Poštnina plačana v gotovini MARIBORSKI Cene 1 Din VECERNEK Uredništvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v uprav, ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / PoStni ček. rač. št. 11.409 JUTRA B e o g r a d, 9. marca. Z velikim zanimanjem so tukajšnji krogi po sprejetju novega proračuna ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje spremljali potek debate v zvezi z obravnavanjem novega proračuna ministrstva za telesno vzgojo naroda. V zvezi s tem je naglašal narodni poslanec Albin Koman velike nacionalne zasluge Sokolstva, ki pa se danes nahaja v težkem položaju. Dotaknil se je tudi zadnjih dogodkov v slovenskem gasilstvu, kamor se skuša, vnašati v zadnjem času Politika. Izčrpno je govoril o položaju Sokolstva in gasilstva v Sloveniji poslanec Stanko Lenarčič. Narodni poslanec dr. Koce je napadal slovenske poslance JNS, češ da so pred vso javnostjo osramotili in žalili dr. Korošca. Po spre-ietem proračunu ministrstva za šume in rudnike je sledila obširna razprava o pro računu državnih dohodkov, in o amand-man'!i k finančnemu zakonu, ki jih je pred •ožila vlada narodni skupščini. Vseh amandmanov je preko 409 in se tičejo raznih področij narodnega in državnega življenja, vendar je večina predloženih vladnih amandmanov finančnega značaja. Tudi vsebuje finančni zakon celo vrsto pooblastil za ministrski svet in za Posamezna ministrstva. Med drugim je pooblaščen prosvetni npnister, da sme s pristankom ministrskega sveta izdati uredbo o ureditvi dr-zavirh tiskarn kraljevine Jugoslavije, uredbo o umetniških šolah, o najetju 20 n’iii;onskega posojila za zgradbo prosvetnega ministrstva, 15 milijonsko posojilo za dograditev zgradbe državne tiskarne v Beogradu, 6 milijonsko za de-sb kliniko pri medicinski fakulteti v Beogradu, 5 milijonsko posojilo za zgradbo zagrebške veterinarske fakultete, dvo '"ji/jonsko posojilo za novo zgradbo kemičnega instituta tehnične fakultete v Mubljani, 3 milijonsko posojilo* za dogra-jntev prve realne gimnazije v Beogradu Cr 1 i-t pol milijonsko posojilo za dogra-jntev prve ženske realne gimnazije v pogradu. Tedi vsebujejo nadaljnji amand 'cni važne odločbe, ki se tičejo učitclj-I ,a- Vštejejo se leta učiteljem, ki so rta šolali CMD, na verskih iu avto-cnrnih šolali, pa so potem prešli v dr-**no službo. Učiteljica, ki poroči ne-?;telja, izgubi službo. Ako iina že pra-Co do pokojnine, dobi odpravnino v ^seslvu enoletne plače. Nemanji minister r. Pooblašča, da izda uredbo o cenzuri-nu^11 ^nrav ‘n KC nc bo smel predvajati »«. ?n f'lm, ki ne bo pasiral te cenzure. Madžarski preti nov poskus puča? BUDIMPEŠI A, 9. marca. Razburjenje v Madžarski se še ni poleglo. Javnost pričakuje z največjim zanimanjem današnjo sejo parlamenta, na kateri bo ministrski predsednik Darany^ odgovori) na interpelacijo glede priprav nacionalističnega puča v Madžarski. Mesto najavjenega nacionalističnega puča so bili včeraj po vsej Madžarski shodi, sta jih priredila stranka mal-h posestr.i-^ščansko socialna stranka. Govorniki so napadali Nemčijo in Italijo. Madžarska se mora pomiriti s svoj mi sosedi v srednji Evropi. V Budimpešti je govoril sam grof Bethlen, kj je delal, da so neodgovorni pučisti skušali uvesti v Madžarski hitlerizem, toda brez Hitlerja. Potrjuje se vest, da je bil posredovalec med madžarskimi pučisti in nemškimi narodnimi socialisti dopisnik DNB Hahn. Ta je inanžarskim nacionalistom nudil potrebna materialna sredstva in denar v tuji valuti, kar ni nikakor v skladu z nemškimi deviznimi predp si ter se radi^ tega sklepa, da je ravnal z vednostjo merodajnih činite-Ijev. Tudi se potrjuje, da ni Hahn sam delal z znanjem nemškega poslanika von Mackensena v Budimpešti, kar pa nemški kregi zanikajo, češ da je von Mackensen že 1. marca odpotoval za tri tedne na dopust. Službeni krogi pri, znavajo, da je bi!o v Budimpešti aretiranih okoli 100 aktivnih častnikov mad-žaiske vojske in da je bio več sumljivih oseb stavljenih pod policijsko nadzorstvo Med njuni je tudi bivši šef peštanske policije in dejanski šel vse madžarske porcije, poleg tega narodni poslanec Andrej Veczey, ki je bil med najintimnejšimi Gombessovimi sodelovalci, potem predsednik madžarske trgovinske zbornice Hondyja, intimni sodelavec bivšega notranjega ministra Kosma, nadalje grof Aleksander Festetič, ki se je pa preplašil aretacije in takoj javil, da je bolan. Pričakuje se, da bodo opozicijske stranke v parlamentu , na današnji seji zahtevale najostrejše ukrepe proti vsem ekstremnim elementom in da se odstranijo Iz državne službe vsi častniki ter uradniki, ki so V katerikoli zvezi s tem nacističnim pokretom. Tftor Eckliardt, vodja stranke malih Poljedelcev, zatrjuje na podlagi dobljenih informacij, da ta puč sicer ni uspel a pa bodo voditelij nacistov poskušali z novim pučem, ker njihove organizacije v pokrajini obstojajo in vršijo njihovi agitatorji na ljudstvo neverjeten teror. Nacistični agitatorji terorizirajo vsakogar, ki ni njihovega mišljenja, narod Pa ie ves preplašen, ker ne podpirajo teh nacistov samo uradniki, ampak tudi orožniki. Hontenimma kttanskik v&kik sil pti §4(k&Umw LONDON, 9. marca. Havas poroča: »Times« prinašajo iz Gibraltarja vest, da se tamkaj uahaja 65 britanskih vojnih ladij in da se na II brodovih vije admiral- ska zastava. Včeraj je bila izvršena koncentracija matične mornarice ter mornarice Sredozemskega morja. lioSiiAUGU. MADRID, 9. marca. Doznava se, da pri hajajo Francovcem na pomoč ojačenja tujih vojakov, zlasti Italijanov, ki imajo s s*; boj nove topove in orožje. Francovci so za fronto zbrali okoli 20.000 ton življenj škili potrebščin za prehrano Madrida, kar daje sklepati, da bi radi v Madrid. Shttdtliue fante na hna-žcUe tet tdece-teia-tdeee l)j.1!5,lCr vojske in mornarice pa je poo- ^‘'Scen, da najame posojilo 20 milijonov Ij.^rjev v svrho ureditve vojaških kopa-leh-Za tll!lcrkiiloziie in da sestavi pet-stv'1 p’°2rani m razvoj civilnega letal-m-nfeter se pooblašča, da !«co jem ni zakon o samoupravnih cestah boro’v bredi da bodo člane sreskih cestnih od-»rerii postavNa'‘ i" razreševali bani na m aiog sreskih načelnikov. Prometni mi-Starih ^ P^lašča, c*a ialiko najame za SOn n m- nov'1' ?clcz.Tiških pro1' posojilo 7 '-'»nov dinarjev, za obnovo vozne-!00 ^i*a 'n pr0,nctnih objektov posojilo Za ‘Jonov ter ^sojilo 100 mili; >i’ov Svet n«. nj0 Kl‘lv,nij! Pr*stanišč. Ministrski bo .,Pa f P°ob!ašča, da lahko izda urednicah ^konsk° ,nočJ° 0 delavskih zbor-za^ij, J1,71 *K> razveljavljen zakon o ^avsk! ,VCCY V kf,?n0r sc nanaSa na ^in£lIzbnrnlce- DaIJc s,e Pooblašča •ko "■JI?1 svct da se rar5lrl Pokojnln-"a us, <>van*e zaschn,h nameščencev d(j v zakona o Pokolninskem zavo- t|0vitVf> 'ani na vso državo. f)o usta- 0 samostojnih zavodov naj vodi to DUNAJ, 9. marca. Včerajšnje zborovanje monarhistov v cirkusu Renz je poteklo izredno burno. Zborovanje monarhistov je zbudilo protidemonstracije Bili pa so tudi spopadi, tako.da je morala nastopiti policija. To zborovanje je bilo prvo javno zborovanje monarhistov od 1. 1918. Na zborovanju so bili navzoči črno- rumeni in rdeče-belo-rdeči monarhisti._____ Kakor z mino, se zavzemajo črno-rumeni monarhisti za obnovo stare monarhije, dočim so rdeče-belo-rdeči monarhisti obu pali nad to možnostjo in se zavzemajo še zavarovanje Pokojninski zavod v Ljubljani. Tudi vsebuje finančni zakon pooblastilo ministrskemu svetu za novo politične zakone. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov pa se spremeni v toliko- da velja pri dolgovih preko 500.000 Din zaščita v smislu uredbe za dolgove do Din 500.000, presežek preko 500.000 Din pa upniki lahko izterjajo. V zvezi s temi amandmaul je narodni poslanec Mohorič opozarjal, da nam prinesejo ti vladni amandmani lahko velika presenečenja in nove Hskalne obremenitve, in Jo potrebno, da se ti amand-maniNtemeljito proučijo. Tudi je dejal, da se med 400 amandmani niso upoštevali amandmani poslancev, četudi so še tako upravičeni, pač pa bodo gotovo sprejeti vsi amandmani, ki jih je predložila vlada. samo za vpostavitev monarhije v sedanjem avstrij. državnem obsegu. Takoj ob pričetku zborovanja je bilo vrženih okoli S smrdljivih bomb, ki niso s svojim du-h-om nič^kaj prijali navzočim odličnim in »plemenitim« gostom. Potem so se culi protihabsburški vzkliki in je sledil spopad, nakar je vdrla na zborovalni prostor policija, ki je aretirala okoli 22 metalcev smrdljivih bomb. V tukajšnjih krogih se tragikomični dogodek vsestransko in z humorjem komentira. Ur. MAČEK PREKO RADGONE NA DUNAJ. Včeraj dopoldne okoli 11. ure se je dr. Maček v velikem luksuznem osebnem avtomobilu odpeljal preko Gornje Radgone na Dunaj. Baje bo iskal pomoči pri tamošnjih zdravnikih, dočim poročajo nekateri listi, da se bo tamkaj sestal z dr. Krnjevičem, ki je med zadnjimi radi-čevskimi emigranti v inozemstvu. ZGLEDI VLEČEJO. Včeraj se je pojavil v narodni skupščini Djoka Petkovič, odvetnik iz Čuprije, ki je bil pri petomajskih volitvah izvoljen na lis'ti dr. Mačka. Kakor Nikolič in Zdrav kovič se je tudi Djoka Petkovič premislil in bo njegov mandat nedvomno verificiran. Triumf bolgarske pesmi I Bolgarski gostje so si včeraj dopoldne , in popoldne, ogledali razne mestne zani-| mivosti pod vodstvom naše vrle gdč. Rozmanove, ki je pohitela skupno z g., Burešem in prof. Šedivyjem dragim gostom do Celja nasproti, nadalje i>od vodstvom prof. Šedivyja in g. Bureša. Maribor jc napravil na nje najlepši vtis, le žal, da se niso mogli prepričati o lepotah in krasotah naše okolice. Sinoči pa je privabila bolgarska pesem v prostrane unionske prostore toliko občinstva, da je bila dvorana do zadnjega kotička natrpana. Koncertni spored je nudil toliko prelepili melodij, da so Mariborčani, vzhičeni nad krasoto bolgarske pesmi, 'neprekinjeno prirejali bratskim gostom viharne ovacije in aplavz, ki se kar ni hotel poleči. Na goste se je od časa do časa vsipalo cvetje iz rok naših deklet, koneertna prireditev sama pa se je pretvorila v silne manifestacije ljubezni, ki spaja Maribor z brati Bolgari. Višek navdušenja je bil ob prvem odmoru, ko so se na odru, kjer je bilo razvrščenih 35 discipliniranih t^r z izredno bogatim glasovnim materialom obdarjenih pevcev in pevk z mojstrskim dirigentom prof. Lazarjem Maksimovom v sredini, pojavili predstavniki Glasbene matice ter Jugoslovensko bolgarske lige, da izročijo dragim gostom lepa venca kot spomin na koncert v Mariboru. V prisrčno toplih besedah so naglašali prijateljstvo Bolgarov in Jugoslovenov pred sednik tukajšnje Jugoslovensko bolgarske lige g. dr. Kukovec in ligin tajnik prof. Š e d i v y." Vihaf ploskanja ter pritrjevanje je zbudila zahvalna beseda predsednika »Rodne pesm« univ. prof. T cofi lov a, ki ;e dejal, da utriplje v južnih Slovanih eno srce, ki je bratsko in slovansko ter nato poljubil oba predstavnika tuk. Jugos-l. bolg. lige. Koncert se je nadaljeval v znamenju neprekinjenih ovacij bratskim gostom, od katerih se Mariborčani kar niso hoteli poslovili. Slovesen potek koncerta bolgarske pesmi. ki so ga otvorili bolgarski p^vci in peyke z našo državno himno in z bolgarsko himno »Šumi Marica«, so povzdignili s svojo navzočnostjo predstavniki vsega mariborskega javnega življenja z mestnim poveljnikom generalom M. Milenkovičem na čelu. Prispeli pa so tudi številni udeleženci iz bližnje mariborske ■okolice, ki jih je privabila v Maribor prelepa bolgarska pesem, o kateri borno obširneje poročali v eni prihodnjih številk. Iskrenost in prisrčnost se je razvila do prijetnosti razpoloženja iu navdušenja na pozdravnem večeru pri »Orlu«, kjer so se govori prepletali z živahnostjo naše in toploto bolgarske pesmi. Spregovorili so toplo občutene besede na naslov dragih gostov predsednik Jugoslovensko bolgarske lige v Mariboru dr. V. Kukovec, g. Rodošek kot zastop. mestne občine, g. Janško A r n ti š v imenu tukajšnje Glasbene matice, ki je žel fre-netičen aplavz, ter ligin tajnik prof. Sedi vy. Zopet se je prisrčno zahvalil za sprejem in lepo udeležbo pri koncertu prof. T e o f i 1 o v, nakar so naši vrli matičarji in matičarke pod vodstvom dirigenta g. Marjana Kozine ter g. F. Avsenaka odpeli več slovenskih pesmi, k[ so goste silno navdušile. Nato so odgovorili s svojo prelepo pesmijo bratski gostje, ki so serijo svojili pesmi zaključili z »Rodno pesmijo«. Dragi gostje so se v sredini Mariborčanov tako prijetno počutili, da se kar niso mogli posloviti. Z današnjim dopoldanskim potniškim vlakom ob 9.30 ^so se pdpeljali v Ljubljano, kjer bodo nedvomno doživeli tudi triumfalni sprejem im začutili toplo, bratsko srce ki utripi ie v nas vseh za bratsko hi slovansko Bolgarijo. Atmtpčšdi „Škrjančks“ iz Rač so spomin Našega velezaslužnega skladatelja Emi la Adamiča se Je med drugimi spomnil tudi Mladinski zbor podmladka Jadranske straže iz Rač, ki je v petek 5. marca priredil v mariborski Ljudski univerzi dva uspela pevska nastopa. Popoldanski koncert, namenjen mariborski mladini, se je vršil v nabito polni dvorani. Zvečer so isti spored ponovili. Pozdravni govor predsednika Ljudske univerze g. inž. Kukovca in Adamičeva slika sta pomen te prireditve še poudarila. Občinstvo je Adamičev spomin počastilo s trikratnim Slava!:; Spored je obsegal triindvajset pesmi, med njimi trinajst Adamičevih. Uvodna Adamičeva »Pesem podmladkarjev Jadranske straže« je iz mladih grl zadonela krepko in odločno. Sledile so narodne: ■ riljubljeni Dolenjski furmani (L. Ptiš), rsgavi Oglar (dr. P. Kozina), preprosto lepa Travnički so že zeleni (L. Kramolc), mehka Svetlo sonce se je skrilo (C. Pregelj), občutena Srce je žalostno (M. Bajuk), nežna koroška Pesem o Zili (C. Pregelj) s posrečenim jodlarjem in skoraj ponarodela Devova: Soči. Razen teh smo v prvem koncertnem delu slišali še nagajivo dr. A. Sclnvabovo »Zorico«, sijajne M. Tom če ve »Zvonove« in Al. C. M. Mavovo »Oj zato«, ki je polna veselega navdušenja. Pred začetkom druge koncertne polovice je g. prof. Hinko Druzovič v izbranih besedah označil velik pomen Adamičevega neumornega glasbenega dela, posebno še njegovih zaslug na polju naše mladinske glasbe. Sledilo je dvanajst Adamičevih skladb, priredb in harmonizacij: Pastirci vi in enoglasna Zazib^lka sta pisani s klavirsko spremljavo (kakor tudi Mavova »Oj zato«), vse tri pa so izvedljive tudi brez klavirja. Nato so se zvrstile belokratij- počastili Adamičev ska Prošel je pisani vuzem, Vse mine, C’belica mi leti čez goro, prleška Tri drobne konople, Preljuba tičca drenova, koroška Da b’ biva liepa ura, razposajena Kdo najlepše živi (zadnjo kitico so morali ponoviti), venček narodnih (Sijaj sončece. Zima odhaja, Lepo jutro, Jezus sadil je vinograd), prešerno belokranjsko Svatovsko (Huh, mati peče kruh) in vdano Vse rožice rumene. Pevovodja učitelj g. Jože Zorn poučuje svoj zbor (21 deklic in 16 dečkov) z veliko ljubeznijo in vzorno vztrajnostjo. Njegova izvedba je deloma svojevrstna (zategnjeni konci brzina itd.), vodi pa mirno iis jas-no. Mladi Račani pojejo preprosto in prisrčno. Glasovi jim v eno-, dvo-, tri- in četveroglnsju donijo neprisiljeno naravno. Človek mora pevovodji z veseljem priznati vso njegovo neomajno voljo in trud, ki ga posveča vzgoji račkega pevskega naraščaja. Čisto jasno je, da teh mladih pevcev ne gre ocenjevati s strogo umetnostnega stališča, saj je njihova pesem nepopačen izraz mladih duš in doni iz njihovih grl povsem elementarno in naravno. Če pride tu in tam do kakšnega trenotnega distonira-nja, ni to nič nenavadnega, saj se ta mladinski zbor stalno prenavlja, kar vpe-vanje seveda zelo ovira. Upoštevati je treba dejstvo, da pojejo v tej sestavi šele od lanskega novembra, pa so kljub temu dobro odrezali in so prisrčno počastili spomin našega Emila Adamiča. »Škrjančki« iz Rač! Le pridno in navdušeno pojte. Naša pesem vas druži. Gojite jo z vedno večjo ljubeznijo in s plemenitim narodnim ponosom. I< vašim, nastopom, ki jih m mera vate prirediti v našem obmejnem Št. liju, na Studenc'!) in v Ptuju, vatn želimo vsestranskih uspehov, za vse vaše bodoče delo pa čim lepšega razvoja in naoredka. seji narodne skupščine od g. poslanca dr. Š. Iz navedenih 12 težkih disciplinskih primerov ni razvidno, ali so ti primeri predmet disciplinskega odnosno kazenskega postopanja in kakšen je bil "e-zultat. (Glej »Jutro« 6. t. m.) Ako je teh 12 učiteljev res zagrešilo, kar jim očitajo, jo učiteljstvo prvo. ki bi zahtevalo za navedene delikte odpust a ne le premestitev po službeni potreb«. Ob Koncu zborovanja .c ono stavljenih več predlogov in resolucij. Predsednik apelira na zavMnost članstva. Sramotno število naročnikov Š M naj se dvigne, šole morajo biti na publikacije brezpogojno naročene. Vzgledujmo se po ■'tujskem in drncih društvih. P^hodnje zborovanje bo bržkone v Framu meseca maja. bornim Podravski pianinci so zboroval? c ♦»♦»♦»»♦»♦♦♦♦♦»♦»»»♦»♦»♦»'»♦»'S Za zboljšanje in napredek narodnega šolstva Najstarejša podružnica SPD v Rušah je imela pretekli četrtek svoj 37. letni občni zbor, ki je bil združen s proslavo 301etnice Ruške koče. 151etnice Candro-ve koče in lOletnice Hlebovega doma. Velika dvorana v Sokolskem domu je bila polna planincev ter zastopnikov raznih kulturnih društev. Občni zbor je vodil predsednik podružnice g. inž. T e r-ž a n Orisal je pomen današnjega občnega zbora, ki tvori uvod v razne proslave, ki se bodo vršile tekom letošnjega leta. Zgodovino podružnice je podal ustanovitelj iste. zaslužni pionir planinstva g. Davorin Lešja k. Občni zbor so po zdravili v imenu Sokolskega društva g. Ant. Krejči. v imenu delavskega kulturnega društva' »Vzajemnost« g. Drago Magdič, za gasilce g. Tomo Stnni in za pevsko društvo Ruše g■ Ant. Požar, Iz obširnega tajniškega in blagajniškega poročila, katerega je podal g. Koruza Albert sledi, da je bilo društveno delo v preteklem letu zelo uspešno. Čandrova koča je bila temeljito predelana, napravilo se je novo skupno ležišče, nreure-dila kopalnica in kuhinja. Od Mariborske koče do Puške se je razširja obstoječa pot, tako, da fe mogoč avtojnolrlski pro-met. V to je društvo investiralo iz svojega Din 30.000. Večina markacij je bilo obnovljenih, organizirala se je samostojna sanitetna in reševalna služba. Na kulturno znanstvenem noliu je bilo društvena delo zelo aktivno. Založila se je spominska knjiga, katero je ured’1 g. inž. Teržan. Pot v Šumik in prebod preko Beigota sta sedaj prosta, v kolikor ne V soboto 6. marca je zborovalo v Slov. Bistrici učiteljstvo sreskega društva Slov. Bistrica ]w>d predsedstvom Miloša Tajnika in ob navzočnosti vlad. zastopnika g. Brtinška iz Maribora, Razen no-vopristopivših članov Luter Marjete in Vaupotiča Ivana je bil burno pozdravljen sekcijs-ki tajnik Metod Kumelj, ki je podal obširno in zanimivo poročilo sekcije ter seznanil navzoče z delovanjem centralnega odbora. Statistika učiteljstva v srezu je pokazala, da je na mnogih šolah več nezasedenih učiteljskih mest, tako v Makolah tri, v Laporju in v Poljčanah po eno itd. Z največjim zanimanjem je sledilo učiteljstvo izvajanjem sekcijskega tajnika K n m e 1 j a. Uvodoma je povdaril zlasti dva nezdrava pojava, ki zadevata organizacijo, t. j. v prvi vrsti strankarsko politični vplivi, ki se javljajo v ustanavljanju učiteljskih klubov. ‘Sorazmerje 89% vsega učiteljstva, ki je proti škodljivim strankarskim vplivom, proti 11 procentni manjšini, dovolj zgovorno priča, da je učiteljstvo sposobno samo odločati o svoji usodi. Drugi pojav, ki ruši temelje učiteljske organizacije in ki datira že iz 1. 1920, pa izvira od gotove klike beograjskega učiteljstva, ki je mnenja, da je edino ona upravičena zasesti vsa mesta izvršnega odbora centralne uprave. Gospodarski položaj sili k zboljšanju materialnega stanja učiteljskega stanu, notranje politični pa zahteva iz vo je vanje utemeljenih stanovskih zahtev: pred- vsem stalnost učiteljstva, izvedba ustrezajočega disciplinskega postopka in razpis vseh tudi takozvanih boljših učiteljskih mest, ki se danes oddajajo pod roko. Učiteljstvo je predvsem zanimalo poglavje o premestitvah, ki se bodo, v kolikor se še niso mogle izvršiti, izvedle po 1. aprilu. Tajnik je prikazal obupni položaj nezaposlenega učiteljskega naraščaja. Učiteljstvo si prizadeva, da pride do avtomatičnega napredovanja ter se bori za ureditev vitalnega vprašanja učiteljic ženskih ročnih del. Ogorčeno odklanja učiteljstvo brez dokazov podprte očitke, izgovorjene na stan o priliki razprave o proračunu prosvetnega ministrstva na K. R V kraljestvu štiritisoiakov Na kongresu asociacije slovanskih planinskih društev v Krakovvu I. 1935. je prišlo pri razmotrivanju možnosti večjih planinskih ekspedicij podvzetih po slovanskih alpinistov, do pogovorov med Poljaki iti Jugosloveni za ekspedicije na Tavrtis v Mali Aziji. Radi nepredvidenih razmer se je sklep začasno opustil. Kot nadomestilo in trening je osrednje društvo SPD priredilo v prošlem letu vežbalno ekskurzijo plezalcev v Centralne alpe. Plezalni ekipi so se priključili tudi drugi planinci, ki so si ture in izlete izbrali po svoji volji in na svojo odgovornost, dočim so plezalci nastopili pod vodstvom in z odgovornostjo SPD ter so imeli določene ture in plezalne naloge. 1. avgusta lanskega leta je odpotovala 20 članska ekspedicija — med njimi tudi dve plezalki iz Celja ter Maribora -preko Milana in Briga v Zcrmatt, izhodišče v osrčje Alp. Zastopana je bila Ljubljana. Jesenice, Celje, Maribor ter Zagreb (kot gost D. Jakšič, predsednik »Sljemena«), Razdelili smo se na sedem plezalnih moštev, dobro opremljena za plezanje po zaledenelih grebenih in sten najvišjih švicarskih vrhov ter ev, bivakiranje na ledenikih in v stenah (šotori, spalne vreče ter kompletni plezalni pribor): Uspeh našega planinskega udejstvovanja je bil sledeči: enajst štiri tisočakov, med njimi Matterhorn (4.505 m (dve partiji), Morite Rosa 4.638 m (tri partije), Dom 4.554 m, Brcithorn 4.171 m (dve partiji), Weisshorn 4.512 m, Zinalrothorn 4.223 m, Obergabelhorn 4.073 m, Allalin-liorn 4.030 m in Strahlhorh 4.191 in ter nekaj krepkih tritisočakov. Eno naših Planinski vestnik. Izšla je spretno urejena in krasno opremljena tretja letošnja številka planinske revije, ki je posvečena izključno samo opisom tur, ki jih je izvršila vežbalma ekskurzija SPD. S tem hoče dati SPD naši planinski javnosti priliko, da dobi pregled in sliko o delu in uspehih naših planincev v Švici. V tej zanimivi in poučni številki, ki jo krasijo krasne slike, najdemo naslednjo Vsebino: Dr. .lože Pretnar: Vežbalna ekskurzija SPD v Švico; Inž. Živko Šumcr: Na Dufourspitze; inž. France Avčin: Matterhorn; Matevž Frelih: Dom; Miha Biz-'ak: Weisshorn; Boris Režek in Vinko Modec: Dent Blanchc; Franc Hvastija: Zinalrothorn; -inž. Boris Lavrenčič: Breit liorn i:i Mali Matterhorn: inž. France Avčin: Obergabelhorn preko Wellen-kuppe; dr. A. Brilej: Na pohlevnih štiri-tisočakih. Ne pozabi naročnine! ISJUSiaSIE- -> t— v*--‘.nr: moštev je ponovno naskočilo prosluli Dent Blanche (4.364 m), pa je bilo kljub vsem naporom odbilo, ko je že doseglo višino preko 4.9C0 m. Vežbalna ekskurzija je dosegla svoj namen, ker smo se mogli izvežbati in j preizkusiti v snegu, ledu in višinah ve-, legorja, za kar domače planine ne zado-‘ stujejo. — Tem veselejši naših uspehov ' pa srffb bili, ker smo vse ture izvršili brez najmanjše nesreče, kar jo pripisati veliki previdnosti pl e zal od v samih, izrednim lanskim snežnim prilikam v Cen-tralnih alpah ter v neinali meri — sreči ■ junaški. Saj je v istem času, ko smo tekom enega tedna in sicer brez vodnikov premagali imenovane štiritisočake deloma po prav eksponiranih smereh, omahnilo v Zermattskih gorah kar 14 alpinistov v večnost (3 na Matterhornu, med njimi sloviti vodnik Pcrren, ki je bil na Matterlnrmi preko stokrat, 3 na Dent Blanchu, po 2 na Zinalrothornu. Oberga- bo tega spremenila protitožba g. Glanč-nika. Društvo upa. da bo prišlo do mirne ;• poravnave, ki je v obojestranskem interesu. — Iz blagajniškega poročila sledi, da je položaj društva zelo trdr-n. ker so bile vse investicije odoisar.e. vrednost nepremičnin znižana na eno petino, in-venta- pa odpisan skoro v celoti. Poročila o stanju koč sta podala društvena gospodari: za Hlebov dom g. inž Šolar. za Ruško kočo g. Koruza. Sprožil se je predlog, da bi se Hlebov dom opustil, ker je vedno pasiven, ter se ie pooblastil odbor, da o tem sam odloča. V odbor, oziroma med revizorie so bili koontirani bedeči gg.: ravnatelj Anton Krejči. inž. Leo Knez, Franjo Lampreht in Fred Leinschitz. Ob velikem navdušenju in odobravanju vseh navzočih je bil soglasno sprejet sklep, da se proglasi dosedanji predsednik g. Davorin T.esiak za častnega člana. Odbor mu je podaril umetniško d't>lonio i krasno sliko divjega petelina. Oh tel priliki ie g. inž. Teržan v ton!«h in iskre-n!h besedah opsal vse zasluge in delo, ki Jih ima g. Lesiak za razvoj planinstva na bivšem šfaterskem ozemliu. saj je segal prvotni ra!on druš*V* d > T '"niče, Ljutomera, Siov. Koni!c in Pece. Pojasnil pa je obenem vzroke, zakaj g. Lesjak ne vodi občnega zbora. Pevsko društvo Ruše ter pevski zbor »Vzajemnosti« sta zapela nekaj planinskih pesmi, nakar jo bil ta res uspeli občni zbor, ki je združil vse Rušane, ne glede na narodnost in politično prepričanje v eno družino, ob 23. uri zakliučen. - -t—- m......................................... fospcdmlte ktežke ; m' hiti ■ 11 n it—. wih Ustanovitev bolgarsko-jugosfov. banke. Beograjski dopisnik »Munchener Ncuestč Nachrichten« piše. da se nadaljujejo prizade vamja za zbližan je Bolgarske in Jugoslavije. Za to si ne prizadevata samo jugoslovatisko-bolgarski ligi v Beogradu in Sofiji, temveč tudi bolgarsko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice, ki sc bodo ustanovile v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Plovdivu, Varni, Burgasu in Sofiji. Nadalje poroča, da se je v Beograd vrnil * potovanja po Bolgarskem predsednik' Združen;a jugoslovanskih bank, ki bo sedaj poročal o svojih pogajanjih v Sofij' glŠde ustanovitve bolgarsko-iugoslovan-banke. Hvaležnost. Ona: Ali veš? Morala bi se poročiti z baronom I., predno sem se seznanila s teboj? On: »Ne vem; toda nekaj takega sen* slutil, ker me baron, kadar me sreča, ta' ko hvaležno pogleda.« belhornu in Allalinhornu itd.); zermat*s mrtvašnica doslej še ni nikdar videla t_" enkrat 6 mrličev. Pa tudi naše plani'lC . do našega odhoda v Švico zah^evav prošlo leto kar sedem smrtnih J med njimi tovariša Egona, ki je l}i‘ s celjsko in mariborsko skupino namenjen na masive Monte Rose ter Brenkom, pa nam ga je nemila usoda par t)I" pred odhodom za vedno ugrabila. Ovenčana z zavidljivimi uspehi ter ciia se je vrnila ekspediieja sredi avgusta domovino ter dokazala, da so naši P‘“' ninci sposobni in pripravljeni za tež* naloge in napore samostojnih velegorsKin ekspedicij, ki pa zahtevajo poleg banosti udeležencev sposobnosti ter sr če, predvsem vsestranske poapore rras javnosti ter merodajnih krogov. Sicer P<* bodo Mariborčani lahko slišali vec za mi vili podrobnosti na predavanju £• pinška. / Težnie poštnih uradnikov V nedeljo popoldan se je vršil v dvorani restavracije »Novi svet« redni letni občni zbor mariborskega pododbora združenja poštnih uradnikov, ki obsega 3l pošt v območju severnega dela Dravske banovine. Nabito polna dvorana je bila lep dokaz stanovske zavednosti naših poštarjev. Tudi podeželske pošte so bile častno zastopane po svojih poverjenikih. Navzoč je bil tudi predsednik Drav ske sekcije višji pristav direkcije gosp. Sturm Nejče in blagajničarka gdčna Mikuž Slava, ljubljanski in celjski pododbor sta zastopala g. viš. kontrolorja Božič Vekoslav in Gams Ivo. Zborovanje je vodil predsednik pododbora inšpektor Matko Kumer, ki je tudi podal izčrpno poročilo o delovanju uprave v preteklem Poslovnem letu. Glavne točke poročila so; Veliko pomanjkanje osebja in s tem v zvezi preobremenjenost uslužbencev in veliko število obolenj, ki že resno ogrožajo vzdrževanje redn^a prometa na tukajšnjih poštah, kar občutijo tudi stranke, ki imajo opravka na pošti. — Uradniki ne dobivajo letnega odmora, ki iim po zakonu pripada, v Mariboru ni moglo lansko leto izkoristiti odmora skoraj polovica. V območju ljubljanske pošt novitvi bolniškega fonda za poštne uslužbence po vzorcu železničarjev, ki ga namerava uvesti poštni minister. — Uslužbenci naj bi prispevali v ta fond 2% od bruto prejemkov, ministrstva pa 4%. V upravo je bil izvoljen po večini stari odbor in sicer: predsednik Matko Kumer, podpredsednik Šetinc Martin, taj nik Bernot Franjo. Odborniki: Zemljič Milan, Vatovec Ana, ‘Koceli Marija in Kraut Ela. Namestnika Žak Pavel in Korošec Nata. Pregledovalca računov Kumar Karl in Kandus Pavel. Sprejeta resolucija vsebuje sledeče zahteve: Povišanje plač, ki ne dosegajo n:t; eksotičnega niinšma. Pomm»žttev osebja z novimi nastavitvam; in cmogočitev rednih letnih odmorov. Decentralizacija uprave udruženja in večja samostojnost sekcij, zlasti kar se tiče denarnih sredstev. Na že kupljenem posestvu na Pohorju naj se Shnprej prične z gradnjo okreval išča za obolelo poštno osebje. Prispevek k bolniškemu fondu sme znašati največ 1 % skupnih prejemkov, uprava mora biti MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 9. marca ob 20. uri: »DR«. Red B. Sreda, 10. marca: Zaprto. Četrtek, 11 marca ob 20. uri: .>Čevljar Anton Hit«. Red C. Znižane ceno. Petek, 12. marca ob 20. uri »Baletni večer Maksa Fromana in ljubljanskega ba- i G t d « , Zanimiv baieiru večer bo v petek, ko nastopi odlični in tudi v Mariboru znani baletni mojster zagrebške opere Maks Froman z baletom Si*:b'janske opere na samostojnem baletnem večeru. Sloves From mov jamči za velik umetniški užitek ter bo večer gotovo pritegnil mnogo občinstva. Veljajo zn’Žane operne cene. Abonentje in lastniki blokov, ki si nabavijo vstopnice do jutri, v sredo, imajo pravico do znižanih dramskih cen. Prihodnji tac-en bo premiera zgodovinsko dram© »Sveta Ivana«. To znamenito delo je napisal veliki angleški pisatelj Bernard Shavv. V sedmih učinkovitih slikah z blestečim dialogom nam pisatelj tudi riše vzroke in ozadje tragedije Device Orleanske. Uprizoritev te drame pomeni povsod dogodek in« vlada zato tudi po Mariboru mnogo zanimanja. Režijo vedi glavni režiser J. Kovič. Nastopijo decentralistična. Osebju zaposlenem pri „ ,, . „ „ blagajnah naj se uvedejo primerne do-klade. Za izredno in zelo naporne delo ob raznih pri!’kah kakor ob Veliki noči, Ue direkcije manjka 130 moči. Izčrpna; Božiču in Novem letu, naj dob-vajo usluž debata se je vodila o nameravani usta-ibenci šped‘ti denarne nagrade. Kovič, Gorinšek. Nakrs-t. Verdonik, Blaž, Košič, Rasberger. Harastovič, Košuta, Malec, Grom, J. Kovič, Crnobori, Štan-deker, Turk, Dujec in drugi. Kaznilniške novice. Upokojen je paznik zvaničmk Štefan Potočnik. V mariborsko kaznilnico sta premeščena paznik služi-telj Čuček Ferdinand iz Sremske Mitroviče in paznik dnevničar Milevič Novica iz Požarevca, iz mariborske kaznilnice Pa paznik dnevničar Petračkovič Drago->11 v Požarevac. Osmo kolo šahovskega kvalifikacijskega turnirja, ki sc je vršilo sinoči v Cen-tralu, sc jc končalo z naslednjimi rezultati: Jaut : Senica 1 : 0, Reinsberger : Šetinc 1 : 0, Krajnc : Starc 1 : 0, Ko-ser : Križajeva 1 : 0, Radolič : Lichten-'vallncrjcva 1 : 0, Kobljer : Sever remis, Stojnšek : Čcrtalič remis. Stanje po 8. kolu: Stojnšek in Krajnc po 7 in pol, Sever 6 in pol, Koscr 6, Kobljer in Rems-berger 5, Jaut 4 in pol, Starc, Senica in Šetinc po 3, Čcrtalič 2 in pol, Radolič 1. Hi pol. Lichtenwallnerjeva in Križajeva brez točke. Deveto kolo bo jutri v Cen-'ralu. Zdravniško društvo v Mariboru vabi vse gg. zdravnike na sestanek, na katc-rem se bo obravnaval novi zdravniški stanovski red. Sestanek se vrši v četrtek dne 11. t. ni. ob 20.30 v Aljaževi so-|i Pri »Orlu«. V petek ob 18. uri pa se vrij' večer znanstvenih demonstracij v splo ^i bolnišnici, nato zvečer družabni sc-^anek v »Grajski kleti«. Za odpuščene knznjencc ... Maribor-podporno društvo za odpuščene kaznjenec jc imelo v soboto zvečer v kon ®renčni sobi moške kaznilnice svoj red-'J' letni občni zbor. Poročila so podali 'ruštveni funkcionarji predsednik g. Javnik Vrabl, tajnik g. pristav Far-blagajnik g. ekonom Zavodnik ter v 'nicnu preglednikov računov g. učitelj akac. Ugotovilo se jc, da društvo plodo-**°sno deluje v okviru možno s rt za svoj !*auien, podpirati pri izstopu siromašne ^znjence, ki so s svojim lepim vede-^jejn pokazali, tla zaslužijo podporo. Nočno lekarniško službo imata ta te- .?n Albaneževa lekarna na Frankopano-Vi Tudi je bilo na dnevnem redu razprav-kmete preglasovali ter bi lahko v zbe-r- 28.430.50 in znaša prebitek Din 6.661.50. Ijanje o korporacijah, katerih delovanje nico prišli ljudje nekmečkega stanu, da V imenu nadzorstvenega odbora je pose takoj vsi absolventje, ki so dovršili ročal g. Kovačič Alojzij. Pravtako je bil mariborsko in grmsko šolo, zavarujejo soglasno sprejet proračun za leto 1937, po zakonu pri pokojninskem zavodu. To ki izkazuje Din 31.700.— dohodkov in je obvezno za vse delodajalce v vseh ' Prav toliko izdatkov. V pomočniški iz-položajih. Zahteva se, da se zakon o po- praševalni ofbor so bili izvoljeni Koren kojniiiskem'zavarovanju raztolmači in'-lakoti, Horvat Ivan, Kovačič Alojzij, Fei-spoštuje. da ostane Brazda izklučno sta- ertag Anton, Ledinšek Josip in Zamuda novski list v smislu urednikovega pro-JIvan. Med slučajnostmi so pozdravili! posre£ilo, da'so po srditih borbah po-grama y prvi letošnji številki, da ostane, navzoči zastopnik; oblasti in korporacij! t;snj|i republikance nazaj, in sicer do jiaf*se poglobi. V Španiji: ofenziva francovcev PARIZ, 9. marca. Velika ofenziva francovcev je po poročilih francoskih listov v teku od ponedeljka zvežer jtigo-zapadno in jugovzhodno Madrida. Po teh poročilih se je francovcem pri Siguenzi Pesti in Konigova lekarna na Aleksan-°vi cesti. ^ako bo z vremenom. Dunajska vre-v'lt1ska napoved $a danes pravi: Od se-vdor mrzlega zraka. Zaradi tega sc Kmalu končala doba južnega vreme-Vreme se bo hitro poslabšalo ter ‘Neslo padavine. ^'Vbsolventj kmetijskih šol so sprejeli na i, °ieni nedeljskem sestanku v tuk. vi-^^ki in sadjarski šoli sledečo resolucija s>3 absolventom dvoletnih kmetij- «K L’'1 t5°l prizna položaj uradnika, da se Ventom enoletnih kmetijskih šol pa poduradniški položaj, da se absol- abs ?".1 kmetijskih šol. ki so Co;°>v!rali še zadružno šolo, prizna ista leJ|aina skupina kot absolventom dvo-o t da se s popravo člena 6 uredbe v^V^-kih uslužbencih nastavijo po 1 kmetskih občinah absolventje kmo- ZAKŠ izključno ustanova samo za absol- \ zborovanje in čestitali združenju na vzor vente kmetijskih šol brez druženja s kom!1K;m vodstvu m uspešnem delovanju. Na drugim, da tako ohrani svojo prožnost. vprašanje predsednika, ali res. hočejo Vse kradejo. Železničar in hišni po- ukiniti strokovna združenja je zastopnik sestnik Franc Krajnc, stanujoč na Koro- Zbornice g. Založnik izjavil, da Zbornica ški cesti 104, je prijavil policiji, da mu ne bo nikdar pristala na ukinitev pekov-je danes ponoči neznani tal ukradel s hi- skega združenja. Zanimiva so bila poro-šc 4 m dolg žleb v vrednosti nad 100 di- čila g. Bašiča Milana in Lesijaka Franja, narjev. aZ tatom poizveduje policija. ! ki je poročal, da misli tudi združenje v Nos mu je odrezal. Pri magdalenski šoli Mariboru na ustanovitev lastnega doma. sta sc spoprijela neki železničar in hlapec Vsi govori, tudi predsednika SPO g. Ru-Pri tem jc hlapec odrezal dotičnemu želez kavine so bili sprejeti z navdušenim odo-Zelczničarja so prepeljali v j bravarcjem. Pred in po skupščini je pred-bolnišnico, hiapec pa se bo moral zago- n a Šal pevski zbor pekovskih mojstrov varjati. Zborovanje pekovskih mojstrov. Zdru- več pesmi. Zborovanje je poteklo pod spretnim vodstvom predsednika g. Ko- ženje pekovskih mojstrov v Mariboru je rcna uajlepše in se jc ta ob zaključku imelo pretekli četrtek svojo redno skup-1 zahvalil vsem navzočim za številno ude-ščino v Gambrinovi dvorani. Skupščino, ležbo. je vodil predsednik g. Ko p: n Jakob, ki je začetkoma pozdravil zastopnika mest nega poglavarstva g. dr. Senkoviča Milana, zastopnika Zbornice z TOI. obrtno zadružnega nadzornika g. Založnika Igna cija, predsednika Saveza pekarskih obrtnika v Zagrebu g. Rukavina Rudolfa, podpredsednika Lesijaka Franja, tajnika Zatezala Teodora, člane uprave Tarabi-ča Jovota in Vukmaniča Vjekoslava ter šefa CUPOJ g. Bašiča Milana, nadalje zastopnika bratskega združenja iz Oslja podpredsednika g. Zadravca in Kača ter ptujskega združenja predsednika g. Or-niga. Predsednik jo nato poročal o vseh važnejših vprašanjih pekovske stroke v letu 1936. Iz tajniškega poročila moremo našla v vodi.« posneti, kako intenzivno in marljivo jel Pepček: »To je samo tako rekla!« Čas hiti. Izak: Kako čas hiti! Ko si si zadnjikrat noge umival, je bil tvoj sin še v ljudski šoli, zdaj jc pa že na vseučilišču!« Mora že vedeti. Katehet: »Kdo je bila mati Mojzesova?« Vse molči. Naenkrat dvigne mali Pepček roko. Katehet: »Sramujte se! Že zopet ve najmanjši med vami največ. Pepček, povej nam torej, kdo je bila mati Mojzesova?« Pepček: »Hči kralja Faraona.« Katehet: »Topot pa nisi pogodil, Pepček. Hči kralja Faraona je Mojzesa samo «aj, Almatroncs ter zavzeli kraje Algora, La-tobii tor Mirabuna. S tem so sc Francove čete oddaljile od svoje prvotne baze za 75 km. Druga Francova kolona jc nadaljevala ofenzivo vzdolž Henaresa in niso še uspehi točno znani. h iu sueto JAPONSKI ČEVLJI S SVILENIMI PODPLATI. Japonska industrija svile si prizadeva na vse načine, da bi lahko izdelovala podplate za. čevlje tudi iz svile. Pri vseh dosedanjih poizkusih so dosegli baje že zadovoljive uspehe, tako da upa Japonska v najkrajšem času preplaviti predvsem svoj domači trg s podplati iz svile. Tovrstni podplati bi bili po dosedanjih poizkusih sodeč izredno trpežni in bi bila s tem ustvarjena velika konkurenca dosedanji izdelavi in predprodaji podplatov iz usnja in kavčuka. Novi pod plati so tako elastični, da je hoja malodane neslišna. Japonska hoče na ta način onemogočiti uvažanje usnja in kavčuka iz Rusije in Amerike ter se hoče tudi v tej panogi, kakor je to storila povsod drugod, popolnoma osamosvojiti. Hrenovke h ribjega mesa bodo odslej izdelovali v Nemčiji in to na podlagi posebne uredbe, ki jo je izdala te dni nemška vlada, ki hoče na ta način povečati potrošnjo ribjega mesa. L U ČpifUu fta 101 tetik suep RIM, 9. marca. Po poročilih iz Egipta je nastopil tamkaj silen mraz, ki ga ne pomnijo. Zapadel je sneg. Prebivalci, ki niso Egipta nikdar zapustili, so prvokrat Minske Moviu IprgiBMII !■! Ili—B Jugoslovensko češkoslovaška Liga v Ptuju in Sokol sta skupno priredila dne 6. III. tl. proslavo obletnice rojstva pre-zidenta osvoboditelja češkoslovaške republike 'I'. G. Masaryka v sokolski dvorani »Mladike« pri lepi udeležbi občinstva. Navzoče občinstvo je pozdravil predsednik JČL dr. Visenjak, nakar so zapeli člani pevskega zbora Glasbene matice: »Kde domov muj« in »Nad Ta-trou se bliska«. Nato je sledilo predavanje g. gimnazijskega direktorja dr. Kovačiča o razgovorih s T. G. Masarykom. Občinstvo je sledilo predavatelju z velikim zanimanjem. Po tem predavanju pa je starosta Sokola brat dr. Šalamuni podal v kratkih obrisih delovanje pred nedavnim umrle dr. Renate Tyrševe in njene zasluge. Sledil je pozdrav Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. in petje državne himne. Občni z h or gasilske župe Ptuj. V spod. dvorani Narodnega, doma se je v nedeljo pri polnoštevilni udeležbi vseh delegatov gasilskih čet pod predsednikom g. Muze-ka vršil občni zbor, katerega se je tudi udeležil sreski načelnik dr. Vidic. Iz poročila. ki ga je dal tajnik g. Klenovšek. je razvidno: župa šteje 43 prosto-volnih gasilskih čet. Na novo so se ustanovile tete Farmin in Pacinje. Snujejo se čete pri Sv. Bolfenku pri Središču in v Zagajičih. V 43 četah gasilske župe je 1319 rednih in 662 podpornih članov. Gasilske čete so imele v zadnjem letu Din 428.480.— dohodkov in 361.45S.— Din izdatkov. Premoženje gas, čet to je inventar predstavlja vrednost 849.238.— Din. Glavno delo gasilcev pa je bilo kakor vedno do sedaj pri požarih. Statistika izkazuje 14 malih, 29 srednjih, 9 večjih, 4 veliki in 2 katastrofalna požara. Požari so povzročili 2,662.300 D*u škode, škoda pa bi lalvko znašala 4,150.000 Din če ne bi gasilci pravočasno bili na pogoriščih. — Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Horvat, izkazuje dohodke 10.744.25 Din izdatkov 12.110.25 Din. Cisto premoženje 1.510.04 Din. Sledile so volitve novega odbora. Na predlog g. Petovarja je bil zopet izvoljen za starešino g. Muzek. Podpredsednik je g. Kolarič, iz Ormoža. Odborniki: tajnik Klenovšek Hinko, Ma-gajnik Širec, Breznik. Muhič, Rakuša in Golenko. videli sneg. Zadnjič je zapadel sneg v Egiptu pred 100 leti in sicer leta 1835 v Aleksandriji, Rosetti in Asesu. Kakor smo izvedeli bodo v četrtek popoldne pogajanja za razlastitev zemljišč projektiranih cest. Navzoči bodo občinski zastopniki, prizadeti interesenti in zastopnik banske uprave. Sokol je v soboto popoldne in v nedeljo zvečer vprizoril prav lepo uspelo mladinsko igro »Grudico«. O vprizoritvi bomo še poročali. Športna vest. SK Slavija je preteklo nedeljo gostovala v Dolnji Lendavi, kjer je odigrala proti tamkajšnjemu športnemu klubu prvenstveno tekmo, ki se je končala z zmago SK Lendave v razmerju 2:1. hduikove moviu PM&žke komite Občinska pisarna se bo preselila? Kakor se čuje, nameravajo občinsko pisarno preseliti iz Nasipne ulice v Rozmanovo hišo (preje last g. Handiča) .na Aleksandrovi cesti. Tozadevna pogajanja so že v teku, saj je nujno potrebno, da ,se iz sedanjega neprimernega kraja in lokalov preseli v centrum. To vest bodo gotovo z veseljem pozdravili DogoSani in Brezjani, ki jim je sedanji kraj urada bi] precej od roke. Veseli Dunaj vas vabi! Radi ogromnega zanimanja vozi »Pu trnkov« avtokar ponovno na Dunajski velesejem. Odhod iz Maribora, hotel »Orel« v petek, dne 12. marca ob 5. uri, povratek z Dunaja v nedeljo, dne 14. marca ob cca. 23. uri. — Cena, vključno kolektivni potni list le nin 240.— za osebo. Takojšne prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, ^elefon 21-22 in Putniku Celje, Aleksandrov trg, telefon 119. Izkoristite ugodno priliko, zasigurajte si pravočasno mesta! h fe&tje tastom ■BMtadHHnnnanBnani Dr. Maček skozi obmejno Gornjo Radgono na Dunaj. V ponedeljek, 8. marca , t. I. ob pol 12. uri je pasiral obmejni ! murski most Gornja Radgona—Radkers-' burg g. dr. Vladko Maček, ki potuje na ! Dunaj. S svojim avtomobilom je prispel j iz Zagreba v spremstvu dr. Šutej Juraja, advokata v Sarajevu, g. Poliča Zvonimirja, trgovca iz Zagreba in g. Semena Josipa, posestnika iz Vrabce pri Zagrebu. Pred pasiranjem meje se je avto zaustavil pred mostom, kjer je g. dr. Maček s svojini spremstvom izstopil radi vpisa potnih listov pri obmejni straži in oprave carinskih formalnosti. Čeravno o njegovem prihodu ni bilo predhodno nič znanega, se jc takoj po prihodu vest kaj hitro ra/.nesla po trgu in se je pri mostu začelo zbirati občinstvo. Po kratkem pristanku je nadaljeval potovanje preko mosta v avstrijsko Radgono (Radkers-burg). Omračil se mu je um. V nedeljo, dne 7. marca t. 1. zjutraj okrog 7. ure je prispel v gostilno g. Avgnstaj Bcrlana v Gornji Radgoni Marko V., posestnik iz Lutvercev. Naročil je majhen kozarček žganja, nato pa pograbil za stol in začel udrihati okoli sebe. Ko je razdrobil sko-ro vgo stekleno posodo, je v srajci in hlačah stekel iz gostilne proti gostilni Jožefa Šajherja. Med potoma je srečal nekega fanta, kateremu je odvzel klobuk in z istim tekel naprej proti posestniku Škrabami. Ker je zdravnik ugotovil, da se je Marku omračil um, je odredil ta- kojšen prevoz v opazovalnico v Novo Celje. Gostilničar trpi precejšnjo škodo. Kouice iz ^tdontetske okolice Vlom v trgovino. Pretekli torek ponoči je bil izvršen vlom v trgovino Šadl v Križevcih pri Ljutomeru. Vlomilci so opravili svoj posel ob drugi uri zjutraj. V trgovini so si naložili mnogo manufak-turnega blaga, zlasti svilenih robcev. Naložili so si tudi oranž, ki so jih slednjič izdale. Vlom je bil opažen zjutraj ob petih, nakar so se domačini z orožniki in gasilskim avtom podali za vlomilci. Ker je bil ponoči dež, so se dobro poznali sledovi. Tako so sleflili vlomilce od Križevcev skozi Lukavce do Žeroviticev. nakar jih je vodila sled v gozd, kjer so našli nekaj oranževih lupin, pozneje pa tudi dva svilena robca. Ko so v tem gozdu iskali dalje, so našli v kupu šibja še ostalo blago, ki je bilo seveda vse blatno, v bližini pa ognjišče. Tako je lastnik prišel do vsega svojega blaga, manjkajo mu oranže, nekaj svilenih robcev in nekaj jopičev. Trpi pa še škodo radi tega, ker je to blago, ki so ga našli v gozdu, precej pokvarjeno. Vlom so izvršili cigani, o katerih so ljudje v Žerovincih povedali, da so jih zjutraj videli, ko so si kuhali pri ognjišču zajtrk. rnum Sodišče nameravajo premestiti. V zadnjem času se mnogo govori, da name- ravajo sr e z ko sodišče premestiti v Dravograd, kamor pride tudi sresko načelstvo in davčna uprava. V ta namen so že kupili hotel »Korotan« in mislijo tam združiti vse urade ter obenem ukiniti eno sodišče. S premestitvijo sodišča v Dravograd bi Marenberg mnogo izgubil v gospodarskem še več pa v nacijonalnem oziru. NAMEŠČENSKI KOTIČEK. Nova postojanka. V soboto dne 13. februarja t. 1. zvečer se je vršilo v gostilni Franca Talanyia v Gornji Radgoni zborovanje zasebnih nameščencev v Gor nji Radgoni. Zborovanje je vodil društveni predsednik tov. Tomo Trop iz Maribora, obširne referate pa so podali o pokojninskem zavarovanju in Pok. zavodu društveni tajnik tov. Rado Leban, o delu irs ustroju mariborske nameščen-ske stanovske organizacije tov. Slavko Reja, o pomenu in namenu stanovskih organizacij društveni podpredsednik tov. dr. Franjo Vatovec ter o bolniškem zavarovanju priv. nameščencev tov. Ambrožič Albin, vsi iz Maribora. Izvajanjem poročevalcev so sledili vsi navzoči z velikim zanimanjem. Ustanovljen je bil nato pododbor, v katerem so za Gor. Radgono gg. Gamzer Fric, trg. pomočnik, Svenšek Janko, vodja Putnikove ekspoziture, Jurko Mario, ekonom pri tvrdki Bouvier, in Stanovšek Franjo, so-licitator. Pri pododboru se lahko dobijo prijavnice ter vse potrebne informacije. Razno Ko v Maribor kdaj prideš »a obisk. v Tattenbachovo zavij K* Senici, brž rešj te vseh skrbi in stisk najboljše vino v sodčkih, v steklenici. j 147 Posest , VILA pri parku z velikim vrtom na prodaj za knjižice Posojilnice Narodni dom. Naslov v upravi »Vcčernika«. U4l Sobo odda Opremljeno ali prazno SOBO s štedilnikom takoj oddam. Praprotnikova 17. 1150 Službo dobi PRODAJALKO mlajšo moč, eventuelno začetnico, iz boljše hiše, sprejme Kino-kavarna. Predstaviti se osebno v pisarni Orttj-skega kina, dnevno od 11— 12. ure. i 146 Stanovame DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in v vso oskrbo. Več se poizve v trafiki, Strossmajerjeva ulica __________1131_________. DVE STANOVANJI soba in kuhinja, z električno razsvetljavo, vodovodom v kuhinji, odda s 1. aprilom. Počehova 93, vprašati pri hišniku. 1145 Sirite MVečernšk“ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in . znancem tužuo vest, da jc naša iskrenoljubljena soproga, oz. mati, sestra, svakinja in teta, gospa Beranič Marija, roj. Urih gostilničarka v ponedeljek, dne 8. marca 1937 ob 9.30. uri, po daljši mučni bolezni in sprevidena s tolažili sv. vere v 42. letu svoje dobe izdihnila svojo blago dušo. Po§reb biagopckojnicc bo v sredo, dne 10. marca 1937 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališč? na Pobrežju. Sv. maša zadušnica sc bo darovala v četrtek, dne 11. marca ob 7. uri v mestni in stolni župnijski cerkvi Maribor, Marenberg, Clrkovei. dne.K. marca 1937. Beranič Auton, soprog; Vladko in Gvido, otroka, ter ostalo sorodstvo. J DOJV JUAN 50 V resnici pa ni gospa Katinka niti najmanj mislila na takšen izid. Ta varljivi baron Clausel« gotovo ni bil oni mož, ki bi si bil zaželel okovov zakona. Neko čudno razpoloženje in oddaljenost sc jc opažala v medsebojnem obnašanju treh žena na Prlnčevskem otoku, Katinka je še vedno občutila grozo nepričakovanega srečanja s sovražnim »baronom Clauselom«. gospa Vera je bila srečna v upanju, da bo kmalu utegnila doznati podrobnosti iz življenja njegovega soproga, Hermiona pa je še bila vsa v svežih spominih na vožnjo na francoskem parniku in, ji jo Se vedno lebdela pred očmi podoba iingleškagti mornariškega častnika Row!anda. Hermiona je vsebolj čutila, kako so se bili njeni nazori v vsem skladali z nazori mistra Rowlanda. Sicer se jc bil Rcwland nekoliko pregrešil, ko se je iz- dajal za njenega zaročenca, vendar pa #a je Hermiona opravičevala z okoliščinami, ki so silile Rowlanda k temu, »da je tako postopal. Toda Rovvlnnd ji je vendar obljubil, da ji bo dal popolno zadoščenje. Toda tudi Rowland ni pozabil na lier-sniono. Oviralo ga je pri tem le to, da ni bil še v povsem jasnem položaju, ki bi mu omogočal, da bi stopil pred Hermio-nino mačeho gospo Katinko ter ji navedel razloge njegovega ravnanja na parniku. Medtem je imel doživeti še drugo neprijetnost. Čim se jc namreč rešil iz morja na kopno in se preoblekel ter se podal v sredino Carigrada, da bi stopil do angleškega poslanika Henryja Layar-da v Peri, se mu je'sredi poti priključil neznanec in ga vprašal, kam namerava. Rowlandu se je zd?l možakar siljio prijazen in mu je odkrito vse povedal, kam hoče. Bila sta nekako sredi poti na samotnem voglu, ko je neznanec nenadoma navalil na Rowlanda in ga z udarci pesti pobil na tla. Rovvland se je napravil, kakor da je nezavesten. Čim pa je opazil, da je napadalec precej oddaljen, sc je dvignil in ves oblit s krvjo hitel proti Peri. Bogve, če je pomislil, da je tudi zatem tičal grof — Meričev, ki sc mu je hotel temeljito maščevati. Slo je pač samo za to, da še zavleče Rowlandov prihod na angleško poslaništvo. Toda bilo je dovolj časa. RowIand je izročil angleškemu poslaniku v Carigradu siru Layardu šifrirane depeše admirala Horn-bya. Lo z veliko težavo se je Layardu posrečilo, da je radi neprostovoljno kopeli v vodi premočene depeše prebral. Takoj so šle depeše iz Carigrada v londonsko zunanjo ministrstvo in na admirala Hofnbya, ki je naslednjega dne. to ie 23. januarja, zaplul s svojimi vojnimi ladjami skozi Dardanele in to preje, pred-no so se Rusi utegnili polastiti se bulair-skili utrdb. Nekaj dni zatem jc prejel carigrajski poslanik sir Layard sjoroČIlo, da n3-smatra sira Rowlanda kot svojega w°r' nariškega atašeja. V zvezi z Rovvlaind®' vimi sporočili je bila tudi odrejena nr-' tacija Sulejmanh paše, ki je bil pripi’3'!' ljcn, da ustreže Rusom ter jim proti Prj' meriti podkupnini izroči bulairske utr“' be. Toda Rowland jc kmalu dobil Še c'rU’ go zaposlitev. t Položaj Carigrada je postajal vse kočljivejši. Rusj so po sklenjenem Pi'en1l!L vsebolj objemali Carigrad. V tem P°’ j žajti so dobili poseben pomen obnu''- ^ ukrepi obeli turških poveljnikov M uk ta J' ia paše in Mehmeda Alija paše) ki s' vodila priprave v svrho obrambne Ca'1' grada pred zmagovitimi Rusi. V tc , par tednov so bila carigrajska prcdirie-ja pretvorjena v močne utrdbe, ki i'1! " bilo lahko zavzeti. Toda turški vojski • manjkalo spretnih topniških in morna škili častnikov. •. (Dalie sledi-1 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za mseratn1 del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.