šiev. 37.
T LtoMM t sredo me 15. lemnaila 1522.
vmm Kiifnf.ntna tms
tu Uia"t> SH£>
t» ••!> loti «110191 Olu «0*—
c» «m el« , .« 0 «V— ti »etr «<* , «. s OH
M at 'fl»*ec , . ■ s
1» laRumftrai
oslom,nu .... Olo. I50-— me<.*£ao . , , , „ I2'50
ss? Hobotna izdata: £ • J«ou«iafi|i . . oio tO'— einonemstvo . . „ 80 —
PusdfRna sitv SO por.
Leio L
s Ceot tnseratom t es
E»?stoioa« poUtaa rrsta mali oglas) pa K 4'— ln K S —, veliki oglati nad 45 <nm vt-itne po K B —. ooslaaa itd. po K 12 —.
Prt večjem narudUu papaat
Izba)a vsak lao livumil
ponedeljka In dneva po praa« nI k o ob 5. url ejatza).
■•sečna prilog*. UutnU> »Mi
r
KOir Uredništvo I« v Kopltarlevl ullol lin 6/UL Kij?<»pi«i «e at vr«ča|o, aetrsakirans pisma s« aa ■pre|ema|o. Ure da telet, itv. dO, aprsva. M. 438.
>iit<lri> wuoKy.it h.- "VT. v ma >	t	.7
Političen list za slovenski narod.
Oprava 'e v Kopitarjevi al. 6. — Bsfiun pottne hran, Ilablienjko it 6)0 ss laročnlao Ib it. 34» ta igitse, ■sgrea jMU, satsiev. 7563, praške Id danai 34./87

foSko Čopič:
Predpriprava ra genovsko konfereneo.
Konferenca v Cannesu, ki je bila otvorjena 6. januarja in zaključena 13. januarja, tvori v mednarodni zgodovini tako važno etapo, da je potrebno, da se pečamo sistematično z njenim delovanjem.
Dne 22. decembra se je končala konferenca v Londonu, kjer sta Anglija in Francija sklenili, da naj razpravljajo o evropskem problemu Evropejci sami. Seveda sta prišli do tega zaključka šele tedaj, ko je bilo iz pogovorov v Washingtonu jasno, da ne moreta računati s pomočjo Združenih držav v zadevi aplikacije versajske pogodbe. Dne 22. decembra 1921 je naznanjal komunike iz Downing Streeta, da se snide nova konferenca v Cannesu. Zasluga za to gre Llovd Georgeu.
Pred to konferenco so se vršili preliminarni pogovori osobito med francoskimi in angleškimi industrijci radi gospodarsko obnove Evrope. Vrhovni svet se je nahajal tedaj v Cannesu. Združene države so bile oficiozno zaslopane po polkovniku Harvevu. V času predgovorov- izroči Llovd George Briandu spomenico o francosko-angleški zvezi.
6. januarja se vrši otvoritvena seja vrhovnega sveta. Tu je bil sprejet resolncijski projekt.
V tem izjavljajo zavezniške sile, zbrane na konferenci, to so Francija, Anglija, Italija, Belgija in Japonska, da smatrajo za nujno potrebno, da se skliče v zatietku marca gospodarska in finančna konferenca, kamor bi bile povabljene vso evropske sile, tudi Nemčija, Avstrija, Bolgarija, Ogrska, Rusija (Turčija ne). Taka konferenca bi edino mogla pospešiti obnovitev centralne in vzhodne Evrope. Izraža se na-da, da se je bodo vdeležili ministrski predsedniki osebno, da se bodo priporočila hitreje in vspešneje izvršila.
Neobhodno potrebni pogoji za uresničitev takega načrta so v velikem orisu sledeči:
I.	Narodi ne morejo zahtevati, da hf smeli diktirati drug drugemu načela, po katerih si ti mislijo organizirati v notranjosti lastnino, gospodarstvo in vlndo. V
tem ima vsak svobodne roke.
II.	Vendar ni mogoče razpolagati s tujim kapitalom v pomoč kake pokrajine, kakor le tedaj, ako so posojevalci gotovi, da se bodo spoštovale njihovo imetje in njihove pravice in ako jim bo dobiček njihovih podjetij zavarovan.
III.	Ta čut sigurnosti ne more biti Vzpostavljen, ako se države, ki žele tujega kredita, ne zavežejo:
a)	da priznavajo vse javne dolgove in obveznosti, ki jih je ali pa ki jih bo sklenila ali pa garantirala država, občina ali drugi javni organi in da pristanejo na to. da poravnajo, vrnejo oziroma odškodujejo vse interese tujcev za izgubo ali škodo, ki se je vršila radi konfiskacije ali sekvestraci-je imovine.
b)	Da sestavijo legalen iu praven sistem, ki bo zagotavljal nepristransko izvršitev vseh 'rgovskih in drugih pogodb.
IV.	Narodi bodo morali razpolagati s primernimi denarnimi sredstvi. V splošnem morajo obstojati fiminčni in denarni pogoji, ki nudijo prometu zadostno garancijo.
V.	Vsi narodi se morajo zavezati, da se vzdrže vsake subverzivne propagande, ki bi škodila redu in političnemu sistemu v drugih državah.
VI.	Vse pokrajine se morajo zavezati, da se vzdrže vsakega napada na sosede.
Ako bi ruska vlada zahtevala, v svrho osiguranja pogojev, potrebnih za razvoj trgovine v Rusiji, da se oficielno prizna, bi zavezniške sile ne bile v stanu storiti tega, ako ruska vlada no sprejme imenovanih pogojev.
Kot sedež konference se določi Ge-
nua.
7. januarja nadaljujejo eksperti svo-ju dela. Ministri študirajo pogoje za obnovo Evrope. Vrhovni svet sklene pozvati zastopnike Nemcev v Cannes. Naslednjega dne sklene isti svet ustanovitev konsorciju za gospodarsko obnovo Evropa*.
Projekt, ki se peča s tem, našteva težave z delavstvom, ki se ga ne more zaposliti, lakoto v Rusiji in transportno krizo, ki ovira vsak promet. Da se vrnejo normelni časi, je nujno potrebno, da se izpolnijo pogoji, našteti v projektu z dne 6. januarja. Ako kateri izmed narodov ne bi hotel sprejeti pogojev, je vsaka trgovska izmenjava s lo državo nemogoča, razen v omejeni meri, vsled česar bi cela Evropa trpela. Tržišča centralne in vzhodne Evrope pridejo najbolj r pošlev za obnovo evropske industrije. Ako se ta tržišča ne od-pro, bo centralna in vzhodna Evropa šlela na milijone človeških izgub, obnova bo čimdalje težja in razmere, ki rode bedo in lakoto v vzhodnih krajih, bodo pahnile industrijsko prebivalstvo zahodnih krajev v dolgo dobo brezdelja. V tem slučaju bo gospodarska restavracija še težja. Inflacija bo trajala še dalje, draginja bo večja; polagoma bodo prizadete še Indija, Kitajska, Argentinija in Brazilija,
Posamezne države si same ne morejo pomagati, treba je odkritosrčnega sodelovanja vseh evropskih narodov. Zalo predlagajo to-le:
Velika Britanija, Francija, Italija, Bel- i gija in Japonska kakor tudi Združene dr- j zave, ako lo žele, bodo sodelovale v tem ; smislu v sporazumu / drugimi državami, ki so zmožne izdatno pomagati, želeti je, i da se Nemčija vdeleži lega skupnega dela. | Nemčija je v industrijskem, finančnem in i trgovskem oziru važen faktor v centralni j Evropi. Težavno je. le zbuditi zaupanje za potrebne kredite. Vlade same lega ne morejo storiti, kajti tako kreditne operacije zahtevajo poznavanje posojevalcev in te poznajo samo industrijci in finančniki.
Mednarodni sindikat.
Zato predlagajo ustanovitev mednarodnega sindikata, ki mu bodo dodeljeni narodni sindikati po posameznih državah. Njegov cilj je organizacija transportnih sredstev, ureditev luk in drugih podjetij v krajih, ki sprejmejo te pogoje in žele pomoči. Sindikat bo podpiral tudi privatna podjetja, ki bi prevzela posebna dela. Sodelovanje Nemčije bi olajšalo tej plačevanje reparacij. Polovica njenih dohodkov bi se izplačala reparacijski komisiji.
Pogodbe za dobavo suroviu in vseh drugih predmetov se bodo vršile s posameznimi državami proporcionelno njihovi finančni udeležbi pri mednarodnem in narodnem sindikatu.
Vlade soudeleženih držav bodo vplačale 10.000 funtov šterlingov v pokritje stroškov za .študij in poizvedovanja, ki so potrebne, p redno se začne končnoveljav-no z akcijo.
V aneksu sledijo podrobnosti o imeni, sedežu, ustanovitvi, sestavi, kapitalu in dolžnostih sindikata.
Istega dne dospe brzojavka, da se namerava vlada sovjetov udeležiti konference v marcu in v drugi brzojavki predlaga ruska vlada London namesto Genove.
10.	januarja prvi sestanek odbora, ki naj pripravi potrebno za gospodarsko konferenco. Istoga dne sprejme vrhovni svet resolucijo glede ustanovitve mednarodnega sindikata in glede konference v Genovi. V tej resoluciji odobrava vrhovni svet ustanovitev tega sindikata.
Določa se, da se takoj sestavi odbor iz 2 britanskih, 2 francoskih zastopnikov, 1 italijanskega, 1 belgijskega, 1 japonskega, ki imej pravico vpoklicati še zastopnike ostalih pokrajin da
1.	preštudirajo projekt v podrobnostih;
2.	izvrse vse potrebne poizvedbe;
3.	organizirajo čem preje mednarodni in narodno sindikate;
4.	poročajo na konferenci v Genovi o izvršenih točkah;
5.	stavijo vse mogoče predloge, ki bi kaj pomagali konferenci v Genovi ali sindikatom.
Vlade, zastopane v vrhovnem svetu, se z »vežejo, da izplačajo takoj 10.000 funtov, določenih za delovanje organizacijskega odbora in da pospešujejo v vsem delo sindikata.
Istega dne protestira italijanska delegacija proti njeni izključitvi iz francosko-britanskega pakta garancij.
11.	januarja dospe nemška delegacija
z Rathenauom na čelu v Cannes. Nato kon- | cosko-britanskem paktu. Istočasno določi ferira Lloyd George z Briandom in Lou- i vrhovni svet program konference v Ge-cheurjem glede osnutka projekta o fran- j novi.
Razprava o dvaoajstsnah za marec m april.
MINISTROM NAJ SE DOKLADE ZNIŽAJO. - PRORAČUN ZDRAVSTVENEGA MINISTRSTVA ZA PREČANSKE POKRAJINE ZNIŽAN ZA 2.800.000 DINARJEV
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o predlogu zemljoradnika L a z i 6 a, naj se dnevnice ministrov znižajo od 290 Din na 100 Din, dnevnice ministrskega predsednika od 300 Din na 150 Din. Za ta predlog jo glasovala vsa opozicija. Predlog je propadel s 7 proti 10 glasovom. Predlog, naj se poslancem znižajo dnevnice od 120 na 90 dinarjev, je propadel, ker so proti njemu glasovali tudi socialni demokrati.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo zakona o dvanajstinah za marec in april. Sprejet je bil predlog ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča, da se ustanovi poslaništvo v Tirani. Nekateri poslanci so zahtevali, naj se ukineta poslaništvi v Madridu in Ber-nu, ker sta manj važni. Ker pa ta zadeva ne spada v kompetenco finančnega odbora, je bila odložena, s čemer se bo najbr-ž.e strinjal tudi zunanji minister. — Daljša debata se je nato razvila o povišanju plač poslanikom v Londonu, Parizu in Wa-shingtonu. Finančni odbor zastopa stališče, da je treba te plače povišati, ker imajo poslaniki drugih držav višje prejemke, da morejo dostojno reprezentirati. Tako ima n. pr. bolgarski poslanik po 20.000 frankov mesečno, češkoslovaški tudi po 20.000 in romunski po 15.000 frankov. Finančni odbor razpravlja nato o proračunu ministrstva za narodno zdravje. Načelnik tega ministrstvu je podal podrobno in obširno poročilo o tem resortu, zlasti o bolnišnicah. Po poročilu je v Jugoslaviji dvoje vrst bolnišnic: državnih in samoupravnih. V Srbiji in Črni gori so bolnišnice državne in se vzdržujejo iz državnih sredstev. V Vojvodini so vse bolnišnice zasebne in se nahajajo v finančnih težkočah. Tam so pred vojno pobirali 13 odstot. davek za vzdrževanje bolnišnic, pa so kljub temu težko izhajale, ker se znesek od leta 1914. ni nič povišal. Tudi na Hrvatskem in v Slavoniji je uveden sistem samoupravnih bolnišnic. Tudi v tej pokrajini je nastala kriza, ker inozemci ne plačujejo vzdrževalnine. Stiki s tujimi državami so prekinjeni in tako se za inozemce, ki se nahajajo v naših bolnišnicah, ne morejo iztirjati plačila. Kri/a je nastala tudi vsled ruskih beguncev, od katerih leži kakih 5000 v bolnišnicah. Računi za vzdrževal-
nine so bili poslani komisiji za ruske begunce, ki pa teh računov ne more poravnati. V Sloveniji je vlada leta 1918. prevzela skoraj vse samoupravne bolnišnice v državno režijo in ostalo je le malo zasebnih bolnišnic. V Bosni obstoja državna bolnišnica v Sarajevem, ostale pa so samoupravne. V Dalmaciji je bila doslej samo ena samoupravna bolnišnica, in sicer v Zadru. Iz vsega tega se vidi, da je pri nas dvojen sistem bolnišnic. Absolutno potrebno je. da se to izenači. Država mora bolnišnice podržaviti. Ker predlog ministrstva za narodno zdravje predvideva več milijonov, je finančni minister dr. Kumanudi izjavil, da pristane v proračunskih dvanajstinah na one številke, ki se nanašajo na prehrano, razsvetljavo in kurivo. Glede ruskih beguncev, ki se nahajajo v. naših bolnišnicah, je finančni minister pristal na to, da poravna država račune zanje. Odobrena je za državne bolnišnice V Srbiji in Cmigori postavka 2,228.000 Din. Za prečanske kraje zahteva ministrstvo za narodno zdravje znesek 4,500.000 Din, po daljši debati pa je finančni minister pristni samo na znesek 1,700.000 Din. Poročevalec zdravstvenega ministrstva je izjavil, da se s tem majhnim poviškom ne bo odpravila kriza, v katero so zašle bolnišnice.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Referat zastopnika ministrstva za narodno zdravje je pokazal na seji finančnega odbora, da državna uprava slabo skrbi za ljudsko zdravje. Bolnišnicam primanjkuje skoro vsega, tako tla bi se nekatere morale zapreti tekom osmih dni. Poročilo zastopnika ministrstva za narodno zdravje je napravilo globok vtis ter je bilo sklenjeno, da mora takoj danes priti do sporazuma med finančnim ministrstvom in ministrstvom za narodno zdravje, kateremu se imajo jutn votirati naknadni krediti.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Danes se jt končala v finančnem odboru debata o dvanajstinah. Dovoljeni so naknadni krediti za ministrstvo narodnega zdravja in ministrstvo prosvete. Poročevalec finančnega odbora dr. Šečerov je prečital ob tej priliki zelo površno sestavljena poročilo, proti kateremu so glasovali in vložili oddvojeno mišljenje .Jugoslovanski klub, zemljoradniki in socialni demokrati.
Belgrad, M. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji pododbora -s oblastno samoupravo jc predlagal v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. An le D u 1 i b i č, naj se črta določilo, da imajo veliki župani pravico prisostvovati sejam oblastnih odborov. Povdar-jal je, da omejkije to določilo svobodo odbornikov, ker se po nepotrebnem poareju-jejo velikim županom. Odborniki ne morejo v tem slučaju zavzeti primernega stališča napram velikim županom in njihovemu poslovanju, kakor bi to smatrali za potrebno. Za nadzorstvo države nad poslovanjem oblasti zadostuje, da predloži odbor spre/ete sklep« velikemu županu. Ni razloga dovoliti velikim županom, da prisostvujejo raz-
pravam oblastnih odborov, ki so nekaj podobnega kakor dosedanji deželni odbori, katerih sejam ni imel razen odbornikov nihče pravice prisostvovati. Nadalje je posl. dr. Dulibič predlagal, naj se ukinejo določila, da sc oblastne skupščine ne smejo izjaviti o vladnih objavah, poročilih velikih županov in državnih upravno-oblastnih poslih, kar bi pomcnjalo onemogočanje vsake kritike poslovanja vlade v dotični oblasti. Pododbor je sprejel določila kakor jih jc predlagala vlada z izpreincmbami z ozirom na ugovore posl. dr. Dulibiča v toliko, da bistveno ni izpremenjena vsebina tega vladnega predloga.
Protest Jugoslovanskega kitica proti državnemu gospodarstvu.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Na seji finančnega odbora so vložili v imenu Jugoslovanskega kluba posl. Pušenjak, Klckl in tovariši odvojeno mišljfenje nastopne vsebine;
Razprava v finančnem odboru jc pokazala, kako se neresno dela kljub nujni potrebi, da se sprejme reden proračun za leto t922 in napravi konec zmešnjavi, ki vlada v državni upravi. Obsojati moramo postopanje, da se predlagajo dvanajstine na podlagi fiktivnega proračuna za leto 1921-22, ki je vsekakor zman/šan za 107,651.031.60 dinarjev. Posledica tega neracionelnega zmunišania ie. da se ne more izhajati i odo-
brenimi krediti in da ministrstva za promet, za javna dela in za narodno zdravje zahtevajo naknadne kredite. Jasno je že sedaj, da sc v proračunu ne bodo dosegli nobeni prihranki in da se bo proračun zvečal. Poslanci Jugoslovanskega kluba protestira/o, da se je finančnemu ministrstvu dovolil za mesec marc in april izreden kredit 76 milijonov dinarjev kot fond vlade. Ta ogromni kredit rabi vlada za namene, ki so večinoma neumestni in sicer brez odo-brenja in kontrole narodne skupščine. Protestirajo proti temu tem bolj, ker se ni vprašalo za odobrenje tega fonda finančnega odbora. Protestirajo proti načinu gospodarstva v zadnjem času v ministrstvih za promet in za javna dela, ker delata ti ministr-
stvi izdatke preko predvidenega proračuna, izvršujeta razna dela, izplačujeta pogodbe, dasi se ve, da nimata dovoljf kreditov. Dejstvo je nadalje, da se letošnji dohodki davkov in carin ne upoštevajo dovoli resno in da se ti dohodki označujejo preširoko v proračunu, da se nc misli dovolj resno na izenačenje davkov in drugih bremen po vsej državi.
V imenu malih posestnikov in delavcev, v imenu najsiromašnejših slojev prebivalstva Slovenije in Dalmacije, ki nima niti dovolj sredstev za najnujnejše živ-ljenske potrebščine, zahtevamo, naj se zviša eksistenčni minimum od 4800 K vsaj na 15.000 K, da se tako opomore veliki bedi teh slojev. Potrebno je, da se to sprejme že sedaj pri dvanajstinah za marec in april,' ker se bo v marcu vršilo določevanje osebne dohodnine ter bi postala ta določba iluzorna, ako bi se šele pozneje vstavila v redni proračun. V znak protesta proti slabemu državnemu gospodarstvu, omejevanju kontrole narodne skupščine oziroma finančnega odbora glede odobritve izdatkov v znesku 76 milijonov dinarjev za marec in april finančnemu ministrstvu, proti nepravičnemu obdavčenju najsiromašnejših slojev, bomo glasovali proti dvanajstinam.«
DOSLEDNOST SAMOSTOJNEŽEV.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) »Kmetijski list« (fe v svoji zadnji številki pozdravil predlog glede znižanja dnevnic ministrom in ministrskemu predsedniku, poslanec samosto-ne kmetijske stranke Rajar pa je glasoval proti znižanju.
PRIPRAVE ZA POROKO KRALJA ALEKSANDRA.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Včeraj popoldne je odpotoval v Bukarešto romunski poslanik'na našem dvoru, Emandi, da pripravi vse potrebno za svečano zaroko kralja Aleksandra s princezinjo Marijo. Odbor za priprave svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra je imel danes sejo, na kateri se je določil načrt programa, ki bo predložen kral/u in vladi da se o njem izrazita. Potem šele bo izdelan definitivni program. Svečana poroka se izvrši na brže 4 junija na pravoslavne in katoliške binko-Šti. Vse svečanosti povodom poroke našega kralja s princezinjo Marijo bodo imele v glavnem narodni značaj z vsemi narodnimi običaji v posameznih pokrajinah. Pri tej priliki se priredijo ludi razne kulturne in umetniške manifestacij, velik sinfonični koncert, pri katerem bo sodelovalo 200 glasbenikov, svečana predstava v narodnem gledališču, beneški večer na Savi in Donavi .umetniške razstave, ogromno pregledovanj vojske itd. Svečanost bo trajala pet dni. Včeraj sta minister dvora Jankovič in predsednik občine poselila ministrskega predsednika Pašiča, s katerim sta razpravljala o pripravah za svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra ter o prihodu rumunskega kralja Ferdinanda, ki ga pričakujejo v Belgrad v drugi polovici aprila.
ODPRAVA KAZNILNIČNIH KURATOV.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Danes je imel •ejo drugi odsek finančnega odbora, na kateri je protestiral v imenu Jugoslovanske, ga kluba posl. P u š e n j a k, da se ukinejo mesta kuratov v vseh kaznilničnih zavodih — in da se obdrže samo honorirana mesta kuratov. Posl. Pušenjak je naglašal, da ku-rati po kaznilnicah ne opravlja/o samo cerkvenih poslov, temveč da tudi vzgajajo kaznjence. da napravi o iz njih koristne člane človeške družbe. Referent za kaznilnice je odločno nasprotoval, da bi se obdržala še ? nadalje mesta kuratov. Tudi ministra dr. Markovič in Radonič sta sprejela predlog, naj se v bosanskih kaznilnicah ukinejo mesta kuratov vseh veroizpovedi, vsled česar vlada v vrstah bosenskih poslancev velika nezadovoljnost. Ta zadeva bo prišla še pred plenum finančnega odbora in skupščine, vsled česar ni verjetno, da bi predlog dr. Sečerova prodrl.
NASA DRŽAVA IN GENOVSKA KONFERENCA.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Na noto naše Vlade, ki ie zahtevala podrobnosti glrde mednarodne gospodarske konference v Genovi, še ni dospel odgovor. Zato naša vlada še ni mogla končnoveljavno pristati na poziv, da se udeleži konference. V političnih krogih pričakujejo, da se ministrska predsednika Pašič in dr. Beneš sporazumeta o nastopu Jugoslavije in Češkoslovaške na konferenci. V diplomatskih in političnih krogih zatrjujejo, da bo šlo postopanje male entente paralelno z zadržanjem Francije.
GENOVSKA KONFERENCA SE NI 0DG0-DENA.
Rim, 14. febr. (Izv.) »Messaggero« poroča poluradno, da je dan začetka genovske konference določilo pet velesil. Doslej konferenca še ni odgodena.
NOVA VLADNA KRIZA V AVSTRIJI.
D ti n a j, 14. febr. (Izv.) Dr. Schobrov kabinet se zopet nahaja v krizi. V parlamentu ima sicer večino, ne pa v odsekih.
Poučeni krogi sodijo, da je računati * odstopom dr. Schobrovega kabineta.
ZAUPNICA Dr. WIRTHU ZAGOTOVLJENA.
Berlin, 14. febr. (Izv.) Po poročilu
parlamentarnih krogov je za zaupnico državnemu kanclerju dr. Wirtlm zagotovljena večina.
KRIZA V INDUSTRIJI.
Bratislava, 14. febr. (Izv.) Industrijski k t ogi zagotavljajo, da bo morala cela vrsta industrijskih podjetij v najkrajšem času ustaviti delo, ker manjka premoga.
GRŠKI KRALJ NE ODSTOPI.
Zagreb, 14. febr. (Izv.) Današnja »Ri-ječ« prinaša interview svo/ega dopisnika z bivšim grškim ministrom za zunanje stvari dr. Streitom, ki se sedaj nahaja v Ženevi. Dr. Streit je izjavil da so vse vesti o odstopu kralja Konstantina absolutno absurdne, ker se je 90 odstotkov grškega naroda izjavilo za kralja. Kar se tiče male entente je
dejtal dr. Streit, da je to zelo srečna misel in da se mora njen krog še povečati z vstopom novih članov na Balkanu.
ŽELEZNIŠKA KONFERENCA T MERANU.
Milan, 14. febr. (Izv.) Prihodnji teden se bo vršila v Mernnu železniška konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Italije, Švice, Nemčije ln Avstrije.
SPREMEMBA V RUSKEM ZASTOPSTVU NA DUNAJU.
DnnaJ, 14. febr. (Izv.) Dosedanji zastopnik ruske sovjetske vbde na Dunaju dr. Varšavski bo odpoklican. Na njegovo mesto pride Schlitter.
AVSTRIJSKI KONZULAT NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Inoroost, 14. febr. (Izv.) Avstrijska zvezna vlada se pogaja z italijansko vlado radi ustanovitve avstrijskega konzulata na južnem Tirolskem.
Reka, 14. febr. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka je dobila telefonično vest z Reke preko Sv. Ane pri Sušaku, da so fašisti danes popoldne z bombami napadli kvesturo na Reki, pri čemer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Fašisti so polili s petrolejem vagon uniform, ki je prišel z Dunaja za novo reško policijo in ga zažgali. Nocoj pripravljajo fašisti velik napad z bombami na vladno palačo in na predsednika Zanello samega. Korabinjerji, ki
bi morali vzdrževati red, so popolnoma brezbrižni in pasivni. Reška jugoslovanska stranka se je z nujno brzojavko obrnila v Belgrad na zunanjega ministra dr. Ninčiča za oboroženo pomoč naši obmejni četi, ako bi Zanella to prosil diplomatskim potom. To se je sporočilo tudi italijanskemu poslaniku Manzoniju v Eelgrad, ki je tajniku Stejiču o?ebno obljubil, da bo za vsako ceno ščitil reško vlado in predsednika Zanello.
Službeni čelioslovaški tiskovni urad javlja: >63 poslancev hrvatskega bloka namerava v posebni spomenici zahtevati od mednarodne konference v Genovi neza-visnost hrvatske države. Svojo spomenico so poslali časopisju. Ta vest je neugodno iznenadila parlamentarne kroge, ker kljub obstoječim nasprotstvom ni nihče pričakoval, da bodo Hrvatje raje videli vmešavanje tujcev v njihove domače razmere kot pa bratski sporazum. Kar pa se tiče samega koraka hrvatskega bloka, vlada prepričanje, da bo akcija Hrvatov ostala brezpredmetna, ker bodo velesile brez dvoma zapeljane hrvatske politike spravile na pravo pot, da namreč zastopajo svoje želje in zahteve pred edino kompetentnim forumom, pred svobodno izvoljenim parlamentom kraljevine SHS. Nastop Hrvatov je žalosten, ker mu manjka vsaka resnost.«
Razumljivo je, da Čehi niso posebno veseli spomenice, že iz zavezniških razlogov.
Belgrajski listi nastop hrvatskega bloka odločno odklanjajo, kar je povsem naravno.
Glasilo zemljoradnikov »Selo« pa piše: »Smatramo, da so se Hrvatje prenaglili. Kolikor je nam znano, še niso izčrpana vsa sredstva v razgovoru z »Belgra-dom«. Oni so se mogoče razgovarjali z demokrati in z radikali in so izgubili zaupanje v njihove odgovore in dejania. Toda poleg radikalov in demokratov žive v Jugoslaviji še druge stranke in skupine. Nam ni znano, če so bratje Hrvatje iskali stikov s temi činitelji. Morali bi ga pa iskati že zato, ker niso ramo oni nezadovoljni z današnjo upravo.
»N a r o d n a Politika«, glasilo II. P. S., sodi, da je pogrešena, ker bi mogla dati velesilam povod, da se vmešavajo v naše notranje zadeve. Ni pa sigurno, ali se interesi velesil krijejo z interesi hrvatskega naroda. Vsaj kar se tiče Italije, ni dvoma, da je hrvatskim interesom sovražna. Velesrbstvu pa, ki vodi našo zunanjo politiko, bo spomenica služila kot orodje, da politiko nasilja napram Hrvatom še podvoji in da bo hrvatske interese se bolj žrtvovalo nrgo jih je doslej.
Ptiidolf Hereigonja - Svoto-zarju fTibičeviču.
Poslanec dr. Momčilo Ivanič je ob/avil v »Radikalu«, kakor pravi, doslovno pismo R. Hercigonje Sv. Pribičeviču, ki pa razglaša pismo kot falzifikat. Pismo se glasi:
Gosoodine ministre'
Zaciielo da niste Drimil! mole pismo od 4. X. o. u koiemu se osvrčeni na Vaša po-ruku, koju mi ooslnste preko B.. ier sam juter primio od njega pismo, u koiemu me pita za razloči moioi Sutnii. S totfa Vam sada pišem na onu druf»u adresu.
Odbijam Valu pnntidu da mi ooSaliete no-vaca i preporuke za A., ier i ako sada živim u prilicno mizernim prilikama I a uz to i sliba zdravliak ipak volim da sam ovdie. bliže Jugoslaviji, i da iz orikraika motrim Sto se ondie zbiva. Niie mi razumljiv Vaš strah. Držim, da Sto ste se ioS 1914. motfli dovolino uvieriti o čistoti moča znstaia. Pitajte o lome W-a. Is-tina sad su noši odnosi drti<?ačiii netfo li su bili 1914: onda nacionalisti i Vi i ia: — sada Vt pretstavnik iedn crnort. reakcionarnoii i krvavotf retfima. — ia revolticinnarac. anarhista. ruSilac sadalniei»a poretka Da. rfogp. Sve-tozar«, ia nioam aa «v» vriieme naSih »dnooa
priie i porliie »oslobodienia« niti časka posum-niao o_ tome. da nas dvoiicu ne vode nikakvi zaiednički interesi, da svaki od nas dvoice želi ne to temeliito drurfo i da odnose mediu nama podržaie iedino težnia. da iedan drugoija š t o više i Sto t e m e 1 i i t i i e izkoristi za svoje cilieve.
Vi ste si sve to dabome drutfačiie zamišljali, smatraiuči, da se u meni nalazi ioS pri-lična doza predratnotf nacionalističkotfa ro-manticizma Kako vidite, varali ste se. Iz totfa uzroka i došlo ie do nesporazuma me^ju nama, ier u m o m e (ruSilačlcoml interesu niie bilo. da se makne na pr. iedno<*a Radiča, koji ie _— u borbi za postitfnude svoiih inc?alomin-skih ambicija — i sam nomai»ao rušiti. To H b<"!o samo u Vašem interesu. Pa ia sam to i Dctanko izložio u Z-u. kada sam odbio Vo8 predlog. Da ia ne volim Radiča. — on ie iedan tfadan čovjek — i konzervativac i opasan metfaloman. Ali ia bih bio lud, kada bih išao dase tim sredslvima služim nrotiv nnih lica. koia, i ako ne sviesno i drutfim sredslvima. pomažu meni. Iz to<*a razlega bio sam i protiv akta na DraSkoviča, ter mi »e bilo poi-nato fčak mi ie iednom zrfedom W. rfovorio o tomel. da i on snrema sličan mjč u demokrat-skoi rtranci kako ie priredio Protič Radika'i-ma, te da bi Vama takav iedan ekt došlo samo u korist fkao 8to se ie to kasnife doista i zbilo).
Vi se sada bojite, — a i razumnem, da b! Vam bilo neplodno, kada hi se saznalo, da iedan šef »parlamentarne« demokratske vlade i — ministar nolicie — naktira sa iednim anarhistom, te m? za to i rutdite ptit u Am. Tko zna. Sta kanite sa mnom?! Zato ia radie ostaiem ov'ie. Ne trebate se hoiati. Ne ču Vas ucienii-vati kao Sto sto Vi to baiatfe učinili sa mnom. T-iude oko Hrv. Zai. sttviše potcieniiiiem. a da bi sc niima poslu^io u borbi protiv Vasema režima. Da vidite ie sam iskren, vračam Vam sada i moi kurirski dekret, iedtni dokumenat, koii ie io5 zp.ostao kod mene. i koii može da posvedoči našu vez't. List i dokumente, koie sam_ priie svo<*a odlaska iz Z. primio od W. snalio sam. čirrt sam prešao tfranicu. Nemafte dakle strslia. Ovakvim sredstvima borbe neču da se služim. Vi5e volim bombe s revolvere — to ic is'rrenite > I;iet>"> nraska.
Dakle. nc boite sel
P.. 23. XI. 1921.	* Vaš«
Rudolf Hercitfonia.
»Radikal« razlaga kratice v pismu takole; A. in Am. znači Ameriko, W. — Wil-derja, Z. — Zagreb, Hrv. Zaj. — Hrvatsko Zajednico a P. na koncu morda Prago. Samo onega kurirja ali posrednika B. nismo mogli dešifrirati.
'4- Uganka. >Die hornerisehen Ge-sange 6ind der unversiegbare Quell, aus dem seit Jahrhunderten die Menschheit geistlge Frische und ideale Begeisterung schlilrft, sind seit grauen Vorzeiten die unersch5pfliche Fundgrube fiir die herr-lichsten Kunstvverke der Dichter und bil-denden Kiinstler der indo-europSischen Rasse. Diese homerisehen Gesange, die fiir unsere Jugend sovvohl, wie filr das reifere Alter eine CJuelie der herr-lichsten Genusse bilden, singen und sagen von blutigen Kampfen ..S temi izvajanji je 1. 1914. pričel profesor Franc Voglar svojo v Izvestju mariborske gimnazije objavljeno razpravo >Die Helenasage in der griechischen Dichhtngc, ki jo je posvetil svojemu bivšemu profesorju, >der ihm als ttniiberlrefflicher Lehrer den Weg in dio Herrllchkelt der griechischen Welt gevviesen, in dankbarer Verehrung«. Isti Franc Voglar, po demokratski milosti ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru, je pa na zadnji seji viš. šol. sveta glasoval proti humanistični gimnaziji. Leta 1014. jo pisal po s v o j i, 1. 1922. je pn giasovai po vladni volji. Kaj ima večjo moč: centralizem ali prepričanje? Vprašajte g. ravnatelja VoKlftrjai
-f Dr. Knkovčova koncentracija s« krha. Poročali smo o dr. Kukovčevem pre davanju na shodu mariborskih obrtniko\ organiziranih v »Slovenskom obrtnem dru štvuc. »Jutro« je to priliko izrabilo v po sebnem poročilu na uvodni strani z debe lim naslovom: »Mariborski obrt niki za koncentracijo napred n ih s i i.« Kdor pozna politično mišljenj« obrtnikov včlanjenih v omenjenem dru štvu ln je bil pri predavanju navzoč ko neprizadet, se je moral temu poročilu ču diti. Dr. Kukovec sam je že pričetkom svo jega govora previdno se zavaroval, da n< prihaja na to zborovanje kot politik, »št manj kot poslanski kandidat«, temveč nje gov nastop naj bo obojestransko neobve zen. Ali odvet. kandidat dr. Relsman, k se je v zadnjem času s posebno vnemo vr gel na delo za dr. Kukovčevo koncentraci jo in ki se v zadnjem času nekam sumljivi pojavlja na vsakem zborovanju tega obrt nega društva, je in iriral resolucijo te; jo še tisti večer pod firmo, kakor jo obrtni društvo ni nameravalo, lansiral v »Jutro« Da je bilo to poročilo falzifikat, to je po vedal tudi posl. Brandner na zadnjen NSS shodu v ravno istem prostoru, kjer s< je izrekel proti dr. Kukovčevi koncentra ciji.
-f- Incident z nagim poslanikom 1 Pc3ti. Naš poslanik v Pešti g. Milojevič h bil imel izročiti svojo poverilno pismo gu vemerju Horthyju 6. t. m. Avdijenca je pj bila odgodena in naš poslanih je bil po zvan k guvernerju Šele v poslednjem tre nutku. Pol ure po pozivu se je pripeljali pred poslanikovo stanovanje kočija z ofi cirjem, ki naj hi bil pripeljal g. Milojevič; k avdijenci. G. Milojevič je tak način pozi vanja k avdijenci odločno odklonil. K av dijenci tudi ni bil pripuščen naš vojn ataše, češ da zanj ni nikakega poverila čeprav po mirovni pogodbi ataše posebne ga poverila sploh ne potrebuje.
-f Razdelitev države na oblasti. V kre gih radikalov polagoma uvideva o, da pr« velika naglica v nameravani delitvi držav na oblasti ne bo dobra. Tako piše oficieln glasilo radikalov »Samouprava« z dtfe ' februarja: »Vprašanje delitve države na ob lasti ne bi imelo biti glavna ovira vsakeg sporazuma, ako bi se obravnavalo po ot zirih, katere je treba upoštevati. Ako bi t vprašanje rešili sporazumno, bi bila ug!a jena pot tudi do sporazuma v ostalih vpra šanjih.« — Skromen začetek, pa venda začetek.
1 *
-f Iz demokratske stranke je izstopi poslanec Milutin Jakšič in je odložil avc mandat. Vzrok njegovega izstopa je čude: način izvršitve agrarne reforme v Vo/vodin
+ Preuredba *>Presbiro«-a. — Znar *Presbiro«, ki je bil prej podrejen ministi stvu vnanjih zadev, pozneje pa ministrske mu predsednlštvu, bodo zopet podredili zu nan/emu ministrstvu.
-f SekvestrL O zaslužkih belgra;skl advokatov, ki 6e pečajo z razreševanjer sekvestrov, poročajo listi neverjetne stvar Neka ministrska gospa je kupila hišb z pol milijona dinarjev, seveda od »prihran kov pri kuhinji«, dokler je bil njen mož š minister in kot tak pomagal advokatom pi osvoboditvi od sekvestrov. Neki višfl urad nik je prejel na isti način več sto tisoč di narjev. Nazaduje so ga pa le zalotili L umirovili, a pred sodnijo — nel Neki ad vokat v Knez Mihajlovi ulici je »zaradil dva milijona dinarjev, ampak on tako na grado res zasluži, ker odpravi vsakega se kvestra v 10 dneh.
Obupna beda slovanskega dijaška v Pragi.
Jugoslovensko dijaštvo ▼ Pragi je od za Petka Šolskega leta vedno v skrbeh in ne pri de do miru, tako potrebnega za študije, ke sploh ne dobiva podeljenih ali obljubljenih Sti pendij in podpor ali pa vsaj ne o pravem časti Dijaštvo pošilja proSnje in spomenice mini strstvom v Belgrad, pokrajinskim vladam L njihovim odsekom, deputacije in posameznik se vozijo v Belgrad in druga vladna središča obletavajo praško poslanstvo, sedanje, bivš' in bodoče ministre in vplivne poslance, pišeji v časnike obupne krike, katerih besede nisi vselej izbrane, imajo zborovanje za zborova njem o svojem položaju in res no vejo kaj po četi, ker ni najpotrebnejšega denarja sa sta novanje, vsakdanje življenje in za razne taks« Ko pa pride kalta začasna in neobilna pomoč je vedno manj vredna, ker pada jugoslovansk dinar, češka krona pa jako stopa, tako da ni raajo štipendisti let. s niti tretjine lanskih do hodkov, Mnogi dijaki odhajajo domov, cel« medicinci poslednjih let in drugi kandidati, k stoje pred izpiti, mnogi se hočejo preseliti ' Krakow in Varšavo ali v Avstrijo in pa Nem ško, kar pa v sredi semestra tudi ne kaže, aki je sploh na mestu. V sami Pragi pa so selitvi tudi na dnevnem redu, kajti gospodinje nočej< in ne morejo vedno stotakov in tisočakov 1 čeških kronah kreditirati. Blagor njemu, ki im; vsaj prijatelja, kateri ga lahko sprejme na di van aH kako drugo ležišče. Najubožnejši me< stotinami ubogih pa so v resnici Slovenci. Zd s« mi torej potrebno, da domovin* opo*orifl na. to b*de in i« razložita*
Dne 4. avgust« 1921. je iišla naredba ministrstva prosvete v Belgradu o izjednačenju »n centralizaciji Štipendij za vse dijake, ki so bili do tedaj v tujini, kamor pa smejo v bodočnosti iti le oni, za katere ni doma šoL Vsi taki dijaki so za nj« prosili v upanju, da bodo njihove prošnje o pravem času rešene, ter ao odpotovali v Prago, oziroma v Brno in na Dunaj. Rešitve pa tudi v oktobru ni bilo, ko se je treba vpisati. Velika zadrega! Prvo pomoč je dal g. posLanik-minister dr. Vcšnjak (20.000 Kč) kot posojilo na centralne štipendije. Koncem oktobra pa istotako gosp. kr. namestnik Ivan Hribar (85.000 Kjg) za slovensko dijaško zadrugo ▼ Pragi, l. j. gospodarsko in podporno organizacijo slovenskih visokošolcev v Pragi, zopet kot posojilo na centralne Štipendije. V oktobru so fondi pokrajinske uprave dobili nalog, naj delijo sami mesečne podpore po dvanajstinah. Ljubljanski fondi »o prošnje rešili 5ele novembra meseca'in podelili podpore za mesece oktober, november in december 1921. Nekateri fondi so dali od 400—600 Diq mesečno, kar je znaialo po tedanji valuti 500—700 Kč; zdravstveni odsek 200—250 Din mesečno, trgovski fond 125—175 Din, kar ni niti za najpreprostejše stanovanje, ki stane čez 200 Kč. Tretjino proSenj pa so fondi odklonili. Vsled tega se je tem več prosilcev obrnilo na zadrugo, ki pa je brez denarnih sredstev in Jih dobiva tudi vedno manj. Nadalje je nakazal koncem novembra g Ur. namestnik Hribar za podpirance fondov 400.000 Kjg kot predujem na centralne štipendije, tako da je bil vsaj večini zasiguran obstoj do 31. decembra 1921.
S 1. januarjem 1922 so bile centralne štipendije zopet odložene in določene dvanajsti-ne. Iz Ljubljane so vsi fondi žc nakazali podpore za januar, samo zdravstveni odsek 5e do dane« ni odgovoril na večkratne prožnje zadruge, bo-li sploh dajal podpore še za bodočo, oziroma prve mesece leta 1922! Koliko skrbi, •tradanja in drugih nadlog prinaša to lepemu Številu naših medicincev (30), posebno onim, ki študirajo zadnje leto in bi morali napenjati vse svoje moči za izpilel Zdravstveni odsek je s takim birokratizmom ali « tako apaiijo prekosil vse druge pokrajinske zdravstvene odseke. Takega rekorda od Ljubljane vendar ne bi pričakovalill Po pravici se medicinci tudi pritožujejo, da podpiran« v Ljubljani pri ugodnejših razmerah in v prvih semestrih dobivajo enake, sicer tudi borne podpore kakor Pražant t poslednjih semestrih.
Da pa se beda posebno slovenskih medicincev še bolje spozna, omenjam, da dobivajo centralni Štipendisti mesečno 900 Kč, kakih 80 medicincev pa po 1600 Kč. To pa nj nekaj novega, ampak stara tradicija. V začetku 80. let smo na Dunaju občudovali in zavidali Sr-bijance, jki so dobivali mesečne štipendije po 100 goldinarjev in Se takse, navadni Slovenci pa »o živeli s 25—30 goldinarji. To takrat ni moglo drugih Jugoslovenov vznemirjati, drugače pa je danes v isti državi, posebno ako se med Štipendisti nahajajo tudi sinovi rodbin, Li jim pošiljajo še poleg tega po 1000 Din na mesec. Sicer pa se je posrečilo 2e več Hrvatom in nekaterim Slovencem dobiti tudi centralno štipendijo. Tako se stvarja prevelik prepad med dijaStvom, ki govori razburjeno o pro-tekciji in korupciji!! — Vodilni krogi se torei tudi ne smejo čuditi, ako je jugoslovensko di-iaštvo tako pristopno komunističnim idejam.
Tako seveda ne more iti dalje, posebno večnim provizorijem mora biti konec. Izjedna-Ženje štipendij je dobro in potrebno delo in vsled tega tudi njih centralizacija upravičena. Vendar tako dalekosežne reforme naj se dobro pripravijo in ako je er.kret izšla taka uso-depolna naredba, naj se tudi izvrši! Pri tej priliki pa je tudi treba vprašati, je-li dobro, da sc *»e nalaga državi in vse od nje zahteva? Kaj so prej storile na Slovenskem za podpiranje dijaštva posojilnice, okrajni odbori, občine in druitva? V zadnjih letih je dijaštvo samo mno-i$o storilo za podporno organizacijo ali tudi tukaj se vpraša, je-li bilo dobro, da jo je vzelo popolnoma v svoje roke oziroma da so mu jo drugi krogi popolnoma prepustili in naložili!?
V Pragi, dne 11. februarja 1922.
Prof. M. Murko.
i— V spomin kralja Pofra I. Belgrad, 14. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Pa-Sič je poslal predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju dopis, v katerem ga obvešča, da se 16. t. m. priredi slavnost v spomin pokojnega kralja Petra L Osvoboditelja. Ta dan se v državnih uradih in pisar-nicah ne bo uradovalo. Spominski slavno-sti bo prisostvoval kralj Aleksander, ministri, predsednik narodne skupščine, državni svet, glavna kontrola, zastopniki mestne občine in vojske, diplomat, zbor itd.
—	Občinske avtonomije ni več. Sporoča se nam iz V. G. na Dolenjskem: Županstvo je prejelo po pokrajinski upravi nalog ministrstva za notranje zadeve v Belgradu z dne 28. X. 1921, št. 26.086, da mora spre/eti kot občana J. A. v svo o občino, dasi je okrajno glavarstvo odredilo, na pritožbo tukajšnjih občanov iz temeljitih vzrokov, da se imenovani J. A. izžene ir. občine. — Občinski odbor ie v svoji seii »oglasno odklonil domovinsko pravico J. A. v občini in dekret s prilogami vrnil pokrajinski unravi.
—	Z Vič«. Igra »V kraljestvu palčkov« se ic wborno obnesla. Ponovi t« v tobota »Tefer
fn v nedeljo. Začetek vsakokrat ob Dol 6. uri. VrSi se tokrat v DruStvenem domu na Glincah. K obilni udeležbi vabi učiteliski zbor.
— Hoj draginji ! Na podlagi zaključka sestanka združenih strokovnih organizacij javnih io privatnih nameščencev ter delavcev v Sloveniji, ki se je vršil dno 11. lebruarja 1922 ob 5. uri popoldne ▼ dvorani Mestnega magistrata, se skliče v nedeljo, dne 19. t. m. ob 10. url dopoldne Javen protestni shod proti draginji io kritičnemu položaju manuelnega In duSevnega proletarijata. — V četrtek, 18. t. m. ob 7. uri zvečer se vrSi zopet sestanek vseh strokovnih organizacij v dvorani Mestnega magistrata, katerega naj se 'tdaleže tudi zastopniki onih organizacij, ki so bile pomotoma izpuščene. — Akcijski odbor.
—	Zagrebški velesejem. Ministrstvo sao-bračaja je sklenilo, da bodo za spomladanski velesejem v Zagrebu na državnih železnicah veljale vse one ugodnosi, ki jih je užival velesejem v Ljubljani. (50 odstotkov popusta za prevoz posetnikov in blaga.)
—	»Nema kredita«. Ljubljansko vseučilišče in njegove zavode bol o zaprti zaradi mraza, ker ni premoga in premoga ni, ker >neina kredita«.
—»Nema para«. Bolniki v boin:šnici v Novem mostu 30 v nevarnosti, da zmrznejo, ker ni premoga in premoga nI, ker »nema para«.
—	»Jadranka«; — to je nov list, ki je začel izhajati v Trstu — samo za ženstvo. List Je tako slab no samo po papirju, tisku, ampak po vsebini, da Je škoda našega papirja, da bi «e r. listom obširneje pečali. Ampak nekaj naj le pribijemo. V listu Izhajajo dolgi članki >0 duhovskem celibatu«. Nadaljevanje se še obljubuje. Kaj ima ženski Ust opraviti z duhovsklm celibatom? Neka I. M. kažo v tem vprašanju toliko nevednost In tudi zlobnost, da je naravnost nrčuveno, kako more resen list priobčevnti take tendenclozne neumnosti. Goriška »Slraža« Jo je v zadnji številki pošteno zdelala. In čudno je, da se list pošilja duhovščini in učitcllstvu. Naše ženstvo ima »Bo<jo-ljuba« in »Jadranko« odklanja. Tako se nam piše ii zasedenega ozemlja.
—	»Kamniktit.« Finančni odbor jc dovolil poso/ilo vojnemu ministru v znesku 8 mili onov dinarjev za nabavo surovin za izdelav® eksploziva *kamniktit«, ki se bo izdelovalo v smodnišnici pri Kamniku,
—	30 milijonov kron je dovolil zagrebški mestni svet za popravo in olepšavo mestnih ulic.
—	čudno postopanje. Kalvinski svečenik Vladisiav Barši v Subolici je nedavno umrl. Kal-vinska občina je poslala tri sastopniko h katoliškemu župniku In zahtevala, da dovoli, da so umrli svečenik pokoplje na katoliškem pokopališču. Ker jim župnik lega dovoljenja ni mogel dati, so odSti k mestnemu načelniku dr. Pletikosiču. Ta jim je takoj dal dovoljenje in odredil tudi stražnike, da so pod njihovo zaščito pokopali truplo kalvinskega svečenika na katoliškem pokopališču — v tujo grobnico. Katoliški župni urad jo vložil tožbo, ker imajo kalvinci lastno pokopališčo.
—	Proti slabi literaturi v Nemčiji. Svoječasno smo že poročali o sežigu velike grmade slabih knji|» v Nemčiji. Sedaj so nekateri poslanci predložili nemškemu parlamentu zakonski načrt proti slabim knjigam, ki kvarijo in zastrupljajo mladino. Zakon predvideva ustanovitev posebnih zbornic, ki
!ih aeslavljajo profesorji, pisatelji in umetniki, '.boroice bodo imele pravico prepovedati razširjanje slabih in nemoralnih knjig in časopisov ter slik, ki bi lahko nepovoljno vplivale na moralni, duševni in telesni razvoj mladine ali pa bi lahko preveč razgrevale fantazijo mladih ljudi in s tem nanje vplivale v slabem smislu.
—	Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo sledeče iisle: »Seiko!« in s-Republika«, hrvatska lista, ki izhajatn v Ameriki; »Zoni Zija«, turški list v Solunu in »VVochea-schrifk r. Dunaja.
Razmejitvena komisija Jo začela obhod ob meji dne 2. februarja ob izlivu vodo Lendave v Muro in je končala 10. februarja v obmejnem tri-kotu (avstrijsko-jugoslovansko-ogrski tromejui kot). Za našo delegacijo se je udeležil obhoda |K>dpred-sednik delegacije podpolkovnik Kostič, nadalja šef telin. odseka major Goldoni ter inženirja irajbar in Mak. Od ogrske delegacije so bili navzoči zastopnik poveljujočega generala stotnik baron pl. Unger, tehuični svetnik Bobek ter nadinženirja Boodor In Pfrogner. Ker je nuna vojska na nekaterih točkah prekoračila iz strategičnih ozirov trianonsko mejo, smo se na doličnih mestih morali umakniti na črto, katero je na tem obhodu določila komisija. Potemtakem je Ogrska zavedla občine Jožee In Soniorovci ter malo vas Lendavski KeČkeš. Predaja se je povsod izvršila mirno. Navzoči so bili predstavniki ogrskih političnih oblasti, dočim se na eeli dolgi črti 80—90 km ni no-bonkrat prikazal noben zastopnik naših političnih oblasti. Komfcija jo delovala kljub najhujši zimi in velikanskim zametom neovirano naprej, spremljana od pograničnih vojakov, ki so na mestih, določenih po komisiji, zabijali provizorične lesene kole, kateri se bodo pozneje, ko bo vreme to dopuščalo, zamenili s kamuitnimi mejniki. Tudi zastopniki občin ler obmejnih zemljišč so eo odzvali polnoštevilno pozivu komisije. Rasen teh hinkeijo-nnrjov je komisijo spremljala do 1(X) glav broječa množica radovednežev iz to- in onostran državno meje, kateri so bili vedno pripravljeni izvleči ie velikih snežnih žametov obtičajoče ali se prevrglo sani b činni komisije. — Nadaljuo razmejitveno delo se bo nadaljevalo potem, ko »o 20. t m. ne-stano relokupna antanllna razmejitvena komisija.
nnvlre.
ž Shod za nravnl prerod ▼ Maribor«.
Po zgledu Ljubljane bo tudi Maribor priredil shod za nravni prerod naroda. In siccr zičetkotn marca. Tako ;e prav! Drugi mesta za n im! Enako drugi kraji. Po vsej domovini naj odmeva klic po nravnem prerodu!
S Načrt za otr:5ko bolnico. V Mariboru s« je konstituiral pripravljalni odbor, ki si j* nad«! nalogo, ustanoviti Društvo za zidanj« in vzdrževani« otroške bolnice ▼ Mariboru. Vsi
pravi mladino- in človekoljubi, ki poznajo tukajšnje razmere, to idejo toplo pozdravljajo. Želeti bi bilo, da se ta ideja čimpreie realizira.
š Stari dravski mast v Mariboru so vendar pričeli podirati.
š Najhujši mriu r Maribora. V ponedeljek dne 18. t. m. Je bil V letošnji zimi najhujši mraz In sicer zjutraj 17 stopinj, ob 10. nri dopoldne Ja toplomer kazal S« 12 stopinj pod ničlo, dočirn je 9. februarja, ko je bil zjutraj akoro istotako hud mraz. oh 10. nri dop. že pojenjal m 10 stopinj. V tem času takega mraza ze dolgo ne pomnijo t Maribora. Drava je zamrr.nlla že preko srede starega mostu.
8 Porotniki za porota« no<HWe v Mariboru. Za poroto, ki so prične dne 8. marca, so izžrebani sledeči j;l»vnl porotniki: Muršec Marlin, gostilničar. Strihovee; Košar Robert, veleposestnik, Breg, Ptuj; Smode Frane, posestnik, Rcšpoh; Kodrič Iv., losotržee, Plvola; MurSec Karol, obrtnik, Kamnica. Predan Ivan, trgovec, Marenberg; Horvat Josip, posestnik, Muretincl; Jurša Franc, posestnik, Sp. Duplek; Pintar Alojzij, traovec, Slov. Bistrica; Kolarič Josip, posestnik, Krievina; Muhič Jnkoh, posestnik, Sv. Marko; Serko Joaip, trgovec, Spod. Breg; Omik Josip, posestnik, Sv. Peter; GroSl Josip, posestnik. Orehova vas; Babic Karol, posestnik, Spod. Hoče; Korčič Alojzij, mlinar, Sp. Breg. Robič Josip, posestnik, Gradiška; Reisman Ignac, posesčnik, Bohova; Ribič Anton, posestnik, Dobrove: Lotonla Jožef, posestnik. Sv. Lenart; LozniSeii Tomaž, pek, Ptuj; Drozg Anton, posestnik, Jare>-nina; Stampfl Avgust, posestnik, LimbuS; Lauter Anton, posestnik, Strihovec; Horvat Franc, župan, Mostje; Petek Jurij, pr^ostnik, Mestni Vrh, Ptuj; Breznik Josip, posestnik, ftmarjet* ob Pesnici; Pahornik Janko, veleposestnik, Vu?1 red; Srne« Franc, zasebnik, Gradiška; Kolarič Josip, posestnik, Formen; Ramšak Martin, senotržre, Slivnica; Stern Frane, poeestnlk, Planica; DotafS Ludvik, posestnik, Ročica: Rogina Ivan, župan. Budina, Ptuj; Novak Ivan, posestnik, Trgovič, Ptuj. — Nadomestni porotniki (vsi Iz Mnriborn): MuhiC Ivan, sedlar; Pre.Wn Ivan, trgovec; Dergas Jr>»., trgovec; Krempl Franc, hišni posistnik; Pučko Srečko, trgovec; Pahitz Leopold, trgovec; Krempl Josip, trgovec; Andraschitz Ivan, trgovec; Horvat Franc, slikar.
Haroctoo uteM
D B A M A.
Sreda, 15. februarja: Vralja ženska, kbm. C. četrtek, 16. februarja: Prekrasne Sabinka. Irv. ah. Petek, 17. februarja: Vratja ženska. Abon. A. Sobota, 18. februarja: 8v«t Abon. B. Nedelja, 19. februarja, popoldne: Vraf.ja Izven abon.
Nedelja, 19. februarja, zvečer: Hamlet. Iistmi ahoa. Ponedeljek, 20. februarja: Svet. Abon. D. Torek, 21. februarja: zaprto.
OPERA.
Sreda, 15. februarja: Faust Abon. D.
Četrtek, 18. februarja: Werther. Ahon. P..
Petek, 17. februarja: zaprto.
Sobota, IS. februarja: Buttcrfly. Abon. B.
Nedelja, 19. februarja: U Trovatorc. Izven abon.
Ponedeljek, 20. februarja: zaprto.
Torek, 21. februarja: Buttorfljr. Abon. A.
BORZA.
Zagrei, 14. febr. (Izv.) Devfzo: PeSSa 47.50 do 48.--, Berlin 163.50—1M.50, Italija 14.62 do 14.70, London 133«.- do 1339.— New-York 807 do 308.50, Praga 583—587, Dunaj 4.78—4.80, Bu-karežt 240. Valute: dolar 803.—.
Belgrad, 14. febr. Valute. Dolarji 76. nemške marke 39, leji 59.50, levi 51, napoieondorl 280. Devize: London 833, Pariz C60, Ženern 1500, Pra ca 148, Dunaj 1.22, Berlin 9R.5«, Milan Budimpešta 12.
Curih. 14. febr. drv.) Devize: PeSta 0.80, Italija 24.15, London 22.23, Ncw-York 512.—. Pariz 43.87, Praga 9.67, Dunaj 0.18, Zagreb l.PO, Vnr-aava 0.13, Bruselj 41 75, Madrid 104.7a
Praga, 14. fehr. (Izv.) Dunaj 0.78. Berlin 35.975, Rim 250, evatr. krone 0.73, italijanske lire 247, Zagreb 0, Budimpešta 7.R25, Švica London 229, New-York 52.50.
Beril«, 14. febr. (Izv.) Durtaj (Uti, Budimpešta 31.08, Milan 852, Praga »77.10. Pariz 1723.23, London 8G7.CO, New-York 199.30, Curih STOfl.10.
g Produkcij« pruaioja v »ovjntski L krajin!. V državnih premogovnikih ob Donrei 88 je v novembru 1921 izkopalo 34.4 milijonov pu.tov premoga, med tera 13.5 milijonov pudov antracita. Dnevna produkcija se je napram oktobru avifralft od 1,417.000 na 1,730.000 pudov.
f{ Rusko jcoffpod4f?l;s rainsiir«. J. jmnarla 1921 io bilo ▼ Rusiji v prometu 1,1(53.508 milijonov rubljev proU 1700 milijonov rubljev v avgustu 1914. Kolikor veS bankovcev se natiska, toliko bolj se zmanjšuje produkcija. Tnko je padla lets 1920. produkcija plaMna na 50, »!«!» in nafto r.a 83, železa na 12, papirja n« 15, barv na 20 odstotkov predvojne produkcije. Ustanovljene so bile tri nove tiskarne za bankovce in	v Pcnz', Mo-
ški in Permu. Da kmetje sploh še kaj prodajo za bankovi-o, je kr v« satr-o velika oddaljenoft ruskih vasi. Radi velikih razdalj in slabih prometnih zvez bo cene blngu v posameznih pokrajinah wilo različne, tako da je verižnlšlvo v najbujnej?em cvetju. Pred izbruhom lakote je stal v Turksstanu funt rlža 300 rubljev, medlem ko ae j« v Istem času plačeval v Petrogradn po 1S.900 rubl.^v (Thn Economist od S. doc. 1921.)
g Padanje irvoss poljedelskih prtdnktov v Združenih državah. Med svetovno vojno se je poljedelstvo v Združenih drJavnh bujno razvilo, ker je Evropa uvažala veliko množine žita. me*a Itd. Dn so se danes evrops!:« naročilu poljedelskih izdelkov v Ameriki precej smnnjšale. ni toliko vzrok zvišana ..evropske, produkcija kot previsoka amo-riška valuta. Vendar se že n^primfrro več ir.viPa kot pred vojno. Tako se j?> v letu 1920/21 Ir.voeilo 441 milijonov buSlJev rlža proti 183 milijonom 1. 1919/20 in 18 milijonom bušljev pral vojno, Sfi milijonov los sveiega in l;p!\n»rvir*ne;a proti 240 milijonom 1. 1919,"20 in milijonom prod vojno. Cena žila jo koncem 1. 1921. že skoraj padla na mirovno ceno. (The Rl»ti»t, London, 81. dee. 1921.)
g Nemški ekspert fctontUnesa Mtirn I. 1951. Nemška tekstilna trgovina je bi!a v 1. 1921. podvržena najrazličnejšim izprem*mbnm. Medtem ko spomladi ni bila ravno slnba. je poloti »»Io padla, v jeseni in jiczlmi se j» pn nnravno«? sijajno epo-mogln. Naročila i« inozemstva so povT.re.čtla eb-čutno zvišanje cen. Inozemrtvo je pričelo Kupovati avgusta mescea, ko Je nemška marka naoiam do ledaj doseženemu »išku ž«? občutno parna. Vsa tekstilna Industrija Je bila r, delom preoMoJIen«. predvsem pa saške tovarne. Proti ke.ncu lela je bil« ponudba vedno manjia ter so cene poskočil«. Koncem decsmbra. ka J« padel kura doVirja, m j« povnrnfevanj« tagn«mstv« »Bicnjtalft. l*ror£»l v L lMtt. Baviai »d Kimjt nemške	6« ko i«
vnaprej trajala napetost med kupno vrednostjo marke v Nemčiji iu Inozemstvu, bodo morali nemški izvozniki mesto e nizkimi cenami tekmovati • izvrstnim blagom.
J llifofltanpfr*! »inv^fi,
lj iSodalitas ss. Cordis za ljubljansko mesto ima svoj restanek danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanska tiskarne. Na dnevnem redu je kot glavni referat predavanje preč. g. profesorja dr. Iv. Jarežiča.
lj V krožeku nt Rakovniku predava v čo« trtek, dne 16 t. m. zvečer ob 8.10 msgr. Viktor StesSca o poštenosti slovenskega naroda.
tj Francosko predavaisje gospoda AndrA l.lchtenbergarja, ki ga priredi Francoski Institut v Ljubljani, se bo vršilo v nedeljo dn« 19. t. m. ob pol U. uri dopeldne v veliki dvo« rani vseučilišča. Gospod predavatelj, ki je, kakor znano, ugleden francoski pisatelj in avtor številnih romanov, bo govoril o »francoski rod-bini*. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, se vabijo tem potom vsi prijatelji fr-.ncoskega jezika, da se ndeleže ve'ezanimivega predavanja.
lj Osrednja Zveza Javnih nameščencev in vpokojcacev ima nujno sejo širšega odbora v sredo dne 15. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu z dnevnim redom: protestni shod javnih nameščencev in volitev odsekov. Da bo izvolitev odsekov omogočena, je dolžnost vseh de-legJitnT, da se seje zanesljivo udeleže. — Predsedstvo.	(K)' lj Potfpnrno drnštvo ieleeniSlih uslužbenec* v LJubljani ima dno 26. februarja t. L svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v prostorih drvatva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani. Začetek zborovanja točno ob 8. url zjutraj. (k) lj Gg. rezervnim oficirjem! Častniki ljubljanske garnizije so osnovali v svrho gojenja družabnosti, zbliževanja in medsebojnega spoznanja »Oficirski dom v Ljubljani«, kjer so bo skušalo doneči stavljeni si smoler s prirejanjem predavanj poučne in vojaškonaobrazne vsebine, zubavno-družr.bnlh ročerov itd., h katerim imajo dostop 1» člani društva in po njih vpeljani gostje. Predsednikom »Oficirskega doma« je bil izvoljen pomočnik generala, g. polkovnik Mtad. Bogičevič, kot zastopnik rezervnih oficirjov pa v odbor rez. pj«. g. podžupan Riko Jtig, ki je radevolje na razpolago z event. zaželjenimi informacijami. Ker je medsebojno spoznanje, kakor tudi poznanje običajev r.a vse rezervne oficirje vobče In posebej še za priliko vršenja orožnih vaj važno in neobhodno potrebno, »e vsi v Ljubljani stanujoči gg. rez. ofi-« eirji vabijo, da priglase svoj vstop r društvo »Oficirski donu, ki ima svoje prostore v vojašnici vojvode Mišlča (belgijska vojašnica), po dopisnici ali pa osebno, bodisi pri društvu samem ali pa pri g. p rok. Riko Jug-u, Prešernova ulica 50/11 v Ljubljani z istočasno navedbo naslova in čina. —« Mesečni članski prispevki znašajo Din 5.25 za kap. L kl„ Din 4.33 za kap II. ki., Din 3.67 za poruč-nika in Din 3.— za podporučnika in se plačujejo mesečno vnaprej, prvič ob priglasu. — Prva prireditev društva >OIicirski domt se vrši dne 22. t, m. v hotelu »Union« in je želeti, da bi dotlei bilo priglašeno že znatno Število gg. rezervnih oficirjev, Ij Člane Splošne orj;. voj. in vali lov, vdov in »irnt jtAvorjeništva za Ljubljano in okolieo poživljamo, dR pridejo v dneh 14. in 15w i. m. v pisarn* po člnnske knjižice, ki »o se pri lanskem razdeljevanju moke odvzele. Koncem tega tedna bo pover-jeniitvo delilo svojim članom moko po znižani ceni. Da se ne bo razdelitev po nepotrebnem zavlačevala rndi iskanja posameznih knjižic, vabimo člaue, d« se v milnem interesu odzovejo gorooje-mn posivu. Kdaj se ho moka delila, bomo šo poročal).
tj Umrli so v LJubljani: Ana Biščak, hči že L čuvaju, 15 let. — Rozalija FischI, zasebni-a, 63 let. — Helena Miceli, zasebnica, 43 let. — Mina Lngar, o'.)č, uboga, 76 let. — 1'eler Novak, novorojenec, S dni. — Kristina Košir, služkinja, 22 let. Friderik Aljančič, eleklroteh. vajenec. 17 let. —* Katarina Moljk, žena u mir. sprevodnika, 88 let. — Jožefa Karllni, branjevka, 61 let. — Viklor Gra-har. rejenec, 5 mesoerv. — Ivan Rergant, drvar, 73 let. — Anica Pezdirc, hči urad. sluge, 7 mes. — Ivan Kožuh, rejenec, 5 mesecev. — Mr.rij« Kete, olxi. uboga, 70 let. — Fran Gutnlk, rejeneo, 10 tednov. — Andrej Dolinar, delavec, 69 let.
Orlovski vestnik!
Seatnctcraki Oicl ima danes ob poj g. ar! revVuo vaio, ob 8. ud fantovski večer in no i.r.tem kratko seio odbora.
Orliški krožek r Laškem uprizori v nedeljo dne 19. februarja t. L v nadžupnijski dvorani igro >N» materino orce« in »Pianšarico«, Šaljiv prizor s planbi.
Seja
sveta.
Ljubljana 14. februarja 1021. Pred»fi!?tTni?«i naznanila. Župan dr. Perič j« poročal, da je obolfl na influenci obč. svetnik dr. Puc. — Občini je došln zahvala na čestitki ob kraljevi zaroki. — Kogresa francoskih županov m župan ni udeležil; udeležil« so ga nista tudi zastopnika Belgrada in Prage. Shod je župan Kito-javno pozdravil.
V	domovinske tveso mestne občino Ijnblju*-J« bilo sprejetih 115 prosilcev, 8 proieni jn
bilo oilklonjenih: 5 prosilcem, med njimi Dunaj-čanu FOderlu, kateri biva že nad 50 let v Ljubljani, so Je zagotovil sprejem v mestno občino.
V	odbor SiMon Gregorčičevo javno !juri-<k<t frajifcilco Je bil Izvoljen profesor dr. Peterlin.
Finančne sadev«. Občinske doklade so se a ov.lrom na dopij pokrnjinske upravo določil« takole: hianonajemninski davek 33%, zemljiški davek 50^ in ostali davki od 65 na 85%. Dr. Trill"r J» izjavil, da njegova stranka n" bo glasoval« za I« predlog, ker no taupn S. L. S^ ki prevladuj« v kofiliciji. (Veseloet na klopeh S. L. S.) Z dnevneg« reda se je odstavila izvolitev okrajnega nač^lcika zn Sent.jakob.dii okraj, dasi j* personalno-pravni e^-Isek sklenil predlagati demokrata Rodeta, L-er nI 8. L. S. r.« njega. Dr. Stanovnik: »To «1 raci* TavJsr (WM) J« u;«t«vll, ds so v ttsti mJI ni govoril« « okrajnem aaSeljilku, marvoč e gboinem oftetn. Dr. Stanovntk Jo odklanjal dr. Trillerj«v
napad na S. L. S. Sicer je pa dr. Trlllerjev namen
Eozoren: razbil bi rad koalicijo (Dr. Triller: >To resnica!«), toda v doplednem iasu se mu to ne posrečilo. (Dr. Triller: >To je pa smola!) Rup-nik (NSS): >Konfno Ee bomo še za majnikove hrošče prepirali!« — Sprejel se je načrt občinskega davka ua nezazidane stavbne parcele. Ugovori proti temu davku so dopustni na obiinskt zartop.
—	Obiskovalci gostiln bodo po 9. uri »večer plačevali 2 K, kavaren po 10. uri pa 1 K; igralci kart t javnih lokalih bodo plačevali po 2 Din. — Za zgradbo dveh mestnih stanovanjskih hiš se bo najelo posojilo 10,000.000 K in za povečanju mestne ubožnice v Japljovi ulici 5,000.000 K. Za razno poprave v mestnih šolskih poslopjih se je dovolilo 1,000.000 K. — Mežcanske podpore so se eviSale nn 100 do 150 K mesečno. — Mestni stavbni parceli ob Aleksandrovi cesti so prodasta Pokojninskemu ta vod u po 900 K za 1 m'-1. Zidati se mora pričeti spomladi lota 1923. — Telovadne in športne prireditve so se oprostile od občinskih taks in vesr-liinega davka.
Stavbno zadeve. (Poročal obč. svetnik Ogrin.) Odboru za prireditev ljubljanskega velikega sejma se prepusti del travnika ob Cekinovem gradu za dobo 5 let — Prošnja ljublj. pravoslavne cerkvene občine za prepustitev Slovenskega trgn se je odklonila s pristavkom, da se mali Slovenski trg ne Bme zazidali, pač pa bo občina podpirala stremljenje pravoslavne cerkvene občine za zgradbo pravoslavne cerkve s tem, da bo po stavbuem uradu dala poiskati primeren prostor. — Ugodi se prošnji dr. J. Sajovica in A. Prepeluha 4»r tovarišev v toliko, da se nameravana cesta t Streliske ulice na Poljansko cesto do Židanove hiše zoži od 16 m na 12 metrov.
šolske nadeve. Z ozirom na odstavitev tofke: izvolitev štirih članov in štirih namestnikov v mestni šolski svet z dnevnega reda je izvajal obč. svetnik dr. Stanovnik: Župan se je sam obrnil na pokrajinsko upravo, kaj naj se stori z mestnim šolskim svetom, ali ostanejo v njem še od prejšnjega občinskega sveta Izvoljeni člani ali naj se volijo novi. Odgovorilo se je, naj se volijo novi. Nato se je pa izdal nov odlok, s katerim je pokrajinska uprava prepovedala volitev. Taka pravna neslgur-nost naše pokrajinske upravo mora zadeti na naš odločen protest. (Dr. Triller: »Vsak človek se lahko motile) — Sklenilo se je. da se bo uredil v Mestnem logu šolski vrl, v katerem bo tudi šolsko igrišče in se bo del vrta porabil za zračne kopeli.
—	Z ozirom na samostnlni predlog obč. svetnika Jegliča se sklene, naj se vse stori za podržavljenje mestne dekliške realne gimnazije. — Stavbnemu uradu se je naročilo, naj se nemudoma napravijo novi načrti za poslopje II. dekliške Šole v Karel
Kotnikov! ullct. — Obč, svetnik Kremiar je predlagal v imenu ubo2nega odseka, naj ge zviša podpora Vinccncijevi družbi od 1000 na 20.000 Ii; Vincencijevi družbi in Elizabet ni konferenci naj so za leto 1921 dovoli ta boiičnico 80.000 K podpore. — Dr. Triller so je upiral predlogom, ker da mora o predlogih prej sklepali finančni odsek, da varuje njegovo kompeteneo. — Predlog poročevalca Kremžarja je bil sprejel.
Na predlog ob?. svetnika Turka je župan dr. Perič zaključil sejo, Se nerešeni del dnevnega reda se bo rešil v seji dne 15. t. m., ki se bo pričela ob 5. nri popoldne.
Ameriški notar pred ljubljanskim deželnim sodiščem.
Ljubljana, 14. februarja 1922.
Pred zbornim sodiščem ljubljanke deželue sodnije, kateremu je predsedoval svetnik dr. Ska-berno in so ga sestavljali višji svetnik Bulovec, svetnik dr. Moliovic in okrajni sodnik Kralj, se jo danes zagovarjal Leon Štrukelj, katerega predživ-ljenje Je vsekakor veleinteresantno. Iz obtožnice, katttro je zastopal državi:! pravnik Lavrencak, posnemamo. da je Štrukelj izdelal tri razredo ljudske 5ole, se izučil v Ljubljani pekovske obrti in se izselil leta 1908. v Ameriko. Tam je delal na železnici, nato si služil kruh kot tolmač v Ne\v-Yorku, bil je zavarovalni in bančni uradnik. Nekaj fasu je imel htdi gostilno. Izobrazil se je na večernih trgovskih tečajih v New-Yorku, katere je obisku val štiri leta. V Ne\v-Yorku jo ustanovil leta 1914. v družbi Vincenea Koraka trgovsko podjetje z menjalnico in 8 potovalno pisarno in je bil dne 23. oktobra 1914, ker si [e med tem pridobil državljanstvo Zedinjenih držav, izvoljen za javnega notarja. Štrukelj se je vrnil meseca februarja 19Ž0 v Ljubljano z nalogom, da razdeli darila, poslano po Američanih sorodnikom v domovini. Nastanil če je v Kolodvorski ulici št. 35, kjer je otvoril meseca julija importno in ekspertno trgovino, potovalno pisarno ln menjalnico. Meseca avgusta 1920 je poslal več potnikov v Trst na parnik >Calabria-r. »Cunard Line: v Trstu mu ie dovolil 5% provizijo z naročilom, da ne sme prekoračevati tarifov. Ker je ameriški notar delal svoje kupčije precej ame-! riško, se je zanimal zanj takratni šef verižniškega urada v Ljubljani, višji policijski svetnik Kerše-van. ki ga je enkrat tudi kaznoval s 1000 K globe. In pričela se je zanimati zanj tudi ljubljanska policija, katera ga je 7. decembra 1920 aretirala. Štrukelj je sedel v preiskovalnem zaporu do današnje razpravo, ker so je, kakor je poudarjal državni pravnik v svojem govoru, vodila preiskava
proti iijemn v 21 točkah. ■ se nI mogel ugotoviti
popoln dokaz ker <to priče vcčfnoma v Ameriki. Potnikom je štrukelj zaračunaval višjo zneske, ka-
koi' mrifarne. pri razpravi je Štrukelj povedal in se u tudi po ril*-1' "lovilo, da je povišava! tarifo zato, da ju v u mauik uradnike, da ho sprejeli v pamike vse njegove potnike, jih vodil v gostilne in jim plačeval šampanjca; preskrboval je svojim |K»trikom tudi vir.umo pri konzulatih. Po osent in več dolarjev jo za te fvoje usluge zahteval Štrukelj od svojih klfjentov, kakor je »am povedni, zaslužil tako 240—300 dolarjev, kar je [ta zopet izdal. V Trstu je »mazale nekega uradnik« »Cosulich Line«, katerega imeua pa pri razpravi ni hotel povedati, češ: »Njemu bi to škodovalo, meni pa nič ne koristilo!« Sploh je nastopal Štrukelj pri razpravi zelo samozavestno in se zagovarjal, kakor da bi bil jezični doktor. Predsednik dr. Slcaberne inu je moral celo zagroziti, da ga bo discipliniral, ker je g. notar neko pričo nekoliko preameriško spraševal. Meseca septembra 1920 je Pavlu Piršu, Ia ie bil žo tudi v Ameriki, zamenjat 302 dolarja po kurzu 116, a plačal mu je mesto 35.032 K samo 32.032 K. Pirš ni precej opazil pomote, a ko je orez nekaj dni prišel zopet v Ljubljano ln zahteval od Štruklja, da naj mu izplača šo 3000 K, mu jih Štrukelj ni hotel izplačati, a da ga pomiri, - ni je rekel, da bosta že pri voznem listku obrat ala. Pirš je uameraval zopet nazaj v Ameriko, a je svojo namero opustil. Janez Rupar se je meseca novembra 1920 odpravljal v Ameriko. Brat mu je poslal prosti vozni listek. Ker so pa nastala na glavarstvu sitnosti in niso vec izdajali potnih listov vojnim obvezancem, je šel v Ljubljano v Strakljevo pisarno. Štrukelj mu je obljubil, da ga spravi v Ameriko za 200 dolarjev. Končno sta se dogovorila za ceno 20.000 K. Ko je prinesel v Strukljevo pisarno 20.000 K, sta jih sprejela Stiakijeva uslužbenca Ladiha in obtožencev nečak Štrukelj. »8. decembra sera se odpeljal v Ameriko, 7. decembra ro pa Štruklja aretirali U. je povedal Rupar, s katero pričo Štrukelj ni bil milosten in je najodločnejše zantkaval, da bi bil kdaj govoril 2 njim. Štrukelj je povedal, da za kupčijo, ki so jih delali njegovi uslužbenci izven pisarne v gostilnah, ne more biti odgovoren, in še pristavil, da sta mu štrukelj in Ladiha ušla in ga precej oškodovala. Po končanem dokazovanju je zahteval drž. pravnik Lavrenčak, naj se Štrukelj kaznuje. Strukljev zagovornik dr. Novak je v svojem zagovoru bistveno poudarjal, da v vseh točkah, v katerih je štrukelj obtožen goljufije, ni f>odan dokaz in v kolikor se čutijo posamezniki oškodovani, iim je prosta pot civilne pravde, ker je štrukelj dovolj bogat, da bo poravnal vsako Škodo, ia katero se sodno ugotovi, da jo odgovo-
ren zanjo. Predsednik svetnik dr. Skabcrae ]e
nato razglasil sodbo, 8 katero se Je Štrukelj » vseh toženih točkah oprostil, ker se dokazi, da J« nameraval goljufati, niso posrečili. Sumljiva «o sicer Strukljev« dejanja, toda striktno se mu krivda ni mogla dokaz.nti. ker sum le še obstoja, se Siruklju odškodnia za prestani preiskovalni zapor ne priznava. Predsednik je odredil, da je bil štrukelj takoj izpuščen na svobodo.
Turistika in snort.
lavna sknpStins kolesarskega sareta v 55«-
pvbu se vsled zimskosportnih tekem v Bohinj« in ua Bledu od god j na poznejši fas. Dan objavimo pravočasno. — Jugoslovanski kolesnrski podsavea za Slovenijo.
Drsalna tekni* na Bledu, ki se. vrši v nedeljo 19. februarja, bo edina drsalna tekma v Sloveniji. Ker so ta ta šport letos vremenske razmere precej ugodne ter je vsakomur kolikor toliko mogoča Irenaža, upamo, da so pravočasno, to je do 17. t. in. prijavi zadostno tekmovalcev, ker bi se morala sicer tekma odpovedati. Tekmovalci imajo polovično vožnjo. Prijave je nasloviti na Športno zvezo Ljubljana, medtem ko je podrobnejši razpis v 3. številki »Športa«. — Športna zveza.
V Bohinj« »o vrše v nedeljo, 19. februarja »ankitška tekma • m prvenstvo Jugoslavije in smučka tekma r skokih. Prijave sprejema Športna zveza v Ljubljani. Snežne razmere v Bohinju so izredno ugodne, kar se je pokazalo posebno pri zadnji smuški tokmi. Sankalisče ln skakalnica bosta za tekmo popolnoma pripravljena. — Športna zveza.
MeteoroSoglčno poročilo.
Ljubljana 300 m u, m. v«s.
C'n» vama	Karo. meto« v ir.ra	Torino-roefpr v C	1'siijruiti 1 h„ ▼ \-> |	1'it'iarui« t mm
13. 3. 21 h	741-2		C-6 j**11" 1 s. zab.	
14. 2. 7 b	741-1	-- 13	0-7 j 1	
li. 2 14 ,	789 4	— 4 5	q.7 | jasno ! ~	
Kaj je BsaftušcS - ia je zna! Lekarnar F@!ler-Stub!ca!
Gospodična
vajena trgovine, vendar pa so želi še izpopolniti v trgovinski stroki. Cenjene ponudbe pod >Praksa/53(k na upravništvo »Slovenca-'.
Kupujem stare OBLEKE, čevlje, pohištvo i. t. d.
DRAME MARTIN, Ljubljana. St. Jakoba nabrežje štev. 29.	548
več moških olM
PRODA SE
in površnikov ter f revi ji št. '10, 41. Vpraša se dopoldne: Dvorni tr? št. 1, II. nadstropje na levo, Ljubljana. 497
Božja Previdnost je poklicala našo ljubljeno hčerko, sestrico in sostrično
Francko Zupančič
po dolgi, mučni bolezni in prestani težki operaciji dne 14. t. m. ob 7. zvečer, prevideno s sv. zakramenti in globoko vdano v voljo božjo -— k Sebi v večnost
Pogreb se bo vršil v St. Vidu pri Stični v četrtek dopoldne iz domače hiše na farno pokopališče.
Vsem dragim sorodnikom in znancem priporočamo drago poko.inico v toplo molitev!
Žalujoča družina Zupančič.
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1.
POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO!
Za
papirnate odpadke
plača več kakor vsak drugi tvrdka
V. Panholzer, Ljubljana,
Prnžakova ulica 4.
OGLAS. V Žirovnici na Gorenjskem
so bode vršila
Proda se več sob
TRDE OPRAVE
po konkurenčni eenl. Strojno mizarstvo M. GOGALA, Bled.	422
dne Ift. februarja lf'22 ob 3. uri popoldne na licu mesta. — Prodala se bode HIŠA 5t. 28 z gospodarskim poslopjem, vrt za zelenjavo, sadni vrt in dve njivi. Prodajalec: KAROL NE1MAN, klepar. 505
Dve breji KRAVI
radi pomanjkanja mrve ugodno proda. - JERNEJ JELENIC, Stara pot štev. 1. Ljnhljann.	545
Dražben! oglas.
Dne 16. februarju 1922 ob 10. nri se bo v postaji Rakek na javni dražbi razprodalo
fn sicer i Vagoni balvani (dolgi hlodi, že razloženi) in J vagoni lesnih odpadkov v skupni teži okrog 100.00(1 kg. Roba se lahko ogleda neposredno pred dražbo v postaji.	Postaj« Rakek.
Projekte kakor tudi izvršitev
ladnilt nap
za likorižftmie vodnih sil
po najmodernejših principih na podlagi 35 letnih Izkušenj v predmetni stroki

SLOGRAD
**
Oprava za modno trgovino se protla. Tt
Važno za tovarne stročnic, papirja, kartonaže in traf
Po zmernih cenah tako} na proda]:
1	stroj a zlatenje Uoldbelaginascliine")
2	stroja Jšcoofir fOecoufič" stroja za izdelovanje stročnic
3	stroji JaMtzIsr Ma&ovuifzftf stroji za stročnice 1 stroj za hartonažo LE^enansstanzinasGhini!")
1 stro) za rezanje lepenfce 1 tiskalni stroj [JiegelMniasdiine") l stroja za rezanje in narezanie LHifz- und Scltneidemasciiine") in 1 rezalni stroj za papir v valjih (Jollensclineidsmasciilne")
Vprašanja pod šifro „V. H. II-c-46" na Interreklam d. d. Zagreb, Jurjevska ul. 81.

kokošje in puransko se more dobili v vsaki množini po dnevnih cenah
ri E. Vajda
veletrgovina perutnine, Čakovec,
ifedjlmurje.	482
Star papir
kupuje sialno po dobrih cenah cele vagone kakor ludi manjše množine. Ponudbe nai se vpošljejo na: ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE PRI LJUBLJANI, POSTAJA ZALOG.
slovanska gradbena in industrijska d. d. LJUBLJANA,
tehnična pisarna v te«raf KcrSlč, Sp. Slika. Teiefon interurban st. 180.
Jadranska banka
Beograd	Trst
Delniška glavnica: Kron 120,000.000 -	Delniška glavnica: Lir 15,000.000-
Rezerva: Kron 60,000.000—	Rezerva: Ur 5,000.000'-
Podružnice: Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Rotor, Kranj, LJUBLJANH, Maribor, MetkoviC, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb.
Trst — Zadar - Opatija — Wien
Naslov za brzojavke: Jadranska — Baucadria — Adriabank.
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. — IzvrSuje vse bančne posle najtočnejc in najkulantneje. — NaS Amerikanski oddelek stoji v zvezi r. vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci.
AfU1 ran zavod:
Frank Sakser State Bank,
Ncw York Cittg, 82 Cortland Stret.
Izdaja konzorcij »Slovana««,
Odgovorni urednik Mihael Moškore v Ljubljani.
Ju«oslovaoftka tlakama * i>jublianL