozneje pomaga v življenju. Svetovala jim je, naj bodo pozorni na vsak stisk roke, vsako srečanje z ljudmi, saj le to lahko pomeni neko priložnost v prihodnosti. Nato jim je nazorno predstavila študijske poti, za konec pa jim je dala še koristen nasvet, naj pridobijo čimveč informacij o določenem študiju, saj bo tako njihova odločitev bistveno lažja. Ostali predstavniki so nato predstavili študijske programe, najbolj in najmanj iskane poklice, možnosti štipendiranja ter še mnogo informacij; ki bodo bodočim študentom pred izbiro študija prišle še kako prav. Marjan Vidmar, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, je dijakom predstavil višje strokovno izobraževanje - krajše dvoletne programe. Damjana Košir, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je dijake seznanila z novim trgom dela v Sloveniji. Karmen Potočnik z Urada za delo Domžale Kamnik pa je nanizala nekaj informacij o brezposelnosti ter poudarila, da ta problem ni tako zelo kritičen na območju Domžal in Kamnika. Z izredno zanimivo predstavitvijo o možnosti študija v tujini pa je dijakom postregla Neža Pajnič, nekaj besed dijakom pa je za konec namenil tudi predstavnik podjetja Stol Miran Vremšak. Prav gotovo je zanimiva predstavitev marsikateremu dijaku olajšala odločitev o študijski poti, kar je bil tudi njen namen. V prihodnosti si želimo še več tovrstnih posvetov, saj so dijakom v veliko pomoč. Za dodatne informacije pa se bodoči študentje lahko obrnejo na spletno stran Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Vsem četrtošolcem želimo veliko uspeha na njihovi študijski poti! Urša Jerman, Nika Matičič ŠCRM Kamnik Managerski izziv Jocu Pečečniku Več kot desetletje vlaganja v znanje, trdega dela in dobrih idej se kamniškemu podjetniku Jocu Pečečniku in njegovemu podjetju Skupini Elektronček danes obrestuje. Po prejemu slovenskega podjetniškega oskarja Zlate gazele 2007 za najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji, je pred dnevi prejel še naslov managerski izziv 2008, ka ga je podelila revija Manager, za drzen in prelomen poslovni načrt. Pečečnik je na komisijo naredil vtis predvsem s svojim načrtovanjem obnove ljubljanskega stadiona. Če mu bo uspelo, bo dokazal, da je mogoče tudi iz dejavnosti javnega pomena narediti posel in jih financirati z zasebnim, ne samo z davkoplačevalskim denarjem. Z izzivi v kriznem managementu pa se bo, po mnenju komisije, najuspešneje spopadala predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec. Managerski izziv je priznanje za ambicioznost in izkaz zaupanja izbranima managerjema, da bosta zastavljene načrte tudi uresničila. Revija Manager bo po podelitvi spremljala poslovne rezultate njunih podjetij in bo po letu dni svoje ugotovitve tudi objavila. Jocu Pečečniku in njegovemu partnerju, generalnemu direktorju Skupine Elektronček Tomažu Žviplju, poslovnih izzivov letos prav gotovo ne bo manjkalo znanemu podjetniku. Inovacija Organic odpira neslutene možnosti za rast Elektrončka. Najbolj zaželjena, zato pa tudi izredno težko pridobljena, igralniška licenca v Nevadi pa uresničitev sanj. PLANINSKI KOTIČEK VITAL VEK NA NAJVIŠJEM VRHU AMERIKE 14. januarja je Vital Vek, član AO Kamnik, skupaj z Marjanom Gregorčičem iz Loga pri Brezovici in Francijem Zarnikom iz Suhadol odletel z brniškega letališča preko Pariza in Buenos Airesa v Mendozo, od koder so se naslednji dan popoldne odpeljali do zaselka Puenta del Inka, kjer je vstop v narodni park. Tam so tudi prenočili, nato pa v enem dnevu prehodili več kot 30 km, da so prišli v bazni tabor Plaza de Mulas (4350 m). Po dnevu počitka so za aklimatizacijo nesli šotor na 5200 m in se vrnili v bazo. Nato so 20. januarja začeli z vzponom. Prvi dan do 5200 m, naslednji dan na 5400 m v tabor Nido de condores in nato do zgornjega tabora Berlin na 5900 metrih. 23. januarja zjutraj, pri temperaturi -25 °C in spremenljivem vetru, so začeli z vzponom na vrh. Na 6200 m je Gregorčič obrnil. Vek in Zarnik sta nadaljevala, a sta zaradi pomanjkanja snega pred prečnico pustila smuči. Tako je odpadlo smučanje s 6962 m visokega vrha, ki sta ga dosegla ob pol štirih popoldne. Naslednji dan so se vrnili v bazni tabor, nato v Mendozo in po krajšem obisku čilske obale domov. Bojč MOTNIŠKI POLŽ OSVOJIL VRANSKO Na pustno soboto so se člani turističnega društva Motnik udeležili že tradicionalnega pustnega karnevala na Vranskem. Karnevala se udeležijo vsako leto, a letošnji jim bo zagotovo ostal v spominu. Predstavili so se s svojo maskoto - motniškim polžem, kijev davnih časih pustošil po Vranskem, zato imajo Vranšani do njega prav posebno spoštovanje. Tokrat zagnani Motničani niso prikazali običajne legende o Motniškem polžu, ampak so polžu na Vranskem poiskali nevesto in na karnevalu prikazali celoten poročni obred. Seveda brez svatov, harmonike, nevestine dote ter obilico dobre hrane in pijače ni šlo. Največje zadovoljstvo Mot- Motniški polž je na pustnem karnevalu na Vranskem našel nevesto in osvojil prvo mesto med maskami. ničanom je bilo osvojeno prvo mesto med domačimi in tujimi maskami, kar pa jim do zdaj na Vranskem še ni nikoli uspelo. Pohvaliti je potrebno tudi najmlajše predstavnike motniške-ga društva, ki so na Vranskem predstavili najmanjše smetarsko vozilo. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba in organizacija Vranskega karnevala pohvalna, saj je v konkurenci sodelovalo preko 30 skupin iz vse Slovenije. V.Ž. PUSTOVANJE V ŠMARTNEM Turistično društvo Gora Sv. Miklavž je tudi letos, pripravilo pustno rajanje za otroke. Našemu povabilu se je odzvalo veliko malih in tudi nekaj velikih maškar, ki so v nedeljo, 3. februarja, veselo zaplesale v Kulturnem domu Šmartno v Tuhinju. Izbrali smo najlepše oz. najboljše maske in jim podelili nagrade, ki so jih prispevali Prevozi - turizem, Edita in Brane Vran-kar ter Terme Snovik. Ker pa so bile prav vse maske zanimive in lepe, smo v turističnem društvu poskrbeli, da so prav vsi otroci dobili majhne nagrade oziroma darilca. Tako smo bili vsi zadovoljni in na koncu smo si obljubili, da se drugo leto spet dobimo. C^jdob HELENA IVANČIČ NOVAK, foto: RAJKO NOVAK STREŠNIKI GOLOB m m m v Ji ‘ - O0 1 Strešniki Golob in ostali elementi za streho so izdelani z najsodobnejšo tehnologijo. Barvani so v maso, površina pa je zaščitena s specialnim akrilom (lakom), ki zagotavlja dolgotrajnost in lep izgled Strešniki Golob so visokokvatitetni, a kljub temu še vedno ugodni. * ZIMSKA AKCIJA -10% V Kotlovnico odslej od torka do sobote! velja do konca Golob Marjan s.p., Malenška vas 12 8216 Mirna Peč, tel. (07) 30 78 990 www.stresniki-golob.si \ Ob koračnicah Mestne godbe Kamnik in korakanju kamniških mažo-retk je pustna povorka »maširala« skozi Kamnik do športne dvorane, , Foto: Bojan Težak Pust smo v Kamniku letos zabeležili z dvema dogodkoma. Elektronska glasba je na pustno soboto v Mladinski center Kotlovnica zvabila vse: hudičke, teroriste, metuljčke, smučarske skakalce, leve in čistilke. Pa smo plesali pozno v noč. Kako pa je potekala otroška pustna povorka? Helena Sterle, ki skrbi za najmlajše obiskovalce MC Kotlovnice, je povedala, da se je letošnji pustni torek začel z Vrabčki na kamniškem Glavnem trgu. Ob koračnicah Mestne godbe Kamnik in korakanju kamniških mažoretk se je »masiralo« skozi Kamnik do športne dvorane, kjer so otroci in družine z animatorkami plesne šole Miki ter DJ-jema Primožem in Janom rajali s polnimi trebuhi krofov. »Želeli bi pohvaliti veliko zelo izvirnih in domiselnih maškar (družina pujskov, Bedanec, www.toyota.si Zdaj dostopna vsakomur. <=-Qfe> Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu. V Toyoti smo pripravili pestro ponudbo odplačevanja, ki je primerna za vsakega. Preverite prijazne plačilne pogoje in poenostavljen postopek nakupa v vseh salonih Toyota. TOVOTA ^LOVŠIE 3MŽALE & KRANJ Jarška cesta 11, 1230 Domžale, 01/729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, 04/280-9000 kante za smeti, beneška maska ...) ter vse družine v maskah, ki jih vsako leto tudi skromno nagradimo. Poleg tega pa gre zahvala ekipi MC Kotlovnice, ekipi Doma kulture Kamnik, ekipi OŠ Frana Albrehta ter vsem gospodinjam za odlične krofe,« je še dodala gospa Helena Sterle, ki otroško ustvarjalnost usmerja po novem tudi čez dan v Kotiovnici. Mladinski center je sedaj namreč odprt od torka do četrtka od 13-00 do 22.00, v petek od 13.00 do 24.00 in v soboto od 17.00 do 24.00. V dnevnem Mladinskem centru Kotlovnica nastaja info točka, kjer bo radovedna mladež lahko našla odgovore na svoja vprašanja, nekaj pomembnih informacij, npr. o izobraževanju, mednarodnih programih ali zdravju, pa že lahko najdete na spletni strani www.kotlovni-ca.si pod rubriko Info. Na spletu ne spreglejte izdelkov video delavnic, fotografij, preberete pa lahko tudi nekaj misli v ekipnem blogu. Prihaja nekaj odličnih koncertov (glej Aktualno) ... Skratka, se srečamo v Kotlovnici, mogoče ob torkih popoldne ali v soboto zvečer. Ekipa MC Kotlovnica RAČUNOVODSKE STORITVE za fizične in pravne osebe, za podjetja, draitva, s.p. iMI I BO/ d.o.o. Kamnik. Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! ■ ■ NA PRTE, KUHINJSKE KRPE, POSTELJNINO, BRISAČE IN TEPIHE V ponudbi tudi keramika, steklo, porcelan, plastika, posoda, vse za šivanje... Obiščite nas med tednom od 81' do 201', ob sobotah od 8h do 13h. Deževno vreme na pustno soboto pa je bilo kot nalašč za zabavno pustno prireditev v Mercator centru Kamnik. Lepo število predvsem malih maškare s starši, babicami in dedki se je prišlo pokazat v svojih kostumih, z zanimanjem so spremljali skeče in plesne točke, ki jih je pripravilo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic, na koncu pa so skupaj tudi zaplesali in se ob tem pokazali žiriji, ki je nagradila najmlajšo, najbolj izvirno in najboljšo masko - za to je bila izbrana družina pujskov (na sliki spredaj). SAŠA MEJAČ Nori, nori Pust po Kamniku! Najrazličnejša preoblačenja in norčije so del pustne tradicije. Tudi pustna povorka po Kamniku ima že dolgo tradicijo. Kar nekaj let jo je organiziral Mladinski center - Klub staršev, zdaj pa krovni zavod mladih MC Kotlovnica. Pust je letos pohitel in začel zimo odganjati že v prvih februarskih dneh. Mnogo mask - lepih, izvirnih, pravljičnih, aktualnih, pa tudi grozljivih smo videli v sprevodu na pustni torek, 5. februarja. Maškare so se zbrale ob drsališču na Glavnem trgu, kjer so jih s pesmijo razveselili »Vrabčki«, ki prepevajo pod vodstvom Marine Aparnik. Pisana povorka na čelu s kamniškimi mažoretkami in godbeniki, kar nekaj je bilo prav dobro »zamaskiranih« se je z Glavnega trga vila po mestu vse do športne dvorane, kjer so se posladkali s krofi in naplesali. VERA MEJAČ NEZIVIL m Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11255 Zabavna pustna sobota v Mercatorju KRONIKA NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE KAMNIK V JANUARJU 2008 Vse več nesreč na parkiriščih Preko noči 3- januarja se je na Tunjiški ulici zgodila prometna nesreča. Voznica je z avtomobilom pri nepravilnem premikanju na parkirišču z zadnjim delom vozila trčila v parkirano vozilo in s tem povzročila za 200 evrov materialne škode. Na Groharjevi ulici v Kamniku se je 11. januarja zgodila prometna nesreča s pobegom. Ugotovljeno je bilo, da je neznani voznik z vozilom trčil v parkirano vozilo, nato pa po trčenju, ob katerem je nastalo za 100 evrov škode, odpeljal neznano kam. Avtomobili in stvari v njih privlačijo tatove 7. januarja podnevi je prišlo do vloma v osebni avtomobil v Mekinjah pri cerkvi. Predrzen vlomilec je skozi skozi prednja leva vrata vlomil v Renault 19 in s sprednjega sedeža odnesel žensko torbico z vsebino, vredno okrog 400 EUR. 17. januarja čez dan je bilo vlomljeno v avtomobil na Parmovi v Kamniku. Z razbijanjem pomičnega stekla prednjih desnih vrat je vlomilec vstopil v cliota in odtujil avtoradio JVC. Škoda znaša okrog 200 €. 24. januarja ponoči so tatove zamikali celo smerni kazalci golfa. Prilastili so si prednje stranske oz. bočne smerokaze. Kriminalisti bodo po zbranih obvestilih, zoper storilca podali kazensko ovadbo. Vlomi v hiše in lokale V zadnjem času policisti beležijo več vlomov v stanovanjske hiše in lokale. 8. januarja med 8.30 in 9. uro so tatovi iz hiše, v katero so vlomili skozi kletno okno, odnesli zlatnino v vrednosti okrog 1000 €. Preko noči 25. januarja je bilo vlomljeno v frizerski salon v Kamniku. Vlomilec je v salon prišel skozi glavna vrata, odšel pa z denarjem. Ne puščajte mobitelov v jaknah 2. januarja je občan podal prijavo tatvine mobitela. Neznani storilec mu je preko noči v lokalu iz jakne izvršil tatvino mobilnega telefona znamke NOKIA 6120. Škoda znaša cca. 200 €. Ni vstopil v hišo 4. januarja so na Policijski postaji v Kamniku prejeli prijavo, da je prišlo do vloma v stanovanjsko hišo na Neveljski poti v Kamniku. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec v dneh med 1. in 4. januarjem poskušal vstopiti v hišo skozi kletno okno, vendar v objekt ni vstopil, povzročil pa je za 50 evrov škode. Prekratka varnostna razdalja 5. januarja podnevi se je na Ljubljanski cesti v Kamniku zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v drugo vozilo. Policisti, ki so prišli na kraj nesreče, pa so ugotovili, da je povzročitelj vozil neregistrirano vozilo. Zažgal Fiata Punto Preko noči 6. januarja je v Šmar-ci prišlo do požara. Neznani storilec je na policiji neznan način zažgal osebni avtomobil znamke FIAT PUNTO, ki je bil parkiran na dvorišču pred stanovanjsko hišo. Vozilo je pogorelo v celoti, intervenirati pa so morali gasilci PGD Kamnik in Šmarca, ki so pogasili požar. Povzročeno škodo ocenjujejo na tisoč evrov.. Je imel doma prepovedano drogo? Policisti so na podlagi odredbe sodišča 10. januarja opravili hišno preiskavo pri osumljencu kaznivega dejanja. Pri preiskavi so osebi zasegli injekcijsko iglo z brizgalko, v kateri je bila neznana rjava tekočina, sum prepovedane droge. Snov je bila poslana v analizo. Po analizi sledi hitri postopek. Trčil v zapornico Na Kranjski cesti v Kamniku, na železniškem prehodu, je 16. januarja zaradi prometne nesreče prišlo do poškodovanja zapornic. Voznik avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zapornico, pri tem pa poškodoval celotni mehanizem in s tem povzročil za 2000 evrov škode. Po trčenju je voznik s kraja odpeljal domov, nato pa poklical policijo. Kolesarska sezona prihaja in kolesa že mikajo tatove V januarju je bilo prijavljenih tudi več tatvin koles. Tat, ki je iz stopnišča stanovanjske zgradbe odpeljal nezaklenjeno žensko gorsko kolo znamke Shadow, srebne barve, ni imel težkega dela. Izpred podjetja na Bakovniku pa je neznanec odpeljal odklenjeno kolo znamke Author, tip Zenith, srebrne barve, vredno 400 €. V Kamniški Bistrici našli dve topovski granati 29. januarja je občan obvestil kamniške policiste, da je na območju Kamniške Bistrice v reki našel dve neeksplodirani eksplozivni telesi. Na kraj je prišla interventna skupina za zaščito in reševanje. Ugotovljeno je bilo, da gre za dve topovski granati iz 2. svetovne vojne z vstavljenimi vžigalniki, ki sta bili deaktivirani in odpeljani na uničenje. SASA MEJAČ Lectarjeva Neža in drobec njenega Kamnika Omamno dišeč in še vroč češnjev štrudelj, božanski sendviči z zaseko, gnjatjo in s kislimi kumaricami iž ogromnih rezin dvokilskih radomeljskih hlebcev, od obilice svežih borovnic skoraj črn sladoled, neznosen trušč avtomata za kuhanje kave, štamperli ta kratkega za prve jutranje obiskovalce Lectarjevega hrama ... Brskam in kopljem po svojem spominu - po spominu najstnice, ki jo je teta Neža pred tremi desetletji ljubeznivo pripustila k delu v lokalu in ob tem tvegala nekaj kolateralne škode, obvezne pri uvajanju novinke. (Nenamerno točenje pelinkovčkov v nula-pet namesto v nula-tri je bilo zatrto že po nekaj urah, kajpak na veliko žalost možakarjev za šankom). Neža, ena od devetih otrok svečarja Janka Steleta in Tilke Benkovič, se je spoprijela z odgovornostmi in bremeni odraslega življenja nepredstavljivo zgodaj in nepredstavljivo kruto. Današnji srednješolski prvček zacepeta od scrkljane jeze, če mu starši ne morejo ali nočejo plačati tečaja v Angliji, Neža pa je se je pri njegovih letih že urila v angleškem slaščičarstvu. Tuji svet ji ni nudil le znanja - brezvestni angleški zobozdravnik je brezpravno deklico iz daljne balkanske države ob rutinskem pregledu omamil in ji izpulil zdrave zobe, da ji je lahko zaračunal protezo. Ob poslušanju te zgodbe sem se borila z besom in jokom in občutkom nemoči, Neža pa je le zavzdihnila, češ, punca moja, taki časi so bili takrat, in nadaljevala pripoved, najbrž s kako šalo. Po nenehni notranji borbi med potrtostjo in skoraj obe- šenjaškim humorjem se Neže spominja še marsikdo, ki ga je oplazila izvirnost njenih domislic. Lokalni modri angeli niso bili izjema. Kako debelo so pogledali katrco, že navsezgodaj zjutraj parkirano pred policijsko postajo! Ker ima pokvarjeno ključavnico, bo tam še najbolj na varnem, jim je položila na srce lastnica. Možje postave so jo imeli kakor za svojo. »Tukaj jezna občanka,« je takoj po nevzdržni motoristični prvomajski budnici zahreščalo iz telefona na kamniški policijski postaji. »Neža, kar povejte, kaj je narobe,« je anonimno klicateljico ljubeznivo opogumil dežurni policist... Obiskovalci lokala so kljub vsakoletnim zaobljubam, da se jim je to zgodilo zadnjič, vedno znova nasedali na njene prvoaprilske potegavščine. Napis »Danes sveži vampi in golaž«, je iz občinske stavbe privabil množico gostov, ki so ob prihodu v lokal zagledali le svoj podaljšani nos. Neža, razigrana, v čarovniški pustni preobleki; dekle. Neža, osredotočena, v slaščičarski belini ob krašenju lecta; obrt-nica. Neža, dostojanstvena, v črni meščanski noši; meščanka. Neža, zgovorna, v trenirki in pletenem brezrokavniku; mama, teta, sestra, babi. Naša Neža. Moj spomin na najstniška leta je izbirčen; v njem ni prostora za obsojanje zakonodaje, ki je dopuščala jutranje šnopčkanje in vseobče kajenje. V tem spominu zato ni najti sledu o cigaretnem smradu v lokalu ali v oblačilih, najdete pa spomin na koš, ki je požiral vsebino pepelnikov, in na to, kako se je ta koš dalo zapreti s kolenom. Tudi to, da so občinski uradniki tedaj preživljali čas za malico in odmore v lokalu nasproti občinske stavbe, je predstavljalo del birokratske folklore tistega časa, v katero se ni nihče obregal. Ustaljenost, predvidljivost in dobrohotnost sredine sedemdesetih let 20. stoletja so seveda le privid, ki ga naslika optimizem odraščajočega,človeka, živečega v varnem in toplem družinskem okolju. Pogleda z moje in Nežine plati življenja na tisti čas se gotovo razhajata. Že dobava kave, sladkorja, olja je tedaj predstavljala pravi logi-stično-tihotapski projekt, kako pa se je mali obrtnik tedaj spopadal z inšpekcijami, dovoljenji, prepovedmi, krediti, obrestmi, investicijami, ve le tisti, ki je vse to skusil na svoji koži. Ko je v letih pred slovensko osamosvojitvijo svoje lovke okrog sanj malih ljudi ovila še hiperinflacija, je marsikdo klonil. Tudi Neža. Ko je nekega večera zaklenila svoj lokal in ga ne naslednje ne nobeno od prihodnjih juter ni več odklenila, se je v njej pričelo ustavljati nihalo, ki je osmišljalo njen trud. V Nežino dušo, utrujeno od večne borbe s svetom in seboj, je sem ter tja uspel priklicati vedrino in humor le še kateri od dolgih poletnih dni na Mali planini. Tam, ob skrbi za vnuke in klepetu s sestrami, so se iz latvice še v zadnjem poletju posmejali njeni sirovi štruklji in vsakomur, ki jih je jedel, sporočali, da je ta svet vendarle lep in dober. Lectarjeva Neža je odšla. Morda bo grenko-vedri drobec Kamnika, ki ga je odnesla s seboj, pri njej bolj na varnem kot pri nas. MARTA ZABRET Dajmo življenju priložnost tudi v Kamniku! Že danes se lahko odločimo za darovanje organov in tkiv po smrti kot najplemenitejše darilo sočloveku V zadnjem času sem opazil kar nekaj časopisih člankov o problemih naših zdravstvenih ustanov pri preskrbi človeških organov za transplantacijo. Naslovi, kot »Vse težje do organov«, »Večja potreba po človeških organih«, »Povečalo se je število odklonitev«, so zgovorni. Ker že od leta 1995 nosim v denarnici kartonček DAROVALEC, sem hotel preveriti ali je sploh še aktualen in kakšen je postopek prijave za darovanje organov danes. To namreč iz nobenega od navedenih člankov ni razvidno. Po medmrežju sem vzpostavil zvezo z Zavodom RS za presaditve organov in tkiv Slovenija - trans-plant in zvedel, da je v Kamniku pooblaščena organizacija za zbiranje pisnih izjav darovalcev o opredelitvi za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi presaditve Rdeči križ. Ob tem sem zbral še nekaj informacij, ki mogoče zanimajo še koga, ki je humanitarno osveščen. Zgodovina transplantacije organov sega v leto 1902, ko je bila na Dunaju poskusno presajena prva ledvica psu. Sledila so dolga desetletja bolj ali manj neuspešnih poskusov presajanja pri ljudeh vse do leta 1954, ko je bila prva zares uspešna presaditev ledvice živega darovalca od enojajčnega dvojčka. Pri nas je začetek leto 1970, ko je bila presajena prva ledvica živega darovalca, leta 1986 pa prvi odvzem in presaditev ledvice umrlega darovalca. Kot je razbrati iz navedenega, je mogoče presajati organe in tkiva živih in mrtvih darovalcev. Žive darovalce je težko najti, običajno le med bližnjimi sorodniki, pa še to le za parne organe in nekatera tkiva. Zato so toliko pomembnejši mrtvi darovalci, ki pa po smrti ne morejo dati soglasja za odvzem. Razumljivo je, da se v takih žalostnih in stresnih primerih tudi njihovi sorodniki težko odločajo v njihovem imenu. Rešitev je v tem, da se odločimo in uredimo zadevo sami, zavestno, za čas življenja. Slovenija-transplant je osrednja povezovalna ustanova nacio- nalne transplantacijske mreže, ki jo tvori devet donorskih centrov v splošnih bolnišnicah (ki so usposobljene za zdravljenje bolnikov s poškodbami možganov oz. možgansko kapjo) in Klinični center (KC) v Ljubljani. Slednji deluje tudi kot transplantacijski center. V Slovenija-transplantu (lociran je v KC) deluje centralni transplantacijski koordinator, ki je dosegljiv 24 ur na dan, vse dni v letu. Ta sprejema klice o možnih mrtvih darovalcih oz. organih, ki so na voljo za presaditev, nadzira, organizira in usklajuje vse postopke v zvezi z odvzemom organov in deluje kot povezovalec med donorskimi centri, Eurotransplan-tovo (ET) centralo in našimi ter ET transplantacijskimi centri. Kljub dobri nacionalni transplantacijski mreži pa Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ne bi mogla sama izvajati dobrega transplantacijskega programa. Zato je povezana v večjo internacionalno transplantacijsko mrežo ET. Ta jo povezuje z Avstrijo, Holandijo, Belgijo, Luksemburgom in Nemčijo, kar obsega skupaj 119 milijonov prebivalcev. To pa omogoča najti najskladnejša darovalca in prejemnika glede na tkivno skladnost, velikost organa, delovanje in starost. V Evropi sta še dve internacionalni mreži. Skandinavska SKT vključuje Dansko, Finsko, Švedsko in Islandijo (24 M) ter UKTTSA z Veliko Britanijo in Irsko (63 M). Ostale evropske države niso povezane in imajo le nacionalne mreže. Organi, ki jih medicina danes lahko presaja in jih je mogoče darovati, so: ledvica, jetra, srce, pljuča, trebušna slinavka in tanko črevo. Med tkivi se izvajajo presaditve očesne rože-nice, kosti in kože. Pogoji za odvzem organov mrtvega darovalca so: ugotovljena smrt, odločitev pokojnika v času življenja za darovanje po smrti (če se ni opredelil, je za slovenske državljane pogoj, da pokojniku najbližja oseba da soglasje za odvzem), ter izključena možnost prenosa bolezni ali okužbe iz darovalca na prejemnika. Organi morajo biti do odvzema dobro prekrvavljeni in funkcionalni (umetno vzdrževani), čimprej odvzeti, pravilno konzervirani in hranjeni ter čimprej presajeni. Optimalen čas od odvzema do presaditve je za srce do 4 ure, pljuča do 6 ur, jetra do 12 ur in ledvice do 24 ur. Tkiva pa je možno odvzeti rodi več ur potem, ko je srce prenehalo delovati, v tkivnih bankah pa jih lahko hranijo od nekaj tednov do več let. In kako lahko še v času življenja uredimo svojo opredelitev za darovanje organov / tkiv po smrti? - oglasimo se na enem od pooblaščenih mest ter s seboj prinesemo osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ); v Kamniku je to Rdeči križ, Ljubljanska 1, tel. 831 16 97, uradne ure so ob ponedeljkih od 9- do 12. ure, ob sredah od 10. do 12. in od 14. do 16. ure ter ob petkih od 9. do 12. ure, - izpolnimo in lastnoročno podpišemo »Pristopno izjavo« v dvojniku, - v Slovenija - transplantu podatke o opredelitvi vpišejo v informacijski sistem ZZZS, - podatek se ob prvem potrjevanju KZZ na samopostrežnem terminalu ZZZS nevidno zapiše na KZZ, - podatek o opredelitvi za darovanje ostane na kartici neviden za časa življenja, šele po smrti osebe ga lahko odčita pooblaščeni zdravnik - transplantacijski koordinator s posebno t.im. profesionalno kartico. Darovanja organov, tkiv, kostnega mozga in krvi so zagotovo najplemenitejša darila sočloveku. Če se boste odločili, vam ne bo žal, deležni boste bogatega notranjega zadovoljstva. Starostnih omejitev ni. Starejši, nagovorite mlade! Več in podrobneje na www. sloveniia-transplant.si. DAJMO ŽIVLJENJU PRILOŽNOST je naslov informativnih strani o darovanju organov, tkiv in celic. V sodelovanju s Slovenija - trans-plant in RKS ZZ OZRK Kamnik TVO GAŠPERIČ In memoriam JOŽE JERAS (1926-2008) 10. januarja letos se je v izolski bolnišnici iztekla življenjska pot Jožeta Jerasa z Vira 2 pri Nevljah. Njegovega pogreba 15. januarja seje na neveljskem pokopališču udeležilo veliko ljudi in mu tudi s tem izkazalo zahvalo za vsa njegova številna dobra dela. Jože, po domače Vodi-škarjev, se je rodil 3. marca 1926 kot četrti od petih otrok na 33 ha veliki trdni kmetiji na Viru. Po osnovni šoli v Nevljah so bile njegove roke vse bolj potrebne domačiji. Ko so aprila 1941 našo deželo zasedli Nemci, so se tudi za takrat petnajstletnega Jožeta pričeli težki časi. 18. julija 1942 so partizani v bližini Jerasovega doma ustrelili tri nemške vojake. Kot povračilo je nemški okupator sklenil ustreliti 30 talcev - Slovencev, med temi tudi 17z Vira in okolice s celotno Jerasovo družino zJožetom vred. Na hitro posredovanje prijatelja Jer asovih, Kamničana Francija Kimesivengerja, pri Nemcih, so ti svojo prvotno namero opustili in se pustili prepričati o nevpletenosti Jožeta in vseh ostalih 16 domačinov. Še vedno nepolnoletnega so Jožeta nato mobilizirali partizani in ga določili za terenca-k.urirja. Leta 1944je izgubil brata Marjana, ki je padel kot partizan, medtem, ko se je kot jugoslovanski prostovoljec za osvoboditev Jugoslavije kot tankist Rdeče armade boril njegov najstarejši brat Ivan. Ob trdem kmečkem delu doma, ob večkratnih vpoklicih k vojakom (na orožne vaje), je Jožetu uspelo prebroditi vse tegobe kmeta v desetletjih po letu 1945. Po smrti matere Ivane leta 1954je prevzel vodenje grunta in se tudi poročil. Ob vsem tem je našel tudi čas za rejo Čebel, obisk ljubljenih planin in tudi za delo ključarja neveljske cerkve. Kot veren kristjan je ključar-sko službo prevzel sredi sedemdesetih let in jo nato opravljal kar 5 mandatov! Šele leta 2000 je zaprosil za razrešitev. Ob sz/, birmi leta 2001 je na prošnjo ŽPS Nevlje prejel iz rok škofa tudi zahvalo za vseh 21 let opravljanja te službe: v zahvalo za zagnano in skrbno prizadevanje za materialni napredek župnije. Sodeloval je pri vsakem delu in z veliko modrostjo usklajeval delo. Veliko je postoril tudi pri skrbnem iskanju podatkov o odvzetih parcelah in tudi uspešno pripeljal do konca vse postopke pri denacionalizaciji. Od leta 2001 je bil častni ključar. Do bolezni seje redno udeleževal sej z novima ključarjema. Na drugem zvonu v neveljskem zvoniku je vlito besedilo: »Pobudnik za nova zvonova ključar Jože Jeras«. Ta napis priča, daje bil boter zvona. Tudi sicer se je večkrat izkazal kot velikodušni mecen v razne plemenite namene. Kot ozaveščen kristjan seje ob zori svobode, leta 1990, med prvimi vključil v delo za osamosvojitev Slovenije. Že 14. januarja 1990je bil v Demosu in med ustanovnimi člani Slovenskih krščanskih demokratov na Kamniškem in do leta 2000 tudi odbornik Občinskega odbora SKD Kamnik, od 1992pa tudi predsednik krajevnega odbora SKD Nevlje-Mekinje in od2000 član Nove Slovenije na Kamniškem. Za izredno delo g. Jožeta pri odlični obnovi neveljske cerkve, župnišča in pri izgradnji prostorne dvorane, ki služi danes tudi verouku, pevskim vajam in raznim prireditvam, se mu je pri pogrebni maši zahvalil tudi sedanji neveljski župnik, dekan g. Vinko Podbevšek. Se posebej je poudaril globoko vero g. Jožeta, kije prevevala njegovo celotno življenje: »Bogu zahvala, ki nam je dal takega človeka !« MILAN WINDSCHNURER Policijske kontrole v februarju Uporaba varnostnega pasu nam lahko reši življenje! Pogostejše opozarjanje in preventiva v cestnem prometu naj bi po mnenju policije pripomoglo k zmanjšanju prometnih nesreč na naših cestah in mi dodajamo svoj delček z rednimi opozorili na varnost in ne- varnost na naših cestah v danih razmerah. Seveda pa vas bomo »pridno« obveščali tudi o predvidenih poostrenih kontrolah policistov - kje in kdaj, saj previdnost ni odveč. Kot ste nam sporočali, pa je bilo nekaterim tudi prihranjeno tveganje za pridobitev kakšne kazenske točke in plačilnega naloga. Kot smo izvedeli načrtujejo policisti PP Kamnik v tem mesecu izvajanje poostrenih nadzorov na območju občin Kamnik in Komenda glede vožnje pod vplivom alkohola. Sicer velja pravilo, da nikdar, ko spijemo več kot kozarček vina ali piva oziroma »ta kratkega« žgane pijače, ne sedemo za volan. Še posebej strogi bodimo do sebe prihodnji dve soboti, 16. in 23. februarja ter 29. februarja v večernem in nočnem času, ko nas lahko preseneti policijska kontrola. Nadzorujmo in prilagodimo tudi hitrost vožnje, če ne zaradi upoštevanja prometnih ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel ... ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj ... SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 SIMPLV CLEVER uimu mjmmmvm hajcmtv TEHNIČNA TRGOVINA jpjg'ffNi i^reia|s C£fWTT£jjj^0» '. Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA FEBRUARSKA PONUDBA! m o*C/ 3 m •SUŠILNISTROJI-10$ R^^TAVNIHEKSPONATOV ,'dr A bele—od.,r ! fl I - 'W •Eli gospodinjski APARATI -10% BRIVNIKI-10% Si SUŠILCI LAS 10% več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! znakov, pa zaradi skritih merilnikov hitrosti. Ti so napovedani za 15. in 26. februar, sicer pa policisti redno z vsaj 4 nadzori tedensko preverjajo hitrost vozil. Policisti bodo nadzirali tudi uporabo varnostnega pasu, zimsko opremo vozil, prevoze otrok ter stehtali nekaj tovornih vozil. ZAPOSLIMO ŠTIRI DELAVCE ZA DELO V GRADBENIŠTVU Tel.: 041/897-021 04/252-13-24 Svatnar d.o.o., Sidraž 6, Cerklje na Gorenjskem Ste privezani z varnostnim pasom? V tednu med 18. in 24. februarjem bo na celotnem območju Slovenije potekal evropsko usklajen poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu. Namen poostrenega nadzora je vplivati na vedenja voznikov in potnikov v vozilih, povečati stopnjo uporabe varnostnega pasu ter s tem posredno zmanjševati najhujše posledice prometnih nesreč. Seveda pa se z izvajanjem akcije povečuje verjetnost, da bo voznik, v kolikor ne bo uporabljal varnostnega pasu, ustavljen in kaznovan. Varnostni pas obvaruje marsikatero življenje, ko pride do prometne nesreče. S spremembo vedenjskih vzorcev obenem krepimo zavest, da moramo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu poskrbeti predvsem sami. Urednica SAŠA MEJAČ ODDAMO POSLOVNI PROSTOR, primeren za pisarniško dejavnost, v obnovljeni meščanski hiši v centru Kamnika ‘ Glavni trg. Tel.: 041/674-068 REDNO ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA za popravilo tovornih vozil Zaželjeno vsaj 3 leta delovnh izkušenj, možna tudi prekvalifikacija z osebnih na tovorna vozila. Tel.:01/83 25-021, 041/625-762 Avtomehanika Cotman Igor s.p., Godič 86, Stahovica Časopis Kamniški OBČAN INŠTRUKCIJE angleščine in matematike. Prva informativna ura brezplačna. Tel.:031/712-478. I — —: p----rc;-- .-—"T Hflillp::™ 1 lAGROPROMET CERKLJE j inštruiram matematiko in fi- | UL 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 ziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. i Odprto od 7. do 17, ure, ob sobotah od 8. do 12. ure r --^ Telefon: MHirif RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov Prodaja na obroke TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21 e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - sprejemamo naročilaza kokoši pred nesnostjo, enodnevne in kilogramske piščance VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe - MOKA tip 500, - UGODNE CENE SLADKOR ŠE CENEJŠI KOT LANI! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Tiho si odšla. Vdano trpeča, a do zadnjega diha močna in upajoča. Tako samoten in prazen je tvoj dom. ZAHVALA V 67. letu nas je po hudi bolezni skromno in tiho, kot je bilo njeno življenje, zapustila naša VIDA HVALC rojena Sitar, živeča v Velikih Malencih 13. februarja smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu na ljubljanskih Žalah. Zahvaljujemo se kvartetu Krt za občuteno zapete pesmi, trobentaču Marjanu za odigrano Tišino in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sodelavkam in direktorici Doma starejših občanov Kamnik za besede slovesa. Lučko zate bomo prižigali vsak v svojem srcu. Plamen bo gorel v naših srcih, v naših spominih. Žalujoči: mož Franci, mama Tončka, brat in sestri z družinami i tl - M -J’ 1 Spoštovani! Nudim I r Ko ob izgubi vašega l«>mp f J najbližjega ne veste kam, pogn , I so vam naše usluge «.f° r M na voljo Neprekinjeno , I Noč in Dan! hitro, kv [i POGREBNIK »v I POGREBNE STORITVE Jel.; , fj Dvorje, d.o.o. GSM: ‘I t ~ ' -r. -T' z--- i -«- < z?.' .čH ZAHVALA V 78. letu se je od nas poslovil FRANC ŠAREC iz Šmarce Iskrena hvala vsem, ki ste mu s svojimi lepimi besedami, cvetjem, svečami in prisotnostjo polepšali zadnjo pot, hvala tudi osebju bolnišnice Golnik za skrb in nego do zadnjega trenutka. Vsi njegovi Februar 2008 JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co„ d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. www.peugeot308 sl RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www.rodex.si servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367 POL DENARJA POLN UŽITEK. 30BITN1K NAGP.ADF ZLAT; VOLAN v Peugeot 30$ te zda. vc£o z rsovim rovoser,’« apr4u-r>2 »r< £ novo. varano pcreo<6to *v-a.- L/ poisvko kultne porajate ob rakuou drugo po-c-včo pa čez dve i-eti in to brez obrest- v n>es pa H se prepustite brezskrbneružitku v vež v N ARAVNO UČINKOVIT. PEUGEOT SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS ©BOSCH www.liiz-karantania.si BLANCO Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih kuhinj NEWFQRM WORLD COMPANV v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 9.00-19.00, sobota 9.00-13.00 _____ M Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v soboto. 16. februarja, od 10. do 12. ure DOMAČI PIKNIK V našem MC vam bomo ponudili sveže pripravljene ajdove žgance z ocvirki in kislo smetano, pa tudi pravega vzdušja ne bo manjkalo! v soboto, 23. februarja, od 10. do 12. ure NASTOP ANSAMBLA SVETLIN /,(trtico