PRIMORSKI DNEVNIK
^štnina plačana v gotovini *bb. - -
postale 1 gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVII. Št. 214 (8002)
TRST, torek, 14. septembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govou pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemdja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
zasedanje finančnih ministrov v bruslju
Približevanje stališč o valutnih vprašanjih med ministri šesterice
Skupna ugotovitev, da ni prišlo do resnejših premikov na valutnih tržiščih in da so nujna pogajanja - V sredo sestanek Muha desetih» v Londonu
BRUSELJ, 13. — Danes je zasedala šesterica finančnih ministrov V|,0pske gospodarske skupnosti in je uvodoma italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi kot predsedujoči po vrstnem redu ugotovil, da Sre za dve vprašanji: za sedanjo konjunkturo in za začasne ukrepe l,r za pogajanja z ZDA o reformi svetovnega valutnega sistema, za
........... 1 «kluba
mone-
. je treba sprejeti, skupno stališče l *< ki bo v sredo v Londonu ter za •'"•ga sklada, ki bo 27. septembra Ferrari Aggradi je nadaljeval, da , Italijanski pogledi glede takojš-ukrepov zelo blizu stališč Be-'•luksa in Nemčije, da naj gre za '°9ovorjeno fluktuacijo evropskih "trt v odnosu do dolarja.
.Predsednik komisije EGS Mario ?®lfatti pa je obrazložil stališče,
? Ka je zavzela komisija, ki ugodja resnost ameriških ukrepov ter ®liko nevarnost, da bodo države Suhice vodile različno notranjo po-
za sestanek no svetovnega v VVashingtonu.
šesterice
skupščin
mi cilji skupnosti. V bistvu gre torej za politično vprašanje in za napoved novega sestanka načelnikov držav.
Nato so govorili vsi prizadeti finančni ministri, Francoz Guoscard D’Estaing je mnenja, da je položaj trenutne izmenjave zadovoljiv, saj se je frank gibal v mejah 3,2 — 4.5 odstotka. Predlagal je povratek k trdni izmenjavi in kvotacijam med valutami šesterice ter predlagal, da
^o, ki bo v nasprotju s skupni-1 izdela komisija Malfatti poročilo z
'"'lllllllllllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiHiiiiiilliiifiiHItlMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIHlIlllllllllll
OŽIVLJA SE POLITIČNO ŽIVLJENJE V ITALIJI
Razprave o tenak in ključnih reformah
Polemike v KD pred zasedanjem vsedržavnega sveta
13. — Počitniško parlamen-sfti) ter strankarsko razdobje se koncu in ie za prihodnji po-jfeljek 20. septembra napovedana komisije za industrijo in trgo-|lflo poslanske zbornice, ki bo portala poročilo ministra za industriji Gave o cenah in o položaju v nedrih industrijskih panogah.
. ^ tem se bo tudi pričela razpra-JJo ^formah, ki se je prekinila velikim šmarnom. Na dnevnem JI®! so nekatera ključna vprašaja saj mnogi zahtevajo, da se j°ži uveljavitev davka na dodat-“ vrednost IVA. ki bo zamenjal do-i *anji potrošni davek IGE češ da J*IVA avtomatično zvišala cene Rosnih dobrin za 6-8 odstotkov, ij. dnevnem redu pa bodo seveda J® druga sporna vprašanja, saj 2*8 poslanska zbornice ponovno fo .iti zakon o stanovanjski re-U1^. na dnevnem redu bodo u-|bi o Jugu ter reforma univerz. v 'lvahne in polemične so razpra-H o bližnjem zasedanju vsedržav-^ Ka sveta demokristjanske stran-ki bo 25. septembra in na kate-W	v (>st,recliu notranji od-
ijj 1 v strank’, ki pa istočasno tu-bomenijo odločitev glede volitve
predsednika republike in glede splošne politične usmeritve stranke. V Grottaferrati se ie sestala levičarska struja «base». ki ie soglasno odobrila resolucijo, da je treba dokazati osnovno nolitično linijo KD. da se premaga desničarsko ofenzivo in da se dokaže demokratično in antifašistično vsebino stranke Glede kandidature za predsednika republike je rečeno, da se lahko kandidata izbira samo na osnovi s po razuma vseh strank od liberalcev do komunistov. Končno pravijo, da so predlogi o kvorumu za izvolitev predstavnikov znotraj stranke utemeljeni, saj gre za objektivno nujnost. da se prepreči preveliko notranjo razdrobljenost.
Namestnik tajnika PRI Battaglia je izjavil tedniku «11 Mando». da ne more biti nobene krize pred decembrsko izvolitvijo predsednika republike, toda januarja bo treba na; praviti zaključke. V tej zvezi trdi republikanski predstavnik, da sicer ne vidijo druge noti kot levi center, da pa ne morejo več pristajati na številne kompromise in da bodo morali v takšnem primeru preiti v opozicijo.
analizo posledic za kmetijsko tržišče EGS.
Nemški finančni minister Schiller je ugotovil, da so kurzi stabilni in da je na primer marka revalvirana v odnosu do dolarja za 6-8 odstotkov. Belgijski finančni minister Snoy je prav tako zagovarjal trdno pariteto valut šesterice.
Obsežnejše poročilo je ob zaključ-
zumno rešitev ulstrske krize.
V ulstrskih mestih je bilo preteklo noč in danes zjutraj posebno napeto. Incidente in spopade so zabeležili v Belfastu, Londonderryju, New-ryju in drugod. V ultrski prestolnici je eksplozija bombe povzročila požar, ki je popolnoma uničil neko tiskamo.
NEW YORK, 13. — Minister za
ŽIVAHNA SOVJETSKA DIPLOMATSKA DEJAVNOST
Wilson na uradnem obisku v Moskvi
Napovedan je obisk indijske predsednice Indire Gandi
vuutuiivjov	|	Ej VV X WI\IY, JU.   muuouci C.a.
ku ponovno imel italijanski zakladni | trgovinsko mornarico sen. Attaguile
minister Ferrari Aggradi, ki je dejal, da je dovolj, da so se dogovorili, da se pričnejo pogajanja. Vendar pa so ta nemogoča, dokler obstajajo ameriške dodatne takse in olajšave, saj se na ta način spreminja celotni sistem mednarodne izmenjave.
Ferrari Aggradi je nato govoril o treh načelih, na katerih mora temeljiti reforma svetovnega monetarnega sistema. Predvsem ta sistem ne sme temeljiti več na premoči ene same valute in niti ne dolarja. Gre za izpremembo paritet in končno konvertibilnosti, tako da se takoj izvršijo plačila aktivnih in pasivnih saldov bilanc zainteresiranih držav.
Iz navedenega je razvidno, da je prišlo med šesterico do določenega približevanja stališč, vendar še vedno dokaj megleno, saj so tudi poročila o sestanku šestih ministrov zelo nepopolna, splošna in napravljena na ta način, da zamegljujejo sporna vprašanja. Vendar pa iz njih izhaja, da se strinjajo s tem, da trenutno položaj ni preveč oster, da se je ustvarila zadovoljiva pariteta, da pa je treba rešiti sistem svetovne monetarne podlage na novih osnovah, ko ne bo več prevladoval dolar.
Jutri bo Ferrari Aggradi v Londonu, kjer se bo sestal z britanskim finančnim ministrom Barberom.
27. in 28. septembra napovedani tristranski sestanek o Ulstru
Udeležili se ga bodo ministrski predsednik Velike Britanije, Severne Irske in Irske republike
LONDON, 13. — Napovedano srečanje med ministrskimi predsedniki Velike Britanije, Severne Irske in Irske republike bo 27. in 28. septembra v Chequersih, poletni rezidenci britanskega premiera. Kot je znano, bodo skušali Edward Heath, Brian
se je danes sestal z ameriškimi strokovnjaki za pomorska vprašanja in s predstavniki italijanske skupnosti v New Yorku. Preje je bil skupaj s številnejšo parlamentarno delegacijo, ki ga spremlja ob njegovam potovanju in v kateri ie tudi slovenski poslanec KPI Albin Škerk, v Kanadi. V Italijo se bo delegacija vrnila 16. septembra.
MOSKVA, 13. - Voditelj britanske laburistične opozicije Harold Wilson je včeraj prispel v Sovjetsko zvezo na tridnevni obisk. Danes se je sestal s predsednikom vlade Kosiginom, s katerim je obravnaval «v prijateljskem razgovoru« vrsto »mednarodnih vprašanj* ter dvostranske odnose med obema državama, kot to sporoča agencija TASS.
Po neuradnih vesteh pa se je razprava predvsem nanašala na vstop Velike Britanije v EGS, kar je sklenila konservativna vlada in proti čemur so laburisti in čemur nasprotuje tudi sovjetska vlada.
Danes je prispel v Sovjetsko zvezo finski obrambni minister Ristian Gestrin, katerega so sprejeli z vsemi častmi sovjetski obrambni minis.^r Grečko, admiral Sergej Gorškov, ki poveljuje sovjetski vojni mornarici in maršal aviacije Pavel Kutahov, poveljnik sovjetskega letalstva. O razgovoru niso ni-
česar sporočili, poudarjajo pa, da gre za vrnitev obiska maršala Greč-ka, ki je bil januarja na Finskem.
Glasilo sovjetske vlade «Izvestja» je objavilo na prvi strani kratko sporočilo, da bo v kratkem obiskala Sovjetsko zvezo predsednica indijske • vlade Indira Gandi. V poročilu se omenja, da bo v sovjetski zvezi ob koncu meseca, po drugih vesteh pa bo obiskala Moskvo 27. septembra. Odnosi med Sovjetsko zvezo in Indijo so postali prisrčnej-ši in je v zadnjem času prišlo do številnejših obiskov državnikov obeh držav.
Iz Washingtona pa poročajo, da bo Indira Gandi gost v Beli hiši 4. novembra, ko se bo sestala z Nixonom na poti v New York, kjer se bo udeležila zasedanja generalne skupščine OZN. V tem okviru bo obiskala tudi nekatere druge zapadne države in tako Veliko Britanijo, Francijo, Zapadno Nemčijo
PO TREH LETIH DELOVANJA
Pozitiven obračun Društva izseljencev
Predsedniki sekcij so sklenili v bodoče posvečati ves trud ustanavljanju sekcij v domačem kraju in izoblikovanju kadrov
ORBE, 13. — Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije je ob tretji obletnici svojega obstoja naredilo svoj obračun, hkrati pa na osnovi prehojene poti začrtalo smer za prihodnje delovanje. Pri tem je bila pri vseh prisotna zavest, da je društvo izseljencev postalo nenadomestljiva miada silnica v okviru manjšinske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, ki mora, hočeš nočeš, računati s prijatelji in nasprotniki.
V nedeljo so se zbrali predstavniki vseh sekcij društva v Švici (teh je 16) in drugi člani glavnega odbora, ki deluje v Orbu. Sestanka so se kot gostje udeležili tudi deželna svetovalca Dušan Lovriha (KPI) in dr. Drago Štoka (SS), nato pa še dr. Viljem Čemo (SKGZ) in Stojan Spetič (KPI), ki so prisotne pozdravili in jim kratko spregovorili

ŠE 28 ŽRTEV RASIZMA
Ameriške oblasti so v krvi zatrle brezupni upor temnopoltih Jetnikov
Leaderju «Black Panth«rs» Bobbyju Sealu niso dovolili, da bi posredoval - Napadu 1700 do zob oboroženih vojakov so se skoraj neoboroženi jetniki krčevito upirali štiri ure - Od 38 talcev je še živih 29
ATTICA (New York), 13. - Krvavih dogodkov v ameriških ječah še ni konec. Po «skrivnostni» smrti temnopoltega Jacksona je danes izgubilo na tragičen način življenje 28 jetnikov, ki so sodelovali pri uporu v zaporu v Attici. Oblasti so še enkrat dokazale svojo nadmoč in kljub posredovanju nekaterih prostovoljcev do konca izvedle načrt, ki so si ga zastavile že ob samem začetku upora, seveda z izgovorom, da ni bila možna nobena druga pot. Zaključna bilanca brezupnega upora znaša torej 28 z mitraljezom postreljenih jetnikov in 9 talcev s prerezanim grlom.
Upor v zaporu v Attici se je začel pred štirimi dnevi. Udeležilo se ga je približno 1200 jetnikov, v glavnem črncev in Portoričanov, (skupno je bilo v zaporu nekaj čez 2000 oseb), ki so podtaknili ogenj trem krilom ogromnega poslopja in se zabarikadirali v četrto. Zadržali so 38 talcev ter postavili ravnateljstvu prve zahteve, ki seveda niso bile
Faulkner in Jack Lyncn najti spora- I sprejete. Ustanovljen je bil odbor.
''''•iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiMiiHiiHiiiiiiioKmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SAMO NEKAJ STOTIN OSEB NA POGREBU V MOSKVI
Zadnje slovo od Nikite Hruščova
^artija in vlada sta poslali venec - Tudi pesnik Jevtušenko na pogrebu - Kraitki poročili «Pravde» in «Izvestij» o smrti bivšega partijskega tajnika in preds. vlade
MOSKVA, 13. - Z žalno sveča-' l?tio zasebnega značaja, ki je .AJala manj kot eno uro, so danes v5, moskovskem pokopališču «No-vj*viči» pokopali posmrtne ostan-” Niki ta Sergejeviča Hruščova. J^ed pokopališčem se ie zbrala Jr^ejšnja množica, vendar ie poli-dovolila vhod samo kakim 300 J! 400 osebam, med katerimi je Poleg svojcev skoraj sto tujih vikarjev, praktično vsi dopisniki y y! časopisov, ki so akreditirani JMoskvi. Krsto so poleg vdove Ni-» , Vetrovne spremljali sinovi Serij!' Helena in Rada z možem Adžu-ip®hi ter posinovlienka Julja. Edi-Znamenji, da ni šlo za čisto Krajni pogreb, sta bili prisotnost kkega števila policajev v unifor-o ki v civilu ter velik venec cen-(Alnega komiteja sovjetske partiie
Vlade.
vztrajnim dežjem je ob odpr-sfA grobu na kratko spregovoril boko.jnika Sergej: ta je vidno d -len dejal, da ne misli govoriti v ^em, kar ie njegov oče storil f Službi sovjetske partije in na-ker da ni potrebno. «Mi — je (.jal — se danes poslavljamo od J0veka. ki je imel zares pravira. č So ga imenovali človek.» Za njim 7> boli na kratko spregovorila V priletna ženska iz Donbassa n, 'Szenu reke Don, ki se ie spom-(i. A delovanja Hruščova. ko .je vo-»* tamkajšnjo partijo. Končno ie tvoril še Vadim Vasiljev, čigar oče 1937 obsojen na smrt, po zaslugi Hruščova
j ,tal leta hJ* bil nato habilitiran.
.H®
kij;
položili
grob pokojnega so . Nnornato ploščo s kratkim napi-i-h: «Hruščov Nikita Sergi.ievič — ' '4V.1894 - ll.IX.1971.» Na po-J^ii svečanosti ie bil prisoten tubi->škJ, ]d ie nosil rdečo blazino
z medaljami in odlikovanji pokojnika: med njimi sedem »Leninovih redov* ter tri zvezde »heroja Sovjetske zveze*. Med prisotnimi ni bilo nobene uradne osebnosti, pač pa se .je pogreba udeležil pesnik Evgenij Jevtušenko. Pjotru Jakiru, sinu generala Jona Jakira. ki ga je Stalin dal leta 1937 ustreliti, je policija onemogočila, da bi se udeležil
pogreba, češ da naj bi pripravljal »proti družbeno akcijo*.
Vest o smrti Nikite Hruščova sta danes objavila oba glavna sovjetska lista, »Pravda* in »Izvest.ja*. Oba sta objavila samo kratki nekrolog centralnega komiteja in vlade, ki pravi: »CK KP SZ in ministrski svet SZ z žalostjo sporočata, da je 11. septembra 1971, po dolgi in hudi bo-
lezni. v 78. letu starosti umrl bivši prvi sekretar centralnega komiteja KP SZ in bivši predsednik ministrskega sveta SZ. zaslužni upokojenec Nikita Sergejevič Hruščov*. Nekrolog. ki sta ga oba Usta objavila na prvi strani čez dva stolpca, sta podpisala CK in vlada. Časopisa ne objavljata slike pokojnika, niti ne komentarjev.
Vdova Nildte Hruščova Nina Petrov na s hčerkama ob krsti poknj^m moža.
(Tefe/ofo ANSA)
ki so ga sestavljali občani-prosto-voljci. Člani odbora so imeli pravira, da so obiskali talce, skušali pa so posredovati med ravnateljstvom zapora in uporniki. Ti so medtem izdelali podrobnejše predloge in zahtevali, naj bi vodil pogajanja leader črnske organizacije »Black Panthers* Bobby Seale.
Komisar za newyorške kaznilnice Russel Oswald je sicer sprejel, naj bi Bobby Seale vodil pogajanja, ko je temnopolti leader dospel iz Kalifornije, mu je pa ukazal, naj prepriča upornike, da se predajo. Ker Seale ni sprejel tega pogoja, mu sploh niso dovolili, da bi se z jetniki pogovoril.
Med zahtevami, ki so jih uporniki postavili kot pogoj za izpustitev talcev in predajo so bili večja po-Utična in verska svoboda, preklic cenzure za pisma in čtivo jetnikov, povišek mezd, za delo ki ga jetniki opravljajo v zaporu, amnistija in premestitev nadzornika. Ravnateljstvo zapora je sprejelo nekatere pogoje jetnikov »spregledalo* pa _ je bistvene, kot so amnistija, politična ter verska svoboda in podobno.
Posredovalni odbor se je včeraj popoldne tudi podal k newyorškemu guvernerju, da bi ga prosil, naj podeli upornikom amnestijo za kateri koli prekršek med uporom. Guverner Rockefeller pa' je odklonil prošnjo, češ da »ne more kršiti načel državne in juridične ustave*. Uporniki so tudi zahtevali, naj bi se Rockefeller sam podal v zapor, da bi se z njim pogovorili. Tudi te prošnje guverner ni sprejel.
Ko je postala napetost že nevarna so oblasti začele zbirati v bližini kaznilnice veliko število policijskih agentov in vojakov državne garde. Davi okrog 10. ure je manjši helikopter letel nad zaporom, da bi nekoliko zmedel upornike, medtem sta dva večja helikopterja odvrgla na zapor na stotine solzilnih bomb. Začela se je akcija, ki naj bi v krvi zatrla upor jetnikov. 1700 do zob oboroženih vojakov in agentov je podrlo barikade in začelo slepo streljati na jetnike, ki so razpolagali le z nekaj noži (ki so si jih sami izdelali) in zelo malo strelnega orožja. Uporniki so se krčevito branili štiri ure. 28 jetnikov je obležalo prestreljenih. Od 38 talcev, je bilo še živih 29 (od teh so bili nekateri lažje ali težje ranjeni), devetim pa so uporniki u-tegnili prerezati grlo.
Vojaki in agenti so vse ostale jetnike prisilili, da so se zbrali na dvorišču, Ravnateljstvo zapora je namreč izvedelo, da so uporniki minirali podzemske hodnike, ki povezujejo razne oddelke. Začasno so prekinili električno energijo, da so lahko izvedenci izolirali eksploziv in odpravili barikade, ki so jih uporniki namočili z bencinom.
Od 38 talcev je bilo 27 čuvajev, 11 pa uradnikov. Baje so uporniki včeraj vrgli enega od talcev skozi okno iz drugega nadstropja. Ker ravnateljstvo zapora še ni javilo uradnih podatkov o žrtvah (vsi navede ni podatki so namreč neuradni), ni jasne če je bil talec ob padcu živ ali mrtev.
Izredno zanimive so izjave nekaterih oseb. ki so se pogovorili z tmor-nikf. Trije časnikarji, člani posredovalnega odbora, so izjavili, da so uporniki ravnali s talci dosti bolje
kot sami s seboj. Tudi kapetan čuvajev Elmer Heuhn, je potrdil, da so uporniki korektno ravnali s talci. Sicer je še dejal: »Govorili so o revoluciji, o bratu Bobbyju Sealu, o dovoljenjih za odhod v tujino, v anti-imperialistično državo. Rekel bi da so se obnašali skoraj vojaško. Bili so pripravljeni na vse.* Pred povratkom v Kalifornijo je leader »Black Panthers* Bobby Seale dejal: »Jasno je, da oblasti hočejo krvavo zatreti upor. Rockefeller bi lahko preprečil pokol, zdi se pa, da tega ne namerava storiti*.
Bobby Scaie (v sredi), kateremu so oblasti preprečile, da bi se pogovoril z uporniki
V predmestju Madrida policija ubito stavkajočega delavca
MADRID, 13. — španska policija je danes zjutraj v industrijski četrti Leganes v Madridu ubila nekega delavca, ki je delil letake, s katerimi je pozival tovariše k stavki. Po uradni verziji so agenti streljali na delavca, ker se ta ni pustil aretirati.
Delavec je skupaj s tovariši delil letake nezakonitih sindikatov »UGT* (socialistične usmeritve) in »delavskih komisij*, ki so pozivali gradbinske delavce k stavki.
De Martino obišče Brandta
RIM, 13. — Na vabilo nemškega kanclerja Brandta bo podpredsednik vlade De Martino obiskal ’6. in 17. septembra Zahodno Nemčijo, kjer se bo sestal s kanclerjem in ministrom za zunanje zadeve.
LONDON, 13. - Zaključilo se je zasedanje biroja socialistične internacionale, na katerem so včeraj sprejeli dve resoluciji. Prva se nanaša na položaj na Irskem ter zahteva takojšnjo ukinitev posebnih ukrepov. Druga resolucija pa se nanaša na Pakistan in zahteva prekinitev vojaške represije v Vzhodnem Pakistanu, osvoboditev Rahmana ter drugih političnih jetnikov ter posredovanje OZN za iskanje politične rešitve.
BERLIN, 13. - Sovjetski veleposlanik Pjotr Abrasimov zapušča Vzhcdno Nemčijo in je pred odhodom dal časniku »Freie Welt» intervju, v katerem pravi, da ni mo-goče na različne načine razlagati sporazuma, ki so ga sprejeli veleposlaniki o berlinskem vprašanju. Abrasimov pravi, da bo Nemška demokratična republika vodila pogajanja kot suverena država. Sporazum se nanaša samo na zahodni Berlin, čeprav so njih sogovorniki postavili tudi nerealistične zahteve o »Berlinu kot celoti*, sprejem sporazuma pa dokazuje, da je možno obravnavati tudi to vprašanje.
0	trenutno najbolj perečih problemih, od napora slovenske manjšine, da izoblikuje skupno platformo pred obiskom predsedniku vlade v Rimu, do i.astopov delavcev in emigrantov za zaščito njihovih koristi pred grozečo krizo srednje in male industrije zaradi »dolarske krize*.
Poročilo o delu društva in osnovne delovne smernice je podal predsednik društva Marko Petrigh. V svojem govoru je poudaril, da js društvo sedaj močna organizacija, ki šteje 1200 članov, in da bo v kratkem zraslo deset sekcij društva, tudi v beneških dolinah, med družinskimi člani izseljencev. Kvalitetni skok pa ne pomeni samo spremembe imena društva, temveč tudi, da namerava društvo odslej posvečati čimvečjo skrb ustvarjanju novih sekcij v Beneški Sloveniji, usposabljanju kadrov in osveščanju domačinov za množične in borbenejše nastope p-ed javnimi oblastmi.
Petrigh je pohvalil organizatorje šagre «bandijmice» v Čeneboli, kjer je v društvo včlanjena skoraj vsa vas, in omenil da bodo v kratkem organizirani sekciji tudi v Mažero-lah in v Subidu. V Čeneboli se je zbralo več sto ljudi, ki je poslušalo govore v slovenščini in italijanščina, navdušeno ploskalo partizanskim in narodnim pesmim, ki jih je pel dolinski zbor.
Petrigh je nato omenil krizo dolarja, ki grozi emigrantom ne zaradi zaslužka, temveč ker bodo odslej možnosti za zaposlitev v domačih krajih še manjše. Zato pa bi morala dežela spremeniti svojo gospodarsko politiko in postati zares most z Vzhodom, predvsem proti Jugoslaviji. V takem gospodarskem sistemu bi lahko uresničili tudi gospodarski vzpon Beneške Slovenije, a je zato nujna odprava nesmiselnih vojaških služnosti.
Ko je govoril o skorajšnjem sprejemu Slovencev pri predsedniku vlade Cotombu, je Petrigh poudaril, da mora delegacija zahtevati takojšnje ukrepe za prenehanje u-strahovanjr. Slovencev v videmski pokrajini in posvetiti posebno pozornost družbenemu vprašanju izseljenstva.
Glede šovinističnega izbruha v Hlodiču je Petrigh ponovil že prej izrečeno misel, da so fašisti in drugi skriti šovinisti obnovili svojo dejavnost, ker se Beneški Slovenci njihovega preporoda boje. Prav zato pa je potrebna odločna pripravljenost, da se podobni primeri ne ponovijo več, ker bodo sicer fašisti prejeli, kar jim gre, pri čemer izseljenci ne bodo izbirali sredstev.
Po pozdravih predstavnika SKGZ prof. černa, ki je iskreno izrekel svoj ponos na dejavnost teh mladih izseljencev, ki vodijo društvo, in željo, da bi postali močna sila, ki naj zahtev^ zaščito svoje narodne samobitnosti, Lovrihe, ki je omenil krizo dolarja in trenutne gospodarske težave v Furlaniji -Julijski krajini, skorajšnji obisk Slovencev pri Colcmbu in nujnost enotnega odbora proti porajajočemu se fašwmu, dr. Štoke, ki je poudaril zgodovinski pomen preporo-
1	da Beneških Slovencev, ki z enotnimi nastopi silijo oblasti k drugačnemu odnosu in postavljajo temelje za širšo enotnost v domačih krajih, je tajnik društva Dino Del Medico predlagal novo kandidatno listo za osrednji odbor društva in sklepne resolucije, po katerih je stekla razprava.
Osrednji odbor društva slovenskih izseljencev, ki bo odslej ▼ naslovu imel tudi dodatek »in njihovih družin*, bo sestavljalo 42 članov. Vodstvo so namreč razširili zato, ker so v njem poleg predstavnikov oddaljenih sekcij in sek-oij v industrijskem trikotniku Italije, tudi ljudje iz domačih krajev. Društvo bo tako imelo razčlenjen odbor, ki bo lahko delal v Švici, Italiji ali tudi drugod brez prevelikih težav ali birokratskih zapletov.
_________________STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiitimniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiimiiiiiiiiiiimiuiiiiiiHiiiimiiiiiiniiiiiiiimi
Perujski zunanji minister zaključil štiridnevni uradni obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD, 13. — Zunanji minister Peruja Edgardo Mercado Jar-rin je včeraj po kratkem ogiedu znamenitosti Dubrovnika zaključil štiridnevni uradni obisk Jugoslavije, med katerim sta ga sprejela tudi predsednik republike Tito in član sveta federacije Edvard Kardelj ter odpotoval iz Beograda.
V razgovorih med zveznim tajnikom Mirkom Tepavcem ter zunanjim ministrom Peruja Jarrinom in njunimi sodelavci, so, kot se u-gotavlja v obširnem sporočilu, tv
ozračju prijateljstva, odkritosti in medsebojnega razumevanja, ki o-značujejo medsebojne odnose* izmenjali misij o najvažnejših mednarodnih dogodkih in dvostranskih odnosih. Pri ocenitvi mednarodnih vprašanj, se ugotavlja v sporočilu, je prišla do izraza enakost oziroma velika podobnost pogledov. Pri tem sta ministra izrazila zaskrbljenost zaradi vojnih žarišč, vmešavanja v notranje zadeve drugih, rasne diskriminacije in poglobitve gospodarske neenakopravnosti, ki se lahko
zaradi najnovejše monetarne krize še poveča. Vse to ogroža svetovni mir in posebno zadeva neuvrščene države, novoosvobojene in države v razvoju, kar imperativno zahteva, da lete kontinuirano in organizirano sodelujejo za uresničenje enotnih staiišč in akcij. Trajni mir, splošni napredek in zaščita interesov malih in srednjih držav se lahko, po mišljenju ministrov. doseže samo z enakopravnim sodelovanjem pri reševanju mednarodnih vprašanj vseh držav.
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. septembra
S SOBOTNEGA ZASEDANJA MEŠANE ZBORNICE V ZAGREBU
Konkretni predlogi za izboljšanje obmejnega trgovinskega poslovanja
Vrednost obmejne blagovne menjave predstavna 8,4 od sto tehtne trgovine med Italijo in Jugoshvijo - Do konca junija 212,7 milijarde lir - Stanko Boh o problemih lesne trgovine
za obmejna področja. Predstavnik videmske zbornice Job je opozoril na nekatere pomanjkljivosti v telefonskih storitvah in na zamudnost postopka, s katerim jugoslovanske oblasti analizirajo tkanine italijanskega izvora. Dr. Latcovich se je pomudil ob vprašanjih uskladitve urnika za carinjenje blaga na ita-lijansko-jugoslovanski meji, bančnega poslovanja v zvezd z uvozno-izvoznimi posli ter zlasti v zvezi z uvedbo olajšav po uvoznem spisku »D*. Medtem ko se poslovanje po spisku «C» v Italiji že izvaja od 1. julija 1971 dalje, se spisek «D» na jugoslovanski strani še vedno ne aplicira, kar neugodno vpliva na razvoj obeh prizadetih gospodarstev.
Stanko Bole je navedel vrsto tehničnih izboljšav, ki bi lahko občutno olajšale uvoz jugoslovanskega rezanega lesa v Italijo. V zvezi z lesno trgovino je nadalje predlagal, naj bi v okviru mešane zbornice ustanovili posebno arbitražno komisijo, ki bi brez zamujanja in kolikor mogoče ekspeditivno reševala morebitne spore v zvezi s količino in kakovostjo dobavljenega blaga. Bole se je tudi zavzel za tesnejše sodelovanje italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva na vseh ravneh.
Posebne pozornosti je bilo na zasedanju deležno vprašanje uvoza bombažnih tkanin jugoslovanskega izvora na italijansko tržišče. Promet s tem blagom zadeva na težave, ki izhajajo iz pravilnikov Evropske gospodarske skupnosti. Nedavni -A3 uj ofiABjsoSnf pom umzeaods ropsko šesterico ni
V okviru »italijanskega dneva* na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki je bil preteklo soboto, je ponovno zasedala italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica. Na zasedanju, ki je bilo v prostorih Gospodarske zbornice SR Hrvatske, so gospodarstveniki z obeh strani pregledali dosedanje uspehe v trgovinski izmenjavi med republikama in obravnavali nekatera vprašanja, ki so še odprta oziroma v okviru katerih bi se moglo sodelovanje v prihodnje izboljšati.
Italijanski minister za zunanjo trgovino Zagari, ki se je pretekli četrtek udeležil odprtja velesejma, je moral že isti dan odpotovati v Bruselj. Slovesnosti v zvezi s proslavitvijo italijanskega dneva in samega zasedanja mešane zbornice pa so se udeležili italijanski ambasador v Beogradu Maccotta, italijanski konzul v Zagrebu Nardi, načelnik zagrebškega urada ICE Di G-ian-francesco, generalni inšpektor ministrstva za zunanjo trgovino Damico, jugoslovanski konzul v Milanu Lukaš, svetnik na rimski ambasadi Stojkovič, predsednika mešane zbornice Calassi in Bubalj, predstavnik zvezne gospodarske zbornice v Milanu Rupnik, predsednik in podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice Latcovich in Stanislav Bole, načelnik zunanjetrgovinskega odseka tržaške trgovinske zbornice Maurel, podpredsednik videmske zbornice Job in nekatere druge osebnosti.
Tajnika mešane zbornice Di Sal-vio in Marič sta na zasedanju podala uvodni poročili, v katerih sta navedla zanimive podatke o gibanju trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. Ta je v lanskem letu dosegla skupno vrednost 416,7 milijarde lir, živahnost prometa pa ni popustila niti v prvi polovici letošnjega leta, ko sta si partnerja izmenjala za 212,7 milijarde lir blaga. V prvem polletju je Jugoslavija izvozila v Italijo za 80,2 mil. lir, promet v nasprotno smer pa je dosegel 132,5 milijarde. V primeri s prvim polletjem lanskega leta, je jugoslovanski izvoz nazadoval za nad 10 milijard, nabave italijanskega blaga pa so se nasprotno povečala za 16,2 milijarde, tako da je primanjkljaj na jugoslovanski strani narastel za nadaljnjih 26 milijard lir.
Marič je v svojem poročilu opozoril italijanskega partnerja na naraščajoči primanjkljaj ter navedel vrsto težav, na katere naleti jugoslovanski izvoznik, ko se pojavlja na italijanskem trgu. Prvenstvena naloga mešane zbornice je prav v tem, da opozarja pristojne oblasti na obeh straneh meje na te zapreke ter da predlaga konkretne rešitve za posamezna vprašanja.
Marič je nadalje naglasil, da je vrednost blaga, izmenjanega v okviru tržaškega in goriškega sporazuma ter sejemskega sporazuma »Alpe Adria*, dosegla v prvi polovici letošnjega leta 25,5 milijona dolarjev, kar predstavlja 8,4 od sto celotne blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo.
Na zasedanju se je razvila razprava tudi o industrijsko-tehničnem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji ter je bilo v tej zvezi navedeno, da je doslej prišlo do 45 takšnih pogodb. Sedaj so v teku pogajanja, tako na ravni podjetij, kakor tudi na ravni pristojnih gospodarskih krogov, da bi se število pogodb o industrijsko-tehničnem sodelovanju v bližnjih mesecih še znatno povečalo. Nadaljnja pobuda, ki so jo omenili na zasedanju, se nanaša na letošnji sejemski sporazum (v zvezi z Le-vantskim sejmom v Bariju) med Apulijo in črno Goro, ki predvideva letno izmenjavo v vrednosti 2 milijardi lir v vsako smer.
Gospodarstveniki iz naše dežele so na zasedanju načeli vrsto zanimivih vprašanj skupnega interesa
•uiimiiiiiiiiiiiuiiHitmiiiiiiuiiMtiiiiimHimiiiniiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiimimmiiiiimniiiiiiiiiiii
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Zgoniška občina izstopi iz tehničnega konzorcija
Župan ostro obsodil fašistične podvige
Ukrepi v korist občinskim uslužbencem
tega vprašanja (kar velja tudi za tobak in nekatere druge vrste blaga), do njegove rešitve pa naj bi prišlo oktobra letos, ko se bodo začela nova pogajanja med Jugoslavijo in EGS prav o tem predmetu. Italijanski gospodarstveniki so glede tega zavzeli stališče, da se vprašanje uvoza jugoslovanskih bombažnih izdelkov ne more rešiti na dvostranski podlagi, ampak da mora Italija počakati na izid neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in EGS ter nato uravnati svoj uvozni pravilnik po sklepih, ki jih bo prevzela šesterica.
Obiski in razgovori prefekta dr. Abbrescie
Novi deželni vladni komisar in tržaški prefekt dr. Nicola Abbrescia je včeraj sprejel na vljudnostni obisk predsednika tržaške pristaniške usta nove dr. Franzila, poveljnika pristanišča gen. Cittadinija in župana inž. Spaccinija.
Ob 11.30 se je prefekt dr. Abbrescia sestal s poslancem KD Belcijem in tržaškim pokrajinskim tajnikom KD Colonijem. Zvečer se je udeležil ma. še zadušnice za Alcidom De Gaspe-rijem.
• Na sedežu združenja trgovcev so podpisali sporazum o novih plačilnih tablicah za trgovske uslužbence. Veljal bo od 1. julija 1971 do 30. junija 1972. Novi sporazum ne zadeva usluž-namreč rešil1 bencev veleblagovnic.
V SPOMIN NA POŽIG VASI V AVGUSTU LETA 1944
Odkritje spominskih plošč v Medji vasi Cerovljah, Vižovljah in v Mavhinjah
Pri svečanostih sta sodelovala zbor Fantje izpod Grmade in nabrečinska godba Poleg domačinov so bili navzoči politični predstavniki in mnogi bivši borci
V nedeljo zjutraj je bila v štirih vaseh devinsko - nabrežinske občine — v Medji vasi, Vižovljah, Cerovljah in Mavhinjah — vrsta manjših, zato pa nič manj pomembnih svečanosti ob odkritju štirih kamnitih plošč v spomin na žrtve, ki so jih te vasi dale med nacifaši-stično okupacijo.
Medjo vas, Vižovlje, Mavhinje m Cerovlje so nacifašisti požgali 16. avgusta leta 1944, kot piše na vseh štirih ploščah. Že 27. februarja istega leta so okupatorji odpeljali iz šestnajstih vasi v devinsko - nabre-žinski občini 366 moških med 16. in 60. letom starosti. Ko so se sredi avgusta v vaseh spet pojavili vojaki je bilo doma le malo moških. Domačin iz Medje vasi nam je povedal, kako je potekal tragičen dir godek sežiga vasi. Okupatorji so najprej pognali v zrak bližnji most, nato pa vdrli v vas. Sredi vasi so zbrali ženske in otroke ter živino. Nekatere so odpeljali v Nemčijo, druge pa v Devin ali Tržič. Vojaki so imeli na razpolago četrt ure, da so iz hiš pobrali vse, kar so hoteli, nato pa so podtaknili ogenj. Od enaindvajsetih hiš se ni rešila niti ena. Odbor za postavitev spomenikov je odločil, da postavi spominsko ploščo »pri Skalunah*, kot pravijo domačini, ali na hišo Josipa Legiše.
Na vaškem trgu so se v nedeljo zjutraj zbrali vsi vaščani, poleg seveda predstavnikov raznih političnih strank in bivših borcev. Med navzočimi smo opazili župana dr. Draga Legišo in odbornika Antka Terčona (SDZ), občinske svetovalce Coljo in Caldija (PSI), Visintina, Slavca in Mervič - Legišovo (KPI), Zane-vro (PSDI), Frisolina in Colomba-
Odkritje plošče v Mavhinjah
na (KD). Socialproletarsko stranko je zastopal Vladimir Mervič, ANPI Pa pokrajinski podpredsednik Ago-stino Zirilli. Prisoten je bil tudi glavni komisar PS za občino dr. Torre. Medtem, ko je zaigrala na-brežinska godba, je mati padlega partizana odkrila kamenito ploščo. Spregovorila sta nato Zorka Mervič Legišova v slovenščini, Caldi pa v italijanščini. Oba sta se poklonila padlim in poudarila, da boja proti fašističnim izpadom še ni konec. Prav vsi smo dolžhi braniti s krvjo doseženo svobodo in pravice. Fantje izpod Grmade so zapeli znano pe-
............................„...................
ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA »KRAŠKEGA TEDNA*
Veselo razpoloženje na Kraški okteti
Zvestobo sta si kot četrti par te tradicionalne prireditve obljubila Emil Škabar in Majda Briščik - V svatovskem sprevodu nad 120 noš, med katerimi tudi skupina iz Domžal in Sovodenj - Dež je nekoliko nagajal, prinese pa, pravijo, srečo nevesti
S kraško ohcetjo se je v hedeljd skočil pred aparat prav med «kli-
zaključil Kraški teden, ki je kljub muhastemu vremenu zadovoljivo u-spel in privabil številne goste. Škoda, da je v nedeljo, ko so bili na sporedu najbolj pestri in zanimivi prizori ohceti, kot nalašč deževalo. Kdor se na take stvari razume. je tolažil: »Dež je blagoslov. Moker prstan prinese nevesti srečo v družini*. »No. če je tako. pa naj le bo.»
Ohcet je potekala po starem kra-škem običaju. Okrog 9. ure je k »Ženčevim* na Colu prišel po nevesto ženin skupno s svati, ki so jih že »nestrpno* čakali in jih nato pogostili. Nevestina «mati» (Julija Guštin) in «oče» (Mihael Guštin) sta »zetu* toplo priporočala, naj skrbi za svojo ženo. naj bo zvest mož in dober družinski oče. Harmonikar (Franc Sušnik iz Ljubljane) je veselo raztegnil staro harmoniko in svatovski sprevod je krenil v reber, v famo cerkev, ki se je kmalu napolnila. Med mašo je mladi par (Emil Škabar s Cola in Majda Briščik od Briščikov) poročil re-pentabrski župnik Žele. Nevesta in ženin sta šla v cerkev in prišla iz cerkve skozi špalih narodnih noš, domačinov in meščanov, ki so jima vzklikali, ploskali in želeli vso srečo. Na trgu pred cerkvijo ie bila prava gneča, polne roke dela pa so imeli televizijski snemalci (za jugoslovansko in italijansko televizijo), fotoreporterji, poklicni fotografi in foto ter kinoamaterji. ki so neprestano in z vseh strani «klip-sali* ter se jezili, če jim je nekdo
Na začetku sinočnje izredne seje goniškega občinskega sveta je žu-ian Josip Guštin omenil zadnje fa-istične podvige (skrunitve spomeni-:ov, mazanje napisov in bombni aten-ati) na Tržaškem in Goriškem ter ih v imenu občinskega sveta in ob-anov odločno obsodil.
Nato je občinski svet razpravljal o ekaterih upravnih zadevah. Na dnev-lem redu je bilo predvsem vprašanje nedobčinskega tehničnega konzorcija. Cakor je znano, imajo devinsko-na-irežinska, zgoniška in repentabrska ibčina konzorcij za tehnično službo, :goniška občinska uprava pa ni za-lovoljna, ker sedanja služba ne ustre-:a vedno večjim potrebam občine. Ta-;o je že leta 1968 opozorila na nuj-iost samostojnega tehničnega urada. Maj je zadeva postala še bolj pere-ia, kakor je dejal župan na sinočnji eji, ker namerava konzorcij sprejeti t službo še dva uslužbenca, obenem >a seveda znatno zvišati vsoto pri-ipevka, ki bi ga morala dajati vsaja občina. Tako bi morala zgoniška ibčina od prihodnjega leta naprej prispevati letno 3,7 mil. lir, služba pa
bi v zgoniški občini še naprej šepala. Računi kažejo, je še pripomnil župan, da bi zgoniška občina imela manjše stroške, če bi imela samostojen tehnični urad in svojega tehnika (geometra), saj bi jo to stalo letno približno 2,6 mil. lir. Na vprašanja nekaterih svetovalcev je župan odgovoril, da bo geometer pristojen za podpisovanje raznih aktov, da ima geometra tudi miljska občina in da bo geometer vedno na razpolago, medtem ko so do sedaj težave, ker ima osebje konzorcija dosti dela in tehnik ni vedno na razpolago občanom in upravi.
Po teh pojasnilih je občinski svet soglasno odobril sklep, da zgoniška občina izstopi iz tehničnega konzorcija in da s I. januarjem 1972 uvede svojo samostojno tehnično službo.
Prav tako je občinski svet soglasno odobril sklep o preureditvi položaja in prejemkov občinskih uslužbencev (skupno 21) ter sklep o izvajanju določb zakona štev. 336 (od 24.5.1970) v korist občinskim uslužbencem — bivšim borcem in deportirancem (3).
kom*. »Klipsanja* in filmanja ni bilo konca ne kraja, vsak ie hotel »ovekovečiti*, nevesto, ženina, narodne noše. dolg sprevod, ki se je razvil od cerkve do Furlanove gostilne na Poklonu, kjer so si »ohce-tarjd* privezali dušo v okusnim »žvacetom* in ga zalili z odlično kapljico, domači pevski zbor »Srečko Kumar* (tudi v narodnih nošah) pa jim je zapel nekaj narodnih. Med zakusko smo lahko prešteli narodne noše. ki so bile na letošnji kraški ohceti. Skupno jih je bilo 127 (približno kot lani), čeprav je skraja kazalo, da jih bo manj. Med narodnimi nošami je bila tudi skupina iz Domžal (gorenjske narodne noše) in skupina iz Sovodenj (go-riške narodne noše.) Med svati so bili tudi zakonski pari iz prvih treh kraških ohceti. v narodnih nošah, ki so jih takrat dobili kot darilo. V narodnih nošah sta bila seveda tudi ženin ip nevesta, katerima sta podarili narodno nošo repentabrska občina (za nevesto) in Slovenska kulturno - gospodarska zveza (za ženina).
Od Furlanovih je svatovski sprevod krenil skozi Col v Repen v Kraško hišo. toda med potjo je začelo močno deževati. Za gorenjske noše. ki imajo »marelo*. ni bilo tako hudo, drugi pa so se zatekli v avtomobile in v bližnje hiše Zaradi dežja se je vse nekoliko zavleklo, «velika mati* (Štefanija Škabar) in »oče* (Karlo Lazar) sta se jezila na dež. čakala in čakala. Ko pa so ohcetarji prišli pred ženinov »dom* so morali pošteno trkati na vrata, da jim je oče prišel odpret. «Prepeljali smo novico, odprite! Odprite vendar, pripeljali smo nevesto.* Vrata so se odprla, toda »velika mati* ni bila zadovoljna: «Ne, ta ni prava. Stara .je in grda*. Tudi druga ji ni bila všeč.
»Oh, ta pa ja! Ta bo za našega sina*. Oče je prikimal in začel spra-ševeati: »Znaš molzti, znaš žeti. znaš kuhati, znaš prati?* Ker novica vse to zna. ker je »očetu* prinesla velik hlebec belega, sladkega kruha, »materi* pa svileno ruto, izbral pa si jo je njihov sin, je »stara* sprejemata z odprtimi rokami in srcem. Kako je zdaj vljudna, nasmejana in vesela »stara mati*. Vsem deli »štravbe*, »flancete*, vino, pršut. Najprej seveda ponudi ne vesti in svatom, potem pa začne nevesti takoj razkazovati kuhinjo, klet, in spalnico. »Pa poskrbi, da bom kmalu zibala*, priporoča nevesti.
Dež lije in Uje, toda dvorišče je polno veselih svatov in gostov, natrpana je kuhinja, polna je klet. Kako je prijetno na starem ognjišču, ob ognju, ki ga je že zgodiaj zanetila «stara mati*. Svatje popivajo, vriskajo in prepevata
»Ta presneti dež*. »Pa kaj mislite, da so bile poroke zmeraj ob lepem vremenu. Ko sem se jaz poročila, je bil mraz, led. sneg in burja*. Potem pove še čila ženica, da je bilo to pred več kot 50 leti.
Ko ni več tako lilo. so ženin, nevesta in svati odšli na kosilo v Križmanovo gostilno. Popoldne, nekoliko pred 18. uro. se je na trgu začel ples. ki je trajal do polnoči. Poskočne in vesele, da so vse segrele, je igral Slakov ansambel.
Prvega sta zaplesala samo ženin in nevesta, drugega samo noše, potem pa vsi. saj je bilo za vse prostora. Nekoliko je bilo hladno, ni pa več deževalo.
Pred začetkom plesa se je predsednik zadruge «Naš Kras*, ki ie organizirala Kraški teden, zahvalil vsem, zlasti domačinom, ki so sodelovali, da sta tudi letošnji Kraški teden in ohcet, kljub neugodnemu vremenu, tako uspela.
Veselo ohcetno razpoloženje se .ie stopnjevalo in trajalo pozno v noč. Tako v osmicah kot v gostilnah je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo, na trgu pa za zabavo. Mnogi gostje so si ogledali «Kraško hišo* in razstavo. Vsi. ki so te dni bili v Repnu in na Colu pa niso mogli prehvaliti vaščanov, ko so videli lepo urejene bor.iače, polne cvetja, lepe slavoloke in tako čiste ulice.
Strokovni zavod najame sluginjo
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom obvešča, da je na oglasni deski srednje šole »Ivan Cankar« v Ul. Frausin 14 izobešeno obvestilo o sprejemu v službo slugi-nje izven staleža.
Rok za vložitev prošenj poteče 24. t. m.
meseca.
Mladenič, ki je včeraj popoldne kot težak delal na motorni ladji »Mara Serano*, zasidrani v Novem prostem pristanišču, se je ranil, ko ga je težak hlod zadel ob nogo.
Danes se poročita LIDIJA KENDA in
MARIO ŠUŠTERŠIČ Iskreno jima čestitajo in telijo obilo sreče PD S. Škamperle, PD Ivan Cankar in Primorski dnevnik.
Danes, 14. septembra se poročita planinca
LIDIJA KENDA in
MARIO ŠUŠTERŠIČ Jutri, 15. septembra se poročita
NEVA MALALAN in
ŽARKO JAGODIC V četrtek, 16. septembra si bosta obljubila zvestobo v sta-roivanski cerkvici naša draga člana in dolgoletna odbornika
ALENKA KRAVOS in
PINO RUDEŽ
Slovensko planinsko društvo v Trstu želi vsem parom srečno skupno pot v novem življenju.
Gorici, Tržiču, Gradišču, Krminu, Cervignanu in Pontablu.
Nesreča na delu
Zaradi zloma desne noge se bo 24-letni Marino Merkuza iz Ul. S. Zenone 2 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno dva
mmiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiniimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimimmmumumummi,!,
PO OBJAVI USTREZNIH IZVRŠNIH PRAVIL
Zemljiške knjige bodo odslej v pristojnosti deželne uprave
Strokovni tečaj za upravljavce - Kraji, ki so spadali pod bivšo Avstro-Ogrsko, že imajo zemljiške knjige
Z objavo izvršnih pravil za posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine v preteklem februarju, je bila postavljena pravna podlaga za prehod pristojnosti glede ustanavljanja in vodenja zemljiških knjig z državne na deželno upravo.
Sedaj se v naši deželi ukvarjajo s tem poslom posebni uradi pri sodiščih, po novem pa bo dežela poskrbela za organizacijo potrebnih uradov ie ustreznega osebja.
Dežela bo prevzela posle v zvezi z zemljiškimi knjigami 60. dan po uveljavitvi zakona, s katerim bo določen stalež upravljavcev zemljiških knjig. Da bi pravočasno poskrbel za specializirano osebje, je deželni odbor te dni na predlog odbornika za finance Tripanija sprejel sklep o ustanovitvi posebnega strokovnega tečaja za upravljavce knjig. V kratkem bo predsednik odbora s posebnimi odloki imenoval ravnatelja tečaja in docente ter razpisal natečaj za vpis slušateljev. Zemljiške knjige niso nekaj novega v naši deželi, saj jih je vodila že bivša Avstro-Ogrska.
Take knjige se vodijo že v Trstu,
Pred popisom športnih naprav
Pri deželni upravi je bilo včeraj zaključno zasedanje o napovedanem popisy športnih naprav v naši deželi. Odbornik za športne in razvedrilne dejavnosti Romano se je sešel s pokrajinskimi odborniki in občinskimi odbornika za šport iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. ter se jim zahvalil za sodelovanje pri pripravah na popis. Deželni upravi gre za to, da si ustvari točno sliko o obstoječih napravah in da si s tem zagotovi podlago za nadaljnjo krepitev športnih in razvedrilnih dejavnosti. Ob tej priliki je odbornik Romano napovedal, da se bo v kratkem srečal s predstavniki šolskih oblasti, s katerimi bo obravnaval možnost širšega uporabljanja športnih naprav v okviru posameznih šolskih zavodov.
sem «Vstajenje Primorske*, nakar so se navzoči ob igranju godbe počasi razšli.
Druga svečanost — podobna prvi — je bila v Vižovljah. Domačini so nam povedali, da so Nemci tam zažgali sedemnajst hiš. Samo ena je ostala cela, hiša, v kateri ie biia belogardistična postojanka. Spet je zaigrala godba, medtem ko je domačinka Eda Furlan - Legišova — sestra partizana, ki je umrl v Rižarni — odkrila spominsko ploščo na hiši «pri Šucu*. V slovenščini je nato govoril svetovalec Slavec, ki se je še enkrat spomnil tragičnih dogodkov, ko so vaščani v nekaj trenutkih izgubili svojce, domove in imetje. V italijanščini je spregovoril svetovalec Zanevra, ki je poudaril združenost Slovencev in Italijanov v boju proti nacifa-šizmu. Zbor je zapel «Zdravico», nakar se je navzočim in še posebej Odboru za postavitev spomenikov zahvalila Eda Furlan. Svečanost je zaključila godba.
Sprevod avtomobilov se je nato podal proti Cerovljam. Odbor je dal vzidati ploščo na poslopje, v katerem je gostilna, pri Lini Legiši. V tej vasi so nacifašisti zažgali največ hiš, kar oseminštirideset, prizanesli pa so samo dvema. Cerovlje so lahko ponosne tudi na število borčev in aktivistov, saj se je kar 40 oseb v času terorja berilo proti okupatorju, sedemindvajset o-seb pa je bilo deportiranih. Spomenik je odkrila mati padlega partizana Olga Kocjančič, nakar sta spregovorila odbornika Colja in Slavec. Colja je najprej podal nekaj zgodovinskih podatkov o požigu vasi in o žrtvah vasi v devinsko - nabre-žinski občini, nato pa je govoril o pravicah, ki si jih je prebivalstvo v 27 letih priborilo in o tistih, za katere se mora še boriti. Slavec je govoril o dveh okupatorjih, o tistem s «fezom* in o tistem z mrtvaško glavo na kapah, o delavskem uporu in o odporništvu, iz katerega se je rodila nova Italija, — o skupnem boju pripadnikov različnih narodnosti proti istemu sovražniku: nacifašizmu. V Cerovljah je bila posebno razveseljiva prisotnost mladine.
Zadnja svečanost je bila v Mavhinjah, kjer je odbor postavil spomenik na srenjski hiši, v kateri je bila svoj čas šola. Prvo šolo so požgali Nemci, ko so z uničevalno silo vdrli v vas. Za časa NOB je v Mavhinjah padlo enajst domačinov, 28 pa je bilo deportiranih. Ploščo je odkrila domačinka, kateri je mož umrl v koncentracijskem taborišču, govorila pa sta župan dr. Legiša in predstavnik ANPI Zerilli. Dr. Legiša je poudaril združevanje Slovencev in Italijanov v NOB, Zerilli pa je govoril o doprinosu mavhinjskih domačinov k osvoboditvi in o skupni usodi kraških krajev pod okupatorji. Dež je medtem nekoliko popustil, tako da sta zbor in godba zapela oziroma zaigrala še nekaj pesmi.
SPDT proslavja dan planincev 1971 v nedeljo, 19. septembra z Izletom na Nanos. Vse planince, izkušene in neizkušene, posebno pa mladince, prisrčno vabimo na izlet. Izletniki, hi ne dospejo v Razdrto z osebnimi avti, se lahko poslužijo linijskega avtobusa, ki odpelje z avtobusne postaje v Trstu ob 8.15. Mesta je treba rezervirati.
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi v Ul. Geppa in plača takoj vozni listek, sicer ne bo imel zajamčenega prevoza.
Izhodišča za izkušene: Gradiška tura pri Vipavi.
Potovanje z osebnimi avtomobili: zbirališče v Vipavi ob 10. uri na trgu.
Za ostale zbirališče na Razdrtem ob 10. uri v gostilni.
Otroci bodo pod nadzorstvom planinskih vodnikov.
SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure.
Sledi skupni izlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino Učje, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal neplanince, ki so opravili izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in Čedada.
Cena 1500 lir (člani). 1800 lir (nečlani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU_______________
ZA SEZONO 1971-72
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3.	Wilder, Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE
VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia delTArte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-
GONOSCIH (komedija)
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
7.	GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Vrsta abonmajev:
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika)
Parter I (sredinski sedeži) Parter II (ostali sedeži) Balkon
Okoliški abonma Mladinski abonma Invalidi	2.000
Cene za abonente:
premiera ponovitve 13.500	lir	7.000	Ur
9.500	»	6.000	»
4.000	»	3.000	»
7.000	Ur (preskrbljen prevoz)
2.000	»
» (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 Ur. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Plačljivi so v dveh obrokih do 1. februarja 1972.
Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje abonmaje do srede, 22. t. m. Samo do tega dne jim bomo lahko zagotovili njihove lanske sedeže.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi
v torek, 21. septembra ob 20.30 v Kulturni dom na
VEČER
MAKEDONSKIH PIESOV IN PESMI
Na povratku s turneje po Nemčiji gostuje folklorni ansambel
KOČO RACIN
iz Skopja
Predprodaja vstopnic vsak dan na sedežu SPZ, UUca Geppa 9 in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Cena vstopnic 500, dijaki 300 Ur.
n trt nul .
MIRAMARSKl PARK Predstave »Luči ln zvoklu.
Danes, v torek počitek.
Nazlonale 15.30 Walt Disney: »Paperi-no story». Technicolor
Fcnice 16.00 »E tomato Sabata... hai chiuso un altra volta*. Technicolor. Lee Van Cleef.
Eden 15.30 »Sacco e Vanzetti*.
Grattacielo 16.30 »La coda dello scor-pione*. George Hilton, Anita Strindberg. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «La tarantola dal ven-tre nero*. Silvano Tranquilli, Anna-bella Incontrera. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Rltz 16.00 «11 romanzo di un ladro di cavalli*. Technicolor.
Alabarda 16.30 »Morte sul Tamigi*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 Revija znanstveno fantastičnih filmov. «Atkom, il mostro della galassia*. Technicolor.
Aurora 16.30 »Anonimo veneziano*.
Impero 16.30 «L'ucceiio dalle plume di cristaUo*. Tony Musante, J. Kendall. Prepovedano mladini pod 12. letom.
Cristallo 16.30 »Agente 007 dalla Rus-sia con amore*. Technicolor. Sean Connery.
Capitol 16.30 »Fuorl il malloppo*. Technicolor. C. Cardinale, S. Baker.
Moderno 16.30 »H prete sposato*. Lan-do Buzzanca, Rossana Podesti. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorlo Veneto 17.00 »Foemina ri-dens», Philipe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «11 coraggioso, lo spie-tato, il traditore*. Robert Anthony, Elen Chanel. Technicolor.
Astra 16.00 «11 magro, il grasso, 11 cretino*, Stan Laurel in OUver Hardy.
KINO »IRIS* PROSEK
predvaja danes ob 19.30 film technicolor
L’UOMO DAGLI OCCffl A RAGGI Igra Ray Millando
Mali oglasi
KUPIM PREDVOJNE otroške časopi se: TOPOLINO, AVVENTUROSO, AU-DACE in druge tistega časa. Bollini Via Losanna 16, Milano.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA PRI SV. IVANU v Trstu išče hišno pomočnico Naslov v oglasnem oddelku.
Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem !
Šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo v Nabre^j ni sporoča, da je vpisovanje otrok vse razrede osnovne šole vsak delo nik od 9. do 12. ure do vkljub00 15. septembra na šolskih sedežih.
Didaktični ravnateljstvi pri Sv. kobu in Sv. Ivanu obveščata, da 00 vpisovanje v osnovno šolo v Trstu 0 15. septembra vsak dan od 9. do ure. Otroci rojeni leta 1965, ki se rajo vpisati v I. razred, naj Pre žijo potrdilo o cepljenju in po 1110 nosti rojstni Ust.	.
Didaktično ravnateljstvo na Op41®* sporoča, da je v teku vpisovanje I. in ostale razrede na vseh šola*1 dnevno od 9. do 12. ure.
ŠOLA GLASBENE MATICE
TRST
Vpisovanje v glasbeno šolo traja samo še danes od 1®’ do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel-29779.
Pouk se bo pričel v sredo, I®' septembra 1971.	:':
Ravnateljstvo
Včeraj-danes
Danes, torek, 14. septembra JELENKO
Sonce vzide ob 6.41 in zatone 0 19.20. Dolžina dneva 12.39. Luna de ob 0.00 in zatone ob 17.05.
Jutri, sreda, 15. septembra NIKODEM
Vreme včeraj: najvišja temper®^ ra 21,6, najnižja 14,2, ob 19. uri stopinje, zračni tlak 1017,1 rahlo 1 ste, veter 13 km severovzhodni, * ki vetra 33 km na uro, vlaga 30 od® J nebo 3/10 pooblačeno, morje r®^j razgibano, temperatura morja *1 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
rf f*
Dne 13. septembra 1971 se je v u stu rodilo 10 otrok, umrlo je 21 °s
Umrli so: 66-letni Antonio ^*neL 69-letna Elsa Kruckel por. Germ® 79-letni Saverino Miccoli, 68-letna “ • trina Kustic por. Duplancic, Giovanni Zancij, 71-letni Franc . Bazon, 71-letni Attilio Potocco, 6° . ni Pietro Nucera, 58-letna Maria * tanot por. Rampini, 62-letna Eve® , Rugo, 73-letna Maria Montico VL Villanoce, 59-letni Albino Parovel. letna Cellina Knes vd. Nemiz, 83-1® Ida Filippini, 80-letni Dino Zin10’ 86-letna Anita Fanelli, 58-letni R® ri Fei, 5-letni Paolo MarteUi, tfi" na Marcella Moncaro por. Covei za, 76-letna Antonia Koffou por-cor, 65-letni Eugenio Milli.
69-letni
ices00
Canta^i
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12,
Ul. Rossetti 33. AUa Madonna gf. Mare, Largo Piave 2, Sant’Anna. ta di S. Anna 10 (Kolonkovec)-
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. Ul. Roma 16, EaVjjJJg. Ul. Bernini 4, Al Castoro, EL flKr na 11, Sponza, UL Montorsino 8 jan).
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Sašk® neua poklanjata teta Vida in teta da 30.000 dinarjev za Dijaško co. V isti namen poklanjajo ^ družina Trtnik 20.000 Ur in Stank. Riko Čuk 5.000 lir za ANFFS - ^ za subnormalne otroke. Ob prvi 0 * niči smrti mame Lile Obad dar Slavica in Vojko 3.000 lir za DU • matico. Namesto cvetja na 8t0° ^ Saška Daneua daruje Živa ^r\-
3.000	Ur za spomenik padUm P® nom na Opčinah.
V počastitev spomina pok-Ažman-Legiša daruje Angela *\
2.000	Ur za šolo spomenik v Cerk"
Rudi Petaros, Boršt št. 42, d#^ 1000 Ur za šolo-spomenik NOB V nem. Namesto cvetja na f?r0 goS Saška Daneua daruje Ivanka j Narodna ul, 34, 2.500 Ur za Finke dom.
GORIŠKI DNEVNIK
V ČUDOVITEM SVETU POD MANGARTOM
Belopeška jezera z okolico prvi naravni park v deželi
Nedeljska slovesnost pod močnim nalivom - Minister Natali napovedal obisk - 60 hektarov zaščitenega okolja
^ Fužinah pri Belopeških jeze-J" so v nedeljo dopoldne odprli Prvi deželni naravni park. Kljub jjdivu se je ob zgornjem jezeru, je vhod v park, zbralo ve-+° število povabljencev in iz-j e«iikov. Z napovedanim ogledom ; Papka pod strokovnim vodstvom ni ,a° seveda nič. pa tudi slovesnost * »»dobila bolj »domače* obeležje:
I	govori	in strokovna
plavanja so bila pod leseno lo-! r° (ki sicer lahko sprejme do 360 Ljjdi), kamor se je zadnji hip za-j»l® tudi godba na pihala iz ou-iria- Medtem ko je ta občuteno !®pala «Stelutis alpinis*, je deželni Zbornik za kmetijstvo Comelli Jhbolično prerezal trak in prvi %avni park v Furlaniji - Julij-p* krajini je postal stvarnost, j k ^ark se razteza na površini 50 Pod Mangartom in Poncami. 3 njegovih lepotah ne kaže pose-i Jaj spregovoriti, saj naši bralci pv gotovo dobro poznajo Belo-j pka jezera in njihovo okolico, j Sa štiri jezera (dve veliki in dve piaturm) so zajeta v parku, ki J® nameravaj° v prihodnje razteg-do jugoslovarfske meje na Man-
10
gartu. številne so rastlinske in živalske posebnosti tega področja, nanje pa bo opozarjala obiskovalce posebna publikacija, ki jo deželna uprava pričakuje v najkrajšem času iz tiskarne. Kakor je ob odprtju parka naglasil strokovnjak prof. Hofman, uspeva v parku devet vrst dreves, zelo številne pa so rastline nižje rasti. Ljubitelj najde tod na pirmer kar 15 vrst praprota. Prav tako bogata je tudi krajevna favna.
Dr. Querini je v svojem strokovnem poročilu med drugim naglasil, da doživljajo alpska področja naiše dežele, avstrijske Koroške in Gorenjske enako žalostno usodo, da jih namreč prebivalstvo zapušča, medtem ko se čedalje bolj množijo obiiski nediscipliniranih izletnikov. Vračanje k naravi, imperativ našega časa, je treba zato primerno /rediti, in to s skupnimi prizadevanji, da si bo mo alpski svet ohranili kot res naravno in socialno dobroto.
Deželna uprava namerava odpreti še druge naravne parke, žal vse z omejenimi razsežnostmi, in
v gričevnatih predelih Furlanije -Julijske krajine in ob nekaterih jezerih. Park pri Fužinah pa je prvi poskus »naravnega modela*, h kakršnim naj bi stremela tudi sosedna področja.
Vrsto strokovnih predavanj je zaključil dr. Barbina, ki je izpovedal svoje izkušnje vnetega fotografa flore in favne.
Uradni govor je imel deželni odbornik Comelli, ki je med drugim dejal, da je minister za kmetijstvo Natali te dni sporočil, da sd namerava v bližnji prihodnosti o-gledati park. Govornik je nadalje omenil deželne zakone, ki so namenjeni posrednemu in neposrednemu varstvu prirode in naravnega okolja. Glede drugih bodočih parkov v deželi pa je omenil, da bo njihova skupna površina predvidoma dosegla 2.000 hektarov. Park pri Fužinah je odprt vsak dan in vsem, je zaključil Comelli, vanj pa so poleg domlačinov vabljeni zlasti obiskovalci iz Avstrije in Jugoslavije. Skrb za nego in vzdrževanje parka je prevzela tr-biška občina.
sicer na Krasu, ob morju, rekah,
ČRNA DNEVA NA KOPRSKIH CESTAH
Zaradi dežja in neprevidnosti vrsta hudih prometnih nesreč
Ena je žal zahtevala tudi smrtno žrtev - Tragična smrt mladega mesarja v Škofijah - Turistični rekord hotela Palače v Portorožu
Az soboto in nedeljo je na kopr- skih popevkarskih festivalov, med cestah deževalo in vozniki so njimi zmagovalec anremskega fe
j J vse premalo upoštevali. Zaradi /Ha se je pripetilo večje število nekatere tudi s hudimi poste-
®cami.
#^>bota in nedelja sta bila črna L^a predvsem za voznice, saj so lle kar štiri vpletene v prometne Jsfeče. Pri vasi Podgorje med Ka tjo in Koprom je 49-letna Cirila roliak z Bleda iz neznanih vzro-.°v trčila v nasproti vozeči avtorji, ki ga je upravljala 25-letna ''‘oka Rene.- iz Izole. Huje sta se -odovali voznica Poljakova in 1*1 mož Miloš, medtem ko so bili poškodovani voznica Renerje-S njen mož Ivan in triletna hčerki Sonja. Vse poškodovane so oddali v izolsko bolnišnico, vendar S Renerjevo družino po nudenju Travniške pomoči odpustili domov, i/n Senožečah je zaneslo s cesti-Ij-a 21-letno Marto Žerjal iz Seno |	- Le-ta ni zvozila ter jo je vr-
i0 v obcestno drevo. Voznico Žer-jr°Vo in sopotnico Tatjano Premrl J.s hudimi poškodbami pripeljali | dolsko bolnišnico, j J^di tržaško voznico 57-letno Gio-sanho Depieri je na ovinku zaneslo L,Cestišča na travnik, kjer je tr-,la v drevo in se prevrnila. Ne-i yef;a se je pripetila v Dutovljah. JJhico so s hudimi poškodbami pre-j Ijali v tržaško bolnišnico.
^a cesti, ki peije iz Lipice v Se-trčila Franc Jelušič iz i »Jane in Garmano Švara iz Trdi V obeh avtomobilih je bilo ra-i j*iih šest oseb. Medtem ko jih t Pet dobilo lažje poškodbe, je ^lik Jelušič kljub vsem naporom Javnikom v nedeljo podlegel povoham v izolski bolnišnici.
Olajša prometna nesreča se je pri-ijhia v soboto tudi v Škofijali.
b°-
!*ko
je voznik avtomobila s kanad-v registracijo Aldo Gklen po-0, ‘ sedemletnega B. I. s Škofij. d/Pka so s hudimi poškodbami JPeljali v izolsko bolnišnico.
stivala Nicola di Bari, 4+4, Sa-moutha Jones, Pavle Orlandi, španska pevka Massiel, Jugoslovana Ga-by Novak in Arsen Dedič in številni drugi. Številno občinstvo je njihove Interpretacije nagradilo s toplimi ovacijami- Umetniški vodja prireditve je bil znani zagrebški tli-i gem; in icompozitor Nikica Kalo-djera.
L. O.
doma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ženi nudili le prvo pomoč, otroka pa so zaradi pretresa možganov, verjetnega zloma lobanjskega dna in zloma desne stegnenice sprejeli na oddelek za oživljanje.
PISMO VRHOVCEV OBČINSKI UPRAVI V S0V0DNJAH
Poskrbeti za prevoz dijakov ki obiskujejo šole v Gorici
S šolskim avtobusom bi prihranili dijakom napor in čas ■ Občina je o pobudi že razpravljala
j VESTI Z ONSTRAN MEJE
Danes v Bariju dan naše dežele
‘ k°raj ob istem času se je pri-ia na Škofijah še tragična ne-st»fa pri delu, katere žrtev je po-j ||+f 17-letni mesar Marjan Nadfa-! Dj Ko je pripravljal meso za JJdajo, mu je nož odletel in mu tr?ezal eno izmed glavnih žil na l+ouhu. Nesrečni Nadfaluši je iz-»vavel še pred prihodom rešilne-t, avtomobila.
D+fedsednik občinske skupščine Kosir Miro Kocjan je na skromni jasnosti prerezal vrvico ter iz-t+h prometu 5 kilometrov dolgo (£0 med Gračiščami in Movražem.
so 0b pomoči občinske skupile asfaltirali vaščani Movraža, .J°kvice in Podgore. Pri tem delu j. Vaščani opravili kar 34.000 pro-(Jvoljnih delovnih ur. Nova cesta Jeleni še en korak k moderniza-Jl cestne mreže na podeželju Slo-KT^ske Istre in k vsestranskemu i+^zovanju tega področja z obal-središči. Na slovesnosti je go-
Na Levantskem sejmu v Bariju bo današnji dan posvečen deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki letos nastopa na njem tretjič, in sicer z razstavo na 500 kv. metrih površine. Dopoldne bo okrogla miza o problemih, povezanih z dobavljanjem južnega sadja in povrtnine če/. Trst srednjeevropskim tržiščem. Posvetovanje organizirata tržaška in ba-rijska trgovinska zbornica. Na njem bodo nastopili deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, glavni ravnatelj tržaškega pristanišča inž. Colautti, predsednik družbe Sicil-containers Lagioia, predstavniki Fiata Costarelli, Persia in Del Bo-no, predstavnik središča za skladiščenje in predelavo sadja in povrtnine pii univerzi v Bologni prof. Pratella, predstavnik družbe Shell Italiana Rovea in predstavnik družbe Stimat Favatti.
Popoldne bo odbornik Dulci na posebni tiskovni konferenci orisal možnosti sodobnega razvažanja južnega sadja in povrtnine iz Italije v Srednjo Evropo čez tržaško luko. Tudi razstava v deželnem standu je urejena tako, da je največji poudarek znanemu načrtu Stimat. Na dan odprtja Levantskega sejma si je deželni stand ogledal tudi minister za državne udeležbe piccoli, ki so ga ob vhodu pozdravili odbornik Dulci, predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic Ma-rangone in občinski odbornik De Gioia.
Dokumentacija o razstavi arhitekture
Zavod za srednjeevropska kulturna srečanja ie pred dnevi izdal lično brošuro v kateri so fotokopirani' članki iz raznih krajevnih časopisov. ki pišejo o razstavi dunajske arhitekture, ki ie bila v Gorici letos julija in avgusta.
Izbira člankov ie zanimiva, saj dokazuje, da je bil naš list aktivno prisoten v poročanju o tej razstavi. Brez dvoma pa so o razstavi poročali tudi listi v drugih državah (Avstriji in Jugoslaviji). Ne najdemo v sedanji brošuri fotokopij člankov iz teh listov.
V	Tržiču aretiran
mladoletni motociklist
V	Tržiču je policija aretirala 16-letnega Maura Cirillo iz Tržiča in ga poslala v zapor za mladoletni ke v Trst. Cirillo je šofiral 6. avgusta letos tekmovalni moped. Na drugem sedežu je bil lastnik mo peda 21-letni Carlo Ramaglioni. Cirillo je z dirkajočim motorčkom udaril od strani motociklista 58-letnega Marija Visintina iz Belja-na, ki je padel z motorja in za-dobil precej poškodb zaradi katerih je dva dni pozneje umrl v videmski bolnišnici. Cirillo in Ra-maglkmi mu nista nudila pomoči in sta zbežala. Policija ju je izsledila.
Vrhovci, starši otrok, ki bodo v tem šolskem letu obiskovali srednje in višje šole v Gorici, so pred nekaj dnevi poslali sovodenjskemu županstvu prošnjo, da bi sovodenj-ska občinska uprava poskrbela za vsakodnevni prevoz dijakov z Vrha v Gorico.
Teh otrok bo letoš baje deset in zaradi tega bi bil za njihov prevoz potreben majhen šolski avtobus. O-menjeni starši v svojem pismu ugotavljajo, da je Vrh edina slovenska vas v goriški pokrajini, ki nima nobene avtobusne zveze, kar povzroča izredne težave za obisk šole v Gorici. Nekateri dijaki stanujejo sicer v dijaških domovih, drugih pa starši nočejo dati v zavod.
V	zvezi s tem smo se obrnili za pojasnila na so voden jsko županstvo. Vemo, da občina že nekaj let skrbi za vsakodnevni prevoz sedmih -osmih otrok z Vrha v sovodenjski otroški vrtec. Prevoz opravlja av-toprevozno podjetje Zottar iz Gorice in stane dnevno občinsko upravo 3.300 lir. Istočasno skrbi občina tudi za prevoz srednješolcev v Gorico. Občina izplačuje dijakom odškodnino za prevozne stroške. Ta strošek krije občina delno iz svojega proračuna, delno pa z deželno pomočjo.
Na županstvu so nam povedali, da so o prevozu srednješolcev z Vrha v Gorico v ožjem odboru razpravljali že pred časom. Podjetje Zottar so zaprosili za predračun. Baje bo to podjetje kupilo šolski avtobus. Občinska uprava bi v takem primeru lahko najela ta avtobus za vsakodnevne prevoze, pod več ali manj podobnimi pogoji, ki veljajo za prevoz otrok v občinski vrtec. Ker bi tako občina sama skrbela za prevoz, ne bi dobili dijaki povračila za potne stroške.
Starši srednješolcev z Vrha so drugo prošnjo naslovi.: na ravnateljstvo slovenske srednje šole v Ulici Randaccio, da razmesti dijake z Vrha v iste oddelke. Tako bi imeli popoldanski pouk ob istih dneh, kar bi olajšalo njihov povratek.
Ker smo že na Vrhu, lahko omenimo tudi, da so poslopje osnovne šole popolnoma obnovili. Otvorili ga bodo konec meseca, pred začetkom šolskega leta.
Diplome bolničarjem v umobolnici
V	knjižnici pokrajinske umobolnice so v petek zvečer podelili diplome dvajsetim novim bolničarjem, med katerimi je tudi nekai Slovencev. Usposobljeni so bili po več kot enoletnem tečaju. Na kratki svečanosti so spregovorili ravnatelj bolnišnice dr. Casagrande, podpredsednik pokra line Waltritsch, ki je sporočil, da ie prav večer prej pokrajinski odbor odobril sporazum s sindikati glede aplikacije zakona 431. ki določa precejšnje poviške plače za bolničarje, ter odbornik za zdravstvo Perissin.
Skupina zdravnikov in bolničarjev je včeraj odpotovala v Arezzo, kjer je v teku simpozij o psihiatrični reformi v Italiji. Pred kratkim je bila podobna skupina na nekem simpoziju v Zagrebu.
si tudi ogledali najbolj znana posestva.
Včeraj so bili akademiki gostje na Goriškem. Ogledali so si posestvo «Cerutti» v Koprivi, ki je bilo v neurju pred dvema tednoma precej razdejano. Na tem posestvu, ki je javnega značaja, so v zad-nih desetih letih nasadili precej vinogradov in danes so vina tega posestva, kot tudi vina vseh naših Brd, zelo cenjena.
Akademiki so bili nato v Jazbinah na Valerišču, v števerjanu in se skozi Oslavje podali v Gorico. Na goriškem gradu so jim goriški strokovnjaki prikazali vina naših Brd in Posočja.
PSDI proti podražitvam javnih storitev
Inž. Egone Lodatti je na skupščini socialdemokratskega vodstva poročal o obisku tajnika stranke Fer-rija v naši deželi. Ferriju so goriški zastopniki orisali politični in gospodarski položaj v goriški po krajini.
Odbor PSDI ie nato razpravljal o nameravanih podražitvah javnih
storitev. Člani odbora so se izrekli proti in so izrazili mnenje, da ie moč odpraviti vzroke za podražitve le z novo davčno politiko. Zaradi tega so podprli davčno reformo ministra Pretiia. Socialdemokrati so tudi mnenja, da moraio vlada in razne javne ustanove vlagati javni denar v pobude gospodarskega značaja in v tiste, ki lahko povečajo življenjski nivo.
Kar se tiče deželne pomoči oškodovanim med nedavnim neurjem, so mnenja, da bj morala deželna uprava najti nove oblike pomoči.
Še danes in jutri vpis v osnovne šole in v občinska vrtca
Še danes in jutri .je moč vpisati otroke v slovenske osnovne šole na Goriškem. Pozivamo starše, da pohitijo z vpisom. Slovensko osnovno šolo imamo razpredeno povsod na Goriškem, vseh šol je osemnajst.
Prav tako zapade jutri rok za vpis otrok v oba občinska otroška
PRI KRAJU SO DELA NA SOLKANSKEM MOSTU
Most so pričeli popravljati februarja - Razpoke so posledica premikov v zemeljskih plasteh na levem bregu Soče
V našem listu smo nekajkrat poročali o razpokah, ki so se pojavile na evropsko znanem solkanskem železniškem mostu. Strokovnjaki, ki so preučevali pojav, so ugotovili, da so razpoke posledica premiko-v v zemeljskih plasteh na levem bregu Soče. Sestavili so obsežen elaborat za umiritev zemeljskih mas ter poverili delo delavcem vodne skupnosti, ki so se v takih primerih že večkrat dobro izkazali.
Zdaj so dela, ki so jih začeli v februarju, pri kraju. Odprto pa je bilo v dolžini celih 180 metrov dolge mesece veliko gradbišče. Da bi dobili predstavo o vsem opravljenem delu, naj povemo, da so v glavnem pod vodno gladino vgradili v breg okoli 4500 kubičnih metrov kamnitih gmot, ob sam breg pa so nanesli 2000 kubičnih metrov kamnov v mrežastih košarah, peto premikajočih se plasti zemlje pa so slednjič obtežili še z nadaljnjimi 2500 kubičnimi metri zemeljskih mas. Računajo, da bodo s tem v nekaj mesecih popolnoma umirjene zemeljske plasti. Hkrati pa bo potem potrebno začeti z zelo občutljivimi deli pri mašenju razpok. Vanje bodo namreč vzbriz-
Kot so nam povedali na železniškem podjetju bodo kmalu ponovno povečali hitrost vlakov preko mostu, ki je bila v zadnjih mesecih zmanjšana na pet kilometrov na uro. Toda končni učinek del, ki bodo veljala okoli sedemsto milijonov dinarjev, bo viden šele sredi prihodnjega leta. Ni namreč izključeno, da vsa dela ne bodo popolnoma uspela. Strokovnjaki pa so ob vsem le precejšnji optimisti. Pravijo, da je bistveno, da ni bilo na samem mostu ne gradbenih ne konstrukcijskih napak in bo lahko most še dolgo služil svojemu namenu.
vrtca v Gorici, t.j. v ulicah Croce. —r-------------------- -------
in Randaccio. Tudi v tem primeru I gali injekcije iz betonske meša naj starši pohitijo z vpisom. t niče.
........................................
V PRIREDBI DOMAČEGA ŠPORTNO-PROSVETNEGA DRUŠTVA
Brda in Gorico obiskali «akadcmiki vina»
Na Goriškem se je včeraj mudilo 60 članov italijanske akademije za vino. V naši deželi so i-meli v teh dneh svoj letni kongres. V soboto so zborovali v Vidmu, v
D. LUUl preUSCUUi.-.	-
^zarije zveze mladine Aldo Ga-
# * »
portoroški hotel Palače bo letos l^ogel rekordni turistični promet, j/ konca avgusta so namreč imeli 1V2 tisoč nočitev, kar je za 93 jO sto več kot lani v enakem raz-3U. Zanimivo je, da so se so-Jjhierno dokaj povečale nočitve do-.ačih gostov. Na povečanje pro-je močno vplival pokriti zim-V|f bazen, usiuge v temah ter šte-Jjj® možnosti za zabavo, ki jih
preurejeni Portorož.
* # »
P Poreču so se končale festival-A Prireditve pod naslovom Zlati JJin. Zvrstilo se je več večerov ■abavne glasbe, modne revije itd., ,? zaključni prireditvi pa so na ^Pili številni zmagovalci evrop-
Šestletni otrok teden po nesreči podlegel poškodbam
Točno teden dni po sprejetju na oddelek za oživljanje glavne bolnišnice je včeraj zjutraj ob 6.15 podlegel hudim poškodbam, ki jih je bil zadobil pri prometni nesreči, mali komaj šestletni Paolo Martelld iz Devina - Seal jan a št. 8/a.
Naj objavimo na kratko dinamiko hude prometne nesreče, ki je globoko odjeknila v našem mestu, saj je bil mali Paolo sin tržaškega književnika, pesnika Claudia Mar-tellija.
Pretresljiva nesreča se je pripetila prejšnji ponedeljek malo pred 14. uro, ko je 27-letna Elsa Grant por. Martelli vozila svoj fiat 500 po cesti, ki iz Nabrežine pelje v Sesljan, ob njej, na prednjem sedežu, pa je sedel njen sinček Paolo. Mlada žena se je že pripeljala do vasice, ko je z neke stranske poti, na desni strani cestišča, pridrvel audi nemške registracije, ki ga je vozil 46-letni Rudi Viertman iz Zahodne Nemčije. Nemški avtomobilist, ki je peljal po cesti, z obeh strani zaprti za promet, je tako naglo privozil na glavno cesto, da je presekal pot Martelli-jevi, ki je sicer skušala zavreti vozilo, a zaman. Trčenje je bilo tako silovito, da je sunek pahnil mali fiat za nskaj metrov proti sredi cestišča, kier je tudi obtičal.
Mater, ki je H'a v treGo-m mesecu nosečtesti in sina so nemu-
nedeljo so bili v Čedadu, kjer so
......................................
POLICIJA CA JE NAŠLA NA ULICI V VIDMU
V Gorici ukradeni avtomobil «jjiulia 2000» služil sedmerici za «podvige» v Furlaniji
Avto so v Gorici ukradli v noči na 1. september ■ Še isto noc so zlikovci okradli zlatarno v Tricesimu - Sledile so akcije v Codroipu, Spilimbergu in Čedadu
Velik uspeh avtomobilske vožnje «dveh Sovodenj ob Soči in ob Nadiži
Med posamezniki zmagala dvojica Tomažič - Klemše - Največ nagrad so dobili Rupenci, ki so osvojili tudi pokal za najboljšo ekipo - Prireditev je privabila veliko radovednežev ob vsej poti
V nedeljo zjutraj je bilo v So-vodnjah zelo živahno. Dolga vrsta tekmovalnih avtomobilov z najrazličnejšimi lepaki in značkami se je počasi premikala proti prostoru določenemu za start pred županstvom, kjer je župan Jožef češčut izročal tekmovalcem zaprto zalepko, v kateri so bile vprašalne pole. Znak za odhod je dajal kronometrist, urar Danilo Jerkič, ki je kar 46-krat zamahnil z rumeno startno zastavico. Toliko je bilo namreč tekmovalnih avtomobilov, udeležencev pa je bilo seveda več, kajti v vsakem avtu sta bili najmanj dve osebi, v nekaterih pa je bilo tudi pet ljudi, da bi z združenimi močmi znali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so bila, vsaj v nekaterih primerih, zelo težka.
Pred sovodenjskim županstvom je bilo zbranih precej radovednežev.
Ni vsakdanja stvar gledati znane obraze v tekmovalnih avtomobilih.
To je bil za vas dogodek in re samo za Sovodnje, saj se je precej ljudi zbralo ob vseh krajih, koder je šla tekmovalna karavana. Iz množice tekmovalcev so izstopali Rupenci, ki so prišli množično na to tekmo. Opremili so se s posebnimi rdečimi lepaki, na katerih je bilo napisano «Tim Rupa*. Oprema njihovih avtomobilov je bila posebno kričeča. Svojo pripravljenost so sicer Rupenci dokazali tudi s tem, da so dobili prvo mesto med posamezniki in tudi prvo ekipno mesto. Izboljšali so tako rezultat nedavne podobne tekme v Štandrežu, kjer so se množično uvrstili na prva mesta.
Na prvi mah se zdi, da je poprečna hitrost 40 km na uro prevelik dar tekmovalcem. Vsi pa so ugotovili, da so le s težavo spošto-
«1 magndfici sette sono a piedi* piše v včerajšnji videmski kroniki. Policija .je namreč v noči od sobote na nedeljo našla v Drevoredu Venezia v Vidmu zloglasno alfa romeo 2000, s katero je sedmerica mladeničev izvršila nekaj kraj v raznih krajih Furlanije v zadnjih desetih dneh. Na avtu je bila pritrjena tablica z registracijo mesta Vicenza, polioisti pa so ugotovili, da gre za avto. ki ima goriško registracijo. V noči od 31. avgusta na L september so namreč neznanci ukradli omenjeni avto v Gorici, v Ulici Ristori. kjer ga je parkiral lastnik Pietro Vallati, ki biva v omenjeni ulici. štev. 14.
Vallati je opazil z okna stanovanja tatove, telefoniral je na policijo. ki ie dala alarm. Ukradeni avto so oolioisti opazili pred Garibaldijevo kavarno. Zasledovali so ga le do Ločnika, nato se jim je avto izmuznil. Karabinjerji so avto spet opazili pri Fari in mu sledili do Ronk. Tudi karabinjerjem so se neznani zlikovci izmuznili.
Tisto noč ie bilo v Gorici precej ropotanja. Neznanci so skušali ukrasti avto v Ulici Roma. ukradli so avtofurgon poln električnega materiala na Kornu. material nato odvrgli v Ulici Virgilio. v avtofurgon na so skušali spraviti blago, ki so ga nameravali ukrasti v trgo-
vini z oblačili Garbari na Karzu Italija.
Domnevalo se je. da je za vse te nočne podvige odgovorna ena in ista skupina, videmska kronika pa zavrača tako tezo. &e isto noč. ko so avto ukradli v Gorici, so se neznanci lotili ob peti uri zjutraj kraje v zlatarni Lorenzoni v Tricesimu. Bilo jih je sedem, vsi mladi od 20. do 30. leta Opazil jih je neki delavec, ki je šel na delo v bližnjo tovarno. Dva sta bila pri avtomobilu z goriško registracijo, pet pa jih ie prišlo iz zlatarne z rokami polnima zlata in draguljev. Verjetno jih je delavec splašil, eden med zlikovci se ie z njim tudi pogovarjal, pa so hitro odšli s »svojim* avtomobilom. Odnesli so blaga v vrednosti 700.000 lir.
Nekaj dni pozneje spet akcija, tokrat v Coproipu. Sedmerica, ki ji videmsko časopisje pravi »I magni-fici sette)., ni šla v Codroipo. da bi si ogledala Tiepolovo razstavo v bližnji Villa Manin. Ustavili so se v mestnem središču, kier ima trgovino zlatar Querini. Tudi tokrat je bila ura pet. Hoteli so razbiti zazidano okno, na jih ie opazila neka starejša ženska, ki biva tam blizu. Pričela je kričati, sedmorica je skočila, v avto in zbežala. Avto je ob tei priliki imel že tablico z vicentinsko registracijo. Poleg sta-
re žene ie lopove opazil tudi lastnik bližnjega bara. Policisti so ugotovili, da so se nekateri izmed tatov sukali v bližnjih trgovinah v prejšnjih dneh. Opisi prič so bili enaki opisu delavca iz Trcesima^
Kronika prejšn je sobote beleži spet dva podviga, tokrat v Spilimbergu in v Čedadu. V Spilimbergu so iz neke delavnice ukradil kramp (odtod domneva policije, da so tolovaji doma iz tega furlanskega mesta), nato so avto z vičentinsko registracijo opazili v Manzanu. v Vidmu so neznanci isto noč ukradli dva večja avtomobila, v Čedadu pa so skušali okrasti, uporabljajoč kramp, urad nekega avtoprevoznega podjetja, se dež avtokluba in še neko avtomehanično delavnico.
Sedmerica ne bo več za svoje podvige. če jih policija prej ne ulovi, uporabljala goriške alfa romeo. V avtu, ki so ga našli v Vidmu, so policisti našli nekai zlatih kolajn, za katere se zdi, da so bile ukradene v že omenjeni zlatarni, v Tricesimu. Preiskovalci domnevajo, na podlagi nekaterih ugotovitev, da bi utegnili biti zlikovci Cigani. Če je ta domneva pravilna, ne bo težko najti krivcev, kajti prav v preiš njih dneh smo v videmskih časopisih brali, da so se nekje v Furlaniji Cigani med seboj pošteno stepli.
Na županstvu v števerjanu
Vlaganj« prošenj za povračilo škode
Števerjanski župan javlja, da sprejemajo na občini prijave škode, ki jo je prizadejalo neurje 27. avgusta letos na gospodarskih poslopjih in na kmetijah.
Prizadeti naj vložijo prijave vključno do sobote 27. septembra. Tiskovine dobijo zainteresirani na županstvu.
Orožniki prijeli
tri tržaške malopridneže
Karabinjerji iz Gradišča so včeraj ponoči v Zagraju aretirali tri mlade Tržačane, ki so se nekam čudno vrteli okrog dveh parkiranih avtomobilov fiat 500. Malo pred njimi je karabinjerska patrulja vozila z avtom po Ul. S. Mi-chele v Zagraju. Ko so mladeniči zagledali orožnike, so skočili v fiat 500 z registracijo TS 37920 in skušali zbežati, policijski avto pa jih je takoj dohitel. Avto je šofiral 19-letni mehanik Giorgio Ghir-lamdi fe Trsta, ki je tudi lastnik avtomobila. Z njim sta bila 17-letni mehanik A. P. in 17-letni, prav tako mehanik, K. B. oba iz nabre-žinske občine.
Ko so se orožniki vrnili v Ul. S. Michele s trojico mladih malopridnežev, so ugotovili, da so iz e-nega avta že pobrali baterijo, bencin ter še nekaj delov motorja. Verjetno so hoteli napraviti isto z drugim avtomobilom saj je Ghir-landi imel v žepu nož nedovoljenih mer. Odgovarjati bo moral tudi za posest tega noža.
Na startu v Sovodnjah
vali to hitrost, če so hoteli pravilno ustreči vsem zahtevam igre na tekmovalni progi.
Prireditelji so tokrat pripravili tekmovalno pot po vaseh sovodenj-ske občine in nato skozi Gorico po Brdih. Pot je vodila v Benečijo do Matajurja, skozi Sovodnje ob Nadiži. Odtod, tudi naziv letošnje dirke »avtotekma dveh Sovodenj*. Predno preidemo na rezultate moramo omeniti prireditelje med katerim so bili brez dvoma najbolj aktivni Mirko Kuzmin, Jožef Prinčin, Viljem B'ajt.
Rezultat posameznih tekmovalcev je bil naslednji:
1. Lucijan Tomažič - Vlado Klemše (242 kazenskih točk) dobila sta pokal sovodenjske občine; 2. Darko Ferfolja - Edi Rutar (243 točk), dobila sta pokal pekarne Ožbot; 3. Darko Černič in Marij Lavrenčič (287 točk), dobila stu pokal gostilne »Pri Tomažu*; 4. Darko Cotič in Komel (310 točk), dobila sta pokal doberdobske občine; 5. Zdenko Oz-bot (387 točk), dobil je poka! deželne uprave; 6. D. Juren in V. Devetak (403), dobila sta pokal pokr. podpredsednika Waltritscha; 7. Ivo Ožbot in M. Uršič (408 točk); dobila sta pokal Slovenske kulturno • gospodarske zveze; 8. Franjo Cotič in skupina (412), dobili so pokal Slovenske prosvetne zveze; 9. Boris Baša in Danilo Waltritsch (432), dobila sta pokal Primorskega dnevnika; 10. Branko Frandolič in Karlo Černič (465 točk), dobila sta pokal podjetja »Autogomma*; 11. Bogdan Šuligoj in prijatelji (503), dobili so pokal števerjanske občine; 12. Oskar Pahor (512), dobil je pokal »Prinz Brau); 13. Karel Primožič (514); dobil je medaljo pokrajinske turistične ustanove.
Vsi omenjeni so poleg pokalov dobili še steklenice vin, ki so jih darovali briški vinogradniki ter številna praktična darila (ure, brivne aparate, odeje, pečice, itd.) ki so jih darovali številni trgovci, katerih imena smo objavili v eni izmed prejšnjih številk našega lista Omenimo naj še, da je zlato meda ljo pokrajinske uprave dobila kot prvoplasirana ženska voznica Tatjana Šuligoj, srebrno medaljo pokrajinske uprave pa Kuzminova :z Sovodenj.
Ekipno so zmagali Rupenci, t. j. ekipe štev. 23 (Ožbot), 32 (Tomažič) in 29 (Ferfolja). Dobili so, pokal tvrdke Viviex. Drago ekipo so se stavljali Goričani, in sicer ekipe
V nedeljo popoldne sta se v Solkanu ponesrečila 37 - letni Giorgio Tanato in njegova žena 39-let.na Diana Cosolo, oba -fe Tržiča. Te-nato je na nekem ovinku v Solkanu nenadoma izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v drevo. K sreči je šofiral počasi, zaradi česar sta oba biTa le lažje ranjena. V goriški bolnišnici so ju obvezali. Tanato bo ozdravel v šestih dneh, žena Diana pa v osmih.
1 (Primožič), 12. (Šuligoj) in 39 (Baša), ki so dobili ptkal pivovarne Forst. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa z Vrha. Sestavljajo to ekipo Juren (štev. 4), Devetak (štev. 16) in Černič (štev. 19). Dobili so pokal goriške občine. Na četrtem mestu pa je ekipa iz Sovodenj. Tu so kar trije Cotiči s tekmovalnimi avtomobili, 20, 41, 26 Dobili so pokal goriške tvrdke Ter pin.
Vrstni red ostalih tekmovalcev je naslednji: 14. Danilo Nanut (522 kaz. točk); 15. Branko Malič (553); 16. Virgil Zotti (586); 17. O. Malič (569); 18. Savo Ožbot (595); 19. Zvonko Čevdek (614); 20. A-drijana Lukman (644); 21. Nanut -Briško (655); 22. O. Devetak (659) 23. Herman Marušič (679); 24. Miloš Tabaj (682); 25. Ernest Quinzi (764); 26. Sergij Glesič (793); 27. Danilo Cotič (815); 28. Leopold De vetak (819); 29. Slavko Peterin (887); 30. Dušan Križman (921); 31. Mario Mučič (933); 32. Kazimir Pe-tejan (991); 33. Malič - Pellegrini (994); 34. Maroso (997); 35. Branko Kuzmin (1026);	36. Devetak
(1040); 37. Tatjana Šuligoj (1066); 38. E. Jarc (1073); 39. M. Močnik (1127); 40. Mario Damijano (1170); 41. Danilo Klanjšček (1211);	42.
Mara Fajt (1631); 43. Pepo Peric (1684).
Trije tekmovalci, s številkami 15, 21 in 45 so bili diskvalificirani. Komisija je imela težavno delo s seštevanjem točk. Rezultati so bili znani šele okrog osme ure, nakar je v gostilni pri gradu v Rubijah sledilo nagrajevanje. Pokale so delili predsednik društva Viko Fajt, sovodenjski župan Jožef Češčut, podžupan Janko Cotič, odbornik Mar-čelino Devetak in podpredsednik pokrajine Marko Waltritsch ter mala Marta Vižintin.
Nagrajevanju je seveda sledilo «u-ničenje* dobljenih steklenic vina, ki so ga zmagovalci pili iz pridobljenih pokalov.
SOLA GLASBENE MATICE GORICA
Vpisovanje v glasbeno šolo traja samo še danes od 10. do 12. ure v prostorih glasbene Sole v Gorici. Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo. 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
CORSO 17.00-22.00: «L’uccello dali« piume di cristallo*. E. Renzi in UL Raho; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI 17.15—22.00: »Le pecorelle del reverendo J. Borse*. v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedano.
MODERNISSIMO 17.30-22.00: «11 lac-cio rosso*. K. Kinski in C. Colins; nemški čmobeli film. mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.15—21.30: »Arabesque», S. Loren in G. Pečk: kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 17.30—21.30: «Quattro spor-cbi bastardi*. J. Namot in A. Mar-gret; ameriški film v barvah mladini pod 18. letom prepovedan.
trži 6
AZZURRO: zaprto.
EXCELSIOR 17.30- 22.00: »Vito priva-to di Schelom Holmes*. B. Walter. Kinemaskopski tilm v barvah.
PRINCIPE 17.30-22 00:	»Robinson
nell isola dei corsari*. Walt Disney.
I\ova (lonca
SOČA (N. Gorica): »Živim za tvoja smrt*, ameriško-italijanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Ples vampir-jev», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE: »Trije mušketirji*, ameriški barvni film — ob 20.
KANAL: »Blažen med ženami*, francoski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS:	»Zlata vdova*, francoski
barvni film — ob 20.
DESKLE:	»Mrtvi ne plačujejo dol-
gov*, ameriški barvni film — ob 20.
PRVAČINA: prosto.
V nedeljo zvečer se je v Krom-bergu ponesrečil 58-letni mizar Mario Leban iz Gorice, Ul. Leopardi 18. Leban je bil v vozilu z bratom Milanom iz Solkana in s prijateljem Maccapanijem iz Ul. S. Pel-lico 68, ki je vozilo upravljal. Avto je pri Krombergu zdrsnil s ceste. Ranjen je bil le Leban, ki bo v goriški bolnišnici ostal dvanajst dni.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna BALDINI. Korzo Verdi 57, tel. 2879.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je v Trti-ču odprta lekarna dr. Rismondo, UL Toti 52, telef. 72701.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes so v Gorici odprte vse cvetličarne.

14. sepiembra
VAZNO ZA LASTNIKE MOTORNIH VOZIL
Določili so cene za vsa popravila
Pogajanja so trajala 15 let - Za sleherno delo na istem vozilu enaka cena ■ Vozilo ne sme biti stan več kot 5 let
Sredi junija je stopil v veljavo zakon o obveznem zavarovanju motornih vozil. Čeprav s krepkim zaostankom se je s tem Italija vendarle vključila med tiste razvite dežele, ki so končno kolikor toliko uredile to tako pereče vprašanje. Zato je javno mnenje, čeprav z določenimi pridržki, pozdravilo ta ukrep. Prepričani smo, da bo javnost pozdravila tudi sklep, ki ga je sprejela vsedržavna zveza avtomehaničnih, avtokleparskih in ličarskih ter vseh tistih delavnic, ki se ukvarjajo s popravljanjem avtomobilov. Gre za sklep organizacije, ki združuje 350 tisoč obrtniških podjetij. Sklep pa predvideva uvedbo enotnega cenika za vse storitve pri poplavljanju avtomobilov in motornih vozil nasploh.
Sklep bo začel veljati 15. t.m., to se pravi jutri.
V Italiji kroži okoli 13 milijonov motornih vozil, to se pravi, da zadeva problem bolj ali manj vse državljane, saj so bolj redke dru-_ žine, ki bi ne bile neposredno ali * posredno «vezane» na kako motorno vozilo. Dosiej je na tem področju veljal edino zason konkurence, ali pa tudi preprosto zaupanje klienta v lastnika delavnice ali v podjetje samo. Zato je veljala na tem področju in še velja prava zmešnjava. Res je sicer, da ne moremo v vsakem primeru oceniti slehernega dela do minute in dosied-no s tem do lire, toda razlike so pogosto tolikšne, da je bilo skrajno potrebno priti do ukrepa, o katerem je govor. Sicer je res, da so v določenih servisnih delavnicah velikih podjetij kot so to na primer Fiat, Volksvvagen in podobna, že doslej veljale določene fiksne tarife, toda neredko niti tu niso vejale v celoti, kaj šele pri drugih delavnicah, kjer si je podjetje samo ustvarjalo ceno za sleherno storitev. Zato računajo, da bo sklep, ki ga je sprejela vsedržavna zveza obrtnikov, ki se ukvarjajo s temi deli, pozitivno vplival na cene storitvam, tako da jih bo kar se da poenotil.
Petnajst let so se predstavniki tega združenja pogajali in končno prišli do sklepa, da se uvede enoten «cenik» za vsa vozila, ki pa ne smejo biti stara več kot pet let, kajti po petih letih se začenjajo na vozilih popravila, ki jih nikakor ne moremo več «šablonsko» ocenjevati- Popravila se na vsak način ocenjujejo po izgubi časa, ki ga mehanik,.; klepar, električar porabi pri vsakem posameznem delu. Kot osnova velja splošna cena 2200 lir na uro za vse tri stroke, razen p-i kakem zahtevnejšem delu, kjer pride posebej do izraza višja kvalifikacija delovne moči.
Ne moremo navesti celotnega cenika za vsa možna dela za vsa vozila, saj je znano, da je na slehernem avtomobilu ogromno vrst del, vrhu tega pa imamo tudi različna vozila. Zato bomo navedli le nekaj cen za dve vozili, in sicer za utilitarni Fiatovi vozili «500» in «128».
Za revizijo motorja pri fiatu 500 so izračunali, da je potrebnih 18 ur dela. Zato bo to delo stalo
39.600	lir. Kadar bodo pri istem vozilu pregledali mehanizem za menjavo brzin, kar zahteva 6 ur dela, bo lastnik vozila moral plačati 13.200 Mr. Za zamenjavo bencinske črpalke bo plačal lastnik vozila 1100 Ur, ker to delo zahteva le pol ure dela.
Če je pri teh delih možno koUkor toliko pravilno ocenjevanje časa, je veliko težje oceniti čas, ki ga potrebujeta avto klepar in ličar. Kljub temu so se domenili za enotne cene in če si bo nekdo hotel prebarvati svojo fiat 500, bo za vsa zunanja karoserijska dela plačal
77.600	Mr. Za barvanje prednjega dela avtomobila bo plačal 10.000, za barvanje ene vratnice 15.000 lir itd.
Kaj pa električar7 Tudi tu je težko določiti cene. Za pregled svečk bo lastnik fiata 500 plačal 200 lir, za snetje in ponovno montiranje dinama oziroma baterije
1500 Ur.
Pri «fiatu 128» so cene različne. Generalna revizija motorja, po splošni oceni zahteva 29 ur dela in zato bodo stroški za to delo stali lastnika 63.800 lir, za revizijo mehanizma za menjavo brzin porabi mehanik 9 ur in bo lastnik plačal 19.300 U.r, pri avto kleparju in ličarju bo za celotno prebarvanje vozila plačal 117 tisoč lir, prebarvanje vratnice bo stalo 15.000, prebarvanje enega blatnika 25.000 lir.
Prej smo že rekU, da bodo lastniki motornih vozil ta sklep pozdravih. Preveč je bilo doslej na tem področju nereda
I/ UMETNOSTNIH GALEHIJ
Seriani in Marussi v Občinski
V občinski galeriji imata vsak svojo lastno razstavo akvarelist Al-fredo Seriani in kipar Claudio Marussi. Serianijeve akvarele smo videvali že na mnogih skupnih razstavah, medtem ko je sedanja njegova druga lastna razstava. Je pa v sedaj prikazanih listih vsebinsko bolj pester, čeprav prevladujejo tudi tu njemu ljubi razgledi Krasa z redkim drevjem, grmičevjem in gmajnami. V njih vešče izkorišča belino papirja, ko z živahnimi dotiki čopiča pričara ostro obrobljenost razdrobljenih skal.
Je to zanj kot značilen podpis za spozmvnost njegovih del, ki se tudi drugače razlikujejo od ostalih tržaških akvarelistov. Omenjene pokrajine prekinjajo listi tihožitij z uspelo starinsko uro, cvetlicami, slike predmestij, železni-
			
NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI
Indijska umetnost
v
Šestnajsta knjiga 'iz zbirke cUmetnost v slikah» Poleg Indije obsega se Afganistan, Nepal in Tibet
Da imajo naši ljudje veliko smisla za likovno umetnost in da se za to umetnost močno zanimajo, kaže tudi izjemen interes za knjige, ki izhajajo pri Državni založoi pod skupnim naslovom UMETNOST
V	SLIKAH. O teh knjigah in novem načinu predstavitve likovne umetnosti današnjemu človeku smo v naših knjižnih pregledih poročati sproti, saj je od te edinstvene zbirke, ki v originalu izhaja sicer v nemščini, izšlo v slovenskem prevodu že kar petnajst knjig. Poljudna izdaja, ki umetnost vsega sveta predstavlja ljubitelju umetnosti predvsem v Slikah in z obrobnim tekstom, je zaradi izjemnega bogastva slikovnega gradiva, predstavljenega deloma v barvah, res posebnost v vrsti likovnih izdaj. Zato so bile tudi na slovenskem knjižnem trgu te knjige izredno toplo sprejete.
Petnajstim knjigam UMETNOST
V	SLIKAH se pridružuje zdaj šestnajsta knjiga, posvečena u-metnosti Indije in jugovzhodnih dežel Azije. Napisal in slikovno gradivo je izbral Hugo Miinsterberg, iz angleščine pa je delo prevedla Helena Menaše.
V svojem uvodu avtor ugotavlja, da je bila indijska umetnost tista, ki so jo odkriti kot zadnjo med umotnostnimi izročili Azije. Najbolj zgodnje obdobje indijske umetnosti, ki se je razvila v dolini reke Indus, je bila pozabljena do leta 1924, ko so jo na novo odkriti arheoiogi. Kasneje je bilo najdenega obilo gradiva po vsej severni Indiji, kar dokazuje, da je v predzgodovinskih časih cvetela v Indiji visoko razvita kultura z velikimi mestnimi središči in visoko razvitimi umetnostmi, davno preden so s severa prišli arijski zavojevalci in to kulturo nadomestili s svojo. Ko se je končala ta hinduška kultura, so likovne umetnosti za več kot tisoč let zamrie, kajti arijsko ljudstvo ni imelo nobenega lastnega umetnostnega izročila in je kvečjemu uničilo tisto, kar je našlo. Umetnost je znova zaživela šele v tretjem stoletju pred našim štetjem in sicer pod budističnim vplivom, ko so pod kraljem Aško začele cveteti budistične umetnosti.
Naslednja stoletja so videla velik izbruh umetniške dejavnosti, predvsem v službi budizma in budistične cerkve. V obdobju Gup-tov, ki je trajalo od 4. do 6. stoletja, je budistična umetnost dosegla svoj vrh, nakar se je začelo obdobje indijske umetnosti, v katerem vodilna vloga ni več pripadla budizmu, temveč hinduizmu.
Po vdoru muslimanov se je veliko obdobje hindu!stične umetnosti končalo ter se je odprla pot drugačni umetnosti, vtem ko se je
hinduistična umetnost v novem obdobju nadaljevala le na jugu Indije. Pozni razcvet indijske umetnosti priča o vse večji prevladi zahoda. Seveda pa vplivi indijske umetnosti niso bili omejeni na Indijski polotok, ampak so se razširjali po vsem ozemlju, ki ga včasih označujejo kot Indijsko A-zijo. Afganistan, srednja Azija in Cejlon so čutili vpliv indijskega budizma, budistična umetnost pa se je začela razvijati tudi v Nepalu, Tibetu, Burmi, Vietnamu in tudi na Kitajskem ter Japonskem.
Vsa ta obdobja indijske umet-Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Robert Hlavaty v Mariboru
Dr. Robert Hlavatg razstavlja že deset dni in bo razstavljal do petka v osrednji mariborski umetnostni galeriji «Rotovž». V Maribor je dr. Robert Hlavatg poslal kakih 30 svojih akvarelov, jfci jih . bo mariborsko občinstvo Itttffilo 'o'9“ "?"'ro stekleni čistosti barv brezzrač čudovati vse do petka, 17. t.m. ne perspektive.
ških tirov in tudi bogata v podrobnostih in jarkosti barve podana notranjščina cerkve. V njih je manj opazno izpuščanje belin, ki ustvarja vtis neposrednega stika z naravo. Je pa povsod mnogo krepkega odmeva pesniških občutij.
Razstava kipov Claudia Marus-sija je zanimiva že po samem dejstvu, da je ta dela iz lesa izrezljal slep človek. Ne glade na to pa uspe z občutljivostjo tipa natančno slediti oblikam teles, ki jih podaja bolj grobo in ekspresionistično, pač primerno zamislim, ki nam jih tolmačijo naslovi, kot n.pr. «Prepir», *Zalost», *Nasilje». «Zagon», «Pričakovanje» in podobno.
Da bi pa lahko Marussi ustvarjal tudi v naravni gladkosti kože in resničnosti videza, to vidimo v z veliko ljubeznijo modelirani glavi dečka, njegovega sina Daria. Kipar je še mlad, komaj nekaj čez trideset let star. Zato pronica iz teh kipov dokaj nemirna problematika današnje mladine, ki jo je doživljal, ko še ni oslepel. Marussi javnosti ni nov, saj je prejel že več priznanj na raznih nagradnih razstavah.
Genovčan I. Rossi v «Tergeste»
ltalo Rossi, ki razstavlja v galeriji Tergeste, je iz Genove, živi pa in deluje v mestecu Boltiere blizu Bergama. Predstavlja se prvič v Trstu v izostreni natančnosti oljnatih pokrajin in tudi obalnih morskih razgledov, poleg slik starinskih stavb, praznih ulic, malih naselij v sončni tišini poldneva. Pa še podobe gora in jezer ter cvetlic, Na kratko zanima ga vse, kar vidi in lahko otipa, ko sestavlja tihožitja s sadeži in vrči. Njegova dela niso vsebinsko zahtevna, ne zrcalijo nemirnost naših dni. So to delo slikarja, o katerem piše v katalogu neki Gre-goriev:	Redkokdaj najdemo na
našem svetu človeka, ki si ga ogleduje s tolikšno preprostostjo.»
In vendar Rossi ni slikar naivec, saj je obiskoval znamenito akademijo likovnih umetnosti Brera. Bilo pa je to tik pred vojno, v dobi zmagoslavja figurativnega no-vočentizma. Po vo'ni pa je zaneslo Rossija na Angleško. Prvo in drugo je verjetno pogojevalo drsenje njegovega slikanja v obratni smeri, kakor pa se je odvijal burni povojni razvoj slikarstva v predmetnosti nasprotne tokove.
Tem je Rossi mogoče že po svoji tihi naravi nasproten in zato se je vedno bolj poglabljal v preteklost likovnega ustvarjanja, tako da posebno slike drevesnatih pokrajin so podobne predelom pokrajinskih ozadij starih mojstrov po sko-
Kot je pri dr. Robertu Hlavatgju v navadi, je tudi za to razstavo pripravil prvenstveno kraške motive. Njegova razstava je med mariborskim občinstvom vzbudila ve liko pozornost, o čemer priča velik obisk razstave in zanimanje krajevnega tiska.
So pa glede tega njegove risbe v čmo-belem bolj sproščene. Reši se pa popolnoma prisiljene natančnosti in preobložene podrobnosti v resnično uspeli monotipiji pestrih cvetlic, ki pa je žal edini primerek na tej razstavi.
MILKO BAMBIČ
IIIIIIIIIUIUUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIII
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiimiinin
HOROSKOP
OVEN (od hlevnostjo ne
I
21.3. do 20.4.) S po-boste prišli nikamor. V družbi navzkrižje zaradi nesporazumov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekdo bi vam hotel prekrižati račune. Vaša ideja bo zmagala. Več počitka si privoščite.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nič novega, vendar nekaj ne bo prav. Neka obveznost vam bo zaprla pot.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes postavite temelje za poznejše delo. Prijetno srečanje in vsestranski u-spehi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S kompromisom boste zadevo rešiti. Neka negotovost moti splošno razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne popustite pred novimi sodelavci. Vaše utvare o novih prijateljstvih gredo predaleč.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.18.)
končalo. Neko čudno občutje vas bo prevzelo, ko boste spoznali, da vas nekdo ljubi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša poslovna resnost bo dobila ustrezno priznanje. Sorodniki ali prijatelji vas bodo spraviti v slabo voljo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preden se lotite novega dela, končajte staro, ki vam nikakor ne gre od rok. Le korak za korakom, da ne bo narobe.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Več diplomacije in takta, da poslovnih tovarišev ne spravite v zagato. Preveč odločni ste v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši nasveti ne bodo upoštevani, kar pa naj vas ne jezi. Vaša avtoritarnost škoduje okolju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločno po svoji poti, saj je sreča na vaši strani. Včasih ste preveč cincavi
VUU	\A\J	.omhiu. »v-aoni OI/C fžiUVCU v.
Več dinamizma in vse se bo prav | ali pa tudi preveč zahtevni.
TOHE SVETIKA
183.
IKii.Vil
0RUGA KNJIGA
Pod noč so se oglasili pri njem. Najavil jih je jezen lajež volčjega psa. Vstopili so samo trije, drugi pa so na tihem obkrožili domačijo. Prijazno so jih sprejeli in jim tudi dobro postregli kot po navadi. Petdesetletni gospodar, majhen, tršat mož z nezaupljivim, skoraj plahim obrazom jim je prinesel žganja in jih zapletel v pogovor o politiki. Začudil se je, ko niso pili.
Arti ga Je poprosil, naj prisede k njim. V roke mu Je dal list papirja in svinčnik. Potem mu je ukazal, naj napiše: »Slovenski narod kaznuje izdajalce s smrtjo.« Mož je prebledel in roka mu je zadrhtela. Ko je končal, je Arti razgrnil predenj eno od obeh pisem in mu dejal:
»Tudi mi imamo svoje ljudi pri gestapu. Vidiš, konec je tvoje vloge!«
Kmet je stekleno strmel vanj in roke so se mu povesile.
Vzeli so ga s seboj.
Pod nespornimi dokazi se Je takoj zlomil. Drago Je plačal nemški tobak, sol, sladkor in vse drugo, kar je bil dobil za Judeževe marke...
Leta 1942 je policija našla v njegovem gospodarskem poslopju strelivo in puško. V seno jo je bil spravil ranjen partizan in nihče izmed domačih ni vedel zanjo. Dali so mu na izbiro: ali bo njihov zaupnik, ali mu bodo požgali domačijo, ga zaprli in preselili družino.
Tako je postal vohun in se pogrezal, dokler se ni do kraja
pogreznil.
Blisk je dal Arblju še spisek dezerterjev iz vojnih enot, da bi jih poiskali vosovcd. Nekaj se jih je skrivalo doma in so jih že obletavali beli, da bi jih spravili v zavetje svojih postojank.
Na blegoški cesti sta se poslovila. Blisku se je mudilo nazaj v divizijo — čimprej bi bil rad pri Maksu, ki bo gotovo zadovoljen, da so zajezili vdor gestapa in ohromili Wol-fove nakane.
Pasti so bile nastavljene. Zdaj je bilo treba samo čakati, da se bo zver ujela.
35
Na pokrajino se je zgrnila noč. Mercedes majorja Wolfa se je ustavil na dvorišču gostilne.
«Tu sva na tretji postaji križevega pota, dragi Rlegel,« je dejal Wolf šoferju in stopil iz avtomobila.
«Zadržal se bom malo dlje kot druge krati, zato si privoščite dobro večerjo in pol litra na moj račun.«
«Da, gospod major,« je odvrnil Riegel in izvlekel izpod sedeža svoj avtomat, medtem ko je Wolf svojega že vrgel čez ramo. Časi, ko je hodil po Gorenjski samo s pištolo v žepu ali celo brez nje, so minili.
Pri vratih ga je čakal policijski poročnik in ga strumno pozdravil. Wolf mu je pomignil in stopila sta nekaj korakov stran v temo. Poročnik mu Je v nekaj besedah povedal, da so pregledali vso hišo in okolico ter prijeli nekega moškega brez pravih dokumentov.
«V okolici Inše se zadržujte še kakšni dve uri, potem lahko odrinete, gospod poročnik. Smo na sledi pomembne divjadi,« je velel Wolf.
Zadnji dogodki so zbudili v njem dosledno, preračunljivo previdnost. Zavedal se je, da v tej usodni igri lahko napravi samo eno napako, pa bo po njem. Zaupal ni nikomur več, tudi gostilničarki Doris ne. Pri njej se je oglašal samo še nepričakovano. Zenska je past, v katero se ne sme ujeti sam.
LETOŠNJA (HLADNA IN DEŽEVNA) «KRAŠKA OHCET» V SLIKAH
ker Je nastavljena drugim...
Težišče operacij se je premaknilo drugam, in zdaj je bila ona s svojimi zvezami na tretjem tiru. Pravzaprav se je obveščevalno že «amortizirala«, saj so bili njeni glavni sodelavci že pobiti. In pa osumili so jo, da sodeluje z njim. Namenoma je moral še naprej igrati naivnega, že nekoliko zdolgočasenega ljubimca. Končno pa ni mogel dovoliti, da bi ga pokopal njen ljubosumni mož, to mlahedravo pridobitnlško ničč, ki mu raste perje pod vplivom propagande o polomu nemških front. Sklenil je, da bo najprej obračunal z njim; to bo tudi zanjo dobra vzgojna lekcija.
Doris ga je zaskrbljena pričakala na hodniku. Pozdravila ga je vdano in plaho.
«Pomisli, Helmut, kaj se je zgodilo. Ali so te obvestili? Napravili so nam preiskavo...«
«Da, obvestili so me. Prišel sem takoj, ko mi je bilo mogoče. Samo zaradi tebe,« je dejal nekam hladno.
Odšla sta v sobo. Wolf je položil avtomat na mizo. Prvič, odkar je stopil v to hišo, se ni odpasal. Ostal je v uradni drži'
»Helmut, ali sem to zaslužila? Dosti sem napravila za vas,« mu Je očitala.
«Kdo pa ste vi? Vedite, da nadzorujejo celo mene. Kdo je v rajhu nedotakljiv, kdo? Zato mi nikar ne očitaj! Da je tvoj mož sumljiv, si me opozorila sama. Jaz ga nisem jemal resno. Policija in naši organi pa včasih ukrepajo po svoje, ne da bi se ozirali name. Pri tvojem možu so našli komunistično literaturo; osumljen je zveze z Vosom. Težko ga bom zaščitil. Dandanes padajo glave generalov, zato si navadni smrtniki, kakršen je tvoj bedasti mož, ne smejo dovoliti takih pustolovščin. Kaj naj napravimo z njim?«
«Oprostite mu! Povsem je poteptan po tistem doživljaju z dekletom, ki si mi ga poslal; krotek je kot ovca. Sama ne vem, od kod ta literatura. Pravi, da mu je bila podtaknjena «
«0 tem kasneje, draga moja. Zdaj pa mi ga pripelji sem, da se z njim pomenim takoj, ker imam malo časa.«
Dva policista sta pripeljala razoglavega, uklonjenega me žička in ga pahnila pred majorja. Wolf si ga je najprej molče
ogledal od nog do glave, kot si ogleduje konjederec ^ za zakol. Srce mu je zaigralo, ko ga je videi tako stT* pred sabo.
Odslovil Je oba policista in se obrnil k ženi:	-jj
«Proučil sem poročilo. Najbolje, da naju pustite ^ Ko vas bom potreboval, vas bom poklical.«	-p
Doris je planila v jok, «Prosdm, gospod r<*»jor, site mu!« Od ihtenja so se ji tresle prsi. Obupana je skozi vrata.
Wolf je stopil za njo in zaklenil.
«Veste, naš postopek teče vedno za zaklenjenimi ^ - IP je začel. «To ni le navada, temveč predpis Zato naj v9U.eli-nikoli ne moti. Gre za stvari, ki jih ne boste nikoli Pa pojdiva k stvari. Imamo več kot preveč obrem ga gradiva, da vas lahko zapremo. V godlji ste. Lahko ^ ustrelijo kot talca in vam zaplenijo imetje. Dokazano le’ ste ste sovražno razpoloženi proti nemški državi. Poleg teg» gd klevetali celo mene in svojo ženo. In zdaj pričakuje^ s« mene rešitve? Ne razumem vas, dragi prijatelj saj s%j-skregala s pametjo! Brez značaja ste, lopov, umazan do nosti! Iz zaslišanja dekleta, ki je služila pri vas, je ra^fi da ste jo spolno izrabljali in jo spravili v OF To ji Je neslo zapor in nesrečo. Globoko ste me razočarali, te«8 sem pričakoval od vas.«	,)Co.
Wolf ga je obdeloval z besedami, kot bi ga tepel s P®V «Poglobite se vendar malo vase. Tako dobro lepo in p\ no ženo imate, pa ji delate takšno sramoto Ali ima^^i povedati v svojo obrambo?« je končal major in obstal v r zmagovalca.
Mož:ček je boječe začel:
«Sama je hotela zvezo in ponujala se mi je in... saj kakšni smo moški...«

«Oe je že tako, potem ne sodite drugih po sebi- ^ 56 ukvarjamo z bojem na tajni fronti, s stvarmi, o	. je
vam niti ne sanja. Svetujem vam, da se v bodoče če ^ p»-življenje drago, ne ukvarjate s tem, kaj ima vaša’ žen« yjo mi. Preveč vas ceni. Zaradi njenih zaslug in na njeno
^MORSKI DNEVNIK
5 r
KOŠARKA
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Danes Jugoslavija-Italija
Obe reprezentanci sta se že uvrstili v polfinale
BbBLINGEN, 13. — Jugoslavija ali .lija sta se že uvrstili v fi-del tekmovanja na 17. ev-pPskem košarkarskem prvenstvu v lSsnu in Boblingu.
Jugoslavija je v prvi tekmi proti “|gariji igrala zelo slabo in je le J*žavo osvojila tekmo. V drugem PVu je Jugoslavija igrala kot pre-
NOGOMET
Rezultati tekem za italijanski pokal
L* nedeljo so odigrali četrto ko-®«wmpvanja za italijanski nogo-Pjbi pokal. Tudi tokrat je bilo jT^ej presenečenj. V prvi skupi-| ? je vodeči Inteir počival, tako Jh ®a„ 'e Como dohitel na lestvici, ^uančani pa nimajo večjih težav I Uvrstitev v četrtfinale, saj jim ? t° zadostuje le remi s šibko P*cfo. Isto velja za Milan, ki j v drugi skupini z dvema ^kama pred Novaro in Mantovo, r" tretji skupini je Sorrento na »stnem igrišču nepričakovano klo-ir Veroni s kar 4:0, Catanzaro pa j * Premagal Palermo z 1:0. Na le-i jr^ci vodijo kar tri ekipe: Vero-Iftl' ^aP°^ ’n Sorrento. Največje | ržnosti za napredovanje imata j Jaboli in Sorrento, medtem ko bo j Jjj*ona v zadnjem izločilnem ko-Počivala. V naslednji skupini je
l?Uoa prisilila Juventus k neod-Ipbemu izidu. V četrtfinale lahko JfPredujejo Snmpdoria, Juventus in rUoa. V peti izločilni skupini za JUStuje Bologni za uvrstitev v nadnje tekmovanje le točka. Isto Pfa za Lazio. Naivečje prosene-I Uje je pripravil Cagliairi. Ta je »epopolno ekipo na tujem pre-?®Sal Fio-rentino, ki je v zadnjem jj|*U pokazala velik napredek. O rUgovalcu te skupine bo odločala med Arezzom in Fiorentino. Rezultati in lestvice:
1• SKUPINA
Jk>mo —• Reggina	3:1
l Varese — Brescia	1:0
, Unter je počival)
Lestvica: Inter in Como 5, Varese 4, Brescia 2, Reggina Como je odigral tekmo več.
*• SKUPINA
^ovara — Catania	2:0
^ilan — Mantova	2:0
| (Monza je počival)
..Lestvica: Milan 6, Novara in Mantova 4, Catania 2, Monza S u. Mantova je odigrala tekmo
več.
3	SKUPINA
perona — Sorrento	4:0
Catanzaro — Palermo 1:0 (Napoli je počival)
’ Lestvica: Verona, Napoli in Sorrento 4, Catanzaro 3, Paler-hio 1. Verona je odigrala tekmo | Več.
4	SKUPINA
garante — Bari	0:0
«enoa — Juventus	2:2
(Sampdoriia je počivala) Letsvica: Juventus in Samp-?°ria 4, Genoa in Bari 3. Bari J* odigral tekmo več.
5	SKUPINA
Modena — Cesena	1:0
Lainerossi — Reggiana 2:1 (Bologna je počivala)
Lestvica: Bologna 6, Lane-*°ssi in Modena 4, Reggiana in pesena 1. Cesena je odigrala tekmo več.
6- SKUPINA
^ernana — Atalanta	1:1
Roma — Perugia	2:1
(Lazio je počival)
Lestvica: Lazio 5, Roma, Terana in Perugia 3, Atalanta 2. Perugia je odigrala tekmo več.
L SKUPINA
^°ggia — Arezzo	2:2
Cagliari — Fiorentina 1:0 (Livorno je počival)
Lestvica: Cagliari 6, Fioren-dna 4, Arezzo 3, Foggia 2, Li-Vorno 1. Cagliari je odigral tekmo več.
d*
rojena in je prepričljivo odpravila češkoslovaško reprezentanco. Tretji dan so «plavi» srečali skromno reprezentanco Turčije in jo odpravili brez večjih težav. Četrti dan je bil zopet «počitek» za «plave*.	a __ V411UUJ1.
ncgaaeprvakabili preŠibki za svetov’ Sarija;' 6* Mija.
Tudi Italija se je na tem prvenstvu zelo dobro izkazala in je po-trdila, da ima zelo dobro obrambo.
Na svoji poti je Italija premagala najprej Izrael, nato Bolgarijo, v tretjem dnevu Češkoslovaško, včeraj pa brez večjih težav Turčijo.
Jutri bo neposreden dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. Tekma bo izredno izenačena. Italijani so v dobri formi in sedaj nameravajo doseči čim višjo uvrstitev, zato bodo skušali premagati Jugoslavijo, da bi se tako srečali z drugouvrščeno A skupine, Poljsko.
Jugoslovani pa mislijo že na zlato medaljo in zato tekme ne bi želeli zgubiti. To se pravi da bo srečanje prava bitka «na nož».
V A skupini gospoduje Sovjetska zveza, ki je brez večjih težav odpravila vse svoje nasprotnike. Na drugo mesto te skupine se je uvrstila Poljska, čeprav se ni najbolje izkazala. Španija, ki je imela pred prvenstvom precej visokoletečih načrtov, je igrala zelo slabo, in si je zapravila možnost za vstoo v finale.
Rezultati 12. septembra:
A SKUPINA	
Romunija — ZRN	79:69
Francija — Poljska	91:65
SZ — Španija	118:58
B SKUPINA	
Jugoslavija — Turčija	86:63
Bolgarija — Izrael	98:75
Italija — češkoslovaška	74:60
Italija — Turčija	67:53
(36:31)
Danes pa so dosegli še naslednje izide:
Jugoslavija — Izrael 118:92 (60:54)
Bolgarija — češkoslovaška 85:74 (51:39)
v setih. V zadnjih dveh srečanjih je Jugoslavija zgubila s 3:0 z Vzhodno Nemčijo in z Bolgarijo. Končni vrstni red EP je naslednji:
1.	Sovjetska zveza; 2. Poljska: 3. Bolgarija: 4. Vzhodna Nemčija; 5.
TELOVADBA
SPLIT, 13. — Poljska ženska telovadna reprezentanca je z Splitu premagala Jugoslavijo s 173,90: 182,30. Jugoslovanke so nastopile brez Šljepice in Kovačeve. Poljakinje so bile prve na vseh orodjih, razen na gredi, kjer je zmagala Milošičeva.
NOGOMET
Mladinska enajsterica Interja je osvojila šesto trofejo Pieri.
Rezultata:
Inter — Torino	1:0
Lanerossi — Mctalul	2:1
Končna lestvica: 1. Inter, 2. Torino, 3. Lanerossi, 4. Metalul.
ATLETIKA
BARCELLONA, 13. — Na univerzitetnih igrah v Barcelloni so postavili atleti nekaj zelo dobrih rezultatov. Sovjetski tekmovalec Viktor Samie.jev je skočil v troskoku
17,29	m daleč, kar je samo 11 cm manj od svetovnega rekorda ku-banca Pereza.
Tudi Italijani so se dobro izkazali. V prvem dnevu je Azzaro izenačil svoj državni rekord v skoku v višino z 218 cm. S tem rezultatom ie zasedel odlično drugo mesto za Sovjetom Budaiovom. Poleg njega ie osvojila srebrno kolajno tudi štafeta 4 X100 m. V drugem dnevu je postavila Sara Simeoni nov državni rekord v ženskem skoku v višino. S 180 om je za centimeter izboljšala svoj stari rekord. Dobra rezultata sta dosegla tudi Mennea in Cramerotti. Prvi je pretekel 200 m v 20”5. Cramerotti pa je zalučal kopje 82,32 m daleč.
ATENE, 13. — V grški prestolnici so se pričele prve mladinske balkanske igre v plavanju in vaterpolu. Po prvem dnevu vodi Grčija pred Jugoslavijo in Bolgarijo. Na progi 100 m prsno je postavil Jugoslovan Divjak nov mladinski rekord s časom 1’12”8.
V vaterpolu je Jugoslavija zgubila proti Grčiji s 5:8.
H
F ..
TURNIR ZA TROFEJO ZARJE
Ponziana, CMM, Breg in Zarja zmagovalci nedeljskih tekem
Breg-Prlmorje 1:0 (0:0)
BREG: Favento, Possega. Rodel-la. Race. Vatta, Petaros. Krmec (Črmelj), Vižintin. Gasperutti. Gra-honja. Zonta.
STRELEC: Vižintin v 29. min. d.p.
V prvi tekmi za trofejo Zarje je na bazoviškem igrišču Breg izločil proseško Primorje s pičlim 1:0. Obe ena.jsterici sta zaigrala precej medlo. Nogometaši so pokazali, da niso v še zadovoljivi formi, saj so zagrešili več začetniških napak. I-gra se je odvijala večinoma na sredini igrišča, kjer so bili Brežana nekoliko močnejši. Edina «luč» v tej splošni sivini je bdi krasen Vižintinov gol s kazenskega strela. Najboljša na igrišču sta bila Race za Breg in Žužič za Primorje.
IST
Ponzlana-Vesna B 2:0 (0:0)
STRELCA: d.p. v 38. min. Kodrič. v 43. min. Corsi . PONZIANA:	Toppan, Zappador,
luuHiiHitiMiiiHiiiuiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO V PORTOROŽU
Svečan zaključek 7. padalskega SP
S svečano razglasitvijo rezultatov in s podelitvijo nagrad v hotelu Slovenija v Portorožu se je v nedeljo zvečer končalo 7. neuradno svetovno prvenstvo v padalskih skokih. Rezultate je razglasil šef in-
vedali in so torej štele samo točke, osvojene pred tednom dni.
Mnogo apiavzov je bila deležna simpatična češkoslovaška padalka Jana Kabešova, ki ji je komisija podelila naslov miss padalstva 1971
Natoe^^anlavtfl	“ ^torož. Nagrado ji je najprej
ODBOJKA
BARCELLONA. 13. - Včerai se je v Barcelloni zaključilo evropsko mladinsko odbojkarsko prvenstvo. Jugoslavija se je uvrstila na dobro peto mesto, Italija pa. ki ie imela isto število točk kot Jugoslovani, se je morala zadovoljiti s šestim mestom, zaradi slabšega količnika
Največ aplavzov pa so poželi pa daici in padalke Vzhodne Nemčije, ki so zmagali tako v moški kot v ženski konkurenci in so si tudi priborili največ medalj.
Čeprav je slabo kazalo, sta končno tudi Jugoslavija in Italija prišli vsaka do ene bronaste medalje, kar pa je še bolj pomembno, tudi do lepe uvrstitve na skupni lestvici.
V prijetnem zaključnem večeru so podelili tudi vrsto «neuradnih» nagrad in priznanj. Tako je prejela sovjetska ekipa lepo nagrado za prvo mesto v atraktivnem programu. Ta spored so izvedli v nedeljo, v začetku prvenstva. Moral se bi nadaljevati to nedeljo, vendar so ga zaradi slabega vremena odpo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiKiimiiiiiiiiimiiimiiiiniiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiimmiiiiiiiimiiiiiim
V NEDELJO V MONZI
Dva odstopa Agostinija
V nedeljo je bilo v Monzi 49. tekmovanje za motociklistično VN narodov. Ta je bil gotovo naislabši dan v športnem udejstvovanju desetkratnega svetovnega prvaka Gia-coma Agostinija. Ta je želel tudi pred svojim občinstvom pokazati, da je res najboljši med najboljšimi, a je moral zaradi okvar na motorju odstopiti tako v 350, kot tudi v 500 kubičnem razredu. V prvi dirki je vozil nov štirivaljni stroj tovarne MV. Na istem motorju ie tekmoval tudi njegov rojak Alberto Pagani, sin bivšega svetovnega prvaka Nella Paganija. Oba tekmovalca sta odstopila v tretjem krogu. V pollitrskem razredu je Ago-stini pričel voziti zelo hitro ter je imel po desetih krogih že 15” naskoka. Tudi tokrat pa ni končal dirke (zaradi okvare na prestavah). Pagani ie tako prevzel njegovo mesto ter je zasluženo zmagal pred Zubanijem na kavasakiju in Simmondsam na dukatiju. Tržačan Gilberto Parlotti je tudi v Monzi odnesel prvo mesto v razredu do 125 cm, v 50 ccm pa je bil tretji za De Vriesom in Nietom. Zmagovalci posameznih razredov:
50 ccm
1.	De Vries (Niz., kraidler)
2.	Nieto (ŠP-. derbi)
3.	Parlotti (It., derbi)
125 ccm
L Parlotti (It., morbideli)
2.	Nieto (Šp., derbi)
3.	Sheene (VB, suzuki)
250 ccm
1.	Marszovvski (Švi., jamaha)
2.	Dodds (VB. jamaha)
3.	Grasetti (It., MZ)
350 ccm
1.	Saarinen (Fin. jamaha)
2.	Grassetti (It.. MZ)
3.	Radie (VB. jamaha)
500 ccm
1.	Pagani (It.. MV)
2.	Zubani (kavasaki)
3.	Simmonds (VB, kavasaki)
Brescia — Varese	2
Fiorentina — Cagliari	2
Foggia — Arezzo	X
Genoa — Juventus	X
Lanerossi — Reggiana	1
Milan — Mantova	1
Modena — Cesena	1
Novara — Catania	1
Palermo — Catanzaro	2
Reggina — Como	2
Roma — Perugia	I
Taranto — Bari	X
Ternana — Atalanta	X
KVOTE
13 - 23.605.200 lir 12 —	717.700 lir
izročil časnikar zagrebških Šport-skih novosti, Željko Pajvod, nato pa še ravnatelj piranskega zavoda za pospeševanje turizma Nino Spi-neli.
V imenu držav udeleženk so se zahvalili organizatorjem predstavniki češkoslovaške ekipe. Naglasili so, da je bila organizacija odlična in so se tudi sicer prijetno počutili.
Končno niso organizatorji pozabili niti na časnikarje, ki jih je bilo tokrat v Portorožu kar 33, med njimi tudi iz New Yorka, Pariza, Moskve, Stockholma, Rima, Berlina in Sofije. Zahvalili so se jim za izčrpno poročanje, nagradili pa so tiste, ki so se kot poročevalci udeležili vseh padalskih prireditev v Portorožu. Med nagrajenci so tudi koprski novinarji Miodrag Govedarica (za Večerne novosti, Beograd), Enio Opas-si (za Areno, Zagreb) in Ljuban Omladič (za Primorski dnevnik, Trst).
Po končanem prvenstvu je naš sodelavec naprosil vodjo jugoslovanskih padalcev, Aca Staniča, za kratko oceno tekmovanja. Stanič je predvsem poudaril, da je jugoslovanska ekipa, kljub eni sami osvo-jemi medalji, dosegla velik uspeh. V moški konkurenci sta se obe jugoslovanski ekipi uvrstili med prvih deset, medtem ko sta jugoslovanski ekipi na 6. neuradnem svetovnem prvenstvu zasedli šele 18., oziroma 24. mesto. Značilno je, da je bila druga ekipa boljša od prve, ker se je pač bolj sistematično pripravljala. Glede tujih ekip je Stanič rekel, da so uspeh Vzhodne Nemčije pričakovali, prijetno pa so presenetili Italijani, Madžari in Nizozemci. Portorož je idealen kraj za taka tekmovanja in padalci želijo, da bi bilo 8. padalsko prvenstvo spet tu. Za prihodnjo prireditev so namreč začela konkurirati še nekatera druga jugoslovanska obmorska mesta.
L. O.
AVTOMOBILIZEM
IMOLA, 13. — 26-letni avstrijski vozač Klaus Reisch se je smrtno ponesrečil med nedeljsko avtomobilsko dirko v Imoli. Reisch je prav pred tribunami zaradi spolzkih tal zgubil nadzorstvo nad vozilom, avto se je večkrat obrnil okoli svoje osi ter se je naposled zaletel v obcestni zid. Silovit sunek je dirkača vrgel na cestišče. Kljub hitri pomoči ni
Kodrič (k). Bembo, Hrusvar, Germ, Puriini (Corsi), Pozzecco, Abrami, Cotterle, Pin.
VESNA B: Corrč, Germani, Stefančič. Botti, Tretjak. Kravanja, Košuta, Tence (k), Caharija, Valente. Degrassi.
SODNIK: Violin iz Tržiča.
V prvi tekmi za trofejo Zarje v Padričah ie Ponziana le s težavo premagala drugo postavo Vesne. Križani so namreč dokaj dobro i-grali, Ponziana, ki bo letos nastopila v prvi amaterski kategoriji, pa je na splošno razočarala. Nasprotno pa so presenetili Križani, ki so bili povsem enakovredni bolj renomiranim nasprotnikom. Trener Gardini je namreč ojačil moštvo s tremi izkušenimi igralci, z Bottijem, Tencejem in Degrassijem, ki so dali mladim soigralcem poguma, da so se požrtvovalno borili že od vsega začetka. In mladi so zadovoljili.
Ponziana ni našla pravega ritma. Njeni napadalci so le s težavo prodirali v kriško obrambo, ki je tokrat igrala res odlično.
Križani so bili v prvem polčasu celo boljši od svojih nasprotnikov. V zadnjih minutah pa so tržaški predstavniki odločneje napadali in so v 38. min. dosegli prvi gol s Kodričem, ki je izkoristil zmedo pred kriškimi vrati. Ekipa je seveda to «občutila» in drugi gol je bil le posledica tega psihološkega udarca.
Sodnik je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Gledalcev je bilo približno 150. Najboljša v vrstah Pon-ziane sta bila Gerin in Bembo. Med Križani pa so vsi vredni pohvale. Vesna ie tako izločena iz turnirja, Ponziana pa si ie s to zmago priborila pravico nastopa v polfinalu.
b. 1.
« • •
CMM-Inter SS 4:0 (2:0)
STRELCI: p.p. v 3. min. Godas, v 44. min. Tomasi; d.p. v 1. min. Tomasi, v 15. min. Vascotto.
CIRCOLO MARINA MERCANTI-LE: Dambrosi, D'Eri, Cattonar, Paoli, Varglien (k). Rocco, Rossetti, Godas. Tomasi, Urcioli, Vascotto INTER SAN SABBA: Verginella, Suard, Celigoi, Olenik, Marzari (k), Roberti. Santelli, Batič, Ambrosi, Ispiro, Renier.
SODNIK: Crevatin iz Trsta.
CMM je v četrtfinalni tekmi za Trofejo Zarje na Padričah z lahkoto odpravil Inter San Sabbo. in
•IlUAlllllllllllllllllllilIII111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111lil
uspelo zdravnikom rešiti življenja nesrečnega Reischa. To je že druga smrtna nesreča na dirkališču v Imoli: pred nekaj leti je tu podlegel poškodbam južnoafriški motociklist Amm.
Tekmovanje se je kljub nesreči in razmočenemu cestišču nadaljevalo ter je še enkrat pokazalo hibe italijanskih ferrarijev. Regazzoni, ki je dosegel v poskusnih vožnjah najboljši čas. se .ie moral precej časa ustaviti v boksih, tako da je zgubil vsako možnost za dobro uvrstitev. Zmagal je Brian Redman na BRM. drugi je bil Facetti, tretji pa Merzario.
NOGOMET
V okviru mladinskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Fogliano — Mladost	3:2
Primorje — Giarizzole	0:1
S. Giovanni — Breg	3:0
•I:
OBVESTILA
BLIŽANJE
Tekmovanje bo v sredo 15. in v četrtek 16. septembra ob 20.30 na igrišču v Zgoniku. Žrebanje bo na igrišču.
NAMIZNI TENIS Tekmovanje bo v prostorih SPD Igo Gruden, Nabrežina 89, po tem razporedu:
Torek, 14. septembra ob 20.00: člani posamezno
mladinci posamezno moške ekipe
ob 21.30: moške dvojice
Sreda, 15. septembra ob 20.00: članice posamezno mladinke posamezno ženske ekipe
ob 21.30: ženske dvojice
Petek, 17. septembra ob 20.00: nadaljevanje preostalih tekmovanj
ob 21.00: mešane dvojice
Sobota, 18. septembra ob 15.00: naraščajniki in nara-ščajnlce posamezno ob 17.00: finale naraščajniki, na-raščajnice, mladinci in mladinke
Nedelja, 19. septembra ob 9.30: moški in ženske ekipno ob 15.00: vse ostale discipline.
ZSŠD sporoča, da se bodo tekmovanja za posamezne panoge začela v naslednjih dneh: odbojka (člani) — 16. septembra Sprejemanje prijav za člansko odbojko se bo zaključilo danes, 11. septembra.
balinanie — 20. septembra Sprejemanje prijav za balinanje (za Trst in Gorico) v uradu SŠI, Ulica Geppa 9.
odbojka (mladinci) — 24. septembra košarka — mlnibasket: vpisovanje do 30. septembra, tekmovanje 6. oktobra;
mladinci: do 15. septembra vpisovanje, 18. 9. začetek tekmovanj;
ženske: vpisovanje do 15. septembra. 19. septembra začetek tekmovanj;
člani: vpisovanje do 25. septembra, začetek tekmovanj 1. oktobra;
Za ostale panoge točni datumi še niso določeni.
* • •
ŠD Dom priredi v okvira SŠI, 16. in 17. t. m. od 20. ure dalje polfinalni namiznoteniški turnir za Goriško. Turnir bo v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici.
Tekmovalci se lahko prijavijo neposredno pred začetkom turnirja.
Tudi za namiznoteniško tekmovanje na Goriškem velja pravilnik namiznega tenisa SŠI za Tržaško.
sicer z izidom 4:0. Prvi polčas se je končal z 2:0.
CMM je v tej svoji prvi uradni tetami pokazal, da je trenutno ena najmočnejših ekip v Trstu in .ie društvo upravičeno startalo kot favorit v letošnjem prvenstvu druge kategorije. V ekipi namreč igra cela vrsta izkušenih nogometašev (D’Eri, Varglien. Dambrosi. Cattonar. Rocco itd.). Proti tako močnemu nasprotniku se je Inter SS v glavnem le branil.
Igralci CMM so namreč že v 3. minuti z Godasom prešli v vodstvo. Malo pred kancem pa je Tomasi podvojil izid. V drugem polčasu pa so predstavniki CMM še dvakrat povedli, in sicer s Tomasijam in Vascottom.
Sodil je zadovoljivo Crevatin iz Trsta. Igrišče je bilo spolzko, vreme deževno, gledalcev pa malo.
b. 1.
• • *
Zarja — Primorec 1:0 (1:0)
V nedeljo sta se srečali na nogometnem igrišču v Bazovici enajsterici Zarje in trebenskega Primorca v tekmi veljavni za trofejo Zarje. Zmagali so Bazovci z 1:0. Edini zadetek je dosegel Vojko Križ-mančič, ki je v 42. minuti prvega polčasa s kazenskim strelom ukanil nasprotnega vratarja. Tekma je bila v glavnem izenačena. Od časa do časa je prevzela pobudo Zarja, ki pa ni znala izkoristiti ugodnih priložnosti. Trebend so imeli največjo možnost za izenačenje v drugem polčasu, ko je sodnik določil enajstmetrovko v njihovo korist, vendar je Babuder s sijajnim posegom rešil tudi to nevarnost. Do konca tekme je imel Primorec še nekaj priložnosti, vendar jih ni znal izkoristiti. Sodnikov žvižg je pomenil za Tre-bence izločitev, za Bazovce pa uvrstitev v polfinale, ki bo v nedeljo.
BEZBOL
PARMA, 13. — Italijanska bezbol ska reprezentanca je osvojila drugo finalno srečanje z 1:0 proti Nizozemski. Italijani so se morali zelo pot-uditi, a niso imeli preveč sreče: v vsej tekmi so imeli 10 veljavnih udarcev vendar so dosegli komaj točko, ki jim je zadostovala za osvojitev srečanja.
Ker je v sopoto Nizozemska osvojila prvo finalno tekmo, v nedeljo zjutraj pa Italija, je bila potrebna še tretja, odločilna tekma. Zvečer sta se reprezentanci spet srečali v dokaj enakovredni tekmi. Ob 22. uri ie bilo srečanje prekinjeno zaradi dežja. Ob prekinitvi je vodila reprezentanca Nizozemske s 4:3. po enourni prekinitvi se je tekma nadaljevala in tudi tokrat so se izkazali evropski prvaki Nizozemci, ki so svojo prednost še povečali na 7:3. Nizozemci so zasluženo zmagali in so tako zopet osvojili evropski naslov.
PADALSTVO
LIZBONA, 13. — 27-letni poročnik švedske vojske Seth Thorkel se je ubil med poskusnimi skoki na mednarodnem padalskem prvenstvu v Lizboni. Thorkelu, ki je nastopal v kategoriji posameznih skokov na določeno točko, ni uspelo odpreti niti glavnega, niti rezervnega padala. S helikopterjem so ga takoj prepeljali v bolnišnico, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Pred tragičnim koncem je v svoji karieri izvedel 900 skokov.
OBVESTILA
Športno združenje DOM obvešča igralce minibasketa, da se prične trening igralcev v sredo, 15. septembra, ob 17.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13.
* * *
Športno združenje DOM obvešča igralce odbojke (moški), da sc prične redni trening na igrišču na prostem v Dijaškem domu, danes, 14. septembra ob 20.30. V primera slabega vremena bo trening v četrtek, 16. septembra, ob isti url.
14. septembra	1V71
Jugoslovanska nogometna	
prvenstva	
1. ZVEZNA LIGA	
IZIDI	
Partizan — Sloboda	3:0
Radnički (K) — Maribor	1:2
Željezničar — Radnički (N)	2:0
Vojvodina — Čelik	1:0
Olimpija — Hajduk	1:0
Velež — Sarajevo	1:1
Sutjeska — Dinamo	0:3
Beograd — C. zvezda	0:0
Borac — Vardar	2:1
LESTVICA	
Partizan in Željezničar 7,	Vojvo-
dina 6, Crvena zvezda in Beograd 5, Dinamo, Sarajevo, Olimpija, Borac, Čelik in Maribor 4, Velež, Sutjeska, Radnički (N) in Radnički (K) 3. Sloboda, Hajduk in Vardar 2.
Prihodnje kolo: Radnički . Partizan, Sloboda - Radnički (K), Maribor - Borac, Čelik - Željezničar, Hajduk - Vojvodina, Sarajevo - O-limpija, Dinamo - Velež, C. zvezda - Sutjeska, Vardar - Beograd.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Karlovac — Mura	2:1
Železničar — Šibenik	pr.
Rijeka — Zagreb	1:0
Trešnjevka — Istra	3:1
Mercator — Kozara	3:3
Split — Ljubljana	1:0
Varteks — Zgb. plavi	4:1
Junak — Orient	1:1
Rudar — Jedinstvo	0:1
LESTVICA
Jedinstvo 7, Zagreb in Varteks 6, Orient, Kozara, Trešnjevka, Karlo-vac in Mercator 5, Rijeka, Rudar in Istra 4, Junak in Split 3, Šibenik, Mura, Ljubljana in Z. Plavi 2, Železničar 0.
Prihodnje kolo: Jedinstvo - Karlo-vac, Orient - Rudar, Zagrebački plavi - Junak, Ljubljana - Varteks, Kozara - Split, Istra - Mercator, Zagreb - Trešnjevka, Šibenik - Rijeka, Mura - Železničar.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI Nafta — Slivnica	3:2
Koper — Aluminij	1:0
Kladivar — Rudar (T)	5:2
Branik — Slavija	4:2
Drava — Ilirija	0:0
Rudar (V) — Izola	2:2
LESTVICA
Ilirija in Nafta 3, Aluminij, Kladi-var, Branik, Slavija, Rudar (V), Izola, Koper, Drava in Rudar (T) 2, Slivnica 0.
Prihodnje kolo: Izola - Nafta, Ilirija - Rudar (V), Slavija - Drava, Rudar (T) - Branik, Aluminij - Kla-divar. Slivnica - Koper.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI Usnjar — Litija	0:1
Tolmin — Adria	2:1
Hrastnik — Primorje	1:3
LTH — Zagorje	0:2
Vozila — Piran	2:1
Triglav — Jesenice	1:1
LESTVICA
Litija in Zagorje 4, Triglav, Primorje, Vozila in Tolmin 3, Jesenice 2, Piran in LTH 1, Hrastnik, Adria in Usnjar 0.
Prihodnje kolo: Jesenice - Usnjar, Piran - Triglav, Zagorje - Vozila, Primorje - LTH, Adria - Hrastnik, Litija - Tolmin.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Fulgido
Iagar
Elota
Evania
Albalonga
Original
Nirano
Honos
Serchio
Mathusalem
Burchieilo
Lady Hera
2
X
2
1
2
X
1
1
1
1
X
1
1» !
\<T
3*
If to ilt' \* jS
p
ite
ji
s«
ij-
i0'
rf'
:0’ :
fr
i, i
50
i®
le
V
\0

!t> Prošnjo VEUS bom osvobodil, čeprav precej tvegam.
Tako! Midva sva končala. Opozarjam vas: pustite na ml-111 OF. Ne vtikajte nosu v politiko, sicer bom pripadnikom ltetnškega orožja prepovedal obiskovati vašo gostilno.«
Major je poklical poročnika policije in mu ukazal:
«Ta mož je prost. Zmotili ste se! Kar ste pripisali nje-teu, pritiče ženi, ona pa dela po mojih navodilih.«
((Razumem, gospod major!« je vlknil poročnik z brez-Vznim obrazom, stopil k možičku in mu razklenil lisice.
((Lahko greste!«
«Hvala, gospod major!« je zajecljal gostilničar in smuknil >zi vrata.
Poročnik Je odšel in v sobo se je vrnila Doris. Wolf se odpasal in se na vse grlo zakrohotal.
((Komedija je končana! Zdaj Je od tebe odvisno, da pre-fčiš tragedijo.«
«Vsa sem iz sebe... Nisem vedela, za kaj gre.«
«Za vse, draga moja! Kot vedno, boš zvedela o pravem
«Ti lahko postrežem z večerjo?«
Wolf se ni branil. Sedel je za mizo in jo ogledoval s Poželjivimi očmi. Na mizo mu je nanosila vsega, kar je najele jPdel in kar se je v vojni najteže dobilo.
Nalil si je vina in se lotdl pečenega piščanca, rekoč:
«Zdaj zakleni to mi pripoveduj, kako si ga speljala na ^blno.«
Zvcdljive oči so ji zaigrale.
«Sel je v past kot miš na slanino. Poslal si ml imenitno 'tekle — ta bi zapeljala še škofa, ne samo gostilničarja, ki te že po naravi nagnjen k spremembam.
Ni mi ušlo, da se je kmalu ogrel zanjo, saj mu je skrivoma posvečala tako pozornost, kot je od ženske še ni bil 'teiežen. Dvoril ji je kot meni, brez fantazije. Tudi z denar-tetn ni'varčeval. Mnogo pogosteje je hodil v mesto to ji prinašal darila, ženske reči, ki jih je kupoval od prekupčeval-tev. Njegovo ljubosumje je prenehalo, do mene je postal spet ^fljazen in ustrežljiv.
Kar naprej me je spravljal spat, češ da bo on pospravil ta uredil lokal za ljudmi. Celo meni je kupoval darila, da bi me zamotil Seveda sem se delala neumno in nevedno, čeprav mi je šla ta igra že na živce, če bi se bil pri meni tako potrudil, kot se je pri njej, bi me bil prav gotovo ganil.«
Wolf se je zahahljal in vrgel obrano kost na krožnik.
«Znana reč: če bi se zakonska žena toliko posvetila možu, kot se posveča ljubčku, to zakonski mož toliko ženi kakor ljubici, se zakoni ne bi tako razdirali.«
((Zanimiva igra! čas mi je mineval hitro, samo tebe sem pogrešala. Spoznala sem, da je za ženo, ki mora varati svojega moža, odkrivanje moževih grehov prava odrešitev. Včasih, ko sem ga gledala v postelji, kako me žalostno to vprašujoče motri, se mi je zasmilili to obsojala sem se, da sem zlobna in slaba, da je on boljši to višji od mene. Zdaj pa je v meni usahnilo celo usmiljenje. Do njega sem postala brezdušna. Včasih sem ga pomilovala, zdaj ga zaničujem...«
((Pravilno, Doris! Zaničevanje, to je edino čustvo, ld te napravi v odnosu do drugih svobodnega in vzvišenega. Prav veseli me, da si se navzela nekaj mojega duha,« ji je segel
v besedo Wolf.
«Ne veš, Helmut, kako zmagoslaven je občutek žene, ki zasači moža pri grehu! Ne znam ti povedati, kaj vse sem čutila, ko sem ga zagledala golega na drugi ženski, čeprav mi ni nič do njega, me je vžgala zavist...
Ko me je zagledal pri vratih, je bil presenečen ko tat, kd ga zalotijo z milijoni pri izhodu iz banke.
Ne veš, kako je bil nebogljen... Toliko da ni otrpnil. Zdrsnil je z nje kot paglavec s sosedove hruške. Neznansko je bil smešen, ko je pred menoj motovilil nag in ni vedel kaj početi! še beseda se mu je zataknila v grlu. Ona pa je imenitno zaigrala. Zacvilila je in pokrila svojo goloto z odejo. Jaz pa sem se napravila vzvišeno, kot si me učil. Nič nisem rekla, samo stala sem med vrati in ju gledala, dokler si ni opomogel, potem sem jezno zaloputnila vrata in odšla.
Kmalu je pridrsal v copatah za menoj v spalnico. Namenoma sem pustila luč to si ga ogledala prav tako nesramno
in zaničljivo kot on mene, kadar sem se pozno vrnila domov.
Naslednji dan sem dekle izplačala to odslovila. Z njim nisem spregovorila nekaj dni o tem niti besede, čeprav se je skušal opravičevati. Potem smo zvedeli še to, da so dekle zaprli. Zdaj imam blažen mir. Opravičeval se je, da je grešil samo zato, ker ni mogel prenesti, da imam tebe. Zjokal se je v postelji ta se mi spet zasmilil. Bil Je spet tako dober to mehak, da bi ga lahko ovila okoli prsta.
Očitala sem mu, da me ponižuje s služkinjami, to če mu nisem po volji, naj si poišče žensko, ki se mu je ne bo treba sramovati. Potem ko sem mu prisegla, da nimam s teboj nič razen poslovnih zvez, katerih pa ne morem prekiniti, se je razjokal in me prosil odpuščanja.«
«Dobro! Upam, da bova imela nekaj časa pred njim mir. še važnejše pa je, da ga niso izkoristili vosovci. To bi bilo lahko usodno za naju oba.«
Ko Je pospravila to se vrnila spet k njemu, Je dejal, kot bi ustrelil:
«Ujeli smo tvojega Gorazda!«
Obraz se ji je spremenil to pobledela Je.
«Zakaj mojega?«
«Zdaj vem mnogo več, kot si mi govorila. Vsaj do mene bi bila lahko bolj iskrena,« ji je zabrusil ta užaljeno ukrivil ustnice.
«Ne razumem te, kam spet meriš, Helmut, in kaj mi očitaš?« Tudi ona se je naredila užaljeno.
«Ne očitam ti. Samo povem ti, da vse vem. Naši so ga strahovito zmrcvarili. Obupal je in povedal vse; tudi to mi je zblebetal, da si bila njegova — celo kolikokrat in kako — že medtem, ko sem jaz zahajal k tebi.«
Val ogorčenja jo Je zajel to rdečica ji Je udarila v obraz. Izbruhnila je:
((Nesramni lažnik! Vedel Je, da je izgubljen, pa se nama Je hotel maščevati. Obremenil te Je z lažmi!«
Wolf je prižgal cigaro, puhnil oblak dima proti njej in se zvedavo pasel na njenem presenečenju. To njeno čustvo je bilo dokaj prepričljivo.
«Rada pa si ga imela kljub temu. Saj si celo preprečila njegov pogin.«
«Res sem ga imela, toda samo do danes. Nisem si mislila, da je tako podel in lažniv! S sestro sva si dobri in zaradi nje tudi z njim.«
Wolf je še enkrat potegnil dim to velikodušno dejal;
«Jaz nisem malenkosten človek. Res ali ne, zame ni važno! Vem, da me imaš ti res rada, zato me vse drugo prav nič ne moti. Gorazd bi mi bdi še manj na poti kot tvoj mož. Povem ti, da Je pogumen in zelo močan človek. Prenesel je vse muke do ustrelitve, kot jih prenesejo redki.«
((Ustreliti si ga dal?« je vprašala osuplo, razočarana.
Wolf je prežeče gledal in zmagoslaven nasmešek mu je zaigral na ustnicah. Nekaj časa jo je pustil v dvomih, potlej pa ji je rekel:
«Tebl na ljubo sem ga Izpustil.#
«Ne norčuj se z menoj na tak način! To ni okusno...«
((Prepričala se boš, da govorim resnico; če bo ostal živ, bo koristil obema.«
«Prav nič ne razumem tvojih spletk ta računov.«
«To nd važno! Bolj važno je, da si še pri življenju. Položaj je vsak dan bolj zamotan.
Neskončno rad te imam, Doris, tako, kakršna si,» je rekel Wolf z nenavadno mehkim glasom. Stopil je k njej, jo objel okoli ramen in nežno nadaljeval:
((Napravil sem vse, da sem te zaščitil. Nad tabo bom bedel tudi v bodoče.«
«Oh, Helmut, ali res?«
«Prav res. Brez tebe ne bi mogel živeti. Prosim te samo, ne bodi nestrpna to zaupaj vame. Težke stvari so pred menoj.«
Zalil Jo je val ginjenosti.
«Tako dober si z menoj... Oprosti mi, če te ne razumem vedno.«
Opravičil se Je, da mora takoj naprej, in obljubil, da se bo oglasil ob povratku.
(Nadaljevanje sledi)
tfradniitvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
MaseCno 1.100 lir — vnaprel, polletna 6 100 lir celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvi. 15 500 lir	j SFRJ posamezna Številka 1,—	dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din,
Poifnl tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. septembra 1971
ta SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali ogl*!’ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročaio & upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societe Pubblicitš Itallan**-
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska ZTT • ^
Pozitiven obračun
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pred tem so delegati soglasno potrdili imenovanje častnih članov društva, ki so: poslanec Albin Škerk, predsednik SKGZ Boris Race, deželna svetovalca Dušan Lovriha in dr. Drago Štoka ter predsednik društva »Ivan Trinko* Izidor Predan.
Člani odbora so: predsednik Mar-co Petrigh, podpredsednika Nadja Kriščak in dr. Viljem Čemo, tajnik Ado Cont, podtajnik Dino del Medico. blagajnik Silvio Feletigh, namestnik blagajnika Ferruccio Stu-ram, odborniki Elio Vogrig (sedež v Orbu), Remigio Topatigh in Nello Cont (sekcija Winterthur), Renza del Medico (Yverdon), Pio Cra-gnaz, Giovanni Vogrig in Aldo Bi-nutti (Neuchatel), Benito Sinicco (Bienne), Gino de Beilis .Valle de Joux), Ciro Topatigh (Ziirich), Antonio Roseano (Chaux de Fonds), Emilio Cancellier (St. Gallen), Emi-lio Micottis (Zermatt), Gervasio To-patlg (Ženeva), Armando Binutti (Luzern), Iris Battalno (Ažla), Gra-cija in Annamarija Vižintin (Mrsin), Franko Bobera (Brdo), in še Valter Cont, Albino Cemeaz, Aristide Noacco, Remigio Petrigh, Noe Miz-za, Armando Topatigh, Carlo Lus-zach, Gianni Sassigna. Enzo Spec-cogna, Franco Cemo, Ernest Fabbri-no, Celso Petrigh, Mario Stroiazzo, Giuseppe Čuk, Tranquillo Cras in Giovanni Crusgnach.
Izmed resolucij, ki so jih sprejeli, telimo vsekakor omeniti pismo, ki ga bodo poslali vsem podpisnikom spomenice predsedniku Colombu, ki se glasi:
»Člani glavnega odbora in predsedniki sekcij društva slovenskih izseljencev, so med drugim tudi razpravljali o skorajšnjem obisku predstavništva Slovencev v Italiji pri predsedniku vlade Colombu. S tem v zvezi so sprejeli sledečo resolucijo: »Podpiramo enotnost slovenske manjšine in vseh demokratičnih sil za reševanje naših perečih problemov in menimo, da je srečanje s predsednikom vlade pomemben trenutek tega reševanja. Menimo, da mora delegacija Slovencev v I-taliji zahtevati, naj — kot dokaz dobre volje italijanskih oblasti — takoj preneha vsakršna diskriminacija ali ustrahovanje Slovencev v videmski ookrajini. Priporočamo odposlanstvu, naj v razgovorih s predsednikom vlade poudari tudi nujnost reševanja težkih socialno - gospodarskih vprašanj, brez katerega si beneški Slovenci in izseljenci, ne moremo zamisliti naše narodne enakopravnosti. Za nas, beneške Siovence, je gospodarska osnova našega obstoja prav povratek vseh izseljencev V domače kraje, to pa pomeni, da moramo imeti dovolj delovnih mest doma, v industrijskih obratih, v obrtništvu, ali že v sodobnem kmetijstvu in živinoreji. V ta namen mora odposlanstvo opozoriti p-edsednika vlade na nujnost odprave vojaških služnosti na velikih predelih beneških občin. Odposlanstvo slovenske manjšine o-pozarjamo, končno, na vse zahteve beneških Slovencev, Ki so bile zbrane v deželnem pismu predsedniKU republike Saragatu ob njegovem prihodu v Videm in v pismu k spomenici, ki je bila izročena predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju. Pri tem pripominjamo, da je slovenska manjšina v Beneški Sloveniji s 1500 podpisi pod skupno ptici jo vseh emigrantov v točki 6 zahtevala dokončno ureditev etničnih problemov Beneške Slovenije*.
Soglasno so delegati odobrili tudi resolucijo, ld so jo poslali deželnemu odboru Furlanije - Julijske krajine v zvezi s krizo dolarja. V njem so v glavnem ponovljene o-snovne točke iz govora predsednika Petrigha.
MRm
ZARADI IZRAELSKE POLITIKE V JERUZALEMU
NA MEDNARODNEM SIMPOZIJU V PADOVI
Na zahtevo jordanskega predstavnika Rak zelo verjetno se bo nujno sestal varnostni svet OZN virusna bolezen
Obisk angleškega zunanjega ministra Douglasa-Homa v Kairu
SHHi
mmšmm
NEW YORK, 13. — Jordanija je danes zahtevala, da se nujno sestane varnostni svet OZN in prisili Izrael, da odpravi nezakonite ukrepe, ki jih je sprejel v zvezi z Jeruzalemom.
Jordanski veleposlanik Baha Tou-kan je predložil zahtevo svoje vla de predsedniku varnostnega sveta Oar. Sestanek tega organa ie predviden za jutri popoldne, ko bodo razpravljali tudi o vstopu arabske ga emirata Quatar v OZN
Izraelski veleposlanik v Združenih narodih, je danes izjavil, da je jordanska zahteva Ie pretveza, da se uporabi OZN kot zavesa, ki naj bi prikrila notranji položaj v Jordaniji in mcdarabske spore Tekoah je dodal, da mlozai v Jeruzalemu ni bil nikoli tako miren in svetišča niso bila nikoli tako dobro zavarovana. Po mnenju Izraela, samo Jordanija, ki ie oskrunila sveto mesto in porušila cele četrti, lahko uporabi tako pretvezo v propagandistične namene.
Včeraj je prispel v Kairo angleški zunanji minister Alec Douglas Home, ki se je srečal z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmu-dom Riadom. Douglas Home bo na obisku v Egiptu tri dni. To ie prvo uradno srečanje med angleško in egiptovsko diplomacijo po sueški krizi leta 1956. Med svojim obiskom se bo angleški minister srečal tudi r egiptovskim vladnim predsednikom Mahmudom Favzijem in s predsednikom Sadatom.
Po mnenju libanonskega dnevnika »Al Jaryda», je prispel angleški minister v Egipt zaradi ameriške in sovjetske nezmožnosti rešiti krizo na Bližnjem vzhodu. Home je prevzel iniciativo, da bi je našel alternativo Rogersovem načrtu za mir. Vedno po mnenju tega dnevnika je namen obiska angleškega ministra pojasniti sledeče točke: 1. odnosi med arabskim svetom in ostalimi državami v zvezi s krizo na Bližniem vzhodu: 2. arabsko britanski odnosi v zvezi z angleško prisotnostjo na tem področju: 3. vzajemni odnosi med obema državama.
Tiskovna agencija Men ie danes neznanila, da ie pogovor med Riadom in * Homom tra jal približno dve uri. Po podatkih tiskovne agencije je Riad povedal britanskemu kolegu, da ZDA niso imele nobenih stikov z Egiptom v zadnjih dveh mesecih. Riad ie tudi obtožil ZDA, da delujejo v korist Izraela.
Vedno po podatkih agencije Men. naj bi Riad izjavil angleškemu zunanjemu ministru, da Izrael namerava nadaljevati s svojo ekspanziv-no politiko. Dodal nai bi tudi. da bodo lahko sklenili mirovno pogod bo. šele ko se bo Izrael umaknil v svoje prvotne meje. Douglas Home pa nai bi prosil egiptovskega kolego za pojasnila o egiptovskem stališču v zvezi s jamstvom za mir na demilitariziranih conah in ob prisotnosti mednarodnih sil na področju.
Douglas Home ie, vedno po poročilu agencije Men, poudaril, da je ameriški načrt za mir še vedno veljaven. Obljubil ie tudi. da bo njegova vlada storila vse za rešitev sedanjeg\ položaja. Angleški minister ie še dejal, da je varnost Izraela neločljivo sklenjena z rešitvijo problema.
Egiptovski dnevnik »Al Ahram* ie danes poročal, da ne bodo objavili ukrepov zunanjih ministrov arabske lige ki so se sestali v Kairu prejšnjo soboto. Vedno po poročilu kairskega dnevnika, bodo ministri podprli poskus SDoprijatel jetija med Egiptom in Saudovn Arabijo in iniciative za rešitev spora med Jor dand in Palestinci. Zunanji ministri nai bi tudi sklenili fjnančno in moralno podpreti vse palestinske organizacije.
Libanonski časopis »Al Anwar» poroča, da je egiptovski predsednik Sadat nenadoma obiskal Libijo preišnjo soboto. Sadat nai bi se med svojim obiskom srečal z libijskim predsednikom Gadafijem. Državnika nista o pogovoru dala nobene izjave, vendar kaže. da se je Sadat sestal z libijskim predsednikom vsled poročila, ki Pa je Gedafi poslal Sadatu oo sudanskem predsedniku Nimejriju.
Tanker za zaščito čistoče morskih voda
LA SPEZIA, 13. — Danes so splavili v ladjedelnici v Muggianu tanker «Sachem», ki je drugi od serije štirih ladij te vrste, ki so jih zgradile ladjedelnice Italcantieri za petrolejsko družbo Mobil.
Tanker »Sachem* ima nosilnost približno 27.000 ton. Kot njena predhodnik, ki so ga splavili v aprilu, je zgrajen po sistemu dvojnega dna, Njegove stene so popolnoma gladke ter prevlečene s posebnim loščem, ki ga proizvaja podjetje Mobiloil.
Tudi v primeru tega tankerja bodo lahko opravili razne operacije v notranjosti pristanišč brez skrbi, da bi prišlo do onesnaženja morskih voda.
Tanker je namreč tako zgrajen, da voda, ki služi za obtežitev ladje brez tovora, lahko oddteka iz dvojnega dna, ko se polnijo rezervoarji z gorivom. V primeru trčenja v čeri ali pa v druge ladje bo iz poškodovane zunanje stene odtekala le navadna voda, ki ne bo onesnažila morja z gorivom.
Zadnja raziskovanja potrjujejo to hipotezo
PADOVA, 13. — Danes se je na univerzitetni kliniki v Padovi začel mednarodni simpozij o levkemijah, na katerem sodeluje 400 znanstvenikov iz 25 držav. Predsednik simpozija prof. Ceccobianchi je v u-vodnem govoru poudaril, da se manjša vrzel med raziskovanjem in kliničnim zdravljenjem, to se pravi med poizkusi z živalmi in poizkusi na človeku. Raziskovanje o-levkemijah je v zadnjih tridesetih letih privedlo do pomembnih rezultatov tudi na drugih poljih kot so imunologija, diferenciacija celic, virologija in celična biologija.
Uvodne govore je zaključil dr. Raj Dutcher, predsednik mednarodnega komiteja za primerjalna raziskovanja o levkemijah, ki je dejal, da bo ob ustanovitvi komiteja leta 1963 poznali le dva virusa te bolezni, danes pa jih poznajo že nekaj več.
Leta 1969 so raziskovalci odkrili, da je virus, ki so ga vcepili mački, povzročal poieg levkemije tudi trdna rakasta obmenja. Vsled tega postaja vedno bolj verjetna hipoteza, da virus povzroča rakaste celice, čeprav znanstvenikom ni še uspelo odkriti tega virusa v človeku
Novejša raziskovanja so pokazala, da je virus v človeških levke-mičnih celicah podoben tistim v živalskih, vendar do sedaj znanstve-
nikom ni še uspelo, da bi dokazali istovetnost dveh virusov.
Danes je govorilo še več drugih strokovnjakov, ki so poudarili razne plati levkemije in perspektive u-činkovitega zdravljenja.
Simpozij se bo zaključil 17. sep tembra z okroglo mizo.
Indijska umetnost
(Nadaljevanje s 4. strani)
nosti od najstarejših časov do danes prikazuje predvsem v sliki in sp-emnem besedilu knjiga o indijski umetnosti, ki jo imamo sedaj pred seboj. Razdeljena je na več razdelkov, pač po posameznih obdobjih indijske umetnosti. Posebej pa je v samostojnih poglavjih obdelana umetnost Afganistana, u-metnost Nepala in Tibeta, umetnost Cejlona in Indonezije, Burme in Tajske ter umetnost Kambodže in Vietnama.
Odveč bi bilo govoriti o izrednem bogastvu slikovnega gradiva, ki bo za večino naših prijateljev umetnosti docela novo, pa o zanimivem spremnem besedilu, ki bo odprlo nova spoznanja pri nas sorazmeroma slabo poznane umetnosti Azije.
tiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuuiimtiiiiiimiiiiniiiiiiiiis
NEDALEČ OD LIVERPOOLA
ZARADI FAŠISTIČNEGA ATENTATA NA BOCENSKI NEMŠKI LICEJ
Vsaj'deset smrtnih žrtev Oster protest sindikatov
ANPI in političnih strank
Sinoči protestna manifestacija levičarskih mladinskih skupin
zaradi verižnega trčenja
Zaradi megle se je zaletelo okoli dvesto vozil
MANCHESTER, 13. - Po podat kih angleške prometne policije je obračun tragične serije trčenj na angleški avtocesti najmanj 10 mrtvih in več kot 60 ranjenih. Velikanska prometna nesreča se je pripetila danes zjutraj nedaleč od Liverpoola. Po prvih podatkih je bri lo najmanj 200 vozil zapletenih v verižno trčenje. Razbitine avtomobilov so povzročile zastoj prometa na enem km in pol dolgem odseku avtoceste.
Vzrok za verižno trčenje je treba iskati v gosti megli. Reševalne službe in ekipe prometne policije so imeie danes težko delo, da odvrnejo promet na stranske ceste. Gasilci so morali večkrat poseči z varilcem, da so potegnili žrtve iz razbitin avtomobilov.
Policijski organi menijo, da bo število mrtvih verjetno napaslo. Točni podatki bodo znani šele ko bodo odpeljali vse razbitine z avtoceste.
Po izjavah nekega očividca, je bila to najhujša nesreča, ki jo je
kdaj videl. Dejal je, da se mu je zdelo, da je na bojnem polju, ker so bile razbitine vozil povsod na-okoli.
COLOMBO, 13. — 12 oseb je izgubilo življenje in 50 je bilo ranjenih v prometni nesreči, ki se je pripetila v bližini Agratane na Cey-ionu. Kamion poln oseb je namreč zdrsnil na cesti in strmoglavil v 40 m globok prepad. Reševalne ekipe so pripeljale v bolnišnico 34 ranjencev, zdravstveno stanje nekaterih je zelo zaskrbljujoče.
TRŽAŠKI DNEVNI
VČERAJ ZJUTRAJ IN POPOLDAN
PRI DVEH TRČENJIH OSEM OSEB RANJENIH
Vsi ranjenci bodo okrevali v nekaj dneh
ročila ladjarska družba »Italnavh-ki deluje v sklopu grupe Čarne® Ista družba je pred kratkim PreV^ la v ladjedelnici turbinsko pete®*?! sko ladjo «San Giusto* in bo kuj** prevzela drugo enako 228.000-to®" sko ladjo »Santa Rosalia*. . ^ »Esso Italia* je doslej najwj* tankerska ladja, zgrajena v italij**1' skih ladjedelnicah.
BOČEN, 13. — Danes zvečer so nekatere politične grupe, za katere menijo da pripadajo izvenparlamentar-nim skupinam, priredile protestno manifestacijo zaradi atentata do katerega je prišlo ponoči med prejšnjo soboto in nedeljo proti študentom klasičnega liceja z nemškim učnim jezikom. študenti so se tedaj utaborili pred svojo šolo, proti kateri so fašistični skrajneži odvrgli zažigalno bombo.
Bilo je okoli 2.15 v nedeljo zjutraj, ko sta se dva fašistična izzi-vača približala pločniku pred šolo ter PALMA CAMPANIA (Neapelj), odvrgla bombo, ki je eksplodirala ter
13. -r Nekaj ljudi v Palmi Čampami je rabilo blagoslovljeno vodo kot pripomoček proti pleši.
Duhovnik je večkrat razložil vernikom, da jim blagoslovljena voda ne bo pomagala proti pleši, vendar vse njegove pridige niso zalegle. Končno se je odločil za drastično rešitev: izpraznil je posode z blagoslovljeno vodo, ker so bile te vedno polne zemlje.
■llllllllllllllllimUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimMHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIItllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII
IZREDNA TATVINA V LONDONSKI BANKI
Tatje odnesli pol milijona funtov skozi luknjo vpadu blindirane sobe
Policija je pregledala v nedeljo bančne prostore, vendar ni odkrila nič nenavadnega
vrba hriba
LONDON, 13. — Neznanci so med koncem tedna izvedli izredno tatvino v Londonu. Po prvih podatkih so tatje baje odnesli kar pol milijona funtov sterlingov (750 milijonov lir) iz podružnice Lloyds bank, ki ima svoj sedež v središču Londona.
Tatvino so odkrili danes zjutraj uradniki, ko so odprli blindirano sobo in so jo našli prazno. Po prvih ugotovitvah preiskave zgleda, da so tatje prišli v sobo skozi luknjo v podu.
Kaže, da je v soboto neki radioamater ujel na svoj sprejemnik pogovor med dvema osebama, ki sta se pogovarjali z dvema «walkie-tašce». Iz pogovora je bilo jasno, da je bil eden od dveh v notranjosti neke banke drugi pa zunaj. Radioamater je nemudoma obvestil Scotland yard o svojem odkritju, vendar agenti, ki so pregledali področje, niso odkrili ničesar.
Neki policijski funkcionar je danes zjutraj izjavil, da niso še ugotovili točne vsote, ki so jo tatje odnesli, bančni uradnik pa je dejal, da gre verjetno za vsoto več sto tisoč funtov šterlingov.
Na vprašanje o verodostojnosti govoric o radioamaterju, ki je ujel na svoj sprejemnik pogovor med tatoma, je policijski funkcionar dobesedno izjavil: »Kaže, da to odgovarja resnici*. Dodal je tudi, da so tatje prišli v banko skozi luk njo v podu.
Policija je včeraj pregledala ključavnico jeklenih vrat, ki vodijo v oklopno sobo, vendar ni odprla teh vrat. V blindirano sobo te banke in drugih okoliških je pogledala, šele ko so jo obvestili o tatvini.
Tatovi, ki so izvedli največjo tat-
vino v Angliji po ropu poštnega vlaka, so se nemoteno oddaljili iz banke, ravno ko je bila v bližini policija, katero je obvestil neki radio amater.
Tatvino so izvedli pri belem dnevu in »operacije* so trajale več ur. Medtem ko so agentje Scotland Yarda pregledovali ključavnico jeklenih vrat, so v blindirani sobi tatje nemoteno in hladnokrvno delali.
Po rekonstrukciji policije so dogodki potekali takole. V soboto popoldne so nekateri zlikovci prišli v banko skozi luknjo, ki so jo izdolbili na zadnji strani poslopja. Tati so nato izvrtali še drugo luknjo v podu blindirane sobe skozi katero so se ne-
moteno oddaljili. Po večurnem delu so končno prišli do denarja, draguljev in zlata, ki je bilo shranjeno v banki.
V	soboto zvečer Je neki radioamater ujel na svoj sprejemnik pogovor po «walkie-talkeju» med dvema tatoma. Obvestil je policijo, ki je nemudoma pregledala vse banke v okolici. V podružnici «Uoyds bank* je bilo vse v redu in ravno tako v ostalih bankah.
V	nedeljo so se tatovi nemoteno oddaljili. V ponedeljek zjutraj pa so uradniki odkrili tatvino. Kaže, da znaša vsota, ki so jo odnesli hladnokrvni zlikovci, več kot pol milijona funtov šterlingov.
zažgala šotor v katerem je bil mladi šolnik Donato Baiona. študenti, ki so bili v bližini, so mu pritekli na pomoč, terorista pa sta medtem zbežala proti pasaši »Europa*, kjer ju je menda pričakoval neki tretji pajdaš. Precej hudo ranjenega Baiono so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili opekline druge in tretje stopnje, ki morda ne bodo spravile v nevarnost njegovo življenje.
Protest bocenskih študentov se je začel že prejšnje dni, in sicer zato, ker je pristojna šolska komisija zavrgla 7 kandidatov na izpitih za maturo. Vsi študenti, ki so bili zavrženi. pripadajo tretjemu razredu «B», kar je povzročilo ostro negodovanje in protest študentov. Tako se je začela protestna akcija, ki pa se je sicer zaključila že v soboto zvečer po posegu policijskih oblasti, študenti so nadaljevali akcijo na popolnoma miren način. Pred šolskim poslopjem so postavili šotor in nekaj po 21. uri so pripadniki misovskih organizacij začeli izzivati demonstrante. Prišlo je do grobih posegov misovskih političnih predstavnikov, ki so zagrozili, da bodo nastopili, brž ko se bo policija umaknila, že okoli polnoči so fašistični izzivači večkrat obšli šolsko poslopje z avtomobili. Zdi se, da je policija ugotovila istovetnost ljudi, ki so se peljali z avtomobili. Nekoliko pozneje je prišlo do dokončne teroristične akcije, ko so fašisti odvrgli bombo proti šotoru ter ranili Baiono.
Proti tej ponovni teroristični akciji fašistov so protestirale skoraj vse demokratične organizacije. Predstavniki Delavske zbornice, KPI, PSIUP, PSI ter PSDI so protestirali pri bo-censkem kvestorju ter so zahtevali,
naj policijske oblasti izsledijo krivce atentata. Tudi bocenski župan, demokristjan Bolognini, je obiskal licej njene organizacije in povrh njih še AMPI ter organizacija demokratičnih pravnikov, so izdale poseben proglas v katerem obsojajo kriminalne akcije fašistov proti študentom nemške klasične gimnazije, ki so protestirali v demokratski obliki zaradi poteka maturitetnih izpitov. Vse te skupine so nadalje izrazile svojo solidarnost s šolnikom, ki je bil žrtev atentata.
Policijske oblasti niso še do sedaj izsledile krivcev atentata na nemške študente.
Nova podmorska raziskovanja
NEW YORK, 13. — Ena največjih ameriških raziskovalnih družb je danes začela raziskovati morsko dno s pomočjo posebne osemtonske podmornice, katere posadko sestavlja pet znanstvenikov.
Na premcu ima podmornica veliko prozorno kroglo, kjer sedita pilot in eden izmed opazovalcev, ostali trije znanstveniki pa imajo svoja mesta v trupu ladje.
Osem oseb laže ranjenih in štirje avtomobili močno potolčeni je obračun dveh prometnih nasreč, ki sta se pripetila včeraj zjutraj in zgodaj popoldne.
Prva nesreča se je pripetila malo po 10. uri na križišču Drevoreda D’Annunzio z Ul. Donadoni, kjer sta trčila fiat 500 iz Piacenze ter tržaški anglia. Ob tisti uri je 24-letna Noria Cancian iz Cordenonsa vozila svoj mali fiat po omenjenem drevoredu, sopotniki pa so bili 15-letna Cristi-na Cancian, 44-letna Iside De Benedt por. Cancian ter komaj 3-letni Marco Bellotto, vsi iz Cordenonsa.
Nesreča se je pripetila v hipu. šo-ferka je komaj privozila do srede križišča. ko je trčil vanjo avto anglia, ki ga je 42-letni Alessandro Piola iz Ul. Settefontane 51 privozil iz Ul. Donadoni, namenjen v Ul. Piccardi.
Vse potnike v fiatu 500 so z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer pa so jim nudili le prvo pomoč. V bolnišnico so pripeljali tudi 25-let-nega Egona Pontarija s Proseka št. 275, ki je v trenutku trčenja stal skoraj na sredi ceste, in ga je eden od avtomobilov rahlo oplazil po desni nogi, ter 42-letnega Alessandra Viola iz Ul. Setefontane 51. ki je sedel v tržaškem avtu poleg Piola, edinega, ki pri trčenju ni dobil niti praskice. Vse ranjence so poslali domov, kjer bodo okrevali v nekaj dneh.
Druga prometna nesreča pa se je pripetila pri občinskem stadionu »Pino Grezar*. kjer sta trčila dva tržaška fiata 850.
Bilo je nekaj pred 16. uro, ko je 21-letni Milan Lovriha iz Doline vozil svoj fiat 850 iz Doline proti mestnemu središču. V bližini stadiona, v Ul. Flavia, je nenadoma zagledal pred seboj drug fiat 850, katerega šoferka, 46-letna Maria Vrossi por. Radei iz Ul. Lorenzetti 34, je prav tedaj zavijala vozilo proti Ul. Domus Civica. Trčenje je bilo zaradi šoferkine nepazljivosti neizbežno in Lovriha je bočno oolazil Radein avto.
Kljub temu, da sta bili obe vozili močno potolčeni, so se potniki tako
v	enem kot v drugem avtu izmazaK z nekaj praskami. Doličanu, ki so ga odpeljali v bolnišnico z osebnim avtomobilom, so bolničarji nudili le prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v približno desetih dneh. Prvo pomoč so nudili tudi Mrassije-
vi	ter 24-letni Nadji Radei por. Par-di iz Ul. Besenghi 33 ter njenemu devetletnemu sinčku Giancarlu, ki sta se peljala v Brassijevem avtomobilu. Vsi trije bodo okrevali v nekaj dneh.
VČERAJ V TRŽIČU
Gredelj za doslej največji tanker
Po splavitvi 254.000-tonske turbinske petrolejske ladje »Esso Ttriia* so včeraj popoldne v tržiškem obratu »Italcantieri* postavili gredelj za novo enako ladjo. Gradili jo bodo v bazenu, kjer jo bodo po dograditvi dvignili z dovajanjem morske vode.
Enoto (gradnja štev 4244), je na-
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza opozarja sV0^ člane, da zapade 20. t.m. tok 1 prijave sprememb pri dohodkih 1 pri sestavi družine, kar vpliva 8 določanje obdavčljive osnove za žinski davek.
Zato naj družinski poglavarji: * katerih družinah so nastale tak spremembe, ko sta se n.pr. sin Ju hči poročila, ali so se dohod® zmanjšali, ker je šel n.pr. si o vojakom, je kdo ostal brezpos® in v podobnih primerih, to prijavi)" na občinskih davčnih uradih. kP dobijo potrebne obrazce.
Še zlasti je primemo, da to štorij davkoplačevalci, ki so jima za nia leta odmerili previsok občins® davek, pa so zato že vložili PnZly katerega odločitev je še v teku. nasprotnem primeru bi jim sprememb ne upoštevali pri določi1/) davčne osnove za leto 1972 in bili nrisiljeni zopet vlagati no"® prizive.
Za vsa pojasnila in za izpolnjev® nje prijavnic je tajništvo članom razpolago v Ul. Geppa 9, vsak 6 , od 8. do 14. ure, ob četrtkih 8. do 12 in od 15. do 18. ure.
Tajništvo &
Bogat plen tatov v trgovini «Fides»
nttiilliiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiaitiiiiaiint,iiiiiii,«iMiiiiiiiiiii«iiiiiiiiMti,iiti,t,ii,iiaii,atiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i|a,>fa'
ž ///////A

M Nev/**, d
TRST A
7.15,	8.15, 11.30, 14.15, 17.15,
20.15,	23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi: 12.25 Za vsakogar nekaj:
13.30	Glasba po željah; 17.00 Bo schettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.20 Glasbeni bestsellerji; 19.40 Poje zbor »Fantje izpod Grmade*; 20.00 šport; 20.35 Borodin: Knez Igor.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.20 Radijska igra.
KOPER
7.00,	8.00, 12.30, 14.00, 15.30,
20.15,	23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Polke in valčki; 14.30 Zbori in baleti iz oper; 15.00 Naši pevci; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL;
16.30	Mladim poslušalcem; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Iz priljubljenih oper; 18.10 Vaši pevci;
10.15	Popoldanski koncert; 19.45 Ritmi za mladino; 20.30 Prenos RL; 23.20 Glasbeni cocktail; 23.35 Novo in moderno.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Poje tenorist Tito Schipa: 12.10 Plošče; 13.15 Spored z Gian earlom Guardabassijem; 14.10 in
15.30	Italijanski zibaldone; 15.10 in 15.45 Calamity Jane; 16.00 Mi krofon za počitnice; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče in rume no; 19.00 Koncert; 19.30 Glasbena oddaja; 20.20 Komična opera; 21.55 Giasbena fantazija.
TOREK, 14. SEPTEMBRA 1971
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke za vse; 10.35 »Otto piste*; 12.35 Glasbeni spored; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče;
15.00	Ne vse, toda o vsem; 15.15 Naši orkestri lahke glasbe; 15.40 Tečaj francoščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.45 Plošče danes;
19.00	Neapeljske pesmi; 20.10 Su personic; 21.30 Ping-pong; 21.50 Ženska v letih 70; 22.10 Novosti; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Odlomki iz oper; 13.00 Medigra; 14.00 Giasba 19. stoletja; 15.30 Plošče v izložbi;
16.30	Opera; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.15 Ives in Con-cordova politika; 21.30 Sodobna glasba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Albinonijev koncert; 9.40 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11.05 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci;
14.15	Antologija izvajalcev; 15.30 f.ahka giasba — stereo.
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00.
15.00,	16.00, 18.00, 19.00, 23.00 in
24.00	Poročila; 9.10 Glasbena mati-leja: 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 10.35 Z ansamblom J. Kampiča in S. Štingla; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Dva prizora iz o-pere »Ekvinokcij*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 14.15 Zabavna glas-
ba; 14.30 Priporočajo vam... 1®’ Delavski oktet iz Šenčurja pri 1“*L nju; 15.40 »Na poti s kitaro*; 1“' Glasbeni intermezzo; 16.40 Majh" recital oboista D. Goloba; »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom f". menica Savina; 18.10 Popoldan®1 simfonični koncert; 19.15 V t°re na svidenje! 19.45 Igra Zabavni o kester RTV Ljubljana; 20.00 LahK noč, otroci! 21.00 Prodajalna m*/ lodij; 21.30 Radijska igra; 22-B. Simič: Potovanje okrog svet* simfonična suita za zbor in °r|\. ster; 23.15 Verdi — skladatelj * morne glasbe: 0.05 Literarni turno; 0.15 Reviia jugoslovans®*1 pevcev zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	TV za otroke: Kino ? mladina: 19.45 Športni dnevnilt kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 ninove »Zvezde gledajo z neb® ' 22.20 Texas; 23.10 Dnevnik-
II KANAL	,
21.00	Dnevnik; 21.15 Žival®” del: 22.10 Telefilm: »Zlata r*ba KOPRSKA BARVNA TV Evropsko prvenstvo v koša®®.’
20.00	Lutke: Volk se uči čarovn* je; 20.30 Igrajo »Štiri moskov® harfe*; 21.00 Dnevnik; 21.10 Te*i film. Dan bolečine; 22.00
na istrski obali.
JUG. TELEVIZIJA
10.35 TV v šoli; 11.40 RUŠ^|
12.00	Osnove splošne izobrazfo Kruševac; 15.45 TV v šoli! Ruščina; 16.55 TV vrtec; 17.10/“' g,eščina; 19.00 Prijatelj Ben — film; 19.25 Obzornik; 19.40 P" Gianni inzzaro; 20.00 MM®1. 20.05 Boljše preprečiti, kakor viti; 20.30 Nega telesa; 21.00 1 dnevnik; 21.35 »Rashomon*-film; 23.. Malo za šalo, malo res; 23.30 Poročila.
od
Enajst radijskih sprejemnikov-katerih šest s priključenim ma^Z. tofonom, štirje magnetofoni. demnajst kasetnih magnetofon® ter dva televizijska sprejemni*® je donosen plen tatvine neznani vlomilcev, ki so se ponoči nedeljo im ponedeljkom spl arih., notranjost trgovine z gospodinj mi stroji in radijskimi sprej®1*®^ »Fides* v Ul. Revoltella 10.
Zmikavti, ki so morali dobro Pf znati kraj, so najprej razširili » vinasto mrežo, ki loči trgovino V. rekreatorija »San Viinceinzo de f*" li», nato pa se po igrišču žili do okna in s pomočjo leStV zlezli skozenj v notranjost lo^rL’ Tu so v uradu lastnika trg°vh®' 46-letnega Sergia Romanija iz -jj Ippodromo 13, najprej izma®r, zlato spominsko kolajno, te la pisalne mize pa okrog 200 t*®1* lir ter koleke.
Seveda jih je glavni plen Se kal in tako so povsem mirno nesli omenjene radijske in tete? zijske surejemnike ter magnet® ne različnih znamk.
Okradenec, ki se je zavedel & vin« včeraj zjutraj ob odprtju ^ govine, je ocenil škodo ukrau^tj n-red metov za več kot dva m®r* lir.