Port Arthur zopet "padel".
Naša resolucija.
Ruski poslanik grof Cas-sini v Washington!! potrjuje sprejem vseslovan-ske resolucije.
Odposlal jo je vladi t Petrograd.
Resolucijo so prejeli v ruskem
poslaništvu v nedeljo zvečer.
Ruski poslanik, grof Cassini, po-rooa našej, jedva vstanovljenej "Vse-slovanskej zvezi", da je prejel brzojavno doposlano resolucijo v znak so-čuvstvovanja newyorikih Slovanov z .Rusijo.
Grof Caasini se nam zahvalja v imenu svoje vlade za bratsko sočuv-atvovanje z ruskim narodom in javlja, da bode resolucijo nemudoma sporočil vladi v Petrograd.
Odgovor, kterega je sprejela naša "Vseslovenska zveza"' od ruskega poslaništva se glasi:
"Washington, D. C., 20th. — I have reeived .the eopy of the resolutions adopted by the Slavonic people of New York and T desire to express in the name of my government and on my own behalf the feeling of deep satisfaction with which this manifestation ha< been received. The resolutions honor not only the great Slavonic Empire but the Slavonic authors as well and shows an accurate appreciation of the true circumstances of this war which was forced upon Russia. It will be my pleasure to transmit the resolution? to my government.
(Signed) Count Cassini."
Tako trdijo Japonci, a svet se jim le pomilovalno smeje.
Vest ni potrjena in je navadna laž.
Rusi pričakujejo nadaljnih čet, na kar bodo napadli Japonce. — Prihod generala Kuropatkina bode znamenje ia pričetek vojne. — Brodovje odpljulo proti Japonskej. — Car prevzamo v argostu ?rho\no poveljiiištro vojske na iztoku. — 4000 vojakov pride vsak dan v Mandžur.
Potres na iztok
V državah Nove Anglije je bilo čutiti lahek potres.
1'rihajal je v smeri od St. Joku, N. B., proti jugu.
Škoda je neznatna.
Washingtonske novosti.
Trojni morilec.
Rodom Hrvat.
Salt Lake, Utah, 21. marca. Tukaj so zaprli Hrvata Nikola Naromoviča. hteri je pripoznal, da je izvršil tri umore. Dve osobi je usmrtil v South Chicago in jednega v Hrvatskej. Pred petimi leti usmrtil je v Vrabacu Evo Naronokovo, ktera ni hotela postati njegova soproga. Na to je všel v Chicago, kjer je v decembru 1903 v gostilni Kaloviea, Rado Vjcaca in necega druzega moža usmrtil. Nadalje se tudi trdi, da se je po umorih v Chicago vrnil v domovino, kjer je usmrtil svojega tekmeca Nikola f'a-gulo.
$50 kazni.
Hrvat Ivan Ljubanovič obsojen radi skrivanja dinamita.
Iz Liverpoola, Anglija, se poroča, da je tamoonje sodišče obsodilo Hrvata Ivan Ljubanoviča, kteri je dospel dne 11. februarja z parnikom ''Majestic'* v Liverpool in v čegar koveegu so našli 18 funtov dinamita, t $50 kazni, ker je skrival dinamit. Sodišče ga je oprostilo obtožbe, da je nameraval izvršiti kak anarhistični napad.
Dva policaja ustrelil.
Staroznani newyorski tat Mihael Bush je včeraj, ko so ga zasačili policaji pri tatvini v hiši 901 3. Ave., vstrelil policaja Hugh I. Enrighta in Jacob Bachmana. na kar je tudi sebe nevarno obstrelil. Zdravniki bolnice FloweT so izjavili, da bode okreval, na kar bode končal na električnem stolu. Streljanje se je vršilo med 3. in 2. Ave. na 55. ulici.
Rodbinska žaloigra.
Dea Moines, Ia., 20. marca. Vsled skrajne ljubosumnosti je go9pa William Greenova, 35letna soproga ugled-rega tukajšnjega meščana, sebe in svoje jednoletno dete usmrtila. V odsotnosti svojega soproga se je nesrečni ca v prepričanju, da ljubi njen mož drugo žensko, zastrupila z plinom. Ko se je vrnil njen soprog zvečer domov, našel je ženo in otroka mrtva.
Tokio, 22. marca. Tukajšnje časopisje javlja v tolažbo zbeganega ljudstva, da so Japonci dne 19. marca izkrcali na polotoku Liaotung mnogo vojaštva in da so Ruse — napadli.
Istočasno je tudi brodovje bombardiralo mesto. Boja se je udeležilo Iti vojnih ladij (ako bi jih še imeli!) in i boj je trajal 16 ur. Končno so zasedli i aponci mesto Port Arthur (najbrže j , v sanjah). Vest je naravno japonska laž.
Petrograd, 22. marca. General Zi-: linski poroča:
j "Vojaki se dobro počutijo in zdrav--;veno stanje je izvrstno.
"Obmejne straže ob kitajskej iz toč- j i noj železnici poročajo, da je tam vse j v redu. Pri postaji Udjini. je stotnik i l ksernov z 70 kozaki pregnal tolpo i : !00 čunčuzov.
j "Japonski pešci in topničarji to za- j ■ -<*dli mesti Pingyang in Anju. kjer i je opažati sedaj večjo živahnost.
"Pri Chenanpho bilo je nedavno j ( paziti 13 sovražnikovih transportnih L-dij. Japonci nameravajo izkrcati •voje vojake tudi pri Coaljao ali pa v Kinchowu.
"Vse vesti, ktere objavlja inozemsko časopisje o izkrcanju japonskega vojaštva na našem obrežju, so navadne laži."
Rusi so mesto Anju ostavili, ker tako določa njihov vojni načrt. Rusi ; -o poslali nekoliko vojakov v Anju, ' '.n drugam le radi tega. da nadlegujejo japonske prednje straže z naročilom, da se takoj ukamnejo, kakor hitro se pojavi glavni del japonske vojske. Med Anju in reko Yalu je gi-i a nje večje vojske zelo težavno, radi
ga bode prišlo tamkaj le do malih j ;>rask. Rusi se bodo boju vedno izogibali, dokler jim ne bode zmaga zagotovljena.
Z ozirom na neutraliteto Kitajske, m tukaj nihče ne beli glave. Takoj po prvej večjej ruskej zmagi, bode "nebeško kraljestvo" mirovalo.
Laži o prvih japonskih vspehih na morju, niso mnogo vpljivale na Kitajce.
Petrograd, 22. marca. Semkaj se ponovno zatrjuje, da namerava car Nikolaj odpotovati v Mandžur in prevzeti vrhovno poveljništvo tamošnje ruske vojske. Car odpotuje v Mandžurijo najbrže v avgustu.
Kronstad, Rusija, 22. marca. Tu-kajšnje glasilo mornarice "Vjestnik" trdi, da je rusko vladivostoško brodovje ostavilo luko in odpljulo proti japonskim incstim Maroian in Ota-runai na otoku Jedo. V imenovanih mestih imajo Japonci velika skladišča premoga.
Jinkov, 22. marca. Blizo obrežja., kacih 60 milj južno od tukaj, bilo je včeraj slišati gromenje topov. Slišati je bilo 14 strelov. Jutro je bilo megleno in tako ni bilo mogoče opazovati morja.
Rusi so se utrdili pri ustju reke Valu in pri Tatungkovu. S tem so zaprli Japoncem jedino pot, po kterej z.imorejo priti v Mandžurijo.
Petrograd, 22. marca. Po vseh lu-kah se vrše priprave za odposlanje velicega ruskega brodovja v iztočno Azijo. Namen tega brodovja bode pred vsem uničiti j-aponsko brodovje in potem zastaviti pot japonskej vojski, ktero bodo Rusi napodili proti' morju.
Paris, 22. marca. Iz Petrograda se brzojavlja, da je admiral Makarov izjavil, da sta vojni ladiji "Retvizan" in "Carevič" zopet za boj sposobni.
Irkutsk, Sibir, 22. marca. Tukaj se pričakuje 18 vlakov z blagom družbe rudečega križa, da bodo vozili vojaški vlaki neovirano dalje. V Man-


Obramba Port Arthura s kopnega.
Boston, Mass., 22. marca. Včeraj ? itraj kmalu po 1. uri, čutiti je bilo vseh državah Nove Anglije potres, ter i je na raznih krajih napravil ne-Jiko škode in poleg tega tudi ljud-vo vznemiril. Potres je prihajal od vera proti jugu in se je razprosti-i 1 od St. John , N. B., na severu, do j artforda, Conn., na jugu. Potres je trajal le par sekund in ga bilodobro čutiti. V Bostonu in oko-1 Lsi ga je vsakdo čutiL Slike in drugo ■ jhištvo je popadalo na tla in mize r stoli so se premestili. Potres je bil ajobčutneji v državi Maine, zlasti v lestili Augusta, Bangor in Portland, jer je bilo več hiš poškodovanih. V auntonu, Mass., so se vsi ljudje ; robudili in mnogo jih je padlo iz po-elj. Neki policaj, kteri je v straž-] ici sedel na stolu, je padel z stolom red na tla in bil lahko ranjen. V Worcestru, Mass., je bilo tudi uti podzemsko gromenje.
džurijo prihaja vsaki dan 4000 novih
vojakov.
Moskva, 22. marca. Dosedaj so nabrali tukajšnji meščani 5,500,000 rubljev za ruske vojake. Angleži so podarili Rusom vojno bolnico s 50
posteljami.
+ + +
PetrogTad, 21. marca. Rusko čete
l-eprestano korakajo v severno Korejo. Njihovo razpoloženje je izvrstno. Med japonskim vojaštvom pričela je razsajati vročinska bolezen.
Petrograd, 21. marca. Dejstvo, da japonske operacije na kopnem skrajno počasno napredujejo, je Ruse veselo iznenadilo, kajti s tem so pridobili dovolj časa za priprave. Rusi žele, da bi se Japonci izkrcali na polotoku Liao - Tung in oblegali Port Arthur, kajti na ta način bi sami sebe oslebili ob reki Yalu.
General Dragomirov, junak iz ru-sko-turške vojne, povdarja, da so Japonci najslabši jezdeci na svetu, radi česar bodo imeli Japonci s kozaki največ opraviti.
Ruska vlada je ravnokar naročila
v ruskej Poljskej 3000 železničnih vozov, kteri morajo biti tekom šestih mesecev gotovi.
Liao-Yang, Mandžur, 21. marca. Semkaj prihajajo vedno večji oddelki ruskega vojaštva. Zdravstveno etanje vojakov je izborno.
Petrograd, 21. marca. Vojaški list objavlja povelje podkralja Alekcejeva kteri svari vojake, da se ne dotaknejo zasebnega imetja prebivalcev. Kdor postopa proti povelju, bode strogo kaznovan.
Car je odredil, da mora imeti v nadalje podkralj Alcksejev svojo posebno zastavo — belo z modrim križem sv. Andreja in ruskim orlom v sredini.
Cronstadt, 21. marca. Tukajšnji admiral Biricev pregledal je danes vojne ladije "Aleksander III.", "Na-varin" in "Sisol Veliki", kakor tudi križarko "Svjetlano", ktere se pripravljajo na pot proti iztoku.
Vrhovni inžener Skvorcov naznanja, da bodo vse vojne ladije, ktere so sedaj v delu na Nevi, izgot-ovljene do junija, tako, da bodo zamogle odpotovati proti iztoku.
London, 21. marca. Tekom prihodnjih dni ni pričakovati važnega vojaškega gibanja Rusov ob reki Yalu. Poveljniki posameznih čet dobivajo direktno iz Petrograda povelja, glaseča se, naj ostane ruska vojska v de-fenzivi, dokler ne pride tjekaj general Kuropatkin, kteri prevzame vso odgovornost za vojskovanje. Kuropatkin pride tekom toga tedna v mesto Mukden.
Vreme v Koreji je zopet 3krajno neugodno in led zadržuje Japonce v izkrcanju njihovega vojaštva.
Petrograd, 21. marca. Položaj se ni spremenil; vojaštvo se neprestano in točno po vzporedu pomika proti Koreji. Vest o vjetju 1800 Japoncev še vedno ni potrjena.
Petrograd, 21. marca. "Novoje Vremja" objavlja poročilo iz Pariza, da se tamkaj zatrjuje, da so ustanovile Japonska, Koreja in Kitajska trozvezo.
Chefoo, 21. marca. Pod vodstvom admirala Tsa, dospelo je semkaj kitajsko brodovje obstoječe iz križark "Hai Chi", "Hi,Ying", "Hi Tien" in "Hai Shew". Brodovje odpljujt dalje proti New Chwangu.
Tokio, 21. marca. Vodje raznih strank so včeraj zborovali. Vodje zahtevajo, da vlada ne poviša davka na sol in zemljišča. Člani zborovanja so o tem tudi vladi naznaiili, kako bi ljudstvo trpelo vsled novih davkov. Sedaj skuša japonska vlada dobiti denar potom posojila.
Petrograd, 21. marca. Iz Vladivo-stoka dospelo časopisje poroča, da je ieki član tamošnjega japonskega konzulata pred svojim odhodom izjavil, da nameravajo Japonci Ruset prepoditi preko reke Amur, Mandžurijo izročiti nazaj Kitajcem in Korejo osvojiti.
Petrograd, 21. marca. "Novosti" izjavljajo, da so Angleži radi tega poslali vojaško ekspedicijo v Tibet, ker so tamkaj nekteri lovci naili bogate žile zlata, kterega je tamkaj več r.ego ga je bilo svoječasno v California.
Tokio, 21. marca. Komisar kitajske vlade za svetovno razstavo v St. Louisu, princ P-u Lun, je na svojem potu v St. Louis, dospel semkaj. V Tokio so mu priredili oficijelni sprejem. Princ bode za časa svojega tukajšnjega bivanja gost japonske vlade.
Slovenske vesti.
Dne 23. februarja je velik snežni plaz pri srebrnem rudniku "Augusta Mine", 9 milj daleč od Crested Butte, Mont., zasul devet rudarjev, od kte-rih je bilo šest na mestu usmrtenih. Med slednjimi so bili tudi štirje Slovenci, namreč: Peter Sterle, Josip Šlogar, Miha Vidmar in Anton Strniša. Zadnji trije so oženjoni. Anton Sterniša in Miha Vidmad sta še pod snegom, ostala dva so pokopali.
— Iz Dunreath, Iowa, se nam poroča, da tamkaj žive le štirje Slovenci. Z delom gre tamkaj zelo slabo ker se ne dela vse dni v tednu. Dela a« na farmah ali pa v gozdih.
Smrtouosua "corrida".
Juarez, Mexico, 22. marca. V ne-ueljo so tukaj priredili prvo pomladansko "corrido de toroa a muerte" ali boj z biki. Ob tej priliki je bil bo-
litelj Antonio Fernandez, alias'Cuco' usmrten v areni. V gledišču je bilo C000 gledalcev, med njimi mnogo Američanov in vse polno žensk. 2.'t£ lador Fernandez je nastopil v zadnjem boju in bi se moral boriti z izredno močnim in divjim bikom Gledalci so Fernandeza navdušeno pozdravili. Takoj na to pričel je besnega bika dražiti z rudečo zastavo; kolikorkrat ga je bik napadel, se mu je vedno izumaknil. Bik mu je usmrtil dva konja, še le potem je Fernan-jdez naskočil bika z bodalom, kterega mu je zasadil v pleča do ročaja. Smrtno ranjena žival je padla na kolena in gledalci so veselo ploskali zmagovalcu, kteri se je okrenil proti ložam in sc- zahvalil. Pri tem pa ni } opazil, da se je bik s zadnjimi svojimi močmi pobral in naskočil svojega mu-tilca. Ko se je "zmagovalec" ponosen radi svoje "zmage" še jedenkrat priklonil, ga je bik nabodel na svoje roge in ga vrgel visoko v zrak. na kar ga je bik poteptal tako, da je obležal na , mestu mrtev. Nedolžni bik je pogi-j nil na truplu neumnega matadorja. [Želeti bi bilo, da se vsak boj z biki i tako konča, kajti potem bi bilo kmalu konec španskim corridam.
Mala poročila.
—	V pravdi proti dozdevnemu morilcu živinorejca Deweya v Nortonu, Kans., je porotno sodišče oprostilo eowboya, kteri je bil obdolžen, da je Deweya umoril.
—	V Atlanti, Ga., je umrl urednik lista "Atlanta Journal", kteri je bil jeden najboljših južnih časnikarjev in govornikov,
—V listu "Merchants -Exchange" v San Francisco, Cal., se poroča, da parnik "Scotia", kteri je dne 11. marca pri Spanish Rocks na otoku Guam obtičal med skalovjem, ni mogoče rešiti.
—	Rodbina D. D. Bowdee v Cincinnati, Ohio, je po vžitku zajuterka nevarno obolela. Zdravniki so dognali, da je bila rodbina zastrupljena Kuharico so zaprli, toda ona trdi, da je nedolžna
—	Gospodična Aneta M. Dyeva, utadnica v vlodinem poljedelskem uradu v Washingtonu, se je v soboto vstrelila radi žalosti po smrti njene matere. Pokojnioa je bila hči generala Win. McDye, kteri je bil svoječasno inštruktor korejske vojske.
—	Na kolodvoru Baltimore Ohio železnice v Locus Point pri Baltimore, skočilo je raz tir sedem vozov premogovega vlaka. Zavirač W. H. Bremer je bil usmrten. Dve osobi sta ranjeni.
Washington, 21. marca.
Tekom tega tedna se bodo bavili v senatu skoraj izključno le z predlogi
0	posameznih proračunskih točk. Jutri v torek pride na vrsto proračun distrikta Colombija, potem proračun Indijancev in pokojninski proračun. Oba prvoimenovana proračuna še nista vložena, toda to se bode juti i gotovo zgodilo. O teh dveh točkah bodo razpravljali pred pokojninsko točko, ktero radi tega pridržjejo, da je zamorijo še popolniti. Današnjim pred-
1	gom ne more nihče ugovarjati. Mogoče pride danes do razprave tudi }- airkankov predlog glede necega no-
j ^ega uradnega poslopja v Waihing-ionu. Tekom tedna pride na vrsto ludi poštni predlog, o kterem bodo dalj časa razpravljali.
4- + +
Zastopnik Charles W. Thompson, od 5. okraja države Alabame, umrl ja včeraj popoludne vsled pljučnice.
Chailes Winston Thompson je bil demokrat, rodom iz Tuskogee, Ala., je bil rojen dne 30. decembra 1860 v countyju Macon. Leta 1S96 postal je član alabamske vlade. Bil je tudi predsednik banke mesta Tuskogee in superintendent tamošnjega šolstva. _ Senatorjem je bil izvoljen I. 7S98. •i- * +
j Edino važno vprašanje, ktero ima i letošnji kongres še za rešiti je: Kedaj naj se zaključi letošnje zasedanje • kongresa? Važnih rešitev ne bode več i na (javnem redu. V ostalem pa letos sploh ni prišlo nič važnega na vrsto, izimši ono o cubanskej reciprociteti, ktero je že davno rešeno. K temu moramo pa vsekako prišteti znano Woodovo afero, ktera se je spremenila v nacijonalni škandal. Toda tudi ! ta afera je sedaj srečno odstranjena, tako, da ne ostane druzega, nego ! razpravljanje o proračunskih predlogih, kteri pa ne bodo provzročili ni-kake zgube časa..
Radi tega tudi Roo^velt želi, da kongres početkom maja zaključi. V ostalem bi pa Mr. lioosevelt kongres najraje že 15. aprila zapodil domov, kajti to bi mu zelo ugajalo, kajti oni dan bode petek, kteri dan naš predsednik najbolj čisla kot dan zna-: menitih dogodkov. Ob petkih Roosevelt najraje potuje in trdi, da so pet-!ki najsrečnejši dnevi njegovega življenja. Ako ima Roosevelt srečo, bo tudi v petek imenovan predsedniškim kandidatom.
Tekom zasedanja kongresa je Roosevelt neprestano poveljeval in kongres je plesal ter plesal, kakor slon v cirkusu. Ta stroj pa predsednik sedaj več ne potrebuje, kajti kar je Mr. Roosevelt potreboval za svoj "business", to mu je kongres gotovo dragf volje storil. Pred par dnevi pozval je Roosevelt k sebi senatorja AJlisona in Eldricha, kterima ie oznanil svoj: "Sic jubeo" — in senatorja sta se priklonila ter šepetala: "Kakor ukazuje Vaše Veličanstvo." Kasneje se je pa dognalo, da z petkom dno 15. apriia ne bode nič, kajti kongres mora še dovoliti par sto milijonov dolarjev v razne s vrhe. Allison je pa dejal, da bode kongres do prvega tedna v maju gotovo gotov.
Boj z vstaši.
Manila, 22. marca. Ekspedicija iimeriških inženerjev, ktero vodi A. S. Perkins, morala se je severno od Calambe bojevati z vstaši. V boju je bil Perkins ranjen, jeden njegovih spremljevalcev je bil usmrten, jeden ranjen.
Dato Hasan usmrten.
Manila, 21. marca. General Wood poroča, da so zjedinjeni glavarji Mo-rotov na otoku Jolo, prepodili vpor-nega glavarja Pangliman Hasana iz »jegovega skrivališča blizu jezera Sjet, kjer je bil dalj časa skrit. Neki glavar je usmrtil dva Hasanova sinova. Dne 11. marca obkolili so vojaki 14. polka konjiče Hasanovo skrivališče v gorovju, kjer so ga usmrtili.
Turška križarka v St. Thomas.
St. Thomas, danska zap. Indija, 21. inarca. V Philadelohiji zgrajena turška križarka "Abdul Medjid", dospela je semkaj iz Norfolka, Va. Pobrežne baterije so jo pozdravile z običajnimi streli. Jutri odpljuje križarka v Carigrad.
Razstrelba smodnika.
Portland, Me., 20. marca. Tov arna Oriental Powder Co. v Newhall se jo včeraj razletela. Dva delavca rta težko ranjena.
. ...

v f I 1 C* IX I 4A J	T T2& first Slovenic Daflr in \ ^
Zjedinjemh državah. 1 f ! VJ \ ^ I 011 Cl	the United States.
Izhaja vsak dan tzvzemši ^^ J.C&'FS^ i ^ CJLJL %ACL	*««! every- day except
nedelj m praznikov. -	Sundays and Holiday* ————
List slovenskih delavcev v cAmeriki	^
__Entered as »koomd-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. n. y., under i ins Act of Congress op Mabch 3, 1879.
68. NEW YORK, marca, 1904.	~ Leto XI.
__ |	|
• Glas Naroda".
Gfct rinTMirilfc feitrcor w ammrikl Uradnik:	Editor
Z1CAG08LAV VALJAVEO. Eactfiik:	PublUker:
FRANK SAK8EK. W Greenwich St., N«w York CJity.
fa loto velja list ca Ameriko . .$3—
* pol lota............1JK),
tm. Erropo ta ▼*« loto . . .
" " " pol leta . . . iM
"	" čotrt leta . . 1.71
^ Erropo poiiljamo list skupno dve štorilkL
"Gla» Naroda" izhaja vsaki dan iz ▼zemši nedelj in praznikov.
"vi-LAS NARODA"
(„Voi«e of tkt Poopla")
laamed »very day, except Sxindav and Holidays.
Subscription yearly t8.
Advertisement« on agreement.
Za oglase de 10 vrstic se plača •0 centov.
Dopisi brez podpisa in oaobnosti m ne natisnejo.
Denar naj se blagrovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje bi Tališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poliljatvam naradite naslov:
"GLAS NARODA", 10» Greenwich St.. New York. City.
— Telefon 879* Oortlandt. —
Vojna in vlasti.
Obzorje rusko-jpponske vojne, katero je bilo dolgo časa zelo temno, se je nekoliko zjasnilo. Danes kaže vse na to, da ostane sedanja vojna omejena, oziroma, da se tej ali onej vc u-jocih držav ne bode pridružila ku.-a druga vlast. Ko se je poročalo o prvih japonskih navideznih vspehil; za vladala je zlasti v Franciji velika razburjenost. Ko se je dokazalo, da so Japonci napadli Ruse pri Por* Ar thuru in Chemulpo zavratno, zavla dalo je po vsej Franciji največje sov raštvo proti Japoncem. Anglija se je na skrivaj zanašala na Američane, o kterih je mislila, da bodo za njo sprejeli vse koristi te vojne. Naenkrat je bilo v vseh državah opažati rekako bojevitost in povsodi se je pisalo o mobilizaciji te ali one države. Tudi se je zatrjevalo, da je Rusija sklenila bojevati se tudi proti dvojnem sovražniku. Tudi na Balkanu je pričelo vreti in Macedonci so se pripiavljali na obnovitev vstaje.
Toda vsi ti vojni oblaki so se sedaj razpršili in vse države so svoje meče zopet spravile. Anglija je uvidela, da od Američanov ne sme mnogo pričakovati. Francija je postala Še iskre-nejša prijateljica Rusije, o kterej je povsem prepričana, da bode z Japonsko kaj lahko gotova. Končno so tudi balkanski Slovani sklenili z ustajo toliko časa počakati, da bodo Japonci tepeni, na kar bode Rusija gotovo skrbela za to, da se tudi Ozman-lija ukroti.
Vse imenovane države imajo pa v ostalem tudi na svojih tleh dovolj opravila. Tako ima n. pr. Anglija svoje finančnopolitično vprašanje svojega Chamberlaina in Balfoura, kakor tudi pretečo kabinetno krizo. Francija ima mnogo opraviti z izgonom takozvanih verskih redov, do-čim se Avstrija za inozemske posle ne more niti ne sme mnogo zanimati, kajti Avstrija ima na domačih tleh največje — inozemstvo. Nemčija je preko glave zadolžena in mora mirovati.
Vse je pa mogoče, da se pripeti kaj nepričakovanega, kar bode sedanji položaj spremenilo. Toda sodeč po današnjem položaju, najbrže ne bode prišlo do tega, da bi se kaka druga država vmešavala v rusko-japonsko vojno.
— Kje bo stalo laško vseučilišče? Lahi pravijo, da še nikakor ni odločeno, da pride laško vseučilišče v Rovered, marveč se imenuje poleg Roveroda še vedno Trident. V mini-sterstvu omahujejo med tema dvema krajema. Toliko pa bi bilo gotoro, da v Primorje absolutno nikamor ne postavijo laškega vseučilišča. Lahi pa se postavljajo še vedno na stališče: Ali Trst ali nič!
— Avstrija in Italija. O sedanji vladi se govori, da je naklonjena Avstriji. To se hoče pokazati posebno s tem, da je imenovala v senat med drugimi tudi generala Bal-dissero, kterega so prejšuje vlade preskakovale bas zaradi tega, ker je preveč zavzet za Avstrijo. General Bal-dissera se je namreč bojeval pri Kraljevem gradcu kot avstrijski ritmoj-ster.
Trikrat po trije bratje — francoski kralji.
Na francoskem so vladale od leta 987 do 1830 tri vladarske rodbine in sicer starokapetovska, Valois in Bourbon. Vse tri so končale — čudni slučaj — s tremi brati.
Konec prve dinastije je spremljalo sovraštvo naroda, drugo je končal fanatizem in tretjo je revolucija pobrisala s prestola.
Staro-kapetovska dinastija. Leta S37 je zašel francoski prestol Hugon Kapet in po njemu se kralji te rodbine imenujejo "kapetovci". Hugo-novi nasledniki so nosili krono do 14. .stoletja, podedovaje jo sin od očeta. Filip IV. Lepi, je zapustil tri sine, Ludovika, Filipa, Karla in hčer Iza-belo, ki se je omožila z aagležkimkraljem Edvardom II. Starejši sin Ludovik je postal francoski kralj pod imenom Ludovik X., ki je po krat-kem vladanju umrl leta 1315., ker ni zapustil nobenega sina, bi ga prav za prav imela nasledovati njegova hči 1 zabela, ali njegov mlajši brat Filip se je hitro polastil vladarske oblasti nr sklical francoske plemenitnike v državni zbor, ki so na podlagi nekih -turih ne popolnoma jasnih pisem oklenili, da na francoskem ne sme nikdar ženska zasesti kraljevega pre--rola. Ta kralj Filip je vladal slabo in umrl že leta 1322, zapustivši dve i-eeri. A ker je po njem potrjeni za-i-'rn ženam odrekal vladarske oblasti, zdaj postal kralj njegov najmlajši 1 rat Karol IV. S Karlum IV. ki je ninrl po šestletnem vladanju leta 1- 28., in tudi ni zapustil sinov, iz-nnrli so možki Kapetovci starejše hrvi in tako so Valelani ali Valois, 1 kor najbližji udajši rod, prišli na 1 rancoski prestol. Kapetovci so dali francoskih velikih kraljev, toda propadajoča rodbina je končala s tremi -labotnimi brati, ki so vladali le po nekoliko let. Ludovik je umrl v šestindvajsetem letu. Enaka osoda je za-
•	Kla vse tri: nezvestoba soprog. Ludovik je ukazal svojo soprogo zada-\iri, Filip jo je zaprl v samostan. Ka-
•	1 ji je odpustil. Ali tudi narod jevse
i sovražil, ker so silno povečali dav-
.. !n kovali slab denar. Xeki kronist !>iše: Previdnost jim ni dala možkega Potomca, ker so podanike gulili.
Valežani ali kralji iz roda •'Valois''. Filip YL, prvi kralj nove vladarske rodbine, je po svojem očetu Karlu, grofu Valois, ki je bil brat kralja Filipa IV., imel največ pravice do f.ancoskega prestola, odkar
veljal zakon, 'ta na Francoskcm ne sme žena vladati. Temu se je takoj spočetka uprla angležka kraljica Iza-l«-la, sestra zadnjik Kapetovcev, in je -.^očno trdila, da če tudi ona kakor ži iska nima pravice do francoskega prestola, vendar tega nihče ne sme braniti njenim možkim naslednikom; da ima torej njen sin Edvard 111. biti francoski kralj, a ne Filip VI. Toda Edvard III. je bil Anglež in vazal 1'raneo.ske krone. Francozi so ga izključili in pripoznali svojim znkoni-ii:U kraljem Filipa VI., ki je dal sebe in svojo soprogo že meseca maja 1323 v Reimsu kronati.
Zdaj je začela za nasledstvo sto-li-ma vojna med francosko vladarsko odbino Valois in angležko Plantažne t.
Tudi rodbina Valežanov izumrla je 1. 1589. Kralj Henrik II. je umrl 1. J 559. za rano, ki jo je dobil na neki viiežki igri. Xjegov najstarejši sin Franjo II., ki je takrat spoluil še le -'.•stnajsto leto in je bolehal na duhu in telesu, mu je sledil. Umrl je pa že po lSinesečnezn vladanju in ker ni zapustil otrok, postal je francoski kralj njegov mlajši brat Karol IV., takrat < desetletno dete. Tudi ta je umrl že ii-ta 1574, zapustivši samo jedno hčer, in zdaj je bil brat Henrik na vrsti, da z i i sede prestol. Henrik je bil takrat H.ljski kralj.
Brž, ko mu je došlo poročilo o bra-'uvi smrti, napravil se je na pot; a »la se ne bi preveč zamudil, v šel je -krivaj iz Krakova in prav kmalu je •il v Parizu. Tega kralja je dne 1. avgusta 1589. z nožem umoril Jakob Clement. Tako je končal zadnj; možki potomee Valežanov, ne zapustivši potomcev.
Tudi vladanje teh treh bratev je bilo nesrečno: neprestane vojne med katoličani in hugenoti (protestanti) uničevale so blagostanje francoskega naroda in slednjič je fanatizem po-inil v roko nož Jakobu Clementu. v"si ti trije bratje umrli so tudi še ndadi.
Rodbina Bourbon. Ta rod je potekel od najmlajšega sina Ludovika IX Svetega (umrl 1770), je torej tudi veja stare Kapetovske vladarske rodbine.
V to novo dinastijo, ki je zasedla francoski prestol s krepkim Henrikom IV., polagali so Francoz je velike nade, ki se pa, žal, niso uresničile.
soprogo Marijo Antoaneto. so leta 1793. Jakobinci v Parizu obglavili. Njegov nedoletni sin, ki nosi v zgodovini ime Ludovik XVII., je umrl nesrečne smrti pri čevljarju Simonu, kateremu ga je dala tedanja revolu-cijska vlada v vzgojo. Ludovik XVIII .'e sicer umrl leta 1824. mirne smrti v Parizu, ali njegovega brata in naslednika Karola X. je pregnala leta 1830. revolucija iz Francoske. Xjegov sin, vojvoda Berry, pa je bil 1. 1820. v Parizu zavratno umorjen. Osem mesecev po njegovi nasilni smrti rodila je njegova vdova Henrika, grofa Cham-borda. zadnjega možkega potomca, te nekdaj mogočne vladarske rodbine na irancoskem kraljevskem prestolu. — Zastonj je skušal grof Chambord do biti zopet francosko krono. Umrl je brez potomcev v Frohsdorfu blizu Dunaja leta 1883. ter počiva sedaj poleg svojega starega očeta Karla X. (j.mrl 1830) na Kos anjevici pri Gorici. Velika revolucija je pripravila to dinastijo ob francosko kraljevsko krono!
"Ed."
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 22. marca. Z 1. aprilom po s:ane novi ogrski izselniški zakon, kteri določa, da se morajo ogrski iz-selniki voziti v Ameriko edino le preko Reke, pravomočen. Oblasti silijo izseljence, da se morajo v Reki ukr-eati, dasiravno imajo nekteri že vožne listke preko Francije in Nemčije. Od 1. aprila nadalje dobe le oni izseljenci dovoljenje za izselitev, kteri polože $8 are za vožnji listek preko Reke. Izseljenci, kteri potujejo preko Reke, se vozijo osem dni dalj, nego oni, ki jrredo preko luk ob Atlantiku.
Budimpešta, 22. marca. Ogrski državni zbor je sprejel predlog glede v ojaških naborov
Xagy Becskerek, Ogrska, 22. marca. Tukaj se je usmrtil učitelj Štefan Weichhold. On je bil zadnji član omizja, čegar člani so vsi zaporedoma izvršili samomor. Sedaj se je pa ioernalo, da so bili vsi pokojni goljufi, kteri so 120 menic ponaredili.
Paris, 22. marca. Iz Carigrada se brzojavlja, da je turška vlada z v Phi-ladelphiji zgrajeno križarko "Abdul Medjid" tako zadovoljna, da je takoj naročila še jedno križarko, ktera bode veljala $850.000. Vse to nam pa dokazuje, da se tudi Turčija pripravlja na vsaki slučaj. Turčija je naročili tudi milijon pušk.
Paris, 22. marca. Bivši transvaal-ki predsednik, Paul Krueger, podedoval je po nekem učitelju v St. Ba-zille, premoženje.
Holyhead, Anglija. 22. marca. V irostej megli sta skupaj trčila angle-ka parnika "Merion" in "Clan <!rant." Slednji je zelo poškodovan. Xezgoda se je pripetila pri Tuskarju.
Auckland, Xew Sealand, Avstralija. 22. marca. Semkaj se poroča, da se je norveška jadranka "Shappho", ktera je dne 23. julija 1903 odpljula iz Biloxi, Miss., via Pernambuca. v Port Xatal, dne 18. decembra potopila. Mornarji so se rešili na otok Pago-Pago, Samoa.
— Konec upora v belovarski županiji. V belovarsko-križevski župani j i je zdaj zopet mir, ko so padle štiri nedolžne žrtve ter se napolnile j<-če s '"kmečkimi puntarji". Vojaki se seveda še niso povrnili, dokler sodniki ne izvrše svojega opravila. V zadnjem poročilu sem razjasnil, da se je narod v Virju in drugih krajih vzdignil radi nasilnega in nepravičnega izvrševanja postave o imovnih zajed-nicah. Da je bilo zares to krivo, potrjuje uradni oglas, po kterem je višja oblast ustavila za zdaj daljne izvajanje te postave. Uradni list je Še pred kratkim hudo napadel opozicijo, češ, da je ta postava za narod silno koristna in da se pošteno vrši, le opozicija moti narod, da ne gre vse gladko. Seveda je nato uradnemu listu povedal "Obzor" golo resnico, kako so ravna z narodom ter je povabil urednika uradnega lista, naj pride v njegovo uredništvo, kjer se bode lahko prepričal, koliko krivic narod trpi. "Obzor" pravi, da ima cele kupe pritožb proti občinskimi in drugimi upravnimi uradniki. Te prtožbe pridejo sčasoma vse na svetlo, in potem se bode lahko sodilo o "dobri in pošteni" upravi v belovarsko-križevski županiji. O puntarjih pa dozdaj ni nikjer sledu, nobenega še niso vjeli, niti zaprli, dasi je na nogah po omenjenih krajih vse polno redarjev, žan-darjev in vojakov. Iz vsega se vidi, da se tudi z lažjo ne da prikriti sramota. kakor bi nekdo rad.
— Z Balkana. "Nov. Vrem." poroča iz zanesljivega vira. da je med Avstro-Ogrsko in Italijo obstoječi dogovor ostal neizpremenjen. Isti list
poroča, da je srbski poslanik v Cari-Pod Lndovikom XIV. je dosegla ta gradu dobil pooblastilo, naj govori s vladarska hiša svoj vrhunec s tem je sultanom o neodvisnosti Bolgarske, pa začela tudi propadati. In zopet so Upanje je, da e načrt posreči. — Tur-bili trije bratje, s kterimi je vladanje čijft je podvzela korake, da v najkraj-Bourboncev "•a Francoskem končalo, šem času sestavi močno ladijevje. — namreč Ludovik XVI., Ludovik Poročila, da se je albanski upor raz-XVIH. in Karol X.	j širil na okraj Ipek, so pretirana. —
Kako je končala ta vladarska hiša ? Srbska vlada je zaprla mnogo mace-Ludovika XVT, kakor tudi Vegovo domkih vataš^v.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošil jate v vegistrirana.
KJE JE?
Josip M a v c, doma iz št viške fare na Dolenjskem. Pri meni je bil na stanu in hrani in ie neznano kam zginil. Kdor ve zanj, naj ga naznani: Math. Kramar. Box 223, Barberton, Ohio.	-	(22 3)
Kranjsko slovensko katoli&lco
KTK J~E?
John Bizjak, doma iz Velikih Lašč štev. 77, pred tremi meseci je bil pri meni na hrani; bil je slaboumen in nekam zginol. Star je 37 let. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Rozi Bizjak, Box 31, Dutch Hill, Pa.	(19-24 3)
KJE JE t
Andrej Vrhovee. kovač Lz Brezovice pri Ljubljani. Prišel je v Ameriko pred 10 leti in zadnji čas L i val v Chicago, 111. Kedor ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu Franku Vrhovee, 12 King St., Cleveland, O., ali uredništvu "Gla3 Naroda" (19-22 3)
NA PRODAJ SO
HARMONIKE
iz najboljšega lesa, gumbi t 4 redih z trojnim glasom. Okraski so iz aluminija. Meh je iz usnja. Veljale so $85 in jih imam Še le šest mesecev. Prodam jih za $65.00.
MATH. KOLI.AR, Box 154, Midway, Pennsylvania.
POSESTVO NA PRODAJ.
Kdor si želi kupiti lepo in dobro d o m a " i j o, se mu 9edaj ponuja lepa prilika. V Veliki Bučni vasi pri Novem mestu, četrt ure od železnice prodam lepo urejeno posestvo v najboljšem stanju. Hiša je pripravna za g o s t i 1 n o in je bila že več let notri; v hiši ste dve sobe, kuhinja, poleg kuhinje mala soba. Pri hiši sta dva svinjaka, živinski hlev in klet; okolu hiše velik sadni vrt in tudi za zelenjavo, vrt je s plotom ograjen; dalje kozolec (toplar) in drugi kozolec, vse skup za šest štantov. Njive so ob hiši, gnoja ni treba proč voziti; dalje lepa hosta z mladim hrastovjem in drugim drevjem ; v hosti je dosti stelje. V hiši je vsa oprava, hišna in kuhinjska: njive so obsejane 3 zimsko pšenico in dvema vrstama detelje. Vse to prodam za 4000 kron ali 2000 gld., ako pa ne bodem prodal, dr m v najem za 80 gld. na leto. Več pove lastnik: John Golob, Box 33, Hacket, Pa., ali Anton Ž ura, vas Mačkovec, posta Sv. Peter, Dolenjsko, Avstrija.	(16—22 3)
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo it. Alojzija it. 81. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima tvoje redne meaečn« seje v tako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmmjerja, Rankia Pennsylvania.
Za tekoče let« bili to izvoljeni ti* deči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1101 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Materi Kikil, podpredsednikom, 664 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jaktb Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Btx 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jot. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali." Ivaz Troha, Ivan MartiniČ in Jo«. Žafran Opombo. Tem potom te društveni ki društva sv. Alejzija opominjajo da t najkrajšem času poravnajo stoj dolg, ali pa da te pismeno obrnejo dc L tajnika, da te jim podaljša obrok ker inače jih mera društvo tnapea dirati
Draitr«aiJd acitirajt« v prid dre Urn*	ODBOB
« M« **
KrPOZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležane J; ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iuajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSell Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit? s svojim obiskom !
Mohor Mladič^
617 So. Center Av., blizo 19. nL, CHICAGO, ILLINOIS.
tweobowp« m»)t»»B
GOTOVE
denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERTU 109 Greenwich St, New York
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano du<$ 31. januarja 1902 t PennsylTanyi.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip žalah, P, O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City Pa
I.	tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin MuhiČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttoineli star., P. O. Box 591, Forest City. Pa Anton Oven, P, O. Box 537, Forest City, Pa. ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
„ Popisi naj se pošiljajo I. tajniku: Jolm Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo jo '-Glas Naroda".
Novi izvanredni uspehi
*nsa
v^ zj> it .v vi i.st v r.
EISLSLE.C.Co
T
k
P p
s s
Mw>^i izmrd naših rojakov, ki .-i služijo vsakdanji kruli ali pod zemljo ali v lovninah. '{j ilitio v prezgodnji grob, ker [| t bolezni ne Kcejo pomoči S tam, kjer bi jo <l;,biii. Ysle«l j| slabega zdravljer ja se njih se- j'} Stav oslabi, V-K-zni se zastara- jij jo in postanejo neoz.lrav'jive.
Mili Kojaki! KimIu.j se j5 vam bodo /e «< i odprle? Ke- 3 daj boste .-.poznali svojega do- $ brotnika?
C ihijte, kaj pi-ejo M;mi $ vasi rojaki oin^žh uspehih 17? Profesora
Dr. K. C. Cnllinsa.
it! f-
Barkirton, Ohio. Jan. 27th 1 w h jr. Velecenjeni gospod Profesor Collins! r Trpel s^m na bronhitičnem kataru. l-i-prestanem ! kašlja k iteri mi nidal pokoja noč in dan. da sem j p opolnoma oslabel, k temu pridružilo ><• le še ne J zn osna bolezen na desnem boku mojih prs, mi- il !fj sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil ui se na Vas Prof. Collins, našel sem Vaš naslov ilj v mnogih slovanskih listov da Vaša zdravila zamo-jij rej o v ti celo istega, kateri uhupa nad svojim življen-pj jem. Le en poskus v Vašim zdravilam katere sem pravilno po V "eni ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravi:.
Vaš udani
člen društva
.!. Brignel,
>f American Leeion
■ 1 11OIIOI
Weston. Colo., {an. 1 2tli 1904. Cenjeni mi Prof. Collins!
Bila sem upozorjena na Vaš o njeni naslov rt gospod Prof Co! ins. od ljudi kateri so se na Vas ai
otunii.i za pomoč koso l>.!i bolni. l'bog;da sem iff jih in Vam Prof. Collins poslala natai čen \ op;s Jn; svoje bolezni, imela sem vratobo' in trgalo n.e je po vsili udih. Poslali ste mi medi cine, jemala sem jih po predpisu Vašem in v pren ku 4 tednov sem jr-l popolnoma ozdravljena in smelo srn« m tvrd:?i da S me je Prof. Collins obvaroval prezgodnje -nn ti. bila sem \ istini na |£jj
ij 5,,-»u groba. Zatoraj se čutim dolžna r-e javno /ahv: : ti t. r.ui z inv- |r? H ";.cu ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krog« svoje d nižine. $ Za Vaš trud se srčno zahvalujem. lk.<r "«■» V
Bil ježi m Vaša hvaležna
nej \ as n::: < r ■ S U i
Maria Baltazar.
s
F
1 fj
i ri l-T
H
fjj	Zahvala iz Canaiie.
Pj Mr. Napoleon Trehan i/. So. Fanstin P. Qu.. Ca-ji; nada piše sledeče: Dolgo let sem t: pel na akutnem Hj reumatizmom. primoran sem bil če vati svojo po-•Jj stelj, vžival sem različne medeeir ■ ; li ni jedna mi ;.<| ni pomagala. M -j prijat lj ivc val mi je, naj se ijj na Vas obrnem, storil s- n tako k..K r mi je sveto-f^j val, mnenja d t mi tudi Vi pomagati ne bodete mo-gli, ali po prvem zaužitiu Vaših zdravil zapazil sem ;•] takoj da mi je bolje, in po rednem zaužitju, Vaših -.fj zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, zakar Li Vam izražam javno mojo srčno zahvalo. rl gj	_	--------n
So-li hočete iii-<li ozdrjjviti?
Pišite takoj ali sc pa osebno oglasite pri Prof. Dr. K. C. C0L- j-J
LIXSI in boste povoljno zleeeni.	[j
jil Cele knige svedoeh bi se dale napisati o n: ^n-m velikan-St ckem uspehu v lečenju raznih boleznij, ker je 011 to o ! i-rhj ozdra- [U H vil popolnoma, O če mu spričujejo živeče primere \ : .-^.e.-; bivši gj bolniki
y Može. žene. mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji, I j glavni ali vnanji bolezni, poiščite .si pomoč mm, kkt c«];. .j 110 je dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu
lj C si;* plati,	trati, ne odkladišiJo: I
1	'*
ivflor sam ne more priti, nuj takoj piš^ na to ib-Jresso: ;']
PROF. DR. E. C. COLLINS. 140 W. 34th St.,	Nc
Tradne u e zjutraj od 10 do 5. ure r«opoludne. V stredo in pe- @ v(j tek S. ure zvečer. V nedeljo od m. do 1. ure.	S
i
Vork. I
s
p -------
Jnpslomto
Kalol. Jeflnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, JVUINIVESOTA.
.i
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAJSf, P. O. Box S03, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal. Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland. Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brorich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društvene flaailo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI.
K družtvu sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio. Ivan Dormiš rojen 1880. Druitvo šteje 26 udov.
K družtvu sv. Alojzija fitev. v Conemaugb, Pa.. Ivan Rožnnc 1873. Družtvo šteje 30 udov.
Posamezni član Anton Koreučan rojen 1885, certifikat štev. 2220, sprejet 15 marca, stanuje v Gormauia, W. Va.
ZOPET SPREJETI.
K drultvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Josip Sterbenc. Fran Brunski. Druitvo šteje 237 udov.
8USPEN DLRANI.
Od družtva sr. Alojzija štev. 3d v Conemaugli, Pa., Ignac Goreuc. Anton Avsec, Anton IstiniČ, Fran Finčič. Družtvo šteje 26 udov.
Od družtva sv. Jožefa štev. 17 v Aldridge, Mont., Ivan Verban. Družtvo šteje 63 udov.
Od družtva sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johustownu. Pa., Ivan Tegelj, M: Gabrenja. Družtvo šteje 74 udov.
ODSTOPILI.
Od družtva sv. Cirilu in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Fran G a spire. Družtvo šteje 23"» udov.
OB T Alf L
Od družtva Danica št. 28 v C'mnberlandu, Wyo.. Matija Stokau. Družtvo šteje 31 udov.
Jurij L.Bro£i&,L tajnik.
Drobnosti.
— Avstrijska dobrodelna družba v N e w Y o r ku je nam i te dni doposlala svoje letno poročilu. ! iz kterega posnamemo nastopne zani- . mivosti: Dohodkov je imela $5,420.-62, stroškov $3,349,75; zastopnik družbe je iz L.lis Island-a rešil 5665 lju-dij; 9lužbe in delo je dobilo 197S mo-žkih in 962 žensk, skupaj 2940 osob; od iz Elljs Island-a rešenih osob je j oddala družba 1840 sorodnikom v New ! Yorku, odposlala na druge kraje v ' Zjed. državah 1596; v bolnišnice 47; v Evropo nazaj poslala 49 osob. Brezplačno je podelila družba zajutrek 1464 osobam; kosilo in večerjo pa 2696, prenočišče 1717 osobam.
Iz tega kratkega poročila pač vidimo, da družba pomaga Avstrijan-oem, kteri so v zadregi in so napadi na njo, žalibog, povsem neosnovani. deloma se vrše vsled slabe informa-eije, deloma iz dobičkaželjnosti gotovih osob; deloma pa iz sovraštva do naseljencev. Avstrijska družba se j«' tudi potegnila za naše slovanske brate Črnogorce in Macedonee in to na izrečno željo generalnega konzula. Od 1. maja t. 1. bode avstrijska dobrodelna družba delovala ločeno od Madjarov, ker ti so vedno želeli biti ločeni, a bili so tako protežirani, kakor ao doma. namreč dobrodelnost ie uživalo 75% Madjarov, a le 35% dru-zih Avstrijcev. Xe očitamo to nikomur, ker vsak človek, ne glede na narodnost, je v t\iji deželi, ako *ta nesreča obišče, podpore in usmiljenja vreden.
Izpred porotnega sodišč a v Ljubljani. Kot prvi je sedel na zatožni klopi Jožef Šabec, posestnik iz Ilruševja, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je vdaril s pestjo Antona Šabca tako po levem očesu, da mu je vsled tega za vselej vid oslabel. Ker so pa bile izpovedbe prič v protislovju, je porotno sodišče na predlog državnega pravdnika v fivrho, da se iznova zaslišijo pri kom-petentnem sodišču na licu dejanja navzoče priče, kakor tamošnja izvedenca, razpravo na nedoločen čas preložilo. Popoludanska razprava proti Janezu in Frančiški Pavlic, zaradi hudodelstva tatvine, se je prestavila na prihodnji petek. Povabi se nanjo Janez Znidaršič, krČmai iz Matenje vasi, da bo po zdravniških zvedencih preiskan, jeli je njegovo poškodbo na roki, provzročeno po Janezu Pavlicu, smatrati za težko ali za lahko.
Žrtva žganjepitja. Čevljar Janez Globočnik je zelo ljubil žganje, popival je več dni zapored po raznih
krčmah. Dne 5. marca so ga našli mrtvega v hlevu gostilničarja Antona Gabrijelčiča na Brezjah; zadela ga je kap vsled nezmernega zauživanja
žganja.
bohinjska železnica. Dne 1. marca so prevrtali predor pri Knezi v baški dolini, dolg 368 metrov.
D i n a m i t ga je raztrgal. V zgradbi predora bohinjske železnice pri Radovini na Gorenjskem je eksplodiralo nadzorniku Francu Ma-zoriju trinajst dinamitnih patron. Mit zori je bil 11a koščke raztrgan. Samo dva kosca nog in en kes roke so našli na mestu nesreče.
Poskus s a an o m o r a. Revident užitninskega davka v Opatiji, J. Troje, si je na neki poti, ki vodi v Volo-sko, pognal kroglo iz revolverja v plavo ter se zelo nevarno ranil. Eni mislijo, da je vzrok ta, da manjka. 2000 kron denarja, za kterega je bil odgovoren, drugi pa iščejo vzioka v "nesrečni ljubezni". Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico na Reki.
Velika tatvina na škodo cerkvi v Riemanjih. Dne 5. marca so neznani lopovi vlomili pri stranskih vratih v farnvž v Riemanjih ter odnesli iz neke omare, ki se je nahajala na l.odniku v prvem nadstropju, monstrance, kelihe, svetilnike, druge cerkvene paramente in perilo v vrednosti več tisoč kron. Kakor znano, ne stanuje sedaj v farovžu nihče in so toraj mogli tatovi izvršiti tatvino, ne da bi jih kdo motil. Pri svojem delu so ti tatovi sveili z — uradnimi akti. ktere so našli v isti omari.
IzDovjega se poročaMon-štranco, ktero je dne 2. marca zvečer neznan tat odaesel iz cerkve na Dovjem, so našli čez dva dni blizu cerkve v snegu. Tat je vdtrgal od monŠtran-ce samo dragocenosti.
Zaprli so dne 6. marca delavca Mihaela Jakopina iz Javorja pri Do-brunjah, ker je na sumu, da je dne 25. m. m. ulomil v kapelico v Vodmatu pri Ljubljani in pobral iz nabiralnika denar in da je v noči od 2. na 3. t. m. ukradel posestniku Matiji Škodi v Mostah iz sobe 115 kron denarja, 30 klobas, 1 steklenico žganja, hleb kruha in več jajc. Izvršil je v Mostah rudi več drugih tatvin.
Poskušeni samomor vojaka Anton Ploj, prostak pri pešpolku št. 17, se je dne 7. marca ob pol 9. uri zvečer na stranišču v šentpeterski vo-iašnici ustrelil v prsi, pa se ni smrtno zadel. Krogla je šla skozi život. Rana je nevarna in je znalo upanja, da ra-
FRANK SAKSER, lastnik.	ANTON BOBEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., - = - CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—1 > dnevih.
Kupuje in prodaja «.v»trij«k:e denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila.
Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz (Mevelanda, 0., sprejme v New Vork. domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik. kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti.
Dobiti je v podružnici "Glas '"Naroda" p- 1 cent številka.
telephone 24*6—79 si,
Dr. Josip Vilimek,
311 B. 73d St.,
v Y*rk.
ordiaira: o4 s. da 9. ure dop., od 1. d« 2. ure pop., od 7. do s. ure zvečer.
Govori slovanski t
njenec okreva. Prepeljali so ga v vojaško bolnifo. Govori se, da =e je imenovanee nameraval usmrtiti radi .tega, ker ni mogel prenašati vojaškega •'sufmišanja"'.
Nameravani napad In nevarna grožnja. Dne 1. marca t. 1., po-poludne ob 3. uri. je prišel Spletni Anton Svetlič. posestnika sin iz Viča, v gostilno Antona Vrhovea v Kozarjah pri Ljubljani na "en frakcij". Stopivšega v gostilno začel je z raznimi psovkami zbadati SOletni samski dninar peter Strekelj iz Koza-rij, ki je sedel v gostilni pri peči. Rekel mu je med drugim, česa tukaj išče in da bode moral še danes na Vič teči če bo sploh mogel teči. Ker mu je Svetlič nekaj ugovarjal, skočil je Strekelj z odprtim _ žem proti njemu, rekoč: "Jaz te bom koj zaklal!" Svetlič, ki se je nahajal v nevarnem položaju, zgrabil je Strekelja za roki in ga potisnil do peči, kjer mu je prišel še gostilničar na pomoč. Strekelj je pa tako trdno držal nož, da mu ga obadva nista mogla izviti iz rok. Pri tem rovanju oprasnil se je Strekelj z nožem po desnem stegnu. Strekelj je postal na to še bolj divji in kričal, da mora še danes zaklati Svetliča. Svetlič se je zbal pretilca. skočil iz gostilne, se vsedel na voz in pognal itonja. S t rekel j je zdirjal za njim, vendar ga pa ni mogel doteči. Svetlič je ovadil napadalca orožnikom; le ti so pa vzeli St rekel ju nož, s kterim je Svet-liču pretil. Strekelj ni hotel o svojem poČenjauju ničesar vedeti. Orožniki so ga pa, ker je bil že dvakrat radi hudodelstva težke telesne poškodbe, enkrat pa zaradi prestopka zoper telesno varnost kaznovan, dalje, ker je begosumen in splošno nevaren človek, aretirali in izročili deželnemu sodišču.
__ *
Samomori. V Kihlerjih na Kočevskem je pred leti 371etni posestnik 1. Hutler po pomoti ustrelil svojo nevesto. Od takrat se mu je bledlo. Te dni je nastavil na prsi dleto ter se zaletel s tako silo v vrata, da mu je dleto predrlo srce. — V Gorici se je ustrelil od dela pri bohinjski železnici odslovljeni iniener Ivan Trilety. — V Trstu se jena pokopališču zastrupil GSletni zasebnik Ivan Dobrilanič. — V Trstu se je poskušala zastrupiti 16 let stara služkinja Amalija Pipan.
Trojčke je dne 4. t. m. porodila Žena kočarja Andreja Skrabi na Igu. Otročiči in žena so primeroma zdravi le revščina vlada, ker je Že od preje troje malih otre1«
—	Primorski Hrvatje na-predujejo. Četudi je Reka dozdaj preprečila vsak napredek primorskih Hrvatov na morju, vendar se ti rkljub zaprekam od madjarske strani odločno bore za svoj obstanek. Posebno agilno je parobrodarsko društvo v Senju, ki je ravnokar dobilo krasen nov parnik "Hrvatska", narejen v Pulju, a stroj njegov v Glasgowu. Pa-robrod ima 600 konjskih sil. Drugi ravno tak parobrod "Ante Starčevič", bo v kratkem gotov. Težka je ta borba na morju, ker Hrvatov ne podpira v takih podjetjih niti domaČa vlada, do-čim imajo Mad j ari vse ugodnosti od vseh strani. In kljubu temu se Hrvat vendai e drži, toda le s svojo lastno žilavo vstrajnostjo.
—	Male hrvatake novice.
Kmečki nemiri in nove volitve. Nedavno so bili hrvatski okrajni predstojniki sklicani na skupno posvetovanje zaradi kmečkih nemirov in eventualnih novih volitev. Banova želja je, naj bi predstojnik belovarskega okraja, Kukuljevič Sakcinski, odstopil, ki je baje zakrivil zadnje nemire v tem kraju. Nove voletve bi bile potrebne v tem slučaju, da se ogrski državni zbor razpusti, ker pošlje hrvatski sabor iz svoje srede zastopnike v Budimpešto. — Hrvatska banica in umetnost. Banica grofica Lila Peja-čevič, ki je sprejela pokroviteljstvo hrvatskega umetniškega društva, je peljala deputacijo umetnikov k banu ter mu priporočila društvo v naklonjenost. Ban je deputacijo presrčno sprejel ter obljubil svojo pomoč. — Istotako je obiskala banica zbirko domače industrije, ki jo posije dvorni založnik Berger na razstavo v St. Louis. Banica je pokazala svoje strokovno poznanje in zanimanje za hrvatsko domačo industrijo.
—	Češki poslanc-i za Ruse. Češki državnozborski klub je v seji dne 7. marca soglasno sklenil izreči ruskemu narodu v njegovem boju 3 srditim sovražnikom popolne simpatije in najtoplejša voščila. Dotično češko in rusko pismo se je odposlalo ruskemu poslaniku na Dunaju, grofu Kapnistu.
—	Črnogorci v Belgradu. Iz Belgrada se poroča, da je došlo tja 50 črnogorskih rodovin, deloma ker jih vlada zasleduje radi njihovih političnih nazorov, deloma ker si doma niso mogli prislužiti potrebne hranes Zlasti so se pri ministerstvu notranjih zadev zglasili, da bi jim podelilo kaj remije v obdelovanje. Vlada jih odpošlje v Kuršumjijo.
Kretanje parnifcov. V N«w York «0 rfoapeU:
Zeeland 21. marca iz Antwerpena.
Dospeti batje:
Kaiser Wilhelm der G rosa« iz Bremena.
Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. I.aurentian iz Glasgowa. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Moltke iz Hamburga.	~
Finland ia Antwerpena. La Gascogne iz Havre. Columbia iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdama. Palatia iz Genove.
Odpljuli «0:
Prinz Adalbert 22. marca v Genr to, Kronprinz Wilhelm 22, marca v Bremen.
Noordam 22. marca v Rotterdam. Odpljuli bede 3
Cedric 23. marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg Zeeland 26. marca v Antwerpen. Neckar 26. marca v Genovo. Astoria 26. mdrca v Glastrow Statendam 29. marca v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 29. marca
v Bremen. Majestic 30. marca v Liverpool La Gascogne 30. marva \ Havre. Moltke 31. marca v Hamburg. Lawrentian 31. marca v Glasgow. Princes Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. Finland 2. aprila v Antwerpen. Pennsylvania 2. aprila v Hamburg Etruria 2. aprila v Liverpool.
Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
y=tan..vil in odprl oddelek za Slovence .ter se je na ta način izpolnila želja in praznota, ktera se je že davno opazovala mrd na-im ii;ir ;oni v Ameriki: kajti siromaki, ki stanujejo daleč od večjih m« - <0 ivideli da so bili d nepoštenih zdravnikov ogoljufani ter ne vedo. kam bi ?.r-.*kli da so rešijo boleznij, ktere jih more.
V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki nahajajo ra-zun slovenskega oddelka tudi še oddelki za Ceh--, Hrvate. R m-. I-aliian-Francoze, Ogre, Slovake in druge
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima za v-.,' o bolezen tvojem« posebnega zdravnika, taka, da ni bolezni na <v.-*- . ktero bi v tem zavodu ne nahajal najmanje po en zdravnik--- kovnjak. kteri bolezen t«.eno pregleda in preišče, ter se potem posvetu; ■ 7 din:i zdravniki. Kadar so vsi zdravniki bolezen pregledali, odpošljejo - Ldniku zdravila sicer po ek-presu v vse kraje Združenih držav.' Kanad • .. -V bike. — /ATOKAJ: Ako ste bolni, ako ste v New Yorku ali dal :N( Yorka. .ko sv drugi zdravniki proglasili vašo bolezen n--ozdravii:\ itn k.- so Vam' levešei zdravniki pograbili ogromne s vote, ne da bi Vain I vrnili ljubo dravje, potem pišite 11a UNIVERSAL MEDICAL IN ST ITI TE v New York, ter razjasnite nam svojo bolezen jasno in brez sram-djiv -ti. p -i- • lam kakor .svojemu prijatelju. Vašo bolezen bode zdravniška konferenca • reiskaia. ter. ako strokovnjak za ono bolezen uvidi, da Vas je mogoče izdraviii. zae-.l Vas bode takoj zdraviti Zatortj. ako bolujet^ na-
REVMATIZMU — SRČNI BOLEZNI — OTEKLINO KO^E — OČIJ — USES — NOSA — VRATU — PRSIJ — IZGUBO LAS — AKO VAS ŽELODEC BOLI — AKO IMATE BOLEZNI NA MATERNICI—HEMEROIDE —ONEMOGLOST ?RI SPOLSKEM OBČEVANJU — NERVOZNOSTI — AST-.VII — KAŠLJU — OTRPNENOSTI — NEPRAVILNI PRE. BAVI — BOLEZNI NA LEDICAH — ITD.
Ako bolujete na kakorŠnej koli bolezni, verujte, Ti Vas bodem ■zdravili, kajti zdravniki v tem zavodu, kteri prično - Ir viri. Vas gotovo ■zdravijo, ker njih geslo je: Brezpogojna goiovo-st
Tu nekoliko najnovejih zahvalnih pisem, ktero smo :e dni prejeli. Slavni Medical Institute! Prejel sem Vaša zdravila. : r" im. la mi pomagajo. I pam, da bom ozdravel. Prosim Vas - i e mi -•• tu-:ih zdravil in kadfr bodem ozdravel, se Vam bodem javno 7 1 . .iil
losj]) Marinko. T.1? Spring S .. N w Vork. Veleeenjeni Medical Institute! Z v.-. lini -m V?.. , na211:1-rnm. da smo se po Vaših zdravilih popolnoma .»zdravil,- o • d-.h: r 11, n težke ženske bolezni. l>og Vam povrni Vaš trud in Vam o-;: i V, lčenost	Emilija Zavodnik. Court Sr.. Plymouth, Ma.-.s,
Slavni zavod! Bog naj Van poplaea. k .r s-., ni :ij siromaku b »brega -rorili s tem, da ste me oz-ir vili Bolehal -eni nad pet let. Zdaj e ei: :i popolnoma zdravega, ako -r mi bolezen n- povrr.e. Priporočil . as rn vsem svojim prijateljem in znane m.
Frane I\r. išnik. T*»ox 35. Steubenville, Oblo. Vsak bolnik naj nam piše v -lovenskem jeziku UNIVERSAL MEDICAL INSTITUT!- .:• i' -,ljV zdravniški -o.! -f vrste na svetu, ter je lahko v-ak bolnik 1 ;	prepričan, da
j ie ozdravljen. — So bolezni, ktere se ne more samo z zdravili ozdraviti, r ktere se ne more samo iz bolnikovega pisma -pozn.ri. / : 'tke bolezni ua a zavod mnogo električnih naprav in -troiev. kteri d o- -lahotnim j ud« n;. kakor tudi celemu človeškemu organizmu m--." 11	.dvijenj-:.
Vsak bolnik lahko v tem zavodu povpraša za stani, njeg v - b..Jezni, kar nu bodejo zdravniki drage volje naznanili in ako v .trebn dal; Tudi do-it*n.! zdravila. — Z jedno besedo, ako ste bolni, pi-ite -an ( •.:»
, Universal Medical Institute,
3 West 29th Street (Wizo Broadway), New York City
.n bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zavodu - ■ j .-: 111 č i za ozdravljenje. Ako ej pa bole -n neozdravljiva. 1- Vanito prvi rmerikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihranili nepotrebno trošenje denarja	* ' ;ko pridete osobno, pridite ob delavnikih - d 1«>. do t;re d pol ud ne ab od 2. do 7. ure popoludne. Oh nedeljah pa - .i 1<>. - !. ure p p
Tu se je Mamet raztogotii. Ni se j
razsrdil samo zaradi neuspešnosti, ..aj takega se je večkrat dogodile, ani-, pak ponudil se mu je slučaj izliti svojo jezo. Spravil se je nad očeia ir.
j el zmerjati ga.
Ali je bilo potem krepkega mlade- ( 'niča sram, ali mu je bilo žal, odmak- i nol se je dalje od očeta, obrnol se pro" j ; in zrl po vodi, a Džuldaš je vstal in :mu jel govoriti.
"Golob! a golob! poslušaj, kaj ti bodem povedal; poslušaj me, moj dragi, če tudi nekaj čudnega, ali od same besede še ne nastale ničesar.
-	ovedati ti hočem priliko, a ti, tinče, poslušaj me, čuješ!"
In starček se primakne bliže k sinu, {»■leda ga uporno in pričakuje odgovora.
Trmasti divjak molči. Od onega kamenja, ki moli na sipini nemo proti nebu, dobil bi prej odgovor, kakor od
tega trdoglavca.
Molčita oba*, čoln je zaneslo počasi na sipino, ribe, ki leže na dnu čolna, premetujejo se in zevajo. Povodnji kosi požvižgavajo in letajo ob kraju.
"Jaz sem hotel nekaj povedati", i-rične zopet Džuldaš in zakašlja.
Zopet je nastopilo molčanje, a se-laj ne na dolgo. "Jaz sem hotel samo nekaj ometi", ponovi starec. "Poglej to-le ribo nama je ravnokar vila. Riba res, .je neumna, če je tudi velika, no -e jedno, kdo se da rad vjeti, da ga
•	tera ubijejo i Glej, tudi ona, dasi-vno ribu, mislila si je to in všla. Z
ISijgom tedaj l"
-Unmet je pogledal po. strani na pri-! uvedovalca.
"K čemu pa ti to primerjaš?" In to je vprašal on tako, da je ■'• etu jezik zastal in mu je grlo zaprlo.
"Glejte si ga, kako sumničen je on
•	laj postal", sinolo je Džuldašu po l:1 t vi, no vse jedno, on je zbral svoje
iisli, premislil vse dobro, kako bode i "-ijal in nadaljeval svojo priliko. "Ta som nama je šiloma všel, z bo-u; on ni odpuščen po najinej ao-j volji, no in sedaj se nama roga r se svojim tovarišem, drugim ri-n baha rekoč: Bila sta dva ribiča, .. kaka ribiča, v vsem našem kraju i večja junaka. Dva taka ribiča, poveduje jim, prišla sta na-tne, a - sem oba premagal, strgal sem •ia vršo in všel. Sedaj se zopet lepo
-	bodno z vami sprehajam, a v vršo pojdem drugikrat več, nisem več
:o neumen. — Xo, vidiš, tako je! laj se ie sam izučil! Tako, vidiš.. . to je resnično tako. Allah je um-:5i od naju dveh; on, vidiš, stvaril vsako stvar za svoje mesto* ptice svoje, zveri, vidiš, nekaj za stepo, za močvirje, nekaj za gozde, ne-za pečevje, nekaj za podzemljo, — ..; e seveda za vodo, ker jim brez vode živeti. Xo, in glej, kar se tiče člo-c ,:a, je ravno tako. Vsakega za svoj i . j! Xama, vidiš, je tukaj na otoku ni sno dobro, ne želiva si boljšega, s. O^pian-Ogli onkraj puščav živi v ■rtu. Saj poznaš Osmana-Oglija, on.?ga, ki je v prošlem letu prišel do
ML
^ - * ^ ^ nr<- t$T- iSlSCaOfSwrt
■ r: j U'( Xo, in glej, temu Osmanku bi -caj ne bilo" živeti, tu bi mu bilo -/- bo... Da, kaj "slabo" — smrt in ničesar druzega."
Mamet molči in posluša pazno • ta. Na ustnah se mu je na mig ro :azal smeli, ki je bil bolj podoben : /aljemu rezanju, nego veselemu na-•hljaju. Stari Džuldaš si je vzel p £um in nadaljeval priliko.
(Dalje prihodnjiS.)
Stari Džuldaš in nJega
sin Mamet. |
_
i
Povest \z življenja v srednje-azijat-akih pustinjah od N. N. Karaziu-a.;
(Dalje.)
"Jaz t>u pomnim več, kaj se je zgodilo. Samo to še vem, da je nekdo vstrelil iz puške in da se je potem slišal glas Prokofejcvljev: straža, pomagajte! ilene io izvlekli šiloma iz telege, bili me in bili, potem po-tegnoli na konja, zvezali kakor meh in pognali proč, naravnost v štepo, od pota v stran.
Ivaj sem jaz vse prebila na tistem begu in kako si ni še ostala Jva, to sam Bog ve. PriSl* sem ob ves spomin, telo je bilo vse pretepeno, noči od dneva nisem vcc razločevala. Vzdramila sem se suxuo nekoliko, ko smo plavali črez vodo, črez i -le reko, no le za malo časa.... Vedno se je zdelo, da nisem živ človek, ampak ob-streljena ptica, ktero so dečki vjeli in so jo vlui ili. na vrvici; da se vedno trudim, kitko bi jim ušla, odletela proč od njiii; a če vzmahnem s perot-mi, zaboli me neizr ceno, če se poženem naprej, zadržuje me vrvica. No oni ee smejejo, vpijejo iu mačko na me ščuj jo; in mačko imajo strašno, črno, zelene oči se ji-j kur bli-isajo... Potem___potem..."
Katarina je potegnola z roko po svojem lici, zamislila se. kakor bi se nečesa ne mogla spomniti, in še enkrat je zamrmr.ila: "Potem..."
"Da, vi niste tisti, ki so me vlekli po štepi, vi niste tisti, je-li da ne P pogledala je vprašaje Džuldaša.
'\!Se, mi smo dr 'gi! dejal je stari ribič, "ili, vidiš, drasra moja, smo TUicaj-nji. 11, golobe« : moj, bezala si od tistih v oiiej no i, ko >:e pluli črez reko. Oni so :e H lukaj. a r«e na-ili te. Bog te je j>slid nama."
"Da, vi ni-te tisii____ Vi ste dobri... dobri. Vi me bod te rni.-;ili tja domovr — k možu — v Petrovo-Ale-ksandrovsk... On Je nadzornik skladišč."
Džuldaš si je počeliljal glavo z vsemi peterimi in pogledal proč. ni pa dal nikakega odg vora; a Katarina se skloni na laket, git-du ga in jame prositi.
"Cemu vama bodem jaz, ki sem bo-lehna in slaba. Jaz ne morem delati! Kako korist bi leda j vidva imela od mene... Jaz vama r; • i rem tukaj in ne ostane v::ma drugega, kakor zakopati me v z jo. Odp !- ';a me teu:;j rajši domov, i. -j um rem doma, v rodbini... Mož moj bc le vania plačal za to obilo, dal bode vama mnogo denarja, da le mene odkupi... Odpustita me!"
Tu začuje Džuldaš Mametove korake.
"Stl Molči! Leži mirno", dejal je on, "ne izpregovori besedice vpričo sina; bilo bi ti potem Še hujše, samo molči."
In težko dvignovši se na nogi zatekli od dolgega sedenja, še je Džuldaš sinu naproti.
10.
"Kaj dela ona zagodel je Mamet ne gledajoč na oč< ;a.
"Spi---- li vuokar je zaspala____
Ne budi je", zli.gal se je Džuldaš. "Premetavala se je, premetavala, a eedaj je zasula. Pojdiva proč od tukaj kam th ^. m. da je ne vzbudiva. Spanje ima rahlo kakor ščuka...
Pojdiva!"
In šla sta ob t. Starec naprej, mla-deneč za njim, če ;u t nerad. Šlr s a na breg, kj. r stal čoln. sedla sra va-nj in odplula ogledovat zaboj k o. (Zabojke — koli zabiti v vodo, na ktere se priveza v:, jo vrle.)
Čas je bil Že daleč za poldnevom; od peščen, ga vis )kega br ga padala je senca že du ] rrke. Urico -e, in bode treba izvlekavati vrše in nastavljati je na nova mesta.
Delata skupaj, delata pridno in dolgočasi se jima, a ne sliši se nikak razgovor. Starček pogleda zdrj pa zdaj skrivaj na	in so zamisli, a
Mamet pogleduje srpo na očeta, kakor bi ga zdaj ir. zd. j hotel z nožem prebosti, kakor da on ni njegov roditelj, ampak zaklet sovražnik.
Enkrat potegne Lunet za vrvico, u vode se pokažejo kr;iji vrše, a vnjej je blesnola velikanska riba. kakoršne še ni videl, odkar živi. Da je bil som, to pač ni bilo nič nenavadnega, ali ta je bil dolg skoro poltretji aišin (ruski vatel, 0:7112 m).
Krepka vrvica se je napela kot struna, čoln se je nakrenol in malo da ne zajel vode. Džuldaš poprime vršo od spodaj z mačkom, in jela sta jo vleči iz vode, no som bfje in se premetava kakor besen, vrša tršči in se lomi na dvoje....
"Čakaj", mislil si je Mamet ter dejal vrvico pod koleno in mahnol z veslom. Ilotel je po glavi udariti to rečno Sudovišče. a izpolznolo mu je in vrvica mu ^jde izpod noge.
"Drže., drži! Da kje držati! Že je izginola!"
Zobeasta brazda $r je vlekla po vodi, odlomki raztrgane vtšg so priplavali tu pa tam na površje, a ribe ni videl nihče več.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
I "SIDRO"
Pain Expeller
kot -najboij^i lek zoper
REUMATIZEM, P0K0STHIC0, PQDAGR0 itd.
in razne renmatične neprilike.
3A.1Q: 2Set. in 5Oct. v vsej lekarnah
———	aii pri
F. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
POZOR ROJAKI I
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otroril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germani a Garden, svoj lepo urejen ^ALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI NOTRANJCU",
kjer imam rarun raznovrstnih ixbor-
ii i h pijač ter porkih in mrzlih jedil ob vsakem časti tudi na razpolago
prostorno prenočišče
rojake potujoče po Ameriki ali novodoale is Evrope.
Postrežba vsestransko «>lidn<i in točna.
Za obilen obisk M priporeča John Meden.
m willm at*. okreuod. o,
Kdor se oema
KOLEDAR
za 1. 1904L,
naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred.
RABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York ia ne veš kako priti k Fr. Sassekju. Pokliči številko 37M Cortland in govori slovensko.
li
Compapie Generale TransatSantique.
Francoska parobrodna družba
m
-ur
Potujočim rojakom.
Na rana rpraiasja cls^a T#fcL£h
cea f rtnoetkik ptnikiT
naznanjamo, da predajamo tikate f« rsiko nizko j ceni, kakor parabcedna družba, ali pa kakor kterikoli drugi .tffent r New Yerku. Večna a aeles-nice ed HAVKE d® KRANJSKE, rRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki aikakega 7. adržka.
PARNIKI, kteri ▼ kratko™ o4-pljujejo v HAVRE, so sl«de&:
Ekspresni parnik L'AQUITAINE odpljuje dne 9. aprila ob 10. uri dopo-ludne ter sprejme samo potnike 3.
razreda.
Postni parnik LA GASCOGNE odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri do-polune ter sprejema samo potnike 8.
in II. razreda.
Opozarjamo toraj tso one SLOVENCE in HRVATE ▼ mestu Clere-landn, Okio, ia okolici, kteri hočejo poterati v stare domovino, da ne earn ude prilike ter se pravočasno oglasijo r nasej podružnici na 1778 ST. CLAni ST.. CLEVELAND. O., in ono ia druzih krajev Zjedimjenih držar, da nam naananijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasne in na pravej poataji jih pričakovati. V slu?ajn, da prišedši v Now York, se ne snidete z našim Tslužkeneem na postaji, pokličite nas p© telefonu: 8795 C o r x-1 o n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in pričel bode takoj naš ygluibenee po Vas. Ne pustite se po druRamu odpeljati in ne dajte čekov od kovčejrov it rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se ohraru-iete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi teja k nam sa pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
imenom
"GERMAN HALL",
50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico.
Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk ae priporoča
MARTIN BIJKOVC. Raton New Mexico.
f3xt 8-3—8-6^
OI v •	v« •
Skušnja uei!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnili držav Sev. Amerike.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP RTJSS,
432 S.SantaFčAv. Pueblo, Col.
Math. Grahek,
i 201—1203 Oor. Mosa in Santa I ee Ave.,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog«
pcerijsta blaga
*n železnine; v zalogi ima tudi Tri aerjevo grenko vino.
glJtt' Pošiljam denarje v star« domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lutolk,
"GLAS NARODA"
prodaje po 1 eemt številko:
Antoa Bobek, peolevedi* po-družnioe Frank £ a k s e r, 1778 St. Clair Su Cleveland, Ohio Chaa. D e r s a n c , 215 N. Oon-
arees St., Kenosha, Wis. Jehn Sustarsič, 1206 N. Centre St., Joliet, HL Frank Gab r e n j a . §19 Power St., Johnstown. Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, aai m oedesi mi npMTailtT*
Rojakom v Cleveland u, Ohio, in okolh-i priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja iz New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom zsl
TOLMAČA,
ak« kedo ponesreči in &s poškoduje v tovarni, da nm iztirjam odškodnino, ker imam v tem že večletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem biez-vestnežev.
GAŠPER KORČE,
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
J x^iiB*
___ jg^-^f.
0ihektna crta 00 havre-paris-sv1c0-inns8huk ljubljana
POŠTNI PARNIKI	SO 1
,,L4l Lorraine", a» d« rljaka....................13.000(00,	25.000 konjiklh moil.
La Sa*oie", ,, „ ,, .............................12.000	,,	25.000	,,
;/L» Tourair.e'', ,, ,, ,, ..................................10.000	,,	12.000	,,	,,
',L'Aqaitaine',> „ ,, .....................................10.000	,,	1&.000	,,	,,
,,La Bretagne",....................................................8.000	9.000 ,,	,,
,,L« Champagne",..............................	8.000	,	9.000 ,,	,,
,,La Gucogne",...............................................8.000	,,	9.000 ,,	,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob :a. ari dopoludne.
Pftrniki odpljujejo U pristanišča *tv 42 North River, ob Morton Streak
♦La Savole
La Graaeogn® •La Touraine #La Lorraine
La Bretagne
24. marca 1904. 31. marca 1904. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 190-1
•La Savoie
La Gascogne •La Touraine *Lw Lorraine
L:i Bretagne
28. apr. 1904. 30. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
RudeČe vino po 50 et. ^al., belo po 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
" T" Naročilom ie oriložitl denar.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen«
GOSTILNO,
v kterej teči m vedno SVEŽZ PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d~bi vsak dan DOBRA H KANA. Ako kalt rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naie geslo toraj bodi:
' svoji k svojim!
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. r6?3
GIitii ftgeicijt: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Posebni parnik francoske družbe • • 1.'AQL IT A1 N 1. odpljuje line 9 aprila. Spremlja potnike samo za 3. razred.
Holland-America Liine
(H u LIAN D-A M Kil IS K A ( RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinie::;ii držav
med NEW YGRK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, i>aruik z dvojnim
I-nn. "1 O ^itll tnn
kom, 12,500 ton, RYN0AM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 torn POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
vijakom, 10,500 too.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr\je.
Kadi cene glej na posel h* j objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.;
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrassc. BRNO, 21 Krona,
I* a r 11 i k i od p 1 j u j e j o: Iz BOTIKKhA.M A vsak iVtrtek in iz Xi-^v YOKKA vsako sredo
-	- 1 '.K uri zinfiMj. — -
HOLLAND-AMERICA LINE,
3« Broadway. NEW VOKK. 90-2 l>carl)orn St.. CHICAGO. ILI..
EE1I STA II LINE
(PrekoiiUM-ska j-aro h rodil n družba ,,liin!e('a zvezda'4)
posreduje redno vožnjo s peštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpeaorii, * * + * + + * 4- * ^ + Philadeiphijo in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
^DERLAND dva v jaka 12736 ton. £ELANB............11905 ton.
KR00NLAN0 .......... 12760toa
FINNLAND............ 12760ton.
Pri eenah za me<lkrovje so v pošte te vse potrebščine, dobra .rana, najboljša postrežba.
P<>r čez Antwerpen j«1 jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, irvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEV\ YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri lojjoludne <«l jnraiola š^ev. 14 ob vznožju Fnlton Street. — Iz PHILA-JELPHIJE vsako dru^o sredo od j>omola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se s obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
90—86 Dearborn Street. CHICAGO. 9th & Locuat Street ST. LOUIS. Martin MuhiC, la»uuk, 30 Montgomery Street, SAR FRAN QXSOO, ali na iu«im m«tmika.