Ameriška Domovina &&;■: :jp , m m— mo : ~fš'•'■'■■■■'■f' rh- NO. 160 -■ .v . , , . ynamin to ____ Vodstvo AFL-CK Vodnik AFL-CIO Meany je obsodil povišanje obrestne mere in znova pozval k obveznemu nadzoru nad plačami, cenami in dobički. Večina gospodarskih strokovnjakov je prepričana, da so bili trdi ukrepi Carterja nujni in v skladu s pozivi in zahtevami zavezniških držav v Evropi in Japonske. Priznavajo, da V začetku jeseni so nekatera bodo po vsem sodeč vodili že običajna gospodarska znamenja prihodnjo pomlad v gospodar-začela kazati, da rast pojema, kar je bilo sicer učinkovite poti predvideno. Cene so zopet zače-i inflacije ni. le hitrejše rasti in dolar je začel na mednarodnem denarnem trgu znova hitrejše drseti navzdol. V zvezni vladi so veliko govorili o novem programu boja proti inflaciji, ki pa ni nudil hič novega, učinkovitejšega od tistega, o čemer je vlada govorila vse od pomladi. Cene vrednostnih papirjev padle za 11% Federal Reserve Board je povišal 13. oktobra obrestno mero Za z njim povezane banke, te WASHINGTON. D.C. — Ne- Uranu, kjer skušata verska in posredna pogajanja med Izrae- politična opozicija zlomiti sedalom in Egiptom ob navzočnosti ni režim šaha Reze Pahievija. in pod vodstvom delegacije Istočasno je zvezno energetsko ZDA so bila pretekli torek obnovljena. Potekala so “resno in načrtno”, kot pravi uradno poročilo. Ko je bilo rešenih precej nejasnosti, je še vedno treba doseči sporazum o povezavi izrael-sko-egiptskih pogajanj z bodočnostjo zahodnega brega Jordana in Gaze. Izrael bi to povezavo rad čim bolj omejil in zameglil, Egipt pa bi jo rad čim jasnejšo in trdnejšo, ker bi mu to krepilo položaj v arabskem svetu. Izraelska stran trdi, da je tajništvo izjavilo, da štrajk v oljni čistilnici v Abadanu ne bo prizadel oskrbe ZDA, ki dobivajo običajno od tam 10% vsega uvoženega olja ali 5% splošne porabe. v naši deželi. Ko je predsednik Carter sprejel iranskega prestolonaslednika princa Rezo, ki ie pretekli torek dopolnil 18 let, in kateri se vežba v Letalski akademiji v ZDA, je izjavil: “Naše prijateljstvo in naše zavezništvo z Iranom je eden naj- lavstva. Pozvalo je k splošnemu nadzoru ne le nad plačami, ampak tudi nad cenami, dobički, obrestmi, najemninami in nagradami za strokovno pomoč. vem ustvaril vrsto novih težav in dejansko uničil tudi pogajanja za kolektivne delavske pogodbe. “Pričakujem še vedno, da se bo vsakdo držal vodil. Mi ne bomo omahovali v uporabi polne oblasti za opogumljanje njihovega izvajanja,” je izjavil delavski tajnik Ray Marshall. | Iz Clevelanda in okolice Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 5. novembra, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne pa sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Spominski dar— Mr. in Mrs. Milan Dular s 694 E. 159 St. sta darovala $22 v Tiskovni sklad Ameriške Domovine v počastitev Franka J. Lau-scheta. Prisrčna hvala! Tečaji angleščine— Oddelek za odraslo vzgojo šolskega sistema Clevelanda prireja tečaje angleščine za odrasle, ki bi se radi v tem jeziku izpopolnili. V Kovačič Recreation Centru na St. Clair Avenue George Meany je nekoliko o-mihl sklep AFL-CIO, ko je de- je tečaj vsak torek in vsak četr- jal, da bo pustil posameznim unijam, članicam AFL-CIO, da se same odločijo, v koliko in kako se bodo držale Carterjevega WASHINGTON, D.C. — Pro- vodila za omejitev poviškov plač na največ 7% letno. Pripomnil je, da bodo nekatere unije naravnost vesele, če bodo Iin skušala osebno iskati spora- demokratičnih načel, toda nje- značila za enostranski in nepo-'zum. Z Beginom se bo sestal in gova napredna uprava je veliko šten do delavstva, ker da pola- pravi tek dopoldne od 10. do 12. in vsak ponedeljek in v sredo zvečer od 6. do 8., v Oliver H. Perry šoli na 18400 Schenely Avenue pa je vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 dopoldne. Tečaji so brezplačni in odprti vsem. Konferenca sosesk— V soboto, 4. novembra 1978, bo v šolski dvorani pri Sv. Filipu Neriju na 8215 St. Clair Avenue Pa so povišale obrestno mero za svoje odjemalce. Borza je na to odgovorila 16. oktobra s pad-com na Dow Jones lestvici industrijskih vrednostnih papir-3ev za skoraj 22 točk, največjim Padcem v skoraj štirih letih. Nadanje se je nadaljevalo naslednje dni in v drugi polovici oktobra skupno doseglo 104.62 lock, blizu 11%, ko se je približalo naj nižjim povprečnim tečajem preteklega aprila. Ko inflacija ne kaže nobenih zUakov popuščanja in tujina ne da dosti na nov Carterjev program boja proti njej, obresti na Posojila dalje rastejo, z njimi Pa tudi mrzlica na naših borzah. Nenaden Carterjev ukrep za okrepitev dolarja Obresti na posojila najboljšim strankam bank so porastla vče-raj od 10.25% na 10.50%). Federal Reserve Board, ki je 13. oktobra povišal obrestno me-r° za posojila bankam na 8.5%., 1° je potisnil včeraj na 9.5%. Zadolžnice zvezne vlade prinašajo skoraj rekordne obresti, dvoletne 9.5%, 3.5-letne pa 9-36%. Predsednik Carter je včeraj °bjavil trde ukrepe za okrepitev dolarja in omejevanje inflacije. Federal Reserve Board je po-višal obrestno mero včlanjenim bankam za 1%, največ, kar pomnijo, na 9.5%o, kar je najvišja doslej znana mera. Visoke obre-sti bodo vrnile v ZDA odvišne dolarje iz tujine in tako krepile tečaj dolarja. Premenski prerok Pretežno sončno z naj višjo temperaturo okoli 60 F (16 C). Jasno in nekaj toplejše jutri. Prenekateri se za dogajanja mazgovarjal le državni tajnik C. na borzi ne menijo misleč, da se R. Vance. to njih ne tiče, toda prej ali slej j Ker sta odšla na sestanek z imajo ta dogajanja ,svoj vpliv na | Beginom v New York vodnika celotno narodno gospodarstvo in na življenje nas vseh. , -----o------ Predsedniki pokrajinskih vlad odklonili spremembo ustave Kanade OTTAWA, Kan. — Predsedniki pokrajinskih vlad, •— od 10 pripada samo eden stranki, ki vlada v Ottawi —, so odklonili izraelske delegacije zunanji minister Moshe Dayan in obrambni minister JEzer Weizman. do njunega povratka ne bo pri razgovorih kakih važnejših rešitev. Moskva poslala Seoulu račun po sestrelitvi njegovega letala MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je sestrelila letos 20. vredna, jaz mislim, hodni svet.” AFL-CIO svoji izjavi: “Mi ne maramo za ves za- £a glavno težo na nadzor nad na^zov^-: toda gospodarski zastoj 2. letna konferenca sosesk Cle- plačami, veliko manj pa nad ce- ie slakši in divjajoča inflacija je , veIanda. Začetek ob 9. dopol- __ nami, dobički, obrestmi in vsem slab£a od nadzora! dne. Za prijave in pojasnila kli- drugem. Delavske unije, ki so V o d n i k Carterjevega boja Clair-Superior Coalition dolga leta načelno odklanjale Protl inflaciji Alfred E. Kahn ggx_0646. Sovjeti pošiljajo na Kubo moderno orožje WASHINGTON, D.x,. .nme- nri in cenami kot neugoden in riški obveščevalni viri poročajo, škodljiv delavstvu, so sedaj po- bički ne bcdo urejevani.” da je Sovjetska zveza pretekli zyale k uvedbi takega splošnega j mesec poslala na Kubo od 18 do nadzora, ki bi naj poleg plač in 1 20 MIG-23 letal, ki bi naj bila cen obsegal tudi vse nagrade za sposobna uporabljati tudi tak- strokovno pomoč, najemnine, o-tično jedrsko orožje. _ bresti, dividende in vse druge Na Kubo naj bi v zadnjih me- dohodke ter dobičke. vsak obvezen nadzor nad plača- je k izjavi AFL-CIO dejal: “To Amp- rni in cenami kot in enostavno ni res, da cene in do Novi grobovi Margaret J. Ipavec Zadušnica— Jutri, v Bete k, cb 7.45 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Angelo Drobnič ob 3. ob-lemici njena smrti. Pobuda je uspela— Široka javna akcija za vrnitev Včeraj je po dolgi bolezni Snlskega avtobusa za prevažnje umrla v Mt. Sinai bolnišnici 59 otrok v farno šolo pri Mariji secih poslala Sovjetska zveza, Predsednik AFL-CIO George let stara Mar§aret J' 3 Vnebovzeti, za katero je dal tudi druge vrste novejšega orož- Meany Je ipozval prednika 25371 Zeman Avenue v Euclidu, pobudo g Damijan Kreže, odloč- predlog zvezne vlade za spre- aprila južnokorejsko potniško membo zvezne ustave,' ki bi naj letalo, ko je zašlo nad njeno o-zmanjšal trenja med francosko zemlje pri Murmansku, sedaj in angleško govorečim delom pa je Južni Koreji poslala v zve-dežele. zi s tem račun za $100,000. Predsednik zvezne vlade Tru- | Ta vsota obsega sovjetsko po-deau je izjavil, da je spre- moč 108 potnikom sestreljenega membe, ki jih je predložil, mo- letala in njegovi posadki. Pri goče uzakoniti v zveznem par- napadu sovjetskih lovcev na le-lamentu tudi brez predhodnega talo sta bila dva potnika mrtva, pristanka pokrajin. 10 pa ranjenih. jja, zlasti onega za obrambo pred napadi iz zraka. -----o---- Španski parlament odobril novo ustavo Carterja, naj pozove Kongres l0P *vancic v Fvelethu, Minn., no jQ podprl župnik rev. Victor po volitvah na izredno zaseda-'od koder J« prišla v ZDA leta 'gonič, pomagal voditi nje in mu predloži uzakonitev 1940 in 3e Preje žWela na K 60 pa jo g. Dennis Sušnik je uspela — da- takega obveznega nadzora. %t- v Clevelandu, žena Anthony- nes je za£el avtobus šolske upra- ! Delavski tajnik Ray Marshall ja’ ma14 Ronalda (Wickliffe) in ve Qeveiaricla z°pet voziti otro- MADRID, šp. —Španski par- je v imenu vlade odklonil ob- Donalda (Euclid), 2-krat stara ke y šolo fare Marije Vnebov- lament je pretekli torek odobril vezni nadzor in izjavil, da je R^atl’ sestra Angeline Koroshec 7ete in iz nj3 domov. G. Damjan novo, napredno ustavo, ki utr- Carterjev program pravičen in FDr\ ^ButinaKreže se vsem, ki so pri tem j uje Španijo kot ustavno mo- uravnotežen, da pa narhijo. Prihodnji mesec bo u- CIO ne daje možnosti, da bi se mu AFL- Pda članica KSKJ št. 226%-^ sodelovali in pomagali, pri- Pogreb bo iz Želetovega pogreb- stava predložena v odobritev izkazal. Marshall je odklonil ob- i!eSa za^da na E. 15 St. v so ljudskemu glasovanju. vezni nadzor, ker bi po n j ego- Ml M OLJU BOGATA MEHIKA NADOMESTI SAVDSKO ARABIJO V OSKRBI ZDA! WASHINGTON, D.C. — Ali bi mogla Mehika nadomestiti Savdsko Arabijo kot glavna oskrbovalka ZDA z oljem ali vsaj omejiti odvisnost ZDA od bogate arabske monarhije? Vedno več opazovalcev in poznavalcev položaja je mnenja, da je to možno. To svojo sodbo podpirajo z novimi podatki o oljnem bogastvu Mehike. Pred tremi leti so uradno navajali, da znašajo mehiške rezerve olja v zemlji 5.8 bilijonov sodov. Pretekli mesec je predsednik Mehike Jose Lopez Portillo objavil, da znašajo “dokazane” rezerve olja v Mehiki 20 bilijonov sodov, da pa je možnih 200 bilijonov sodov. • Možnost tako ogromnih nahajališč olja tako blizu na jugu ZDA je razumljivo vzbudila ogromno zanimanje v ZDA, ki so navezane na velik uvoz olja iz tujine, trenutno v prvi vrsti iz Savdske Arabije, Irana in Nigerije, v manjši meri iz Venezuele. Povečano črpanje olja v Mehiki, ki ni članica OPEČ (Zveze izvoznic olja), bi po- večalo ponudbo olja na svetovnem trgu in s tem tiščalo navzdol njegovo ceno. Države OPEČ bi bile prisiljene o-mejiti svojo produkcijo, da ne bi prevelika ponudba stvarno potisnila ceno olja navzdol. Omejitev bi vodila verjetno do kršenja dogovorov in do posebnih popustov pri ceni olja v državah, ki bi hotele prodati tega nad njim določeno količino. Mehiško olje bi bilo lahko do $4 pri sodu cenejše od o-nega s Srednjega vzhoda zaradi krajše poti in bi njegov nakup letno mogel prihraniti ZDA do 12 bilijonov dolarjev. Zanimivo je, da se zavzemajo za večje dobave olja iz Mehike ZDA krogi, ki sp naklonjeni Izraelu. Ti so leta 1975, ko je Mehika v ZN glasovala za obsodbo “sionizma kot rasizma”, izvajali in propagirali bojkot Mehike v tujskem prometu. Sedaj vidijo v Mehiki možnost zmanjšanja arabskega vpliva na ZDA z ozirom na položaj Izraela. Mehika bi po njihovo mogla nadomestiti “ p o s eben položaj”, ki ga zavzema sedaj v odnosu do ZDA Savdska A-rabija. Savdska Arabija je kljub navidezni trdnosti po sodbi prenekaterih opazovalcev notranje šibka in nezanesljiva zaradi trenj in sporov v sami vladarski hiši s stotinami princev in sorodniških rodbin, pa tudi zaradi socialne in gospodarske nerazvitosti. Mehika ima za enkrat le 20 bilijonov preverjenih rezerv olja, četudi bi bile te povečane v prihodnjih letih, Mehika vendar ne bi mogla pre vzeti vloge Savdske Arabije pri oskrbi ZDA z oljem, ker je potreben čas za ugotovitev nahajališč in nato za njihovo izkoriščanje. V Mehiki črpajo sedaj povprečno 1.4 milijone sodov olja dnevno in računajo, da bodo to količino povečali do leta 1980 na 2.25 milijona in morda na 4 milijone sredi prihodnjega desetletja. ZDA uvažajo sedaj dnevno blizu 8 milijonov sodov olja. Savdska nahajališča olja so razvita in pripravljena za izkoriščanje. V potrebi bi naglo mogla povečati črpanje na 14 milijonov sodov dnevno, saj so ga že črpali dnevno preko 10 milijonov. Sedaj ga načrpajo dnevno le 7.2 milijona sodov, ker ga je na svetovnem trgu več kot dovolj. Sposobnost Savdske Arabije črpanje olja naglo povečati ali pa zmanjšati daje tej možnost nadzora nad svetovnim trgom olja in s tem odločilni vpliv na njegovo ceno. To je lani in letos tudi stvarno dokazala. ZDA .se zavedajo važnosti Savdske Arabije, zato bodo brez dvoma ohranile “posebne odnose” z njo tudi tedaj, če bi dognale, da ima Mehika veliko večja nahajališča olja. kot je zdaj znano, in bi imele zagotovilo, da bo to olje varno in brez motenja pritekalo v ZDA. Prevelika navezanost ZDA na olje iz Mehike bi ne vplivala dobro na odnose med sosedama, ki so bili v zadnjega pol stoletja podvrženi naglim, često neugodnim spremembam. beto ob 8.15, v cerkev sv. Viljema ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Frank Klemenčič j Preteklo nedeljo, 29. X., je ! nenadno umrl v Huron Road j bolnišnici 60 let stari Frank JKlemencic, mož Katherine, oče j Franka in Richarda, stari oče, ! brat pok. Pauline Musar, pok. I Josepha in pok. Louisa Klemd-(cica, Tonyja Klemenčiča, Rose Bizily in Mary Dolence (s kate-irp sta bila dvojčka). Zaposlen je bil pri mestu Clevelandu kot nočni čuvaj v Wildwood parku, bil član KSKJ št. 169. Pogreb bo 'jutri, v petek ob 9.30 iz Grdino-[vega pogrebnega zavoda na i Lake Shore Blvd. na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh. Mary Knific Pretekli torek je nenadno umrla v Euclid General bolnišnici 74 let stara Mary Knific, dolgoletna stanovalka srčno zahvaljuje. K molitvi— Članstvo Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno jutri, v petek, ob 8. zvečer v Zel etc v pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Margaret Ipavec, v soboto pa k njenemu pogrebu. grebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob 1.15 popoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Lottie Muzinski Včeraj, 1. novembra, je umrla v Lake County Memorial West bolnišnici po dolgi bolezni 83 let stara Lottie (Wladystowa) Muzynski s 644 Dickerson Road, Willowick, rojena v Clevelandu, kjer je živela na Payne Avenue, dokler se m pred 2 leti preselila k hčeri v Willowick, vdova po Stanleyju, umrlem leta 1971, mati pok. Mary Andrews, Josephine Hendrickson (Kalif.), Ed-warda (Brooklyn, O.), Josepha Myles (Parma, O.) in Florence Reynolds (Willowick), 12-krat Euclida, stara in 24-krat prastara mati, vdova po leta 1969 umrlem možu sestra Katherine Murzynski, Franku, mati Franka in Mrs. Sadie, Matta in pok. Steva. Po-Nick (Eileen) Gatozzi, 3-krat greh bo v soboto ob 7.45 iz Žele-stara mati, sestra Johna Dor.ata tovega pogrebnega zavoda na (Kalif.) pok. Slave, Frančiške E. 152 St., v cerkev sv. Marije in Eve (vsi v Jug.). Bila je čla- Magdalene na Vine St. ob 8.30, niča SŽZ m Kluba slovenskih nato pa na pokopališče Svetega upokojencev v Euclidu. Pogreb Križa. Na mrtvaški oder bo po-bo v soboto iz Grdinovega po- ložena nocoj ob sedmih. Ameriška Domovina Fw rkfw •? »AIC- T, -* — MO Al I maaStuSanao y 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Jame* V. Debevec — Owner, Publisher i'ublished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 160 Thursday, Nov. 2, 1978 29, oktober 1918, začetek nove dobe v življenju slovenskega naroda Naši predniki so se začeli naseljevati v današnjo Slo-venijo po letu 568, ko so od tam odšli v Italijo Langobai-di. V naslednjih treh desetetjih so naši predniki že bili naseljeni na zahodu do roba Furlanske nižine, do izvirov reke Drave, na severovzhodu do Aniže in delno celo do Travne na današnjem Bavarskem, na severu do Donave, na vzhodu v delu'Spodnje Panonije. Od Samove smrti 1. 658 pa do povezave z Bavarci v času kneza Boruta sredi naslednjega stoletja je bila slovenska Karantanija, samostojna, svobodna država, po letu 745 pa delno odvisna od Bavarcev in nato od Frankov, ki so postali gospodarji Karantanije. Po zlomu upora Ljudevita Posavskega, ki so se mu pridružili tudi Slovenci, so izgubili karantanski Slovenci kneze svojega rodu, nadomestili so jih frankovski, kasneje nemški. Nekaj desetletij potem je nastala nova slovenska država v Spodnji Panoniji pod knezom Pribmom, po rodu Slovakom, in njegovim sinom in naslednikom Kocljem. Okoli 1. 874 je ta slovenska država propadla, ko je Kocelj zašel v spor z Nemci, ker je sprejel v svojo državo sv. Cirila in Metoda. Karantanski Slovenci so še dalje vmeščevali svoje kneze na Gosposvetskem polju, četudi so ti bili tujega rodu. panonski Slovenci pa so prišli pod oblast Madžarov, divjega azijskega ljudstva, ki se je naselilo v Srednjem Podonavju na povabilo frankovskega kralja Arnulfa leta 896. ... ! • ^ Ono slovensko ozemje, ki je ostalo v okviru, frankovske (nemške) države, je bilo postopno razdeljeno v deželo Koroško, Štajersko, Kranjsko, Trst in Goriško. Habsburški rod, ki 'je začel izgrajevati svojo posest in vlado v Avstriji in slovenskih deželah po porazu in smrti češkega kralja Premisla Otokarja II. leta 1278, je do leta 1500 združil pod svojo vlado vse slovenske dežele z izjemo nekdanje slovenske Panonije, ki je ostala pod vlado Madžarov. Ko so Habsburžani zavladali tudi na Madžarskem po letu 1526, je bilo skoraj celotno slovensko ozemlje združeno pod njihovo vlado, vendar razdelieno med dežele v sestavu rimsko-nemške države, ter med Madžarsko. Pri tem je v bistvu ostalo vse do 29. oktobra 1918. S tem dnem nastopi v slovenski preteklosti nova doba, katero so pripravljali slovenski narodni budniki nad eno stoletje pod vplivom klej francoske revolucije in nemške romantike. V letu “pomladi avstrijskih narodov” 1848 so Slovenci sestavili in obiavili svoj prvi narodni politični program, v okviru svojega narodnega prebujenja. Zahtevali 'so združitev vsega slovenskega narodnega, ozemlja.v slovensko kraljestvo s slovenskim državnim jezikom in slovenskim vseučiliščem v Ljubljani. Zedinjena Slovenija predstavlja “ožji” slovenski narodni program leta^l848, povezava te s slovenskimi narodi, na jugu na “širšega”. Za zadnjega so se vnemali predvsem štajerski in koroški Slovenci. Zedinjena Slovenija je bila po letu 1848 klic in cilj slovenskih narodnjakov, posebno močan ie bil ta klic v dobi taborov v letih 1868-1872. V sledeči dobi je pod pritiskom Dunaja slovensko narodno politično delovanje bilo močno. omejeno in to ostalo stvarno do konca preteklega stoletia. V začetku sedanjega je oživelo in rastlo iz leta v leto. Močno pobudo mu je dala priključitev Bosne in Hercegovine leta 1909, nato pa balkanske vojne 1912-1913, v katerih je bilo nekdaj mogočno turško cesarstvo skoraj popolnoma potisnjeno iz Evrope. Zmage slovanskih držav Balkana nad Turki so budile ponos in navdušenje med Slovenci, Hrvati in Srbi v habsburški državi. Ti so postali oogumneiši v sestavljanju lastnih političnih načrtov za bodočnost in pri zahtevah po njihovi uresničitvi. Obsežna habsburška monarhija je bila razdeljena v Avstrijo, kjer so imeli vso besedo avstrijski Nemci in tlačili njene slovanske narode, ter v Madžarsko, kjer so imeli vso oblast Madžari in zahtevali pokornost od’vseh drugih narodov, ki so živeli v mejah krone sv. Štefana. Južni Slovani so predvsem na prizadevanje dr. Šušteršiča. političnega vodnika Slovencev na Kranjskem, začeli zahtevati razdelitev Habsburške monarhije v tri države, južni Slovani v Avstriji in Madžarski naj bi dobili svojo lastno državo — Jugoslavijo. Za tako novo ureditev — imenujemo jo trializem — naj bi bil prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, ki so upali, da bo skoraj nasledil starega cesarja Franca-Jožefa. ■ / Ko je bil nadvojvoda Franc Ferdinand 28. junija 1914 v Sarajevu ubit, so se čutili zagovorniki trializma hudo prizadeti, v tem političnem umoru so videli neposreden udarec proti samim sebi in svojim načrtom. (Konec sledi) Mami na grob za Vernih duš dan Bil je fantiček. Kodrolas, nekako med devetim in desetim letom svoje starosti. Redno je zahajal na pokopališče k grobu svoje pokojne mame. Oblaki so zasenčili modro nebo. Veter se je pritajeno privlekel od Bog ve kod. Njegova moč je naraščala in odpadajoče jesensko listje se je lovilo po zraku in sedalo po božji naravi. Fantiček je polagal šop poljskih cvetlic in poltiho deklamiral verz za verzom: Hej oblaček, čuj, pošto j, da popeljem se s teboj, da pokažeš pot mi tja, kjer je moja mamica. Žalostno je zdaj pri nas, Bolj in bolj mi je dolgčas. Kdo z menoj naj se igra, ko ni mame več doma. Se oblaček ]e zrosil, dečka dežek je oblil; ali pa bile solze so njegove mamice. Maks Simončič ------o------ Dragi Francelj, iskrene čestitke in še mnogo let zdravega življenja! L. G. ------o------ lasem mid - kaj ha.». NEW YORK,Ivy. 7- Kar nekam tri tedne je, ko se mi je pisanje kronike njujorške slovenske srenje in njene fare sv. Cirila na Osmi malce zataknilo. Ob koncu septembra, napoveda-joč prešernost in bogatost našega življenja v oktobru, sem se predal jesenski sanjavosti, videč prešernost barv in obilnost sadov, predno nas obišče zima. In moja napoved za prvo polovico oktobra je bila hudo ura-jčunana. Za prvo nedeljo sem napovedoval, da se bodo na ta ;dan vrnili s počitnic naši “holi-'nejmovci” in da bo s tem pri 'slovenskem njujorškem Sv. Ci-i rilu spet ena lepa nedelja. Pa !sem se motil. No ja, nič hude-'ga! 2e stari Latinci, ki so bili menda kar modrejši ■—- pa tudi samo do gotovega časa •— od nas, so dejali: Motiti se, je človeško. In zato ne sme nihče od ivas zameriti ubogemu njujor-škemu slovenskemu kroničarju, če se včasih zmoti. Na prvo oktobrsko nedeljo se njujorški slovenski “hoiinej-movci” še niso vsi vrnili s počitnic. Bolje rečeno: še niso bili razpoloženi za redno obiskovanje domače cerkvice in se udeleževati skromnega življenja v-okviru farnega društva Naj sv. Imena. Pravim: skromnega življenja. Dejstvo je, da ta naša posebna, ožja farna skupnost ne pozna delovanja v širšem farnem merilu, seveda še manj pa v srenj ski izmeri. Vendar, če pridejo enkrat na mesec skupaj, na prvo nedeljo v mesecu, in zlasti, če pridejo polnoštevilno, napravijo osmo mašo lepo, ne Franc israilk -sedemdesetletnik MILWAUKEE Wis. — Starati se ni prijetno, vendar je to edini doslej znan način, da bi dolgo živel. Pred mnogimi leti je bil 50-letnik že vpisan v razred starostnikov, danes pa trdijo, da se s 70 leti šele začne življenje. Torej lepa tolažba in po-drav zavednemu slovenskemu katoličanu in štarejskemu rojaku Francu Merniku, ki je preteklo sredo, 25. oktobra 1978, dočakal in praznoval 70-letnico rojstva in življenja. Visoki življenjski praznik je rojak Franc Mernik slavil v. y svojem prijaznem domu z lju- samo, ker je udeležba lepša pit beznivo ženo Mary in v krogu tej maši, ampak tudi zato, ker s svojih prijateljev in znancev, svojo udeležbo to mašo poslove-Poveselil se je tega dogodka tu- nijo, sicer je že kar angleška, di v Triglavskem parku med In holinejmovci , ce že druge-člani in članicami društva Tri- ga ne kot posebna skupnost, ne glav. Jubilant Franc Mernik se napravijo, nam dajo s svojo je rodil 25. oktobra 1908 v Šoštanju pri Velenju. Izučen ključavničar se je takoj po odsluže-nju jugoslovanskega vojaškega roka leta 1934 v Zaječaru, ko se je vrnil v svoj rojstni Šoštanj, prvomesečno nedeljo, vsaj devetkrat na leto pravega slovenskega sv. Cirila na Osmi'v New Yorku. Na takšno nedeljo nimamo samo ene slovenske maše, ampak kar dve: ob osmih in zagledal v zalo Borovničanko . desetih. Pa tako lahko podoživ-Marijo Kraševec. Vzljubila sta {ijamo lepe stare čase na sloven-se in po takratni lepi navadi j ski Osmi, ko sta bili naši skup-sta se v farni šoštanjski cerkvi inosti, farna in srenjska,- števil-leta 1937 tudi poročila. V drugi [nejši in zategadelj tudi rnočnej-svetovni vojni in revoluciji tudi^ši in dejavnejši. Slovensko iz-njima ni bilo prizanešeno in sta jživljanje je bilo kar na dveh se morala zateči leta 1947 v Ce-koncih srenje, na Osmi pri ov. lovec v Avstriji. Kot dober kiju- (Cirilu in v Brooklynu, v Ridge- čavničarski mojster je dobil |woodu v Slovenskem domu na ^ upam, uu uuuu tam takoj zaposlitev. j Irving Aveniji. In zdaj nam je prosvetni uri, Leta 1951 sta prišla v Ameri-j ostala samo še Osma s Slovenko, v Lorain, Ohio. Tam sta na- skim sv. Cirilom. Pa se mi vča- kuo jt, xiicu ^ , šla prijateljsko pomoč rojakov ^sih zdi, posebno pri prvi nedelj- .n kateremu ni božansko T\/n 1 •_ • T „ Z „ Tolj"« /~»c-w-i i i TIP nr.rpH tl 1 Hi Tiri _ . -..v. Matije Mlakarja in Jožeta Tom- 'ski osmi, in ne poredko tudi pri ko -0 sliši?! -i • • i _ A fi mncri o ocv tofJWi _ / . seta. Po zaslugi milwauške ro- drugi, deseti maši, da se tega jakinje Mary Sabarič sta Frank premalo zavedamo. in Mary prišla v Milwaukee, | Tudi na prvo oktobrsko nede- je bila p0SVečena očaku Trigla- kjer še danes živita. V Milwau- Ijo je bilo iz tega vidika lepo. najvišjemu planinskemu keeju sta takoj pristopila k slo- Dve slovenski maši smo le imeli vrhu na Slovenskem in hkrati venski fari Sv. Janeza in cer- in s tem smo poudarili, da smo na jugoslovanskem. Z razsvet-kvenemu pevskemu zboru, kjer še zmeraj živeča slovenska fara ijenstVOm .na naših tleh je dru-pojeta še danes. Pristopila sta v velikem New Yorku. Še pri- ^ prvič —^ čujemo, da smo še tu, da vsi še ° tudi k slovenskemu društvu Triglav, kjer neumorno sodelujeta pri vseh društvenih prireditvah. Slavljenec Franc je bil dolgo vrsto let društveni blagajnik, zdaj pa je bil izvoljen v nadzorni odbor. Zaposlen je bil v podjetju Milwaukee Parts Corn vse do leta 1976, ko je stopil v razred pezionistov. S svojo ženo sta dolgo vrsto let življenja v Ameriki sanjala o svoji rojstni domovini, zato sta jo tudi že parkrat obiskala. Jubilant, 70-letni Franc Mernik uživa življenje v svojem lepem domu v Vstopnice je imel že pripravljene, a nihče jih ni vzel, da bi jih prodajal. Meni jih je po te-stanku kar vsilil 100 in četrtino sem jih že razprodal. Vse preveč se prepuščamo usodi in naključju dneva in zares ne vem, kdo gre med nami na kolena s krtačo v roki. Na drugo oktobrsko nedeljo, s prvo veroučno uro, je bila u~ deležba tudi še kar polovična. Vem, težko je priti k naši cerkvici eno uro pred mašo, a brez mladostnega žrtvovanja in zagret j a bodo naši mladi težko kljubovali valovom drugih smeri, sovražnim narodnemu čutenju in narodni zavesti. Šibko je upanje na četrto generacijo. Narodni pregovor pravi: Ena la- stovka še ne prinaša pomladi. Po tej nedelji nas je v noči od ponedeljka na torek spet o-biskala smrt in je iz naše sredine iztrgala f a r a n a-srenjčana Louisa Shagarja (Žagarja)), ki je bil doma iz Drage na Kočevskem, sicer čisto slovenskega rodu, a sprva, ko je prišel v A-meriko, hkrati tudi ‘kočevskega čutenja. Tu je poročil Marijo Burgarjevo, nečakinjo Antona Burgarja, ki je bil med glavnimi ustanovitelji fare sv. Cirila na Osmi, in poleg Češarka in Saksarja eden naj podjetnejših med prvimi njujorškimi Slovenci. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: Ernest in Jean. Oba tu rojena, nikdar nista videla slovenske zemlje, katero pa dobro poznat^, zlasti Ernest, govorita slovensko, kot da sta se rodila na Slovenskem. Loj z je poročil Slovenko, trdne narodne rodovine in volje, in sad zakona sta dva slovenska sadeža na tujem. V sredo popoldne in zvečer sem v pogrebni žali Morgen v Ridgewoodu, na istem mestu, kjer je pred leti ležal moj svak Matija, srečal Lojzevo sorodstvo, dve sestri in brata ter njih otroke, in ugotavljal, kot v primeru svoje sestre, kako je prešla kri In duša na drugo plat. ki ni več slovenska. Pa zamaknil sem se v lepe otroke njegove hčerke Jean in na duši mi je bilo težko, sila težko ... začutil sem, kako nam kri vodeni in kako narodno čutenje plahni. V četrtek smo Loj za pokopali po vstajenj ski maši, ki jo je v pogrebni žali daroval oče Richard, a na predvečer pogreba je tam opravil čisto slovensko molitev. V prvih dveh oktobrskih nedeljah in s smrtjo Loj za Žagarja je naše življenje malce oslabelo. Prišla je tretja s prosvetno uro, pa nam je dala spet lepši d^n pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi. Našo domačo cerkvico smo kar čedno posedli pri deseti slovenski maši in prav tako dvoranico po njej. Sicer ni bila zasedena kot na septembersko; manjkale so tokrat naše “old-tajmarce”, članice Ženske zveze. Upam, da bodo prišle k neki bo posvečena slovenski pesmi. In kdo je med nami, ki je ne poje, v srcu, Oktobrska prosvetna ura je imela po vsebini dva dela. Prva protestantizmom, zapijuskal po stoletjih nov val nismo čisto zgubili narodnega ; siovenske narodne zavesti, ki je utripa v svojem srcu in ožilju. j^a v tekmo z nemštvom tudi s Polovična je bila udeležba na- |p0}aodi na n'aše gore, s katerimi ših “holinejmovcev” in na se-jse je doslej tujec ponašal, kot stanku ni bilo nobenega poseb- lda so njegova last. nega govornika. Le župnik oče Rihard nas je prosil, da bi prijeli za delo organiziranja letos Letos na Slovenskem proslavljajo 200-letnico slovenskega po- Franklinu, kjer gnoji zemljo na |izvedlo in tako bo treba nekam vrtu, da bo spomladi užival j pohiteti v teh treh vonj duhtečih rož. tednih. Roda na Triglav in njegovega nje vinske farne trgatve, ki bo !zavzetja v. hribolazništvu. Prav prvič v Ridgewoodu v soboto,da se tega dogodka tudi mi. 11. novembra, zvečer v dvorani na tujem spomnimo, ker je eno Masonskega templja na vogalu ’pomembnih dejanj, ki so osve-Forest Avenue in Summerfield g^eno in kulturno dvigali naše Street, tam, koder je bil v mn- ]jucistvo, ko se je začelo obliko-ju uspeli farni dan. Vendar vab v zavesten narod, zaveda-kljub temu se ni nič določenega j0g se svojega poslanstva, ki ga je že dosegel s kulturnim Pre-preostalih gernovim pesniškim vrhom. I (Dalie na 3. strani; MEDDRUŠTVENI PRIPRAVLJALNI ODBOR vabi vse Slovence in Slovenke iz Clevelanda in okolice na Skupno proslavo 60-letnice 29. oktobra 1918, i -usmrn* ki jo v spomin proglasitve slovenske besede in ustanovitve prve slovenske narodne vlade v Ljubljani prirejajo združena slovenska društva in ustanove. Skupna proslava bo v nedeljo, 5. novembra 1978, ob tretji uri popoldan v veliki dvorani šole sv. Vida na Glass Ave. SPORED SKUPNE PROSLAVE; 1. Ameriška in slovenska himna. 2. Slike slovenske domovine in zgodovine. 3. Mladinski zbor (Slovenka sem, Jaz pa pojdem na Gorenjsko), 4. Slove7iska telovadna zveza (simbolična vaja z zastavicami). 5. Slovenska šola Marije Vnebovzete (zborna deklamacija pesmi Mirka Kunčiča: Kje smo doma). 6. Mladi harmonika.rji (dve narodni). 7. Slovenska šola sv. Vida — Musi Pogačnik (Oton Župančič: Zemljevid). 8. Plesna skupina Kres (Domovina, simbolični prikaz). 9. Fantje na vasi (Slovenec sem, Triglav moj dom). 10. Dramatsko društvo Lilija (zborna recitacija: France Prešeren — Zdravljica). 11. Govor: (Mate Resman). 12. Pevski zbor Korotan (V Gorenjsko, Bodi zdrava domovina). Vsi vabljeni! — Vstop prost! Slovenska pomlad v Ohicagu CHICAGO, 111. — V jeseni dan, v slovenščini in nato gu smo in slano čutimo skoraj vsak dan, ti pa napišeš takle čuden naslov! -— Ko bi vi bili v soboto, 28. oktobra, v Chicagu v veliki svetoštefanski dvorani, bi mi gotovo pritrdili, da je bil ta večer v Chicagu res pomlad. Tolike mladosti že dolgo ni bilo zbrane na enem kraju kakor ta večer. Ko se je dvignila zavesa, je oko obstrmelo in še star človek se je pomladil, ko ja videl to mladino, vso v narodnih nošah. Mladost in volja do dela, vernerjevo proklamacijo v gleščini. Čudili smo se, kateri j° poznamo. Pred letom dni ^ znala niti besede slovensko. Le' tos je bila na slovenskem študijskem tečaju na Koroškem z bratom Dalyjem in se naučiltl slovensko. Lepo je prebrala slovensko proklamacijo. Vidite-kaj dobrega lahko stori slovenska družba in takle tečaj. Čestitke, gdč. Naomi! » Zbor “Slovenska pesem” F pod vodstvom dirigenta p- 4r' ponos, da pripadajo veliki slo-j Vendelina Spendova zapel praV venski družini, je kar kipela iz j dobro pesmi: Pevec (A. Foer te mladine. Kdor ima to in tako ,ster), Slovenska pesem (S. Pre^ mladino, ima bodočnost. -mrl), Zabučale gore (narodna 7 Slovenski festival, ki ga vsa- priredbi p. dr. V. Spendova) ko leto prireja ŠARC, zbere vse, Planinska (A. Foerster). Prl kar je slovenskega v Chicagu in klavirju je bila gdč. Rozmanov3 bližnji ter daljni okolici. Nihče j iz Jolieta. se ne more kosati z nastopi te | Slovenska folklorna skupiua organizacije, katera že polnih 28 s pomladkom je podala Dob rolet pošilja po etru slovensko be- jdošlico gostom. Mestni svetnik sedo in pesem, katero slišijo y. Marzulo je v kratkem nag0' premnogi slovenski rojaki. Pro-,voru podal sliko svojega delu- slava je vedno združena s proslavo slove nskega narodnega praznika 29. oktobra 1918, ko je slovenski narod strgal verige velenemške oblasti, katere načrt je bil uničiti vse južne Slovane.. Letošnji Slovenski festival je bil gotovo krona vseh dosedanjih prireditev. Nikjer nismo videli pestrih in kričečih vabil, le slovenska radijska ura je vsako nedeljo vabila na ta-praznik. In pa “Toti Staj ere” je tudi vabii. Udeležba je bila ogromna. Škoda, da “Veržej čani” niso uporabili svojega patenta, da bi pravočasno razširili dvorano. Videli smo rojake iz Jolieta, Mil-waukeeja, Waukegana, iz bližnje in daljne okolice. S častnimi gosti “Fantje na vasi” so se pripeljali še tudi drugi njihovi prijatelji.- Med njimi sem Videl tudi g. Ivana Hauptmana, poznanega pri “Liliji”. Program je pričel pravočasno. Otvoril ga je predsednik ŠARC g. Ludvik Leskovar,*nato je zapel ameriško državno himno g. Vinko Rigler ml., zbor “Slovenska pesem” je pod vodstvom p. Vendelina Spendova odpel slovensko narodno himno. “Gospodična dneva” je bila ljubka Naomi Trinko. V krasni narodni noši je prebrala županovo proklamacijo, ki proglaša dan 29. oktobra za Slovenski1 Sam izhaja iz dobre družiu6’ ima družino in je poudaril, da na dobrih družinah leži bodočnost družbe. Prinesel je pozdra' ve župana Michaela Bilandich3-Nastopili so naši gostje^ ^ Clevelanda. Mnogo smo slišaL pa tudi brali o njih. Navdušen0 so bili pozdravljeni. Hitro so £l osvojili srca. To so fantje, ki £° bili rojeni že v Ameriki, pa iz ljubezni do slovenske pesn)1 osnovali zbor “Fantje na vasij Njihov pevovodja je g. Jane" Sršen. Ti fantje niso doživeli va sovanja na vasi. Le slišali s° njem, a so podali slovensko Pe sem tako fantovsko, kakor bi prišli pravkar iz prelepe Sa° venije. V prvem delu so p°da“ pesmi “Tam dol na ravnem P° lju”, “Kranjčičev Jurij” in ''2a be”. Fini glasovi, imajo odličn0 ga basista, sledijo vsaki kretn.P pevovodje in pa vedo, kaj je P anissimo in fortissimo. PeseP* jim je vrela od srca, je šla srca poslušalcev, ki so jih P° vsaki pesmi nagradili z burnih1 ploskanjem. Letošnji govornik je bil ta.1 nik Lige ameriških Slovene0' inž. Simon Kregar. V kratki stavkih je očrtal razvoj slovenskega hotenja po samostojni državi, ki je doseglo višek 1918 — 29. oktobra —, ko je t>na (Dalje na 3. strani) Klic v Evropo vam da občutek tolikšne bližine in stane tako malo Vi živite v ZDA vse vaše življenje, toda vaši starši so bili rojeni v drugi deželi? Onstran oceana imate sorodnike, ki jih niste nikdar videli? Razen na fotografijah. Zvok njihovih glasov jih bo pripeljal veliko bližje kot pismo. Odkrijte vašo drugo dediščino! Pomagajte vašim staršem, da pojdejo obiskat svoj stari dom. Po telefonu. Je lažje in cenejše, kot mislite. Kličite od postaje do postaje kjerkoli v ZDA (razen na Aljaski ali Havajih) kamorkoli na svetu. Klici preko noči (od 5. pop. do 5. zj.) in v nedeljo so običajno cenejši. Na primer, klic v Italijo ali Belgijo stane le $5.10 in davek. Če kličete v Anglijo, lahko kličete neposredno za samo $3.60 in davek. (Za več informacij za neposredno klicanje poglejte v Call Guide del vašega V/hite Pages Directory). Vaš operator vam bo pomagal in dobil telefonsko številko, ki jo nimate. Vi se še lahko čutite blizu vašim sorodnikom, pa naj bodo še tako daleč od vas. Ohio Bell SLOMŠEK SE JE VRNIL ¥ SVOJO STOLNICO MARIBOR, 7. oktobra: Pri- Preprosta je, skoraj grobo izde-srčna slovesnost v Mariboru, lana, taka pač, kakor so jo mogli Zemeljske ostanke božjega slu- narediti v vojnih letih. V pro-žabnika Antona Martina Slom- štoru poleg cerkve, kamor so jo ska so po 37 letih prenesli iz položili danes popoldne, je ves frančiškanske cerkve v maribor- čas molila skupina vernikov sko stolnico. rožni venec. Eni so prihajali, V družinskem krogu maribor- drugi odhajali, vsak pa se je že-skih vernikov in duhovnikov iz lel dotakniti krste ali pa na njo bližnje okolice so nocoj prenesli položiti rožni venec. Ob pol še-krsto z zemeljskimi ostanki bo- slih so dijaki marioorsicega se-žjega služabnika Antona Mar- menišča krsto prenesli v spremna Slomška iz frančiškanske vodu, ki ga je vodil škoi Grmič, cerkve Matere milosti v kripto v cerkev. Ljudi je bilo kakor prenovljene mariborske stolnice, cb nedeljah. Slovesnost je vodil mariborski , . Aof-kapitularni vikar Vekoslav Samostanski^ predstojnik p. Avguštin je začel maso m v na- Ormič. Slovanska pomlad v Hfeagn (Nadaljevanje s 2. strani) proglašena prva slovenska na- javili na odru. Zapeli so pesmi: rodna vlada. Tudi v angleškem “Mlatiči”,* “Vasovalec”, “Ti podelil je govornik poudaril po- bič, ne lumpaj” in “Ribniška”, men slovenskega n a r o d n ega Še bi jih poslušali, pa sta nasto-praznika. Bil je govor, ki je bil pila Magda Simrayh in Janez na mestu in tudi našel odmev. Bur j ek ter v recitaciji podala Imeli smo govornike z univer- Ivana Cankarja: “Vse blagoslo-zitetno izobrazbo, ki so mlatili, ve Tebi, zemlja slovenska!’, prazno slamo. j Napovedan je bil obiskovalec Poseben prizor je bil: Naši;iz Ribnice. Prišel je s polnim študentje se spominjajo Koro- j košem rajbniške suhe robe in jo ške, ki ga je pripravila ga. Mi-!glasno ponujal ženskam, kate-lena Šoukal. Tonček Leskovar rim so se polomile žlice, kuhal-je v slovenščini in angleščini!nice ter druga suha roba. Sosed povedal, kakšen vtis je na nje-!me je dregnil pod rebra: “Kdo ga napravila slovenska Koroška,je pa ta?” — “Saj slišiš,” sem in rodna domovina staršev —:mu rekel, da je Rajbničan Vr- Pred 37 leti so morali na ukaz govoru orisal svetniški lik veh-ftemških zasedbenih oblasti iz- bega škofa Za njim pa je je Prazniti škofovsko grobnico na škof G jnc zahvali franciskan-starem mestnem pokopališču in sia družini, ca je '° i ° e sr cd takrat je zemeljske ostanke ^ varovala svete ostanke. Nad-božjega služabnika Antona vse primerno pa je, je dejal da Martina Slomška varovala fran- se sedaj škof vrne v svojo stol , . f ^ ^ K o r\ /vn J Slovenija. Slovensko odlikovanje (Slovenian Award) je bilo letos podeljeno dr. Poldetu Klavžu iz New Yorka. On je bil koordinator med Mohorjevo družbo v Celovcu in med Ligo ameriških Slovencev, ki je izpeljala študentovski slovenski tečaj v Ce- nartma SiomsKa varovaia iran------------~ A ctentovsiu siovensKi tečaj v ve- -iškanska družina pri Materi ^o. Tako bo zaceljena se ena Dr Leskovar nam ga je ■»dosti v Mariboru. Verniki od r“na; i m.m jo ]!°slovcI pr“eSh ff° T _ !praznično razsvetljeno stolnico, Ko so pred praznovanjem 7o0- ^ je blagosiovil škof Gr- letnice mariborske škofije po- ffi. nato pa s0 jo spustiii v Polnoma obnovili notranjščino c,rcbnic0 mariborske stolnice, so uredili ^ Med maŠ0) pri kateri je g-ško. tudi podzemeljske .grobnice v ^ somaševalo ge 21 duhovni-Prezbiteriju. V eno izmed njih 3o položili letos umrlega škofa ftržečnika; cd danes naprej pa kov, je govoril o Slomšku ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru dr. Franček Kramber- ban, po cejlem svejtu znan “To jaz sam vem,” mi je jezno odvrnil. — “To hočem vedeti, kako se piše.” — Pa sem mu le zaupal: “To je Herman Sim- rayh, tam blizu Lemonta. Če hočeš zvedeti, kako je izdelal lično suho robo, ga sam vprašaj.” —-“Ej, saj ga poznam. Le nekam star se mi zdi in siv.” -— Od-Vejš, prišel je prišel na hribe. Majhen'moži-ček je bil naš Peter Gorenc in korajžno je pred mikrofonom odpeval dekletom, pastiricam, zlasti takrat, ko je zvedel, da je v žgance padla ‘suha muha’. Pa je krepko odpel: “Take žgance sama jej!” Za konec je nastopila odrasla folklorna skupina. Zaplesali so prekmurski ples, enega iz Bele Krajine, Primorske in Gorenjske. Kako lepe so narodne noše! Za konec pa je združila vse v eno pesem: Rom-pom-pom, pa še ne gremo domov..., kateri je sledilo domače veselje. Igrala je godba “Tivoli” pod vodstvom Janeza Arka. Kaj pa plačilo za ogromno delo in trud? Kdor je kdaj delal v organizacijah, ve, koliko skrbi in dela je s tem. Plačilo je večkrat nehvaležnost. To sem sam doživel v Mariboru. Mi le občudujemo trud in delo, ki ga vlagajo člani in odborniki ŠARC kluba v izvedbo take prireditve. Vsi, od predsednika dr. Leskovarja in njegove ‘boljše polovi-Corinne, katera menda Nisem vedel - kaj bi... (Nadaljevanje s 2. strani) • Po odprtju ure, ki jo je spet vodil vodnik ure dr. Zdravko i Kalan, je iz zvočnika zadonela pesem Aljaževa: Oj, Triglav moj dom... In kako so prvi Slovenci, pred 200 leti, premagali njegovo mogočnost, nam je razložil Ludvig Burgar ml. Drugi del je začela ga. Marjanca Jenko-Bur-garjeva z recitacijo Župančičeve pesnitve; Naša„ beseda. To pesnitev je pesnik posvetil u-mrlemu dr. Janezu Ev. Kreku, ki je omahnil v prezgodnji grob, še predno je zasijala narodna svoboda, za katero se je v duhovni borbi vsega razdal. 29. oktober 1918 smo s tem počastili, ko se je vrnila po razpadu Avstro-Ogrske svoboda nekdanjega, da, zares davnega knežjega prestola na polju Gospe Svete. Pa začuda velika Karantanija ni nastala. V velikem zamahu navdušenja in želja smo takrat pozabili, da se dom gradi le z delom, naporom in žrtvovanjem, pa tudi s krvjo. In te mi nismo dajali, ampak smo jo prelivali za “očetnjavo avstrijsko”, in smo bili v tistih dneh premaganci in zmagovalci hkrati, kar je imelo težke posledice Za naš slovenski narod. Kakor je g. inž. Kregar v lepem sestavku prikazal to zgodovinsko dogajanje, je vse premalo poudaril, po mojem mnenju, prav to nevšečnost; kako smo že slutili zarjo 29. oktobra in si z njo želeli ožarjenega dne brez oblakov, katere smo na narodno nebo priklicali s svojo nepripravljenostjo. In to veliko napako, ki smo jo sami napravili, zdaj mnogi od Slovencev kaj radi pišejo na rovaš drugih, ki so bili daleč od nas in so se začeli s hrabrostjo boriti za svoj ponos in svobodo, kar je prineslo svobodo tudi nam, ko so oni s svojimi zavezniki zrušili zidove nekdaj močne avstro-ogrske trdnjave. Vodnik ure g. dr, Kalan nam je po tem Kregarjevem zgodovinskem prikazu podal nekaj lepih vtisov, ki jih je prinesel z zadnjega svojega obiska slovenske zemlje pod Triglavom. Kot kroničar bi moral zdajle začeti z četrto nedeljo, ker pa je sila hkrati misijonska s posebnostjo v dvorani, jo bom raje pritisnil k prihodnji, peti okto-berski in tudi o življenju na to nedeljo nekaj povedal, da bo moja kronika še tekla, dokler bo Sv. Ciril na Osmi še poslušal slovensko maševanje, slovensko pesem, besedo in molitev ... Ko pa to utihne, se bo moja kroni ka z Osme skončala ... Tone Osovnik kovanje. Dr. Klavž se je za pri- peš iz Ribnice v Chicago s kros- L y sanjab vacb to mladino za znanje lepo zahvalil in povedal, njo na hrbtu.” Ni mi verieMnaS!0pa Veliko ji pripomore tu-da imajo največ zaslug za vzgo- Herman se je kot Rajbničan do- *di talentirana gdč. Magda Sim-jo naše mladine slovenske so- bro postavil. Njegova krošnja ie Vaip iri zor)et vaie. Po- botne šole. Obkrožili so ga štu- bila skoraj tako visoka kot pol dentje in študentke, se mu za-(stolpa^ naše farne cerkve. So- 50 liudie 2e pred nekaj dnevi so odprli .--- ~ -- -> ----- g-obnico v frančiškanski cerkvi, | D. K. (Družina, 15. okt. 1978) (veseljaki”. Nastopili so Stane |‘luštni’.” Res lepa skupina, v M bi ugotovili, če bo treba krsto ------o------ Simravh. Tone Gaber ml. in kateri je bodočnost slovenstva hvalili . za nj egovo požrtvovalnost in naročili zahvalo tudi Mohorjevi družbi. Daly Trinko mu je nalil kupico iz lepo pisane maj olike in ko je kozarček bil prazen, mu je rekel gladko slovensko: “Na, še enega!” On je bil tisti, ki je na Koroškem tako lepo zapel “N’mav čiez iza-ro”, dasi ni znal slovenske besede. Sedaj jo pa lepo pobira. Zanimiv prizor so bili “Vaški delovali so še v tem prizoru Mihaela Simrayh, Sonja Kučič in Vinko Rigler ml. S pesmijo so še nastopili Rigler ml., Gombač, Herman Simrayh in Daly Trinko. Na oder so prirajali naši najmlajši v slovenski folklorni skupini. Kakih 16 jih je. Vodi jih gdč. Magda Simrayh. Pred tedni mi je rekla: “Pridite po- gledat, boste videli, kako vi-gw v vj. v, ^ ^ pocinkane pločevine še kaj Dopisujte v Ameriško popraviti. Nič ni bila poškodo-j Domovino, sporočajte vse rana, zato so jo od zunaj samo zanimive novice O roja-Kdstili in primerno prepleskali. RjR y svojih naselbinah! Simrayh; -Tone Gaber ml. in kateri je bodočnost slovenstva Danilo Posega. Dobro so ga ‘pih- in organiziranega dela. Ponosni nili’. smo lahko na nje! Nastopili so spet “Fantje na ; Vmes smo videli mladega pa-vasi”. Spet aplavz, ko so; se po- stifja, ki je s culico na polici rayh. Vaje in zopet vaje. navijanje, iskanje . primernih točk itd. Veseli smo, da imamo zbor “Slovenska pesem”, ki ima poleg p. Vendelina se kar dva spretna pevovodja. Če je e-den zadržan, ga nadomesti drugi. Skratka, ves odbor je možganski trust, kjer se kujejo ideje za nastope, ki nas presenečajo. Za konec le to: Vztrajajte! Ves angleško govoreči svet v slovenski okolici ne spravi skupaj, kar premore združena slovenska skupnost pod zvonom fare sv. Štefana. Kako je bilo v nedeljo, 29. oktobra, boste brali v moji koloni enkrat pozneje. TVTi rkn Vesfi h Slovenije Koncert na Bledu V okviru kulturnih prireditev je bil v cerkvici na otoku uspel koncert priznanega orglarja Huberta Berganta. Z njim je nastopila domača koncertna pevka Olga Gracelj, ki sedaj nastopa na odrih angleških gledališč. Moderniziran Brnik Čeprav je preureditev ljubljanskega letališča spremljalo slabo vreme, so končali dela pred predvidenim časom. Tako je bilo letališče 1. septembra nared v novi preobleki, z najdaljšo vzletnopristajalno stezo v Jugoslaviji, z razširjeno letališko zgradbo, sodobnim sprejemom prtljage, boljšimi čistilnimi napravami itd. Zaradi razširitve in povečanja letališča so morali posekati gozd na približno 100 hektarjih. Napredek v Andražu poslopju so pridobili 6 učilnic, dva oddelka otroškega varstva, kuhinjo z jedilnico, za telovadnico pa je zmanjkalo denarja. • Potovanja skupinska in poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov la obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44101 Phone 431-3500 Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGEOBNIH SPOMENIKOV '125 Water too Rd. 401-S£3? 04AU OOL;.. HOUSE FGK SALE Job transfer by owner In prime Euclid area, Newly decorated 3 bedroom split Level. Basement, iy2 baths, wood burning fireplace in family room. Central air and humidifier. New redwood patio. Modern kitchen with dishwasher and disposal, 21/2 car attached garage with electric door opener. Large lot with park like setting. Asking price $92,500, By appt. only. — 692-3121. (160-164) Za šivanje Oseba, skušena v šivanju na električnem šivalnem stroju za izdelavo vinilnih prevlek za žimnice dobi zaposlitev. Kličite 761-1200 od 8.30 do 5. (160-163) Rooms for Rent EAST — Broadway and 55 St. area. 5 rooms and bath up. Adults over 35. $90.00 plus deposit. Call 883-6114. (159-163) 2 Snowtires for Sale 78-14. 4-ply. WITH WHEELS. Used one season. Excellent condition. $40 each or both for $60. Call 361-4088, ask for Jim. (x) FOR RENT 4 rooms - 6005 St. Clair Ave. Call — 431-4094 (159-163) Hišo v najem išče Enostavanjsko hišo z najmanj 5 ali 6 sobami, z ograjenim dvoriščem in garažo. Kličite 486-3282 pred 9. dop. (153-162) E. 215 St. Bungalov s 3 spalnicami, opažen z aluminijem, ves podkleten, s priključeno garažo. UPSON REALTY UMLA' 499 E. 260 SL 72'1-107< Cx) Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 es.ch. Call 361-4088, ask for Jim. (x) For Sale Well kept, 5-5, St. Vitus Parish. 2 new forced-air gas furnaces. New modern electric wiring. Wall to wall carpeting. Must see to appreciate. Call for appointment 391-0988. (157-161) Stanovanje odda;jo Tri neopremljene sobe in kopalnico oddajo odrastlirn, garaža po želji, na E. 71 pri St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po' 4. uri. -(152-161) Help Wanted General Labor Permanent full time openings with growing compan;-. Apply V Andražu v žalski občini je'in person at E. 78 St. •& Aetna gasilsko društvo dobilo prvi ga- silski avtomobil TAM 60 T. Po-j S(153-1S0) lovico denarja za avtomobil, ki -----------------—------- General Machinist Permanent full time i openings with growing company. Apply in person at E. 78 St. Aetna je stal . 270 tisoč din, so zbrali sami krajani. Nova šola v Artičah Tu so dobili septembra novo Hd. šolo. S prizidkom k staremu , (154-161) BREZ DOMA I Hektor Malot “Če ne bova postala nenadoma bogata s pomočjo tvojih staršev,” je smeje se dejal Matija, “bova obogatela polagoma z lastnim delom in to bo še lepše.” Trije dnevi so minili, ne da bi se zgodilo kaj posebnega. Vsaki-krat bo sva se vrnila v hotel, nama je starka dejala: “Nihče ni prišel, nihče ni vpra- V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA-, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA EMANUELA &MSSELL! ki nas je za vedno zapustil dne Z. novembra 1965. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: soproga SILVA sin DR. ROBERT hčerke: •SILVA por. ing. SAVERNIK, ERIKA por. ing. BAJUK, ,ELEONORA, por. Dr. Grunes snaha, zet j e, vnuki in vnukinja ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 2. nov. 1978. seval po Barberinu. Tudi nobenega pisma ni bilo niti za vas; niti’ za Barberina.” . Četrti dan pa mi je prišla nasproti s'pismom v roki. Bil je od-;govor na moje pismo, ki ga je nekdo spisal za mater Barberin, kajti sama ni znala niti brati niti pisati. Sporočala mi je, da je že zvedela o Barberinovi smrti in da je nekaj dni prej dobila od njega pismo, ki mi ga pošilja, ker mi bo morda koristilo, kajti v njem so podatki, ki se tičejo mojih staršev. “Hitro, hitro!” je vzkliknil Matija. “Prečitajva Barberinovo pismo.” S tresočo se roko in s tesnobo .v srcu sem odprl pismo. “Draga žena! V bolnišnici sem in bojim se, el a ne bom več prišel iz nje. Če bi imel nekoliko več moči, bi ti pripovedoval, kako sem zbolel. A zdaj to nima nobenega pomena. Moram ti povedati to, kar 'je bolj važno. Če umrjem, piši v London na naslov: Greth and Galley, Green-square, Lincoln’s Ihh. Tu so tisti, ki jim je naročeno, da poiščejo Remigija. Sporoči jim, da jim moreš samo ti !dati pojasnila o dečku. Skrbeti pa moraš, da ti dajo za to, kar jim boš sporočila, dobro odškodnino. Morajo ti dati toliko, da • boš preskrbljena za starost. Izvedela pa boš, kaj je z Remigi-jem, če pišeš, vrtnarju Acquinu, ki je zdaj zaprt v ječi, ki se imenuje Clichy, v Parizu. Pisma naj ti piše župnik, ker te zadeve ne smeš zaupati nobeni drugi osebi. Ne podvzemi pa ničesar, dokler nisi dobila sporočila, da sem umrl. Sprejmi moj poslednji pozdrav in poljub Tvoj Barberin.” Komaj sem prečital pismo do konca, že se je Matija dvignil in v&selo poskočil. Helena Jože t 4. februarja 1970 t 7. julija 1974 Na praznik Vernih duš se še posebej spomnimo svojih dragih pokojnih staršev. V trajnem, lepem spominu Vaju imamo hčere: Ivanka Sodnik; Marinka Skubitz; Milena Stropnik; sin: Jože, naše družine in ostali sorodniki. Willcrnghby Hills, Ohio, Gilbert, Minnesota, 2. novembra 1978 OTROCI IN DRUŽINA ANTHONYJA L. LUBE se želijo zahvaliti številnim sorodnikom in prijateljem za njihove kartice in cvetje. Naj počiva v miru! Mary Fortune Judith Lube Anthony T. Lube Cleveland, Ohio, 2. novembra 1978 Ali ste pripravlfeni na to? Temperatura sedaj lahko pade vsak čas. Zato je sedaj čas za pregled Vaše plinske ogrevne peči. Tak pregled vzame samo nekaj minut, zagotovi pa Vam toploto, kadar jo boste potrebovali. Če imate ogrevni sistem na forsirani topli zrak, morate najprej namestiti nov filter. Čisti filter omogoča vaši peči vrhunsko zmogljivost Prepričajte se, če gori vžigalna lučka. Če je bila ugasnjena tekom poletja, pokličite strokovnjaka za kurjavo, ali pa, če jo vžgete sami, pazljivo sledite vžigalnemu navodilu na vašem ogrevu. Ne poskušajte vžgati lučke, dokler niste sigurni, da poznate postopek. N ato: da ugotovite, ali vaš ogrev dela pravilno, obrnite termostat navzgor, dokler ne slišite tisti znani “klik’’. Počakajte nekaj minut, potem preglejte registre v vsaki sobi, če prihaja iz njih toplota. Zapomnite si: učinkovit ogrevni sistem vam to zimo lahko prihrani pri naravnem plinu in denarju. Če imate katerikoli problem, kličite vašega ogrevnega podjetnika. Ne čakajte do prvega znaka zime, .ker boste takrat morali čakati na servis. In mi ne maramo, da bi vas zasačil mraz. IM11ASTOKIO m£ mmp&m fcPABT OF THE CONSOLIDATED NATURAL GAS SYSTEM Ths Suatsfoarse Peopto “Pojdiva v London! nil., , ! . .. Bil sem tako presenečen nad vsebino pisma, da sem začudeno gledal Matija, ne da bi razumel, kaj govori. “Ker te iščejo Angleži, kakor je razvidno iz Barberinovega pisma, so gotovo tudi tvoji starši Angleži.” “Toda...” “Ali nisi zadovoljen, da si Anglež?” “Ljubše bi mi bilo, da bi bil iste narodnosti kakor Lizika in ostali otroci.” “Meni pa bi bilo ljubše, če bi bil Italijan.” “Če sem Anglež, tedaj sta gospa Milligan in Artur moja rojaka.” “Kako, če si Anglež? O tem vendar ni nobenega dvoma. Če bi bili tvoji starši Francozi, bi gotovo ne naročili angleškim pravnikom, da te iščejo v Franciji. Ker pa si Anglež, morava iti v Angijo. Tako boš najlaže dospel do svojih staršev.” “Kaj pa, če bi pisal na naslov, ki je naveden v pismu?” je vzklik- “Čemu neki? Mnogo laže se znam še dobro govoriti. Boš že je mogoče sporazumeti ustno videl. Vendar ti moram prizna-j kakor pa pismeno. Ko sva dos- ti, da si ne želim oditi s teboj pela v Pariz, sva imela sedem- samo zato, da bi ti pomagal, am-najst frankov, tukaj sva zaslu-. pak imam še drug vzrok. žila vsega skupaj štiri in tride-. set frankov, porabila pa sva jih pšem. Ostane nama torej tri in štirideset frankov, to je več kot dovolj, da moreva dospeti v Ibndon. Peš bova šla v Boulogne, tu pa se vkrcava na ladjo, ki naju odpelje v London.” “Si bil že kdaj v Londonu?” “Dobro veš, da ne. V cirkusu Gassot sem spoznal dva glumača, ki sta bila Angleža. Večkrat sta mi pripovedovala o Londonu. Naučila sta me tudi precej angleških besed, tako da smo se mogli pogovarjati, ne da bi nas mogla razumeti gospa Gassot, ki je bila strašno radovedna. Zmerjali smo jo po angleško in se norčevali iz nje, pa se ni mogla jeziti, ker nas ni razumela. Odvedel te bom torej v London.” “Tudi mene je Vitalis naučil nekoliko tega jezika.” “Kateri?” “Če bi te tvoji starši prišli iskat v Pariz, je prav lahko mogoče, da bi me ne hoteli odvesti s seboj. Če pa bom že v Londonu, me ne bodo poslali nazaj v Francijo.” Ta domneva se mi je zdela žaljiva za moje starše, vendar pa ni bila izključena. Če pa je bila le malenkostno verjetna, je nisem r smel 'omalovaževati in zato je bilo popolnoma prav, da sem sprejel Matijev predlog, da odpotujeva skupaj v London. “Pojdiva torej,” sem mu dejal. “Prav.” V nekaj minutah sva končala s pripravami in odšla po stopnicah. Ko naju je gospodinja zagledala pripravljena na pot, je začela vzklikati: “Ali mladi gospodič ne bo čakal svojih staršev? To bi bilo dobro ste bili oskrbovani.” Vsa njena zgovornost pa naju ni mogla zadržati. Plačal sem starki stanarino in odšel za Matijem in Kapijem. “Ali mi nočete pustiti svojega naslova?” mi je zaklicala starka. ko sem že odhajal. Res bi bilo pametno, da ji za vsak primer pustim naslov. Vr- ! nil sem se in ga napisal v njen0 ’ knjigo. i “V London!” je vzkliknil3, ' “Dva mlada dečka sama v L°n' j donu! Sama po cesti in po m°r' ju!” Preden sva krenila proti me' stu Boulogne, sva se še poslovil3 ud očeta Acquina. (DaJje prihodmičl R&D SAUSAGE COMPANY 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST. 692-1832 “Zelo verjetno pa si v treh mnogo pametneje. Vaši starši bi letih skoraj vse pozabil. Jaz pa tukaj tudi lahko videli, kako V CLEVELANDU IN OKOLICI Kadar kupujete ali prodajate hišo, zgradbo ali zemljišče, se obrnite z zaupanjem za strokovno in najboljšo postrežbo na Vašega rojaka realtora ANTONA MATICA — hišni telefon 531-6787 Če kličite CAMEO REALTY, 261-3900, vprašajte vedno za Antona.