GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH
Leto IV. Štev. 3
Ljubljana, 16. januarja 1948.
Brezvestni odnos in uničevanje imetja ograža vso našo skupnost in pomeni pravi zločin proti ljudstvu.
TITO
SINDIKATOV SLOVENIJE
______——
..	Cena din 3
Nesmrtni Lenin
21. januarja 1924 je dokončal svo-}o življenjsko pot tovariš Lenin. Vsako leto na ta dan, stopi pred naše oči Mavzolej na Rdečem trgu v Moskvi, v katerem počiva človek, »ki je bil utelešenje vse ruske revolucije, on, ki jo je spočel v svoji glavi, jo pripravil,
Uresničil in rešil. Lenin, največji in v Vsakem pogledu najčistejši tvorec v zgodovini; človek, ki je za ljudi stožil več, nego kdor koli drug«, kakor jo dejal sloviti francoski pisatelj Bar-busse. V mavzoleju na Rdečem trgu ® Moskvi počiva človek, ki je pognal iz ljudstva kakor ena sama silna rast vseh grenkosti in vseh hotenj tega ljudstva in se je s svojimi deli spet nazaj vraščal v ljudstvo tako, da nikoli več ni mogel umreti. Čeprav govorimo in pišemo o njegovi smrti, je to le zaradi tega, ker smo natančni, kadar zapisujemo velike dogodke zgodovine, v človeku, v ljudstvu pa Lenin živi in vedno bolj živi, saj ga srečavamo v vsaki deželi po vsem svetu, kjer je človek v stiski in kjer se je’ ta človek uprl izkoriščevalcem vseh vrst, ki mu stiskajo srce in dušo In telo. Ali je tudi med nami?
Da, tako je živ med nami in tako srčno 'nasmejan, da se tudi mi sami nasmehnemo, ko zajezujemo reke in Postavljamo tovarne luči, kajti nihče drug kot Lenin nas je učil, kako je treba graditi socializem. In kadar koli naletimo na težave in zapreke, ga vidimo, kako stoji nasmejan poleg udarnika in ga uči socialistično delati. Ko pa obvisi na stroju zastavica zmagovalca, ga vidimo, kako gre mimo nas, kako nas ljubeče gleda, stisne oči, veselo zamahne s čepico preko nas in nam zakliče: Tako je treba delati! luči j a«, v kateri je razložil Marxov Pako bijte sovražnika!	in Engelsov nauk o državi! Lenin je
Genij Velike oktobrske revolucije, marksizem dalje razvil in ga je dvignil Veliki Lenin, nesmrtni Lenin, ki je na novo, višjo stopnjo. On je tvorec Prvikrat v zgodovini človeštva pope- leninizma. Leninova dela so služila tjal ljudske množice do trajne zmage, Partiji kot znanstvena podlaga v borbe more umreti v ljudstvu, ker se bi za sovjetsko oblast pri izgradnji vdira sleheren korak delovnega člo- sovjetske države. In Lenin je učil iz veka v njegove stopinje. Lenin je pri- sile ljudskih množic, da ne more biti Žgal vero v neizčrpne in nepremaglji- diktatura proletariata demokracija za ve sile ljudskih množic, vero v člo- Vse. Diktatura proletariata mora biti veka, ki se v veletoku ljudskih mno- država, ki je demokratična za večino žic dviga vse više in više; vero v sile — za proletarce in nepremožne sploh delovnega ljudstva, ki zmore vse na — ;«	-n mmniSinn — za
Kako bodo sindikati pomagali pri gradnji zadružnih domov
.	i	_— u /Iamav cocfavllt hndo delovni olan
domov, sestavili bodo delovni plan za vsa dela, ki jih bodo izvršili nato strokovni delavci. Točno bodo določili obseg dela, rok za izvršitev naročil ter mere posameznih predmetov.	_
žavi. V pogojiti IjudsKe omasu je	Ko ,bo 7®e	stroke-S^tesarji"
aktivizirala delovne kmete in ki bo po- družnice kovinarjev, gozdnih delavcev,
Dviganje naprednega zadružništva je ogromnega pomena za izpopolnitev našega poljedelstva, za gospodarsko in kulturno preobrazbo vasi in za uspešno izpolnjevanje petletnega plana v naši državi. V pogojih ljudske oblasti je zadruz _______________2  i:	rf/venn
in
in
lvetu, kadar se osvobodi izpod jarma kapitalistov in zemljiške gospode. Kdo je le bolj modro učil te Zmagove ljudske množice kot Lenin, ko iim je p0 zmagi naročal: »Kot na pun-Hco svojega očesa pazite in čuvajte !etnijo, žito, tovarne, orodje, proizvode, promet — kajti vse to bo odslej docela vaša, vseljudska lastnina!«
In zato je Lenin vsepovsod, kjer *e ljudstvo bori, kjer ljudstvo zma-luje, kjer ljudstvo utrjuje svoje zrnate. Zato je tudi med nami in bo vsak dan bolj navzoč pri nas, ker nam je P°kazal pot, po kateri se pride do ^eče. Do kakšne sreče? Do tiste, ve-'dke, vseobsegajoče sreče, ki nikdar pade sama v naročje človekovo, vnpak za katero se moraš boriti;
in diktatorska za manjšino — za buržoazijo! Taka država pa more nastati le z nasilno revolucijo proletariata. In tako sta Lenin in Partija popeljala ruski proletariat skozi zmagoviti Veliki oktober! Lenin in Partija!
Tako je učil Lenin svojo partijo. Zato je povsod z Leninom Partija in Partija povsod z Leninom, kajti mar ni Lenin takrat, po zmagi Oktobrske, ko se je ves buržoazni svet zaganjal, da bi zrušil revolucijo, pozval vse člane Partije in vse delovno ljudstvo z besedami: »Kaj bo delovno ljudstvo mirno in jekleno! Naša Partija, Partija sovjetske večine, stoji složna in strnjena na braniku njihovih interesov in za našo Partijo stoje kot poprej milijoni delavcev v mestih, vo-
,ijjuk za Kmeru sc moraš ooriti; z prej milijoni aeiavcev v	v v- uajt
°žjem v roki, kakor so se zanjo bo- jakov v jarkih in kmetov po vaseh in žita ^ ruski delavci neštetokrat; kakor vsi ti so pripravljeni za vsako ceno drži
ruski delavci neštetokrat; kakor 0 se zanjo borili naši partizani; ka-,yr se zanjo še bore patriotje Grčije, Panije, Kitajske, Indonezije... ali a 2 delom tako, kakor so sovjetski elavci delali in še delajo za zmago '‘cializma. Na koncu zmagovite bor-e Pa je vedno sreča, kajti človek je lres srečen lahko le tedaj, če so vsi
ti so pripravljeni za vsako ceno uresničiti zmago miru in zmago socializma!«
Ko se je naše ljudstvo z orožjem v roki uprlo okupatorju in vsem domačim izprijencem, kdo mu je prižgal v srce, v tisto ubogo srce, ki je bilo sto in sto let ustrahovano v hlapčevsko ponižnost, nezlomljivo vero v pra- jil
es srečen lahko le tedaj, če so vsi sko ponižnost, nezlomljivo vero v pra lovni ljudje okoli njega zadovoljni, vično zmago? Lenin in Partija! Par
£l	Z J <,7 .. — _   7. «	n nn rt n 4. .. * T	I A T Z In X	r! ma » rm In rt OTO It
sleherni dela za vsakogar in za te, kakor se je tudi boril za vsako-,r in za vse.
'Po pa nas po Leninu uči Partija. ,j kakor čutimo Lenina vsepovsod lw> kjer se človek bori za svojo sre-'> tako čutimo tam tudi Partijo, saj vendar Lenin ustanovitelj in vodi-
tija in Lenin! Nihče drug, kajti le tako je razumeti prezir do smrti, ki so ga naši najboljši izkazovali na bojišču in tudi na morišču pred puškami fašističnih morilcev.
Kdo daje danes našemu delovnemu ljudstvu moč in silo, ko gradi so-
vendar Lenin ustanovitelj in vodi- cializem? Kdo kuje delovno junaštvo zneje I revolucionarne Partije delavskega naše mladine in naših žend ter tiso- za ti
1 ! Pn ft l/	n * „ /i n ti /.M /) /vvrto*to /i ^ «7 .* Y ^	V	• , . v	v i	• *r	a	__ »v 7.7 .* 1»
tija jih učita! »Ustvarjati novo delovno disciplino, ustvarjati nove oblike družbenih vezi med ljudmi, ustvarjati nove oblike in prijeme, pritegovati ljudi k delu, to je naloga mnogih let desetletij. To je najbolj hvaležno najbolj plemenito delo!« je dejal potem, ko je skupaj s sobotniki vsadil v srce sovjetskega delovnega ljudstva zavest neizmerne sile prostovoljnega delovnega žrtvovanja za ljudstvo, za domovino. Zato mi verujemo, da je bdel tudi nad armado naše delovne mladine vzdolž vse mladinske proge nasmejan obraz nesmrtnega Lenina in da ga je naša mladina čutila poleg sebe. Lenina in Partijo!
Ko je bojevala mlada sovjetska država odločujočo bitko za žito ter srdito borbo z ostanki brezvestnih buržoaznih špekulantov in s kulaki kot razrednimi sovražniki delavcev, Lenin ni pozabil na delovnega kmeta. Takole je dejal o njem: »Tisti kmet, ki je dal v letih 1918—1919 lačnim delavcem v mestih 40 milijonov pu-dov žita po določenih, državnih cenah... vidite, tisti kmet je delovni kmet, polnopravni tovariš delavca-socialista, njegov najzanesljivejši zaveznik, rodni brat proti kapitalističnemu jarmu. Tisti kmet pa, ki je prodajal pod roko 40 milijonov pudov žita po desetkrat večji ceni, kakor je državna, ter izrabljal stisko in lakoto delavca v mestu, goljufal državo, povsod uganjal, pospeševal in ustvarjal prevaro, ropanje, sleparsko prekupčevanje, tisti kmet je špekulant, zaveznik kapitalistov, razredni sovražnik delavcev, izkoriščevalec.«
»Delovni kmet je v stoletjih vzgo-v sebi sovraštvo in mržnjo do teh zatiralcev in izkoriščevalcev, in ta vzgoja, ki mu jo je dalo življenje, sili kmeta, da išče zvezo z delavcem proti kmetu špekulantu, proti kramarju. ..« In še je učil: »Nova družba, ki bo osnovana na zvezi delavcev in kmetov, je neizbežna. Prej ali slej, dvajset let prej ali dvajset let po-bo ta družba prišla in zanjo, družbo pomagamo izdelovati
ko
" ''“'"ucHjnu,!uviuobKega nas* 1.«»»« „■>	v,— -w — ------- ,	„
^eda, Komunistične partije boljše- če v in tisočev delovnih prostovoljcev oblike zveze delavcev in kmetov, ko kov. Mar ni la nesmrtni, veliki člo- od otrok pa do starcev? Kdo jih vodi? skušamo reševati vprašanja naše nove k napisal knjigo »Držama in revo- Zakaj pojo pri delu? Lenin in Par- ekonomske politike.«
zitivno vplivala na plansko proizvodnjo v kmetijstvu.
Da pa bo napredno zadružništvo zavzelo širok obseg ter se tudi idejno in organizacijsko okrepilo, moramo ustvariti potrebne materialne pogoje. Nedvomno je zgraditev zadružnih domov kot gospodarsko in kulturno središče na vasi — važen element za nadaljnjo krepitev zadružništva; vprašanje graditve zadružnih domov je postalo zato najvažnejše v vrsti ukrepov, ki jih podvzemamo za izpopolnitev našega kmetijstva.
Na pobudo članov zadrug in zadružnih organizacij je Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije sprejel predlog, da bomo v tekočem letu izvedli obsežno akcijo za zgraditev zadružnih domov po vaseh, kjer so dani za to potrebni objektivni pogoji in kjer zahtevajo to zavedni zadružniki. V tej smeri so vodilni organi republiških množičnih organizacij in republiške zadružne zveze že ustanovili uprave zadružne delovne akcije, ki bodo kot operativni organi za plansko vodstvo preskrbeli kredite, material in strokovno delovno silo. Poleg tega so po okrajnih središčih že organizirane uprave za grad-. njo zadružnih domov. Člani teh uprav so predstavniki okrajne zadružne zveze, Ljudske fronte, Ljudske mladine in okrajne ljudske oblasti. Te uprave so prevzele vso organizacijsko-politično stran pri akciji za gradnjo zadružnih domov.
Ker bodo zadružni domovi gospodarsko in kulturno središče vasi, bodo sodelovali pri njihovi graditvi vsi kmetje, ne glede na to, ali so člani zadrug ali ne.
Znatno pomoč bodo nudile zadružnikom pri gradnji zadružnih domov organizacije Ljudske fronte na ta način, da bodo organizirale prostovoljne frontovsKe brigade za pomoč pri graditvi. Po drugi strani pa bo Ljudska mladina, kot močan steber Ljudske fronte in zadružnih organizacij, s svojim množičnim udejstvovanjem pri gradnji domov prenesla na vas velik polet in bogate delovno-organiza-cijske izkušnje, ki si jih je pridobila doslej na velikih mladinskih gradiliščih.
Te pomembne množične akcije pa si ne moremo zamisliti brez aktivnega sodelovanja sindikalnih organizacij, ki bodo morale odigrati pomembno vlogo pri gradnji zadružnih domov. Pomoč s strani sindikalnih organizacij bo različna. Izdelovanje oken in vrat, polaganje podov, tesanje ostrešij, postavljanje strešnih konstrukcij, kovanje kovinskih predmetov, ključev in drugo, vstavljanje šip, izdelovanje pročelij — vse to bodo storili strokovni delavci s prostovoljnim delom.
Okrajni sindikalni sveti bodo imeli važno vlogo pri tej akciji. Sindikalne organizacije bodo pojasnjevale delavcem pomen gradnje zadružnih domov, za dvig proizvodnje poljedelskih proizvodov in za uspešnejše planiranje vsega našega gospodarstva.
Že sedaj, pri pripravljalnih delih, se bodo Okrajni sindikalni sveti po vezaji z okrajnimi upravami za gradnjo zadružnih
In ko bodo letos naši delavci pomagali delovnemu kmetu graditi zadružne domove, v katerih se bo kovala zveza med delavci in delovnimi kmeti, bo spet nad vsako zadružno gradnjo bdel smehljajoči se obraz nesmrtnega Lenina, kajti socializma ne moremo graditi v tovarni, če ga ne bomo istočasno gradili tudi na vasi. Tako učita Lenin in Partija!
In zakaj, zakaj še je Lenin tako velik?
Ker so njegove velike misli postale last ljudskih množic. Ker so njegove velike misli postale srce človekovo. In zato gredo iz roda v rod, postajajo večje in silnejše, ker jih v življenje prenaša človek, potem ko mu je Lenin pokazal, kako si mu je osvojiti vse pogoje, da lahko svet spreminja v lepši in boljši svet.
In zato je Lenin z nami vsak dan in bo z nami, ker nam brez njega ni več živeti. Zato je nesmrten on, Lenin, in je nesmrtna Partija, ki^jo je Lenin ustvaril.	T. Seliškar
steklarjev in ostali strokovni delavci, prevzeli po skupinah ali pa posamezno obveze o tem, kakšna in kolika bo pomoč, ki jo bodo s svojim prostovoljnim delom nudili vasi. To bo veliko prostovoljno tekmovanje delavcev za pomoč podeželju.
V tej veliki akciji se bo vidno izražalo sodelovanje in povezava med delavci in kmeti v borbi za čim hitrejši dvig naše države za izgradnjo socializma.
Gozdni delavci lahko že sedaj pomagajo zadružnikom s strokovnimi nasveti in praktičnem delom pri sečnji stavbnega lesa, delavci na žagah pa lahko pripravljajo les za zadružne domove. Okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov bodo organizirale dovoz lesa na žage, kjer ga bodo predelovali. Na ta način bodo delavci pri svojem prostovoljnem delu opravljali le svoje strokovno delo.	.	.
Okrajni sindikalni sveti in sindikalne podružnice se bodo dogovorili z upravami podjetij, da ne bodo ovirale delavcev pri uporabljanju državnih proizvodnih sredstev, kadar stroji ne bodo obratovali za potrebe podjetja.	„
Ker bo potrebno pri gradnji zadružnih domov izkoriščati v glavnem le materialna sredstva iz krajevnih virov, bodo sindikalne podružnice organizirale med delavstvom v podjetju zbiranje raznih predmetov, ki so v podjetju nepotrebni, ki pa lahko veliko koristijo zadružnim domovom. Stari ključi, ključavnice, okovi, odpadki lesa in razni drugi predmeti ležijo marsikje neporabljeni. Vse te predmete bo treba zbrati in oddati Pri tem bodo odigrale važno vlogo zlasti sindikalne podružnice po velikih in manjših kovinskih tovarnah in delavnicah,
O velikem pomenu takšnega zbiranja materialnih sredstev nam jasno priča primer graditve stotine delavskih zgradb v Bosni in Hercegovini, kjer so delavci iz predmetov, ki so mesece ležali neuporabljeni v tovarnah, zadostili vrsti potreb pri gradnji stanovanj ter s tem pn-štedili milijonske vsote denarja.
Še več načinov je, s katerimi lahko sindikalne organizacije na terenu pomagajo zadružnikom, predno se bodo začela obsežnejša dela za gradnjo domov. Okrajni sindikalni sveti lahko v sporazumu z okrajno upravo organizirajo tečaje za strokovno usposabljanje graditeljev domov, zlasti mladine. Na teh tečajih je treba uporabiti kot predavatelje kvalificirane delavce: tesarje, zidarje, gozdne delavce itd. Na ta način bodo postali okrajni sindikalni sveti najbolj neposredni operativni organ, ki bo prevzel vse organizacijsko-mobilizacijsko delo za prostovoljno pomoč delavcev zadružnikom.
Spomladi, ko bomo že začeli obsežna dela za zidanje domov, naj ne bo v okviru okrajnega sindikalnega sveta niti enega strokovnega delavca, ki ne bi prevzel kakršne koli obveze za pomoč vasi pri gradnji zadružnih domov.
Poleg strokovnih del, ki jih bodo izvršili strokovni delavci s prostovoljnim delom, bodo sindikalne podružnice Zveze administrativnih ustanov, poštarjev, finančnih uslužbencev in drugih strok organizirale množične obiske na podeželje, kjer bodo s prostovoljnimi akcijami pomagale kmetom pri ročnih delih za gradnjo zadružnih domov, izgradnji vodnjakov, poti in drugih delih, ki se bodo vršila na podeželju.
Vsa ta akcija sindikatov bo dobila na ta način organiziran značaj in bo lahko bolj obsežno in še bolj organizirano za-jela tekmovalni polet, kakor je bila akcija delovnih ekip za pomoč podeželju, ki so jo organizirali sindikati leta 1945.
Da bi bila pomoč delavcev pri gradnji zadružnih domov čim učinkovitejša, bodo okrajni sindikalni sveti organizirali in vodili tekmovanje med podružnicami, te pa ga bodo razvile med oddelki, skupinami in posamezniki.
Ta velika prostovoljna akcija delavcev za pomoč pri gradnji zadružnih domov je tem pomembnejša, ker se bo razvijala izključno s prostovoljnim nadurnim delom Zaradi tega ne bo niti najmanj trpel proizvodni plan podjetja. Ta akcija delavskih sindikatov za pomoč podeželju je pomembna predvsem zato, ker bodo delavci to pot pomagali kmetom pri graditvi takih objektov, ki bodo utrjevali zvezo delavcev in kmejov — močan vzvod pri izgradnji socializma ▼ naši državi.	ffo »Radu«J
Ob ratifikaciji pogodb o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči z Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo
Balkanski narodi hoče o bili samosloini in bodo sami odsožaii © swo i usodi
Ob koncu prejšnjega tedna je Prezi-dij. Ljudske skupšine FLRJ ratificiral pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, katere so bile pred tedni podpisane med FLRJ in LR Bolgarijo, republiko Madžarsko in Romunijo. V zvezi s tem svečanim aktom je na seji Prezidija Ljudske skupščine FLRJ imel govor podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, ki je med drugim o pomenu teh pogodb dejal:
Porabil bi preveč besed, če bi hotel posebej dopolniti upravičenost in izredni zgodovinski pomen teh treh dokumentov, ki nosijo podpise tov. Tita. Te pogodbe nam predvsem govore o tem. da je končana na Balkanu in Podonavju dolgotrajna, kruta in krvava imperialistična igra, ki je mnogo časa zastrupljala odnose med narodi v tem delu Evrope, povzročala medsebojne spopade in jih podrejala silnemu imperialističnemu izkoriščanju. Dovolj je torej, če ugotovimo samo to .dejstvo, pa nam bo jasen prelomni zgodovinski pomen pogodb, ki so vam predloženo v ratifikacijo. Te pogodbe so izraz krepke volje balkanskih in podonavskih narodov, da ne bodo več igrali vloge tujega orodja, ampak hočejo biti samostojni in sami odločati o svoji usodi.
Pot k temu velikemu cilju, ki se sedaj uresničuje, ni bila lahka. Balkanski in podonavski narodi so se borili za svojo resnično samostojnost ne samo proti svojim neposrednim zatiralcem.
ampak tudi proti vsem drugim imperialistom, ki so spremenili vladajoče klike teh narodov v orodje svoje imperialistične politike in gospodarskega zasužnje-vanja. Odkrit pritisk, podžiganje medsebojnih spopadov, poseben podonavski režim na škodo podonavskih držav, podkupovanje vlad in dinastij teh držav z ustvarjaiijem najrazličnejših imperialističnih spletk, gospodarsko izkoriščanje in zaviranje gospodarskega razvoja teh držav itd., glejte, taka je bila ta prekleta preteklost balkanskih in podonavskih narodov, ki so jim jo ustvarjali tuji imperialisti s pomočjo domačih zatiralcev in korumpiranih zatiralcev.
Svobodoljubni ljudje balkanskih in podonavskih narodov so se vedno borili proti takemu stanju. Prišel je končno dan. ko so te sile zmagale, in vidite, tovariš Tito je skupaj z državnimi voditelji Bolgarije, Romunije in Madžarske podpisal te pogodbe ki predstavljajo prav uspeli te končne zmage antiimperialistič-nih sil na Balkanu. Ti dokumenti pomenijo potemtakem, da hočejo biti narodi Balkana in Podonavja dejansko neodvisni. namreč i politično i gospodarsko neodvisni od imperialistov, to pa pomeni, da nočejo več biti izkoriščani agrarni privesek in vir surovin za imperialiste, temveč, da krenejo v medsebojnem sodelovanju po poti napredka, ljudske demokracije in vsestranske gospodarske iz graditve.
Skozi mnoga stoletja so nazivali Balkan »sod smodnika«. In v resnici je bil Balkan »sod smodnika« po zaslugi takih imperialističnih spletk, o katerih sem prej govoril, in po zaslugi dejstva, da so gospodarile v balkanskih in podonavskih državah razne reakcionarne in protiljudske sile. ki so se prodajale vsaka svojemu gospodarju, kakor so pač razmere nanesle. Zato so bili narodi Bal kana in Podonavja v nasprotju s svojimi pravimi življenjskimi interesi potegnjeni v medsebojne spopade, večkrat celo v krvave vojne, v katerih so se dejansko borili za tuje interese, ne pa za lastne. Zadnja vojna katastrofa je bila za narode Balkana in Podonavja še en pouk več, da najdejo pravo pot. Narode Madžarske, Romunije, Bolgarije so vrgli v hitlerjevski blok. krvaveli so za fašističnega napadalca in končno prišli po krivdi svojih reakcionarnih oblastnikov v katastrofalni položaj. Potrebno je bilo mnogo časa in mnogo grenkih izkušenj in težkih žrtev, dokler ni zmagal glas teh sil. In vidite, tovariš Tito je skupaj z voditelji Bolgarije, Madžarske in Romunije končal to veliko delo, o katerem so sanjali in za katerega so se borili najboljši ljudje balkansko-podonavskih narodov Balkan je prenehal biti »sod smodnika«, postavljeni so temelji čvrstega, trajnega miru in bratskega sodelovanja med bal-kansko-podonavskimi narodi.«
0 zaposlitvi žena v preteklem letu
Plansko gospodarstvo daje posebno ženam možnost vključevanja v proizvodnjo.. Da bo žena resnično razumela potrebo po zaposlitvi in v kakšnem številu se bo odzvala, to je odvisno od nas vseh, zlasti od tega, kako ji bomo znali s pomočjo množičnih organizacij in delovnih kolektivov pravilno prikazati nujnost njene zaposlitve ter ustvariti pogoje za njeno vključevanje v proizvodnjo.
Danes gledamo na zaposlitev žena povsem drugače kot v predvojnem času, ko je veljalo mnenje, da naj dela v proizvodnji le moški, žene pa skoro izključno samo v nekaterih panogah, kakor v tekstilni in papirni, v trgovini in gostinstvu. Žensko delo je veljalo za manj vredno, ženam so branili celo osnovni študij. Usmerjalo se jih je v poklice, ki danes niso prvenstvenega značaja, kakor frizerski in šiviljski, češ,, da niso primerne za ostale poklice.
Posledico teh zapostavljanj občutimo še danes, kar se kaže v majhnem številu zaposlenih žena, med katerimi je izredno nizko število kvalificiranih in polkvali-ficiranih. Od skupnega števila zaposlenih žena je le 8% kvalificiranih, 15% pol-kvalificiranih ali priučenih in 68% nekvalificiranih.
Vendar je pokazala žena že v dobi borbe in pozneje pri obnovi, pa tudi pri najtežjih delih v industriji in celo v rudnikih, da skoro povsod, kjer so za to primerni pogoji, lahko nadomesti moške delavce, kar nam jamči, da se bodo razmere v tem pogledu kmalu popravile. Posvečati moramo več pažnje ženam v trenutku, ko stopajo v delo, da jih vključujemo tudi v tehnične poklice, zlasti pa, ko iščemo učence za gospodarstvo Videli bomo, da so žene sposobne n. pr za vsa dela fine mehanike, ker jim je prirojena mnogo večja ročna spretnost nego moškim itd
Priučenim delavkam v proizvodnji pa moramo nuditi priložnost, da se čimprej izpopolnijo v raznih strokovnih tečajih. Njihovo usposabljanje seveda ni odvisno samo od podjetij, marveč predvsem od njih samih, od njihove vztrajnosti, pripravljenosti in truda, ki ga vložijo v učenje. Zlasti moramo med ženami dvigati delovno zavest, če hočemo v bodočnosti računati na njihovo delovno silo.
Pri zaposlitvi žena se pojavlja predvsem vprašanje, za katero delo so bol* ali manj sposobne in kje je meja med takozvanim moškim in ženskim delom. Meje danes ni več, zlasti če so najtežja dela mehanizirana. Kjer prenašajo težo žerjavi, lahko seveda povsod zaposlujemo tudi žene. V dobi nosečnosti in materinstva je pa žena itak zaščitena in jo je treba dodeliti k lažjemu delu.
V preteklem letu so naša podjetja reševala tudi problem, kdo kakšno delo lažje opravlja, moški ali ženska; v zvezi s tem s je pristopilo k pravilnemu razmeščanju delovne sile v posameznih podjetjih V mnogih podjetjih je delo že po značaju takšno, da ga opravljajo v pretežni večini žene, To so predvsem podjetja tekstilne in papirne industrije- V nekaterih podjetjih teh panog se je odstotek zaposlenih žena dvignil do 81% Poleg teh panog imamo v industriji še več drugih, ki bi lahko zaposlile mnogo več žensk, kjer pa še vedno delajo večinoma moški. Zlasti so to podjetja usnjarske, čevljarske, celulozne in živilske industrije ter trgovska in gostinska podjetja. Ta podjetja morajo čimprej pristopiti k zamenjavi, oziroma, ko se razširijo, k namestitvi ženske delovne sile.
Imamo nekaj podjetij, ki po značaju niso taka, da bi v glavnem zaposlovala žne, namestila in zamenjala pa so z njimi že precej moških delavcev in dosegla lepe uspehe. Gradbeno podjetje»Primor-je« je zaposlovalo letos 20% žen, ki so se v delo hitro vživele in postale dobre delavke Pri prekoračenju norm so bile celo v večini. V strokovne tečaje, s katerimi si hoče podjetje pridobiti kvalificirane moči, se je javilo precej žen.
Rudnik Mežica je, zamenjal v pre-
teklem letu pri delu v jami skoraj 40 moških z ženami, ki so isto delo celo bolje opravljale kot moški; delale so s takšnim elanom, da je po njihovi zaposlitvi celoten kolektiv močno dvignil proizvodnjo. Med njimi je neka delavka zaslužila pri akordnem delu v enem mesecu 5.600 din Slične primere smo imeli tudi v rudniku Trbovlje.
Tekstilne tovarne v Kranju zaposlujejo do 70% žen. Tekstilne delavke v Kranju se niso zadovoljile s tem, da so se v svoji stroki hitro priučile, marveč se jih je mnogo prijavilo v strokovne tečaje, kjer so zelo dobro napredovale in s tem dvignile svojo kvalifikacijo. Po opravljenih izpitih so zavzele odgovorna mesta, postale so podmojstri in prav dobro zamenjujejo moške V Sloveniji sta se v preteklem letu vršila dva normirska tečaja, ki so jih obiskovale večinoma žene; te vršijo sedaj v novih podjetjih funkcijo normircev, v popolno zadovoljstvo uprav podjetij.
Po isti poti gredo tudi razna državna gospodarska posestva, ki ne zaposlujejo žen samo pri poljskih delih, ampak tudi na odgovornejših mestih.
Že teh nekaj primerov nam zgovorno pove, kaj zmore žena. Mehanizacija industrije bo v bodoče še bolj izbrisala meje med težkim in lažjim delom in pritegnila v proizvodnjo še več žen. Vendar je še precej podjetij, ki bi zamenjavo lahko uspešno izvedla, a niso še k temu pristopila, ker se ne zavedajo, kako velike važnosti za naše gospodarstvo je pritegnitev žen v proizvodnjo.
Razmerje med učenci in učenkami v gospodarstvu je bilo do konca junija preteklega leta naslednje:	imeli smo
6.237 učencev, med njimi 1.723 učenk. Z ozirom na to, da je od tega nizkega števila učenk večina v manj važnih poklicih, moramo priznati, da to razmerje nikakor ne odgovarja in ga moramo v novem letu izboljšati v korist žena. Gornjemu številu so se pozneje pridružili še oni, ki so izstopili pred zaključkom šolskega leta iz 4. razreda srednje šole in se porazdelili tako-le; v trgovinsko stroko je vstopilo 75 žen in 14 moških; v tekstilno 61 žen in 5 moških; v frizersko 7 žen in 1 moški; v usnjarsko 2 ženi in 4 moški, v ostale (kovinska, gradbena, lesna, živilska, kemična in gostinska) pa
niti ena žena. Dijaki, ki so dokončali 4 razred srednje šole, pa so se porazdelili takole: v tekstilno stroko se je vključilo 23 žen in 6 moških; v trgovsko in nadaljevalno šolo 30 žen in 10 moških; v gostinsko stroko 10 žen in noben moški; v kemično 6 žen in 4 moški; v tehnične poklice je vstopilo manj žen kot moških. V trgovinsko, gostinsko, zadružno, nižjo gospodinjsko, srednjo gospodinjsko, srednjo kmetijsko, vrtnarsko, gozdarsko in strojno kmetijsko šolo je vstopilo vega skupaj 648 žen in 227 moških, kar kaže, da vlada med ženami večje zanimanje za srednje kvalificirane gospodarske poklice. Še lepši uspeh imamo v srednjih medicinskih šolah, kjer se nahaja v srednji zobotehnični šoli 63 žen in 3 moški, v srednji farmacevstki 54 žen in 5 moških, v šoli za medicinske sestre pa. 70 gojenk Tudi na visokih Solih za tehnične poklice je zabeležen mnogo večji odstotek žen kot v prejšnjih letih,
Navedeni podatki nam kažejo vključevanje žen v poklice, ki zahtevajo kvalifikacijo, V mnogo večjem številu pa so v preteklem letu vstopale v proizvodnjo nekvalificirane delavke. Skupen porast kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavk v Sloveniji znaša na-pram letu 1946 21.60%.
V zvezi z vključevanjem žena v delovni proces in njih višje strokovne izobrazbo, moramo skrbeti zlasti zato, da jih čimprej razbremenimo domačega dela in ga jim olajšamo. Nadomestiti jim moramo vzgojo otrok v otroških domovih in jaslih, mnogo drugega domačega dela pa odvzeli z dobro oskrbovanimi menzami, pralnicami itd. Čimbolj bomo sproščali žene skrbi za domače delo, tembolj jim bomo utirali pot v zaposlitev v gospodarstvu. Problem vključevanja žene v delo je tesno povezan z organiziranjem vseh tistih ustanov, ki jo oproščajo domačega dela. Prvega vprašanja ne moremo rešiti, če ne rešimo tudi drugega. Tudi ni mogoče reči, da naj za te ustanove skrbijo samo množične organizacije in uprave podjetij To so skupni interesi nas vseh in samo pridnost, upornost in delovni elan nas vseh nam lahko pomaga, da bomo res uresničili množico potreb, ki spremilajo zaposlitev žena,	Dolgan Nada.
O zavestnem prostovoljnem delu
Ko ob prehodu v drugo leto našega petletnega plana pregledujemo uspehe prvega planskega leta in ko si zadajamo nove naloge za bodoče leto, ne moremo prezreti ogromnega prispevka, ki ga predstavlja prostovoljno delo za čim hitrejšo in uspešnejšo graditev našega planskega gospodarstva Preteklo leto ie bilo nedvomno leto ogromnih uspehov, ki smo iih dosegli tudi na tem področju, saj skoraj ni bilo večje gradnje, ki se je ne bi udeležili naši delovni prostovoljci. To nam ne dokazuje samo število udeležencev pri prostovoljnem delu in tudi ne samo število opravljenih ur, temveč nam to dokazujejo številne gradnje, ki so bile izvršene prav s pomočjo prostovoljnega dela Če pa hočemo pravilno oceniti pomen in uspeh prostovoljnega dela tudi z gledišča razumevanja naših množic za vse to, kar danes ustvarjamo v naši novi državi, potem moramo nujno ugotoviti, da ie prostovoljno delo nedvomno tudi pomemben činitelj pri dviganju politične zavesti našega delovnega človeka, ki je razumel, da je le s skupnim in zavestnim delom mogoče utreti hitrejšo pot v socializem in s tem v blagostanje najširših delovnih množic. Delo ie v naši državi resnično postalo merilo družbenega ugleda slehernega človeka.
Nepravilno in celo škodljivo bi bilo, če bi pri pregledovanju ogromnih uspehov, ki smo iih dosegli, ne videli in bi ne opozorili na vse trste, včasih sicer drobne pomanjkljivosti, ki pa vendarle dostikrat zmanjšujejo vrednost uspehov,
ali pa celo zavirajo naše napore pri izpolnitvi nalog. Z našim vsakodnevnim političnim delom nam je uspelo, da smo osvetlili pomen, ki ga ima prostovoljno delo v naši gospodarski izgradnji ter s tem pritegnili na tisoče novih delovnih prostovoljcev, vendar pa smo pri vsem tem le čestokrat posvečali vse premalo pažnje izigravanju zavesti, ko ni šlo samo za manifestacijo, ki naj bi se izražala samo v številu udeležencev in številu opravljenih ur, temveč je šlo tudi za to, koliko dela bo dejansko opravljenega Bili so primeri, ko so nekatere naše organizacije sicer pritegnile veliko število svojih članov k prostovoljnemu delu in opravile mnogo prostovoljnih delovnih ur, toda če bi si bližje ogledali uspeh tega dela. br v večini primerov lahko ugotovili, da ie bil uspeh manjhen ali pa ga sploh ni bilo Tako pojmovanje prostovoljnega dela ni samo napačno,, ampak je celo kvarno vplivalo povsod tam, kjer je prišel tak kolektiv v stik z ljudmi, ki še ne razumejo, kaj pomeni, če so naloge, ki iih terja od nas plansko gospodarstvo, vestno in pravočasno izvršene Celo naše ocenjevalne komisije so dostikrat pri svojem ocenjevanju prezrle pomen storilnosti prostovoljnega dela ter včasih nehote oškodovale manjši kolektiv, ki zaradi maihnega števila članov n? mogel opraviti tolikšnega števila delovnih ur. katerega storilnost pa je vendarle bila v sorazmerju z velikim kolektivom mnogo večja.
Pri odpravljanju te pomanjkljivosti X
Vsaka naša akcija in naloga predstavlja del splošne bitke za socializem
Kadar naj naše sindikalne organizacije izvršijo kako posebno akcijo ali nalogo v okviru naših splošnih nalog, se marsikatera sindikalna organizacija pritožuje, da ta akcija preobremenjuje njen aktiv, češ, da je ta že itak prezaposlen s »tekočimi nalogami«. Takšni so bili primeri tudi ob večjih akcijah v zadnjem času: v odkupni akciji, v predvolivni kampanji, v davčni kampanji, v akciji za pravilno ureditev naše preskrbe, v kampanji za uresničenje plana v zadnjem obdobju lanskoletne bitke za plan, itd. Mnogi aktivisti so gledali n. pr. na akcijo za zboljšanje higiensko-tehničnih pogojev dela kot na obremenitev, ker je sovpadala s predvolivno kampanjo; zato so ponekod zavlačevali z njenim začetkom, v posameznih primerih pa so akcijo sploh opustili, češ, da so že čez glavo zaposleni v predvolivni kampanji. V svojem ozkem gledanju so smatrali prvo nalogo za povsem oddvojeno od druge ter se seveda niso zavedali, da sta si obe nalogi v vzročni zvezi, da sta obojni nalogi dva med seboj vskladena in povezana člena v skupni verigi vsakodnevnih, podrobnih bitk, iz katerih je sestavljena naša glavna naloga, bitka za socializem.
Če bi manjkali v tej skupni verigi nalog posamezni členi, to je, če bi se opustilo izvrševanje te ali one posamezne naloge, bi s tem seveda zavrli tudi splošno bitko za socializem, to je, našo glavno nalogo v celoti. Prav zaradi tega tudi ne morejo predstavljati nekakšne preobremenitve aktivistov z delom, temveč so del njihovih splošnih nalog.
To napačno gledanje na posamezne naloge s strani posameznih aktivov in aktivistov je resno oviralo uspehe v posameznih akcijah ter jih je v posameznih krajih povsem zvodenilo ali zreduciralo njihov namen. V predvolivni kampanji bi sindikalne organizacije n. pr. morale zaostriti vprašanje številnejšega vključevanja delavcev v ljudske odbore; posamezne sindikalne organizacije pa so to nalogo povsem opustile in so nekateri aktivisti celo nasedali sovražnim parolam o nepravilnem delovanju posameznih krajevnih ljudskih oblasti.
V fazi najbolj zaostrene bitke za dosego lanskoletnega plana je bilo opaziti ob koncu leta značilen pojav, da se je v podjetjih zmanjšalo število kulturnih prireditev, da so marsikje enostavno pozabili na vsakodnevno prikazovanje uspehov na diagramih, ker so aktivi ozko smatrali borbo za plan le zgolj kot borbo za proizvodnjo.
Sindikalne organizacije sicer vodijo borbo proti špekulantstvu, ne znajo pa marsikdaj izvojevati v tem pogledu vselej dokončnih zmag. V odkupni kampanji so mnogi delovni kolektivi celo dopustili, da so njihovi nakupovalci kupovali
na podeželju potrebne predmete ne glede na višino cen, s čemer so ti posamezni kolektivi takorekoč celo podpirali špekulantstvo, namesto da bi ga zatirali.
Ob vseh teh akcijah je aktiv v mnogih sindikalnih organizacijah smatral, da v teh primerih ne pridejo v poštev običajni načini množično-političnega in kulturnega dela ter je zato ob teh nalogah zreduciral svoja dejavnost na šibko in nekonkretno agitacijo.
Tudi evidenca opozarja, da je v zadnjem četrtletju preteklega leta padlo število študijskih krožkov in kulturno-pro-svetnih prireditev; aktivisti se izgovarjajo, da so vse te stvari odpadle zato, ker so bili čez glavo zakopani v razne akcije, ki so se vršile v zadnjem obdobju lanskega leta Zelo redki pa so primeri, da so sindikalne organizacije s posebnimi oblikami kulturno-prosvetnega dela pomagale vršiti še uspešnejšo agitacijo baš za izvršitev teh akcij, s čemer bi si olajšale tudi svoje delo. Ta stvar opozarja poleg vsega drugega tudi na to, da so zapadle nekatere sindikalne organizacije v povsem napačno pojmovanje vloge kulturno-prosvetnega delovanja v naši bitki za socializem.
Vse te napake se dogajajo prav zato, ker nekateri sindikalni aktivisti borbe za socializem ne pojmujejo kot zavestni borci za plan, ki je bojni program bitke za socializem, in ker zato ne vidijo v dnevnih nalogah tudi dnevne, konkretne bitke zanj Iz takšnega pojmovanja izhaja seveda tudi druga napaka, da smatrajo takšni aktivisti posamezne akcije kot nepotrebno obremenjevanje aktiva.
Prav zaradi te zameglene politične perspektive v pojmovanju bitke za socializem, ki se opaža v nekaterih sindikalnih organizacijah, mnoge izmed njih tudi ne znajo izrabiti raznih političnih akcij za organizacijsko utrjevanje frontovskih organizacij V Trbovljah so n. pr. aktivisti v predvolivni kamnanji nekako pozabili na 3000 čjanov OF v njihovem kraju, ki so prepuščeni v pogledu politične vzgoje sami sebi ter so celo opustili plačevanje članarine, ker jih zaradi »bitke za socializem« nihče ni zainteresiral, da bi se tudi organizacijsko strnili v vrstah OF.
Ker nekateri aktivisti napačno zasledujejo v posameznih akcijah le nekak kampanijski pomen in uspeh, je tudi povsem razumljivo, zakaj pojmujejo te akcije ločeno, oddvojeno od verige ostalih akcij, zaradi česar iz povsem razumljivih razlogov v teh primerih tudi niso doseženi oni uspehi, ki bi bili z ozirom na dane pogoje in okoliščine lahko doseženi, če bi vse delo slonelo na trdni in pravilni politični perspektivi. Baš zato pa je tudi skrajni čas, da se zavemo teh napak ter jih tudi korenito iztrebimo.
Vršičkanje bo rešilo problem semenskega krompirja za pomladansko setev
Vojna, slabe letine ter razne bolezni so zelo zmanjšale pridelek krompirja. ki nam ga zlasti letos primanjkuje za pomladansko setev. Po planu je v tem letu predvidena mnogo večja obdelovalna površina, ki naj se posadi s krompirjem Kako naj rešimo problem, da bo zadostovala sedanja zaloga semenskega krompirja, zlasti še, ko ne moremo računati na možnosti uvoza ali nadaljnjega odkupa krompirja. Da kljub temu izvršimo setveni plan s količinami krompirja, s katerimi razpolagamo in da pri tem ne bi trpela preskrba prebivalstva, je zvezna vlada sprejela predlog o rezanju vršičkov krompirja, ki se bo uporabil za sajenje. Da izpolnimo setveni plan krompirja, ki je eden najvažnejših življenjskih artiklov, poleg tega pa tudi krmska hrana za živino ter industrijska rastlina, se je naše republiško kmetijsko ministrstvo pridružilo tej akciji, Z vršičkanjem krompirja bo rešen glavni problem zadostne preskrbe s semenskim krompirjem, zlasti^ v ostalih federalnih edinicah naše države, ki so pasivne v pridelku krompirja
V Sovjetski zvezi so vršiti vršičkanje po preizkušeni metodi akademika Li-senka ter tako rešiti težak problem prehrane v času vojne. Tudi pri nas so biti že izvršeni poizkusi vršičkania, ki so se dobro obnesli. Pomen vršičkanja je velik. V poštev za rezanje pride samo konzumni krompir, — torej tisti, ki je že določen kot semenski krompir in to samo krompir zgodnje vrste. Vršiček, ki se odreže pri zdravem, nezmrznje-nem gomolju, mora biti za prst debel. Izkušnje Sovjetske zveze so pokazale, da so ti vršički boljši semenski material, kakor pa srednje debeli ati drobnejši celi gomolji. Odpadek krompirja pri rezanju vršičkov ie malenkosten ter se tu mnogo prihrani na krompirju, ker na primer 100 kg vršičkov nadomesti 500 do 700 kg semenskega krompirja, odnosno od 100 kg krompirja odvzamemo le 5 kg odrezkov. Podrobna navodila o rezanju, izlbiri shranjevanju, namestitvi, uporabi in sajenju krompirja so bila objavljena v našem dnevnem časopisju od 6. in 8. januarja.
Naše ministrstvo za kmetijstvo _ je organiziralo akcijo rezanja krompirja najprej v Ljubljani. V akcijo je zajetih skupno 38 ljubljanskih menz. kjer je konzum krompirja največji. Dosedanje
našem bodočem delu pa ne smemo zopet preiti v neko priganjaštvo. Naš osnovni namen je, ustvariti zavest, da gradimo zato, da čimprej dosežemo blagostanje, pri čemer je sleherni dolžan da z vsemi svojimi močmi pomaga in sodeluje, ker le zavestno delo ustvarja in množi uspehe.
B.
rezanje je pokazalo prav dobre uspehe: doslej je bilo narezanih okoli 1000 kg vršičkov. V to akcijo se bodo pozneje, ce bo potrebno, vključila tudi ostala mesta kot Maribor, Celje ter industrijski središči .Jesenice in Trbovlje. Z ozirom na štednjo krompirja bi bilo nujno potrebno, da se s to akcijo seznani sleherno^ gospodinjstvo ter vsak zasebni potrošnik krompirja, ki ima svoj vrt, ker zlasti zanj pomeni to velik prihranek krompirja, kar bo spomladi prav posebno pereče.
Do te akcije sindikati nikakor ne smemo biti mlačni. Vršičkanje krompirja ie pomembna gospodarska akcija, od katere je odvisno povečanje naše življenjske ravni in v zvezi s tem izvršitev našega petletnega plana. Zgledu sindikalne podružnice v menzi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter v menzi Doma sindikatov na; se pridružijo še ostale sindikalne podružnice ter nai dejansko sodelujejo pri tej akciji, s tem, da prevzamejo obveze za rezanje krompirja v svojih menzah. Samo splošno zanimanje vseh množičnih organizacij ter vseh ostalih čini telic v ter zavest skupnega reševanja tega gospodarskega vprašanja, bo pripomoglo k izvršitvi setvenega plana, ki ie tesno povezan z uresničenjem našega petletnega plana.
ab
USTANOVLJEN JE ODBOR za pomoč grškemu ljudstvu
Na pobudo Centralnega odbora ESJ so ustanoviti odbor za pomoč grškemu ljudstvu. Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Enotnih sindikatov, Ljudske mladine, AFŽ in ugledni javni ter kulturni delavci, je imel letos 10, januarja v prostorih Centralnega odbora ESJ svoj prvi sestanek. Za predsednika odbora za pomoč grškemu ljudstvu je bil izvoljen Djuro Salaj, predsednik CO ESJ.
Na sestanku odbora so sklenili, da bodo pričeli takoj v vsej državi z organizacijo nabiralne akcije za pomoč grškemu ljudstvu, ki se v nenavadno težkih pogojih junaško bori proti monacho-lašističnim teroristom in njihovim ameriškim imperialističnim pomagačem in za pomoč številnim beguncem, ki beže pred monarhofašističnim terorjem v našo državo.
Zbirali bodo obleko, odeje, obutev, živila in denar.
Odbori za pomoč grškemu ljudstvu bodo ustanovljeni na vseh sedežih ljudskih republik, ki bodo pričeli takoj z delom.
Naslov odbora je: Odbor za pomoč grškemu ljudstvu, Beograd, Dečansba Št. 12.
UiARNIšKO liiiiJE V NAŠIH TmilitH M PODJETJIH
Kakšno pozornost posvečajo udarniškemu gibanju v posameznih krajih
Vprašanju udarnikov je treba po- bota dosegajo v pogledu proglašenih avetifci v posameznih okrajih vsekakor udarnikov komaj število 10 do 20. Po-
pažnje, kot se je to delalo doslej. Ugotovljeno je, da se je v tem pogledu ®toogo grešilo in da imamo zaradi tega v Sloveniji več okrajev, ki so brez udarnikov, ali pa jih imajo prav malo. Tako nimata okraja Dolnja Lendava in Ljutomer niti enega, Trebnje, Grosuplje in Črnomelj komaj 3 do 5, a Radgona, Krško, Ptuj, Novo mesto in Murska So-
leg teh okrajev pa je tudi v mnogih drugih precej podjetij brez udarnikov, čemur je največkrat vzrok nerazumevanje pomena udarništva v naši novi ljudski državi, Mnogokje so temu predvsem krive sindikalne organizacije, ki čestokrat zavirajo proglasitev udarnikov s svojim preozkim gledanjem na pomen udarništva.
Sindikalna organizacije sodelujejo v pripravah za II. kongres AFŽ Jugoslavije
V priprave za H. kongres AFŽ Jugoslavije so se vključile tudi podjetij. Na vprašanje, zakaj na se-naše sindikalne organizacije, ki prirejajo v zvezi s tem zborovanja v stanku ni nič moških, članov sindikat-posameznih delovnih kolektivih.	'	'	"	*'
Na zborovanjih so se pokazala nekatera napačna pojmovanja posameznih sindikalnih forumov
Vključujmo udarnike v strokovne tečaje
Za naše udarnike je zelo važno, da jih povsod vključujemo v strokovne te-
Na zborovanjih sindikalnih organizacij, ki so se vršila v zadnjem času v zvezi s pripravami za II. kongres AFŽ Jugoslavije, so se marsikje odkrila napačna pojmovanja posameznih sindikalnih forumov. Predvsem so ta zborovanja opozorila na napačni odnos posameznih sindikalnih forumov do
Nekaj pripomb k proglasitvi udarnikov v vrhniški tovarni usnja
Delovni kolektiv vrhniške tovarne ttsnja je v nedeljo proglasil prvih 17 udarnikov v tovarni, S tem je, čeprav precej pozno, prebit led v tem pogledu tudi v tem kolektivu, kar daje močno upanje, da se je dosedanje precej šibko stanje v kolektivu začelo izboljševati.
Kolektiv vrhniške tovarne usnja ima vse pogoje, da izboljša svoje delo, kar Pa doslej še ni storil, niti še ni dosegel svojega plana za lansko leto. Vzroke za to bi morali iskati v podjetju samem.
bi________________ ,	. .	_______
Težave se niso reševale kolektivno. Uprava podjetja se je nekako odmaknila od direktor pozabil njegovo izkaznico za
nih podružnic, so odgovorile: »Prav gotovo bi prišli, pa so rekli, naj pridemo samo ženske.« Ta, samo ženska udeležba na zborovanju je značilna za pojmovanje trboveljskih sindikalnih organizacij v pogledu vključevanja žena v mesto sestankov sindikalnega članstva, proizvodnjo in njihove politične in v katerega so razumljivo vključene kulturne prevzgoje. Sindikalne organi-tudi žene. V posameznih krajih pa ne- zacije so smatrale to zborovanje nekateri sindikalni forumi celo podcenju- pačno zgolj kot zadevo organizacije jejo vlogo organizacije AFŽ ter so celo AFŽ.
primeri, da smatrajo za njeno glavno Trboveljske žene-delavke in name-nalogo le izvrševanje drobnega teren- ščenke, ki so bile na tem sestanku, pa skega dela (pobiranje raznih prjspev- so z zanimanjem poslušale in se ogla-kov, obveščanje, itd.). Obenem pa ti šale v diskusiji.
sindikalni forumi prepuščajo organi- Mlada žena, ki je sedela v prvi vrsti, zaciji AFŽ izvrševanje nekaterih na- je pestovala dveletnega otroka. Sesta-Iog, za katere so sindikalne organiza- nek jo je zanimal, pa je prišla nanj, cjje najbolj in v prvi vrsti zaintere- čeprav je morala vzeti otroka kar s sirane ter bi morale v največji meri seboj, ker ga verjetno ni mogla nika-skrbeti za njihovo izvedbo (ustanav- mor oddati za ta čas, da bi ne imela ljanje otroških jasli, domov igre in skrbi zanj. Ko je otroku postal sesta-dela itd.).	nek nezanimiv, je postal seveda siten,
da je morala oditi z njim iz dvorane. Ko se je pomiril, ni odšla domov, temveč se je vrnila nazaj v dvorano.
Kdo bi si upal trditi, da takšna
slenosti drugod nista mogla posvetiti Prejšnji teden se je zbral del član- sel še nanje, na ves teren v vsakdanjih predka? ”pa'čeprav'"*je poleg3svojega proslavi v dovoljni meri. Udarnike je kli-	stva kolektiva litijske predilnice na	stikih. Kot člani OF	so dolžni poma-	dela v proizvodnji obremenjena še°z
cal na oder predsednik podružnice, ne	zborovanju v zvezi s pripravami za II.	gati povsod, najbolj	pa tam, kjer je	drobnim domačini delom?
pa član podjetja; udarniki so ves čas kongres AFŽ.	njihova pomoč najbolj potrebna.	Ce bi ta žena lahko oddala svojega
proslave stali na odru. Koncertna točka Sindikat prav za prav ni pravilno Diskusija pretresa še vprašanje usta- otroka v Dom igre in dela, bi prav prav gotovo za to proslavo ni bila naj-	razumel vloge zborovanja. To se je vi-	novitve	otroških jasli. Nujno potrebne	gotovo postala še bolj zavedna delav-
b°lj posrečeno sestavljena, (Kot žrtve ste	delo že iz letaka pri vhodu v predil-	^ /6 žena, ki delajo	v litijski predil-	ka, in ne samo to, pač pa tudi predana
padli...«, »Bilečanka«) da se je v go-	nico, ki ga je izdal sindikat. Ta letak	niči, ima še majhne	otroke, stare do	aktivistko, ki bi lahko mnogo koristila
lovih trenutkih loteval človeka občutek,	je namreč pozival k polnoštevilni ude-	3 let. Toda uprava podjetja nima kre-	skupnosti.
kot da je na komemoraciji, ne pa na	'ležbi žena na sestanku, dočim moških	dita za	gradnjo jasli. Kredit je potre-	Ko sem opazoval to zavedno ženo,
svečani proslavi udarnikov. Pri samem	ni omenjal, pa so vendarle prišli na	ben za	odpravo slabih higiensko-teh-	sem ponovno kritično pretehtal besede
podeljevanju udarniških izkaznic je ostal	sestanek tudi moški, kar je edino pra-	ničnih pogojev dela	v tovarni, ki so	funkcionarja trboveljskega OSS-a, ki je
en udarnik v zadregi na odru, ker je	vilno.	jih zapustili prejšnji	lastniki. In ven-	pol ure pred tem sestankom opraviče-
močnike tehničnega vodstva. Naše upra-
_	.	.	.	------ ve podjetij, sindikati in ostale množične vloge ostalih množičnih organizacij
čaje s čemer postanejo zmožni zavzeti organizacije bi morale v letošnjem letu Osvobodilne frente, hidi odgovornejša službena mesta. Po- sprejeti v svoje plane kot obvezo zlasti T	, .	,
samezne direkcije ali večje tovarne bi skrb za dvig kadrov s pomočjo strokov- ,	, J181?80111 odnos se je • pr* po-
oiorale še posebej skrbeti za strokovno nih tečajev. Tako se bo Število udarnikov , ?a. -ze v ?eP1’ Aa-.-° T^ateri .™di-vzgojo udarnikov, novatorjev in raciona- pri nas vedno večalo, z njimi se bo kalni forumi (v Trz.cu, Kranju, Litiji, lizatorjev, da bi jih po končanih tečajih večala storilnost dela in zvišala življenj- Trbovljah, Hrastniku ni se p ekod “'ogli razmestiti v naših novih tovarnah ska raven, kar vse predvideva naš pet- drugod) sklicali v zvezi s pripravami kot nujno potrebne inštruktorje ali po- letni plan.	»« II. kongres AFŽ sestanke zena. na-
Kolektiv litijske predilnice je sklenil, da si sam zgradi
otroške jasli
Predavanje člana Glavnega odbora dar kolektiv ne pusti vprašanja otro- val majhno število žena aktivistk, ki
sodelovanja s sindikalno podružnico, ta odrom. Nagrajence pa je poklical k odru Enotnih sindikatov Slovenije, tovariša škili jasli v nemar. Kaj pa moč ljud- so vključene v trboveljske sindikalne pa zopet ni skrbela v dovoljni meri za spet kar predsednik podružnice z bese- Boštjančiča, je vse navzoče pritegnilo škili množic? $V nas samih je moč, forume. Dejal je: »Žene se v sindikal-
odstranitev napak. Zato nosi kolektiv J«»**»** ..t« —	~	i— •-  --------- -	----?i *	—j.i— cii» m i	i—ju — ——l— - -	m 11 •*	*	•	*	*
tudi skupno krivdo za neizpolnjen plan.
V podjetju so nekako pred pol leta Uvedli norme. Vendar udarnikov vse do-
vanjem udarnikov, ker v nekoliko ne realnih normah ni bilo trdne podlage za to, v še večji meri pa zato, ker kolektiv ni posvečal udarniškemu gibanju skoro nobene pozornosti.
skrpucan. Opaziti je bilo, da ga je sestavil en sam ali kvečjemu dva človeka, ki se verjetno zaradi svoje prezapo
dami: »Tu so še neke nagrade...«, kar k pozornosti. Govoril je o naših delov- sila, mi sami imamo kredit za gradnjo nih odborih ne obnesejo, ker prehitro je vzbudilo občutek mučnosti pri	vseh	nih ženah, o	njihovem vključevanju	otroških jasli,«	se zavedo najprej de-	popustijo z delom.« Prav gornji	pri-
navzočih.	v proizvodnjo	ter o njihovem politič-	J8yke. kar jim	potrdijo potem še mo-	mer pa potrjuje, da ta trditev	ni	ute-
Te stvari so sicer malenkostne, so pa nem, kulturnem in strokovnem dvigu. ski. Drva za opekarno so že itak pri- meljena. Vsekakor pa v nobenem pri-slej niso proglasili, deloma se je čutila kot rečeno zelo značilne za odnos ne-	»Konkretno vključevanje žena v previjali s prostovoljnim delom, nede- meru nj umestno, da od celokupnega
celo	nekakšna	bojazen	pred	proglaše-	katerih upravnih in sindikalnih iunkcio-	proizvodnjo, njihova	borba za izpol-	Uo za nedeljo, še preden je uprava	števila trboveljskih sindikalnih akti-
narjev v tem podjetju do udarniškega	nitev planskih	nalog in s tem za zrna-	rekla, kako je	s kreditom. Zrasla bo	vistov ni niti desetina žena.
gibanja. Prav v tem je verjetno	tudi	go socializma	pri nas, utrjuje enako-	opekarna; sami	si bodo izdelovali ope- To nepravilno pojmovanje	vloge
vzrok, da je število proglašenih udarni-	pravni položaj žena v naši novi druž-	ko. Tudi ostali material se bo dobil,	žena v	naši novi družbeni stvarnosti
kov v tem podjetju preskromno v pri-	beni stvarnosti,« je razlagal preda-	čeprav se bo treba včasih stepsti zanj.	se kaže	v Trbovljah tudi drugod Sin-
meri s številčnim stanjem članstva v ko-	vatelj.	Jasli bodo pa le zgrajene. Dojenčki	dikalni forumi se premalo zanimajo za
Ja, lahko bi trdili, zanikrni odnos do lektivu. Navdušenje vseh ostalih članov	Tudi one starejše delavke, ki so se bodo preskrbljeni, matere-delavke bo- Dom igre in dela. Skrb za ta dom je
udarniškega	gibanja	se	je	opazil	tudi	v	kolektiva, ki so prisostvovali proglasitvi	po domači navadi stisnile okrog zakur-	do zadovoljne pri strojih: »Delo je res	prepuščena zgolj organizaciji AFŽ ki
sami	proslavi	ob	priliki	prve	proglasitve	prvih udarnikov v podjetju, pa je potr-	jene peči, so napeto prisluhnile. Saj se	napor, toda če veš, da bo koristilo tebi,	je dala	tudi vzpodbudo za njegovo
udarnikov.	da ima ta kolektiv — seveda ob naša žena dandanašnji zanima za vse otroku in še drugim, potem ga vzlju- ustanovitev. Tudi vprašanje finančnih
Že	sam	spored	proslave	,e	bil	preče,	močnejšem političnem in kulturnem de-	življenje, ki vre okrog nje, čeprav po-	bis.«	sredstev za vzdrževanje tega doma ni
površen, nekako za silo m v naglici lovanju sindikalne podružnice m vest- samezne med njimi sem in tja težje Tudi uprava bo storila svoje, da bo- urejeno, oziroma postavljeno na trdno
nejsem delu uprave podjetja — vse mož-	razumejo kakor stvar	kot moški. Tudi	do delavke in delavci zadovoljni pri	osnovo, saj je odvisno v glavnem le
nosti,	da	doseže	v	bodoče lepše uspehe, stari čas	še nagaja ter sem in tja še	delu. Sedaj se izboljšujejo higiensko-	od negotovih podpor in akcij za zbi-
kot jih	je	dosegel	dosedaj,	pljuskne	v novo porajajočo se misel-	tehnične naprave v tovarni. Predvsem	vanje prostovoljnih prispevkov. V Do-
nost. Včasih nagajajo tudi druge stva-	so bile potrebne klimatične naprave,	mu igre in dela se oskrbuje kakih 80,
ri, proti	katerim pa se žene odločno	Ne moreš biti zadovoljen, če delaš po-	otrok, vendar je med njimi samo 27
borijo.	l°li Pri 42° vročine, da lije s tebe. Ta-	takšnih, katerih matere delajo v pro-
Pred kratkim se je	na primer vršil	krat pritiska vročina od zunaj in še	izvodnji.
v predilnici sestanek z mojstri, šlo je izpod strojev, kjer so nameščeni moža strokovno usposabljanje žena. Tri torji. Posebno materi-delavki to ni v četrtine vsega članstva. _ kolektiva se- korist. _
stavljajo žene, med višjim strokovnim Taksno stanje so zapustili prejšnji osebjem pa vendar še niso zastopane, lastniki tovarne. Zdaj, ko je v ljudskih	„v ,
Posamezni mojstri so	se tudi na tem	rokah, se položaj bistveno popravlja,	organizaciji AFŽ.
sestanku uprli: »Ženska ne more po- Ne. sicer vse naenkrat, vsak dan ne-
stati podmojstrica! Treba je zlesti pod kaj pa prav gotovo. Parketna tla bodo	HRASTNIŠKE SINDIKALNE
stroj, leže pod strojem	popravljati, pri-	položena takoj, ko bodo urejene kli-	ORGANIZACIJE PREMALO SKRBIJO
viti s ,francozom‘ ta in oni vijak, matične naprave, ki bodo zmanjšale	’7*	*™n	r'r'T
skratka, znati mora marsikaj. Tega pa vročino. Noge ne bodo več svinčeno ženska ne bo zmogla.«. .	težke, trudne in revmatične zaradi be-
In vendarle je! Štiri mladinke — tonskih tal. Tudi nitke v strojih se ne menda so bile poleti na mladinski pro- bodo več tako pogosto trgale zaradi gi — si že osvajajo potrebno strokovno presuhega zraka.
znanje za podmojstrice^ Osvajanje zna- Okrog tovarne pa rastejo ustanove, lija menda še ni najtežje; najhujše je ki skrbijo za to, da se lahko mirno bilo sploh začeti, ker so morale naj- posvetiš svojemu delu, v prostem času prej zlomiti staro pojmovanje posa- pa izobrazbi in pošteni zabavi: Dom meznih mojstrov o »manjvrednem« igre in dela, delavski klub. Sindikalni ženskem delu.
Sestanek je opozoril tudi na prepuste v delu trboveljskih sindikalnih organizacij v odnosu do zaposlenih žena in njihove politične in kulturne vzgoje, za katero se prepušča glavna skrb le
čajo vsakomesečne proglasitve novih udarnikov, ra cionaliz atorj e v in iznajditeljev. Sedaj nosi častni naslov udarnika 43 članov kolektiva; poleg tega so v podjetju še 1 iznajditelj in dva raoiona-lizatorja. V kratkem bo podjetje proglasilo spet nove udarnike. Kolektiv je sprejel tudi sklep, da se bodo vršili redni sestanki in posveti z udarniki.
UDARNIKI TOVARNE USNJA NA VRHNIKI y nedeljo so bili proglašeni kot udarniki: Marušek Jože, Orešek Jože, Verbič Franc, Zorc Ivan, Heipan Jernej, Kenk Janez, Orešek Franc, Bogataj Marija, Mattias Marjan, šurca Valentin, Holc Ivan, Velkavrh Anton, Resnik Stanislava, Japelj Marija, Pleskovič Franc, Jazbec Franc in Prek Franc.
Udarniki v ljubljanski tobačni tovarni in sindikalno delo
V ljubljanski .tobačni tovarni se udar- lovnega časa za sindikalno delo!« Vendar niško gibanje, živahno razvija. To pri- pa je njihova krivda ta, da teh napak
^	— -------------ne odstranijo, temveč jih le ugotavljajo.
Vsekakor je potrebno, da ta kolektiv, ki se sicer vsestransko lepo razvija, čim-prej odstrani te napake; s tem bo dana možnost večjega vključevanja udarnikov v sindikalno delo, aktivist! sami pa bodo lahko v praksi uresničili svojo željo s tem, da bodo tudi pri samem delu v
- ------- _ proizvodnji pokazali, kakšen je pravi lik
Nekaj udarnikov se je vključilo tudi našega novega človeka, udarnika- akti-v sindikalno delo. • Racionalizator tov. v ista.
Frece je zastopan v upravnem odboru	--------
podružnice kot referent za tekmovanje, tov. Japelj Slava, ki že 6 mesecev nosi naslov udarnice, pa je član nadzornega odbora podružnice.
Udarniki v tej tovarni bi se prav gotovo v še večji meri vključili v sindikalno delo, če bi odpadle nekatere nerodnosti in napake v delu aktivistov Sindikalna članarina se na pr, še vedno pobira med delovnim časom, v katerem vršijo nekateri aktivisti tudi še ostalo sindikalno delo, kar je vsekakor nepravilno, ker bi se moralo vršiti izven delovnega časa. Na vprašanje, zakaj se v večji meri ne vključujejo v sindikalno delo, odgovarjajo posamezni udarniki:
’Če hočemo ostati udarniki, ne smemo izgubljati niti minute dragocenega delovnega časa. Delovni čas je namenjen za delo v proizvodnji, zato bi se moralo vršiti sindikalno delo v prostem času.«
Dogodili so se celo primeri, da so posamezni udarniki in udarnice odklonile plačilo članarine med delovnim časom, ker niso hotele niti za hip prenehati s svojim delom.
Tudi posamezni aktivisti v kolektivu so se začeli izogibati sindikalnemu delu češ: »Kdor je pri nas aktivist, ne more
»ostati udarnik, ker uporablja precej de-
dom, čez leto dni verjetno že tudi Po predavanju so navzoči, predvsem otroške jasli. Življenje bo postalo vezene posegle v razpravo. Starejša tova- selejše.
rišica se je kar sede oglasila: »Moja S. takšnimi mislimi so vsi navzoči vnukinja je v Domu igre in dela ter sprejeli na koncu zborovanja tudi sem zelo zadovoljna z oskrbo in z sklep, da bodo povedali vse, kar so vzgojo. Samo premajhen je že postal slišali in za kar so se zmenili na se-
ZA ŽENO-DELAVKO
Tudi v hrastniški steklarni bi se moralo vršiti zborovanje članov sindikata v zvezi s pripravami za II. kongres AFŽ. Vršil pa se je le sestanek AFŽ, na katerem je bil navzoč le plačan funkcionar podružnice. Sestanek je bil slabo pripravljen.
Diskusija je ugotovila, da hrastniške sindikalne organizacije tudi premalo skrbijo za pravilno in zadostno oskrbo otrok delavk in nameščenk. V Domu igre in dela je položaj sličen onemu v Trbovljah; v njem se nahaja večina otrok, katerih starši niso zaposleni v proizvodnji.
V
hrastniški steklarni obstojajo
ta dom, da bi ‘mogel vzeti pod streho stanku, še vsem svojim tovarišem in ™oznost' za strokovno izpopolnitev vse naše malčke, katerih matere so za- tovarišicam. Vsi bodo poprijeli za delo,	J” v brusrinici zenske lahko
r&p—--uii,,,i kmis,i sv" K3,
DoinoTIgre in ddafpoleg0 veseljaka	V TRBOVLJAH:	n je Jžena se kaže v hrastniški steklarni
tiči v besedah tudi majhen očitek:	»ČE SO NAM PA REKLI, NAJ PRIDEMO .	. v tem' da s.ta samo dve„zeni vkljn-
- -	-	SAMO ŽENSKE«	®eni v ubra7' odbor podružnice m
dve v pododbore, dočim je moških V čakalnici opekarne v Trbovljah aktivistov skoraj 50, kar ni pravilno
»Preden smo dom odprli, smo hodili od žene do žene: ,Boš dala svojega
se^e^riiavMo Zdaj° pa naenkrat vse 80 s.e z^ra*e na zborovanje žene iz sorazmerje, če pomislimo, da predstav-sUiJvaSJ še našega vzemite / Dom razllih P°dJetij. Navzoče so bile prav Ijajožene tretjino vsega’članstva tega je namenjen 30 otrokom, v njem pa za Prav Ie delegatke iz posameznih kolektiva, jih je danes že 47.«
Sindikati za naše najmlajše onstran meje
Na poziv GO AFŽ, da vse množične organizacije sodelujejo pri nabiralni akciji za novoletno obdaritev naših najmlajših onstran meja, so se odzvale tudi sindikalne organizacije v vsej Slovenije Po doslej javljenih poročilih znaša skupna vsota nabranega denarja za to akcijo 328.565 din. Najvišje vsote so zbrali naslednji KSS-i:
KSS	Ljubljana	131.218 din
»	Celje	35.906 «
»	Kranj	18.815 «
»	Idrija	16.870 «
»	Jesenice	15.012 «
»	Škofja Loka	8.965 «
»	Ormož	7.028 «
»	Sl, Bistrica	6.491 «
»	Postojna	6.244 «
»	Šoštanj	6.204 «
»	Tržič	5.556 «
»	Tolmin	3.234 «
»	Zagorje	3.613 «
LETOS BOMO ZGRADILI V SLOVENIJI NA STOTINE ZADRUŽNIH DOMOV
Akcija Ljudske fronte za gradnjo okrog 500 zadružnih domov v Sloveniji
gozdarstva, sadjarstva itd. V letošnjem okrajnem načrtu je predvidena gradnja 7
Dom igre in dela je postal res že tesen za ves otroški drobiž in živžav, ki ga delavke-matere zjutraj, preden gredo na delo, puščajo v varstvo mlade upraviteljice. Treba bo misliti na nov, večji dom.
Nekatere žene si še niso na jasnem,
kje naj se v glavnem politično n dej- pocieželje kot tudi mesta in industrijska stvujejo. V tovarni ali na terenu. Po- £redišča'	1
vsod potrebujejo njihove pomoči. Po- h vrst jeseniške mladine se je že usta-vsod jih vabijo. Aktivistka iz tovarne no,vilo osem skupin po 20 mladincev, ki se oglasi: »Žene, ki so poslene v to- bodo s prostovoljnim delom izdelali stav-varni, naj tudi na političnem polju de- beao okovje za' zadružne domove. To-lajo le v tovarni.«	_	varniški žebljarji pa so sklenili, da bodo
Aktivistka iz terena pa 111 zadovolj- darovali enodnevni zaslužek za nakup
trebil ip^ašef°Domoči'	najbolj ST V*	7^užn|h dom?v .v Nevoljnega dela. Delovni kolektiv ope-
SL^L^poslmi^v tovar^ feki^S ŠttoŽVef™ kame ^ pa-b° v -izvenplaaske™
Res je! Do neke mere imata jirav delovali okovje, obe. Delavke se udejstvujejo v politic- Predlog vsebuje 13 vasi v jeseniškem
okraju, v katerih bodo letos zrasli novi zadružni domovi.
V okraju Dravograd je letos predvidena gradnja 25 zadružnih domov.
Zadruge novega tipa — enotne kmetijske zadruge bodo osnovane letos v grosupeljskem okraju na področju 23 KLO. Te zadruge se ne bodo več pečale
v tekočem letu je razgibala vse naše zadružnih domov
V ilirsko-bistriškem okraju je za letos predvidena gradnja 11 zadružnih domov. Pri izdelovanju gradbenega materiala in pri gradnji sami bodo sodelovale vse množične organizacije. Okrajna organizacija LMS bo ustanovila 11 delovnih brigad. Samo aktivisti LMS bodo v začetku gradenj prispevali 150.000 ur pro-
uem delu predvsem v tovarni. Kolektiv sprejema vedno nove ljudi, da jih v sebi prekvasi, jih utrjuje v novi miselnosti in jih spreminja v nove ljudi V vsestranskem delu v tovarni se član stvo kolektiva politično utrjuje. Takš ne ljudi potrebuje rastoča proizvodnja takšne zahteva naša petletka. Ko pa
prihajajo iz tovarne domov, na teren, samo z nabavo in prodajo blaga, temveč ined znance, ki še niso vključeni v pro- bo njihova skrb predvsem dvig in izbolj-izvodnjo, prenašajo svojo zrelejšo mi- sanje obdelave zemlje, razvoj živinoreje,
pripravil še 100.000 komadov opeke za gradnjo zadružnih domov.
V Prekmurju se dogovarjajo vasi o medsebojni pomoči pri gradnji zadružnih domov. V Mursko-soboškem okraju je bila prvotno v načrtu gradnja 16 domov; ker pa so zahtevali domove še ostale vasi, se je zvišal načrt na 30 novih domov.
Veliko zanimanje za gradnjo zadružnih domov kaže tudi Notranjska Dolenjska, pa tudi ogromna večina vseh ostalih vasi v Sloveniji
O pomembnih časopisih
Obzornik — mesečnik
Nikoli v naši zgodovini ni beležiti tolikšnega kulturno-prosvetnega poleta širokih ljudskih množic kot sedaj. Zlasti se razvija ta stran ljudskega izživljanja v širino in globino v sindikalnih organizacijah. Seveda, tudi v tem izživljanju je še mnogo izkrivljenega in nedognanega. Vlogo pravilnega usmerjal-ca našega kulturno-prosvetnega udejstvovanja je prevzel »Obzornik«, 'ki se od številke do številke bolj izpopolnjuje. Zaključna, dvojna številka lanskega letnika Je zlasti bogata poročil s Terena (Knjigarna — kulturnopolitični center; Okrajni festival v Kranju; Knjižničarski tečaji; Gledališki tečaj v Radgoni; Okrajni prosvetni svet Trbovlje; Ljudska prosveta v okraju Celje-okolica; Mestni ljudskopro-svetni svet Maribor; Okrajni ljudslcopro-svetni svet Grosuplje).
Jugoslavija
Ta odlična revija, ki jo izdaja Dru-itvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, zasluži, da se čim bolj razširi po naših podružincah. Tiskana je na najfinejšem papirju, priobčuje obilico krasnih slik z vseh področij življenja v SZ in nudi bogato gradivo predavateljem. Zadnja številka (26.) vsebuje članke: Stalin — voditelj naprednega človeštva; Žarko nam sveti sonce Stalinske ustave od Kusinena; Sili miru in demokracije pripada bodočnost; Premog — osnova industrializacije Jugoslavije od Rade Vujoviča; Raziskavanje rudnega bogastva v SZ od Ševjakova: Premog v »karijerjh« od Šodrina; Sovjetska vaška inteligenca
za ljudsko prosveto
Študijskim krožkom bodo prav prišli pregled literature o planu, članek Študij v kulturnoumetniških skupinah ter članka Stroji — naši pomočniki v borbi za lepo bodočnost od Kunsta in Jugoslavija na braniku miru in napredka od Kimovca.
Od ostalih člankov so zlasti pomembni: Ob šestdeseti obletnici smrti Frana Levstika od Slodnjaka, Ljudskoprosvet-ni sveti od Uroša Kraigherja, Veliki Beograd od ing. Ravnikarja itd. Poleg teh so zastopani v tem zvezku Matija Novak, Boris Orel, Mira Pucova, Mile Klopčič (Pesnik in borec Heinrich Heine), Matevž Hace in drugi.
Letna naročnina 150 din. Naslov uprave: Ljubljana, Miklošičeva 7.
— SSSR
od Belova; Spomenik bratstva in zmage od Auguštinčiča; Sovjetske poštne znamke od Zbirskega; Prešernova hiša od Riljskega; Stavbarstvo v kolhozih od Martinova; Mesto Gori (rojstni kraj Stalina) ; Moj odgovor na ameriško anketo od Angelina; Dar mladine Jugoslavije domovini in Titu od Budimiro-viča; Vsezvezna fizkulturna parada v Moskvi; Sovjetska kulturna kronika; Jugoslovanska kulturna kronika in pregled dela društva za leto 1947. Slike: Stalin in Molotov, Pred Moskvo, Karelijska pokrajina, Molotov, Rudar, Kombinat premoga v Donbasu, Rudnik železa v Azer-bajdžanski SSR, Gore Kazahstana, Knjižnica kolhoza »Kirov« v Gruziji, Spomenik
UMRL ]E UMETNIK NIKOLA) PIRNAT
V nedeljo smo pokopali slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata. Končalo je tako razmeroma še mlado življenje (rodil se je l. 1903 v Idriji) izredno nadarjenega človeka, ki je v našo upodabljajočo umetnost zarezal prenekateri, dobi in človeku odgovarjajoč borben izraz, zlasti v risbi, ki jo je obvladal kot malokateri. Od vseh umetnikov svojega rodu se je Pirnat najbolj približal človeku in njegovi borbi za lepše življenje. Nemiren, zrevoltiran duh, ki ga je nosil skozi življenje, se ni nikdar ustavljal pred majhnimi stvarmi malomeščanskega kompromisarstva in je zato tudi njegovo osebno življenje kazalo
vse značilnosti upornika in zato strastnega iskalca nepopačene resnice. V vrstah umetnikov je bil zato vedno povsod lam, kjer je bilo treba z ostro, jedko stvarnostjo razbijati zlagano osladnost uspavajoče lepote.
Že pred vojno je bil med prvimi člani Društva prijateljev Sovjetske zveze in v času vojne med, prvimi prostovoljci in prvimi aktivisti Osvobodilne fronte. Brž ko se je vrnil iz Gonarsa, je odšel v hribe, kjer je neumorno ustvarjal. Vsi partizanski listi so bili polni njegovih risb in linorezov. Rezal je v linolej velike plakate za našo vojsko in za zaledje ter izdal zbirko dokumentarne in ideološko poglobljene grafike »Domovi — ječe — gozdovi«.
Njegove ilustracije Župančičevega »Cicibana«, Cervantesovega »Don Kihota« in »Blaznega kronosa« so v slovenski ilustrativni umetnosti najboljše. Takoj po vojni se je lotil organizacije Akademije upodabljajoče umetnosti, katere redni profesor je bil do svoje prezgodnje smrti.
Motiv iz Pirnatove zbirke
Lukačeva Ančka in tovarna
Ko je prišla Ančka v tovarno na Marofu, so jo vsi začudeno pogledali. Morda zato, ker je bil njen brat belogardist, nemara pa tudi zato, ker doslej ni bilo razen tistih, ki so čistile pisarniške prostore, nobene delavke v tovarni. Že mnogo let stoji tovarna. Na tisoče in tisoče hlodov so prevalili in zvozili delavci iz skladišča na žago: milijone kubičnih metrov lesa so zrezali v tej tovarni in notranjski vozniki so ta les prevažali v letu in zimi do železniške postaje na Rakeku, od koder so ga razposlali v svet. Toda ženske ni bilo nobene, ki bi prijela kdaj za kakršno koli delo na žagi. Vsa dela v tovarni, od cirkularke pa do vezanja letev so opravljali edinole moški. Zato so nekateri, zlasti starejši neverno zmajevali z glavami, češ, kaj bo ženska pri takem delu! Za žensko je kuhinja, so lonci, metla in otroci! Tam naj dela, saj je dela pri bajti vedno dovolj, če le nekdo hoče, in kadar bom krenil v gostilno na pol litra, naj malo manj klepeta, pa bo vse v redu in prav! Tako so modrovali.
Ančka pa ni imela moža, niti družine, Ančka ni imela nikogar. Hišo in dokaj lepo ter obsežno posestvo so starši po smrti zapustili njenemu bratu Francetu, ki se je vrgel s klerikalci in jo je ob kapitulaciji Italije popihal z belimi v Ljubljano. Posestvo je propadalo in Ančko je to bolelo, toda pomagati ni mogla. France je v mestu docela pozabil na svojo lepo notranjsko zemljo. Dobil je službo nekje v pisarni, bil je zdaj gospod in kmečko delo mu ni več dišalo. To, da je izdal lastni narod, zanj ni bilo prav nič važno. Ko je vzel vrag še Nemčijo, je z ostalimi zgubljenci odšel na Koroško tudi France, ki je prepozno spoznal svojo zablodo.
Ančka, ki je štirideset let obdelovala. Francetovo zemljo zato, da je zvečer lahko dobila skledico koruznega močnika z mlekom, se je zdaj na tihem vprašala:
komu sem garala toliko let? Da, mnogo let je Ančka kidala gnoj, prekopavala skopo notranjsko zemljo, sadila krompir in koruzo, okopavala peso in pleta proso, žela pšenico in jo mlatila, da jo je križ čestokrat tako bolel, da se je komaj premikala od bolečine. Ob nedeljah pa je z debelo mašno knjigo pod pazduho hodila k fari v cerkev. Tako je bilo vse njeno opravilo. Zdaj jo je postalo sram, da je garala bratu izdajalcu.
Ko so obnovili tovarno na Marofu, ko se je po treh letih znova z vso silo zavrtelo kolesje, ki je dolgo časa počivalo in rjavelo, se je po vsej dolini začelo novo življenje. Cirkularke so znova in to pot veseleje zapele svojo pesem. Ančka je skozi okno svoje tesne kamrice čestokrat strmela v razsvetljena tovarniška okna in prisluškovala pesmi cirkulark, ki so nenehno pele in vriskale, da je odmevalo vse tja do Račne gore in Snežnika. Nekega dne ji je padlo v glavo: Kaj ko bi šla v tovarno? Toda precej se je zbala te misli Kako jo bodo gledali, ko pa je bil njen brat izdajalec?
Gozdovi pod Snežnikom, v katerih so pokale partizanske puške, so sedaj oživeli. Pele so sekire in žage, smreke in bukve so se s truščem podirale. Iz sked-njov so privlekli vozniki svoje težke vozove na dvorišča, jih čistili, mazali in naredili novo ročico, če je bilo to potrebno, zakaj že jutri ali pojutrišnjem bo treba v Stene, Skodovnik ali na Bičko goro po hlode. Ta ali oni je ugibal, kako bi za-pregel edinega konja, ki mu je še ostal, in če ni šlo drugače, je vpregel poleg še junca, ki so mu ga slučajno pustili beli. Sprva je šlo težko,, potem pa se je žival privadila in vedno več kubikov je romalo na voz.
Kupi lesa na Marofu so se večali bolj in bolj Začeli so sprejemati nove delavce To pot tudi ženske in ko je Lukačeva Ančka izvedela to novico, se je je
in revijah
Rdeči armadi od Auguštinčiča, Sovjetske znamke. Kip Fr. Prešerna od B. Kalina, Razne zgradbe v sovjetskih kolhozih, Stalinova rojstna hiša, Slike z mladinske proge in slike s fizkulturne parade v Moskvi.
Revija se naroča: Društvo za kulturno saradnju Jugoslavije sa SSSR, Beograd, Terazije 35. Letna naročnina znaša 250 din.
Slavensko bratstvo. To revijo izdaja Slavenski komitet Jugoslavije, Beograd, Moskovska ul. 51. Letna naročnina je 200 din. Izhaja mesečno. Za spoznavanje in proučevanje slovanskih narodov je revija neobhodno potrebna vsakomur, vsekakor pa bi bilo prav, da se nanjo naroče vse sindikalne knjižnice. Zadnja številka (št. 11/1947) vsebuje članke: Velika oktobrska revolucija in slovanski narodi, ZSSR — močna industrijska — kolhozna država; Današnja Ukrajina: Življenje v sovjetski Belorusiji; Sovjetska Sibirija; Sovjetski Tadžikistan; Lenin in Stalin v oktobrskih dnevih; Razstava sovjetskih slikarjev v Jugoslaviji; O sovjetski književnosti v domovinski vojni. Beležke vsebujejo bogate preglede iz sovjetskega kulturnega ustvarjanja. V vsaki številki pa je tudi pregled najvažnejših del vseh slovanskih narodov.
MLADINSKA REVIJA
Ena najbolj živih naših knjižnih revij je prav gotovo Mladinska revija, ki prinaša prispevke našega mladega literarnega rodu. Izhaja od vseh slovenskih revij najbolj redno in kaže veliko voljo do vseh problemov, ki vežejo našega novega človeka na novo, lepše, ustvarjajoče življenje.	. .	, ,
Jovanovič piše »Kaj je Proga dala Ljudski mladini Jugoslavije«. Jure Krašovec priobčuje pesmi »Cvetoče češnje« in »Jesen ob Bosni«. Vojko Novak razpravlja o velikem borcu nemškega ljudstva — Heinricliu Heineju, čigar dve pesmi — »Bleski tkalci« in »Tri Heine-jeve pesmi« so v lepem prevodu poslovenjene. Slavko Podmenik je zastopan z novelo »Goreči kozolec«, Šinkovec priobčuje pesmi »Večer« in »V drevoredu«.
Izredno pomemben je članek »Pripombe h kulturi mladine« od D e mina, nadvse zanimiva pa reportaža »Doma in na progi« od Zlobca. Vsekakor pa je Levčeva kritika »Ob Kranjčevih zbirkah novel Majhne so te stvari in Pomlad« lep primer, kakšne bi morale biti resnične kritike, ki so sicer v zadnjem času nasploh plehke, zanikrne, kakor da so več ali manj pisane zaradi honorarja od vrstice, ne pa zaradi dela, o katerem naj bi se pisala kritika (n. pr. kritika Legiše).
»Mladinska revija« izhaja redno mesečno in stane na leto 100 din. Naslov uprave: Ljubljana, Miklošičeva 16.
TEKMUJEMO
ZA IDEOLOŠKO IZGRADNJO
Sindikalna podružnica pošte v Kranju je napovedala tekmovanje v ideološki izgradnji članstva vsem sindikalnim podružnicam OSS-a Kranj in prav tako tudi kmečkim aktivom v tem okraju.
Ta sindikalna podružnica je zelo agilna ter ima izredno lepo urejen »Rdeči kotiček«, kjer se zbirajo na skupni in individualni študij njeni člani. Tedensko imajo tudi dobro obiskovane strokovne krožke, poleg tega pa izdaja podružnica mesečno svoj list, ki vsebuje politične in strokovne članke. Nadalje ima podružnica lepo urejeno knjižnico in vsak teden nov stenčas. Vse kuMurno-prosvetno delo je v polnem teku, največ zaslug za tolikšno aktivnost pa ima mladima, ki je zaposlena pri pošti.
Predkongresna zborovanja žena v naših tovarnah
V tovarni tiskanega blaga v Kranju
V dneh pred II. kongresom AFZ se vršijo vsepovsod velika predkongresna zborovanja.
Tako zborovanje se je vršilo tudi v Tovarni tiskanega blaga v Kranju v ponedeljek 5. t. m., kjer je zaposlenih nad 1000 žensk. Po deju so delavke, pa tudi delavci prihiteli v dvorano, kjer se navadno zbirajo na sejah, sestankih in proizvodnih konferencah.
Dvorana se je napolnila in delavke so se zvrstile v polkrogu spredaj okrog tajnika Glavnega odbora L. . ki >e zborovanje vodil, da bi tako bolje slišale in jim ne bi ušla kakšna beseda. Moški pa so ostali zadaj, nemara se jim je zdelo tako prav, saj so vedeli, da se ženske pripravljajo na svoj II. kongres. Ko je tov. Pezdir poudaril važnost in namen kongresa in ko je pozval ženo delavko, naj z ramo ob rami z moškim stopi v proizvodnjo, tako kakor je pred leti z ramo ob rami z moškim stopila v na-rodno-osvobodilno borbo in se ni ustrašila sovražnih pušk, niti gladu in mraza, se je med mnogimi delavkami razvilo glasno pritrjevanje. Zborovanje je potekalo gladko vse do tedaj, ko je tovariš pezdir prešel na gradnjo otroških jasli, ki bi jih morala imeti vsaj vsaka večja tovarna, in gradnjo domov igre in dela, ki ga Kranj sicer že ima, kjer pa ni prostora za vse otroke.
Eni izmed delavk to ni bilo po volji, da bi dala svojega otroka čez dan v dom igre in dela, ker ni vedela, da bo lepo oskrbovan ves dan, kjer mu bo toplo in se bo igral ter učil. Zazdelo se ji je, da je otrokom prelepo v takih domovih in jim potem ni več mar svojih lastnih domov, zato je nekako z jezo pripomnilar »Seveda, da potem otrok pozabi celo na lastne starše!«
»Kako naj pozabi, saj gre človek vsak dan po delu ponj, domov ga boš odnesla, pri tebi bo spal in doma ga boš vzgajala, kakor boš hotela, če pa ga oddaš čez dan, ko si zdoma, si pa lahko samo vesela; tako se vsaj ne boš bala, da se mu zgodi kakšna nesreča!« Tako ji je skušala dopovedati tovarišica, ki je stala ob njej. Prva je na mah umolknila. Na tihem jo je postalo sram, saj je uvidela, da ima ona prav. Pa jim je tov. Pezdir prav preprosto in domače obrazložil, kako nujno je potrebna gradnja domov igre in dela, če nočemo, da bo naša mladina prišla pod vpliv tuje reakcije, ki zlasti potom nekatere duhovščine skuša vplivati predvsem na mladino.
»Ali naj pustimo, da bodo duhovniki odvračali našo mladino od prostovoljnega nedeljskega dela, na katerega vsto-
pa z veseljem? Ali naj pustimo, da nam bodo podirali to, kar smo si s puško v roki priborili? Ne, nikoli ne! Mi hočemo, da to, česar mi nismo imeli, ima naša mladina, ki ima v novi Jugoslaviji vse pogoje razvoja. Mi hočemo, da bo v naši noviedržavi kruha za vse!«
Delavci in delavke pritrjujejo njegovim besedam, saj dobro vedo, da je že marsikateri od duhovnikov poizkušal pregovarjati mladino in jo odvrniti od prostovoljnega nedeljskega dela. Zdaj šele so uvideli, da bi res bilo prav, ko bi svoje otroke oddajali med delom v tak kraj, kjer bodo vami in jih razni hujskači in prišepetovalci ne bodo dosegli s svojimi lažnivimi besedami. Ko pa je sindikalni funkcionar še povedal, da ima tovarna pripravljenih 500.000 din za gradnjo doma igre in dela ter da ima tovarna v načrtu tudi gradnjo otroških jasli, so bili s tem vsi zadovoljni. Le tovarišicam, ki prihajajo na delo iz oddaljenejših krajev, spet ni hotelo iti v glavo, kako- bi mogle nositi svoje otroke iz Prims-kovega ali od kod drugod v Kranj. Tajnik KSS-a jim je pojasnil, da se bodo domovi igre in dela gradili vsepovsod, kjer bo to potrebno, otroške jasli pa le po tovarnah.
Trdina Jože, znan godrnjač in nezadovoljnež, je dalje časa po tihem goidr-njal, nazadnje pa je povedal to, kar je že stokrat v življenju povedal: da nima tega, kar bi rad. Prav za prav pa niti sam ne ve, kaj bi rad. Take vrste ljudje, kot je Trdina Jože in še nekateri, bi bilo bolje, da si najprej ozdravijo svoje bolne živce ter si zamašijo ušesa za novice raznih hujskačev in netilcev razdora, da redno obiskujejo sindikalne sestanke in proizvodne konference, na katere nobenega od teh godrnjačev nikoli ni. Potem morda bodo vzljubili svoje stroje in se bodo z veseljem oklenili dela ter se jim norme ne bodo zdele previsoke.
Ko so se delavci in delavke razhajali, so nekateri godrnjali na Jožeta Trdino — godrnjača — drugi pa iz nevoščljivosti na tovariša Isteniča, ki je postal udarnik, češ: kako naj mojster postane udarnik. Tretji so se pogovarjali o domovih igre in dela ter otroških jasli, ki jim kar niso hotele iti iz misli, četrti spet o II. kongresu AFŽ. Zdi se mi, da mnogi izmed delavcev in delavk tega še ne razumejo pravilno, vsekakor pa se je to pot Tovarna tiskanega blaga bolje odrezala, kakor tovarna lateks, kjer je prišlo na zborovanje le nekaj tovarišic, tako da se to sploh ni moglo vršiti, kar je verjetno tudi krivda na članih sindikata, ki so zborovanje preslabo organizirali.
V tržiški predilnici
Preteki; teden se je vršilo zborovanje kolektiva tržiške predilnice in tkalnice. Na zborovanju, kj ga je vodil član Glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Boštjančič, se je pokazala velika potreba po gradnji otroških jasli in potreba za gradnjo doma igre in dela. Mestni ljudski odbor, ki je v preteklem letu ustanovil dom igre in dela, je v ta dom sprejel tudi otroke delavk iz,predilnice in tkalnice; za to je uprava vodstva prispevala 75.000 dinarjev. Takoj, ko bo vreme ugodno, bodo začeli z gradnjo lastnih otroških jasli. Pri tem bodo sodelovali s prostovoljnim delom tudi tovarniški delavci in delavke. Pripravljenega ie že precej zidnega materiala, kot je cement, opeka in drugo. Žene-delavke in delavci so na zborovanju sprejeli obvezo, da se bodo polnoštevilno udeleževali prostovoljnega dela tako pri gradnji otroških jasli, kakor tudi pri gradnji doma igre in dela.
Ob zaključku prvega planskega leta
v naši petletki je bil sklep tittTZV^
vodstva, da se prispeva 1 milijon din za gradnjo sindikalnega doma in 600 tisoč din za gradn jo otroških jasli. Za kulturo in prosveto je bilo določenih
150.000	din, za nagrade najboljšim delavcem pa 250.000 din. V tržiški predilnici in tkalnici je 47 udarnikov, od katerih je 45 žena.
Iz diskusije je razvidno, da se mnogi izmed delavcev in delavk želijo strokovno usposobiti. Ena izmed delavk je predlagala, da se v zvezi s predkongresnimi pripravami poglobi v tovarni tudj študij. Dolžnost sindikalne organizacije pa naj bi bila, da skrbi za ženo tako, da se bo ta lahko v celoti posvetila delu. Sprejetih je bila cela vrsta sklepov, med drugim; sklep: aktivizacija žene v sindikalnih orga-nizacijah, ter sklep, da se dvigne politična, kulturna in splošna izobrazba ter strokovna usposobljenost žena.
ia mah oprijela. Sklenila je, da pojde e tisto dopoldne vprašat, kako bo s to ečjo. Res je šla in tako se je zgodilo, la je bila sprejeta. Začasno so jo od-edili k vezanju letev. To je bilo hrušča n vpitja, ko so stari delavci zvedeli, da iodo sprejemali tudi ženske.
»Prav tega je še treba! Kdaj je še :do videl kikljo na žagiU je dejal stari
mu res prav nič ni mar. Ko je Janez odšel, je pa le stopil na skrivaj za hiško in si jo ogledal.
Ančki je bilo sprva malce nerodno. Ce ji je kdo v obraz kaj rekel, je še nekako prenesla, le tisto radovedno ogledovanje od strani ji je bilo zoprno. Nazadnje pa se je tudi temu privadila. Po nekaj dneh je Ančka že kar dobro ve-
Martin ter krepko pljunil predse rjavo slino in z jezikom premaknil čik tobaka z leve m desno stran.
»Ti nič ne veš!* ga je zavrnil Janez, ki je bil mlad in vesel. »Če so ženske nosile hlače in puške, s katerimi so podirale Lahe, naj pa še v tovarni delajo! In naš Tine, 'Ici je oficir, pravi, da so bile nekatere ženske še bolj korajžne kakor moški. Pa je tudi res, saj veš, kako je Fužinarjeva Tončka s svojim mitraljezom vselej pripravila v strah Švabe in belce.*
Mariin je bil o Tončki še nekaj slišal, verjel pa ni, kar so mu pravili. »Kaj bi, baba je baba!« je trmil naprej prav po notranjsko Tisto jutro, ko je Ančka prvikrat prišla na delo, je Janez hitro nesel novico Martinu: »Eno že imamo, letve veže, kar poglej jo!« je nagovarjal »Briga me!« je zarentačii Martin, kakor da
zala, nihče več se ji ni smejal in delo je šlo hitreje izpod rok. Ko je dobila prvo plačo, je bila nepopisno vesela. Zdaj je za delo, ki ga je opravila, prvikrat v življenju prejela tudi zasluženo plačilo Saj niti ni vedela, kaj bi z denarjem, toliko se ji je zdelo. Cel šop novih bankovcev po petdeset dinarjev je prejela, vsakega posebej je pogledala od obeh strani in vsak od teh bankovcev se ji je zdel lepši, kakor vse podobice v stari mašni knjigi.
Ko je na Rakek prisopihal dolg tovorni vlak, ki ga je bilo treba v najkrajšem času napolniti z lesom, so delavci sklenili, da bodo delali tudi v nedeljo-Tudi Ančka se je prostovoljno javila: »če je potrebno, zakaj ne bi šla,« je dejala odločno in jezno sunila s komolcem Martina, ki ji je zabrusil, da bo šlo tudi brez nie.
»Kaj res misliš, da moraš biti pri vsaki figi poleg?« je še godrnjal, ko je odhajal. Ančka pa se ni zmenila zanj. »Star je, kako bo on razumel ta veliki čas. še meni se komaj odpirajo oči šele sedaj, ko se trudim na vso moč in sem dvajset let mlajša kakor Martin. Danes se čas drugače suče ko takrat,, ko so še vozniki vlačili les na Rakek. Kakor polži so lezli s svojimi kripami čez klance in denar, ki so ga zaslužili, so nazaj grede že zapili. Danes vozijo les veliki, težki kamioni in vsak pelje več kot deset voznikov. Gostilne na Perkuzu ni več in brhke natakarice, ki so včasih prežale na voznike, so morale pljunili v roke in začeli znova. Prav takd kot jaz.«
V nedeljo je prišla delal, le je bilo to komu všeč ali pa ne, to ji zdaj ni bilo več mar. Njene roke so se utrdile, nič več ni bilo žuljev na njih in vezanje letev ji je šlo tako gladko kakor včasih okopavanje krompirja. Ko so ostale videle, da: dela Ančka v tovarni, da dobi za to težko karto in zasluži lepe denarje, so prišle tudi druge in zaprosile za delo. Za Ančko je prišla Francka, za njo Milena in tako dalje. Cela vrsta jih je. Sindikat jim je priskrbel blago za hlače, močno in gosto, da ga ostra kraška burja ne bo nikoli prepihala. Tudi čevlje so dobile, težke olcovanke in Francka je sklenila, da bo šla poleti, ko bo imela štirinajst dni dopusta, celo na Snežnik v njih.
»Da, da, počitnice bom imela, plačane počitnice, kakor včasih šumoštri na staro-trški šoli!« je veselo pripovedovala Francka svojim tovarišicam.
Delo na Marofu teče kakor ura, ki jo je navila človeška roka. Ančka veže letve in si od časa do časa veselo požvižgava vmes. Že jutri morda bodo delale na Marofu nove Ančke, Francke iv. Milene. Pesem cirkularke. ki poje noč in dan, jih bo privabila. Delo zajema bolj in bolj človeka Delo osvaja, bolj in bolj človeka! Delo postaja vrtinec vseli misli človekovih. Delo ga nosi v nov, lepši svet.
Kim Ir-Sen
VODITELJ KOREJSKIH PARTIZANOV
V prejšnji številki »Delavske enotnosti* smo objavili začetek slavne poti legendarnega vodje korejskih partizanov Kim Ir-Sena. Ko so Japonci zasužnjili Korejo in vršili nad ljudstvom nasilja, je Kim lr-Sen uvidel, da je rešitev le o oboroženem odporu in je s svojimi 30 tovariši organiziral prvi partizanski odred. Orožje so plenili Japoncem, ki so jih zelo spretno napadali iz zased.
Ljudstvo je bilo partizanom zelo naklonjeno in jih je zato vsestransko podpiralo. Kim lr-Senovi pristaši so se množili, iz skromnih začetkov je nastala partizanska divizija, ki je vzpostavila zveze s kitajsko narodno revolucionarno armado in japonska vojska je doživljala poraze •..
Partizanska armada

Dtftm iznosih tmmtn
mšš>m usmnm^ma
Poraz japonske vojske pri jezeru Hasan in Halkin-Golu je vzbudil ponovno upanje v srcih ljudi vzhodne Azije. Partizanskim odredom so se pridruževali tisoči ljudi. Kim Ir-Senova divizija je postala korpus, nato pa armada Toda tudi borba je postala težja in srditejša. Ogromna kvantunška armada — elitne japonske vojaške enote — je delala po svoji volji in požigala po Mandžuriji. Tedaj se je začela druga svetovna vojna.
in Stalina. Veliko ljudi je poznalo Kim Ir-Senov avto in so generala na rokah odnesli na tribuno. Kim Ir-Sen je imel svoj prvi govor pred svobodnimi državljani Koreje. Govor je začel s pozdravom in zahvalnimi besedami Sovjetski zvezi in generalisimti Stalinu; tem besedam je sledil trikratni vzklik: »Man-se!« dvesto tisoč Korejcev.
Kmalu je bil Kim Ir-Sen izvoljen za predsednika severne Koreje.
Osvobojeni in neosvobojeni del Kitajske
Osvobodilna borba kitajskega ljudstva: belo polje predstavlja osvobojeno ozemlje, ki ga je osvobodila kitajska ljudska armada. Skoraj dnevno prihajajo iz Kitajske vesti o novih, vedno večjih uspehih kitajske ljudske armade. Med vojno proti Japoncem je štela ljudska armada okoli eden in pol milijona borcev. Osvobojeno ozemlje je obsegalo milijon kvadratnih kilometrov in preko 100 milijonov prebivalcev. V najnovejšem razdobju osvobodilne vojne na Kitajskem pa so se sile ljudske armade okrepile z milijonsko armado partizanskih borcev, medtem ko se zbira v Mandžuriji popolnoma nova redna ljudska armada, ki šteje okrog pol milijona ljudi. Doslej je osvobojenih že okrog 150 milijonov ljudi na Kitajskem.
Nemčija je napadla ZSSR. Ko je radio vsemu svetu najavil veliko zmago Sovjetske zveze pri Stalingradu, so Korejci spoznali, da se bliža čas njihove osvoboditve.
Osvoboditev je prišla 15. avgusta leta 1945. General-polkovnik Sovjetske arma-de-bratske armade osvoboditeljice Čisit-jakov, je sprejel kapitulacijo vse japonske vojske na severni Koreji. Koreja je postala svobodna.
V proslavo osvoboditve je bilo v Phenjanu veliko zborovanje. Korejci so prišli na osrednji trg, s slikami Lenina
Pod njegovim vodstvom so izvedli demokratične reforme v severni Koreji. Izpolnil se je sen stotisočev kmetov. Izvedena je bila agrarna reforma, 725 tisoč kmetov je brezplačno dobilo zemljo. Ena osnovnih in izvedenih reform je zakon o splošni pravici zborovanj. Ljudstvo je svobodno izbralo predstavnike svoje oblasti. Za delavce in nameščence je bil odobren osemurni delovni dan. Uvedli so socialno zavarovanje. Severna Koreja je stopila na pot globokega družbenega preporoda.
Na žalost pa še ne uživa vsa Koreja
Jevgenij Fjodorov:
PLANINSKA POT
Pozimi 1918. leta so belokozaške bande svojevoljno gospodarile o južno-uralskih stepah. Kozaški polkovniki so formirali odrede, zavzemali vas za vasjo, razbijali sovjete in obešali sovjetske delavce. Stepska mesteca — Orsk, Troick, Verhnjegorsk — so trpela pod udarci dulovskih čet. Vse kozaške naselbine so besnele. Vojaki so se vračali s fronte ter se niso hoteli pridružiti dutovskim bandam. Neposlušne so pretepali s puškinimi kopiti, jih metali o ječe, jih često obtožili boljševizma in jih za vsako najmanjšo stvar »črtali iz seznama prisotnih«.
Dutov je odrezal Orsk. Na stotine jezdecev se je pojavilo na sektorju Po-letajeva, na jugu, dvajset kilometrov od Čeljabinska. Nevarnost je pretila tudi stari čeljabi. Mesto je ves čas živelo v napeti razburjenosti. Sovjetski delavci se niso tedne in tedne preoblekli, spali so, kjer jih je zatekla noč, vsak trenutek pripravljeni na borbo.
Iz Orenburga je prispela neprijetna vest. 15. novembra, ob dveh ponoči, je komandant drenburške milice, eser Kapagidze, s četo junkerjeo in kozakov, oboroženih z mitraljezi, obkolil yKaravan-saraj*, kamor so prišli predstavniki Reckoma, in ujel vse njegove člane. Nastalo je zversko pobijanje ■.
Koncem novembra je pritisnil po stepah oster mraz- Zameti so zamedli °se poti in steze. Modrikasto je blestel sneg o mesečini; po kotanjah so zavijali sestradani volkovi. ■ ■
Ljudje so se borili in mučih po krajih, ki jih je pogoltnilo snežno prostranstvo, Mraz in zameti pa niso usta-
vili belo gardijskih band, ki so krožile po cestah kot medvedi in čestokrat, ko so prodirale, so jurišale na uporna mesta in kozaške naselbine. Žvižgal je strašen veter in nosil igličast, droben sneg, brzojavne žice so zoenčale — o Orenburg so hitele brzojavke s prošnjo za pomoč. Medtem pa je Orenburg sam popuščal o borbi. Orenburški delavci so d ledeno mrzlih nočeh ležali pod zvezdnatim nebom, ne da bi izpustili puško iz roke. Če si pljunil, se je slina spremenila v ledeno zrno, a srce je bilo d nepomirljivi mržnji...
V tem času so bili na drugem koncu države, o Petrogradu, liladno-vlažni dnevi. Z Baltskega morja je pihal veter, menjavali so se hladni dnevi s snežnimi viharji. Nad mestom je zavijal in žvižgal veter. Na trgu z bronastim idolom na konju je izstopila iz vlaka delegacija orenburših železničarjev. Železničarji so krenili k Peškim, s svojimi opankami so gazili po svežem blatu. štirje so bili. Prvi, starec z ovčjo kučmo, je mahal s potno torbo. Sneženi kosmi so se lepili na njegovi bradi. Starec je veselo pomežikoval:
»Ko bom videl Lenina, mi ne bo težko umreti!«
Po ulici se trga podivjani veter, ropotajo tramvaji, pred pekarnami se vijejo dolge vrste.
Starčkov sopotnik, plečat mož, močnih širokih kosti, nervozno gladi raz-mršeno brado;
»Poglej, kaj je prinesla »kontra«, a pri nas — kruha kolikor hočeš. In ose to Dutov.. .«
Pazljivo je pogledal po tovariših:
Nekaj iz
»KUVERTE"
Delovni kolektiv »Kuverte« ne šteje mnogo članov, vendar pa si v svojem malem podjetju zelo prizadeva, da bi bili uspehi čim boljši. Minulo leto so pričeli v »Kuverti« uvajati norme in danes že dobra polovica delavstva dela po normah. To je mnogo pripomoglo k izredno uspešnemu zaključku prvega leta petletke — plan so v »Kuverti« dosegli že konec septembra, do decembra pa so ga presegli že za 29°/o. Samo v novembru so ga presegli za 42%'. Te številke so najboljši dokaz, da se je delovna disciplina vsestransko izboljšala, zamujanje in neopravičeni izostanki so popolnoma odpadli.
S tekmovanjem, ki ga je organizirala sindikalna podružnica, pa niso v podjetju dvignili le proizvodnje, temveč v veliki meri poživili delo na vseh ostalih sektorjih. Tako je udeležba na tedenskih študijskih sestankih sedaj 90odstotna, delovni kolektiv pa je napravil nad 1600 prostovoljnih delovnih ur. Pri prostovoljnem delu so se najbolj odlikovali tov. Bučar, Ižanec in Župič, ki so naredili vsak po 250 prostovoljnih delovnih ur.
Pograjati pa moramo mladino v tem delovnem kolektivu. Namesto da bi sledila zgledu tovarišev po drugih delovnih kolektivih, kjer je prav mladina tista, ki vzpodbuja k vestnemu delu in vodi delo na kultumo-prosvetnem sektorju, je mladina delovnega kolektiva »Kuverte« minulo leto skoraj tekmovala v izmikanju od študija in sestankov, še posebno pa od prostovoljnega dela. Takemu ravnanju mora biti v letošnjem letu konec — mladina bo morala še bolj strniti svoje vrste, sindikalna organizacija pa se bo morala potruditi, da pritegne mladino k skupni borbi za plan. Prav zato pa bo morala sindikalna podružnica organizirati tudi Rdeči kotiček, knjižnico in poživiti kul-turno-prosvetno delo.
Zadovoljivo rešiti te probleme — to bo sedaj prva naloga sindikalne podružnice v »Kuverti«, ki hoče v drugem letu petletke doseči še boljše usoehe, kot jih je v minulem letu.	Župič Ivan.
■■■•..........
sreče resnične demokracije. Južni del Koreje še vedno preživlja tegobe okupacije, pod drugimi gospodarji — Amerik anci, Kljub sklepom moskovske konference decembra 1945, na kateri so sklenili, da bodo v Koreji, ustanovili začasno demokratično vlado in da bodo ustvarili pogoje za razvoj države na demokratični osnovi, nadaljujejo Ameri-kaoci politiko japonskih zasužnje-valcev. Ljudstvo južne Koreje po prihodu Amerik anc e v ni občutilo nikakršnega izboljšanja. Oblast spahijev in velikih bogatašev je ostala nedotaknjena. Agrarne reforme niso izvedli, 80% kmetov južne Koreje nima zemlje. Ne samo, da niso izvedli demokratičnih reform, temveč celo načrtno dušijo vse, kar je naprednega. Od Amerikancev plačani teroristi ubijajo demokratične voditelje. Vršijo se množične aretacije; po zadnjih vesteh se nahaja v zaporih južne Koreje 20.000 političnih zapornikov, ki so obdolženi zaradi demokratičnega mišljenja. Položaj v južni Koreji najbolje osvetljuje dejstvo, da je samo avgusta lanskega leta pobegnilo iz Koreje 27.135 ljudi, da bi se rešili pred terorjem in lakoto. Zatekli so se v severno Korejo, pod zaščito in zavetje Kim Ir-Senovega demokratičnega reda.
Ljudstvo južne Koreje pa se odločno zoperstavlja novim okupatorjem in njihovim _ slugom. Vztrajno se bori za uresničenje svojih idealov — ujedinjenje vse Koreje, pod vodstom velikega sina korejskega ljudstva, Kim Ir-Sena.
Ribnica na Dolenjskem
Gotovo vas bo zanimalo, kako pristopajo ribniški rešetarji in izdelovalci suhe robe, ki smo jih pred leti srečavali po vseh krajih naše domovine, k izvajanju petletnega plana. Zelo veliko izdelovalcev suhe robe je zaposlenih pri Gozdni upravi Ribnica. Svoj plan za leto 1947. je uprava dosegla predčasno, vendar pa brez udarnikov — ne zaradi majhnih naporov pri delu, temveč zato, ker pri delu še niso uvedli norm.
Izmed vseh članov delovnega kolektiva je najbolj agilna in iniciativna mladina. Prva je pričela uvajati in delati po normah, ker ve, da bo tako delo najbolj koristilo skupnosti in ker se bo samo na podlagi dela po normah lahko pravilno ocenilo in nagradilo delo posameznikov. Vsekakor pa bo uspeh na kulturno-pro-svetnem področju, pri normah, zlasti pa v proizvodnji in tekmovanju v tem letu še mnogo večji, če bo mladina našla pota
do sodelovanja z ostalimi člani delovnega kolektiva in če bodo izkušeni starejši izdelovalci suhe robe požrtvovalno prenašali dolgoletne izkušnje pri delu svojim mladim tovarišem. S skupnim prizadevanjem bodo dosegli in presegli norme, prekoračili proizvodni plan in proglasili svoje najboljše delavce za udarnike.	Kersnič Vinko.
0SS Trbovlje je priredil prijeten večer bolnikom v tamkajšnji bolnišnici
Ob prelomu leta je Okrajni sindikalni svet Trbovlje skupno z upravo bolnišnice organiziral skromno svečanost za bolnike v tamkajšnji bolnišnici. Poleg priboljška pri večerji je vsak izmed bolnikov prejel še darilo — moški cigarete in nogavice, ženske pa pecivo. Delavski pevski zbor »Zarja« je presenetil bolnike e svojim uspelim nastopom.	A—Ž.
Razpisano je fizkulturno tekmovanje v ljudskih mnogobojih
Na podlagi sklepov I. posvetovanja Fizkulturne zveze Jugoslavije za splošno telesno vzgojo razpisuje Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije tekmovanje v ljudskem mnogoboju za vsa fizkulturna društva in aktive.
Po tem razpisu bodo tekmovanja v ljudskih mnogobojih za prvenstvo društev in aktivov v okrajih, ljudskih republikah in v vsej državi.
V	ljudskih mnogobojih bodo tekmovali člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke.
V	društvih in aktivih bodo za prvenstvo posameznikov tekmovali člani, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke.
Pri tekmovanju za okrajno, republiško in državno prvenstvo bodo tekmovala fizkulturna društva in aktivi, za skupno prvenstvo oddelkov in posameznikov iz fizkulturnih društev in aktivov; za skupno prvenstvo vrst in za skupno prvenstvo posameznikov: Člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke; za prvenstvo vrst in posameznikov samo iz fizkulturnih aktivov: člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke; za samostojno prvenstvo vrst in posameznikov iz kmečkih aktivov: člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji, pionirke, za samostojno prvenstvo vrst, posameznikov in iz srednješolskih aktivov pa mladinci in mladinke.
Tekmovanje v društvih in aktivih
mora biti končano najkasneje do 30. aprila 1948. leta. Podružnice (kolektivi) fizkulturnih društev morajo izvesti ta tekmovanja za vse svoje člane. Najboljši tekmovalci iz kolektivov se morajo udeležiti društvenega prvenstva.
Na podlagi rezultatov tekmovanja v društvih in aktivih morajo društva in aktivi sestaviti vrste za tekmovanje v okrajnem prvenstvu. Vrsto sestavlja 8 tekmovalcev (članov, članic, mladincev, mladink, pionirjev in pionirk). Za končno oceno vrste se upošteva samo ocena prvih 6 tekmovalcev. Tekmovanje za prvenstvo posameznikov v okrajih mora biti v skladu s pravili za tekmovanje vrst, če pa društva ali aktivi v posameznih skupinah ne morejo sestaviti vrste, se jim izjemno dovoli, da tekmujejo za iste samo posamezniki.
Tekmovanja v ljudskih mnogobojih
za okrajno (mestno) prvenstvo bodo organizirali okrajni (mestni) fizkulturni odbori najkasneje do 23. maja 1948.
Tekmovanje pionirjev in pionirk fizkulturnih društev in aktivov bo končano skupno z okrajnim (mestnim) prvenstvom. Prvaki ljudskih republik FLRJ bodo določeni na podlagi doseženih rezultatov na teh tekmovanjih.
Tekmovanja v ljudskih mnogobojih za prvenstvo ljudskih republik bodo v času fizkulturnih zletov posameznih ljudskih republik. Pogoje za sodelovanje na teh tekmovanjih bodo razpisali odbori za splošno telesno vzgojo pri glavnih odborih fizkulturnih Zvez posameznih ljudskih republik.
Tekmovanja v ljudskih mnogobojih za prvenstvo FLRJ bodo od 5. do ?. septembra 1948 v Beogradu. Vsaka ljudska republika ima pravico poslati največ tri najboljše vrste članov, članic, mladincev in mladink. Ljudske republike lahko pošljejo na ta tekmovanja tudi tiste posameznike, ki so tekmovali pri tekmovanju za prvenstvo ljudskih republik izven vrst.
V vseh zgoraj omenjenih tekmovanjih pa ne morejo sodelovati tekmovalci zveznega ali prvega razreda tistih fizkulturnih panog, ki so na tem programu ljudskih mnogobojev.
Center za fizkulturno značko pri Centralnem odboru FZJ bo izdal navodila, kako se bodo upoštevali uspehi tekmovalcev v ljudskih mnogobojih pri polaganju norm za značko fizkulturnika.
Preselitev
Tajništvo Zveze tekstilne in oblačilne industrije Slovenije obvešča vse svoje podružnice in KOZ-je, kakor tudi vse ostale urade in ustanove, da se je dne 10, januarja preselilo iz Kranja v Ljubljano, Miklošičeva cesta 22 — Dom sindikatov, ter prosi, da se pošilja pošta odslej naprej na novi naslov.
Tajništvo zveze
tekstilne in oblačilne industrije Slovenije.
»Le kako bomo prosili pomoči od Lenina, a?*
Tovariši vztrajno molčijo.
Pred Smoljnim plapola taborni ogenj, okrog se grejejo rdečearmejci. Pri vhodu stoje topovi, mitraljezi; iz ogromnih orat vre ljudstvo.
Delegacija je vstopila v vežo. Po hodniku hite gor in dol oboroženi delavci, vojaki, mornarji; po kamenitem stopnišču vrvijo neumorni ljudje, kakor mravlje — z oseh strani ogromne države prihajajo delegati. Rdečearmejci vlečejo s hrupom po hodniku mitraljez — od časa do časa zavpije mitraljezec s hripavim glasom:
»Pa-aziU
Skozi okno se plazi siv dan; pod stropi — rumena, nejasna svetloba.
»Pa smo prispeli!* In starec-želez-ničar veselo pomakne kučmo z enega na drugo uho. Nasproti prihaja živahen, okreten mornar z zelenim volnenim šalom, okrašen z mitraljeznimi re-deniki. Starec ga potegne za rokav:
»Stoj prijatelj-tovariš, kje je Lenin?*
Mornar blisne s sivkastimi očmi.
»Kdo ste? Zakaj? No, kar z menoj rojakiD
In pod roko odvleče starca mimo številnih orat.
Pol ure kasneje so pripeljali oren-burške železničarje o majhno sobo, predeljeno z nizko pregrado. S stropa je odsevala mračna svetloba. Poleg golega zidu je stal umivalnik, poleg umivalnika — brisača za roke.
Za okroglo mizo sedita dva človeka Prvi, močan, z rjavkasto bradavico, dvigne naglo glavo in upre živahne oči n prišlece.
»Tovariš Lenini« — se radostno izvije starcu.
Lenin prijateljsko pokaže delegatom
stole. Starec nekaj zamrmra, se obrne k tovarišem in domače pridene:
»Sedite! Evo — prišli smo.. .«
Lenin veselo pogleda po delegatih. Vsi imajo grobe obraze, razbičane od vetra. Namesto običajne železničarske uniforme — umazane kratke kožuščke.
»Strojevodje?«
»Orenburški,« — odgovori visok človek z orlovskim profilom.
/zza mize se dvigne stasit človek v vojaški uniformi — Leninov sodelavec. Izpod gostih trepalnic gledajo na strojevodjo stroge, temne oči. »StalinD — se domisli strojevodja.
Starca - strojevodjo so posadili na stol poleg Lenina. Naenkrat sta se oba prijateljsko nasmehnila.
»Torej, pripovedujte nam o oren-burškem položaju«, in Stalin položi roko na starčevo ramo. Starec se spogleda s tovariši; visok človek s finim profilom reče:
»Pripoveduj ti, Demidič.«
Starec-strojevodja položi na mizo svojo kučmo, iz žepa pa potegne tobačnico:
»Dovolite, da najprej prižgem!« — Napolni si pipo in potegne dim. »Torej«, — starec izpuhne dim, »orenburški bojevniki so pripravljeni na ose, a nimamo moči. Kar se tiče organizatorjev, eden, dva... to je ose. A vse naokrog beli kozaki. Z Dutooom so vsi bogataši in razbojniki.
Stalin gre k oknu in si zamišljeno suka brke.
»Pri vas vrste, a pri nas kruha, kolikor si ga srce poželi«, doda visoki človek.
Stalin se naglo obrne.
»To se pravi, kruh mora do nas«, in pogleda človeka, ki je govoril.
Iljič ostane. Eno ramo drži nekoliko
nižje od druge, palce na roki je vtaknil za telovnik in ošvrknil z očmi.
»A menjševiki in eseri?« vpraša.
»Svojat podkupljiva!« izreče psovko strojevodja in pogleda izpod čela na Irenina, če se ne bo razjezil zaradi psovke. Leninu veselo zagore oči. Delegat potoži: »Le od kod se je nabrala okoli vas tolika drhal?«
Stalin se nagne nad mapo, ki je razprostrta po mizi.
»Menjševiki in eseri poltolčeni le-tu se sedaj umikajo v pokrajine in tam se združujejo s kontrarevolucionarji. V zvezi z imperialisti pripravljajo vojno proti Sovjetski zvezi.«
»Toda mi se bomo borili«, reče starec in pogleda na sopotnike. Delegati naenkrat zahrumijo. Stalin se zravna:
»Pomagati jim moramo, Vladimir Iljič!«
»To — tol« glasno reče starec in popraska s prsti po razkuštrani bradi.
»Pomoč pošljemo, vsekakor pošljemo!« Iljič se obrne. »V kozaške stepe je treba poslati na pomoč — čvrste ljudi!«
In Iljič stopi hitro k pisalni mizi ter prične pisati. Stalin je strumno in prijazno stal za njegovim hrbtom.
»Takole. Izvrševalcu odredb... Od tu pridete naravnost k njemu. Ne izgubljajte časa, tovariši!«
Pismo se je glasilo:
»Prinašalci tega pisma so železničarji iz Orenburga. Zalitevamo takojšnjo vojaško pomoč proti Duiovu. Prosim razmislite in praktično rešite čimprej! Meni napišite nekaj besed, kako je odločeno. Lenin«
...Ko je orenburška delegacija stopila iz Smoljnega, je rosil droben dež.
/. Baltskega morja je pihal, kakor poprej, oster veter...
Imperialist čm tabor ni dosegel svojih ciljev
Na fašistično nasilje anglo-ameriške vojaške uprave je tržaško ljudstvo odgovorilo s splošno stavko
Demokratične sile vsega sveta so v letu 1947 narasle in se silno okrepile
"Lansko leto se je končalo s precejšnjimi neuspehi za imperialistični tabor. Ameriški imperialisti, ki stremijo za svetovnim gospostvom, niso dosegli niti enega od tistih ciljev, katere so si zastavili sebi in reakcionarnim slugam v raznih državah. Niti jim ni uspelo, da bi Varnostni svet Organizacije združenih narodov spremenili v orožje svoje nasilne poltieke. Truman-Marshallov plan zadeva na' vedno bolj odločen odpor pri vseh evropskih narodih. Tudi poskus EDA in Anglije, da bi izrabili Nemčijo za svoje nasilne načrte, je bil popolnoma razkrinkan. Vmešavanje Amerikancev in Angležev v notranje zadeve Grčije in njihova pomoč nista izboljšali položaja grškim monarhofašistoin, ki so se pokazali brez moči v borbi proti demokratičnim ljudskim silam. Ob koncu lanskega leta je bila na osvobojenem ozemlju Grčije sestavljena demokratična vlada, kar dokazuje nezlomljivo voljo grškega naroda v odporu proti tujim posredovalcem. V Kitajski se čete vlade Kuomin-tanga umikajo v neredu pred enotami demokratične armade. Ameriški list >Washington Post« je pisal v sredini decembra lanskega leta: »Nerazumljivo je, na kakšen način lahko ameriška pomoč reši Čangkajška iz današnjega težkega položaja. Njegove armade niso nič drugega kakor posredovalci za izročanje ameriškega orožja armadam nasprotnikov.« Holandski imperialisti kljub temu, da uživajo podporo ZDA in Anglije, niso v stanju, da zadušijo odpor indonezijskega ljudstva.
Sile socializma in demokracije, ki so dosegle veliko zgodovinsko zmago v drugi svetovni vojni, tudi sedaj stalno rastejo in se krepijo. Sovjetska zveza, ki je odigrala odločilno vlogo v porazu fašizma na vojaškem polju, stoji danes na čelu protiimperialitstičnega tabora v borbi za mir, za svobodo in neodvisnost narodov. Sovjetski zvezi je prva od vseli držav, ki so bile v vojni, uspelo, da je obnovila svoje gospodarstvo.
Nobeno klevetanje sovražnikov Sovjetske zveze ne more danes ovreči dejstva, da je prav sovjetska država izmed všeli držav, ki so bile v vojni, prva ukinila Sistem nakaznic za preskrbo prebivalstva z življenjskimi in industrijskimi potrebščinami. Istočasno z ukinitvijo živilskih nakaznic pa je Sovjetska zveza sklenila sporazum in se obvezala, da bo izročila velike količine žita Češkoslovaški in Angleški.
Države nove demokracije rastejo in ie krepijo. V Bolgariji, Poljski, Češkoslovaški, Madžarski, Romuniji, Albaniji in pri nas so uspehi ljudske oblasti odstranili reakcionarje, ki so poskušali delovati proti ljudstvu v smislu navodil anglo-ameriškiii imperialistov. Gospod ir ski plani so bili uspešno zaključeni tako pri nas, kakor tudi v Češkoslovaški, Bolgariji in Madžarski. Romunija uvaja planski način svojega gospodarstva. V Bolgariji in Romuniji je bila lansko leto uspešno izvedena denarna reforma.
ki je utrdila narodno gospodarstvo teh držav. Države nove demokracije dajejo vsem ostalini narodom vzgled za dobre sosedno odnose.
V	državah nove demokracije je odstranjen z oblasti reakcionarni razred kapitalistične družbe, zato tudi tem državam niso mogli vsiliti Marshallovega plana. Nasprotno pa so se reakcionarji v vseli drugih kapitalističnih evropskih državah oprijeli Marshallovega plana kot »rešilne bilke«, kakor zgrabi za bilko tisti, ki se potaplja. »Marshallov plan« prinaša evropskim narodom suženjstvo, reakcionarjem pa obljublja, da jim bo ohranil udobnost in pravico do tega. da bodo lahko še naprej izkoriščali in goljufali svoje ljudstvo.
Z objavo Truman-Marshallovega plana je bil dan znak, da se je začela ofenziva evropske reakcije proti življenjskim pravicam in koristim delovnega ljudstva.
V	Franciji so v maju 1947 bili izločeni iz vlade komunisti. V Italiji so bili iz vlade odstranjeni komunisti in socialisti.
V	obeh državah je zato začelo gospodarstvo nazadovati. Kapitalisti so še povečali izkoriščanje delovnega ljudstva in začeli dvigati cene blagu za široko potrošnjo. Nove količino papirnatega denarja so so pojavile v obtoku. Razvrednotenje denarja se je povečalo. Življenje za delavca in kmeta in za srednje sloje prebivalstva je postalo neznosno.
V	Italiji so začele z izzivanjem fašistične skupine. V Franciji je De Gaulle nastopil kot vodja reakcije. V svojih govorih je začel pozivati na pohod proti Sovjetski zvezi in komunistom.
Delovno ljudstvo Francije in Italije je odgovorilo na izzivanja reakcionarnih krogov z ostro in organizirano borbo za svoje življenjske pravice. Delovno ljudstvo Italije je prisililo reakcijo, da je popustila. Ustavodajna skupščina je sprejela zakonski predlog, ki prepoveduje obnovo fašističnega delovanja v njihovi državi. V decembru so delavci v Rimu ponovno izbojevali zmago. Po dvodnevni splošni stavki je vlada ugodila zahtevam stavkujočih, ki so se borli za izboljšanje položaja nezaposlenih. Decembrska stavka v Rimu je pokazala visoko razredno solidarnost italijanskih delavcev, ki so nastopili v obrambo svojih nezaposlenih tovarišev.
V	novembru in decembru je bila pozornost vsega sveta obrnjena k stavkam delavskega razreda v Franciji. Francoski delavci in nameščenci so zahtevali povišanje mezd in plač. Vse sile reakcije, počenši od Bluma pa tja do De Gau-llea. so se združile proti pravičnim zahtevam delavcev. Kljub klevetam in izzivanjem reakcije, je stavka zavzemala vedno večji razmah. Pridruževale so se vedno nove in nove skupine delavcev, celo profesorji Sorbone. Število stavkujočih je doseglo tri milijone ljudi. Celo vojska se je uprla, da bi streljala na delavce, ki so stavkali. Naklonjenost širokih ljudskih množic je bila na strani delavcev. Zmedeni reakciji je priskočil na


iU
iiiit
	PgSFH	'X::	■: '4	:	1	BlilF	S|1
		gPSiil	■			H
iBfl	■fj	p		1	||1fl	Hf
NAFTNE NAPRAVE
V petletnem planu bomo povečali proizvodnjo nafte tako, da bo leta 1951. zna šala 450.000 ton, zmogljivost pa bo ob koncu leta 1951. dosegla 500.000 ton surove nafte, kajti naša država je poleg rudnih bogastev bogata tudi na mineralnih oljih med katerimi zavzema nafta prvo mesto. Nafta je nepogrešljiva surovina za razvoj industrije in gospodarstva sploh. To vedo zlasti svetovni imperialisti, ki so v borbi za izvire tega dragocenega olja pogosto izzivali vojne in zasužnjevali cele narode. — Pri nas so odkrili prve izvire nafte leta V^n v Medjimurju, pozneje
pa še med Savo in Dravo,
pomoč Leon Blum, stari izdajalec delavskih interesov, ki je že večkrat menjai svojo barvo i namenom, da bi si pridobil zaupanje delavcev. Skupno z nekaterimi svojimi pristaši, je Leon Blum v vodstvu Splošne konfederacije dela zbral skupino stavkokazov, ki so si prizadevali. da bi prekinili stavkanje.
Tudi Marshallov svetovalec Dulles ni dosegel svojega namena, zaradi katerega je priletel v Pariz, ko je stavka dosegla svoj vrhunec. Odporna sila francoskega delavskega razreda je ostala nezlomljiva. Komunistična partija, ki je bila na čelu borbe delavskega razreda, je še bolj utrdila svoj vpliv na množice. Po končani stavki se je povečal dotok delavcev v Komunistično partijo. Že naslednji dan po končani stavki, so komunisti povečali število svojih glasov na občinskih volitvah v Le Havreu.
V	borbi, ki se je razplamtela med obema taboroma — imperialističnim in demokratičnim — stojijo danes komunisti na čelu vseh sil miru in demokracije. Deklaracija sprejeta na posvetu devetih komunističnih partij, ki je bil ob koncu septembra na Poljskem, je opozorila, da »morajo komunisti vzeti v svoje roke zastavo obrambe narodne neodvisnosti in suverenosti svojih držav.« Proti komunistom vseh naprednih sil v svetu se ogorčeno borijo ameriški imperialisti. Proti komunistom sc borijo francoski desni socialisti, angleški laburisti in vsi oni, ki za ceno izdajstva stremijo za tem. da bi obdržali oblast monopolistov. Kljub temu pa se komunisti vedno bolj in tesno povezujejo z množicami.
V	državah nove demokracije so Ko-muinstične partije postale ljudske partije. V Jugoslaviji se je močno povečalo število članov Komunistične partije, ki vodi Ljudsko fronto, v kateri je zajeto domala vse prebivalstvo. Delavska partija (komunistov) Bolgarije šteje okrog
500.000	članov. V delavski partiji Poljske je vključenih 800.000 članov, d očim ima Komunistična partija Češkoslovaške
1.200.000	članov. Kompartija Madžarske ima 800.000. a Romunija preko 700.000 članov.
Krepi se pa tudi Kompartija Francije in Italije. Komunistična partija Francije šteje 1,000.000 članov, Kompartija Italije pa preko 2,200.000 članov.
Največji činitelj naprednega razvoja na Dalnem Vzhodu je postala Komuni, stična partija Kitajske, ki šteje preko 2,000.000 ljudi in vodi uspešno borbo kitajskega naroda za njegovo svobodo in neodvisnost.
Dogodki leta 1947. so torej pokazali, da ni na strani ljudstva samo pravica, ampak tudi sila. Iveto 1947. se je kon-čalo v korist ljudstva in v tem milijoni ljudi vsega sveta črpajo prepričanje za jutršnji dan.
PO SVETU
Vietnamsko ljudstvo nadaljuje boj za svobodo
Podpredsednik vietnamske vlade Pam Tač je v zvezi z bojem vietnamskega ljudstva proti francoskim imperialističnim zavojevalcem v In-dokini izjavil, da bo vietnamsko ljudstvo nadaljevalo boj proti Francozom, dokler ne bo zadnji francoski vojak zapustil vietnamskega ozemlja.
*
Kljub antifašistični kampanji laburistične stranke v Vel, Britaniji in kljub poizkusom, da bi komuniste odstranili z vseh vodilnih mest v sindikatih, je bilo ponovno izvoljenih pet komunističnih članov izvršnega odbora nacionalne zveze rudarjev za Južni Wales. Prav tako so izvolili dva člana KP na vodilne položaje v londonskem oblastnem svetu nacionalne federacije gradbenih sindikatov, ki zastopajo 150.000 gradbenih delavcev.
•
AFP poroča, da bo odpotovala 17. januarja v Palestino komisija Svetovne sindikalne federacije, ki bo izvršila na podlagi odločbe izvršilnega odbora Federacije anketo o položaju palestinskih delavcev in delavskih sindikatov. Delegacijo tvorijo predstavniki Francije, Sovjetske zveze, Anglije in ZDA.
i*
V LR Albaniji je postalo zadružništvo pomemben gospodarski faktor. V 304 nabavno-prodajnih zadrugah je včlanjenih 85% mestnega, odnosno 46% podeželskega prebivalstva. V obrtniških zadrugah je včlanjenih 72% obrtnikov, v ribiških zadrugah 95% poklicnih ribičev.
*
Pred tremi meseci je izbruhnila stavka vsega osebja železnic in pristanišč Francoske zapadne Afrike. Danes stavka 20.000 delavcev. Stavkujoči zahtevajo odpravo politike diskriminacije ras in enake plače za enako delo.
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) in uprava (telefon 20-42) v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/11. — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina 12 din. — Štev. ček. položnice 6-90603-9. — Tiska Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
OKUPACIJSKA VOJAŠKA UPRAVA JE DOŽIVELA PORAZ, KO JE MORILA IZPUSTITI VSE ARETIRANE PARTIZANE
Protestna stavka je zaključena
Anglo-ameriške vojaške oblasti so prejšnjo nedeljo aretirale na Opčinah 29 partizanov z namenom, da jih kot partizanske borce postavijo pred sodišče v njihovih slavnih partizanskih uniformah, jih osramotijo in obtožijo, da so na zborovanju, ki so ga priredili, nosili vojaško uniformo brez dovoljenja.
Kljub ogorčenemu in odločnemu protestu tržaških delovnih množic so bili aretirani partizani in junaški borci postavljeni pred sodišče, da bi jih za ta »prestopek« sodili. Na dan pred razpravo se je sestal izvršni odbor SIAU za tržaško ozemlje in izdal »a množice proglas, v katerem jih je pozval, da enotno in strnjeno stopijo v borbo za obrambo demokratičnih pravic, ki jih okupacijske vojne oblasti in fašistične tolpe ogrožajo in stalno napadajo.
Istočasno je tudi izvršni odbor Konfederacije Enotnih sindikatov STO-ja proglasil splošno protestno stavko, ko je tržaškim demokratičnim delovnim množicam objavil:
»Aretacija skupine partizanov ua Opčinah na partizanskem zborovanju, ki so krivi samo tega, da so nosili slavne uniforme borcev za svobodo, je zadnje in najhujše izzivanje s Stranj okupacijske uprave protj demokratičnemu prebivalstvu ozemlja v zadnjem času. Vojaška uprava ima s tem, da postavlja te partizane pred sodišče, namen obsodit; vse odporniško gibanje ter na ta način žaliti žrtve in prelito kri tisočev — padlih v krvavi borbi prot; nacifašistom. Izvršni odbor Konfederacije Enotnih sindikatov STO-ja sprejema poziv SIAU-j a in razglaša splošno protestno stavko, počenši s polnočjo dne 8. januarja 1948. Vab; vse delavce, da stopijo v borbo enotno, združeni za obrambo demokratičnih svoboščin.«
Delavci vseh industrijskih podjetij, obrtniki in vse delovno ljudstvo so z odobravanjem sprejeli te sklepe. Stavka je zajela domala vse obrate, tovarne in podjetja in ustavljen je bil v Trstu tudi ves tramvajski promet.
Ko se je 8. januarja dopoldne začela razprava so močne policijske čete zaprle pot do palače in množice ljudstva razganjale na surov način. Po prečkanju obtožnice je zagovornik dr. Braun osporil pristojnost vojaškega sodišča, da bi ono razpravljalo in sodilo obtožencem za takšna dejanja, ker tak postopek nima zakonite podlage, dokler ne bo Varnostni svet organizacije Združenih narodov potrdil proglasa št. 1 od 15. septembra 1947. ki ga je izdal komandant anglo-ameriške cone STO-ja. Poudaril je, da bi nadaljevanje te razprave pomenilo poleg kršitve osnovnih načel tudi kršitev mednarodnega prava, ker so za sojenje prebivalcev tržaškega ozemlja pristojna le civilna sodišča.
Čeprav ta utemeljitev predsedniku vojaškega sodišča ni bila po volji, je bil vendar prisiljen, da je odložil razpravo in ugodil zahtevam, da se izpustijo na svobodo vsi obtoženi partizani.
Po 24 ur trajajoči protestni stavki in ker so bili izpuščeni na svobodo vsi obtoženi partizani, je izvršni odbor Zveze Enotnih sindikatov STO-ja razglasil konec stavke.
Okupacijska vojaška uprava v Trstu je doživela nov poraz. Demokratične množice s partizani na čelu pa so zabeležile novo zmago, ki jih bo vzpodbujala, da se bodo na vsak podoben poskus zasnžnjevanja znali v bodoče še odločneje upreti anglo-ame-riškim imperialistom in domačim fašistom, kadar koli bi hoteli sramotiti partizansko čast.
ITALIJANSKI DELAVCI ZAHTEVAJO IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV
PO VSEJ ITALIJI SE ŠIRI NOVO VELIKO STAVKOVNO GIBANJE
Po vsej Italiji se širi val novega velikega stavkovnega gibanja, ko delavci in nameščenci zahtevajo zvišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. Stavka bančnih nameščencev, ki je zajela
60.000	nameščencev v vsej Italiji, traja že več kot deset dni.
Po sestanku s predstavniki vlade je tajnik italijanske Generalne konfederacije dela Etore Santi izjavil, da bodo italijanski delavci znali podvzeti potrebne korake, če vlada ne bo ugodila upravičenim zahtevam, ki so jih postavili bančni nameščenci. V številnih italijanskih tovarnah so se že vršili sindikalni sestanki, na katerih so razpravljali o stavki bančnih nameščencev.
Stavkovnemu gibanju za izboljšanje delovnih, pogojev in povišanje mezd so se priključil; tudi pristaniški delavci v. Anconi. Delavci so zasedli ladjedelnico, doke in pristaniške naprave. Stavkajo tudi pristaniški delavci in mornarji ladij, k; so zasidrane v neapeljskem pristanišču. Štiri dni ni že nobena ladja zapustila pristanišča. V znamenju solidarnosti s pristaniškimi delavci Ancone in Neaplja so pričeli stavkat; tud; delavci rimskega pristanišča Civita Vecchia. Delavci v pristaniščih Livorno in Genova so zagrozili, da bodo pričeli stavkati, če ne
bodo sprejeli njihove zahteve po zvišanju mezd.
Siavkasko gibanje je zajelo tudi
kmečke delavce in zakupnike, ki morajo dajati gospodarjem polovico svojih pridelkov, število stavkajočih — kmečkih delavcev v provinci Benetk in Verone je doseglo 75.000.
Stavkam se priključujejo tudi ru. darski delavci. V rudnikih v območju Florence in Pistoie so objavljene protestne stavke.
V srednji Italiji v Forliju je mestna delavska zbornica objavila, da bodo 15. januarja delavci vseh industrijskih panog stopil; v splošno stavko, če ne bodo dali dela 50.000 brezposelnim delavcem v tem območju.
Zveza italijanskih novinarjev je pozvala vse italijanske novinarje, naj pričnejo 18. januarja stavkati, če ne bodo lastniki listov in izdajatelji zadostili zahtevam zveze po zvišanju plač in sklenitvi kolektivne pogodbe.
Nezadovoljstvo italijanskih delovnih množic zaradi težkih življenjskih pogojev se je razširilo tudi na vojaške enote. Poročajo, da so bila ustanovljena v Udinu in Padovi posebna vojaška sodišča za sojenje vojakom, ki so obtoženi zaradi nedavnih demonstracij, ker je vlada odložila demobilizacijo nekaterih letnikov.
90.000 delavcev Kruppovih tovarn je prenehalo z delom Stavkovni* val se š*ri tudi že v amerišk* coni Nemčije
V znamenju protesta proti neznosnemu stanju prehrane so v soboto delavci Kruppovih tovarn v Essenu prekinili delo in se pridružili splošni stavki, ki so jo razglasili essenski sindikati. Pozivu k splošni stavki so se odzvali delavci vseh velikih in malih podjetij v mestu Essenu, tako da sedaj stavka 90.000 delavcev. Delo so prekinili tudi delavci in nameščenci glavne essenske železniške postaje ter del rudarjev, V Essenu so zaprte celo gostilne.
Množične demonstracije so bile včeraj tudi v Solingenu, kjer je v četrtek pričelo stavkati 35.000 delavcev.
Stavkovno gibanje se razširja tudi na ameriško okupacijsko cono Nemčije. Te dni so v Monakovu delavci in nameščenci prometnih podjetij zaradi ukinitve dodatnih obrokov za težke delavce prenehali delati. Tramvajski in avtobusni promet je povsem ustavljen. 13.000 delavcev različnih podjetij je pričelo stavkati, ker ne prejemajo več obrokov masti.
Anglijo čakajo letos še velike težave
Ob otvoritvi državne industrijske razstave v Londonu je angleški finančni minister Cripps v svojem govoru, kj ga je imel ob tej prilik«, rekel, da bo leto 1948. pomenilo za Anglijo leto največjih težav. Poudaril je, da so težke gospodarske razmere prisilile Anglijo, da bo morala svoj predvojni izvoz povečati aa najmanj 15%, če si bo hotela zajamčiti odgovarjajoče potrebe uvoza. Poudaril je, da se bo odslej Anglija morala zanašati le na samo sebe.
Leto 1948. bo zahtevalo od nje velikih naporov tako v proizvodnji kakor tudi v izvozni trgovini.
2e sedaj, je nadaljeval Cripps, se številni naši izvozniki zaradi visokih cen borijo z velikimi težkočami.
Dviganje cen in plač pomeni za vse naše gospodarstvo novo nevarnost. Če bomo šli po tej poti še naprej. ne bomo nikoli pripeljali našega ljudstva do blagostanja. Vedno bolj in bolj se nagibamo k nekontrolirani inflaciji, ki bo uničila naše gospodarstvo.
Najbolj pravilna pot k izboljšanju naših življenjskih pogojev je dviganje proizvodnje v takšni meri, ki bo nam omogočila, da ob istočasnem padcu cen ohranimo tudi plače na sedanji višini. To je tudi edina pot spričo ostre konkurence na svetovnem tržišču, če hočemo obdržati svojo veljavo.