Štev. 250. posamezna številna i Din. V Llublšani, v soboto 24. novembra ?°23. Poštnina v gotovini. Leto 1. phčar, no d0 . ^n:cram° ^,-ca Pavsa'"( - Ljubija Izhaja vsak dan zjutraj. Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din ZZ1— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novostl-ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Za pozitivno politiko. Javno življenje Slovenije je bolno. V mestih in na deželi divja nepomirljiva borba med liberalizmom in klerikalizmom, toda nikdo se še ni skušal uveriti o rezultatih te borbe, ki grozi absorbirati vse najboljše moči našega naroda. Frazerstvo še ni nikdar poganjalo tako bujnega Masja, kakor sedaj., ko mm je potrebna koncentracija vseh pozitivnih, v resnici državotvornih sil. Tisti, ki kriče po koncentraciji zgolj naprednih sil, imajo pred očmi le pobijanje klerikalnega zmaja in ne vidijo, da je ta cilj bolj negativen, kakor pozitiven, ako si bojne vrste ne postavijo vzvišenega in za vse prijatelje naše kralje-vine, državnega in narodnega edinstva sprejemljivega cilja. Na žalost gre velika zasluga za zastrupljevanje studencev ljudem, ki so v svoji preveliki vnemi istovetili dostojanstvo liberalnega nazora s puhlim prostozidarstvom v politični halji. Ko bi se slovenski mladini zavedali, koliko dobrih Slovencev so ravno oni s svojo ostudno gonjo odtujili državni misli, složnemu sodelovanju pri izgraditvi naše države, ne bi nikdar upali s tolikim cinizmom zatrjevati, da so le oni edina rešitev iz politične krize, v kateri se danes naha ja slovensko politično življenje. Prvi, ki je koval koncentracijo naprednih sil, je bil demokrat dr. Kukovec. Ta mož je v svoji politični nesposobnosti imel pred očmi samo en cilj: prebosti klerikalnega maja in prevzeti vodstvo naprednih Slovencev. Ali demokrati so pokazali preveč apetita in tako se je stvar razbila. Pa ne samo radi tega. Tudi zato, ker ni bilo konkretnega cilja. Treba je imeti načrt, kako naj bi se vodila politika slovenskega naroda v trenutku, ko bi ljudstvo pristalo tudi na koncepcijo, ki odgovarja željam njegovih današnjih voditeljev. Demokrati pa so kot sterilni elementi slovenske politike proglasili boj klerikalizmu kot alfo-in omego vsega napredn. udejstvovanja v javnem življenju. Tu, v tej bridki resnici tičijo vsi neuspehi po svetovni vojni in po osvobojenju. Živimo v času, ko se hoče ljudem pozitivnih programov. Sovraštvo pa še ni bjU> nikrav pozitivno, najmanj pa more dovesti do uspehov v politiki, kjer je treba ljudske plasti pridobivati, ne pa odbijati. Nam Slovencem je potreben biok poltenih ljudi, iskrenih zagovornikov državne misli, poštenja v javnem življenju. Čemu odbijati, ko pa mormo pridobivati? Kdor seje zdražbo, se ne sme čuditi če jo pri tem izkupi. Sanacija našega javnega življenja se ne da izvesti po načinu, ki ga imenuje Nemec nekako banalno »Rosskur«. Tu je treba previdnega zdravljenja, kajti o diagnozi smo si vendar vsi na jasnem. Injekcije s prostozidarskim serumom ne bodo rešile bolnika, nasprotno pa mu tako škodujejo, da se je bati najhujšega, ako se naša slovenska javnost ne bo pravočasno zbudila iz letargije, v kateri jo drži brezvestna skupina okoli glasila na Mikioši-ievi cesti. Več poštenja! To nam je potrebno predvsem. V drugi vrsti pa mora blok poštenih ljudi naprednega mišljenja postaviti konkretno začrtani program. Kmeta in delavca je treba pridobivati za državno in narodno misel, fraza naj bi izginila na zborovanjih in v tisku, na njeno mesto pa naj bi stopil praktični nasvet, inicijativa vseh za vseh, ne pa inicijativa nekaterih za posameznike. Kar je bilo diskreditiranega po zaslugi fanatičnih demokratskih tintomazov in klevetnikov, mora s podvojenim delom priti do svoje rehabilitacije. Treba nam ie plemenitega tekmovanja, sistematično borbo pa moramo napovedati zaplot-njaštvu, ki se je zopet po zaslugi demokratov tako globoko zarilo v vse naše javno življenje. Blok poštenih zagovornikov državne *oisli je nujna potreba. O njegovi izvedljivosti pa ne dvomimo, pač pa smo pre-bri'Sani, da bo »napredna koncentracija« demokratskih inicijatorjev romala kot Bukovčev fantom v politično brezpo-ernbllost in pozabljenje. Zgradba Suite na Sušaku* . Be 23. nov. (Z) Naša vlada bo odredila svojega delegata, ki bo prisostvoval sejam Društva narodov, katere se pričnejo 10. decembra t. 1. v Ženevi. Na teh sejah se bo sklepalo o važnih vprašanjih kakor o vprašani" madžarskega Posojila in dr. Reško vprašanje na mrtvi točki? Razne časopisne kombinacije brez vsake podlage. Beograd, 23. novembra. (Z) V zadnjem času se pojavljajo ponovno glasovi o rešitvi reškega vprašanja. Po teh vesteh bi se imela rešitev reškega vprašanja izvršiti via facti. Italija, ki ima Reko v svojih rokah, bi izvedla vse nesporne točke pogodbe. Ona bi nato evakuirala Baroš in Delto, in bi potem dala nekatere koncesije t. j. korekturo meje od Triglava do morja. Ko bi vse to izvedla, bi bilo vprašanje Reke, katero zahteva Italija za sebe, t. j. mesto, luko in občine, ki so že pred vojno pripadale Reki, odstavljeno z dnevnega reda. Italija bi ostala začasna oku-patorica Reke na sličen način, kakor je to bila Avstrija glede Bosne. Italija ne bo več zapustila Reke, ker je v njo vložila po njenem računu 600 milijonov lir, a reška država dolguje razven tega 300 milijonov zlatih frankov. Kdor hoče imeti Reko, ta mora najprej likvidirati ta račun. Reka tega ne more, a naša država, kakor se zdi po tej verziji, noče. To verzijo registrira tudi današnje »Vrem e«, ki razven tega omenja, da bi naša država mogla dobiti eventuelno Kantrido z okolico, Pehlin, Drenovo, Robovo in še nekaj sel. V zvezi s tem izjavljajo v našem ministrstvu zunanjih del, da so vse te verzije brez podlage, ker v pogajanjih z Italijo še ni mogla najti podlaga za sporazum v reškem vprašanju. Naša vlada slejkoprej ne bo odstopila od rapallske pogodbe. V tej stvari piše današnja »Tribuna«: V reškem vprašanju se še ni storilo ničesar. Nahajamo se še vedno na isti točki. Naša vlada ne menja svojega stališča, temveč vztraja še nadalje na tem, da se rapallska pogodba in san-margeritske konvencije izpolnijo. Pravg na Baroš in Delto je nesporno, Italija pa se samo izogiblje evakuaciji v nadi, da bo vendarle došlo do izvedbe aneksije Reke. Rajmejitev z Italijo še vedno ni izvršena od Zadra dalje. Demisija nemške vlade. Parlament izrekel nezaupnico dr. Stresemannovi vladi. Berlin, 23. novembra. (W) Po glasovanju v državnem zboru je imel državni kancelar kratek pogovor z nekaterimi tovariši in je odšel na to k državnemu predsedniku, kateremu je izročil demisijo celokupnega kabineta. Berlin, 23. novembra. (W) Pri glasovanju o zaupnici vladi je zbornica oddala 392 glasov, od teh se je glasilo 155 za in 230 proti, sedem poslancev se je vzdrževalo glasovanja. Zaupnica je torej odklonjena. Berlin, 23. novembra. (W) Pri glasovanju o zaupnici so oddali člani bavarske kmetske zveze prazne listke, s katerimi so se vzdrževali glasovanja. Bavarska ljudska stranka je glasovala proti predlogu za zaupnico. S tem je bia nezaupnica rešena. Državni kancelar in člani njegovega kabineta so zapustili potem zbornico. Socijalno-demo-kratski in komunistični predlogi o pu-stitvi vojaškega izjemnega stanja so bili odklonjeni. Komunistični predlog na obtožbo zaradi veleizdaje proti udeležencem na monakovskem puču, zlasti proti von Kahru, Lossovu, Ludendorf-fu, Seisserju in Hitlerju je bil istotako odklonjen. Demokrati so pri tem izjavili, da tudi oni izmed njih, ki so glasovali proti predlogu, žele, da se proti veleizdajalcem postopa z vso strogostjo. Reparacilska komisija. Pariz, 23. nov. (Havas) Državni sekretar Fischer je obrazložil v današnji seji reparacijske komisije gospodarski in finančni položaj Nemčije. Komisija smatra, kakor izgleda, Fischerjeva izvajanja kot dovolj jasna, in se bo po vsej priliki v torek o tem posvetovala. Današnje seje se je udeležil tudi ameri-kanski veleposlanik. Hemlki separatisti. Ludwigshafen, 23. nov. (W) Danes zjutraj so oboroženi separatisti nepričakovano udrli v mesto. Ob 10. uri je bila celokupna policija poklicana v glavno stražo in tam od Francozov raz-orožena. Separatisti so medtem zasedli mestno hišo, Ludwighafen-Nord. Lonpdon 23. novembra. (Havas) »Daily Mail« poroča iz Diissaldorfa: Predsednik porenske komisije Tirard je sprejel Adenauerja in 14 drugih odličnih osbnosri, ki so mu predložile načrt za ustanovitev avtonomne porenske države in direktorija v okviru weimar* ske ustave. Berlin, 23. novembra, (K) Potem* ko se je dovolil odlok kazni Krapu von Bohlen in izpuščenim ravnateljem Hart-wiggu, Oesterle-ju, Bruhnu, kakor član« obratnega sveta Müllerju, so se sedaj, kakor poroča »Kölnische Zeitung« iz Essena nenadlegovani od Francozov vrnili tudi drugi Krappovi ravnatelji, tajni svetniki Kunz, Baur in Schräbler. Francozi so morali v to privoliti, da bi bilo firmi Krupp omogočeno izvršiti dogovor z Micun. Razpust komunističnih in reakcilonarnih organizacij v Nemčiji. Berlin, 23. novembra. (W) Na podlagi dveh naredb, ki jih je podpisal general von Seeckt, se razpuščajo in so prepovedane za celo državno ozemlje vse organizacije in ustanove komunistične stranke Nemčije, komunistične omladine in komunistične (tretje) inter-nacijonale, nadalje vse organizacije in ustanove nacijonalno-socijalistične delavske stranke in nemške narodne napredne stranke. Plenitve v Berlinu. Berlin, 23. nov. (W) Na različnih krajih mesta je prišlo danes dopoldne zopet do plenitev mesnic in pekarn. Pred neko mesnico je policija razkropila veliko množico ljudstva, še predno je prišlo do plenitve. Tolpa 10 moških in več žensk, ki je sklenjeno hodila od prodajalne do prodajalne, ja bila aretirana. RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Beograd, 23. nov. (Z) Danes dopoldne je sprejel minister zunanjih del v svojem kabinetu rumunskega poslanika g. Emandija in generala gg. Kalafatovi-ča in Petkoviča. Razpravljali so dalje časa o zadnjih popravkih v zapisniku za razmejitev z Rumunijo. Zapisnik bo po vsej priliki jutri zaključen in podpisan. NAŠ NOVI POSLANIK V BERLINU. Beograd, 23. novembra. (Z) »Preporod« piše: Danes se pričakuje na poziv vlade prihod Balugdžiča, ki bo takoj podal poročilo vladi o situaciji v Grški in o naših odnošajih napram njej, potem pa odpotuje v Berlin na svoje novo poslaniško mesto. Balugd-žič pojde v Berlin v posebno važni misiji, ker gre za novo diplomatsko orijentacijo. Širite jutranje Novosti1. ODNOŠAJI Z BOLGARSKO. Beograd, 23. novembra. (Z) Iz Sofije javljajo, da je v klubu »Union« bila prirejena sinoči soareja naših delegatov v čast bolgarski delegaciji. Te soareje so se udeležili vsi naši delegati z g. dr. Novakovičem, šefom delegacije, na čelu. Na soareji so bile izrečene zdravice z obeh strani v prilog prijateljstva obeh narodov. Delo delegacije je končano ter se pričakuje le še prihod g. Rakiča iz Beograda, da se izvrši podpis. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 23. novembra. Pooblačitev bo polagoma prenehala. Ravno tako padavine. Nekoliko mrzleje, severnovzhodni vetrovi Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Osma žena.« Izv. Opera: »Prodana nevesta.« Izv. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim. sk; cesti in Leustek pri Zmajskem mostu. „Kakor nebrzdani žrebci (Napisal slovenski duhovnik.) Zelo inteligenten Slovenec Je rekel, đa je svoboda prišla za 50 let prezgodaj, da zanjo še nismo bil j zreli. In res, ob razsulu stare zatiralke in ob nastajanju nove narodne države smo bili kakor pijani. Praznovali smo veselo pirovanje. Pa zgodilo se nam je kakor mnogim zakoncem. Koliko poročencev gre s cvetkami in petjem v novi dom in ne mislijo drugega, kot da bodo celo življenje tako ljubi in srčkani med seboj kakor na dan poroke. — Potem pa porumenijo venci na vratih, kmalu se slišijo razdražene besede, potem padajo jezne besed, vrata treskajo in kakor slana na pomladno cvetje pade grobost in svojeglavost na vso nežnost in iskrenost. Mnogi ne najdejo potem nikdar več ključa do srca in če pride, sploh ne vejo, čemu so živeli. Ali pa mora rečejo na smrtni postelji: Ah, če bi mogli Še enkrat živeti, kako drugače bi začeli ! • menite, da bi zakonske dvojice, ki se razdvojujejo v prepiru in trmi in si življenje spremenijo v pekel, da ne bi tisočkrat rajše živele v slogi in ljubezni med seboj? Žal pa, da tega kratko malo ne morejo, ker se niso od mladosti učili in vadili v tem. Brez moči so nasproti lastni divjosti in togoti. Ali ni ta slika dobra prispodoba za naše javne prilike? Slišijo se razdražene besede, vrata treskajo in kot slana je padlo splošno očitanje in zabavljanje na vso prvotno iskrenost in ljubezen. »En konkreten slučaj. »Avtonomist« je prinesel v 43 št. dopis »Cirilica«. Dopis, spisan od nekega »kmeta«, je pisan v zelo strastnem tonu. Pisec pravi, naj Srbi cirilico »kar lepo spravijo v kot.« Res, mi vsi, ki rabimo latinico, bi to pozdravili. Tudi s srbskega stališča bi bilo to praktično in tudi iz splošno prometnega. Toda upoštevati moramo neki drug moment. Srbi cirilice še niso opustili iz istih razlogov, kakor je niso opustiti Bolgari in Rusi in kakor niso opustili svoje pisave Nemci, Grki, Japonci itd. Latinica je pač najpripravnej-ša pisava, a našteti narodi hranijo svojo pisavo kot nekako narodno tradicijo Skoro vse nemške knjige in nemški časopisi so pisani z okornimi gotskimi črkami, a Nemci, četudi so zelo praktičen narod, se držijo te svoje pisave kot neke narodne posebnosti. Zakaj naj torej mi favno Srbom tako zelo zamerimo, da ■e niso cirilice zamenjali z latinico? »Kmet« pravi, da se naši otroci cirilice ne bodo in ne bodo učili. Meni ta trma in kljubovalnost (ki ima nekaj otroškega na sebi) ne ugajaj bolj pametno se mi zdi tole stališče: Naši otroci naj se naučijo najprej latinice, potem pa je zanje potrebno, da se nauče še cirilice. To je potrebno toliko časa, dokler se bodo Srbi posluževali cirilice. To je vendar nekaj ob sebi razumljivega, da če smo v Jugoslaviji, kjer velik del naroda piše v cirilici, da se morajo naši otroci priučiti tudi cirilici. S Srbi smo v eni državi in naši ljudje pridejo v kraje, kjer vlada cirilica. Torej se morajo otroci v šoli priučiti tej pisavi. Zato se menda naši otroci vendar še ne bodo posrbili in toliko soli imajo tudi še v glavi, da bodio v stanu priučiti se pisavama. Naj bi šel Avtonomistov ciriličar recimo v Italijo ali Avstrijo. Slovenski otroci v teh državah se morajo učiti la- ščine in nemščine in sam! spoznajo to potrebno, a bili bi zelo zadovoljni, če bi se smeli najprej priučiti slovenščini in če bi se potem smeli učiti tujega jezika na podlagi materinščine. A niti tega jim ne dovolijo, vzeli so jim slovensko šolo. Pri nas pa tak vik in krik, če se morajo otroci učiti tudi cirilice! Kdor hujska ljudstvo proti cirilici, uganja prostaško demagogijo! Mesto da bi ljudi poučili in pomirili, jih le hujskajo in ščuvajo! Vsa ta demagogija pa priča, da je oni utegnil imeti prav, ki je rekel, da nismo zreli... Nekateri pri nas se toliko razburjajo radi napisov na kolodvorih in poštnih Pečatih tudi v cirilici. Toda, ali ni to baš znak narodnega združenja in edinstva? Kako se vzradosti človeku srce, če pride iz tujine in zapazi na kolodvoru napis v obeh pisavah! Vidni znak, da smo se po tolikih stoletjih našli z našimi južnimi brati in združili v eno državo. Tak vtis napravijo ti napisi tudi na inozem-ca. Samo nadut in omejen šovinist in separatist se more nad tem spodtikati ali to smatrati za ponižanje! — Nekoč sem obiskal uglednega in izobraženega dr. F. (bilo je to izven naše države in dr. F. ni Slovan). Naenkrat doktor vstane, kakor da se je nekaj važnega domislil in gre v sosedno sobo, češ, da mi hoče nekaj pokazati. Kmalu se vrne z lističem in mi ga poda kot nekaj posebnega z vprašanjem, če znam brati. Bil je v cirilici pisan napis neke obmejne jugoslovenske postaje, ki ga je tuji gospod skrbno »premalal« in vzel s seboj kot posebno rariteto. In ga je kazal potem doma, ne da bi se stvari posmehoval. marveč kot posebno zanimivost s potovanja. Kako malenkostni in netolerantni smo mi! Mesto' bi bili ponosni na take javne simbole ujedinjenja, se jezimo in razburjamo! Ta naš nesrečni separatizem! Ta nam je in nam še zasenčuje oko in utesnuje srce! Kranjski separatizem je kriv, da smo izgubili Koroško. Ta je videl samo do Karavank in je vzrok, da je zdaj tudi državna meja vrhu Karavank. Ta je vzrok, da nismo šli tedaj v Gosposveto. Srbi so se tedaj izkazali koroškim Slovencem za boljše brate nego mi. Oni so prišli na Gosposvetsko polje. Zal je bilo že prepozno. Omejeni provincijalistični duh zastruplja našo narodno zavest. Beograd je naše prestolno mesto. Vsak dober državljan bi se moral veseliti, da to mesto raste in n s uređuje. Tu se zidajo nova javna in državna poslopja. Pravilno je, da k temu prispeva cela država. Tudi Dunaj ni zraste! iz lastne moči. Separatizem pa vidi le sebe in kriči, ker Beograd zida. In pokrajine, ki so bile še pred nedavnim pod Turki. Ali ni dolžnost in tudi v interesu cele države, da se te pokrajine čim prej civilizirajo? Da se doli pozidajo ceste, železnice in druge javne naprave. Ce smo ena država, mora cela država k temu prispevati. Sebični separatizem zopet godrnja, zakaj ne ostane ves denar doma. Kdo pa naj potem kultivira Makedonijo? Bogatejši in naprednejši mora pomagati slabejšemu in potrebnejšemu. Toda nismo še pri koncu. Separatizem prihaja do gorostasne trditve: »Vsak srbski poraz bo naša zmaga.« Iz pmtiiEip življenja. LA BEAUMELLE. 17. nov. 1923 je bilo 150 let, odkar je flmrl.ta francoski književnik, ki jo pristransko in pikro napadal Voltairea. Ko ga je avtor »Slovstvenih sporov«, abbć Trait, kanonik v Monistrolu, vprašal, zakaj je tako hud na »Zadigovega« očeta, je La Beau-melle brezstidno odgovoril: »Ker se stvar dobro prodaja.« Zvedevši o tem, je Voltaire pripomnil: »Cisto prav, zijak kupuje spis, minister pa podkupuje pisca. Dve muhi na en udar!« La Beaumelle zasluži danes omembo samo še za delo, ki ga je 1. 1751 objavi! pod psevdonimom Gonia de Palajas: Moje misli ali Pravijo (Mes pensčes ou Le aü’ en dira-t-on), ki so jih pripisovali Mon-tesquieuju, kar je lepo priporočilo. Celih 38 let pred prekucijo je La Beaumelle pisal: »Ako bo jarem postajal Sezdalje težji, bo na vsak način izbruhnil splošen prevrat v Evropi. Ta revolucija bo napočila, kadar ne bodo narodi, zadavljeni pod davki, imeli drugega nego svoje duše in jih imeli edino zato, ker duš ni mogoče na dražbi prodati.« Iz te redke knjige (kraljeva policija je zaplenila mnogo izvodov) naj sledi še nekoliko iveri: »Cesto je človek samo zategadelj skromen, ker ne zna biti ponosen.« »Malo je lepih življenj na drobno. Veliki možje so veliki zgolj na debelo.« »Vsepovsod vidimo edino l]udi, ki delajo dobro in ki to slabo delajo.« »Ne želi si biti povišan, preden nisi velik.« »Kadar velikaš počenja nizkotnosti, se pač nadeja, da se bo odškodoval z visokostjo.« »Čuvstvo ima skoro vselej pravilne misli, ker ne utegne ostroumno razglabati.« »Precej splošno se meni, da moreš biti šele v neki starosti velik mož. Kakor da ti je glava bolj zdrava, če je sivolasa!« »Bedakova pohvala mi ne bi smela laskati, vendar pa mi ugaja skoro prav tako kot razumnikova. V trenutku, ko me hvali, postane tepec duhovit. Bistroglavec, ki me hvali, ie samo pravičen sodnik.« »Velikaši so kot Hotentotje. Čudoviti se nam vidijo, kadar zasledimo pri njih zdravo pamet.« »Nikdar si ne nakopujte sovražnikov, zlasti ne plahih.« Zaključimo zbirko z dvema mislima, ki sta silno času primerni: »Ljudje, nezmožni, da bi izvršili najmanjše reči, so često jako sposobni, svetovati največje. To so kabinetni junaki. V srcu jim je boječnost, v duhu pa srčnost.« »Morda je več takih ljudi, ki so manjkali priložnostim, nego takih, katerim so manjkale priložnosti.« D. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. — Dvajsetletnica umetniškega delovanja opernega pevca g. Julija Betetta. Danes zvečer vprizori se v opernem gledališču Smetanova opera »Prodana nevesta«, v kateri poje vlogo Kecala g. Julij Betetto, ki proslavi ta večer 20 letnico svojega umetniškega delovanja. Občinstvo zna ceniti visoke umetniške vrline g. pevca in mu je prav gotovo tudi Iskreno hvaležno za vse užitke, katere mu nudi v partijah raznih oper. — Drama vprizori v soboto »Danes bomo tiči«. V nedeljo popoldne mladinsko igro »Krojaček-junaček« in zvečer »Osma žena«. Vse te tri predstave se vrše izven. — Veseloigra Danes bomo tiči, ki je žela pri vseh dosedanjih predstavah polno smeha In aplavza, se vprizori v soboto, dne 24. t. m. z gg. Juvanovo, Wintrovo, Medvedovo, Gorjupovo, Rogozom, Lipahom, Kraljem, Plutom in Drenovcem v glavnih vlogah. Ker je bil pri dosedanjih vprizoritvah naval občinstva velik in mnogi niso mogli dobiti vstopnic, opozarjamo na to predstavo, ki se vrši izven abonmaja, vse tiste, hi je še niso videli. — Predstava za naše malčke bo v dramskem gledališču v nedeljo, dne 25. novembra ob 3. popoldne. Vprizori se vesela otroška igra Krojaček-junaček z godbo in baletom. — Osma žena, francoska komedija z Nablocko, Putjato in Rogozom v glavnih vlogah se vprizori v dramskem gledališču v nedeljo, dne 25. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ljudska operna predstava. V nedeljo zvečer se vprizori v operi Čajkovskega »Evgenij Onjegin« pri znižanih ljudskih cenah* (»Avtonomist« št. 43.) Noben Nemec, Italijan ali Madžar bi ne mogel hujše pisati. Kdor tako piše, ni Slovenec in ne Slovan, ampak sovražnik naroda. Kajti, kdor narodno čuti, pravi: vsak slovanski, vsak srbski poraz je naš poraz.. Ah, veselite se Nemci, Italijani in Madžari, lahko si boste delili našo zemljo, te lahko boste še tlačili naše neodreše-ne brate, ko tako hujska brat proti bratu! Trdo pada tujčeva pest po naših ločenih bratih, a vse to nas še ne iz-pametuje in privede do spoznanja. Prav si imel, črnogled, da smo še nezreli, za 50 let zadaj... Anglež H. Stanley takole piše o mehkužnosti, občutljivosti in domišljavosti svojih spremljevalcev po osrčju Afrike: »Medtem ko smo začeli potovati po Afriki, so pogosto zaslužili grajo. Vsaka beseda jih je razdražila, vsak pogled so občutili kot razžaljenje, bili so kot nebrzdani, trmasti (widerspenstig) žrebci, ki še niso navajeni na uprego, bili in brcali so kot divji okrog sebe, besni name in na vsakogar. Ko pa so, upognjeni vsled neprestanega trpljenja, napravili svoje izkušnje v pragozdu in so siopili zopet na svobodno dnevno luč, tedaj sem imel resnično vzroka dovolj, da sem bil ponosen nanje. Težko so bili preizkušeni, izredno so prestali ognjeno preizkušnjo. Njihovi živci so bili od železa in njihova srca kot eno in nič jih ni moglo omajati v njhovi disciplini.« Ali ne veljajo zgornje besede tudi o nas? Vsaka stvar nas razdraži in razžali in kot besni bijemo okrog sebe. Koliko krika je bilo na pr. zaradi redukcije častnikov. Drugače so separatisti vedno za zmanjšanje vojaštva, zdaj so gnali tak krik, ko jc vsled novega prira-ščaja imelo biti upokojenih nekaj sto častnikov. In da samo Slovence in Hrvate pošiljajo v pokoj. Potem se je pa izkazalo, da je bilo relativno upokojenih še več Srbov nego Hrvatov in Slovencev. Govorila sva z nekim Nemcem o nezadovoljnosti med Slovenci in Hrvati v Jugoslaviji. Rekei je: »Ti ljudje prej niso bili zadovoljni, zdaj niso zadovoljni, oni nikdar ne bodo zadovoljni!« Razdvajalni separatistični duh ali mo-ruš razumeti staro prislovico: Concor-dia parvae res crescunt discordia maxi-mae dilabuntur (Sloga okrepi slabotne, nesloga potare močne?!) Zapiski. POTVORJENI KOMUNIKE. Načelstvo Narodne napredne stranke ie o zadnji svoji seji izdalo komunike ter ga razposlalo listom. Včerajšnja naša številka ga je prinesla v celoti. V »Slov. Narodu« pa jc komunike moral pasirati cenzuro, ki ga je pristrigla, prikrojila po svoje in celo potvorila. Tako pravi: »glede ljubljanskega mandata bo NNS storila sklepe ob dogovorjenem terminu, ki nastopi kakor znano, s 1. januarjem«. Tega odstavka ni v komunikeju kakor se naši čitatelji lahko prepričajo. Kakor smo se informirali, je stvar tudi precej drugačna. Tozadevna razprava je podala, da stoji načelstvo prejkoslej na stališču, da jc bil termin za odložitev mandata po g. prof. Reisnerju, čim je bila uzakonjena siužbena pragmatika, kar se je zgodilo, kakor znano, 1. septembra. G. prof. Reisner pa stoji na stališču, da bo ta termin dan, ko bo še kraljeva uredba o razvrstitvi in porazdelitvi uradnikov in drž. uslužbencev, ki je bila objavljena 1. novembra, uzakonjena od narodne skupščine, kar se lahko zgodi v prihodnjih dneh. Ob tem terminu se ga zopet pozove, da odloži mandat. Ako bo tudi, ta poziv brezuspešen, tedaj se bo po 1. januarju, ko bi moral g. prof. Reisner brezpogojno odložiti mandat, cela stvar izročila javnosti, da izreče o njej svojo sodbo. To je torej čisto nekaj drugega, kakor kar poroča »Narod« oziroma njegov sedanji šef-redakter. Tako delajo gospodje za napredni blok! Številke. »Slovenec« je izgledal zadnje dni kakor kak judovski borzni list. Priobčeval je številke in sicer take številke, da se mu je nazadnje zmedlo tako, da sam ni vedel, kaj bi rad povedal. Videlo se je, da bi najraje rekel: Proč z davki!, toda to se mu je končno vendarle dozdevalo malo preočitno dema-goško. Hujskanje proti skupni državi in proti Srbom je postalo že tako gnusno, da so to ugotovili tudi že pripadniki drugih narodnosti. Naša nova država, ki je nastala po vojni, je bila tedaj res popolnoma nov organizem. Ta organizem tvorijo pokrajine, ki so se razvijale dotlej popolnoma ločeno, pod čisto drugačnimi prilikami, pokrajine, ki so tvorile dotlej elemente čisto drugega in drugačnega organizma. Zato nismb imeli nikakih izkušenj, na katere bi zanesljivo oprli smer naše gospodarske politike; nismo imeli statistike, ki je v gospodarstvu zelo važen faktor, skratka, imeli nismo prav ničesar, kakor velike, deloma po vojni uničene pokrajine, še neizkori-ščana prirodna bogastva, delavne roke in pa voljo, zgraditi močno državo, ki bo slonela na temeljih demokratične enakopravnosti. Zato sprva gospodarsko delo tudi ni bilo tako uspešno, kakor se je splošno želelo. Vendar se je uvidevnim politikom kmalu posrečilo, najti pravo smer, ki je še najbolje odgovarjala prirodnim, gospodarskim in političnim okolnostim, v katerih smo živeli in tedaj se je začel naš gospodarski, pa tudi politični položaj zboljševati. To pa seveda ni bilo prav vsem raznim takozvanim »ljudskim voditeljem«, ki so si predstavljali državo tako, kakor so bili navajeni poprej. Dokler so imeli upanje, da bo par njihovih voditeljev dobro živelo na račun zapeljanega ljudstva, so jim bile razmere še všeč, kakor hitro pa se je pričelo gledati tem koristolovcem na prste, so bili užaljeni in ker tudi to ni pomagalo, so pričeli bruhati ogenj in žveplo, klevete in obrekovanja na vse, kar ni trobilo z njimi. Ker jim Srbi niso pustili eksploatacije Slovenije, kakor so to želeli, so pričeli voditelji gristi okoli sebe in netiti sovraštvo proti Beogradu. Samo en dokaz iz zadnjih dni. »Slovenec« je pred nekaj dnevi pisal, da plača Slovenija silne milijarde davkov, da vse plodove slovenskega dela požro Srbi, da se sploh ne plača več delati, ker vse požre Beograd. In navajal je nekake številke, koliko je plačala Slovenija davkov, ki so jih vse požrli Srbi... Slovenec« je vedoma lagal, ker je zmetal kar vse v en koš, brez ozira na davčni subjekt in na davčnega plačnika, brez ozira na direktne in indirektne davke, samo da je številka večja in da bi postalo sovraštvo v državi še večje. Toda ne samo to. Isto glasilo je pisalo, da je dobila Slovenija od države samo bornih par tisočakov, da poginja Slovenija zato, da dobro živi Srbija... Takim lažem in zavijanjem ni vredno odgovarjati. Samo za poštene ljudi naj služijo te-le številke: Od celokupne vsote davkov je plačala leta 1921/22 Srbija in Crna gora 22%, Hrvatska in Slavonija 20.5%, Vojvodina 30%, Slovenija 13.1%, Bosna in Hercegovina 11.6% in Dalmacija 2.5%. Razmerje se od tedaj pa do danes ni spremenilo v večji meri, zato je popolnoma jasno, da je »Slovenec« lagal, ko je pravil, da plača davke samo Slovenija in da jih »požro« drugi. Vsak po sebi čevlje meri in zdi se, da je »Slovenčeva« gospoda v požiranju zelo izvežbana... Prepričani smo, da je naš narod še vedno toliko zdrav, da bo sprevidel nevarno igro na njegov račun. Vpliv fašizma na iugoslovensko manjšino. (Od našega stalnega dopisnika.) i Trst, 22. nov. Regulacija — ©sušenje in namakanje — Cerkniškega jezera in Notranjskih kotlin V prihodnji nedeljski številki začnemo objavljati veleinteresantno študijo in zgodovino o regulaciji bajeslovnega Cerkniškega jezera In Notranjskih kraških kotlin, katero je spisal znani vodopravnl in hidrotehnični veščak: vladni svetnik Franjo Ž u p n e k. Zadeva je za Notranjce od časa okupacije večjega dela Notranjske po Italijanih silno aktualna, ker je vsa Cerkniška— Lož—Starotrška in Planinska dolina zgubila vsled protipogodbene italijanske okupacije večino svojih gozdov in torej svoje glavne življenske vire. Gosp. vlad. svetniku Župneku se je posrečilo, da ie s svojo znano energijo izvršil delno regulacijo Cerkniškega ježera, ter tako paraliziral gospodarski udarec, ki so ga Italijani zadali notranjskim posestnikom z okupacijo večine gozdov in gorskih senožeti na Šneperškem, Javorniškem In Planinskem pogorju. Kajti že z delno osu-šitvijo takozvane »nizke jezerske vode«, oziroma s pravočasno odpeljavo iste, ki je dosedaj zamočvirjala večji del jezera (čez 4000 oralov sveta) — je prebivalstvo dobilo čez 4500 oralov najrodovitnejših travnikov, na katerih se je pridelalo lansko leto daleč čez 100.000 kvintalov sena. Iz tega strokovnega, jako poljudno pisanega članka je razvidno, kake velikanske vrednostnlne bi prinesla popolna regulacija Cerkniškega jezera in drugih enakih kraških dolin in kotlin v obširnih kraških Planotah naše kraljevine. Vsak teror more začasno ustaviti svobodni razmah teroriziranega dela naroda. Ob času terorja se značaji preizkušajo, kakor zlato v ognju, da vzamemo ta pregovor za primer. Ne zanima nas tu, kako je fašistovski teror vplival na moralo nefašistovskih strank v Italiji, ker je to zadeva Italijanov samih. Pač pa mora vsak naš trezen rodoljub promatrati to vprašanje z ozirom na našo jugoslovansko manjšino v Italiji. Jugoslovani v Italiji smo v primeri z italijanskim prebivalstvom tako neznatna manjšina, da ne moremo z našim. številom niti najmanjše vplivati na one činitelje, ki nam tako po mačehovski režejo narodni kruh. V časih terorja, poprej ilegalnega, zdaj legalnega, je torej naš položaj neprimerno slabši od ostalih protifašistovskih struj v Italiji. Naša manjšina se sme in mora imenovati protifašistovska. Fašizem je takoj ob nastopu na vlado po svojem načelniku javno izpovedal, da pojde njegova politika za tem, da nas v najkrajšem času asimilira ali po domače nasilno potujči. Torej ta asimilacija se nima izvršiti naravnim potem, tekom dolgih let počasnega absorbiranja neprimerno močnejšega laškega naroda. Ne, fašizmu je vse to prepočasno. Njemu se hoče naglih, vidnih »uspehov«. In kakor je Mussolini v vseh svojih potezah impulziven, včasih celo nevarno Prenagel in prebrutalen, tak je tudi v obravnavanju naše asimilacije. Izgnanje jugoslovenskega jezika iz vseh uradov, iz sodstva, zatretje jugoslovenske ljudske šole, odpuščanje slovenskih sodnikov, ki se sedaj vrši, vse to je izraz onega hlastanja samobaha-ške fašistovske politike »naglih uspehov«. Poleg tega se pri nas strašno zanemarja gospodarsko vprašanje. Trgovina, poljedelstvo, industrija je v zastoju, a vinska kriza resno ogroža obstoj naših kmetskih množic v vinorodnem Primorju. V okvirju tega začaranega risa pa se vrše še razne šikane, zakoni se teptajo ali izvajajo na samovoljen način, skratka našmu človeku se greni sleherna ura njegovega težkega življenja. Če se v tako hudih časih pojavljajo tudi med nami oportunisti, koritarji, klečeplazci, ki pa zaslužijo po večini ime izdajic, se ne smemo čuditi. V vsakem narodu je večalimanj plevela. Glavno je, da ta plevel ne preraste zdravega življa. Toda če si ogledamo bolj od blizu, kdo so tisti, ki so se udali fašistovske-mu pritisku ter igrajo žalostno vlogo Efijaltov, tedaj nam je z veseljem ugotoviti, da je ljudstvo ostalo zdravo. Imeli smo na primer obisk nekaterih kraških županov» katerih imena že poznate, v Rim. Ustanavlja se dalje neki fašistovski učiteljski sindikat »Eja«, kar ste že poročali. Danes pa že beremo izjavo tajnika tega novega društva» učitelja Kende, ki pravi, da odstopa. Moralni pritisk je tu pač nekaj izdal. Tupatam je v kakšni vasi vpisanih v fa-šistovsko stranko nekaj domačinov. Vsi ti ljudje pa so skoraj brez izjeme v moralnem pogledu izmeček naroda. Eno je gotovo, da se fašistovska stranka vkljub vsemu terorju in pritisku ne more ponašati z nobenim znamenitejšim človekom našega naroda. Ne po inteligenci, ne po moralni kakovosti niso ti nesrečneži kakšen plus za fašizem. Nasprotno, oni. so tisti izobčenci, ki so sami sebe moralno ubili Vsak naš inteligent, vsak naš količkaj prevdaren človek, mora priti do zaključka, da Jugoslovem nimamo kaj iskati pri fašistih. Pri tem odloča še eno dejstvo. Izdajstvo se namreč slabo ali nič ne rentira. Italijani slabo plačujejo odpadnike; kakor so sploh umazani, tako špekulirajo tudi tu. Ker pa prepričanih fašistov našega jezika ni, zato tudi ne more uspevati slovenski fašizem. Naše ljudstvo dobro ve, da fašizem ne bo rešil nobenega gospodarskega vprašanja, nasprotno, odkar je fašizem na vladi, se gospodarski položaj našega naroda stalno slabša in naši vinogradniki stoje pred gospodarsko katastrofo. Fašizem to gospodarsko katastrofo želi in jo pospešuje. Torej od njih nimamo pričakovati prav nič do« brega. Zatorej smo takorekoč obsojeni v večno opozicijo proti režimu, ki nas hoče narodno in gospodarsko uničiti. Ta rešim je tako brutalen, da se mu ne zdi niti vredno, da bi to svojo namero vsaj nekoliko maskirah Obsojeni v večno opozicijo, smo pa izpostavljeni vedno hujšemu moralnemu in materijalnemu trpljenju. Da se povrnem k šolskemu vprašanju. Postopanje fašistovske vlade ob tej priliki nam zopet nazorno pokazuje laški značaj. Najprej odpust učiteljstva, zatretje narodnih šol, dvojezičnost časopisov. Vsled odpora prekliče vlada odpuščanje učiteljstva in dvojezičnost časopisov. Ona glavna lumparija pa je ostala! Tako je fašistovska vlada z »velikodušno« potezo popravila dve mali krivici, zato da je glavna krivica ostala. Nekaj šundra in javkanja, pa bo tiho, tako si misli vlada in se redi ob našem gorju! Izgube ljudskih šol pa ne moremo in ne smemo preboleti. Ta kulturni zločin one Italije, ki si lasti primat evropske civilizacije in kulture, mora priti v svet, da spoznajo tudi drugod tega v kavalirsko pozo postavljenega šarlatana- Prünorsk* — »Slov. Narod« v drugih rokah. Vsi odlični voditelji Narodne napredne stranke so zapustili upravni odbor Narodne tiskarne. Iz povsem zanesljivega vira smo zvedeli, da je odstopilo tudi celokupno nadzorstvo Narodne tiskarne, katerega člani so bili najožji in najboljši prijatelji pokojnega dr. Ivan Tavčarja. Izstopili so: naš slovenski starešina g. Peter Grasselli, predsednik trgovske zbornice g. Ivan Knez, g. dr. J. Kersnik, g. Robert Kolman in g. Urban Zupanec. — K spremembi pri »Slov. Narodu«. Po Ljubljani se o tej spremembi mnogo govori in šušlja. Ako je le senca resnice na tem, kar se govori, je to pač eden najžalostnejših slučajev svoje vrste. O tej aferi piše včerajšnji »Slovenec* sledeče : Ko je »Slovenec« pred kratkim to trdil, se je takoj »Slov. Narod« oglasil z zmedenim odgovorom, da ni prešel v druge roke. Zdaj se poroča suho dejstvo, da so iz upravnega odbora Narodne tiskarne izstopili gg. notar Hudovernik, dr. Kokalj, dr. Majaron, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Triller. V upravnem odboru so ostali še gospa dr. Tavčarjeva, dr. Ivo Tavčar, inž. Fran Tavčar in dr. Konrad Vodušek. Odstopila je torej večina odbornikov in sicer so to, kakor znano, bili stari osebni prijatelji in ožji politični somišljeniki rajnega dr. Ivana Tavčarja, med njimi predsednik narodnonapredne stranke dr. Triller in dr. Ravnihar, podpredsednik stranke, ki se je ustanovila lani po želji dr. Ivana Tavčarja in imela v »Slov. Narodu« svoje glasilo. O vzrokih te velike spremembe v vodstvu Narodne tiskarne in dosledno v vodstvu »Slov. Naroda« se v Ljubljani, posebno v političnih krogih živahno razpravlja. Po eni verziji so dediči dr. Ivana Tavčarja, ki je imel sam znatno množino delnic in, združen z gori imenovanimi, tudi stalno večino v Narodni tiskarni, popustili to družbo in se zvezali v novo večino z drugimi delničarji iz krogov Vladimira Arka in bančnega nadravna-telja Praprotnika, ki v Sloveniji proteži-rata politiko takoimenovanih »m-adi-nov«, dasi velja g. Praprotnik v Beogradu za radikala. Po drugi verziji so pa dr. Tavčarjevi dediči naravnost prodali skupini Arko-Praprotnik pretežen del svojih delnic; govori se, kdaj je bila dotična pogodba v Slovenski banki sklenjena, o 93 prodanih delnicah in o mastnih milijonih, ki da so se dr. Tavčarjevim dedičem obljubili za prodane delnice itd. Bodi pa to kakorkoli, istina je, da je v Narodni tiskarni nastala nova večina, ki bo odslej naprej vladala tudi pri »Slov. Narodu«. Le tako si je razlagati odstop upravnih odbornikov, ki so pripadali k stari večini in ki se bodo seveda nadomestili po volji nove večine, stoječe pod vodstvom gg. Arka in Praprotnika. Pri tem položaju ne more biti dvoma, da je »Slov. Narod« prešel v druge roke. Da »Slov. Narod« ne bo zopet tajil, povemo še, če on tega ne ve, da zdaj v njegovem uredništvu daje direktive v imenu nove večine g. dr. Kramer — glavni urednik »Jutra«. Ouae mutatio rerum! — Brentačev sin, »žalostni Miha« (Tavčarjeve povesti IV, Na Zali) pa pripoveduje: »In stari Brentač, ki je že davno pod zemljo, se vrti, kakor vrtilka v svojem grobu, če ima količkaj prilike, da gleda vse to, kar počenja njegov sin na svetu!« — »Kmetijski Ust* pa piše: »Slovenski Narod«, glasilo narodnonapredne stranke, je menjal lastnika in postal popolnoma odvisen od bančnih mogotcev. S tem je izgubila Slovenija svoj edin neodvisen dnevnik, narodno-napredna stranka pa svoje glasilo. Novi šefi »Slovenskega Naroda« so se potrudili, da so izpremembo lastništva povdarili takoj tudi v vsebini lista in značilno je, da se je to zgodilo z lažnivim napadom na nas. Z menjavo lastništva se je torej spremenila tudi pisava lista in stare tradicije »Slovenskega Naroda« so žalostno pokopane. Mi bomo znali vse to vpoštevati in upamo, da se najde v Ljubljani še vedno dosti poštenjakov in svobodomiselcev, ki ne padejo pred milijoni bančnih mogotcev kar na kolena. Špekulacija mladinov in bančnikov, da se more z denarjem kupiti mnenje slovenske javnosti, se bo in se mora ponesrečiti. — Belgijski narodni praznik se praznuje v torek, dne 27. novembra t. 1. Oficijelni sprejem ob 11. uri dopoldne na belgijskem konzulatu. — Ljudska visoka šola v Ljubljani Priredi v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na uni-^erzi javno vsakomur dostopno prešanje o temi: Socialno-etične novosti. naloge osnovnega šolstva. Predava g. Ivo Per tot. Vabimo vse kroge naše javnosti, zlasti še naše vzgojitelje ter one, ki so jim vzgojna vprašanja pri srcu. — Izplačilo Invalidskih podpor. Ministrstvo za socijalno politiko je odločilo, da se morajo takoj izplačati zaostale invalidske podpore, katerih se ni izplačalo zaradi finančne krize. Še tekom tega meseca se morajo izplačati vse neizplačane invalidske podpore od meseca maja dalje. — Obleka za poštne uslužbence. Ministrstvo pošte in telegrafa je naročilo večjo množino oblek, katere bo razdelilo poštnim uslužbencem za zimo. — Prepovedan list. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo bolgarski list »Trnovski kraj«, ker piše proti naši državi in prinaša neresnične vesti o naših razmerah. — Novi profesorji na naših univerzah. Sekcija zakonodajnega odbora je odločila, da se poveča število profesorskih mest na naših univerzah in sicer se ustanovi v Ljubljani 7 novih rednih profesorskih mest in 8 izrednih, v Beogradu 11 rednih in 13 izrednih in v Zagrebu 6 rednih in 6 izrednih. — Direktna telefonska zveza Beograd —Sarajevo—Split je končana in se je te dni izročila prometu. — Druga skupina književnih redkosti je v Matični knjigarni sedaj razstavljena. Obstoja iz slovenskih klasikov, Kersnika, Stritarja, Tavčarja, Trdine, nadalje iz zbirk Knezove knjižnice, Leposlovne knjižnice, Zabavne knjižnice, Ljudske knjižnice, Prevodne knjižnice iid. Tudi starejši slovenski tiski so močno zastopani. Matična knjigarna je spremenila svoj načrt, ta namreč da bi vsako leto priredila take književne razstave. Ona bo stalno zbirala In oddajala antikvarične knjige. Kdor goji domačo knjižnico, pa bi jo rad izpopolnil, naj se obrne na dotično knjigarno, ki mu bo zaželjene knjige po možnosti preskrbela. S tem naznanja Matična knjigarna vsem ljubiteljem knjig, da otvarja kot poseben oddelek stalen antikvarijat, ki se bo trudil z vsemi silami služiti zahtevam občinstva. Že sedaj vabimo, da si interesenti ogledajo našo skromno pa vendar lepo zbirko v knjigarni na Kongresnem trgu št. 9. Ker je čisti dobiček namenjen v korist Jugoslovenske Matice, pričakujemo, da bo občinstvo Matično knjigarno podpiralo s svojim obiskom in s svojimi blagohotnimi naročili. — Ljubljansko gasilstvo. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je poudarjal obč. svet. g. Kralj, da obstoja v Ljubljani požarna policija iz poklicnega gasilstva in iz humanitarnih obzirov prostovoljnega gasilnega društva. Razmerje med tema dvema pa se je posebno v zadnjem času tako poostrilo, da se mora to razmerje končtio-veljavno razčistiti. Tako ne more iti dalje. — To je pokazal tudi slučaj požara dne 25. okt. pri Rostoharju, kjer sta bili obe požarni hrambi na mestu. Da se reši ta mučen spor med prostovoljnim in poklicnim gasilstvom, je predlagal obč. svet. g. K r h n e , naj se imenuje v to svrho posebna komisija in naj se uvede v socijalno političnem odseku stroga preiskava, h kateri naj se pritegnejo kot strokovnjaki gg. Turk, Barle in Hoj an. Obč. svet. Tavčar je poudaril, da forsiranje poklicnega gasilstva proti prostovoljnim gasilcem v nobenem oziru ni na mestu in da se napetost med obema namenoma pospešuje. Ugotavlja tudi, da je rabilo poklicno gasilstvo brez vsakega dovoljenja orodje prost. gas. društva in ga tudi poškodovalo, kar se od stravu poklicnega gasilstva ne prizna in ne popravi. To napetost je treba v dobrobit mesta in okolice odpraviti, kakor je potrebno tudi odpraviti politiko iz ljubljanskega gasilstva. Končno je poudarjal k vprašanju g. župan, da ie on po določbah avtonomnega mesta Ljubljane na požariščih prvi odločujoči organ. Sedaj pa je kot njegov namestnik vodja poklicnih gasilcev g. Koleša. Ćela zadeva med prostovoljnim in poklicnim gasilstvom z ozirom na spor povodom požara pri Rostoharju pa se je odstopila sodišču in bomo svoječasno, ko izreče tudi za žaljenje uradnih oseb merodajno mesto svojo obsodbo, pojasnili stvarno sporno razmerje med poklicnimi in prostovoljnimi. — Izžrebani porotniki za zimsko zasedanje ljubljanske porote, ki se prične v pondeljek, dne 10. decembra: Ivan Mencinger, posestnik Radovljica, Kunc Fr., posestnik Rovte Logatec, Vovk Jakob, posestnik Jesenice, Snoj Anton, posestnik Litija, Berglez Matevž, posestnik Kranj, ska gora, Udir Jakob, posestnik Spodnja Besnica Kranj, Tolaci Josip, trgovec Logatec, P1 e š e c Andrej, trgovec Sora, S k r-janc Anton, stavbenik Žigonja vas Tržič, Dolanc Matija, posestnik Kašča Litija, Globočnik Karl, tovarnar Tržič, Vreček Jakob, lesni trgovec Trata, Čebela Jože, posestnik Leše Litija, Deisinger Josip, posestnik in trgovec Škofja Loka, P o 11 č a r Miha, posestnik in mizar Radovljica, Pogačnik Franc, kolarski mojster Srednja Dobrava Radovljica, Flis Jakob, posestnik Stob, Pretnar Ivan, posestnik Mlino, Hribernik Ivan, posestnik in trgovec Puštal Škofja Loka, J e 1 o v č a n Jernej, Murave Kranj, Rovšek Franc, posestnik Litija, Ribče, Bernard Josip, posestnik Koritno Radovljica, Jemc Franc, posestnik in pleskar Radovljica Bled, Ažman Janez, posestnik Brda Radovljica, Kocjančič Franc, posestnik Dovje, K u-r a 11 Jakob, posestnik Žabnica, Zupan Josip, lesni trgovec in posestnik Dovje, Sitar Peter, mizar Sebenje, Tržič, Lombar Andrej, krojač Zgornja Šiška, Ambrožič Josip, gostilničar Ljubno, Košak Franc, posestnik in gostilničar Stranska vas, Zemlja Josip, posestnik in gostilničar Vrba Radovljica, Gorjanc Ignacij, posestnik Jesenice, Matjan Josip, posestnik Vižmarje, C a 1 e a r i Franc, lesni trgovec Virmaše, Janc Florjan, posestnik Radovljica. — Nadomestni porotniki: Bajc Anton, vrtnar in posestnik, Ljubljana, Tržaška c. 34, Podboj Ivan, trgovec in posestnik, Sv. Petra c. 95, Vrtačnik Ivan, pek In posestnik Tržaška c. 19, Komar Ivan, trgovec in posestnik Krakovska ul. 13, Verlič Josip, trgovec Cesta na Gorenjsko železnico 7, G a y e r Rudolf, ključavničar in posestnik Cesta na Gorenjsko železnico 10, Moser Jurij, izvošček in posestnik Zeljarska ul. 4, R o j i n a Ivan, posestnik Sp. Šiška, Hrovatin Maks, lastnik tiskarne Ljubljana, Wolfova ul. 12. — Zimska porota. Za zadnje letošnje porotno zasedanje, ki se prične v pondeljek, dne 10. dec. so razpisane do sedaj sledeče obravnave: V pondeljek 10. dec. Štefan Ci-glič § 140 — in Josip Kovač § 171, v torek 11. dec. Angela Dolenc § 139, v sredo 12. dec. Zorko Janc § 209, v četrtek 13. dec. tovariša Ivan Rok In Mlakar Rok § 101, v petek 14. dec. Kozlevčar Anton in Ložar Josip § 155. v sobto 15. dec. Sterle Jakob in tovariša Kristan Miha in Blažič Peter, vsi po § 217 in pa Jos. Roblek § 8 in 125, v pondeljek 17. dec. Anton Kajfež § 197 in v torek 18. dec. France Podbevšek §§ 12.'j in 127. — Ti slučaji so razpisani do sedaj in možno, da pridejo naknadno dodatno še kaki slučaji, o čemer bomo svoječasno poročali. — Železniška nesreča. V bližini postaje Jarše je povozil kamniški vlak okoli 17. ure voz Josipa Verliča, ki je vozil preko tira. Voz je odbilo s proge, k sreči pa se ni pripetila nobena večja nesreča. — Zaradi stanovanja sta se sprle perica Neža Gomilšek v Stritarjevi ulici in njena najemnica šivilja Marija Maly. Go-milškova je hotela odpovedati Malyjevi stanovanje, kar jo je tako ujezilo, da je pograbila gospodinjo in jo vrgla preko stopnic, pri čemer je dobila Gomiljškova lahke poškodbe. — Tatvine v Ljubljani. Iz spalne sobe na Dunajski cesti št. 35 je bilo ukradeno Francetu Smerkolu por črnih čevljev na zadrgo v vrednosti 225 Din. — Rudolfu Kralju pa rjav površnik vreden 125 Din. — Na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno čevljarju Filipu Kamenšku, črno pleskano moško kolo, vredno 1500 Din. — Na Vodnikovem trgu je bil ukraden soprogi železničarja Antoniji Cerovec 4 kolesni zeleno pobarvan ročni voziček, vreden 150 Din. Voziček ima kolesa od otroškega vozička. — Na Starem trgu je bila ukradena iz podstrešja Frančiški Lukovškovi železna peč, vredna 600 dinarjev. — Nevaren prefrlganec. Pred nekaj dnevi je prišel k gostilničarki in trgovki Frančiški Zalošček v Boštanju neznan čedno oblečen moški. V gostilni se je napil in najedel, v trgovini pa si je nakupil 4 moške srajce, 4 volnene naglavne rute in ženski plet v skupni vrednosti 1260 Din. Ker ni imel dovolj denarja za zapitek in «a nakupljeno blago, je obljubil, da bo dal ta ta znesek jabolka in orehe in je prosil, da ga pelje v to svrho Zalaščekov voznik n& njegov dom v Krmelj. Zr'aščekova mu je dala konja, voz in voznika in neznanec se is lepo odpeljal z nakupljenim blagom in s cs-ho, toda ne v Krmelj, marveč samo do Zupančičeve gostilne na Mirni. Tam sta ob* zopet jedla in pila in šla spat. Ponoči pa je neznan kavalir pobegnil in odnesel še gostilničarju 500 Din vredno konjsko odejo. — Tat v kozolcu. Posestniku Ivanu Novaku v Št. Vidu pri Lukovci sta bili ukradeni izpod kozolca 2 vozni plahti vredni 2500 Din. — Pobegnil jo od svoje edinice redov II. bat. II. div. šumadijskog art. puka Alojzij Zemljič iz Stavenske. — Cerkveni rop. V noči 20. nov. ;e bilo vlomljeno v farno cerkev Sv. Jurja na Čatežu. Vlomilec je odnesel iz omare v zakristiji 2 kupi in pateni od kelihov. Poskuša! je tudi vlomiti v tabernakelj, kar pa se mu ni posrečilo. Ukradene predmete in škodo cenijo na 1600 Din. — V Otiškem vrha je bilo vlomljeno pri pos. Francetu Dularju. Tat je odnesel srebrno žensko uro in nekaj stare obleke v vrednosti 1600 Din. — V Lukovk« pri Trebnjem je bila ukradena pos. Ant. Retelju rjava usmata denarnica s 150 Din gotovine in nekaj obleke. — Razne nesreče. Pri stavb, podjetju inž. Jenko je padla delavka Marija Gajše-kova z odra in se jo poškodovala na glavi. — Marinšek Viktor, delavec v Radomljah, si je pri krožni žagi obrezal dva prsta na levi roki. — V tovarni pohištva Remec S. v Duplici je padla delavka Franca Borčeva po stopnjicah in si zlomila desno roko. — V tov. »Titan« v Kamniku se je opekel del. Vrhovnik Viktor po levi roki. — V Ilovici na Gorenjskem se je nevarno vsekal v desno roko drvar Franc Šmid. — Pri »Združenih opekarnah« na Viču je zmečkal stroj za strešno opeko delaVki Jesenovec Frančiški desno roko. — Delavki Kraner Ani je padlo na stavbi v Mariboru na glavo zidarsko kladivo in jo nevarno poškodovalo. — V livarni zvonov in kovin inž. J. H. Bühl v Mariboru je ključavničarju Steinmetz Gott-friedu zmečkal stružni stroj desno r< ko. — Celjske novosti. Velik s n e g je zapadel zadnje dni tudi okrog Celja. Po mestu je napravil mnogo škode na telefonskem omrežju, ker je potrganih mnoge telefonskih žic. — Proračunska seja mestnega občinskega sveta se je vršila v sredo zvečer v mestni posvetovalnici. Obravnaval se je proračun mestne občine za leto 1924. Skupne potrebščine znašajo 3,471.113 dinarjev. Pokrile se bodo iz raznih preliminiranih davščin kakor doklad na državno najmarino, zemljarino, splošno pri-dobnino itd. V veljavi ostanejo še nadalje vse dosedanje izredne davščine. Povišale se bodo razne pristojbine, kakor vodarina, dalje klavniške pristojbme in razne druge stvari. Razpravljalo _se_ je tudi o dohodkih raznih mestnih podjetij, ki so vsa razun plinarne aktivna. Posebni stanovanjski urad se bo opustil ter se prenesejo njegove agende na mestni magistrat. Znatno se bo pomnožila javna razsvetljava. V veljav: ostane še nadalje sklep, da mestna občina odproda razne nepotrebne občinske hiše. O proračunu, kateri je bil sprejet, se Je vršila debata ter se predloži pokrajinski upravi pravočasno v odobrenje. — V razpravi glede zboljšanja rentabilitete mestnih podjetij se bo razpravljalo v posebni seji ter obstoja načrt ustanovitve upravniškega sveta, v katerem bi bili razen članov mestnega občinskega odbora tudi razni strokovnjaki. — Vršila se je tudi razprava glede elektrifikacije našega mesta in okolice, katera se bo zvšila s tem, da se izpopolni elektrarna pri Westenu tako, da bo mesto v prihodnjih mesecih zadostno preskrblieno z električnim tokom. —- Kaznovan tat. 33-letni delavec Ivan Pečovnik je bil že 6krat radi raznih tatvin kaznovan. 6. septembra se je nahajal v zaporih, ker je imel odsedeti 6 letno ječo. Bil pa je amnestiran. Komaj je prišel na prosto, je zopet pričel izvrševati svojo staro obrt. Pri posestnici Ani Božnik je v noči 24. oktobra pokradel vso obleko. Okrožno sodišče v Celju ga je sedaj zopet obsodilo na 6 mesecev težke ječe, odsedeti pa bo moral sedaj tudi ono kazen, katera mu je bila vsled amnestije spregledana. — Mariborske novosti. V soboto 24. t. m. ob 5. uri popoldne priredi francoski krožek v slavnostni dvorani moškega učiteljišča predavanje v francoskem jeziku. Govoril bo g. Luden Tesieres, profesor za francosko slovstvo na ljubljanski univerzi o argot francaise, to je o žargonih posameznih slojev ljudstva. — Trgovskemu potniku Alojziju Kochu je bil na potovanju iz Ljubljane v Maribor v osebnem vlaku ukraden od neznanega storilca ročni kovčeg, v katerem so bili razni predmeti v vrednosti čez 1000 dinarjev. — Na včerajšnjem sestanku interesentov za ustanovitev podružnice Jadranske straže v Mariboru ie bil določen pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da uredi vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora. — V prid otroške bolnice priredi vrtnarsko podjetje »Vrt« dne 1. in 2. decembra veliko cvetlično razstavo. — Sinoči okrog sedme ure je izbruhnil v obratnem prostoru strugarja na Grajskem trgu požar. Vnela se je stena napolnjena z žaganjem, skczl katero je bila napeljana cev peči. Ogenj so k sreči takoj zapazili in poklicali požarno hrambo, ki je v kratkem pogasila ogenj, škoda je povsem neznatna. — Včerai ob 9. uri predpoldne je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti »Orjunašem«, ki so obdolženi nočnega napada na Cirilovo tiskarno in poškodbe tiskarskih strojev. Predsednik senata je dr. Guzelj, votanti pa dvorni svetnik Fon, višji sodni svetnik Stergar in sedni svetnik Zemljič. Državno pravdništvo zastopa dr. Zor jan. Kot branitelji obtožencev so prisostvovali razpravi dr. Rosina, dr. Müller, dr. Kukovec, dr. Lipold, dr. Boštjančič in dr. Šnuderl. Dopoldanska razprava Je bila izpolnjena s čitanjem obtožnice in z zasliševanjem obtožencev. Orožniška patrulja je privedla k razpravi tudi Gruma, ki bi bil m-Ji-'-l nastopiti kot glavna obremenilna priča. Grum se ie odpovedal pričevanju iz razloga, ker bi mr to bilo v sramoto. Njegove razloge je st-nat uvaževal. Razprava je bila ob pol dveh prekinjena in se je nadaljevala ob 4. popoldne. Popoldanska razprava je bila Izpolnjena z zasliševanjem prič in s čitanjem spisov. Zvečer je bila razprava preložena na danes dopoldne. — Svgrfio. Fred nakupom manufaktur-nega blaga z? dame in gospode, predno si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v Specijalni trgovini Josip Bedrač (hiša Pok. zavoda) Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. —- Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. Sokolski vestnik. f Brat Iv p.n Zupančič in »Sokol I.« Jn zopet eden! Od dobrih — eden najboljših — brat Ivan Zupančič se je trajno poslovil od nas. Z njim izgubljamo moža poštenjaka, čistega značaja, zavednega narodnjaka in preudarnega gospodarja. Od prvih počet-kov naše organizacije delal in živel je z nami, čutil z nami do poslednje minute svojega življenja. »Sokol I.« izgublja ž njm dobrega sodelavca, zaslužnega zlas-l po dobrih nasvetih gospodarskega značaja. Zavedamo se dobro, kaj nam je storiti, zato pridemo v nedeljo ob 3. uri popoldne vsi na Tfibor, da spremimo brata Ivana im njegovi poslednji poti. Kroj in pelerine. Bratie-pevci zapojo pred hišo in ob prelazu. Blagemu bratu Ivanu naš poslednji bratski »Zdravo«! — Naši prapori. Po našem osvobojenju je razvilo več društev svoje rrapore. Večina teh so v narodnem slogu, kar je vse hvale vredno. Naša ornamentika je tako razvita, da sc nam tega vnanjega kulturnega znaka ni treba sramovati — nasprotno, dolžnost Sokolstva bi bila, da ono samo propagira našo domačo stvar in jo izpopolnjuje. Ker bodo razvila še razna društva nove prapore, naj se drže s'edeč;h navodil: Skoro vsaka pokrajina ima nekaj svojega tipičnega ali v barvi, ali v obliki. lega se je v bistvu držati. V zadnjem času so prišli v navado prapori iz belega platna. Prav priporočljivi so in praktični._ ker se daio prati in se ne sekajo kakor svilen:. Treba je še vezania v trpežni obliki in traja jako dolgo, o čimur nas prepričajo, razne stare narodne vezenine, ki Jih hrani naš muzej. Oblika naraščajskšh praporov naj bi bila boli majhna. Da se doseže v tem oziru tudi nekaka enotnost v obliki, bi bilo priporočljivo, da društva, ki nameravajo razviti prapore, predlože JSS načrte za prapore, predno jih dajo v delo. — Savezni dan. Ponovno opozarjamo vsa bratska društva na sklep odbora JSS, da prirede dne 1. decembra ali pa kak drug dan v decembru Savezni dan. Tozadevna navodila so bila razposlana vsem društvom. — Sokol I. v Ljubljani. V soboto, dne 24. t. m. ob 20. uri se vrši na Taboru v društvenih prostorih predavanie br. prof. Melika: »Odlomki iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Bratje,, sestre, dolžnost vsakega člana Sokola I. ie, da se udeleži predavanja! — Prosvetni odsek. — Dramatični odsek Sokola Vič vpri-zori v nedeljo 25. t. m. R. Ootschalovo dramo »Roža Kavkaza«. Začetek ob pol 20. uri. Predprodaja vstopnic pri br. Uranu na Gllncah in pri br. Jeločniku v Rožni dolini. Novosti iz Primorske. — Nesreče z granatami. Po krajih, kjer je divjala vojna, se še vedno dogajajo nesreče z vsemi mogočimi razstrelili. Tekom enega tedna so se zgodile na Goriškem sledeče nesreče: Pri Št. Mavru je nabiral že dalj časa 22 letni Anton Bensa vojno strelivo. Zadnje dni ga je pa kar naenkrat zmanjkalo. Našli so ga vsega razmesarjenega, da so težko ugotovili njegovo identiteto. — S podobnim poslom se je peča] tudi 43 letni Franc Beč iz Vipolž. V Koj« skem mu je pa pri tem eksplodirala mina in ga težko ranila. — Konrad Spessot iz Solkana je opazoval delavce, ki so izpraz-novali granate. Eden delavcev je med tem vrgel gorečo cigareto v smodnik, ki se ]e vnel in nevarno ožgal Spessota po obrazu. — Franc Benedejčič iz Dragovice je praznil šrapnel, pri tem pa bil tako nepreviden, da ie ž njim dvakrat udaril po kamnu, vsled česar je šrapnel eksplodiral in ga raznesel na drobne kosce. — Vi ste bili razvajeni, tako je povedal videmski prefekt bednim posestnikom iz Ukev na Koroškem, ko si je ogledal po povodnji opustošene kraje in so ga pri tej priliki vaški predstavniki prosili za pomoč. Dostavil Je še, da bodo morali pač pozabiti na minule čase. Mož, ki si je prišel ogledat posledice povodnji, ki je do oken pol hiš v vasi zasula s peskom in v Saharo spremenila polje in travnike ni našel tolažilne besede za slovensko ljudstvo, ampak zagrozi) jim je, da bo še slabše. Sicer je pa boljše, da.gospodje ne obljubujejo, ker tako in Uko nič ne storijo za slovensko ljudstvo. Ko se je ravno isti prefekt mudil v Dornbergu, je obljubil vinogradnikom, ki so ga na kraljevski način pogostili, da bo poskrbel, da bode lažje prodajali svoj pridelek. Toda obljuba je ostala samo obljuba in še danes dolg deli. Iz društvenega življenja. — V društvu »Soča« predava danes v soboto 24. novembra 1923 v salonu pri »Levu« univer. profesor g. dr. Leonid Pitamic o proporcijonarnih volitvah. Vabimo svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo k temu vele-aktualnemu predavanju, ki je zlasti v sedanjem času važen za vsakega državljana. Po predavanju prosta zabava, Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. Dopisi. — Velenje. Jamomerec in zunanji pro«, metni upravitelj Rudarske uprave v Velenju g. Franjo Jereb je dne 20. t. m. umrl v Idriji. Pokojni je bil vesten uradnik, dober tovariš in zaveden narodnjak Iz danes zasedenega ozemlja, kamor se je vrnil, — žal — ne k zboljšanju narušenega zdravja, temveč k zadnjemu počitku v rodni zemlji. Pokojniku bodi blag spomin, njemu veljaj zadnji rudarski pozdrav: »Na srečo!« — Slovenska Bistrica. Tudi naše mestece se pripravlja z vsemi svojimi kulturnimi društvi na izvanredno častno proslavo petletnice našega ujedinjenja z brati Srbi in Hrvati. Na predvečer t. j. 30. t. m. ima občinski odbor slavnostno sejo in nato se priredi po mestu bakljada z godbo. Baklja-de se udeleže vsa društva z vojaščino vred, Na dan osvobojenja prirede čitalničarji v hotelu »Beograd« veseloigro enodejanko. »Raztresene!«. Ob tej priilki nastopi javno prvikrat domači orkester in pevski zbor Nadejamo se, da bodo zlasti Bistričani znali dokazati umevanje za to proslavo in z mno-gebrojno udeležbo pripomogli do najlepše» ga poteka tega dne. Borzna poročila. Beograd, 23. novembra. (Z) Devize. Dunaj 0.1240—0.1243, Budimpešta 0.46—0.48, Švica, povpraševanje 1537.50, London 385—386, Italija 383.50—384.50, New York 88—88.20, Pariz 481—482, Praga 255—255.50, Sofija 70—72. — V a 1 u t e. Madžarske krone, ponudba 0.35, češke krone 255—255.50. Zagreb, 23. novembra. (Z) Dunaj 0.12425—0.12525, Budimpešta 0.455—0.465, Ita’ija 382—383, London, izplačilo 385—386, London, ček 384—385, New York, ček 87.50 —88, Pariz 475--180, Praga 255—256.25, Praga, ček 254—255, Švica 1537.50—1542.50. — Valute. Dolarji 86.50—87, avstrijske krone 0—0.1240, češkoslovaške krone 251— 253, romunski leji 0—43. London 25.07, Pariz 31, Milan 24.85, Praga 16.675, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.75, Beograd 6.575, Sofija 4.75, Dunaj O.OOSOi avstrijske krone 0.00805. „ 23- novembra. Dunaj 4.62, Ber- lin 4.90 Rim 152.75, avstrijske krone 4.65, italijanske lire 150.75, Budimpešta 17.50, Pariz 189, London 151.75, New York 34.60, Cu-rih 608.25, Beograd 39.65. Dunaj, 23. novembra. Devize: Beograd 803-807, Berlin 8 70-9.30, Budimpešta 3.68—3.78, Bukarešta 351—353, London 309.300—310.300, Milan 3054—3066, New York 70.935—71.185, Pariz 3857—3873, Praga 2057-2067, Sofija 568—572, Curih 12.365—12.415. Valute: Dolarji 70.560 do 70.960, bolgarski levi 546—554, nemške marke 7.40—8.30, angleški funti 307.500 do 309.100, francoski franki 3810—3840, italijanske lire 3020—3040, jugoslovanski dinarji 798— 804, romunski leji 346—350, švicarski franki 12,250—12.330, češkoslovaške krone 2034—2050, madžarske krone 2.12—2.32. Berlin, 23. novembra. Dunaj 58 mil. 852.000, Milan 183.540,000.000, Praga 121 milijard 695,000.000, Pariz 227.430,000.000, London 18,354.000,000.000, New York 489.500 milijonov, Curih 730.170,000.000, Beograd 47.584.000. 000. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. 3ul. Zeyer: Gompeci in Kanimiii. (Japonski roman.) (Nadaljevanje.) Tesneje jo je privijal k sebi. Tu je zašustila zavesa in starka se je priplazila k njima kakor senca. »Moja gospa,« je šepetala s tresočim se glasom. »Izgubljeni smp. Druga ladjica plove za nami, zasledujejo te tvoji sovražniki...« Ni še dogovorila, ko se je Hotaru opotekla, kot da so jo pograbile bolečine, in zgrudila bi se bila. Gompači jo je trdno držal v naročju. »Sam primem za veslo,« je zašepetal. »Ne, ostani tukaj!« je kriknila. »Ne odhajaj, moža, ki veslata, sta močna in zvesta, in tebe ne sme nihče videti! Uidemo jim, treba je le, da plo-vemo na ovinkih po ozkih prekopih, kjer nas prej izgube iz obzorja!« Pomignila je z roko in starka je odšla, da obvesti plovce, kaj gospa hoče. Sedaj je bežala ladja še hitreje, toda Gom-pačiju, ki se je od razburjenja ves tresel, se je zdelo, da plovejo dolgo uro. Slednjič je prišla zopet starka in rekla smehljaje se: »Rešeni ste!« Hotaru se je radostno vrgla mladeniču na prsi. »Končno sladko plačilo za bridke trenutke!« je vzkliknila in kmalu nato se je ladjica ustavila. Izstopili so na pusti breg, po katerem se je vlekel zid kakor do neskončnosti, in se izgubljal v poltemi. Starka je hitela pred njima in se ustavila pri portalu, ki sta ga tvorila dva podboja in preperel počezen tram, na katerem so se še vedno bliščali medeni okraski. Potrkala je na vrata, ki so se takoj odprla in takoj zopet za njimi zaprla, brž ko so prestopili prag. Potem so šli kakor po hodniku med gostim grmičjem in drevjem in nenadoma so stali na travniku, sredi katerega je bila velika, napol porušena palača. Jutranji svit se je širil po nebu in poslopje ter njegova okolica sta imela v nedoločeni svetlobi neistinito podobo. Hiša je bila videti kot po požaru, toda z napol sesutih galerij in z oken so visele girlande iz najkrasnejših cvetk, na drevju so se prebujali krog in krog ptiči z zlatim perjem, iz sence vrat so stopali zbori mladih deklet v najbogatejših oblekah in hiteli prihajajočim naproti ter jih prijazno pozdravljali. Nekatere so imele pahljače iz pavjih peres, druge solnčnike iz bro-kata, zopet druge zastavice, plapolajoče v jutranjem somraku kakor oblački, ki jih rdeči zora, in z vsemi temi predmeti so mahale v pozdrav. »Vse je pripravljeno,« je rekla Hotaru, »pojdi in odpočij se v hiši!« Ko so stopili v dvorano, ob katere vratih so goreli na obeh straneh plameni, plameni svatovski, je sedel Gompači na pripravljeno mesto, ki je bilo visoko kakor prestol, in Hotaru je izginila. Kmalu se je zopet vrnila in bila je oblečena kot naj-krasnejša nevesta strogo po obrednih predpisih. Zavita je bila v bogato belo, svileno oblačilo, ki je bilo po davnem običaju okrašeno z obšivi, ki so imeli obliko rombov, in z glave se je spuščal pajčolan iz bele svile in jo ogrinjal kakor plašč v dolgih slikovitih gubah. Bila je bleda, oči so se ji bliskale kakor v mrzlici. Obenem z njo so vstopile deklice in ulivale iz starodavnih vaz iz dragocenega emajla dišave po tleh, druge so vihtele kadilnice, tako da je stala nevesta v oblaku belega dima. Pod okni se je oglasila godba. Gompači je žarel od sreče, vstal je in peljal nevesto na določeno častno mesto. Odvzeli so mu orožje in mu ogrnili plašč iz krasnega brokata. Dve deklici sta vlili saki iz dveh različnih čašic v tretjo, prelili to pijačo v majhno posodico z dvojnim grlom in jo podali ženinu. Ženin je pokleknil z nevesto pod poročni baldahin in se obrnil z nežnim usmevom k njej, podavaje ji posodico, ki je značila simbolično čašo življenja, ki naj jo skupno izpijeta do dna. Obred veleva, da pije ženin in nevesta izmenoma. Gompači je dvignil z roko, ki se je tresla od blaženosti, čašo k svojim ustnicam, nekoliko izpil in potem pristavil drugo grlo k nevestinim ustnam. Tu je planila Hotaru naglo s preproge in mu izbila čašo iz roke. »Česa se drznež, suženj?« je zakričala na Gompačija, ki se je tako prestrašil, da je skoro okamenel. »Kaj to pomeni?« je vprašal končno, kakor da se prebuja iz sanj. »Iz ene čaše pijem samo s svojim ženinom,« je odgovorila nekoliko mirneje. »In to sem jaz —« »Nikoli!« je kriknila. »Godba pod oknom mi javlja, da se moj ženin bliža. To, kar sem ti pravila v ladji o svoji svatbi, je res — le da nisi ti moj izvoljenec!« __ (Nadaljevanje sledi.) Zahtevajte od Vašega čevlja»j* strahovao pri- 1 SS trditev in VI n* boste več nosili i&tita brez S H BERSON-suml petolator! Prihranite drago E H popravilo, ohranite Vaje obuvalo tn&u *!«? $ §h gantuo. obvaruje no*e pred mokrot«, J H pri holi ne BtndU*. I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o britki izgubi našega najdražjega predobrega soproga in očeta, gospoda Ivan Zupančič-a, gostilničarja in posestnika kateri nas je po dolgi, mukepolni bolezni danes ob 23. Uri zvečer za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 25. novembra 1.1. ob V» 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ahacljeva cesta 15, na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. novembra 1923. Žalujoči ostali. ■ ■n H H B fnflü OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred. üif p h sa 1. Z veseljem Vam izjavljam, da oba aparata Toplodar, katere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem ž njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem Izumu čestitati in bom vsak čas lo praktično napravo Toplodar vsakomu toplo priporočil. Andrej Oset, veletrgovec v Mariboru. Naroča se: Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor. Blaži, la morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki 1 Zahtevajte oferte in cenike! ili!. PÜSIIj iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 14°/q obresti vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod Absolutno varno 73“. se loti absolvent realke z znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“. dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči ,.Mei-dinger“ za dvorane; en ciklonet 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 1 */, HP , Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava. MII za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se išče. Stalno nameščanje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu. Tvrdka \ 4x LjlllljäDä, limrimii-MM Ulita iliW Ml! priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double štofu I za zimske suk- njiče in površ- in nike delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1 ta se konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žumalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. velika, se proda za 5000 K pri Tomažič, Sv. Petra cesta 2/II. Iv aieSfii letaj za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden, 7 Din ura. Javiti se pri Miss Parier, Pražakova ulica (nova Toenniesova hiša), med 2. in 3. popoldne.______________ za nogavice se tako) sprejme. Naslov v upravi lista._____ C- prvovrstnega krompirja naprodaj. Naslov v upravi lista, prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod „Jabolčnik“. ______ Brinjut samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi večjo množino. Najskrajne ponudbe in vzorec je poslati na poštni predal 74, Celje. Pia zaboli velike in srednje, kupimo vsako množino. Emil Lajovic & drug, d. d. Ljubljana (Moste). s Brata Pohlin L dr. tvornica vlasnic, kljukic, rinčic 99 B wwiaig>a za čevlje, kovinastih gumbov ▼▼vrrrvvvvvvv I-1. d. Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. «šRUDBENO PODJETJI IN3. DUKIČ IN DRUG UUBL3ANA, Bohoričeva ul. 'A i fRfitTIK« Nevojrr gj£T€) Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mladino izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. # Cena po Din 25“—, v luksusni izdaji po Din 30“—. Poštnina posebej po Din L—odnosno za luksusno izdajo po Din 1‘50*—, za inozemstvo dvojna poštnina. Naročila sprejema Zvezna knjigarna, ljubšjana, Marijin trg @. obdarite najprimerneje svoje drage s priznano najboljšimi izdelki tvrdke Za Miklavža! i Drago Scwab, Ljubljana, pvomi trg 3. i L Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, zimnikov, kožuhov, raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki 1 Najnižje cenej Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji v poljubnih množinah! Perilo—Modni in športni predmeti! Beležni koledar obenem mesečni, in tedenski koledar ter za dnevne beležke. V mapah ali s stojalom. Žepni koledar z notezom (12X7 cm). Hali koledarček (6X4 cm), se dobi v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, v lični in prvovrstni izdelavi. Direktna naročila sprejema: li Hi! Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JY[cj zuerinjok knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6“ — JVJcji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—. JVlIadi $Iikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel »barvam ali pastel - bar vniki Din 4“— V“ Crnipcter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4“—. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena liuada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15“—. Vse se dobi v Zvezni knjigom! uLjutilani, Marijin trg8 PREIZKUŠENO. NAJNOVEJŠI IZUM. POVSOD UPORABNO. Peč-štedilnik ^ ' ENGELMAN & ROZMAN H : kuri z Žaganjem, premogovim prahom, čreslom, šoto, sploh z manjvrednimi odpadki ali pa z navadnim gorivom, lesom, premogom itd. Prednosti: 1. Kurijo se manjvredni odpadki lesa, premoga itd., z enakim uspehom, kakor navadno gorivo. Stisnjeno žaganje, n. pr. daje v pripravah peči „Univerzal* najmanj tolikšno toploto kot drva. F h 2. Doseženo toploto je mogoče zadržati v peči zbog principa dveh dimnih cevi in jo izdatnejše izrabiti, kot v navadnih pečeh. Navadnega kuriva se porabi pečeh „Univerzal“ 50% manj, kot v drngih pečeh. Neprekosljivo štedenje! Velik napredek v kurilni tehniki! Deset-urno neprestano gorenje drobnega goriva (žaganja itd.) stane le okrog 25 para, pri uporabi navadnega goriva (lesa, premoga itd.) 50% prihranka. NajfcoUš© nadomestilo za vsako peč druge vrste. Solidni in trpežni izdelki. Pojasnila daje in naročila sprejema tvrdka-proizvajateljica: srn ME IH LUNK a. a. v Ljubljani. Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knitearna« v LiubUani.