Poštnina plaćan« r jokuniml Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 45 NOVO MESTO, 10. NOVEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAKO SOBOTO ObCIlISkI IfUdSkl OđbOrl v novomeškem okraju Okrajni ljudski odbor Novo mesto je svoječasno že izdelal predlog, o katerem smo pisali tudi v našem listu, da bi se namreč sedanjih 40 krajevnih odborov združilo v 27 občinskih ljudskih odborov. Ker pa je treba pri bodočih teritorialnih edinicah upoštevati predvsem njihovo gospodarsko moč, naj bodo bodoče občine v finančnem pogledu popolnoma samostojne, se pravi: poslovati bodo morale na gospodarskem računu iz lastnih dohodkov, se je pokazalo, da so nekateri po prejšnjem predlogu predvideni občinski odbori še vedno prešibki. Okrajni ljudski odbor je predlog za združitve ponovno pretresal skupno z odborniki krajevnih odborov, s predstavniki množičnih organizacij in z volivci ter prišel do zaključka, da bi bilo v okraju po združitvi le 15 ali morda kvečjemu 18 občinskih odborov. Bodoči občinski odbori, za katere je predlog dokončno že osvojen, bi bili: Občina Brusnice bo obsegala področje sedanjega krajevnega odbora Ga-brje, Brusnice in del KLO Smolenja vas. Skupna površina 2317 ha z 2125 prebivalci. Občina Dol. Toplice obsega področje krajevnih ljudskih odborov Dol. Toplice in Podturen s površino 10.634 ha in 2.267 prebivalci. Občina Dvor obsega področje krajevnih odborov Dvor in Ajdovec. Skupna površina zemlje 6382 ha in 2017 prebivalcev. Občina Hlnje bo obsegala v celoti krajevni odbor Sela—Hinje in Ratje. Skupna površina 4782 ha in 1608 prebivalcev. Občina Mirna peč obsega v celoti sedanje krajevne odbore Mirna peč, St. Jurij, Globodol in del Karteljevega. Skupna površina zemlje 5230 ha in 2982 prebivalcev. Občina Novo mesto obsega MLO Novo mesto, del KLO Smolenja vas, del KLO Smihel in del KLO Ločna. Skupna površina zemlje 2154 ha in 7170 prebivalcev. Občina Orehovica obsega v celoti sedanji KLO Orehovica, del KLO Gradišče in del KLO Šmarje. Površina zemlje 1900 ha in 1262 prebivalcev. Občina Prečna—Ločna s sedežem v Bršljinu obsega sedanji KLO Prečna, Ločna, Kamence, del KLO Karteljevo in del KLO Straža. Površina je 3139 ha z 2236 prebivalci. Občina Teška vođa. Sem bi spadale vasi sedanjih KLO Stopiče, Podgrad in Dolž. 2elja prebivalcev KLO Podgrad in Dolža je, da bi se občina imenovala Teška voda in da bi bil tam tudi sedež nove občine in ne v Stopičah. Skupne površine bo imela* 6993 ha in 3377 prebivalcev. Občina Straža obsega teritorij sedanjega krajevnega odbora. Ima 2654 ha površine in 2027 prebivalcev. Občina Škocjan obsega KLO Sko-cjan, Dobrava, Zagrad in del KLO Zbure. Ima 4781 ha zemlje in 2946 prebivalcev. Občina S mar je ta obsega sedanji KLO Smarjeta, Šmarješke toplice in del KLO Zbure. Skupna površina zemlje 2711 ha in 2132 prebivalcev. Občina Smihel pri Novem mestu obsega ves dosedanji krajevni odbor Birčna vas in del KLO Smihel. Skupna površina zemlje 3548 ha in 2143 prebivalcev. Občina St. Jernej obsega sedanji krajevni odbor St. Jernej, Šmarje, Prekopa, Zameško in del KLO Gradišče. Skupna površina zemlje je 7456 ha in 5537 prebivalcev, torej za mestno največja občina po številu prebivalstva. Občina St. Peter obsega sedanji KLO St. Peter in del KLO Smolenja vas. Ima skupne površine 2294 ha in 1450 prebivalcev. Občina Žužemberk obsega sedanji KLO 2užemberk in Smihel pri Žužemberku. Ima skupne površine 5264 ha in 2552 prebivalcev. Nerešeno je le še vprašanje Smole-nje vasi, Bele cerkve in Uršnih sel. Nobeden izmed teh krajev nima gospodarskih pogojev za lastno samostojno občino. Smolenja vas bi sicer po bližini spadala v Novo mesto, vendar je to izrazito agrarna vas in bi zaradi tega bolj spadala k občini Brusnice, katere sedež pa bi v tem primeru kazalo prenesti na Ratež. Od sedanjega KLO Bela cerkev se vse vasi na desnem bregu Krke priključijo občini St. Jernej. Ostale vasi bi vsekakor spadale k občini Smarjeta, kajti za samostojno življenje nimajo pogojev, Čeprav se prebivalci za enkrat za to rešitev Še niso odločili. Isto velja za Uršna sela. S svojimi 819 prebivalci nimajo pogojev za lastno občino. Res so oddaljene od Dol. Toplic 11 km, vendar je edina pametna rešitev priključitev k tej občini. V vseh treh primerih razprava še teče. Upamo, da bodo volivci v teh treh primerih predlagali tako rešitev, ki bo v interesu gospodarstva in prebivalcev. Zastavili bomo vse sile za mir in nadalnji razvoj mednarodnega sodelovanja Tovariš Edvard Kardelj pred odhodom v Pariz Preteklo sredo je odpotoval iz Beo- frada v Pariz podpredsednik vlade LRJ in zunanji minister tov. Edvard Kardelj, vodja jugoslovanske delegacije na šestem zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov, kd se je začelo v torek 6. novembra. Ob odhodu s perona beograjske železniške postaje je razložil tovariš Kardelj v razgovoru z namestnikom glavnega urednika »Borbe« svoje gle* dišče o pomenu šestega zasedanja Generalne skupščine. Tovariš Kardelj je poudaril, da bo to zasedanje po vsej verjetnosti najvažnejše dosedanje zasedanje Generalne skupščine OZN, ker mu daje ta pomen celoten sedanji svetovni položaj. Na vprašanje, kaj lahko pove o težnjah, ki otežkočajo graditev Organizacije Združenih narodov v učinkovit mehanizem mednarodnega sodelovanja, zlasti pa o bistvu in namenih sovjetske politike pakta petih velesil, je minister Kardelj odgovoril: Pred združitvi o občinskih liudskth odborov na Kočevskem Predmet mnogih razpravljanj na sestankih volivcev, frontovcev in ostalih množičnih organizacij v kočevskem okraju je te dni sprememba v združevanju dosedanjih krajevnih ljudskih odborov v nove občine. Upravna razdelitev predvideva 28 občinskih ljudskih odborov. Delitev krajev na Številne KLO je bila v prvem času po vojni vsekakor nujna in pravilna; delo samo jo je narekovalo. Prav tako pa je sedaj združevanje manjših ljudskih odborov, ki nimajo pogojev za razvoj v močne gospodarske zaokrožene celote, razumljiv in naraven pojav v nadaljnji rasti naše oblasti. Poglejmo nekaj primerov iz kočevskega okraja. Mala krajevna odbora Trava in Podpreska z nekaj sto prebivalci in svojimi vasmi bi pred leti nikakor ne mogla imeti enega odbora. Kraja sta v vojni veliko trpela. Gospodarstvo je bilo na tleh; potrebna jima je bila oblast, ki je lahko posredovala ljudem pomoč v vseh drobnih primerih in poedinostih. KLO Trava in Podpreska sta v preteklih letih prav gotovo bolj pomagala svojim ljudem kakor bi jim en sam odbor. Podpreski se je priključila tudi nekoč močna gospo- Na Gorenjih lizali so odkrili spominsko ploščo V četrtek, |. novembra 1951, je Okrajni odbor Zveze borcev iz Črnomlja odkril spominsko ploščo devetnajstim padlim borcem Prve belokranjske partizanske čete, ki so 2. novembra 1941 padli v boju z italijanskimi vojaškimi oddelki na Gorenjih Lazah. Poleg domačinov in svojcev nekaterih padlih so se spominske svečanosti udeležili tudi zastopniki ljudske oblasti in okrajnih komitejev iz Črnomlja in Novega mesta. Sodeloval je častni vod črnomelj-ske posadke in mestna godba iz Črnomlja. Milan Simec, predsednik MLO Črnomelj in eden izmed redkih preživelih iz borbe na Lazah je ob 10. uri začel spominsko slovesnost, nakar je njegov bojni tovariš iz iste borbe, Košir Franc, predsednik OLO Črnomelj, v daljšem nagovoru obnovil spomine na prvo belokranjsko partizansko četo in podrobno orisal pohod, na katerega se je belokranjska četa na poziv Glavnega poveljstva odpravila zadnje dni oktobra 1941 in boj te čete na Gor. Lazah. Po Koširjevem govoru je godba zaigrala žalostinko, nakar sta dve ptontr-ki deklamirali prigodni pesmici. Sledilo je polaganje vencev zastopnikov oblasti in množičnih organizacij, nakar se je žalni zbor razžel. Spominska plošča je vzidana v samostojno stoječi spomenik v obliki grba Osvobodilne fronte. Vendar bi bilo treba v takih primerih posvetiti več pažnje za točnost podatkov na plošči. 2e v naslovu je napaka, ker je zapisano, da so spodaj našteti padli v boju 1. in 2. novembra 1941, medtem ko bi moralo biti pravilno le 2. novembra. Pri imenu tovariša Kovačiča iz Grada-ca je vklesano napačno ime Franc, namesto pravilnega Anton. Neznani borec furlanske narodnosti, ki se je borcem priključil, je označen samo ?. besedami Furlan neznanega Imena, Čeprav je znano vsaj njegovo rojstno ime Bruno in bi bilo treba vsaj tega skimi vojaki padli dve tretjini borcev belokranjske čete takoj na začetku na-šega oboroženega upora, sčasoma le treba postaviti umetniško polnovreden spomenik. Vendar gre Okrajnemu odboru Zveze borcev iz Črnomlja vse priznanje in zahvala, da je vsaj s tem spomenikom počastil spomin junakov ob desetletnici njihove žrtve za svobodo slovenskega ljudstva. danska vas Draga, ki je bila pred vojno središče svoje okolice. Po osvoboditvi je ostala Draga zaradi izseljenih Kočcvarjev skoraj prazna in ne bi kot nekdanje središče nič pomenila okolici. V Travi ln Podpreski so si prebivalci ustanovili obnovitvene zadruge in v vsakem kraju po eno kmečko nabavno-prodajno zadrugo. Opustošena Draga pa je v zadnjih letih vedno bolj oživljala. Z naselitvijo novih prebivalcev se je dvigalo gospodarstvo kraja, rasti pa je začelo počasi tudi kultu mo-prosvetno in ostalo politično življenje. Draga zavzema vse bolj svoj pomen kot naravno središče svoje okolice, tako da so prebivalci v zadnjih mesecih že večkrat sami načeli vprašanje o združitvi teh krajev v nov, močan krajevni odbor s središčem v Dragi. Sodražica je naravno in močno gospodarsko središče skoraj polovice ribniške doline. V mejah bivše ^odraske občine je zdaj pet KLO; vsi so majhni v obsegu, gospodarsko pa močno navezani na So-dražico. Prebivalcem vasi Gora, Zigma-ric, Zamosteca, Vinc, Zapotoka in Gornjih lazov se zato ni biilo težko odločiti za zopetno združitev teh krajev v nov občinski ljudski odbor s sedežem v So-dražici. K sosednji Ribnici pa bi se pridružili KLO Šušje z vasmi Slatnik, Zle-bič in Suš je. Upravna razdelitev ribniške doline bo s tem lepo zaokrožena. Na področju KLO Stara cerkev, Nemška loka in Mozelj, ki predstavljajo okolico mesta, predvidevajo močan občinski odbor Kočevje-okolica s sedežem v Kočevju; novj odbor bo trdno povezal okoliške vasi Kočevja v močno gospodarsko celoto. Take bi bilo — samo v grobih obrisih podane — nameravane spremembe v Proslavo Ohlobrshc revolocHc v Novem mesfn V torek *• novembra je Novo mesto na pobudo Mestnega komiteja KPS v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete slavnostno proslavilo obletnico Oktobrske revolucije. Po odigrani Internaclonali je govorila o pomenu velikega Oktobra, ki je postal praznik vsega naprednega človeStva, tova-aica prof. Ema Musar. ,članka Okrajnega komttej* KPS Novo mesto. oP repitaciji gimnazijca je orkester SKUD »Dušan Jereb« zaigral dve krajši skladbi. % dr*avno himno pa je bila uspela akademija zakićena. Slav-nos« so prisostvovali predstavniki Liudske oblasti. Partije, JA, organizacij in podjetij. BELA KRAJINA JE PROSLAVILA 32. OBLETNICO SKOJ _ V nedeljo 4. novembra »o na stari šoli v Semiču odkrili spominsko pIoSčo v spomin na akojevsko šolo, ki je bila v tej šoli leta IM*. Proslava je bila na dostojni višini, sodelovala je tudi godba J A Iz Novega mesta. Dopoldne je nastopil v eemiškem domu Ljudske prosvete SKUD »Miran Jarct Iz Črnomlja, sodeloval pa Je tudi pevski zbor mladincev črnomaljske gimnazije. 8 sodelovanjem Semičanov ln okrajnih cinHeljev je proslava vsestransko uspela. PROSLAVA 32. OBLETNICE SKOJ V KOČEVJU Mladina Kočevja je pretekli teden svečano proslavila 32. obletnico ustanovitve SKOJ- Dvorana Seskovega doma je bila navzlic zgodnji popoldanski uri nabito polna. Udeleženci proslave so dokazali zaved nost delavske mladine Kočevja, ki je bila ie v letih pred zadnjo vojno moćno zasto pana v vrstah SKOJ. Na proslavi je govoril o delu SKOJ pred vojno v tovarnah, rudniku ln v mestu Kočevju podpolkovnik Dušan Bravnićar ia Ljubljane, eden prvih sekretarjev Skojevske organizacije na Kosovskem Pozval le mladino, nai zvesto sledi svetlim zgledom Sko-.ievcev, ki so žrtvovali za domovino ln svo bodo vse. mnogi tudi svoja življenja. Pevski zbor gimnazije je nato zapel, tamburaški zbor OZKZ pa zaigral več pesmi. vklesati v ploščo. Prav tako je napačno vklesano ime vri priimku delavca iz « Gradaca Kranjac Pavla, ki je zapisano I ŽALNA SVEČANOST PRI SV. ROKU v ženski namesto v moški obliki. Vse te napake smo naSteli samo zato, da opozorimo druge, da bi v podobnih primerih z večjo skrbnostjo pripravili napis, pri spomeniku na Gorenjih Lazah pa se bodo te napake z lahkoto popravile Sicer smo pa mnenja, da je spomenik le začasen, ker bo na kraju, kjer sta v boju z okupator- Krajevna Zveza borcev v Smihelu pri Novem mestu je v počastitev padlih borcev in žrtev fašističnega terorja priredila 1. no-vemhra pri Sv. Roku s pomočjo uprave dijaškega internata in kmetijske šole na Grmu lepo žalno svečanost ori spomeniku. Svečanosti se je udeležilo veliko svojcev padlih žrtev, mladine in pionirjev ter zastopnikov množičnih organizacij, skupno okroc 580 ljudi hodelovaJa je vojaška godba iz No vpk» mesta. V imenu krajevne Zveze bor-cev je spregovoril pred spomenikom nekaj besed tov. Prijatelj, godba JA je zaigrala »Kot žrtve ste padli. . .«. mala pionirka jo deklamirala pesem »padlemu partizanu«, tov. Kobler pa je na s cvetjem in venci zasuti grobnici prižgal svečke. Svetlo so zagorele svečke, kot je svetal 6nomin v srcih nagega naroda na tiste, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh. Ta spomin ne bo nikdar Ugasnil... Kljub temu, da se je lepe svečanosti udeležilo toliko ljudi, pa je bilo med njimi razmeroma malo članov domačo organizacije ZB. Nekateri teh so smatrali za bolj važno udeležbo na lovu, kakor pa da bi s svojo prisotnostjo počastili spomin padlih sotrpinov iz časa NOB. P- B. SPOMENIK ŽRTVAM NOB V STAREM TRGU Na pokopališču v Starem trgu so svojci padlih borcev in ostalih Žrtev iz NOB postavili »kupen lep spomenik. 1. novembra je bil spomenik svečano odkrit. Ganljiv govor je imel pred spomenikom tovariš Juriš Grdin, miltčarji pa so oddali v spomin žrtev tri častne salve. Moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Jožeta Smalclja je zapel pesem »Žrtvam«, nakar je bil spomenik odkrit. S. J. V preteklem tednu so kanižarski rudarji na množičnem sestanku svojega kolektiva razpravljali o novem finančnem sistemu, katerega jim je podrobno obrazložil predsednik izvršnega odbora OLO Črnomelj, tovariš Franc Košir. Med živahnim razpravljanjem so rudarji dokazali, da pravilno razumejo vse nove gospodarske ukrepe in da jih z veseljem odobravajo. Ob tej priliki so bila svečano izročena tudi odlikovanja, ki jih je trem kanižar-skim rudarjem podelil Prezidi j Ljudske skupščine FLRJ. Z medaljo dela so bili odlikovani kopag -lože Geiolj. kopač Leopold Pintairič in jamski tehnični vodja Alojz Miklič. kolektiv je, na sestanku sklenil, da bo z ozirom na velike potrebe po premogu in na čast praznika JA delal v nedeljo, 28. oktobra. Rudarji so obvezo izpolnili. Preleklo nedeljo so presegli s prostovoljnim delom dnevno proizvodnjo razdelitvi občinskih odborov i kočevskem kraju. Večina ostalih KLO bo obdržala meje svojih dosedanjih področij. V prid novopredvidenim občinskim ljudskim odborom govore predvsem krajevna gospodarska povezanost, vprašanja šolstva, zdravstva in kar je najvažnejše — želje ljudstva, da se z zmanjšanjem števila KLO zmanjšajo tudi bremena za dosedanji številni administrativni aparat. Denar, ki je bil doslej namenjen v te svrhe, bo v prihodnje koristno naložen v komunalne potrebe krajev, različne gradnje in podobno. Karel Oražem »Gospodarski in socialni razvoj človeštva je spremenil svet v eno celoto, kar velja še posebno za vprašanje miru in vojne. Že zdavnaj je minil čas, ko je bilo mogoče voditi ločene vojne, ki niso metale svoje sence na ostali svet. Danes grozi skoraj vsaka vojna kjer koli na svetu, da izzove svetovno vojno. To pomeni, da so vsi narodi zainteresirani na tem, da preprečijo nevarnost agresije, v katerem koli delu sveta bi postale aktualne. To je smisel sistema kolektivne varnosti v okviru Organizacije Združenih narodov. Iz teh razlogov pomeni vsaka slabitev Organizacije Združenih narodov — kljub vsem njenim slabostim in pomanjkljivostim — neposredno olajšanje agresije in vojne. Zato smo na stališču, da je treba Organizacijo Združenih narodov krepiti in jo papra-viti v resnici univerzalno. Najvažnejša ovira za tak razvoj Organizacije Združenih narodov so seveda tisti pojavi v sodobnem mednarodnem življenju, ki so hkrati tudi glavni vir sedanje mednarodne napetosti. Ti pojavi so predvsem teptanje demokratičnih odnosov, enakopravnosti med narodi in hegemonistične tendence, to je tendence po gospostvu nad drugimi narodi. To je tudi smisel sovjetskega predloga o paktu petih. Njegovo bistvo je v tendenci, da bi se sert razdelil v vplivnostna področja velesil in da bi se s tem dejansko zamenjala Organizacija ZN.« Tovariš Kardelj je med drugim izjavil tudi: »Naša delegacija bo tudi na tem zasedanju zastavila svoje napore za mir in nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja, V tem smislu bo aktivna v vseh točk h dnevnega reda sedanjega zasedanja.« o Bistrici lii -1 Motainui ali sami zase? Tudi v trebanjskem okraju v teh tednih živahno razpravljajo o nameravanih spremembah upravne razdelitve. Na Čatežu so precej razpravljali o pomembnih nalogah svetov in komisij državljanov. Povečati bi bilo treba šolske prostore oziroma preskrbeti nove. Sklenili so, da se obnovi Urbančičeva hiša, ki bo služila tudi kmetijski zadrugi. Ljudje so za ustanovitev krajevne mesarije, kjer bi kupovali lahko meso tudi prebivalci s Primskovega. V načrtu imajo še vodovod, Čeprav vedo, da bodo težave z nakupom potrebnega materiala. Vodovod pa bo služil tudi Razbor ju in Dolenji vasi. Odbor ima dobro povezavo z organi Ljudske milice, ki sodelujejo tudi pri reševanju gospodarskih nalog kraja. Krajevni odbor popravlja napake, ki so se vrinile pri odločanju obveznih odkupov Žita za leto 1952. Marsikateremu kmetu so znižali oddajo z ozirom na velikost zemlje. Mariji Mlakar pa odbor navzlic prošnji ni mogel podelili podpore, ker ima toliko zemlje, da se lahko preživlja. V Št. Janžu je velika potreba po delovni sili v rudniku. Pri novih odkrival-nih delih bosta šentjanškemu rudniku pomagala tudi rudnik Zagorje in Trbovlje. Premalo pa razpravlja KLO Št. JanŽ o gospodarskih nalogah, ki jih v tem ruda rsko-kmečkem kraiju ni malo. — V Tržišču so na odboru razpravljali o nekaterih oderuških mlinarjih, ki skubijo kmete. Od koruze ne bodo več pobirali mlinarske merice, postavili pa bodo nove cene za mletje. Kmetje so posejali letos 7% žita več kakor lani; setev je skoraj do 90 odstotkov zaključena. Slabše pa je z davki; niso jih še izterjali. Sklenili so, da bodo tudi to uredili s pomočjo vseh odbornikov. Kakor marsikje, pa se tudi v Bistrici te dni največ razpravlja o priključitvi k novj občini Mokronog. Bistričani ne vedo, kako bi se odločili. Na sestanku je kmet Nace Jeglič takole povedali: premoga za 27 odstotkov in s tem znova potrdili 6vojo pripravljenost za uresničevanje planskih nalog. F. K. Presenečenje med kmeti v okraju Trebnje Uredba o odpravi obvezne oddaje masti je oprostila kmetovalce v trebanjskem okraju za 45"/» letn. plana odkupa maščob. Sprostitev prodaje masti je ugodno vplivala na trg. V zadnjih tednih so padle cene prašičev od lfiO na 120 ln 110 dinarjev za kilogram žive teže. Pitanih prašičev prihaja na trg vsak dan več. pravtako pa je narasla ponudim mršavoev. — Kmetje so uredbo o odpravi obveznega odkupa masti toplo pozdravili. Kulturni dom v Trstu — skrb vseh Slovencev Društvo dramskih umetnikov v Zagrebu ]e pred dnevi poslalo odboru za pomoč za zgraditev Kulturnega doma v Trstu znesek 2 milijona R74 9152 dinarjev, ki jih Je /.bralo med svojimi člani in z raznimi prireditvami v zadnjih mesecih- Plemeniti dar naj nam »Kdor se z Mokronajzarjem brati, nima kaj sejati.. .< No, stari pregovori so včasih dobri in marsikaj povedo; v nekaterih je tudi precej hudomušnosti, pa tudi krajevne nagajivosti. Ali so v Mokronogu res tako samisvoji, da Bistričani ne bi mogli k njim v nov, skupen močan občinski ljudski odbor? Za priključitev k Mokronogu prvič namreč v Bistrici ni bil nihče. Vasi Prelesje, Bistrica, Gor. Jesenice se bodo priključile k Št Ruper-lu. Prav gotovo bodo tudi še Bistričani razpravljali o mejah svoje oblasti in se pogovorili, kje se jim obeta najboljši razvoj, V maijhnem, gospodarsko nerazvitem kraju sami ne bodo mogli naprej. A. Z. Kratke vesti ZAGREB. — Skupna vrednost pogodb, ki so bile sklenjene za izvoz našega blaga na letošnjem zagrebškem velesejmu, znaša nekaj nad 918 milijonov dinarjev. Prodanega je bilo raznega blaga v vrednosti 546 milijonov lir, 596 tisoč dolarjev, 624.000 avstrijskih šilingov, 109.000 nemških mark, 75.000 belgijskih frankov itd. BEOGRAD. — Po daljši razpravi je senat Okrožnega sodišča v Beogradu pretekli teden obsodil skupino 14 sovjetskih vohunov. Ing. Branko Putnik je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, ostali vohuni pa na dosmrtne ječe in zapore do treh let. LJUBLJANA. — Ustanovljeno je bilo društvo Ljudske republike Slovenije za Združene narode. BEOGRAD. — Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel v sredo 31. oktobra v Belem dvoru v Beogradu okoli 70 tujih in 50 naših novinarjev ter se z njimi razgovarjal nad štiri ure. LONDON. — Doslej so poslali iz Anglije in njenih postojank na območje Sueškega prekopa v Egipt približno 14 tisoč britanskih vojakov. Po podatkih egiptovske vlade je bilo do konca oktobra pri raznih spopadih v coni Sueškega prekopa ubitih 19 egiptovskih državljanov, ranjenih pa 125. OSLO. — Norveška vlada je 30. oktobra odgovorila na noto sovjetske vlade z dne 15. oktobra, v kateri zavrača očitke Sovjetske zveze in pravi, da ne bo dovolila graditve tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju, razen če bo napadena ali ogrožena. LAS VEG AS. — Ob novem poskusu na ozemlju Nevade (ZDA) je prišlo pred dnevi do tretje največje eksplozije atomske bombe, ki je bila vržena iz letala. Ameriška komisija za atomsko energijo sporoča, da pri tem poskusu niso sodelovale čete. TOKIO. — 1. novembra je prišlo do uspešnega preobrata v pogajanjih za sklenitev premirja na Koreji. Delegacija Severnih je privolila v črto, ki naj bi veljala za premirje in ki poteka po sedanji bojni črti. Od 10. julija, ko so se začela pogajanja, pomeni ta preobrat največji uspeh pogajanj. 371581 Stran 2 DOLENJSKI UST Stev. 45, ] Osvobodilna fronta v kočevskem okraju pred volitvami novih odborov Okrajni odbor OF v Kočevju je na svoji seji dne 30. oktobra sprejel naslednjo resolucijo: »Okrajni odbor OF je sklenil, da bodo v kočevskem okraju volitve novih vaških odborov OF v mesecu novembru, zaključene pa bodo do 15. dec. Volitve naj bodo odraz politične zavesti članov Fronte. Članstvo naj izvoli v nove odbore najboljše Člane, ki bodo dejansko delali na utrjevanju OF kot najmnožičnejše in osnovne politične organizacije s slavno preteklostjo, ki je v najtežjih dneh zgodovine slovenskega naroda povedla ljudstvo v boj in v njem pod vodstvom Partije tudi zmagala. Prav takšno in še pomembnejšo vlogo pa mora odigrati OF v sedanjem času; usmerja naj delovne ljudi, jih nenehno usposablja, krepi v njih revolucionarno zavest in borbenost, ki jo je imela v času NOB. Bori naj se odločno proti vsem, ki hočejo našim narodom slabo. Člani Fronte, predvsem pa vaški odbori OF, morajo biti nenehno budni proti vsem sovražnim vplivom komin-formovcev, posebno pa protiljudskih duhovnikov, ki hočejo izkoriščati verska čustva ljudi, delajo proti ljudski oblasti z namenom, da bi oživeli stari, preživeli družbeni sistem in z njim vred belogardizem, ki je napravil pod vodstvom reakcionarnih duhovnikov samo v kočevskem okraju toliko gorja, da tega ne bomo nikdar pozabili. Plod dela bele garde v okraju Kočevje je 1794 požganih hiš v vrednosti 45 milijonov dinarjev; od črne roke je bilo umorjenih, postreljenih ali pa je umrlo v raznih taboriščih čez 1000 ljudi, za svobodo pa je padlo nad 700 partizanov in partizank. Prebivalstvo kočevskega okraja se živo zaveda, da vsega tega gorja ne bi bilo, če ne bi bilo protiljudske duhovščine — organizatorja bele garde in črne roke. Prav zaradi tega vaški odbori OF ne smejo dopustiti, da bi taki ljudje, ki nimajo moralne pravice vzgajati naše mladine in jo zastrupljati, nadaljevali s suojim protiljudskim delom. To naj imajo VO OF stalno pred očmi, posebno pa oni v Sušjah, Jurjevici, Fari itd. Nove oblike dela zahtevajo pestrejšo vsebino in izrazito ideološko politično delo v VO OF, ki naj postanejo nenehni tolmač vseh naših uredb, gospodarskih ter ostalih izprememb, ki naj se borijo proti napakam, jih sporočajo KLO in ki naj postanejo ustvarjalec javnega mnenja na vasi ter organizator splošne ljudske kontrole nad upravljanjem družbenega premoženja. VO OF in člani Fronte morajo nuditi več pomoči kmečkim delovnim zadrugam in splošnim kmetijskim zadrugam; sami naj v njih sodelujejo in se borijo proti diktiranju posameznikov v zadrugah. Posebno skrb naj polagajo VO OF KDZ in KZ v Ribnici, Sodra-žici, Jurjevici in Loškem potoku, ker te ne občutijo v dovoljni meri podpore osnovnih frontnih organizacij. VO OF naj v času volitev pregledajo vrste članstva in sprejmejo med člane vse državljane, ki so vredni, da postanejo člani Fronte, posebno pa mladino, ki je izpolnila 18 let. V času volitev naj ne bo niti enega člana, ki ne bi poravnal zaostale članarine, plačevanje članarine je merilo zavesti članov Osvobodilne fronte. V jesenskem in zimskem času naj OF pomaga organizirati razne izobraževalne tečaje (kuharske, sadjarske, študijske in bralne krožke) ter razne tečaje s področja kmetijstva, živinoreje in pod. Predavanja naj se organizi- rajo z ljudskimi univerzami, ki naj se ustanovijo v vseh večjih centrih, kot v Kočevju, Sodražici, Ribnici, Loškem potoku. Fari in Osilnici. OF se mora nenehno zanimati za razvedrilo naših delovnih ljudi, jih dvigati in jim pomagati v kulturno-prosvetnem delu in iskati pomoči pri prosvetnem kadru. V času volitev naj OF zaktivizira slehernega člana OF in vsakega poštenega državljana, ki sta mu pri srcu svoboda in mir, da bo dal od sebe vse napore za procvit domovine. Sleherni član OF naj se udeleži občnega zbora članstva OF, kjer bodo tudi volitve v VO OF. Tu naj se vsak član OF opredeli in pokaže svoje delo. Volitve naj se opravijo na svečan način in naj bodo dokaz, da smo pripravljeni varovati svobodo in jo čuvati pred vsakim napadalcem, pa naj pride od katerekoli strani. Pokažimo našim prijateljem in sovražnikom naših narodov, da stojimo neomajno na strani pravice, ki jo tako junaško zastopa naše državno vodstvo na znotraj in v mednarodnih odnosih. Dokažimo z dejanji, da smo verni sinovi in hčere naše domovine! OKRAJNI ODBOR OF V KOČEVJU Častne naloge metliške Zveze borcev Zvesa borcev v Metliki je imela 27. oktobra letni občni zbor, na katerem eo člani izvolili nov odbor ZB. nadzorni odbor in delegate za okrajno konferenco ZB. Navzlic nedelavnosti nekaterih članov etaregra odhora je bilo v preteklem letu v delu metliške organizacije ZB marsikaj storjenega. Tako je poročal predsednik organizacije. S prireditvijo so člani ZB precej povečali znesek za postavitev spomenika padlim borcem, gasil&ko društvo v Metliki pa je tudi prispevalo 10.000 dinarjev. Za 6pomenik je doslej zbranih že 124.000 dinarjev. Člani ZB so sklenili, da bodo dali spomenik takoj v delo. DoločUl so tudi prostor, CENE PRAŠIČEM NADALJE PADAJO Medtem ko so v preteklem tednu ponujali na novomeškem živinskem trgu prašiče še po 125 in 130 din za kg žive teže, pa cena na hrvaških tržiščih nadalje pada. V Varaždinu in okolici so v zadnjih 14 dneh cene občutno padle. Kmetje ponujajo prašiče po 100 do 120 dinarjev za kg žive teže; v zadnjih dveh tednih so se cene torej znižale že za 90 do 80 din pri kilogramu. Ponudbe prašičev so na Hrvaškem letos izredno velike. Opozorilo prejemnikom vojaških vojnih invalidnin Zaradi priznanja dodatka za otroke po novih predpisih naj vsi osebni vojaški invalidi od L do VII. skupine (od 50 do 100 odstotkov prJdobitne nesposobnosti 1 in uživalci družinskih invalidnin, to je vojne vdove z otroci in vojne sirote, ki ne uživajo pokojnine ali invalidnine po zakonu o soo. zavarovanju, nemudoma predlože invalidski upravi Ljubljana, Stari tro 34, poštni predat, M, sledeče listine: 1. za otroke, starejše od 14 let, je predložiti potrdilo o šolanju, izdano od Sole ali potrdilo podjetja, da je učenec v gospodarstva, 2. zaposleni vojaški invalidi od I, do VII. sknplne in vojne vdove, ki so dosedaj prejemali dohodek za otroke pri plači, a se jim boa ta dodatek po novih predpisih izplačeval pri vojaški invalidnini, naj predlože potrdilo delodajalca, za katere otroke so dosedaj prejemali dodatek za otroke, katere je navesti amenoma z rojstnimi podatki in kdaj jim je bil ustavljen dodatek za otroke pri plači. Navesti je treba, ali se je h> plafia! za november 1951 še dodatek po 175 din ali 1300 din, oziroma jim je že bil dodatek popolnoma ukinjen z 31. okt. 1951, S. predložiti je tudi potrdilo pristojnih davčnih organov o višini davčne osnove za leto 1950 na dohodek od kmečkega gospodarstva, v katerem živi upravičenec, 4, kdor za leto 1950 ni imel davčnega predpisa, naj predloži lastno izjavo, dn nima sam, niti družinski član, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu za leto 1050 davčnega predpisa od dohodkov iz kmetijstva. Za resničnost te Izjave jamči materialno in kazensko, 5. oni, ki imajo predpisan davek na do-hodok od kmetskega gospodarstva, naj predlože Se potrdilo o Številu članov družinske skupnosti, katere je navesti imenoma z označbo zaposlitve, viSino mesečnih dohod; kov in sorodstvenega odnosa do upravičenca, 6. končno je predložiti še izjavo, da zakonski drug (mož ali žena) ni v delovnem odnosu oziroma od 1. novembra 1951 dalje ne prejema pri plači oziroma pokojnini dodatka za otroke, za katerega se uveljavlja ta pravica pri invalidnini. Potrdila o davčni osnovi in število članov družinske skbupnosti ni treba predložiti onim upravičencem, kateri so letos Izpolnili letno priglasnico za leto 1951. Na vsako potrdilo je v zgornji desni kot vpisati številko likvidacijskega lista (ta je vpisana v izplačilni knjižici v levem spodnjem kotu pri zadnjem obračunu invalidnine), katero je napisati točno in v celoti tudi, kar je v ulomku. Opozarjamo, da teh potrdil ni treba predlagati onim invalidskim upravičencem, kateri prejemajo poleg vojaške invalidnine, še pokojnino ali invalidnino po zakonu o socialnem zavarovanju, ker so jim bo dodatek priznal pri prejemkih iz 80c zavarovanja. Vojaški invalidi od VIII. do X. skupine (od 20 do 40 odstotkov pridobitne nesposobnosti), kateri so dosedaj prejemali dodatek za otroke po 175 din, naj pošljejo invalidsko izplačilno knjižico invalidski upravi v popravek. Po novih predpisih namreč Invalidom od VIII. do X. skupine dosedanji do datek v znesku 175 din za otroka ne pripada več. Za vsa navodila se obračajte na Svet za soc. skrbstvo OLO Novo mesto, soba št. 25. kjer bo stat spomenik. Siv spomin in zahvala 70 padlim borcem in žrtvam, ki jih je dala Metlika za osvoboditev. — Letos je ZB v mestu podelila spomenice ženam in staršem padlih. Za odlikovanj« je bilo predlajjanlh 82 tovarišev in tovariSic. Ob zgodovinski obletnici vstaje slovenskega ljudstva je sodelovalo 40 članov ZB v partizanskem pohodu na Suhor. Da bo spomenik postavljen vsaj do 1, maja 1952, bodo člani ZB priredili še več prireditev, med njimi iudi zabavo na prehodu starega leta v novo leto. Z vsemi močmi bodo sodelovali tudi pri izpolnitvi partizanskega oddelka v belokranjskem muzeju. Besna pomanjkljivost ZB v Metliki je dejstvo, da je komaj 50% takih, ki imajo vse, pogoje za sprejem v vrste ZB, včlanjenih. Novi odbor bo poskrbel zato, da se članstvo čimprej uredi, kakor tudi za organizacijsko utrditev ZB in njeno povezavo z ostalimi organizacijami in ljudskim odborom. B. F. V POČASTITEV 10. OBLETNICE JA V ŠESTMESEČNEM TEKMOVANJU Čeprav dokaj prebivalstva še nI seznanjenega s pomenom ln delom Protiletalske zaščite ln čeprav se o tej organizacij) zelo malo govori In piše, je mestni odbor PLZ v letošnjem letu vendar dosegel že lepe uspehe ln prav gotovo ne bo na zadnjem mestu. Med tekmovalnimi obveznostmi, ki jih Je sprejel mestni odbor Protiletalske zaščite v počastitev desete obletnice ustanovitve J A, so bile: usposobiti vsaj 25% rezervnega kadra za vse mobilne enote; organizacija ln oprema komandnega mesta; splošna strokovna Izobrazba kadrov In organizacija hišne protiletalske zaščite. Vse sprejete obveze s oblle že predčasno Izpolnjene. Posebno pažnjo je odbor polagal na organizacijo hišne protiletalske zaščite. Na vseh terenih v mestu so bili prirejeni v to svrho posebni tečaji ln predavanja. Prav dobro so ti tečaji uspeli v I. In II. terenu Boljša bi bila lahko tečaja v Žahjl vas] In Bršljlnu. V letošnjem letu je bilo organiziranih 14 različnih tečajev, katere Je obiskovalo preko 350 ljudi. Velika večina teh Je uspešno končala eden alt drugI strokovni tečaj Posebno veliko zanimanje Je bilo za sanitetno zaščitni tečaj. Poleg tečajev je bilo v času šestmesečnega tekmovanja več praktičnih lokalnih vaj za posamezne mobilne enote v svrho boljšega usposabljanja kadra. Pokazalo se je, da Je tak n««ln vaj najbolj primeren, ker se člani enot seznajajo s praktično uporabo tehničnih sredstev. Veliko pomoč pri tečalih In praktičnih vajah Je vedno niidiln vojaška komanda V bodoče bo treba pri organizaciji ln delu protiletalske zaščite v Novem mestu še več sodelovanja z množičnimi organizacijami In ljudskim odborom. Mislimo, da bi se mora) slednji bolj zanimati za delo organizacije In bolj kot dosedaj pojasnjevati prebivalstvu pomen te organizacije. Obiskovanje tečajev protiletalske zaščite Je koristno za vsakega že za delo v vsakdanjem življenju, v primeru napada na našo neodvisnost pa bo lahko vsak tečajnik s svojim znanjem In organiziranem delom preprečil marsikatero škodo ln tudi žrtev. Na obrambo vsestransko pripravljeno prebivalstvo je najboljše Jamstvo za mir. B. p. Število živine v Rusiji In Združenih dr-žavah Amerike, liačunaio, da ima Busija mnogo manj živine kakor jo imajo v ZDA. Po ocenah je imela Busija letos spomladi 57 milijonov glav goveje živine in 21 milijonov prašičev, v Združenih državah Ame-riike pa so imeli 74 milijonov glav goveda ln 65 milijonov prašičev. Veliko več pn Imajo v Busiji ovac; računajo da jih imajo Rusi 99 milijonov, Američani pa 31 milijonov. Ljubezen, hnJšanje, plin In srčna kap. Čuden naslov, kajne? Odgovarja pa čudni, vsekakor nevsakdanji dogodivščini, ki se je pripetila v Pariizu. Nek mlad študent se je poslovLl od sveta tako, da jo odprl pipo s, plinom in se v njem zadušil. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ga je preveč zabolela smrt znane filmske Igralke Marije Montez. »Ona je bila moja zvezda vodnica ln ko je ona umrla, moram umreti tudi jazi« je zapisal nesrečni ljubimec in so poslovil s sveta. Znano igralko Marijo Montez, katero srno videli v filu »Ali Baba in 40 razbojnikov* je nedavno zadela kap, ker se je zaradi shujševalne kuro kopala v preveč vroči vodil za »lepoto in vitko linijo« žrtvujejo damiee torej tudi — smrt Motorna ladja »Slovenija« ie priplula iz Amerike. Na Beko je pripeljala iz ZDA najmodernejši re.ntgen.ski aparat za bolnišnico v Rianju v črni gori, volilo iz zapuščine Vasa Cukoviča, ki je v Ameriki zapustil večino imetja svojim someščanom v Risu ju. »Slovenija« je pripeljala tudi 270 ton časo- še enkrat: V.A11 vojni oškodovanec 3ože Sluga iz Vrhpeči ni upravičen do pomoti?" V »Dolenjskem listu* št. 43 od 27- X. 1951 je bil objavljen članek pod naslovom: »Ali vojni oškodovanec Jože Sluga iz Vrhpeči ni upravičen do pomočil« Komisija, ki je dodeljevala pomoč vojnim oškodovancem, daje avtorju članka naslednji odgovor: »Ni resnična izjava, da v KLO Mirna peč in St. Peter ni nihče prejel pomoči. Tudi v teh KLO so dobili pomoč po mnenju komisije najbolj zaslužni tovariši, kot n. pr. v KLO Mirna peč Kovačič Ignac — Podboršt, Becele Franc. KLO St. Peter, itd. Ker članek postavlja vprašanje, kje je kredit 3 milijonov 500.000 din, naj vzame dopisnik na znanje naslednje: V območju OLO Novo mesto je 40 KLO. ee bi komisija dodelila kredit le po enemu tovarišu iz vsakega KLO, bi prišlo 40 najbolj upravičenih tovarišev do pomoči. Po tem računu bi najbolj upravičeni na pomoč (ki so v času NOB največ doprinesli in bili najbolj opustošeni) prejeli povprečno le po 85.000, kar pa ne bi bil niti del škode. Partizanska vas Gaberje je bila n. pr. skoro vsa opustošena- V tej vasi ni bilo izdajalcev, ampak so bili vsi prebivalci kot eden v vrstah NOB. V take vasi je komisija usmerila delo in je tako vsaj delno zadostila It — v vojni opustošenim družinam ozir vdovam in materam padlih mož in sinov v NOB. To je komisija reševala in ugotavljala na licu mesta in ne za mizo v zaprti sobi. Vsakdo, pa tudi avtor Članka, lahko dobi pri komisiji na razpolago podatke za vseh 50 tovarišev, ki so dobili pomoč. KomfRija torej ne zna delati čudežev, da hi na. 2000 vojnih oškodovancev v okraju, kalerim je brez dvoma potrebna pomoč pri obnovi, razdelila 3,500.000 din, pa da bi pri tem zadostila vsem. Ce dopisnik misli, da se to da, potem nnj izvoli tesneje sodelovati s komisijo kot do sedaj, ko se Se ni pozanimal, kako gre delo naprej. Tudi ml smo mnenja, da je tov. Sluga iz Vrhpeči upravičen do pomoči in če bi bil na razpolago denar in material, bi to pomoč že prejel. Vendar pa sam tov. Sluga, kot tudi KO ZB In OF Mirna peč ni do danes še vložil prošnje ozir. nudil komisiji vsaj najnujnejših podatkov, čeprav so s tem bili seznanjeni. Poleg tega je tov. Sluga Erejel od obnove 5170 kom. zidne opeke, 3690 om. Btrešne. 200 kg cementa, 9.20 kubičnih metrov lesa itd. Ni lepo od njega, da je skušal člane komisije na licu mesta preslepiti s tem, ko je naštel, da je do sedaj prejel le 3000 kom. zidne opeke brez cementa, nekaj malega lesa itd. Ce bi tov. Sluga ta material izkoristil na starih temeljih hiše, bi danes imel stanovanjsko hišo, boljšo od prejšnje, ki je bila delno zidana, delno lesena, na istem mestu kot prej hlev in drugo. Namesto tega pa si je zgradil veliko poslop je, kjer ima kleti, hlev, prostor za seno, vo zove in ostalo opremo, kar je napredno za gospodarstvo, toda ta material je bil namenjen le za obnovo hiše, kar bi z materialom, ki ga je dobil, v večjem delu tudi obnovil. Polej? tejta pa Se vedno ostaja brez pomoči večje število tovarišev, ki so bili od fašistov popolnoma opustošeni in še danes stanujejo po zidanicah itd. — n. pr. Jenič Franc v Ljubnu in še veliko število zaslužnih tovarišev, ki pomoči še niso prejeli; o njih bo komisija vodila račune v bodoče. Komisija za dodeljevanje pomoči vojnim oškodovancem pri Okr. odboru Novo mesto. pisnega papirja ter mast ikrava< ali ime kakšne druge živali. V drugih deželah pa so drugačne navade. Tako se v Mehiki opijajo s toloachi-jem; v pijanosti odnosno omamljenosti si domišljajo, da so se spremenili v žival, najraje v tigra. Toda ne domišljajo si le, temveč tudi hodijo po štirih, dokler se ne iztreznijo. Prof. Reko opisuje primer takšne pijanosti: >StraŽniki so privedli na policijo mladega človeka, ki se je vedel na ulici po-hujšljivo. Tudi na policiji je še vedno trmoglavo trdil, da ga je neka čarovnica spremenila v zver, in hodil je po Štirih. Ko ga je policijski uradnik vprašal po imenu, se je možak obrnil preteče nanj: »Požrl te bom; tiger sem iz Tabascyja!« »Kakšen tiger!« je dejal policijski zdravnik. »Povej nam rajši, kako se pi-3eS!< >No, če nisem tiger, sem pa vsaj lev,« je začeli »baranlati« za svojo zversko slavo. »Vraga pokojnega,* je zakričal nanj zdravnik, »lev pa lev! Pijan si le po tisti salamenski indijanski travi!« »Tiger« odnosno »lev« se je po teh besedah zravnal in privolil: »No, pa ne in prosim oprostite, da sem vas nad letoval!« To je značilno za to vrsto pijanosti pri domačinih- Nenadno se jim zbudi samozavest, da so se spremenili v mogočno zver, in prav tako naglo jih mine pijanost. CE DVA DELATA ISTO.,. Na Evropce učinkuje \a strup precej drugače. Vsakdanja vest v listu se glasi: >Policija je pri raciji v gostilnah na nabrežju Ria Granda (San Antoniol našla v nekem lokalu moža, ki je sedel in slonel z glavo naslonjen na mizo. Na vprašanje policijskega uradnika, kaj je s tem možakom, je odgovoril gostilničar, da gost sedi tako že dva dni in dve noči, ne odgovarja na vprašanja in sploh ne govori. Pred dnevi je prišel v gostilno v družbi Indijanke in Indijanca. Indijanka je pred dvema dnevoma plačala zaipitek in odšla s svojim spremljevalcem. Gostilničar ni vedel povedati, kdo sta bila gosta. Uradnik je dvignil glavo in na prvi pogled sprevidel, da je tujec Evropec, ki je očitno prispel šele nedavno, Listin pri njem niso našli. Stražniki so odvedli moža, ki je bil napol nezavesten in je le od časa do časa nekaj nerazumljivo za-mrmral, v bolnico. Zdravniki so ugotovili zastrupljanje z omamnim strupom toloachi. V posameznih primerih so žrtve zastrupljenja nezavestne tri do štiri tedne. Večkratna ponovitev zastrupljenja ima za posledico trajno izgubo razuma.« Druga čaisniška vest se je glasila: »Policija je biila poklicana v nočno kavarno na Calle Riberi de San Cosme, da bi odpeljala moža, ki je tam sedel z nekim dekletom več ur in ki se je nenadno onesvestil. Pri zaslišanju je dekle izpovedalo, da je bilo v družbi moškega od poldneva. Obiskala sta več restavracij in barov, možak pa, ki je bil sicer zelo radodaren in kavalirski, ni izpolnil vloge vnetega ljubimca. Zato je kupila na trgu prašek, ki se po njem moški na mah zaljubijo, in nasuta mu ga je malo v kavo. čim je spil kavo, se je onesvestil. Dekle se je ustražilo; balo se je. da ga je zadela kap in poklicalo je ka-varnarja, da poklice rešilno postajo. — Zdravniki so pa ugotovili zastrupi j en je s foloachijem.« Toloachi torej ne učinkuje vedno enako. KAJ JE DOŽIVEL ZDRAVNIK Neki mehiški zdravnik je proučeval učinek toloachija na samem sebi. Spil Je močen »čaj«, ki si ga je skuhal iz listov toloachija, in opisal je, kako je učinkovala nanj ta pijača: »Najprej sem zaspal trdno kakor ubit. Zbudil sem se a težko glavo kakor v vročici. Silno me je Že.jalo in hoteil sem piti, namestu tega pa sem začel sesati — Žepno uro, čeprav sem se dobro zavedal, da je to povsem nesmiselno. Potem sem si začel otipavati kolena. Mislil sem, da sta to škatli in hotel sem ju odpreti ter sem se zelo jezil, ko se mi ni posrečilo. Pri tem sem se pa jasno zavedal, da so to vendar kolena in se opravičeval, da to počenjam le otrokom v zabavo. Otrok pa v sobi ni billo, razen tega otrok sploh nimam. Niti ne sanja se mi, kako je mogla predstava o otrokih zaiti v halucinacijo. Zelo neprijeten mi je bil poostren čut tipa. Jezik v ustih sem čutil kot tuje telo; neprestano je ob nekaj zadeval in mikalo me je. da bi posegel po njem in ga odložil na mizico. Tudi zob sem za- čutil preveč; čutil sem, da jih imam polno nebo. Prav ko sem se z rokami približal kakšnemu predmeta, sem čutil v koncih prstov močne udarce vročine in hladu Ko sem Be s palcem na nogi dotakni] odeje, se mi je vselej začel obračati želodec. Nežna čustva sem Čutil le do psa, ki je ležal pri postelji. Silno se mi je smilil, da mora na vse gledali le od spodaj. Za trenutek sem se tako vživel v to predslavo^ da se mi je zdelo zelo lahko spremeniti se v takšnega Be-tveronožca. nobro sem se zavedal, da bi se mi to po.-, ečilo, bil pa sem preveč len in sem si dejail: Pa drugič! Med zaslrupljenjem mi je oslabel vid. Imel sem občutek, da mi je v oči zašla milnica adi nekaj mastnega, kar me pa ni bolelo. Čutil sem. da bi bilo dovolj, če bi podrgnil oči z roko, pa bi zopet normalno videl, a bil sem tako len. da sem tudi ta gib roke odložil na pozneje. Ni se m> zdelo tako pomembno, da bi moral jasno videti.« Zdravnik je Imel po tej pijanosti silnega »mačka«, Domačini prenesejo zelo lahko v primeri z Evropci zastrupljenje s toloachi jem. Zato Evropci ne smejo v Mehiki jeseni niti jesti divjih rac, ki zelo čislajo toloachi. Strup tako prepoji račje meso, da se Evropec zastrupi z njim tudi. če je Še tako dobro pečeno. MRTEV VIDI IN SLI&I.., Eden najstrašnejših strupov je beho-sito — »steklena krsta«, kakor ga imenujejo mehiški Indijanci. Med prohibicijo v Ameriki so se tihotapci ukvarjali z vprašanjem, kako bi vtihotapili čim močnejše alkoholne pijače, ki bi jih bilo mogoče redčiti čimbolj, ne da bi zaradi tega bile preveč plehke. Pri redčenju je pijača izgubi In svojo ostrost, zato so začeli iskati sredstvo, ki bi dalo žganju ognjevitost. Poskusili so z odvarkom paprike, ki je pa kalil pijačo. Končno so začeli uporabljati strup »stekleno krsto«, ki ga Indijanci poznajo že stoletja. Ta rastlina je tako strupena, da le že njen cvet silno nevaren. Cvet diši silno omamno, da so bili izdelovalci parfumov v Začetku silno navdušeni. Po uporabi parfuma iz tes^a cvela so se ničemurnim ženskam izpustili na koži mehurji v velikosti dlani, kožo so pokrile rdeče pege in sledile šo še druge neprilike. Odva-rek iz korenin te rastline so Indijanci uporaN iali za »božjo sodbo«. Kdor je prestal pijačo in ni umrl, je bil nedolžen. Umrl pa ni, Če je bil dober prijatelj s čarovnikom, ki mu je prej dal popiti pijačo z večjo vsebino tanina. Strup je dobil svoje ime »steklena krsta« zalo, ker zastrupljenec ležj odrevenel povsem negibno, ima steklene oči, se ne more ganiti in ne govoriti — kakor da bi bil zaprt v stekleni krsti — pa vse vidi in sliši, kar se godi okrog njega. Ko so ljudje uživali ta strup med alkoholnimi pijačami, si lahko mislimo, da tihotapci niso želi le lepih dobičkov, temveč, da so pivci tudi umirali na debelo. Strup je nekaj najčudovitejšega, zlasti opojni, na svetu — pravi strokovnjak. Veda o strupih bo nekoč izhodišče k novemu veku znanja, najbrž kot veda o Žlezah z notranjim izločanjem. Sn. (Konec) E0 F27V Štev. 45. DOLENJSKI LIST Sfrap 5 IZ nASIH ICfcAJEV PREGRAD OB KOLPI Transformator, ki so ga gradili mod Ko-vačo vasjo in Predgradom, je že dograjen. Elektriearji so svoje delo dokončali, pa tudi žiee so že napeljane v transformator. J. S. ŠT. JERNEJ Delo krajevnega odbora Protiletalske zaSčlte v št. Jerneju je bilo pred časom ie ptov živahno, vendar pa ie nato po krivdi FredsedniJta tega odbora precej zamrlo, meli so že sanitetni tečaj, na katerem je bila prav dobra udeležba. Za tečaj to pokazala precej zanimanja tudi dekleta iz okoliških vaai. Pred kratkim Je bil postavljen nov odbor Protiletalske zaščite, v katerem so predstavniki gasilcev, ZB, AF?. In mladine. Prvo sejo «> imeli 3. novembra 1951. Novi odbor ho poživel delo organlzaoLje PLZ, preko zime pa bo skrbel za organizacijo različnih tečajev.^ Pr. Kakor se je gospodarsko ln kultiirno- f»rosvetno življenje v našem trgu v zadnjih etih razveseljivo razmahnilo, tako Pa se na drugi strani rosno čudimo, da nikakor ne more zaživeti fizkultura. Imamo vse pogoje za telovadbo, nogomet, odbojko ln tudi volje pri mladini ne bi manjkalo. Dekleta, ki delajo v tovarnni eloktričnih uporov »n radijske aparate, se že vadijo v odbojki pod vodstvom upravnika. Oemu ne bi izkoristili lepega dirkališča tudi v ostale športne svrhe. P. I* SKOCIJAN Vest, da naj bi se naš trg priključil krškemu okraju, nas je v zadnjih dnevih precej razburila. Gospodarsko smo vsa leta pred in po vojni tesno navezani na novomeški okraj, pravtako tudi na njegovo sodišče in na ostale organe ljudske oblasti. Posebno Brno se navadili na sejme v Novem mestu in res ne bi želeli izprememb v tem ozira. Upamo, da bo ljudska oblast vsekakor upoštevala našo voljo in nas pustila v mejah novomeškega okraja. Plačilo davkov v zadnjem času dobro poteka- Pokazalo se je, da denarJa ne manjka, le proveč smo ga še navajeni tiščati v nogavicah in skrinjah. Do 80. oktobra smo plačali na radun zaostankov III. akontacije in na račun predpisov za IV. obrok blizu 000.000 dinarjev . Mani razveseljivo pa je. da ima nas KLO prekinjene uradne uro. Ob 12. uri pisarno zapro in popoldne nadaljujejo % ura-dovanjem-, medtem ko Imajo drugod pisarne odprte od zjutraj do dveh popoldne. Tajnika težko dohimo v pisarni, adminlstra-torka pa zmrzuje v nezakurjeni pisarni. Radi bi, da bi se tovariš tajnik bolj brigal za tekoče delo v pisarni. KLO pa naj bi poskrbel tudi za kurjavo v svojem uradu. h. M. MLAKA PRI KOČEVJU člani OF v Mlaki pri Kočevju so doslej opravili pri pomoči državnemu posestvu na Mlaki nad 400 prostovoljnih delovnih ur; največ so pomagali pri pospravljanju polj- skih pridelkov. — Posebno pa so se postavili pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za postavitev Kulturnega doma Slovencev v Trstu. Sami so nabrali 1100 dinarjev, k temu pa so prispevali še 1500 dinarjev od izkupička vaške veselice. O. K. SMIHEL PRI NOVEM MESTU »VzgaJaJmo se na primerih NOB« — s tem geslom je prežeto delo mladine v domu narodnega heroia Majde SHčeve v flmihelu. Mladinci in mladinke doma so organizacijsko povezani v aktive v šoli, vendar pa so si tudi doma izvolili svoj sekretariat. Ste volitve same so bile lep dogodek. Mimoidoči so se spraševali: »Kaj Imajo danes, da je vse tako navdušeno?« S ploskanjem je bil sprejet vsak kandidat. Takoj po prvi s«\Ji se je začelo: Mladino! so šli na izlet nad Teško vodo, na mesto, kjer je padla Majda Sile, narodni heroj. »Moramo iti,« so si dejali, »saj Je ravno 82 let od ustanovitve SKOJ in Majda je bila navdušena skojevka, poleg tega pa se tudi naš dom imenuje po njej.« Zareč.ih lic so stopali po poteh nad Teško vodo, ki jih je tolikokrat prehodila partizanska noga. »Jaz M-in poznala tovarišico Majdo,« je pravila noka gojenka, »saj je bila med vojno v naši hi*i. Obljubila mi je, da md bo, ko bo svoboda, kupila punčko, ker sem bila takrat šo majhna.« Rahel dožek jo začel padati, ko so prišli na vrh k plošči, k i je postavljena Majdi v spomin. Plantanova mama jim Je lopo razložila, karko Je bilo takrat, ko Je Majda padla. 32-letni no SKOJ je mladina proslavila s predavanjem. V njem so hlla zajeta junaštva, ki so jih napravili skojevoi pred ln med vojno. Z zadržanim dihom so poslušali dogodke o nadčloveškem heroizmu mladih skojevcev, ki so odhajali v borbo dobro veri oč. kaj jih čaka. Za 1. november je veliko gojencev odšlo domov na grobove svojcev. Mnogim so iiadli ooaije i u bratje v borbi ali kot talci. Ostali pa. ki niso mogli domov, so šli skupno k spomen k u žrtev pri Sv. Boku. D. B- NOVO MESTO SLIKE S SEJMIŠČA Toliko prašičkov in pitancev kot v ponedeljek 2». oktobra na novomeškem sejmišču že zlepa ni bilo. Ponudba se je povečala, povpraševanje pa je manjše. Cene mladim plemenskim svinjam so se nekako ustalile oziroma kažejo lahek padec, i>ri odraslih in pitanih na so znatno padle. Mladj plemenski pujsl stari šest tednov, so veljali po 1500 dinarjev, sedem do osem tedno stari od 1S00 do 2200 dinarjev, devet dp donet tednov stari po 2400 do 2800 din Posebno lepi, od 20 do 25 kilogramov težki prašički so bili okrog 8000 do 3300 dinarjev. Odrasle svinje, težke 60 do 70 kg, so cen Ml rejci od r.500 do 7500 dinarjev na »čez*. Za take svinje ni velikega povpraševanja Več zanimanja je bilo za težje orl 100 kg dalje. Te so cenili povprečno po 130 dim kg žive Na zatožni klopi okrožnega sodišča V nretekllh tednih so so zagovarjali pred sodniki okrožnega sodišča v Novem mestu med drugim: JELENC IVAN. delavec, se le delj ca*J Jmtcpal brez prave zaposlitve. Letos julij" e v Vrhuljah vzel Justinu Leksetu obleko ln čevlje, njegovemu bratrancu pa srajco. Isti dan pa Je odpeljal Lckšctu tudi 45« kg težkega vola z namenom, da b| ira prodal. Po tatvini vola Je bil zasačen na potu, ko je žival cnal h kupčiji ln mu Je bil vol odvzet. Jelene je že bil kaznovan pred časom a 3 meseci poboljševalnega dela, zaradi pobega čez mejo na na fi mesecev odvzema prostosti. Sodniki so ea zaradi novih tatvin obsodili na 1 leto ln « mesecev strogega zapora. ŠKOFLJANC MARIJA Iz Semlca 47 Je bila na kIasu kot tatica. Zaradi nagnjenosti k prisvajanju tujega premoženja »o Jo Izključili tudi zadružniki na Stražnjem vrhu, navzlic obljubam pa se nI poboljšala. Letos v aprilu je ukradln Katarini Furlln na Rožič vrhu za 1380 dinarjev vrednosti ln Gozdni delavci! Sprejmemo takoj večje število s e k a č e v za napravo drv in za sečnjo jelovine! Zglasite e« v pisarni OKRAJNE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG V KOČEVJU, lesni oddelek 1 Plača dobra, delovni pogoji ugodni! gotovine, v Juniju Je kradla pri Francu Ce-inasu, v juliju pa je na Badnju oškodovala Vldlc Marijo za nekaj denarja, Industrijskih ln prehrambenih bonov ter živilskih nakaznic. Obsojena Je bila na 8 mesecev strogega zapora. Pred sodniki so stale tudi 5fl letna ciganka ANDJELKA NIKOL1C. 51-Ietna KATA STEFANOVIC In «-letna ANKA PETROVIČ, ki so Julija popoldne vdrle v zaprto hišo Ane Slmonlč v Uor. Obrežjn ter JI odnesle I metrov flanele, 4 metre platna, moško obleko ln suknjič v skupni vrednosti okrog 25 tisočakov Čeprav so tajile dokazano krivdo na vse krlplje ln je službujoči miličnik na mostu v Brežicah nagel pri njih oba suknjiča, ki Ju Je lastnica spoznala, kazni nlse mogle uiti. Obsojene so bile vsaka na 8 mesecev strogega zapora. Smrtna nesreča na lovu 31. oktobra se je na lovu smrtno ponesrečil upokojeni Železničar Avgust Sever iz BirČne vasi. S psom je zasledoval jazbeca, vendar pa se je pes pred jazbino ustavil in ni hotel naprej. Sever, ki je imel puško pripravljeno za strel, je pokleknil, obrnil puško k sebi in začel s kopitom bezati psa v jamo. Pri tem nesrečnem opravilu se mu je puška sprožila, strel pa ge je močno ranil v desno stegno. Severja je takoj prevezal lovski soto-variš Franc Becele iz Birčne vasi, ki }e nato odhitel po ljudi in voz. Medtem je prišel na kraj nesreče tudi že rešilni avtomobil in odpeljal Severja v bolnišnico. Navzlic zasilni prvi pomoči pa je obstreiljenec od trenutka nesreče pa do prevoza v bolnišnico izgubil že toliko krvi, da ga zdravniki niso več mogli rešiti. Neprevidnost v ravnanju z orožjem je veljala Severja, ki se je že prej dvakrat obstrelil na lovih, tokrat Življenje. Na pogrebu so ga preteklo nedeljo spremili na šmihelsko pokopališče železničarji, lovci, člani Zveze borcev in številni prijatelji z znacin. V. M. teže, kupčijo pa so se sklepa.lo po 125 din kilogram žive teže Ln tudi ceneje. Sploh je bila ta dan kupčija mrtva. Izgleda, da so si taki. ki kupujejo plemenske svinje že v leseni za drugo leto, v glavnem živino že nakupili. V ponedeljek 5. novembra Je bil naval na sejmišče še večji — kar 1100 pujskov so pripeljali. Ponudb* velika, vpraševanje po blagu: skromno: Cena je padla tudi že na 100 do 110 dinarjev za kg žive teže. ...IN TRGA Trg ie vsak petek ln ponedeljek dokaj dobro založen, cene pa so Še vedno med najvišjimi v Sloveniji. Povprečne cene so bile: krompir (majhna ponudba) 20 din merica aH 16 do 18 din kg; jabolka 30 din kg. kostanj 20 dim merica, suhe češplje od 60 do 70 din merica, orehi 70 din merica. jajca 16 do 18 din, mleko 25 din Hter, čebula veneo do 100 din. kuhano maslo 350 din liter, zelje 10 do 15 din glava, kokoši od 250 do 350 din. purani okrog 800 din. N« trgu je tudi vedno dovolj razne drobne galanterije kot so cedila, krtače, obešalniki la podobno. Za to blago je malo zanimanja. Skrajni čas je, d« hi že enkrat odpravili prodajo na trgu na merice, takoimenovane »ferkle«, to je približno 1 liter in pol. Na vseh trgih se prodaja samo »na vago« in zakaj ne bi mogli uvesti tega tudi na novomeškem trgu t P. B. Državni zavarovalni zavod ©»vešča S prehodom na proste cene v gospodarstvu se je povečala nominalna vrednost premoženja. Zlasti Je zaradi dviga cen gradbenega materiala narastla nacionalna vrednost vseh vrst stavb in raznega inventarja, kakor tudi vrednost raznih zalog blaga in polizdelkov tako v skladiščih industrijskih podjetij kakor v skladiščih trgovinskih podjetij. Posledica novih cen je, da so zavarovalne vsote za stavke, zaloge, stroje in premičnine proti požaru ln ostalim prirodnim dogodkom mnogo prenizke. Pravtako so prenizka zuva ruvanja proti vlomu, razbitju stekla, avtomobilskemu kasku, poginu ali zasilnemu zakolu živine itd. Zavarovalne vsote vseh imovinskih zavarovanj bo treba zvišati z različnimi faktorji, da bo odškodnina zadostovala za obnovo ali nabavo uničenega premoženja po sedanjih cenah. Zaradi tega v skladu s smernicami Ministrstva za finance FLRJ in Oeneralne direkcije DOZ-a obveščamo zavarovanoe vseh sektorjev o potrebi prilagoditve zavarovalnih vsot nominalni vrednosti premoženja po sedanjih cenah. Državni sektor Opozarjamo vsa državna gospodarska podjetja, urade in ustanove, da v finančnih načrtih in v proračunskih predračunih za leto 1952 planirajo večjo postavko stroškov za zavarovanje pri DOZ-u, skladno s pove- V soboto 10. novembra ob 19. uri zvečer vsi na otvoritev nove gostilne >GORJANCI« (prej hotel Kondrič - DUR v Sokolski ulici). Prvovrstno staro in novo vino, jedila vseh vrst po zmernih cenah! Udeležite se veselega martinovanja! SPREJEMAMO ABONENTE NA HRANO! Motoristi so ujeli »lisfeo« na kolesih Teden tehnike so začeli novomeški avto-mobilieti in motoristi v nedeljo 4. novembra z lovom na »lisico*. Ob desetih dopoldne je bilo na trgu vso živo; največ ljudi se je sukalo okoli motorja s prikolico, s katere Je bingljal lisičin rep. »Lisica mora prevoziti 20 km od Novega mesta čez Ur&na sela — Toplice do V avto vasi, nato pa se mora skriti desno od glavne ceste, vendar ne dlje kot 100 metrov od cestnega roba; ne sme pa se posluževati pri tem zaprtih prostorov, temveč samo prirodnih skrivališč je podučil »lisico«, ki sta jo predat avl jala Jože Šinkovec in Alojz Skedelj kot vozač, predsednik športne komisije za dolenjske okraje tovariš Slavko More, »Lisica« se jo zagnala na pot, puščala |>a je na Cesti veliko rdeče sledove. Pol ure za njenim odhodom so so z divjim ropotom ln tuljenjem motorjev podali na lov motoristi in avtomobil isti. Začelo se je spraševanje ljudi ob cestah, branje sledov v mokri travi, gozdnem listju ln mlakah. Nekateri motoristi so kmalu ugotovili, da je »Heiea« prišla do .Turke vasi, nato pa se Cenjenim gostom se priporoča gostilna »FERLIČ« , Robek Slavka Na razpolago vedno topla in mrzla jedila in pijače vseh vrst. Za voznike na razpolago hlev in dvorišče je vrnila, vendar skozi Toplice drugič ni šla«. Nekje med Toplicami in Gradiščem mora biti, so tuhtali najzvitejšl lovci in posebno skrbno brali obpotna znamenja, vendar je bilo teh prav malo. Dva izmed njih pa sta se zagnala Drav v strm breg in vneto preiskovala itozd; malo je bilo verjetno, da bi »lisica« zavlekla svoja težka kolesa v tak klanec, pa vendar, zvita je in nič ne veš, kaj ji kljuva v močni motorni glavi. Toono ob 12. url je Tone Počrvina odkril »lisico« ln Ji odrezal rep s prikolice, sekundo ali dve za njim pa je begunko odkril tudi Ludve Peric. Medtem ko so Dolenčev Ivan. Rifljev Dane, Durini in še nekateri še vedno vneto preiskovali gozdove okoli Sušlc, se je ujeta lisica že vračala pred Zdraviliški dom v Toplice. Lov na llsdco je vsestransko dobro uspel. Pokazal je pripravljenost naših motoristov in avtomobllistov, da lahko vsak Čas postavijo svoje sposobnosti v službo obrambe domovine, če bi ji pretila nevarnost. Zal je slabo vreme oviralo Trebanjce ln Dobre-poljee. da se lova niso udeležili. Iz Črnomlja pa so prišli žal tudi prepozno štirje tovariši. Podelitev nagrade z nagovorom tov. Moreta je sledila v dvorani Zdraviliškega doma, nato pa je kolona zavila proti domu. — V Tednu tehnike pa so novome&ki avlo mobillsti obiskali tudi KDZ Orehovlco in Poljane ter popravili zadružnikom precej orodja, za vso silo pa so hiteli tudi z deli na novem avtomobilu, ki ga sami Izdelujejo. Italijanski film »Sciuscia« v Novem mestu »Sciuscla« je neopredeljiva beseda- Tako so v Kimu rekli otrokom, ki se tekali po ulicah s svojimi zabojčkl in krtačami za ameriškimi vojaki. Svoji latinski izgovorjavi so prikrojili angleški klic »Shoe-shine« — »Čistim čevlje«, s katerim so vabili svoje odjemalce. S tem filmom je režiser Vittorlo De 81ea posegel v najbolj boleče mesto sodobnega Italijanskega življenja: kaj bo iz mladine po velemestih, ki ji starši ne morejo nuditi prav ničesar razen tega. da so jim dali žlv-genjet Tisoči otrok tavajo po Bimu. Napeli ju, Milanu in se ukvarjajo v najboljšem primeru s čiščenjem čevljev, prodajanjem cigaret in ameriške čokolade. Dva taka »sciuscia« si Želita konja. 8 čiščenjem čevljev in prodajanjem cigaret ne bosta mogla nikoli izpolniti svojih želja. Tako Ro zapleta v nečedno zadevo t ukradenimi vojaškimi odejami ki se znajdeta v zaporu za mladoletnike. Neusmiljena in slepa »pravlčnoat« stori vse, da v kaznilnici napravi iz mladih nesrečnikov zakrknjene sovražnike družbe. Ob filmski predstavi se jima posreči pobegniti. Beg se tragično konča: eden je ubit. drugI se obupan vda policiji. Ce po vzorcu navadnih filmov iščemo vsebino. Je pravzaprav ni. V tem je prav De Sicova posebnost. Iz neznatne epizode ustvari velik film. ki nima »dejanja«, a je Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto, Ljubljanska cesta 25, telefon št. 127 — Poštni predal 83 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din. polletna 150 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani vendar poln vsebine, globlje vsebine, dra-maličen in čustven. Film kaže vso revščino in nemoč italijanskega ljudstva, obenem pa je prava psihološka študija dečkov z ulice in predmestij, velemesta, pa tudi razpadanje neke družbene ureditve. De Slca navadno ne uporablja pokllonlh igralcev. Tudi v tem fllu ne. Igralci »Sciu-scie« igrajo sami sebe: našel jih je po predmestnih kolibah in ulicah Rima. Od tod tista čudovita iskrenost in pristnost, ki nas gane, brez sramu, do solz. De Sicov način, teoretiki so mu dali naslov »neorealizem«, ni usoda. Njegovi filmi obtožujejo družbo in poudarjajo rešitev v razredni solidarnosti ln borbi Tega nam ne podaja s bučnimi parolami, ki bi najbrž izzvenele v prazno. Vsebina njegovih del je pravi krik ogorčenja. Tako ogorčenje pa ne utone v vdanosti v usodo. čanjem nominalne vrednosti objektov, premičnin, inventarja, strojev, zalog, a v toni o bilov, živine itd. Zavarovanci državnega sektorja naj pripravijo nove ocenitve pre možen j a po sedanji nominalni vrednosti najkasneje do 1. januarja 1952 v svrho zvila nja zavarovalnih vsot. Zadružni in družbeni sektor Zavarovanci DOZ-a is zadružnega in družbenega sektorja Imajo možnost doseči kritje škod pri DOZ-u posedanjih (višjih) cenah na ta-le način: 1. Sporočiti morajo pismeno področni poslovalnici DOZ a, pri kateri imajo sklenjene zavarovalne pogodbe, da pristanejo na zvišanje zavarovalnih vsot v polici do nominalne vrednosti premoženja po sedanjih cenah. V tem obvestilu morajo biti navedene poltene številke veljavnih zavarovanj, na katera naj se zvišanje nanaša. 2. Plačati morajo DOZ-u (poslovalnici, ki jim je izdala police) istočasno z obvestilom o zvišanju zavarovalnih vsot primerno akontacijo za premijo (najmanj 1000 din). 3. V roku 2 mesecev računano od dneva prijave v zavarovanje po sedanjih (višjih) cenah morajo skleniti novo zavarovalno pogodbo in plačati razliko v premiji. 4. V kolikor sta izpolnjena pogoja pod točko 1. in 2. jamči DOZ od dneva prejema obvestila pod točko 1. za škodo do nominalne vrednosti premoženja po sedanjih (višjih) cenah. 5. Tisti zavarovanci iz zadružnega ln družbenega sektorja, ki se ne bodo pismeno izjavili za zvišanje zavarovalnih vsot, bodo s tem tiho pristali, da njihovo premoženje do nadaljnjega ostane zavarovano po sedanjih policah, kar bo imelo za posledico, da v slučaju škode DOZ-ova odškodnina ne bo zadoščala za kritje Škode. Terenski organi DOZ-a bodo do konca leta 1951 osebno obiskali zavarovance Is zadružnega in družbenega sektorja zaradi »višanja zavarovalnih vsot (glej točko 8). Privatni sektor Vse zavarovance Iz privatnega sektorja obveščamo, naj v lastnem interesu zviSajo zavarovalne vsote. Za zviSanje zavarovalnih vsot in spreminjanje polic naj se obračajo na krajevne zastopnike DOZ-a. e Ravnateljstvo DOZ-a za LRS v LJubljani nima nadrobnih evidenc o zavarovancih in kopij zavarovalnih polic, zato individualnost informacij ne bo dajalo. Za kakršnekoli Informacije v zvezi s spreminjanjem zavarovanj naj se zavaro-vanoi iz državnega, zadružnega in družbenega sektorja obračajo na področne poslovalnice DOZ-a, zavarovanci iz privatnega sektorja pa na krajevne zastopnike DOZ-a. Državni zavarovalni zavod Ravnateljstvo za LR Slovenijo Ljubljana Poslovalnica NOVO MESTO Novo mesto, poStni predal 37, tekoči račun pri NR m-7M0S-0. za okraje NOVO MESTO, ČRNOMELJ. KOČEVJE in TRERNJE Naročnike bralce, dopisnike in druge prosimo, da na nas naslovljene dopise pravilno frankirajo. ker jih bomo sicer zavrnili. — Uredništvo in uprava »DOLENJSKEGA LISTA« KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 9. do 12. novembra francoski film »Brata Ronqlnquant«. Predfilm: Tikvei Od 13. do 15. novembra angleški film »Jony Francoz«. Predfilm: Filmske novosti št. 38. Od 16. do 19. novembra Italijanski film »Sciuscia«. Predfilm: Veliki Izvori. — Za mladino pod 16 leti vstop prepovedan. OfriatL VECJE ŠTEVILO DORRIH ČEVLJAR SKIH POMOČNIKOV sprejm« takoj Indu stri ja čovljev MLO Novo mesto. Plača po uredbi — Stanovanje za samce bi se po dogovoru eventuelno dobilo tudi prt podjetju. KOMUNALNA BANKA OLO NOVO MESTO Ima poštni predal št. 7, kamor naslavljajte vso pošto! PREKLICUJEM osebno izkaznico števil ka 0319364 na ime G ros Marija, fimihel pri Novem mestu. Splošno gradbeno podjetje PIONIR v Novem mestu sprejme na delo več zidarjev — tesarjev — navadnih delavcev — dva gradbena skladiščnika — enega ekonoma in De b' dabre vojle bMilc Take in enake si pravijo m *rjt, ki Žulijo svoje poličke v obcestni ftj -t i Ini. Krlčujeto vince ka/r tam, kjer ga je nekdaj točil stari Bojane. Šenpeterski Bojane in kandijski stembur sta bila poosebljena dolenjska šegavost, neizčrpna, originalna, nenadkriljiva. Svetega Martina sta imela zelo v časteh. In zdaj ga pa te pijmo in vsem ga privoščimd; po grlu to polzi, da se srce solzil Čudežen je svet tam naokoli. Dolenjski raj. Otoške razvaline sredi Krke, malo dalje gradič Struga. Med njima se pre-peljujejo divje race in gosi in čaplje in štorklje. Preplašene se zalotijo tudi med trije ne preoddaljenega Vinvrha. Bujni vinogradi krasijo danes stara keltska grobišča, dve cerkvici poudarjata mikav- nost ljubkega gričevja. Do Sma.rjeških toplic od tam nj več daleč. In za njimi spet mična gorica Mevce s cerkvico in hrami, s starodavnimi izkopaninami in prostimi toplimi vrelci. Znamenite so šmarješke najdbe in znamenito je mevško vince. Možaki ga srkajo kar iz poliča, pogovor pa se suče o letini in kupčiji, ženske opravljajo ljube sosede, otroci pa so zakurili na velikem kamnu pred zidanico Ln pečejo kostanj. Tudi odrasli ga bodo radi hrustali, saj se pije po njem kot po orehih. V zidanici je vse živo. Mokra je miza in mokra 90 tla pod njo. Zastaven moža-kar mečka po škrbastih ustih dolgo pipo, včasih potegne iz nje in puhne sosedu ves dim poredno v usta prav v trenutku, ko ie zinil, da napravi kravji požirek. Hud je sosed, kršen Matiček, pa le na videz. Smeje se prijatelju, ki ne more dovolj prehvailiti plodovitosti Gadove peči nad Sv. Križem pri Kostanjevici. »Gadova peč res rodi sijajno kapljico. Toda če bi ona dajala vea ta cviček, ki se ponuja pod njenim imenom, bi morala biti tolikšna kot so vsi doleniski vinogradi skupaj. To si zapomni, Pepek Žlahtni Noetovi nasadi se vlečejo tudi nad desnim bregom Krke doli do Save in trori do Novega mesta. In prav je tako! Njen sok potrebujeta kmet in drvar v bližnjih Gorjancih in ne brani se ga pod-jelni meščan. In kako krasni $0 vinogradi spet dalje v podgorskem Vinodolu tn na sosednjem Tolstem vrhu! Pravkar krepi zbor raz riašenih glasov Nackov eks z refrenom: Žlvjo Slovenci, živjo Slovenke, živijo! Pa so že na vrsti dekleta: Pepca ima moža, ga po licu boža, Micka ga pa nima. za pečjo naj kima! Težko je izprazniti kozarec, pa mora iti, saj ne umolkne prej nenehni >2ivjo Slovenci.. .< Prisede vrhpoljski mlinar Matajcel in že ga pesti nikdar žalostni Simc, kako kij tam babe meljejo. Matajcel se muza, Simc pa hiti razkladat, kako so Vrhpoljei iznašli mlin. kamor mečejo betežne starce in sitne starke, ven pa prihajajo brhka dekleta in zajetni fantje. Tn da razprši vse dvome, jim še na sliki pokaže, kako *a reč gre. >Bomo pa Matasanovo Nežko vrgli vanj,« ga ie podražil Nacek, »se bo pomladila in se boš spet lahko Ženil pri njej!« >Ka.j bi z njim,« je zagostolela Micka, >saj bi Še njo zapil!« Žejni žaigar ni čakal konca nove pesmi; prej je že zvrnil kupico. Micka mu jo je urno spet nalila, da ne bosta v jezi Zgrabil jo je Simc in pritisnil ji je poljub, da je kar zazvenelo. Šaljivi harmonikar pa mu je hitel vliva.ti pogum z belokranjsko zdravico: Pa še jedno malo, da se bo po/.nalo — ti boš meno, Jaz bom tebe, kuškala se boval... Tako in podobno ie tudi na Ljubensiki gori in po straških goricah in nič drugače po osamelih vinskih nasadih nad zgornjo Krko in drugod po Dolenjskem, povsod, kjer so med bujno trtje pocenili skromni hramčki ali se zvedavo stegajo ohole zidanice, Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 45. Divjačina v kočevskih gozdovih V prostornih kočevskih gozdovih kraljuje še vedno mnogo raznovrstne divjačine. V večjih množinah se klatijo tolpe volkov, ki so se zaredili zlasti med vojno, ko so se semkaj pritepli volkovi iz Like. Mnogo jeze povzroča ta zverjad zlasti našim lovcem, saj dela ogromno škodo med plemenito divjadjo. Volkovi podavijo nemajhno število srn, košut, jelenovitd. (ves prirastek »gre«, kakor pravijo lovci), kaj radi se pa volkovi lotijo tudi malih bosanskih konjičev, ki po raznih revirjih kočevskih gozdov prenašajo les. Seveda izgine tudi marsikatera ovca s paše in tudi kak pes postane plen volčjega žrela. Za zatiranje Wjšlk te škodljive zver j a-di organizira Upra- | va državnih lovišč \ in Odbor za pokon- | čavanje volkov na g Kočevskem skupne 1 pogone. Lovci Upra- f ve državnih lovišč | v Kočevju so po- 1 končali letos že 8 volkov (uničujejo jih tudi s strupom). Izkušnje so pokazale, da je več uspeha pri individualnem lovu kakor pri skupnih hajkah, kjer je plen bolj redek. Za čim uspešneje pokončevanje volkov so razpisane lepe nagrade — za ubitega volka dobiš 5000 din nagrade, za oddano kožo pa še posebej tisočaka. Kakor volčja bratovščina so osovraženi tudi divji prašiči, ki tudi še v velikih množinah strašijo po Kočevskem, kjer najdejo zatočišča in dovolj skrivališč v raznih šikarah in nepreglednih puščavah. Tu najdejo za svojo prehrano tudi želod in žir, v največjo nesrečo naših kmetovalcev pa delajo neprecenljivo škodo po polju, kjer odžirajo Vsem dopisnikom Dolenjskega lista Dopisnike našega tednika obveščamo, da jim bomo povrnili vse stroške, ki jih imajo s pisemsko poŠto z dopi-sovanjem in zbiranjem gradiva za Dolenjski list. Pošiljajte nam čimveč dopisov o krajevnih zanimivostih, drobnih dogodkov, poročil o prireditvah, nesrečah, požarih in pod., o delu organizacij in društev, o uspehih in napakah dela ustanov, podjetij in posameznikov, o zborih volilcev in o delu svetov in komisij državljanov. Krajevni ljudski odbori: dostavljajte nam sklepe sej svojih izvršnih odborov. Učitelje in ostale prosvetne delavce prosimo za poročila o izobraževalnih ter ostalih tečajih, o šolskih vprašanjih in podobno. Pišite kratko in zanimivo, predvsem pa skrbite za popolno točnost poslanega gradiva. Pošiljajte nam naslove znance«, sorodnikov in prijateljev, ki živijo v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije, da jim pošljemo Dolenjski list na ogled! Pridobivajte nove dopisnike, razširjajte vrste naročnikov in bralcev Dolenjskega lista! Uredništvo koruzo, krompir, oves, pšenico in druge poljske pridelke. Uspešen lov na divje svinje je mogoč jeseni, ko odpade listje in preko zime. Posamezni lovci so letos na Kočevskem postrelili ali pa pokončali nad 50 teh mrcin. Kmetje jih ponoči odganjajo od svojih njiv z ognjem ali jih na kak drug način zastrašujejo. Tam, kjer so urejeni in čisti gozdovi, ni div- Republiško tesarsko podjetje »TESAR* v Ljubljani, Parmova 45 potrebuj e za posek jelovega lesa večje število gozdnih delavcev SEKAČEV Plača po dogovoru. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno, Zglasite se vsak delavnik med 7. in 15. uro pri sekretarju podjetja na gornjem naslovu Sosednja soba je že polna etnografskega blaga; štiri belokranjske noše vise v vitrinah; pridružuje se jim peta — žumberška. Nadalje je tu celotna zbirk* Poldke Bavdkove, upokojene učiteljice na Vinici, ene prvih pobudnic za zbiranje in ohranjevanje belo-krajskega folklornega blaga in širite-Ijice belokranjskega vezenja. Tu so njeni bogato vezeni otirači, volneni robci, 6vilaši, tkanica, džud/ in šikan-ka, izredno lepo rezljana preslica s povesmom in več vretenc. V posebni stenski omari so zbrana njena belokranjska pokrivala: jalbi iz Krasinca in Gribelj, avba iz Adlešič, viniški zaglavec in svatski venec s parto, jugle s Sinjega vrha in pocelj iz Starega trga ob Kolpi. Iz Semiča je muzej pridobil semiški svatovski punlek in na-plet, iz Adlešič pa zanimive, iz rženr slaime pletene in s pisanimi papirčki bogato okrašene »svatske iujstre«. Sera spada tudi svatsko bandero z otiračem in barvastimi trakovi, vrh katerega je zataknjeno rdeče jabolko s tremi ko-kotovimi peresi. Lepo zbirko značilnih belokranjskih pisanic pa je s pisačem vred muzeju daroval Božo Račič. Tu lahko človek vidi še marsikaj zanimivega, tako kamne za munganje, leseno »Fikaneo«. kolovrate, navijalcc za prejo, polšje pasti, skrinjo za žito, ovčji meh za moko, lesene mo/narje in drugo. Pozornosti vredna je tudi Divji prašič, ustreljen v revirju Uprave državnih lovišč v Kočevju OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU« jih prašičev, življenje jim je omogočeno le po neprehodnih zaraščenih gmajnah. Maloštevilne j ša je postala v zadnji dobi stanovalka kočevskih gozdov lisica. Njen zarod uničuje neka bolezen, precej pa so jih pokončali tudi lovci, ko so nastavljali strup volkovom. Redkejši gost kočevskih gozdov je še kosmatin medved. Uprava državnih lovišč, katere namen je, da se ohranijo redki primeri plemenite divjadi, je ukrenila potrebno, da medved ne izumre in ga je popolnoma zaščitila. Pod jesen polagajo tudi potrebno hrano. Jeleni so rod, ki se na kočevskih tleh zelo počasi množi, ker ga uničujejo požrešni volkovi. Sedaj se naseljuje jelenjad od Snežnika preko ribniškega predela do roških gozdov. Srna še oživlja kočevske gozdove po vseh predelih, toda tudi njen prirastek nevarno dušijo volkovi in odžirajo plen lovcem. Plemenito divjad nameravajo na Kočevskem pomnožiti z novimi vrstami, ki jih sedaj tu še ni. Naseliti mislijo danjeka in muflona (divjo ovco). Od ostale divjadi domujejo v kočevskih gozdovih še jazbeci, dihurji, kune in pod., od ptic roparic pa kragulj, šoja, sraka, vrana itd. Kakor v drugih kulturnih državah, hočejo sedaj tudi na Kočevskem urediti vzorno lovišče, kamor bi lahko povabili tudi diplomatske predstavnike tujih držav. Kočevska naj bi postala vzorno urejeno državno lovišče in naj bo rezervoar divjadi, ki se bo pozneje razmnoževala še v druga lovišča, -ap. Od ženskih nogavic do ladijskega oklepa »Ah, ko bi jih imela...« Kdo ga ne pozna, presunljivega in toplega /vzdiha naših žena, hčera in deklet, kadar stoje pred izložbami in jim pogledi uhajajo k tankim, prozornim nogavicam iz ny-lona (najlona)? Vleče jih praktična in propagandna plat, odbija pa cena; »nvlonke« zvečer samo potegneš skozi vodo in zjutraj spet natakneš. Mnoge jih nosijo mesece in mesece, ne da bi jim pokazale šivanko in nit. Vleče seveda tudi samo ime; v kratkem bodo v Ljubljani izdelali precej tisoč parov nylon nogavic in se bo marsikateri želja lahko v kratkem času izpolnila. Cena? No, kakor ostale: ravnala se bo po ponudbi in povpraševanju... V oktobru 1938. leta je ameriška delniška družba Di Pon prijavila iznajdbo novega materiala — nvlona. Takrat seveda še niso vedeli, da se bo nylon v nekaj letih razširil po vsem svetu in služil za izdelovanje številnih praktičnih predmetov. Svojo pot pa je nylon nastopil kot — ženska nogavica. Delniška družba Di Pon izdeluje zdaj na leto »samo« po — 531 milijonov parov nylon nogavic... V zadnjih mesecih smo opazili v domači modi nove dežne plašče — bele, modre, zelene in še drugačne. Izdelek nOve moderne tovarne plastičnih mas pri Splitu je obogatil naš trg: »Jugo-vinil« izdeluje nylonu podobno plastično maso — polivinil. Dežni plašči, zobne ščetke, umetno usnje, najboljše ribarske vrvice, torbice, umetna vlakna za najrazličnejše predmete v gospodinjstvu, industriji, zdravilstvu, obrti in podobno, vse to nam ponuja nova tovarna. Plastične mase osvajajo svet. Kadar vidimo nylon nogavice, si nehote predstavljamo nežno, kot pajčevino tanko tkivo. Tak je nylon. Od prozornega, mične noge ali pa nožice pokri-vajočega vlakna do ladijskega oklepa iz nylona pa je prav kratek korak. Ameriška mornarica je na svojih bojnih ladjah namestila zaščitne plošče iz ny-lona, ki je hkrati najtrši materiali »Nežni« nylon je torej lahko tudi presneto trd. Neko ameriško nogometno moštvo si je leta 1941 naročilo nogometne obleke iz nylona. Leta 1946 so bile te obleke še kakor nove, nosijo pa jih še danes, po 10 letih. Zavod za preizkuševanje različnega materiala v New Jerseyu je dobil nekega dne preprogo iz nylona. Stroj, ki se vrti z veliko naglico in udarja na blago kakor koraki, je pri 75.000 obratih raztrgal navadno volneno preprogo v cunje, preproga iz nvlona pa je bila po 300.000 obratih še kakor nova in nedotaknjena. Se neko prednost ima nylon: ne gori, šele pri veliki temperaturi pa se začne topiti. Izredno pomembna je uporaba ny-lona v zdravilstvu. Na neki večji kliniki so morali vzeti bolniku, ki je bolehal na srcu, kri iz samega srca. Potrebovali so cevčico, ki bi bila tako tanka in hkrati prožna, da bi jo skozi žilo dovodnico lahko potisnili v samo srčno mišico. To cevčico so izdelali iz nylona; težka operacija se je posrečila. Proizvodnja umetnih materialov na svetu napreduje iz leta v leto bolj. Pred kratkim so sporočili iz Anglije, da so znanstveniki iznašli novo sintetično vlakno — tervlin. Uporabljali ga bodo za izdelovanje tekstila, pa tudi za film, tanke plošče in prašek za modeliranje. — Pred 100 leti so poznali samo volno, bombaž, lan, konopljo in svilo; izbira tekstili j je bila takrat skromna in enostranska. Nova, umetna vlakna in druge surovine so izredno praktične, vsestransko uporabne, trajne, kmalu pa bodo tudi tako cenene, da bodo dostopne vsem ljudem. V Novem mestu so gostovali Domžalčani Za Kočevarji (»Dva ducata rdečih vrtnic«) so prišli gostovat v Novo mesto člani sindikalnega gledališča iz Domžal. Vsekakor moramo samo pohvaliti gorenjske goste, ki se niso ustrašili težav in pota in nam dali po dolgem času redko priliko videti, kako kulturno »diha« Gorenjska. Taka srečanja smo doslej obojestransko zanemarjali, odslej pa bodo malone onemogočena, ker so stroški le preveliki. Gostje so dali predstavo sodobnega ameriškega avtorja Millerja, dramo povojne družine: Vsi moji sinovi. Drama je res sodobna, tako po motivu kakor ostro zastavljena moralnemu problemu (oče, tovarnar, pošlje med vojno armadi pokvarjene dele za avione in tako vedoma zakrivi smrt 21 pilotov, za krivca pa obdolži svojega družabnika. Njegov sin pilot to zve in se od sramote sam ubije, drugemu sinu, tudi oficirju, pa se ta zločin odkrije šele po vojni, le mati je ves čas slutila, in sosedi). Skoda le, da je drama precej po amerikansko razvlečena in da nekateri vnanji dodatki oslabijo izredno močan osrednji motiv. Dramo je zrežiral France Lazar in ji dal tudi ustrezajočo, kar bogato sceno. Režiji se pozna, da je bila spretna in tankovestna, z dobrim razume* mevanjem za milje ameriškega življenja in tudi za zahteve odra. Med igralci je vsekakor najbolj »zagrabila« La-zarjavo kot mati, ne le zaradi vloge same, temveč tudi zaradi resnične igralske potence. Njeno izvrstno podajanje je le včasih zmotil patos v deklamaciji I in malce preveč klasicizma (kakor da je stopila na oder mati iz grške tragedije). Od moških vlog je močno presegel druge Redenšek, dober igralec Škofic je pa bil malo preveč »ležeren«. Vse priznanje Mehletovi (vloga Ann Deeverjeve), škoda, da je bila včasih preveč koketna, kar ni čisto v skladu z njeno vlogo. Joe Keller pa za Ulčarja ni bil zmogljiv. Navzlic takim pomanjkljivostim je pa treba poudariti, da je igra v celoti dobro uspela. Sindikalno gledališče v Domžalah resno pojmuje svojo nalogo in ga moramo postaviti v vrsto prav dobrih amaterskih gledališč. S. It 10. obletnici umora Franca špeharfa Predzadnji Dolenjski list in Slovenski poročevalec z dne 27. okt. 1951 sta se spomnila umora znanega in splošno priljubljenega naprednega belokranjskega kmeta Franca Speharja iz Gorice pri Sinjem vrhu. Pri roki imam prepis uradnega italijanskega poročila o tem zločinu, ki jasno dokazuje, da so se morilci svojega zlodela natančno zavedali in ga hoteli z lažnjivim poročilom prikriti. Obenem pa ta dokument tudi pravilno ugotavlja točen dan zločina, ki je 28. in ne 29. oktober 1941. 28. oktobra 1941 je karabinjerska tenenca v Kočevju poslala poveljstvu XIV. karabinjerskega bataljona »Milano« v Ljubljani fonogram št. 40-8, v katerem poroča, da je prišlo istega dne zjutraj v Griblje-Gorica do spopada med karabinjerji in komunisti, pri čemer sta bila dva komunista ubita. Napačno krajevno ime G r i b 1 j e gre gotovo na račun znanega italijanskega nepoznavanja naših krajev in izgovar-jave njih imen, da pa je točno drugo krajevno ime in da gre za primer Franca Speharja, dokazuje na fonogramu s svinčnikom zapisana beležka, ki pravi: »Mešana patrulja, ki jo je sestavljalo 5 karabinjerjev, 2 agenta Javne varnosti in 3 vojaki pod poveljstvom (ime slabo ali skoraj nečitljivo), je vodila aretiranega Pekar Franca, starega 40 let, in Mukavec Mihaela, težko osumljena, da sta pripadnika komunistične skupine. Ko so prišli na razpotje Sinji vrh, so streljali in ubili imenovana aretiranca, ki sta hotela pobegniti. Imenovana sta bila vodena peš in ne- uklenjena, ker zaradi zmrzlega snega nista mogla hoditi zvezana.« (Arhiv CC. RR. Gruppo Lubiana, fasc. Seg. 1—15.) Kaj nam ta akt z ozirom na omenjena članka v listih pove in v čem ju še podkrepi? 1. Spehar in Mukavec sta bila aretirana že 27. oktobra in sta bila zaprta v kleti župnišča na Sinjem vrhu v noči od 27. na 28. oktober, ker sta bila že 28. ustreljena. 2. Aretirala sta ju pravzaprav agenta Javne varnosti iz Črnomlja, ki sta si za spremstvo vzela kar 5 karabinjerjev in 3 vojake, kar pomeni, da je bil Spehar izdan in da so se dobro zavedali, koga vodijo. 3. Ubili so ju namerno, kar dokazuje prvotna izmišljotina o spopadu, ki ga ni bilo'; na karabinjerskem poveljstvu v Ljubljani so to laž zabrisali z drugo bajko o poizkušenem begu, za kar so se lahko krili s ponovnimi izrecnimi ukazi generala Robottija in poveljnika II. armade generala Ambrosia, da naj ob vsakem najmanjšem povodu vojaki uporabijo orožje, posebno pa v primeru »poizkušenega bega«. Ime Pekar je zopet v italijanskih ušesih in ustih pokvarjeno iz Spehar. Tako nam Italijani z lastnim dokumentom potrjujejo lasten zločin, ki so ga Izvršili nad Francem Speharjem ln Mihom Mukavcem 28. oktobra 1941. J. J. robtine iz dolenjske popotne malhe \ »Kai povešaš glavo, Jane« PopotnlT Mar bi ae raje vsak teden v Dolenjou oglasil, pa ne samo vRake k vatre enkrat!« me je oni dan nič kaj prijazno pozdravil Flere Krivostejmo, ko eva ae po »višjih enotnih cenah« vozila iz Novoga mesta v Trebnje. >B| se. o verjemi, da hi se rad oglašal redno in Se obilno, Flere. pa se ne morem. Uprava Dolenjskega li®ta me je poslala »na teren« pobirati zaostalo naročnino... Žalostna je ta služba: pridem v hišo. kjer so leto in dan dobivali Dolenjski list, ga brali, se mi smejali, nato pa zavijali vame klobase in omamno dišeče kose Speha ter od* hajali na kopo v vinske gorice — zdaj pa mj pravijo, da me sploh ne poznajo Iti da niso ničesar dolini ,.. Potem se bojuj » njimi, pa s paragrafi, stroški in % odvetniki! Vidiš, t«kn je ta reč, neredni plačniki mi bodo le zadnje hlače dekli — nato pa bom lahko samo se prebiral stare »Dolenjske novice« v Studijski knjižnici...« »Da bi jih vrag pooitral, zamudnike ne-mairnet« se je jezil ln rentačil Flere. Izvlekel je iz zama-ščene listnice potrdilo ter mi ga molil pod nos. češ. le poglej, »do konea leta imam plačano naročnino, zato pa tudi zahtevam, da se nam vsak teden oglasiš, Janez Popotni!« »Počakaj, kumok, in pri&luhnit« sem mu dejal mod Mirno pečjo in. trebanjsko prestolnico ter namignil proti sosednji klopi, kjer J8v zajeten možak pripovedoval nekemu suhcu tole Storijo: »Karlo, alaj je bilo divnol Znaš, ja u avionu, nad nama sunce, pod nama magla, PUliiiiilll a iz magle je padala kiša... Bogami, kao u priči, a ja se vozim u avionu u Beograd po liker za našu menzu .. .« Vraga, sva si dejala s Fleretom. kaj takega pa Se ne! Z letalom po liker v Beograd in po vino v Makedonijo, ko je doma cvička dovoli in še cenen postaja, odkar se je vlak podražil in znamke... Zato pijo nekateri Dolenjci še vedno tako drage pijače! Kaj zato, Se je potnih stroškov takole mimogrede 10 jurftkov. saj plačajo dragi potrošniki tudi take malenkosti, aH neT Pred Trebnjem sta možaka zašla skoraj v prepir zaradi nekakšnih vitaminov; suheo je trdil, da samo od prežganke ne bo živel, dobričina pa mu je odgovarjal, da si s krompirjevko ln prežganko Se nihče nI nakopal revma-tizma, pa tudi želodčnih krčev ne. Ko Je snheo le še protestiral, je dobričina zaključil plodno debato takole: »Čekaj Karlo, prvo na čašicu, a posle cemo da razgovaramo...« Da, strela te plentaj, sem godel v brke, ti lahko bosedlčiš, a »ko če da platit« Na to ml možakar ni odgovoril; v gneči sem ga izgubil izpred oči. Rad bi ta dan kaj napisal o Trebanjcih ln Trebanjkah, pa nisem mogel dobiti podatkov. Nek tovariš na finančnem poverjonišlvu mi jih »iz principa« ni hotel dati, pa sem se odločil, da bom n. pr. o trebanjski menzi in njenih »zadovoljnih« abonentih napisal kdaj drugič kaj bolj zanimivega kot jo tale potopis. 8 Fleretom sva poprosila dobrega šoferja, da naju je vzel s seboj do škoe.jana pri Mokronogu. Skocjancl so moderni. Takole so nama rekli; »Ce Imajo lahko Novomeifani sredi mesta na Gerdešičevi cesti svežo gnojnico, da jim ponoči in podnevi skrbi za čist zrak- čemu jih ml ne bi prekosili t« Pa so jih posekali. Novomeščanet Uredili so si podobno napravo s tekočo srno.inico \r, stranišča; po odprtem kanalu jim teče mimo pisarne KLO in LM . .. Kdor bi trdil, da nekateri ljudje v Skocjanu nimajo smisla z »skupno življenje, je v bridki zmoti! Le naj si ogleda ljubo slogo v družini, kjer živita dve ženi ob enem možu brez prepirov! Miroljubnost Čez vsel Kakor pri Kraljevem psu na Kamen-OSh, ki je lani celn zimo spal na enem koncu kozolca v kupu sena. na drugem koncu pa je vsako noč spal divji zajec . . Kaj se je res treba prepiratit, sva modrovala a Fleretom. ko sva koračlla nazaj proti Novemu mestu »O. pa so marsikje pošteno prepiraio,« me je poučil Flere. »Postavim,« je delal, »▼ Italiji, kjer bo kmalu vse v zlatih medajlsh. Vsak Musolinijev vojak, ki je bil med vojno v Jugoslaviji, bo odlikovan z zlato kolajno — za prestani strah! To se bo bliskalo po kurjih prsih starih in mladih fašistov, ali neT Le to bo težava, veš Janez, ker ni dokumentov, koliko le kdo presta! strahu na Balkanu. Najbolj prepričljivi dokumenti »junaštva« so bile med vojno spodnje hlače fašistov, a kaj češ. zob časa ie zbledel tudi te pečate.. Zato se prepirajo, koliko ie kdo dal strahu od sebe med vojno.« Flere. na svidenje na Trški gori pri vinskem krstu v nedeljo,« sem mu še dejal, pa sva bila že doma. Janez Popotni celotna zbirka lončarstva z Griča pri Črnomlju z lončarskim ročnim kolovratom, lončarskimi lesenimi noži, krevljico in usnjenim župancem. Zanimiva so zlasti lončarska hišna znamenja, ki so vtisnjena na spodnji strani posod. Vsaka hiša je namreč imela nekak »tvorniški znak«: ta križ v krogu, druga številko ena, tretja nekako rozeto, četrta narobe obrnjeno dvojko, ona zopet preklan krop s kljuko in |x>-dobno. Zanimiva je tudi vinarska zibir-ka s številnimi eutarami, majolikaimi, vrči in z zadnjimi rovaši belokranjskih »soseskinih keldrovc. Tudi oddelek narodnoosvobodilne borbe je dovolj zanimivo urejen, čeprav pogreša, kot večina podobnih muzejev, predvsem razstavnih predmetov. Človeku se zdi čudno, kam neki so se v tako kratkem času zgubile številne priče okupacije in osvobodilnega boja v Beli krajini in sploh v Sloveniji. Res marsikaj še hranijo posamezniki kot oseben spomin na ječe, internacijo, na (legalno delo in partizanstvo, v on dar pa ga je Še veliko več uničenega, če je bilo na primer še prvo leto v svobodi na eiet'iški gimnaziji okrog 30 Safarjcvih Ruskih čitank, so je lani posrečilo društvu iztaknitj ko- J02B D U L A B maj en primerek, in še tega ne pri študentu, temveč pn nekem privatniku. Zato ni mogoče dovolj naglasiti nujnega zbiranja teh pomembnih prič našega polpreteklega časa. V metliški zbirki NOB je za sedaj poudarek bolj na dokumentarnem in slikovnem materialu, vendar pa je tudi nekaj zanimivih predmetov, od katerih sta med največjimi dva reliefa, ki so ju med vojno izdelali člani tukajšnje oficirske šole. Zbirka ee začne s predvojnim ilegalnim delom Partije, v kateri je bil zlasti viden član CK KPS Be lok ram jec Janez Marenrič, eden prvih borcev za pravice delovnih ljudi. Doba italijanske okupacije je za sedaj nakazana bolj skromno, zato pa je v obeh velikih vitrinah že precej predmetov, med katerimi sta tudi zastavi Belokranjskega odreda in Belokranjske brigade. Tu sta tudi dva partizanska topa, puške, odlikovanja, deli obleke, Kardeljev klobuk, ki ga je pustil v Metliki, ko se je, preoblečen v železničarja, odpeljal v Ljubljano, in vrsta drugih predmetov. Vse skupaj pa poživljajo mnoge fotografije, predvsem številne slike padlih, nadalje sadren model prvega partizanskega spomenika v Črnomlju in odlitek spominske plošče padlim v Adlešičih. — Začetek je torej tudi tu storjen, treba pa bo Še časa, dela, denarja, predvsem pa prostorov in razstavne opreme, da bo ta oddelek urejen tako. kot po svojem pomenu in vrednosti tudi zasluži, V Belokranjski muzej pa sta vključeni, kakor že omenjeno, tudi obe spominski sobi Engelberta Cangla z mnogimi rokopisi, korespondenco, diplomami, odlikovanji in osebnimi predmeti tega za Metliko pomembnega in zaslužnega moža. Taka bi nekako bila podoba Belokranjskega muzeja ob njegovi otvoritvi 1. maja 1951. Morda bi bilo bolje, če bi odbor počakal, da nabere še novih predmetov, da dobi definitivne razstavne prostore in bi tako bile zbirke lepše, popolnejše in učinkovitejše. Bilo' bi morda prav. Toda Muzejsko društvo v Metliki je pri njegovem delu w. vodilo drugo načelo: hotelo \e poka-zati, da njegovi člani delajo, hotelo je čimprej zainteresirati široke kroge Uelokran jcev za njihove vrednote v preteklosti, hotelo je njihove pomoči. Le s skupnim delom bo namreč Belokranjski muzej postal učilnica novega socialističnega človeka in bo uspešno opravljal tisto poslanstvo, ki mu je v novi družbi določeno. Belokranjske ljudske noše (K o n e c.)