f 120. številka. Trst, v torek 28. maja 1901. Tečaj XXVI ..Edinost ha:* enkrat na Umu. razun nedelj in runikof ob 4. uri xvećer. Naro^atRa zn>4> : z a celo leto........24 kron za pol leta .........1- „ z* 6etrt leta........ 6- za en .............. 2 kroni >aro£nino ie plačevati naprej. Na na-ir/be brei Drilntene naročnine ne oprav« i. s ovira. _ Po tobakarnah t Tn»tu prodajajo po-•aooerne »tevilke po *> stotink (3 nvč i: rven Truta pa po 8 *tntink (4 nvč.) Telefon stT. STO. OglMl ae računajo po vrstah v petitu. 'Aa. večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogodbe Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema uprav ni&tvo. Naročnino in oglasa je plačevati loeo Trst. Uredništvo lil tiskarna se nahajata V □ lici Carintia Stv. 12. L"pruvnlStvo, in ■prejemanje tnserutov v ulici Moli« jjiccolo 5tv. 3, II. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Cilji in sredstva češke politike. Je.len najodličnejih Členov mladočeške stranke, dr. H e r o 1 d, je minole sol>ote v »klubu narodne slobodom isel ne stranke« v Pravi govoril o ciljih in sredstvih sedanje češke politike. Njegova izvajanja morajo tudi nas Jugoslovane zanimati v veliki meri, ker so ve'eaktuvelna, ker je ta odličnjak člen parlamentarne skupine, katero smatramo za prvo zaveznico svojo in ker marsikaj, kar je rekel, velja tudi za — našo domačo porabo. 1~ vodoma je podal govornik opis posamičnih faz češke politike od leta 1860. sem. Vzrok nevspehom češke [»olitike v dobi Holien\varta in Potockega vidi dr. Herold v »manjkanju dovoljne politične moči. V d o-se zanje ciljev treba torej p o v -t d i ge politične moči n a r o ti a. Politična moč pa sestoji na eni strani v svoti kulturelnih in gos[H>darskih sil naroda, na Irugi strani pa v vplivu istega na razvoj države, na zakonodajo in na upravo. Zato mora 1 »Iti torej i>olitika brezpogojno aktivna. Ta aktivnost pa se ne omeja na parlamentarno delovanje, ampak tudi na smeri političnega delovanja sploh. To aktivno delovanje obseza vsa polj* politične sile. Od todi stremljenje |m. kulturnih zavodih, ki so že sami jh» sebi kulturnega pomena za narod. Vsaki kulturni zavod je o r o i j e z a d o s e -zanje naših ciljev. Jezikovni boj tudi ni tako j »odrejenega pomena, kakor mislijo nekaterniki. Razširjenje obsežja, v katerem ima kateri jezik svojo veljavo v državi, je razširjenje narodne moči. Vse naše g i 1» a-n j e in o r a sloneti n a t r <1 n i gospodarski podlagi! Ob veličini go-s[todarskega življenja ne zadošča več samopomoč jn»jedinea ali razredov. Politična smer naroda mora iti za tem, da se sredstva države pritegnejo v gospodarsko o skrb ljenje naroda! Ako je torej, kakor predjnjgoj za do--ego zmage, politična moč naroda potrebna, ako ta politična moč izhaja iz pomnoženja kulturelnih, narodnih in gospodarskih sil naroda — potem so tudi dane direktive za sedanjo češko politiko. Treba torej z vsemi sredstvi povzdigati naš vpliv na upravo države. To pa je tudi narodna in državna potreba. Kakor je na jedni strani težavno zemljepisne* in etnogra-ficno položenje naše vzrok temu, da je naše politično napredovanje počasno in naporno, ustvarja pa ta situvacija na drugi strani državno potrebo za monarhijo, da se politična moč češkega naroda širi. Mi se moramo zavedati tega položen j a svojega. To ne pomenja ponosne samosvestnosti, ako ne vidimo, ali nočemo videti preteče nevarnosti. Ne kaže o politični previdnosti, ako nasprotnikom očitamo sovražne ali za državo nevarne tedenee. Taka očitanja niso še nikoli prepričala in tudi ne zaustavila dogodkov. Moč pan-germanske ideje, ki je zmagala pri S a «1 o v i in Sedanu.se diploma-tiškim potom ne oslabi ali odpravi s sveta. Tendence, gojene od generacij, prodirajo, naj že to hočemo ali t v nočemo. In če te tendence pomenjajo trajno ve-. liko nevarnost za našo ekzistenco, potem zahteva samoobrana, da stremimo po taki politični moči, ki bo v stanu odpraviti nevarnost. Mi moramo vse upotrebiti, vse pridobiti, da ne bi enkrat morali vse zgubiti. Zato mora biti naša politiška taktika tako urejena, d a pomnožimo število obrambenih I sredstev. To pa je možno le po poti praktične politike. Ta ne pomenja ne oportunizma in tudi ne obstrukcije. Taka politika je le trdno gledišče, s katerega vsaki hip presojamo dejstva in razmere in ure-|jamo taktiko po tem. Vse drugo treba podrejati našim vzvišenim ciljem. Po mojem umevanju bi morala biti de-janstvena politika v bližnjem času : politika aktivnosti in dela. Parlamentarno delovanje čeških zastopnikov naroda naj bo naperjeno v to, da povsodi pridobivajo prostora za razvoj kulturelnih, narodnih in gospodarskih sil naroda. To pa pomenja prodirajoče politiško delovanje. Razvnemanje strasti je le dra-žilno sredstvo, ki zadošča le za trenotek. Mi se moramo manje pritoževati radi krivice, ki se nam je dogodila in več delati za odpravo iste. Vse politiške korake morajo voditi temeljne ideje, ne pa hipna n a v d a j a n j a. Politiško izobrazbo naroda treba povzdigniti iz globin i raze na trdno višino trajnega prepričanja in dela. Politiško delovanje zastopnikov naroda mora torej biti snovanje in delovanje, to pa zahteva više politiške inteligence. Češki poslanci morejo politiški pomen iu vpliv naroda povzdigniti le po visoki inteligenci in koristonosnem pravem pelu. Bolj nego kedaj treba rabulistiko in prazno demagog-stvo izključiti iz parlamentarnega zastopstva. Cilji naroda so jasni; doseči jih pa moremo le po skupnem delovanju vseh. Nesrečni duh cepljenja v frakcije je nesreča. Kazvršeenje naroda v politiške sloje z gospodarsko podlago je še vee — je nevarnost. Mi hočemo, da se naša bojevna sredstva pomladi in oplemeni. Ne smemo jih torej izerpljatf v medsebojnem boju ! (Jim so idejalni cilji enaki vsem, je pa možno materijalne zagotoviti le po mejsebojnem tehtanju in vzravnavanju. Smatram torej za dolžnost Blobodomiselne stranke, d a izvede koncentracijo vse h resnih mož, ki predstavljajo delavno silo naroda v vseh slojih. Naj bi prihodnje državnozborske volitve dale priliko v to. Naj bližnja bodočnost poda nasprotnikom imponujočo sliko ujedinjenega naroda ! V dobi splošnega razcepljenja, ko se odkladajo vse politiške tradicije, bi po delu, inteligenci, razumu in vroči ljubezni do domovine vodjen in ujedinjen narod pomenjal po-1 i t i š k o potenco, ki bi i m e 1 a v e 1 i k vpliv na usodo naše monarhije. Mi imamo svoje velike cilje. V zgodovinskem in državnem ujedinjenju z drugimi deželami Njeg. Veličanstva hočemo živeti svoje življenje, kakor je dostojno zgodovinskega in kulturnega naroda. Mi imamo pomen za vso Evropo in za ohranitev monarhije, kateri pomen pa pada na tehtnico še le tedaj, ako sta naša politična potenca in moč zadostna, da vršimo to veliko nalogo. Politika ustvarjanja, dela in inteligence je ona, ki dovaja do politične moči in to mora biti tudi naša politika za bližnjo bodočnost. In češki narod bo le tedaj sledil dobrim sve- PODLISTEK vi Na razpotju življenja. V»-ka ka: če-ki načrt al J. L. Hrdina: pesi Podravsk Niti tega ne, k: stoji tukaj ?• >Proč s poti !c »Niti za korak! Naše roke sosklenjene; «. «S poti !» • Zahvaliti — pr«»siti!» iril — zahvalim te ! — odpusti mi — — —» VI. >e dolgo časa so si pripovedovali ljudje jm. \«eh bližnjih va«eh o toužetinskih «vsta- ših», kateri so pred vratmi Kameniške cerkve prisilili Zameekega v tako sramotno kapitulacijo, ki so se maščevali za razžaljenje do-prinešeno Cirilu. Nekateri so rekab : «Prav mu je tako! Saj Zameeki že itak ni vedel, kako naj nosi glavo in ako ga je kdo pozdravil, je cele pol ure premišljeval, da-li naj odzdravi ali ne!« Kmetje so se potegnili zanj ter si želeli, da bi se vrnila leskina pravica : babice so iz teh znamenj napovedovale hude reči in otroci posnemali toužetinske «vstajnike». Zameeki je bil kakor obseden. Takoj po svatbi je ukazal zapreči ter se je odpeljal v L#il»ohavice, kjer se je napotil v visoko hišo na trgu, nad katere vrati je visel velik ko-sitren dvoglavi orel. Tam je povedal gospodi, kaj se inu je bilo pripetilo. Toda kar so mu odgovorili gospodje na sodišču, s tem se ni jKJ.ivalil nikomur. Odbit napuh se spreminja v besnost. Zameeki se je razlobil na domače reveže. Nihče pri njem ni iskal dela, nikomur ni šel na Peruc po zdravnika in gorje onemu, ki bi si bil drznil stopiti na njegovo njivo ter nabrati ondi nekoliko klasja ! Njegova dru-žinčad, nabrana Bog ve kje, je zapodila vsakogar. Ljudje pa so se dvojnotero maščevali nad ošabnežem ter se niso dosti bali njegove puške in psa, bre* katerih ni Zameeki napravil ni koraka iz hiše. Nekateri so govorili, da dela to iz strahu, drugi, da iz napuha. Videl je baje Peruškega grofa hoditi tako — torej hoče, da bi se ga ljudje bali kakor grofa ! Gotovo je. da je de lal to iz napuha l Enkrat je videl grofa jezditi na konju in čez teden je že prignal iz Hru-dima dragega konja za ježo. Od tega dne, ako je moral kam iti, hodil je vsikdar na konju. A čemu dela to? Ponos, razžaljen pred obličjem vsega ljudstva pred Kameniško cerkvijo; domišljavost, odbita pred sodiščem v Libohovicih, je zanetila v njegovi duši strast — niti sam ni vedel kakšno — ter zarodila v njegovi duši željo po maščevanju. Da, maščevati se je moral za vsako ceno nad nekom, bodisi tudi nad samim seboj ! Ali naj proda svojo kmetijo ter kupi drugo nekje za Ogarko J Ti toužetinski berači bi potem lahko rekli, tla se jih boji. Ne, — — Zameeki da v najem svojo kmetijo ter pojde s Klarico na potovanje in kadar mu poide denar, pa pride po drugega. Uprav tako, kakor gospod grof — — — VII. Dve leti sti minoli. Na Telovo se je vstavil pri nas toužetinski listonoša, znan pod splošnim imenom •poštar*. Pisma ni prinesel nobenega, toda vstavil se je pri nas vendar-le. • Kaj piše Ciril, ded?» • Predvčerajšnjim sem dobil od njega pismo. Postal je baje desetnik. Toda na Ogr- tom, ako se politika negacije in gesl odpravi za vedno. Dr. Herold je zaključil: Združimo se vsi za dosego politične moči in upliva za naš n a r o ti in potem bo vsakdo mogel reči o sebi, da služi narodu in le narodu, čegar blaginja in sreča nam mora ostati u a j v i š e, po čemer strem i m o ! Politični pregled. V TRSTU, dne 28. maja 1901. Trst v italijanskem parlamentu. Daleč smo že prišli zares. Gospodje na Montecitorio si re3 že domišljajo, da skrb za javno upravo v Trstu pripada vladi v Rimu, a oni tla imajo pravico interpelirali to vlado, I kadar jim v Trstu kaj ne ugaja. To je že naravnost impertinentno, to je skrajna brez-j obraznost, kakor se mešajo in vtikajo v naše notranje stvari. V včerajšnji seji italijanske komore je n. pr. minister De Martino odgovarjal na interpelacijo, ki jo je stavil posl. Socci radi odstranjenja italijanske zastave od strani policijske oblasti z one novozgrajene hiše pri sv. Jakobu, o katerem dogodku smo tudi mi poročali te dni v tem listu. Minister za vnanje stvari je odgovarjal, da je — glasom dobljenih informacij — polieija ukazala odstraniti italijansko zastavo radi tega, ker podjetnik Giberti ni prafial prej pristojne oblasti dovoljenja za razobešenje te zastave in ker se v Avstriji brez dovoljenja oblasti ne sinejo razobešati zastave drugih držav. Socci ni bil s tem odgovorom zadovoljen in je rekel, tla bi se bila morala italijanska vlada radi tega čina pritožiti pri avstrijski vladi. Mi bi pa italijanskim vročekrvnežem svetovali tN-le : Ako imate res tako srčno željo, tla bi italijanska zastava plapolala v Trstu, pa pridite si jo — sami razobesit! Politika in gospodarstvo. GrofGo-lueho\vski menda ne bo imel sreče se svojim naukom : tla so politične zveze povsem nezavisne od gospodarskih odnošajev. Celo v vrstah najvernejih in najudanejih se je začelo nekaj gibati kakor duh upornosti... Oficijelna poljska politika na Dunaju in opozicija proti vnanji politiki države : to sta bila vsikdar skim, kjer je nastanjen sedaj njegov polk, mu ne ugaja posebno. Nu, da mu le Bog t'a preživeti še tretje leto!> • To je lepo. Kadar mu boste pisali, sporočite mu naš pozdrav*. •Sporočim mu>. «A kaj je sicer novega? Ali ste bili nemara na žegnanju v Tinici ?» • Ne, prihajam iz Vrbe.» • Kaj je tam ?» • Nesel sem tjekaj neki papir kočarju Rihu. Bilo je to sicer zapečateno z desetimi pečati, toda, ako pogledam na to le, že vem kaj to pomenja. Takšne depeše pozua naš človek celo po noči. • Kakšne pa?» • I nu, bil je to sodniški razglas dražbe na njegovo kočo. Jaz pravim, tla je to nesreča, ako hoče človek brez dela obogateti, brez dela igrati vlogo gospod?.. Riba ni kvar-tavec, on ne pije, ne kadi, za to pa skoro ves svoj pridelek znosi v lounsko in liboho-viško loterijo. Tudi našemu Zameckemu že slabo prede. Star sem, toda vem, da še uča-kam, da mu ponesem takšen papir na dom, dasi bi se kaj rad izognil temu>. • Zameeki gre že navzdol?« «Pa še kako ;» • Tako veliko kmetijo ima !> • Za njegove stroške bi ne zadoščevalo deset takšnih kmetija. (Pride še.) anti|Kxia. Na kaj takega nikdo niti mislil ni. In vendar, vendar. Že grof Dzieduszvcski je v proračunskem odseku avstrijske delegacije izgovoril besede, ki so simptomatične. Gosp. grof *K*er ni govoril direktno proti zvezi z Nemčijo, a'i izražal je nezadovoljnost, ki vlada v p- Ijskili vrstah proti Nemčiji. Ali v |x>lj-skem »koluc *o imeli baje v minolem tednu viharne prizore. Izganjanja slovenskih delavcev iz Nemeije izvira seveda iz brutalnega nar ^irieira šovinizma Nemcev. Gospod grot Go!ucho\v*ki pa prisega seveda. da to nima nič opraviti - politiko. Ali vsakakoje to tudi eminentno gospodarsko vprašanje. In morda ravno zato Poljaki tako razjarjeni. Grof Dobo-szvn-ki je |>ovdarjaI. da so dogodki, kakor je izganjanje delavcev, m..rajo u b i t i s i m-p a t i i e do t r o z v e z e in je ceh) raz- plečniki nosijo čuteče srce v prsih. In le naravno je, da to, kar srce Čuti, sili v pero z elementarno silo, pa naj je to pero pomočeno bodi tudi v posodo — diapozicijskega fo ida avstrijskega, v katerega mora haje prispevati tudi kdo drugi, razun proslavljene čete »tretlich geschulter deutseher Sanger« ....! Torej še enkrat: nismo hoteli prigovarjati ali oporekati, ali zabeležiti smo hoteli ta »\Villkommen«, da bomo vedeli, česa treba, da se tudi ledeni, resni obraz kakega napol-oflcijoznega lista ra> tapija v radosti in postaja celo poetičen. Tudi navdušenje na kakem »friihschop- porju« še drug daljši dopis iz Prage, podpisan od akademika Josipa Ferfolje. Za tržaške Slovence, ki vedo iz vsakdanje skušnje, kako »Rdeči Prapor« preganja se svojim strupom vse institucije tržaških Slovencev — in tudi take, ki so kulturnega in gospodarskega pomena —, tržaškim Slovencem, pravimo, govori kar cele knjige dejstvo, da so si gg. Lončar, Ferfolja in somišljeniki ravno »Rdeči prapor« izvolili za glasilo . - . ! To dejstvo samo pojasnjuje slovenski javnosti — vse!! Laški delavci. S Prošeka nam pišejo : Menda so se vsi činitelji zakleli, da hočejo materijalno in moralno uničiti našo domaČe ljudstvo na korist italijanskim podanikom. penuc meče včasih luč na — politične zi steme. Ali nečesa pogrešamo v poročilu Naši javni činitelji mislijo, da res nimajo no- »Tagblatta«. In to bi bil nemški list moral benega važnejšega posla, nego skrbeti, da se storiti že radi tovarištva in prijateljstva, bo pri nas tujcem — seveda iz Italije — prav h m i kočljivo vprašanje, da-li bodo vojaki »Piccolo« bi se gotovo navdušil vznovič za dobro godilo! Pa naj domačin tudi gine v j* ilj-k" narodnosti u ploh še hoteli I m »jeva ti se nemške pevce, a.^o bi čul, da so se tudi piva bedi. Tu ima, gospod, grof nasrkali po — laškem programu, da so t »rej kati piihodnjega občnega zbora, ki bo naznanjal desetletnico obstanka pevskega društva »Slava«! Nova železniška postaja za sv. Križ. Iz sv. Križa pri Trstu nam poročajo, da se kmalu dogradi poslopje postaje za sv. Križ, katera bo oddaljena kakih 10 minut od vasi in bo vodila tja vozna pot. (Do sedaj so morali Križani hoditi na postajo v oddaljeni Grijan, če tudi jim železnica teče takorekoč pod nosom ; do Grijana vodi le ozka steza za pešce, katera je napravljena ob železniškiprogi.) Nova postaja se otvori bržkone že sredi junija. Pevsko društvo Kolo<= v Trstu razpošilja nastopni poziv bratskim pevskim društvom : Krepko razvijajoče se pevsko društvo »Koloc v Trstu je po svojem odboru sklenilo nabaviti si društveno zastavo. Da so zastave Ne rnci rama ot» rami bile vsikdar simbol ali znak društvene ideje Društvo »A u risi na« ima koncesijo od in navdušenosti, nam dokazuje zgodovina, takoj jako jedno-taven in vendar zgovoren tudi na Fruhschoppenu nemški pevci delali vlade, vlada pa ne daje koncesij kar tako, Pevska društva po Slovenskem se večinoma vzgled, kako nedopustno je zahteva nje, da bi globoke poklone — edinemu deželnemu je- menj n;g tebi nič, temveč izposluje vsi kdar od zbirajo pod svoj lastni prapor in »Kolo« noče in ne sine zaostati za drugimi bratskimi društvi. Pevsko društvo Kolo«, ki ima svoje \>prej*'mali politične zveze brez vsacega ozira ziku v I rstu.... ! Iako otročje veselje ; «loticnili družb, katerim podeljuje koncesije za na gosiMnlar^ke koristi ! bil nemški list že moral privoščiti laškemu jzvrševanje kake industrije, ki je potrebna Poljski dijaki. Kongres poljskih di- kolegu, že radi — starega prijateljstva, kise Yseimi prebivalstvu dotičnega kraja, tudi go- jakov v Lvovii dne 'J'), t. m. je sklenil pri- pa obnovlja in pomlaja vedno in vedno, ka- tove garancije in ugodnosti za isto prebival- korenine v krepkem delavskem stanu ter za- kor je nepremičen — avstrijski zistem v a v- 8tvo ne |,j m0gla torej vlada tudi od jema vedno svoje moči iz istega, potrebuje družbe »Aurisinac zahtevati, da mora ista je- samo materijalne podpore od zavednega ob- mati na svoja dela same avstrijske držav- činstva, posebno od prijateljev lepe pesmi in četi akcijo na korist poljskim dijakom na Pruskem in v Rusiji. strijskem Primorju...... Ali pa morda ne. Volitve na Španjskem Ministerstvo gospod Cardueci ? !! Saga-ra je na volitvah sicer zmagalo, ali ojm> Vredno, da se zabeleži. Nekega dne ljane ?! Ali škoda besed ! Saj smejo še pod- <»<1 onih rodoljubov, kateri žele in pričakujejo zicija v novi zbornici 1m> tako močna, da bo minolega tedna je bil »Piccolo della Sera« jetI1ikj državnih del — kakor n. pr. razšir- tudi od »Kola«, da svojim nastopanjem, ministeistvu lahko preprečala izvajanje pro- zaplenjen, ker je bil - kakor se nam je po- jenje tržaške luke — jemati na delo laške se svojo živo agitacijo pripomore, et separa- na zemljepisu in na državni pripadnosti na- voda. Da je vzela družba na to delo skoraj slovesen način meseca julija tega leta. Dan tist čnih |kklancev, kar dokazuje, da se je šega mesta. No, to nas ne briga dalje. Le same |aške podanike, je pač nepotrebno pov- program se objavi o svojem času. separa ti stično gibanje tam močno razvilo. dejstvo bi pribili tu, da je »Corriere della darjati, ker se pri nas dandanes sploh ne more V svesti si, da Vaše društvo sočutstvuje < tovori s« tudi o bližajoči se ministerski S^ra« ponatisnil tisti pozdrav. No, tudi to bi ne drugače pričakovati. Ti laški delavci so bili * društvom »Kolom« in njega namenom, krizi vsled nesoglasja, ki je nastalo med Sa- 1,11 Ae ni5 takega, da ni »Corriere« še po- početkom, ko so prišli k nam mirni iu smemo potrkati na Vašo znano darežljivost gasto in Meret om. sebno povdaril in povedal, da ve, daje bil pohlevni Tržaške vesti. Po njih lepem običaju, pa so se kmalu Čutili tukaj bolj domače, nego smo mi. Vraga, kdo bi se pa ne čutil domačega, ako vidi, tisti pozdrav zaplenjen. A sedaj prihaja, kar smo hoteli zabeležiti : »Corriere« z zaplenjenim pozdravom je ležal po kavarnah, I daree za «dareem ! Se ee niso posušile ne odi da ga družba podpira in brani pred nami, da trgovec in podpredsednik »Kola« v solze žalosti, ki jih je točila ugledna rodoljubna rodbina Andrej Pertotova v IJarkovljah (pri n požrtvovalnost. Vsaki, tudi najmanjši dar se sprejme in objavi z zahvalo. Darove sprejema gosp. Anton Vatovec, ulici cenzura . V cerkvi v KojailU se je včeraj pred- državne oblasti podpirajo in branijo pred rumeni hiši»> za vrlim sinom in bratom poludne pripetil jako neljub dogodek, ki je nami. Res le tako miroljubno ljudstvo ka- Ernestorn, prem in« dem pred dobrimi osmimi provzročil inučen utis med občinstvom. Mašo k o r j e naše more mirno p r e n a- dnevi v cvetju svojih let, že plaka zopet ista ,iri» ki je namenjena slovenskim žup- š a t i v s e t o ! Ti ljubljenci naših avtom- ljanom, je daroval duhovnik Della Bastiano, nih in neavtomnih oblastev so se počeli sedaj vrstic vprašal vozni list za III. razred. Urad občina podpira in brani preti nami in da jih Torrente št. - Mal izlet v Herpelje — iu še kaj. Pišejo nam: Na binkoštno nedeljo popoludne je priredil oddelek »Kola« izlet v Herpelje. Na kolodvoru državne železnice je pisec teh rodbina ob mrtvaškem odru dražestne hčere in sestre Ljudmile, prem.nole danes zjutraj ki je došel v Trst — iz Italije. Koje po prav infamno vesti; šopirijo se med nami ka- nik mu je I>a naštel kar tri take nstke ! istotako v cvetju mladosti. Cverjeni smo, da dovršeni sv. maši hotel vzeti z nad tabarna- kor pavi, zasramujejo domačine in na d ne v- Skušal sem uradniku dopovedati, kaj in ko- vest o tem novem udarcu, ki je doletel rod- kelna Najsvetejše, vnel se mu je venec, ovit nem redu je tudi znana »nella patria de liko listkov da želim, toda zastonj je bil moj okoli monstrance, na kar je duhovnik izpustil Rossetti no se parla che italian«. Ma bravi, trud ~ »radnik ni znal slovenski, jaz pa ne isto, daje padla na oltar. Prihitel je cerkov- blažen, kdor sme in neumen, kdor noče ! Za- l>oznam drugih jezikov (kadar kupujem z de- III d i pen dente» o naših odvetnikih. nik> ki Je monstranco hitro odnesel v za- kaj bi se srčki naših oblastev ne zabavali, narjem v roki!). K sreči je bil pri rokah kristijo. če tudi nekoliko razposajeno, ko vidijo, da jih «eki govori, zraven slovenskega Lojalnost gospoda Dragotina Lon- vse ščiti!! Če bi našemu ljudstvu enkrat za- tudi »taJ6«> druga«® bi bilo treba plačati tri earja iz Prage. Gospod D rago t! n Lončar vrela kri, no pa dobro, saj bo trpelo zopet le vozne stke za eno osebo, ali pa ostati — v Pragi, ki Be svojega visokega sodnega stola <,no samo! Prepričan sera, da bi nam iz vestni (loma! 1 ° J e državna zeleznica! IJri- ioli pošilja svoje uničevalne sodbe nad vse krogi tržaški — mnogo rajše zidali ječe, nego v Hernije smo se lepo zabavali s pet- bino Pertotovo, vzbudi iskreno in najgloblje sočutje v vseh naših krogih. V soi*>tni številki so bavi < Indi(>endeiite» s korakom, ki so ga napravili naši slovenski odvetniki, ko so uveli v svojih uradih ne-pretržne uradne ure od S, ure zjutraj do 4. ure (»opoludne. Govore o nepretrganih urad- * nih urah pravi « i ndipendente» : »Ta velika slovensko razumništvo brez izjeme in ne vidi šole. Meni se še celo zdi, da so ti mestni Jera 111 g°°- petje je skrbel gori orne reforma (meščanskega življenja) pomenjala bi na VBej slovenski zemlji nobenega poštenega krogi še prav zadovoljni, če nas laški poda- »jeni oddelek »Kola«, ki jo zapel vee mozkih v življenju naše pokrajine nič manj nego po- umnega in razsodnega politika več razun — riiki izzivIjajo! Oh, mi že vemo prav dobro, 111 Par mešanih zborov. polno prerojenje v inaterijalnem, moralnem in sel>e in svojih zamišljen i kov, ta gospod Dra- kako radi nas imajo gospodje na magistratu godbo so pa sKrbeli harmonikar zdravstvenem obziru. Popolno ločenje delav- gotin Lončar je v zadnjem >KdeeeiU Pra- ia njihovi prijatelji, ki so sedaj razkropljeni in takozvane (in samo v Trstu poznane) »ne- nih ur od ur posvečenih drugim eksistenc- porjttc napisal na našo a i reso ta-le ukor* pU mestu, ker se jim je hiša podrla. beške orglcec ! V Ilerpeljah je deževalo vse nim j k> treba iri, nudilo bi neprerač unij ive ugo«l- »Poslal sem Vam bil 15. t. m. »Po- Pevsko društvo »Slava« pri sv. Ma- l>°p0bulne. Na večer pa, okolo Š1/^ ure, ko nosti». Nadalje dokazuje ta list, da bi ta slano«, kjer sem odgovarjal tov. M. G. na riji Magdaleni spodnji je imelo minolo ne- 8mo se BPravIjali Vvoti kolodvoru, se je vsul preuredba, ako bi se splošno uvela, popol- njegovo pojasnilo v Vašem listu z fl,n<> v trenotku v vodi! noma preosnovala intimno družinsko in dru- t. m. pod naslovom »Naš internacijonalizem«, Zborovanje je pričelo ob uri popoludne z ' ^ Trstu je bilo vse popoludne suiio. <>p. žabno življenje, kater« bi zadobilo veliko toda Vi mi odgovora li< inje je pričeto o o o. uri popo ste hoteli običajnim pozdravom od strani društvenega 8tav'čeva.» prijaznejše li«*e. Sedaj je družina bolj po- priobčiti. Mislite-Ii s tem, da resnico za- predsednika. Iz društvene kronike je posneti, Prišedši na kolodvor, smo izvedeli, da ima »ima Ijiuiski kuhinji, kjer se zatekamo samo, krijete ali da nas prisilite k molku J Povem da je društvo v minolem letu jako marljivo vlak »samo« eno uro zamude! Ni nam pre- Vam, da ste na napačni poti.« da |M>užijetno v vsej naglici kosilo in večerjo, potem bi se pa človek lahko udobno nekoliko razvedril v svoji družini in bi si gotina Lončarja, katero da mi nismo hoteli vsprejeto blagajnikovo poročilo o denarnem lahko primerno uredil čas tudi za družabno priobčiti, ker smo se baje zbali Dragotin stanju društva. V novi odbor so bili izvo-življenje. Ko je tako pojasnil in dokazal «In- Lončarjeve — resnice. dij>endente» ugodnosti uepretržnih delavnih delovalo, toliko na izletih, kolikor na doma- ostajalo drugega nego popiti čašo piva ter se Potem sledi ono pojasnilo gospoda Dra- čili pevskih zabavah. Istotako je bilo ugodno Ijeni gospodje: Anton M'klavec, predsed- zmočiti — ker smo bili od zunaj že mokri — še od znotraj ! Poklicali smo natakarja, toda tudi, ta je znal samo — »tajče ! Poklicali smo drugega - - z istim vspeliom ! Kakor v Sedaj pa vas prosimo, cenjeni čitatelji, vza- nikom ; Anton Nardin, podpredsednikom ; J v Trstu, tako nas je tudi tu na Krasu v ur izreka potem svoje priznanje slovenskim „, i te v roko »Edinost« od 20. maja, v kateri Ivan Svetina, tajnikom; Miloš Pahor, bla- j H e r p e 1 j a h — rešil neki gospod, ki je odvetnikom, da so oni z lepim vzgledom po- najdete tisto »poslano« Dragotina Lončarja. ; gaj ni kom ; Fran Sugan. Josip Sušel, Dra- j znal »tajč pohrusten« ! V Herpeljah je tudi kazali f»ot svojim kolegom in drugim intere- katerega — po zatrdilu tega gospoda — nismo ! gotin Vekjet, Josip Ćok in Josip Bjeker odborniki; Josip Pregara in Vekoslav Kuret, siranim krogom. Mi pa moramo biti ponosni hoteli priobčiti ! ! In če nimate, cenjeni čitana to, da ravno naši odvetniki s svojimi te\ylf ^ številke pri roki, pa vzemite številko vzgledi vzbujajo javno priznanje in pohvalo IKj 7.ad,ije sobote in tam boste videli »Počelo od naših najhujših narodnih nasprotni- 8lanoc g. Milana (ioriška, ki že odgovarja na kov. ('as bi bil pa,da hi nas kmalu tudi širša laška javnost začela priznavati kakor kulturen živelj, s katerim je možno živeti v prijateljskih razmerah in da so neplodni narodni boji le na škodo njim in nam. Fin Wilkouimeil ... je zaklicala naša »Triester Zeitung« »den Sangern« in današnji »Triester Tagblatt« prinaša z navdušenjem pisano |>oročilo o koncertu, o komersu, o vožnji po zalivu in o — fruhschoppenu. Ne da bi hoteli rekriminirati ali oporekati . . . Saj tudi redafetorji in — njih za- »pojasnila« gosp. Dragotina Lončarja, natisnjena v našem listu. Oe je torej g. (^orišek videl in čital »pojasnila« g. Lončarja, mogel in moral bi bil ta poslednji še bolj, ker je gotovo zasledoval, da-li ustrežemo njegovi želji ! Ali pri tem ostaja: »Edinost« zakriva resnico, gospod Dragotin Lončar pa je — lojalen mož ! No, ker smo žat v gozd, Itudi tujec, ki je prišel uživat netro domov. Zena ga je zadrževala in pre-ga* arjala. naj *rre ž njo, ali zastonj. Kar naenkrat je žena bolestno vzkriknila in začela upiti na pomoč. Mož ne je |>otein zgubil v noči. Kmalu so prihiteli ljudje, katerim je žena povedala, da je ranjena, in so jo odnesli na nje stanovanje. Zdravnik, ki so ga j>ozvali med tem, je konstatiral, da ima žena precej težko rano v trebuha, katera utegne postati nevarna. Ranjenko je dal prenesti v ln>l-nišnico. Redarji so šli takoj iskat moža, katerega » na>li na stanovanju njegovega brata. Zaplenili so mu nožič in ga odveli v zapor. n a Š o g o s t o 1 j u b n o r t ima spoštovanj e do nas. Je-li morda kje kaka dežela, ki t>* bila tako odvisna od dobrot, ki jih jej donašajo tujci, kakorje odvisna baš Italija ! Kaj bi bila njihova »lacapitalec ako ne bi prihajalo na tisoče in tisoče tujcev ?! Xo, jaz bi hotel videti, kaj bi p<»čeli laški vr< čekrvneži s tujcem, ki bi žalil njihov narodni čut !! Mi poznamo tu le goro Zekanc: Monte Lenaro — te tuk. «*. kr. okrajnega so^lišča za ci- nja, ko ste rod naš tiščali v svojem jarmu, omogoči povrnitev Peking. V tukajšnjih di- ker Je l),l° nJe£° ,)ivanje v Prevesi v po- Tako je bilo oe _ _ vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ko ste mu pošiljali zgolj laške in nemške spise, v sv. Križu št. "»2, krava; v ulici ridione št. 1. hišna oprava ulici Porta št. 981. in v hišna oprava; hiša Butti št. 240, mesarska oprema; v ulici < ecilia št. 4, bicikl: v ulici «a krepak odpor proti vsem naporom za po-j Colojma št. 1», hišna oprava: v ulici Bell o- vrnitev taoih žalostnih časov. Ali to ne zato, sguardo it. ."». in v ulici AeMuedotto št. 27. ker smo bedaki in neuljudni ! Nikdar ne bomo h i-na oprava, konji, presiči in zdravilne kršili zakonov gostoljubja, vsikdar bomo spo-rastline. Vremenski vest nI k. plomatskih krogih menijo, da dvor nujno S. Spi- ko je bil naš jezik izključen iz javnosti in j želi povrniti se v Peking radi neudobnosti, P°PolneJ »lobodi odšel v Janino. Kompetent-in klobuki; v prognan v lx>rne koče; bilo je časa, ko ste ki jih provzroča bivanje v Singanfu. Višji Škorklji št. 203, našim krajem slobodno pritiskali laški videz ! kitajski uradniki delajo potrebne priprave za tiranju r«čenega mitropolita, ni o diploma-Ali ti časi so rainoli. in mi hočemo skrbeti vsprejem cesarja. vod neušečnim dogodkom. Mitropolit je v popolnej slobodi odšel v Jai niin turškim krogom ni nič <113110 ni o aretiranju rcČenega mitropolita, tiških korakih, ki bi bili sledili temu. štovali tujca, pa lw»di kdor hoče in pridi od Včera) : toplomer kjer koli ! Pač pa bomo zahtevali od njega, ob 7. uri zjutraj 20. vozov od prednjih in je ta drugi del zjutraj dO 4 pop., Ob nedeljah lf|| 1 - ■ « - 1 v - . Predavanje o v 1 no g ra d 91 v u. vlaka nekoliko zaostal za prvim, a je kljubu • nraznikih DS Od 9 predp. VII. ^0111 letlll ODCJII ZDOr Iz Marezig na Porajanji ni nam pišejo dne temu vsle(1 vztrajnosti premagal mal J reg in l~0 ^ ^ 12. maja: došel do točke, kjer gre proga precej strmo Dne 21. t. m. je predaval v Marezigah MVZdol. Tu su začeli slednji vagoni vedno učitelj za vinarstvo na namestništvu, gospod hitrejše teči, dokler niso zadeli ob prvi det vlaka in se tako večinoma zmečkali in nakopičili jeden na druzega. Osobje vlaka je takoj Anton Strekelj. Zbralo se je v Marezigah lefx> število |*»sestnikov iz vse občine. Osobito mladina je bila častno zastopana, kar je do 12 op. Trst, dne 18. maja 1901. Dr. Josip Abram, Dr. Gustav Gregorin, Dr. Matej Pretner, Dr. Otoka r Ryhar. postavilo na železniško progo, pred in za vla- i .kaz, da si mladina želi dobrih naukov, kom> potrebna varnostna znamenja za druge kar nam pa tudi daje nadejo, da se z inte- vlake naznanii0 dogodi v šo se nesrečo lo 1 Aleksander Levi Minzi S ligenttm in ukaželjno mladino bližamo bolj-- m časom. <*os|mh1 Strekelj je govoril o vi- gaski in borovniški postaji. Prišli so km; železniški inženjerji in delavci, kateri so te- nogradništvu, o vzgojevanju cepljenih trt, o kom (lneva omogočni zopet promet na progi, obdelovanju in oskrbovanju amerikanskih vi- Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst —•J T R S T J# n ogrado v, a slednjič je učil cepljenje na zeleno. Poslušalci so z veliko paznostjo sledili zanimivemu in poačnemu predavanju, a sta- Razne vesti. Nekdo, katerega nočejo — zapreti. Iz TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 vili ( do gospoda predavatelja tudi marši- Pariza poročajo, da seje tjakaj povrnil znani (g kaka f ■iiwjii Nekateri so m pritoževali, da grof de Lur-Saluces, ki je bil izgnan (g jim trt-, katere so letos Mi od vlade, iz Francije kakor državni zločinec. Grof de (g n i-o prijele, na kar je eden navzočih posestnikov izjavil, da je on dal trte najpoprej za tri dni V mrzlo v,*lo in jdi je g il m sadil, nJ° «**»*») kakor državno sodišče. Sedanj na kar so se mu skoro vse prijele. Pokazalo mmisterski predsednik pa meni, da je bolje, ; Lur Saluces tla je prišel namenoma v Pariz, da bi ga prijeli iu postavili pred senat (zgor- ^ ILUSTROVANJ CENIK jo zbornico) kakor državno sodišče. Sedanji /ffi Predmeti Dostavi Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. se je sploh iz nekaterih vprašanj, da ima ako ne zapre tega sovražnika republike in ljudstvo mnogokrat škodo, ker ne zna pra- lel"» I>ušSa na slobo kron znaša glavni dobitek sreč- jk> njih in Jh» dobival polagoma tudi posue- , . a- ^ • 1 kanja »Concomia«. Opozarjamo nase cenjeae Vi Vi Vi Vi Vi Vi vi- Podgradske posojilnice in hranilnice, regiatrovane zadruge z neomejenim poroštvom ki bode dne 2. junija 1901. ol) 31, uri ppolndne 7 zadružni pisarni v Pogradu. DNEVNI RED: 1. Poročilo starešinstva. 2. Poročilo nadzorstva. .'i. Potrjenje letnega računa za 1900. 4. Določitev odškodnin in daril v smislu § 20. zadružnih pravil. o. Izvolitev starešinstva, nadzorstva iu razsodništva. r>. Eventuelni predlogi. Podgrad, dne 2o. maja HM M. Sta reši n s t vo. OPAZKA: Ako l»i olt določeni uri ne bilo zastopano v smislu Jj 4i». zadr. prav. zakonito število zadružnikov, obdržaval ?>e bode drugi ohćni zbor / istim dnevnim redom, isti ihin ob 4. uri [»opoludu Strekelj u aa tem mestu najtoplejšo zahvalo za njegove lepe nauke. Slavna vlada pa si gotovo pridobi le hvaležnost tega r-anemarjenega ljudstva, ako bo okušala v bodočnosti s |Mtuki>m in tudi dejanjem nado- Brzojavna poročila. Ifrelesracije. DCNAJ 28. (B ) Proračunski odsek av- | z jamstvom proti molem in ognju, mastiti onu, kar je zannulila tekom jed nega strijske »lelegaeije se je danes predpohidne X X Trst. - Via S. Antoni« 5. - Trst. g iz »dlikovanih in svetovnoznanih t0- Kožnhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo stoletja ! X Ž e k a n e ostane Žekane! S Krasa nam pišejo: Hvala Vam, da ste okrcali >Indij>endentejac, ki je žalil nas Kraševee, opisujč nas kakor nevedne, zlobne in nehvaležne ljudi, ker ne dopuščamo, da bi kdo na naši zemlji insultira! našo narodnost ic kvaril narodni značaj naših krajev. Mi smo gostoljubni tako, da moremo biti v izgled ravno Italijanom. Xa stotine in stotine laških me-ščanov uživa to gostoljubnost vsako nedeljo in praznik in prihajajo radi zopet in zopet. To bi bilo znamenje, da nismo tako slabi ljudje. Mi spoštujemo vsakogar, ali to jedno pa menda že smemo zahtevati tudi mi, d a sešel na posvetovanje o ordinariju in ekstra-ordinariju vojske. Baron \Valterskirehen je poročal o ordinariju, na kar je delegat dr. Herold (Mladočeh) dobil besedo. Veliki požar. PETROGRAD 27. (B.) V Sanjsku (gubernija Ufal je jw>žar uničil 600 hiš, zbok česar je 3000 ljudij ostalo brez strehe. Dijaški nemiri v Rusiji. PETROGRAD 27. (B.) Ruska telegrafna agentura javlja : V Kutajsu je več dijakov med predstavo v gledališču razgrajalo. Ko so nemirneže po večkratnem brezvspešnem posvari lu odstranili iz dvorane, se je pred glediščem nabrala večja množica ljudij, ki je UoliLo TllnnO ko,e8' ;iva!nih strojev, VDIIIia £aiuyd kakor tudi pripadkov. Mehanična delavnica, poprave vseli sestavov. Cene i niske. Trp S. Catterina st. 2. XI X X X *l X M n varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. (na desni straui cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. X X X n x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxx V najem se daje stanovanje 4 sobe, 1 kabinet, kuhnja; L nadstropje, sol»e parketi-rune, plin in voda v hi^i. z vrtom vred za 3f>0 gld. Nova hisa. Via Monte 13. A. BUCHBINDER ij Trst. — Via Kibor?o 27. — Trst. Zaloga mebljev, kovcekov, potnih torb po cenah, da se ni bati konkurence. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC ^ pri certTi S?. Petra (Piana Rosario pod lludsto iolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe «e izvrže v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in ^ točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo ne plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno inaereijo pa s>e eena primerno zniža. ('glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 pld. ter se plačujejo v četrtletnih autieipatnih obrokih. Najmanja objava 30 ijvč. V Trstu. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatorej naj se zahteva povsod le: Zaloga likerjev v sodeih in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. H. Stibiel Pekarne in sladeiearne. Piazzetta S. Giacomo st. 3 (Corso tilijalka uliea Kiborgo 15 ima 1 vel ko pekarno in sladčićamo. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v ikatljieah, finih biskotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. lil/ ParhoilP Ulica Stadion it 20, pe JdK. r«I lldUO karna in sladeičarna, pvef kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna »pregori j Ive uirežiee. IIJl ^ v Trstu. Piazza Negozianti Št 1 w I Ifjfc U* priporoča slavnemu občinstu pvoje nepregorljive mrežice irettinei ...Meteor-1 in vse druge priprave za plinovo luč ,Auer." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commereio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oglje i n drva. Muha Josin v ulici voji k svojim '. Pohištvo. izdelovalnica in zaloga raznovrstnega Prva slovenska pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naroči** po načrtu. I>elo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smisla gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu uliea fes. Lucia 12 izadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec prij>oroča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in poprartjenje istega po eenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča van Cink. uliea S. I>aniele St. 2. Tnrovlna / izirotovljciiimi oblekami. Ortlrt—J — I Ponte ilella Kabbra -t. 2. vogal Odidi lili. „i Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deti Mare ~t. 1. Zalogu izgotovljenih oblek t - m .-ke in dečke in *ieer priporoča za bi n kostne praznik** in birmo: obleke za moške od gld *iJiO do 24. de«ke gl- 4 .nO do 12t suknene jope v velikem izl»oru od ;rbl. .'i do S, suknene hlače od gld. 1 >0 do 4. volnene goldinarjev 4.iiO do 9. Velik zi«»r povr-nih • sukenj v modernih barvah od gld. !♦ do !♦». Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld 2J** «'«♦ H. od platna aii satena v raznih barvah elo kak«*r tudi naroči** v okolico in na deželo jn.ri U' ,ni Anton Čeme, v Tr-su. uliea Heuvenuto -t v. 2. Zal«»-a vsakovrstnega pohištva. Vetturini ima v zalogi v veliki izl>eri pohištvo vseh -log.-v za v-ak stan (si najboljšega izdelka. V zalogi ima: p(>kibe na }datno in Mj>e. ogledala, žime in platne, razne tajHi-arije itd- l>aje tudi na obroke. Srečke „Concordia' po 1 krono. Pozor „Secession". kllllilljska posoda od sivega jema-liranejja /»'le/a, prekaša vse druge enake izdelke na trpe/. 11 ost i in vztrajnosti ter je zelo po ceni in^ brez konkurence. Za- Velik izl>or vin vseli prvih vrst: vino Teran, loga popolne kllllilljske Oprave. >~o- lstrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v l>u-vost te vrste je patentovani stroj Z a teljkah, pivo prvega reed in večerjo, tudi so sprejemajo naročbe na čuo |K »strežbo. priporočajo : Josip ISolaffio. Mandl A; C.o. Mercurio Tr lest i 110. Iu:. »u-maiin. Henrik Sehitfniann. Josip Zohlan Gostilna ^ Dominik Ravalico TRST. — Ulica Olieira st. 7. — TRST. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz 2\" u 30-dnevni odkaz '2" ,,% •jm os o 3-mesečni 2V47a u r~ n n 0 4 ,0 1; 4>1 U -i 1 - vs n na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ? krepost z dnem 24. junija, 2!S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napeleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Urno, I.vov, T ropa ve Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Ciablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnej^imi pogoji. Preduj mi. Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nar-a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da trebili denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbli Antnn Rrpčrnli v < orid kuhanje kave ali raja. ki deluje sam MIIIUII Dl CoOdK. .uiuit it.14 .n ulica j od sebtt, da 1.1 bik -a teebft nadzorovati. Izključno prodajo ima Matelić Ivan I v Tr*tu Piazza Piccola >t. ^tvoril (tmdajabito izg»»tovljenih oblek za gt»^jK»de !n pr* jema naročite po meri, kat*»re izvr-uje !*» najnovej-i nn>di iu elegiuitno. Kog*t izl»or vzorcev nov no vi j na uj«»gle nvč. liter Na :»-l»elo tudi iz hise V hiŠO pO Celem mestu ali okolici angležkih peres in >e 2a- V rib \abhnvo -t. i. < »d danes naprej prrxlaje ; J J i -*r-r teran {-<• 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter, j danje in prevažanje pohištva po železnici in po zelo ugodnih eenah Obuvala. _ s patentovani m i velikimi vozovi najnovejše I'odpisani priporoča t o p 1 o ^. konstrukcije. slovenskemu občinstvu svoji zalogi Sprejemanje posameznih kovčekov. za- .. 'V obuval* v a g -pe. gospo* le in otroke bojev, košev itd. za inmagaciniranje. in !»• -ebuo za delavski -tan. ki -e nahajati v ulici ,, . . -•>• ___ ___i „ Riborgo št 25. in v Skednju .ščednii st. 188. (na Sprejemajo se pos.ljatve vsake vrste m glavni «-.—ti i. Tudi -prt-jemam vsakovrstne nar<»čl«e po , kamor si lH»(li. ■eri in poprave. 1< g in narod! Peter Rehar ^^ č-evltarski mojster. ' BV metov, ki so v hi>i neobhodno potrebni. Vse te predmete pošlje po poštnem povzetju: Izvozna tvrdka H. Spingarn Krakovo. — Poštno predalo 2/4. Kdor narnči 2 zavitka sprejme povrhu v dar lep nožič z dveini rezili. Kar ne ugaja, denar nazaj. Cene zmerne. Nova pekarna in sladčičarna MATEJ PERITZ TRST. Via Giulia 1 A TRST. Priporoča svoj o krat na dan /ve/i kruh, vsakovrstne najfinejše sladčiee. nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točna na dom.