VESTIMK
Poštni urad 9028 Cetovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XL.
CELOVEC, PETEK, 11. OKTOBER 1985
ŠTEV. 41 (2246)

Sicvcr:t:a p c:ve!ra zveza in krajevna Slovenska ptosvetna društva „/epa-Baško jezero", ..Dobrač", ..Peter Markovič", ,,Roi",„Dcnica", ..Vinko Poijanec", ..Srce" in „Trta"
vabijo na gledališki predstavi
Jožef in Marija
Lov na podgane
(enodejanki avstrijskega pisatelja Petra Turrinija)
O v soboto, 12. oktobra 1985, ob 20. uri
v Kuiturnem domu v Ločah 3 v nedeijo, 13. oktobra 1985, ob 20. uri
v Kuiturnem domu „Danica" v Šentprimožu v Podjuni.
GOSTUJE DRAMSKO GLEDALiŠČE iZ NOVE GORiCE
Prisrčno vabljeni!
Pokroviteijstvo za desne ekstremiste pomeni sramoto za Avstrijo
Medtem ko so bili pred leti nem-škonacionalni in desnoekstremi-stični krogi pri svojih ..domovinskih mašah " okoli obletnice plebiscita bolj ali manj še prepuščeni sami sebi in se je uradna Koroška omejevala na vsakoletno uradno spominsko svečanost, se ta odnos voditeljev koroške politike v zadnjem času vidno spreminja. Ta sprememba pa gre vedno bolj v smer tistega nevarnega razvoja, ki je že enkrat Privedel do najhujše diktature v Zgodovini človeštva. Letos se je to še prav posebno pokazalo, ko so vodilni predstavniki koroških strank
in uradne Koroške botrovali izrazitim nemškonacionalnim in desno-ekstremističnim manifestacijam — in to v letu, ko obhajamo 40-letnico zmage nad fašizmom!
Proti temu nevarnemu razvoju je treba mobilizirati široko demokratično in protifašistično javnost. Prvi korak v to smer je bila protestna prireditev minulo soboto v Celovcu, na katero je vabil protifašistični komite ob podpori in solidarnosti številnih organizacij in osebnosti. S transparenti so udeleženci izpovedali svoj protest: opozorili so, da je pokroviteljstvo za desne ekstre-
miste sramota za Avstrijo; izrekli pa so se tudi proti tristrankarske-mu sporazumu v škodo Slovencev ter poudarili, da je naša domovina dvojezična.
Govornika — Mirko Messner za komite in Marjan Sturm za osrednji organizaciji koroških Slovencev — sta nakazala zadnji razvoj na Koroškem, ko dobivajo nemškonacio-nalni, desnoekstremistični in neonacistični krogi čedalje večjo podporo z uradne strani, s tem pa raste tudi njihov vpliv na deželno politiko, še posebej v manjšinskem vprašanju. „To je sad defenzivne strategije deželnih strank napram tem krogom, ki je sistematično opogumljala nemške nacionaliste k vsebolj agresivnemu nastopanju proti slovenski narodni skupnosti," je dejal Marjan Sturm. „Naša naloga, naloga vseh demokratov v deželi je, da se branimo, da nastopimo skupno povsod tam, kjer je treba, da se bo uresničilo antifašistično naročilo avstrijske državne pogodbe,"
je pozval Mirko Messner.	zastopniki raznih organizacij in po-
Za mir vsega sveta je s pesmijo samezniki. Prireditvi so izraziti so-demonstriral Koroški partizanski lidarnost vse od Koroške preko Du-pevski zbor; za enakopravno sožitje naja do Južne Tirolske in Frank-in proti pojavom nemškega nacio- furta v Zahodni Nemčiji, kjer zad-nalizma in neonacizma so se v izja- nji dogodki prav tako opozarjajo na vah ter pozdravnih pismih izrekli nevarnost desnega ekstremizma.
S pCSmijO prot! fošizmu KPPZ stavi! 5-ietnico obstoja
Predstavniki koroških Siovencev pri predsedniku siovenske viade
V sredo 9. oktobra 1985 je v Ljubtjani spreje! predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Dušan Šinigoj veččiansko deiegacijo obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. ki sta jo vodiia predsednik ZSO Feiiks "ieser in predsednik NSKS Matevž Griic.
Predstavniki koroških Siovencev so predsednika siovenske viade "tiormiraii o trenutnem poiožaju siovenske narodne skupnosti na Koroškem s posebnim poudarkom na šoisko vprašanje. V tej zvezi so ziasti opozoriti na nevarnost, da bi na Koroškem prišio do spremembe dvojezičnega šoistva v škodo siovenske narodne skupnosti. Poieg tega je biio 9ovora tudi še o drugih aktuainih vprašanjih.
Predsednik Šinigoj je zagotovi), da bosta Siovenija in Jugosiavija tudi v bodoče podpirati koroške Siovence in njihove upravičene zahteve Po uresničitvi narodnostnih pravic.
Ziasti bosta nudiii vso podporo tudi v prizadevanjih za ohranitev in 'Zboijšanje dvojezičnega šoistva in s tem skupno vzgojo otrok v duhu "tirnega in enakopravnega sožitja obeh narodnosti na Koroškem.
.Z našo pesmijo hočemo tudi v bodoče buditi vest našega človeka," je dejal Lipej Kolenik, ko je minulo nedeljo na prireditvi v Mladinskem domu SSD v Celovcu govoril o nastanku in dosedanjem petletnem delovanju Koroškega partizanskega pevskega zbora.
O jubilejni prireditvi, ki je potekala pod geslom ,S pesmijo proti fašizmu", obširneje poročamo na 5. strani. Izpričevala pa je dvoje: po eni strani je koncert dokumentiral viden napredek, ki ga je dosegel KPPZ pod vodstvom svojega dirigenta Branka Cepina; po drugi strani je bilo znova potrjeno, kako je borbena partizanska pesem tudi danes priljubljena in sodobna, ker je bila in ostala pesem boja za mir, svobodo in pravice.
Številne čestitke in priznanja, ki jih je ob petletnici prejel KPPZ, naj bi bile spodbuda za nadaljnje delo, ki ne pomeni le gojitve kulture, temveč obenem tudi pomembno protifašistično poslanstvo.
PREBERiTE
2 V Stoveniji o zamejskih Siovencih
2	„Svobodnjaški kornerz"in Uirichsberg
3	Pogovor z novogoriškimi giedaiiščniki pred njihovim gostovanjem na Koroškem
4	Večer Poianškove poezije
5	Jubitejni koncert ob 5-!etnici Koroškega partizanskega pevskega zbora
8 Nogomet:
SAK na 3. mestu v Koroški tigi
5pomZr; rte 70-/etrt;co osvoko-JZtve ZzpoJ rteet/eštstZčrtege rtest/je ZrtrteJO-/etr;ZcopoJpZteJrževr;e pogoJke Zrt s tem okrtove rteoJvts-rte JemokrefZčrte /fvsfrtje, k; j c v zečetktt /ete Zrt še posebno pr; to-zeJevrttk s/ovesrtost;k M teko šttmrto rtevzoč z? evstrZjskem tZske /n Jrževrt; jevrtostZ, je že zJevrtej spe; zemr/ v zetZšjtt /K pozek;', ne Je j*; se M kJorko/t Zz v/eJrte Zrt ttrejrte štren; vsej z keseJZeo, kej se/e z Jejenjem spomnZ/ se veJno neZzpo/njcnZk o/rfezMosf; Jo s/o-venske Zrt krveške menjštne v zfv-strtjZ. /n to, čeprev smo korošk; 5/oveMct Zn greJZščenskt /Vrvet; tnj; že teJej ZzpoveJg/Z svoje preJ-steve trt ZzncsZ; svoje preJ/oge o koJoč; nreJZtv; svoj;/) žtv/jertjsktk vprešenj/
Zeto je pofrekno, Je o/? ok/etnZet .SporneH/ce korošktk $/ovencev, k; je /*;/<; poJp;s4M4 prev ne Jenešnj; </en /ete /933, evstrrjsko v/eJo, pe f"JZ preJs;evr;;i;ve štZr/k zeveznt-šk/k s;7 Zn pos/enstvo SF/? /ego-s/evtie, ketertm vsem smo prej trt-JesetZm; /et; posreJove/; spoment-eo, ponovno opozor;rr;o ne te neš ,Jr;<žkenZ erner;f;pee;jsFZ progrem'.
V vsem tem čestt — tej; po pretek JO /e; — te kpomenZce nem-reč r;; Zzgekt/e ntčeser rte svoj; ektee/nost;.' sej je po končen; po-
vojn; krtz; pog^/ro^osMe rezJvoje-nostt v nest/? vrste/) po en; štren; trJne osnove ;n ZzprZčerto trejrto poroštvo neše neroJne enotnost; Zt; po Jrttg; strer;; zgoJovZrts^Z Jo-knmrnt nešZk r;eoJtej/j;v;'/) neroJ-rto- Zn Jrnžkenopo/ZtZčnZk zektev/ /Vekor je č/en 7 Jrževne pogojne zes/nženo prZznenje nešemn Jopr;'r;osM v protZješZstZertZ /rorFZ, te^o je SporrtertZee po streser;s^err; /)o/o^evst;;, ^o srrto FZ/Z oFsojer;;
rte srrtrt, eeJovZt Zzrez rtese rtepre-rrteg/jtve rteroJr;e ;Jerit;j;^ef;;e s soJoFrto rtepreJrto ^orteepetjo rte-šege JrežFertege rrteste v prostore trt eese. ^ ^porrterttco srrto tboroš^Z ^/overtet rteJvoerrtrto ZzpoveJe/Z, Je rtocerrto vee FZt; /r/epet — /e preJrrtet e/; JroFZž, ^ /tetcrtrrt trt o ^etererrt /tererttejo JregZ, rrtervee Je /tocerrto prerojert; trt osveseert; v /VOF /?ZtZ serrtostojert o/rjet^t svo-jt/t prevtc, tfžertj Zrt ze/ttev. V s^/eJe s te^o rrtZse/rtostjo ste Z50 trt A'ZŠ/(5 ^ot /egttZrrtrto preJstev-rttstvo s/overts^e rteroJrtostrte st^ep-
rtost; rte ž/oroš^etrt o/r pozrtertje rtestert^e Zrt rrtertjsZrts^o-verstverte-ge rterrterte č/erte 7 v ^porrtertZc; to/rrtečZ/e rtjegovo FeseJZ/o trt vse-FZrto ter prt/egoJ;7e rtese zeFteve Jerrto^rettcrtZ stverrtostZ soJo/trtege svete Zrt o/;čee/oves^Zrr; ZJee/orrt OZ/V.
V Je/te strprtost; Zrt stroge prt-prev/jertostt ze rrttrrto Zrt prtjete/j-s^o sožZtje je v ^porttertZc; Zzreže-rto prtee^overtje, Je /rorrto ^oros^Z
S/overte; rtes/Z Jerrto^rettcrto reze-rrtevertje Zrt JoFro vo/jo prt evstrtj-s^errt zeZ?or;oJeje/c;< Zrt prZ v/eJZ. Ze/ pe srrto rrtore/Z že ^rrte/e ego-tovZt/, Je prZstojrtZ evstr/js^Z Jejev-rtZAZ te pr/prev/jertost; rttso reztt-rrte/t Zrt se preJe/t verZ, Je Fo z zev/ecevertjetrt reševertje e/; sp/o/) z rteresevertjerrt pro/r/errt serrt oJ se/te ZzgeM rte tež/ trt ostr/rtZ. 7*o-Je to je Z/eztje, ^e^or je Jeje/ že /VerJe/j v svojerrt zrterterrt Zrttervje-je evstrZjs^Z revtj; Fro/;7.
7/ezZje je t;;JZ, če seJej rttts/Zjo, Je Fo so/s/to vpresertje rrtogoče re-
sZt/ s terrt, Je FoJo s/overts^t rte-roJrtostrtt s^eprtostt ^e^or /. /939 vseFZrts^o Zrt prostorsko portovrto okrrtt/t prevtee, k; jt prev v terrt resrt;črto žtv/jertjskcrrt vpresertje grejo po Jrževrt; pogoJkt. 7VZ ttto-goče rterrtreč prezretZ, Je je k;7e svoječesrtešo/skeereJZtevZz/ete /973 pog/evZtrtt' eJet evstrZjske v/eJe pr; pogejertjt/t ze Jrževrto pogoJko,- žeto rte rrtorerrto rrtZrrto g/eJetZ, če so/sko vpresertje že vJregtč posteje rteverrto vežke/Z-sče rterrtskortecZorte/ZstZčrttk Zrt rteo-rtecZstZčrtZk orgerttzeetj, k; rrtertjo rte to, Je oJvzerrtejo s/overtskerrte prekZve/stve rtjegov zrtečej Zrt prevtee kot trtertjsZrte.
7*o Jejstvo rtejko/j zgovorrto ke-že, Je č/ert 7 teJ; po trZJesettk /e-ttk še zJevrtej rtt zeJovo/jtvo rešen. /Vorošk; ^/ovenet komo žeto vsekekor feJt še rteprej rteomejrtc vztreje/Z v svojem prZzeJevertj;; — v rtotrertjostZ Jrževe Zrt rte meJrte-roJrtem poJročje — ze eresriZči-tev Jo/oč;7 č/erte 7 vseJot/ej, Je se v strtZs/tt zektev v ^pomertZc; kortčrto „;;resrtZč; ertekoprevrtost s/overtske rteroJrte mertjštrte kot ce/ote Zrt ttpošteve rteše zekteve, Je kočemo žZvet: ertekoprevrtt meJ ertekoprevrttmt" /
dr. FtanciZwitter
Trideset !et
Spomenice koroških Siovencev
V SLDVENU! O ZAMEJSKiH SLOVENCtH:
Poudarjanje dobrososedskih odnosov
ne more biti alibi za neuresničevanjc člena 7
Ob obietnicah dveh mednarodnth pogodb, k) urejata med drugim !udi poiožaj siovenske narodne skupnosti v Avstriji in itaiiji — namreč ob 51-)etnici avstrijske državne pogodbe ter 10-ietnici osimskih sporazume v — deiajo poiitični forumi v matični držav) .obračun" o doseda-rjen zpoinjevanju obveznosti, ki sta jih s temi pogodbami prevzeti Av-tlrija in itaiija z ozirom na poiožaj tamkajšnjih Siovencev. tn ta obračan hgieda takoie: .Ob teh obietnicah iahko nedvoumno ugotovimo, da s poicžajem siovenskih manjšin v zamejstvu ne moremo biti zadovoijni."
Tako so poudariti prejšnji teden na posebni seji predsedstva re-pubtiške konference SZDL Slovenije v Ljubljani, še ta mesec pa bo o položaju Slovencev v Avstriji, Ita-tiji in na Madžarskem razpravljala tudi republiška skupščina SRS.
Na seji SZDL je o položaju Slovencev v treh državah ter o uresničevanju (oz. neuresničevanju!) osimskih sporazumov in avstrijske državne pogodbe poročal Ivan Se-ničnik, predsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose. Povsem konkretne in brez olepša-vanja je ugotovit, da Avstrija vse do danes, to je trideset let po podpisu državne pogodbe, še vedno ni izpoiniia svojih obveznosti pri zaščiti in zagotavtjanju enakih pravic za Slovence. Opozoril je, da so še vedno odprta in pereča vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, uporabe slovenščine pred upravnimi in sodnimi organi, predšolske vzgoje, podpiranja manjšinskih kulturnih,
izobraževalnih in drugih ustanov itd., zadnje čase pa si reakcionarne, nemškonacionalne sile na Koroškem prizadevajo celo za odpravo dvojezičnega šolstva. Podoben je položaj v itaiiji, kjer po desetih ietih osimskih sporazumov še vedno niso sprejeti zakona, ki bi Siovencem v vseh treh pokrajinah zagotovil enak poiožaj in ustrezno zaščito.
V poglobljeni razpravi so nato ugotovili, da po tridesetih letih avstrijske državne pogodbe in desetih letih osimskih sporazumov ne bi smeli zapirati oči pred problemi, marveč bi morali jasno in nedvoumno pokazati na številne zavore, ki preprečujejo nadaljnjo normalizacijo razmer, v katerih živijo zamejski Slovenci. Tako je Rudi Čačinovič dejal, da je že skrajni čas, da se naredi korenitejša analiza o sporazumih, ki zadevajo zamejce, „da bi končno ugotovili, kje smo, kaj hočemo in kakšne so sploh
S Cartransom v Cankarjev dom
Agencija CARTRANS bo v bodoče na Koroškem širita programe Cankarjevega doma v Ljubijani, poskrbeia pa bo tudi za prevoz v Ljubijano. Tako se bo ojačiio tudi sodelovanje koroških Siovencev in ostaie Koroške z novim kuiturnim in kongresnim centrom ..Cankarjev dom" v Ljubijani (na siiki ievo poieg stoipnice tSKRE). To so predstavniki Cankarjevega doma med drugim sporočiti v torek v Ceiovcu koroški javnosti. S 400.000 obiskovalci ietno se je CD uveijavii tudi kot pomembno evropsko kongresno središče.
perspektive obstoja naših ljudi onstran meja". Pri tem vsa naša prizadevanja — je poudaril Čačinovič — ne težijo h kakršnimkoii spreminjanjem meja, pač pa k boijšim odnosom med sosedijimi državami in seveda za ustrezen poiožaj manjšin. Zato pa ..poudarjanje dobrososedskih odnosov in prizadevanje za čim bolj odprte meje ne more biti nikomur aiibi za neuresni-čevanje 7. čiena avstrijske državne pogodbe in za tako doigo odiaša-nje sprejema zakona o giobaini zaščiti siovenske manjšine v tialiji".
Velik poudarek so v razpravi dati kulturnemu sodelovanju med zamejskimi Slovenci in narodno matico, prav tako pa poudarili potrebo močnejšega pretoka informacij tako pri stikih med sredstvi javnega obveščanja kot z organizacijami Slovencev v sosednjih državah. V razpravi in v zaključnem povzetku predsednika SZDL Franca Šetinca pa je bila naglašena zahteva, da se o položaju Slovencev v zamejstvu ter o izpolnjevanju ustavnih in mednarodnih obveznosti držav, v katerih živijo Slovenci, spregovori tudi na zvezni ravni, kajti: Ne samo Sto-venija, temveč vsa Jugoslavija mora biti stalno in ceiovito obveščena o živijenju in boju za narodnostne pravice Slvencev, ki živijo izven matične domovine.
V razpravo so posegli tudi predstavniki zamejskih Slovencev. Predsednik ZSO Feliks Wieser je opozoril, da člen 7 državne pogodbe še zdaleč ni uresničen, zato je tudi odločno zavrnil koroške politike, ki širijo neresnične trditve, da je člen 7 v celoti izpolnjen. Nasprotno so koroški Slovenci 40 let od zmage nad fašizmom še vedno podvrženi asimilacijskim pritiskom ter živijo v informativnem getu, zato jih čaka še nadaljnji trd in zagrizen boj za osnovne narodnostne pravice. Podpredsednik NSKS Filip Warasch je zlasti opozoril, da toliko poudarjeni pojem dobrososedskih odnosov in odprtih meja pri urejanju položaja manjšine nima svoje praktične potrditve. Predsednik SKGZ Boris Race pa je menit, da so Slovenci v Italiji po nekajletni stagnaciji spet na mestu, kjer so bili pred 20 leti, kar je zaskrbljujoče in žalostno obenem.
Spomenica koroških Siovencev že 30 iet slaba vest Avstrije
Na današnji dan pred tridesetimi ieti — 11. oktobra 1955 — sta osrednji slovenski organizaciji ZSO in NSKS podpisati skupno Spomenico koroških Slovencev ter jo postali avstrijski zvezni vladi kot neposredno pristojni in odgovorni za izpolnjevanje obveznosti iz državne pogodbe. Obenem sta spomenico posredovali tudi štirim velesilam-podpisnicam avstrijske državne pogodbe ter Jugoslaviji, ki je s pristopom k tej pogodbi dobila legitimno pravico zaščitnice slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji.
V	spomenici so koroški Slovenci s svojega stališča interpretirali člen 7 državne pogodbe, ki vsebuje naslednja določila:
^ § 1 — Avtrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravice do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
#	§ 2 — Avtrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolki učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
#	§ 3 — V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
#	§ 4 — Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
#	§ 5 — Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
V	spomenici sta osrednji slovenski organizaciji posredovali pristojni vladi svoje pripombe in predloge za izvedbo teh določil. Od takrat je minilo 30 let in v vseh teh letih smo koroški Slovenci preko svojega legitimnega vodstva vedno spet opozarjali na neizpolnjena določila člena 7 ter v pogovorih z vlado in v nadaljnjih spomenicah in vlogah permanentno terjali rešitev odprtih vprašanj. Kljub temu člen 7 tudi danes še ni v celoi izveden in se je položaj naše narodne skupnosi nasprotno še poslabšal.
Spomenica koroških Slovencev je zato že 30 let — in bo tudi še v prihodnje — slaba vest Avsrije!
Take in druge zasluge
Zd letošnjo 63-letnico plebiscitd je Korošhd odlihovdld nehddnje „db-tvehrhdmp/erje" zn $ tem pordvndld .stdr dolg". Td dolg so vedno spet Kfgžrzz/z ndjbolj pristni Korošci (npr. N%zz(fr;e!zfgd hovd, hi /c svoje politično delovišče preselil iz Zgornje Avstrije nd Korono verjetno zzzto, her je tdhdj nemšhi Mdczond/zzenz nznogo bolj zdhoreninjen zn rdzširjen hot drugod v zfvstržjzj. Pri tenz niholi niso pozdbili bldtii; proti jdšistične borce zn
„Svobodn jaški komerz'* in Ulrichsberg:
Vodilni politiki dežele in države ploskajo in dajejo potuho
protiavstrijskim silam
Kar se je dogajalo v soboto in nedeljo, ni mogoče opisati samo s tem, da sta se pač odvijali dve prireditvi nemškonacionalnih in manjšini sovražnih sit ob obletnici plebiscita. Ne, kar se je dogajalo pri tako imenovanem .svobodnjaškem komerzu" v Celovcu in potem na Utrichsbergu, je bilo mnogo več: bili sta to izzivalni demonstraciji revanšistov, neofašistov in protiavstrijskih sil, ki pa so jih pozdravljali, Ščitili in jim dajali potuho vodilni koroški in avstrijski politiki, izvoljeni mandatarji države in dežele.
Toda oglejmo si prireditvi eno za drugo.
V soboto se je zbralo nekaj nad tisoč dekorirancev, .borbenih" študentov iz cele Avstrije ter sorodnih .Nemcev" iz Juž. Tirolske v celovški sejemski hali, ki je bila močno zastražena ter za vse, ki ne spadajo med ..izvoljence", hermetično zaprta(!). Med udeleženci je bil na primer nekdanji Hitlerjev pilot Dahi, ki je javno nosil svoje nacistično odlikovanje — Ritterkreuz mit Eichentaub und Ordensspange. Navzoči so bili odličnjaki neonacistične NDP od Burgerja do koroških veljakov Pegrina in Cberfellnerja. Prav njihova skupina ni stala le ob strani, temveč je bila .v akciji" — pristojna za „zaščito dvorane" (kot nekdaj nacistična SA za časa Adolfa Velikega). Videti je bilo
tudi nekdanjega NS-literata Kernma-yerja in mnoge druge po duhu sorodne. In prisotni so seveda bili Knafl, Guggenberger, deželni poslanec Freun-schlag (ki je zastopal Haiderja), pa Scheuch, Feldner itd.
Ne samo, da so torej stari nacisti lahko javno razkazovali svoja nacistična odlikovanja (zakaj policija ni vsaj tukaj posegla vmes, kot ji to nedvomno narekuje zakon?), prišlo je še huje: Pozdrave tej prireditvi ni poslal le deželni svetnik Rauscher (SP) in tudi ne le Scrinzi — posredoval jih je tudi sam šef koroške policije Kreuzberger in celo zvezni predsednik Kirchschlager! S tem se je škandal samo še povečal — tako rekoč vodilna koroška in avstrijska politika se je poklonila širokemu spektru desno ekstremnih protiavstrijskih sil.
Čemu pa so nazdravljali, če pa je bilo na prireditvi slišati zahteve po zedinjenem ..nemškem jugu", ko so proslavljali tradicijo prav tistih ^strelcev", ki so skušali ta .nemški jug" uresničiti za časa prve in druge svetovne vojne? Tako so torej vodilni politiki na zvezni in deželni ravni s svojim pokroviteljstvom in svojimi pozdravnimi poslanicami dajali potuho odkritim revanšistom, ki še danes niso prenehali s pangermansko ideologijo in še danes hočejo priključiti .novi rajh" staremu, s tem pa ogrožajo urejene in dobre odnose, ki jih
ima Avstrija s svojimi sosedi.
Seveda je udeležence .svobodnjaškega komerza" pozdravil tudi predsednik KHD Feldner. Spet je hujskal proti .koristnim idiotom", ki podpirajo veleslovenstvo (kaj je to pravzaprav, Feldner verjetno še sam ne ve), proti Dunaju in predvsem proti dvojezičnemu šolstvu in skupni vzgoji otrok. Tudi Paul Rosch, predsednik skupnosti za Ulrichsberg ter pobudnik .Hilfsgemeinschaft" za izpustitev SS-ovskega vojnega zločinca Rederja, se je pošteno postavil, najbolj tedaj, ko je čestital OVP-jevskemu poslancu Gortonu .za pogum in srce", da je Rederju spet dal nov dom — saj je Reder zdaj Gortonov uslužbenec in živi pri njem v Stralšburgu na Koroškem.
Ulrichsberg je klicat.
V nedeljo pa je spet klical Ulrichsberg ter zvabil vse, ki so bili na predvečer zbrani v celovški sejemski hali in še druge rjavogvantneze na menda največjo .mirovno prireditev". Toda v čem je bilo jedro tega .miru"? 2e Norbert Rencher, kulturni referent skupnosti za Ulrichsberg, je jasno nakazal smer, v katero hočejo: .Brez preteklosti ni prihodnosti!" In v nekem pozdravnem nagvoru je bilo nedvoumno povedano, kako je treba to razumeti: „Na naša dejanja se je vlegla senca, treba se bo postaviti spet na svetlo!"
Torej tudi tukaj revanšistične misli in želje — in tudi tukaj spet aplavz s strani vidnih politikov, od predsednika deželnega zbora Schantla (SPU) preko celovškega župana Guggenber-gerja (OVP) do državnega sekretarja Ferrari-Brunnenfelda (FPd). Pa seveda Haiderja, ki je letos nastopil kot slavnostni govornik. Trdil je med drugim, da so razburjanja krivi le .oportunistični oblikovalci javnega mnenja", ki še danes gojijo miselnost sovraštva; očital je, da so .pravzaprav antifašisti resnični fašisti"; in privlekel je na dap ugotovitev, da so nemški vojaki prinesli ne le Avstriji temveč celemu zapadu demokracijo in svobodo(!).
Kaj bi vsemu temu še dodajali? Ob obeh prireditvah se je jasno pokazalo, da včerajšnje sile spet dvigajo glavo in da jih pri tem državna pogodba s svojimi protifašističnimi določili prav nič ne ovira, saj jih ščitijo in podpirajo odgovorni politiki v deželi in državi.
Toda minuli teden je obenem tudi pokazal, da protifašistični, demokratični tabor ni pripravljen mirne duše sprejeti ta rjavi naval. To pa nam nalaga nalogo, da vsak posamezen izmed nas postane aktiven ter pomaga širiti fronto proti revanšističnim, des-noekstremnim in manjšini sovražnim silam.
(-ma)
žrtve jdšizmd, her ji/? je /Ivstrtj^ lihovdld zd Mji^ov prispevek, h: so g<* z oboroženi??! bojem in s svojim trpijo" njem ddli Zd osvoboditev ndše drždft izpod ndcističnegd jdrmd,* Avstriji P" so očitdli, dd je Hdsprofno horosh? brdmbovce dosledno Zdpostdvljdld.
Kdhor v mnogih dragih primeftb' tdho so srdmotilci protijdsističnegj* bojd shregdni z resnico tndi tdM' njibove trditve o zdpostdvijdnjd h<?' rošhih brdmbovcev so ndmreč očitni idž/ Po zdhonshib predpisih iz 7970 in 797Ž so ndsprotno prdV nosilci „horošhegd brižcd" edini odlihp* vdnci, hi zd svoje odhhovdnje prfK'. mdjo še posebno dohlddo — zd veh%' horošhi hrižec mesečno 49 f šilingi in Zd sp/ošni horošhi hrižec mesečno 246 šilingov.
Podrobnosti o tem, hdo je zddj Pj^' jel hdhšnd odlibovdnjd, ob zdhljdcb^ ddndšnje števiihe še niso bile zndne, mendd je bilo počdstitve deležnih bot 300 še živih udeležencev horoshe* gd .dbtvehrhdmpjd". Smolo seveda imd ddndšnji predsednih njihove zPf' ze Einspieler, hi se je rodil šele dPf leti po plebiscitnih bojih in torej še (M mogel sodelovdti, ho je po zdpAhm njihovegd velihegd idold in bronis6* Steindcherjd šlo zd .zmdgo v nentshj noči". Pd je shdpdj s stdrimi bojevnjh' (hot so bili rdzni fritzi, StdhovniU. Sdmesi, Koscbierji in mnogi drug'. so svojo domovnsho zvestobo potrdm hot i/egdlni ndcisti) Zdmnjeno nddo-hnddil vsdj v drngem zdletn ter se ^ .zgodovinshem čds«", ho je po Stc<* ndcberj« velihi jdhrer zldolj ndjbolj zvesto jdžno mdrho pripf<P*' domov v nemšhi rdjb, povzdignil ?!<* položdj visohegd voditeljd člitlerj^^ mlddine.
Sicer pd je vprdšdnje Zdsldg in odo hovdnj nd Korošhem sploh zelo tivnd Zddevd. V ndši ljub; deželi,
Kpor proti ndcijdšizmn veljd zd izd<*/ stvo in strdbopetnost, rjdvd pretehft" ni nobeno breme, ndsprotno — v "d"' ho ves svet obbdjd 40-letnico zm<*g ndd /dšizmom, pri nds ndjvišji P^ . sfdvnihi nrddne Korošhe botrnjejo p*^ reditvdm, nd hdterib včerdjšnihi )<*?!_ no demonstrirdjo svojo protidvsffj/ sho ndstrojenost in svojo zvestob ideologiji, hi jo je demohrdtični sP obsodil hot zločinsho.
Gledališki predstavi ,,Lov na podgane"
in ,,Jožef in Marija"
uspešna uprizoritev - nad 70 predstav
V soboto 12. oktobra in v nedeijo 13. oktobra bosta predstavi tudi v kuiturnem domu v Ločah in v Šentprimožu. Gostuje Primorsko dramsko giedaiišče iz Nove Gorice! Predstav se bo udeiežii tudi Peter Turrini.
O obeh predstavah smo se pogovarjati z direktorjem novogoriškega giedatišča Sergijem Pethanom in z igratcem Sandijem Kroštom. Za Sto-venski vestnik se je pogovarja) Janko Maite.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
Večer s Petrom Turrinijem
v petek 11. oktobra 1985 ob 19.30 uri v miadinskem domu Sto-venskega šotskega društva v Cetovcu, Mikschattee 4.
Na sporedu je branje in razgovor o predstavah „Lov na podgane" in „Jožef in Marija".
„Lov na podgane" je eno zgodnjih det Petra Turrinija. tgra drastično, brutatno-resnično prikazuje odpor zoper potrošništvo, okotje, družbo, zoper odtujevanje in uničevanje čioveških vrednot, igra je potna psovk, ktetvic in brutatne vsakdanje govorice, ki jih izziva način krutega vsakdanjega živtjenja.
„Jožef in Marija" ni samo najzretejše Turrinijevo deto, temveč je tudi najzretejše deto sodobne avstrijske dramatike zadnjih tet. V njem Turrini prikazuje osamtjeni in novoromantični način oživtjanja sveta dveh starih zgubtjenih tjudi, ki na božični večer najdeta smiset zapoznete čtoveške sreče.
Obe enodejanki po svoje obtožujeta svet potrošniških idea-tov, ki jemtje čtoveštvu dostojanstvo, srečo in svobodo ter možnost, da se bi znat upreti vsakemu zatiranju.
SV: Zakaj se je novogoriško gte-datišče odtočito za uprizoritev dveh enodejank avstrijskega dramatika Petra Turrinija?
Pethan: Naše gledališče sodi v prostor Alpe-Jadran, vsako leto vzamemo eno delo iz tega prostora v svoj repretoar in s tem skrbimo za izmenjavo med sosedi.
SV: „Lov na podgane" drastično prikazuje odpor mtadine zoper potrošniški svet. Mistite da primerno upodabtja današnjo družbo?
Pethan: Verjetno ravna vsaka družba, neglede na to ali je vzhodna ali zahodna, zelo brutalno. Ne samo v fizičnem smislu, lahko tudi v psihološkem. Onemogoči človeku, da bi se uprl življenju, ki zanj Po njegovem ni pravi. Mislim, da je to delo še vedno zelo aktualno, zato je naletelo na tak odmev, ne samo pri nas, tudi drugje.
SV: Turrini v „Lovu na podgane" Podira tabuje. Pred več kot desetimi teti, ko so igrati „Rozznjogd" v Avstriji, se je zgražat predvsem tisti det prebivatstva, ki se je čutit prizadetega. Podežetjani so identi-tikacijo z osebami in obstoj pro-btemov enostavno osporavati, odganjati, tajiti.
Krošt: To je zanimiv paradoks. Podobno je tudi pri nas. Gre za tjudi, ki identifikacijo s svetom, kot ga napada Turrini, ne prenesejo zaradi neosveščenosti. Ravno zaradi tega, ker čutijo smisel „Lova na podgane" v psovanju, v nevzgojnih besedah, v seksoloških izrazih, ki jih avtor uporablja. Toda to je ta nesrečni svet, ki je morda prekleri-kalno vzgojen v svoji osnovi, da čuti srž v teh kletvicah, namesto, da bi ga čutil do načina življenja, ki te kletvice izzivajo in izzovejo.
Ko ljudje vidijo kaj takega na odru, vidijo svojo svetoboljsko ali kakšno drugo estetsko zavest pri sebi prizadeto.
SV: Zanimiva je jezikovna adaptacija. V Avstriji so igro igrati v nemškem narečju, kako ste vi rešiti jezikovno vprašanje?
Pethan: Vzeli smo centralni dialekt, dialekt našega glavnega mesta, ljubljanščino. Nismo vzeli po-deželjščine, ker ne gre za problem vasi, gre za problem mase. Ta se odraža neprimerno bolj v proletarskem, kakor nekem oddaljenem, zakotniškem kmečkem svetu.
SV: Kakšna je bita reakcija pubtike?
Pethan: Dokler smo igrali obe predstavi skupaj, ni bilo nobenih znakov, da smo morda kaj naredili narobe. Negativnih reakcij ni bilo, celo pri srednješolski mladini je bil „Lov na podgane" zelo dobro sprejet. Ko smo igrali včasih eno ali
tgratec Sandi Krošt
drugo predstavo posebej, so bile tu pa tam kakšne pripombe, največ kritik pa je naletela predstava „Lov na podgane", ko so jo samo predvajali na televiziji. Širši krog gledalcev pač ni navajen ostrejšega prikaza sodobne problematike, kajti naša televizija kaže lepše življenje kot je v resnici, razen v poročilih.
SV: Ljubtjanščina je najbotj deformirana v svojem izrazostovju. „Lov" je žeto oster, nasprotje iz-postavtja žeto kruto. Nekako botj ubtažena najdemo ta nasprotja v „Jožef in Marija". Zakaj ste kombinirati tako raztična komada?
Pethan: Vsaka stvar traja približno eno uro, to je zgolj praktičen vidik. Poleg tega v obeh primerih nastopata dva igralca. Toda če bi vzeli samo „Jožefa in Marijo", bi težko dobili prerez, vtis sarkazma, ki ga Turrinijeva dramatika za naše občutke nosi v sebi.
Tako se ta dva skrajna pola dopolnjujeta. Na eni strani umirjeni, kulturni, novopoetski, novoromantični način oživljanja sveta dveh starih zgubljenih ljudi, ki na božični večer najdeta smisel zapoznelega, vendar zelo dragocenega človeškega srečanja. Na drugi pa brutalni sodobni svet, ki vsaj na videz pozablja vse to. Ravno tako se srečata moški in ženska, vendar končata vsmrti.
Ne gre za generacijsko razliko, gre za današnji čas, ki je zelo dvotiren, zelo dvostranski.
SV: Tovariš Krošt, vi igrate Jožefa, kaj vam pomeni ta vtoga?
Krošt: V tem liku sem našel tudi del usode, del usode svojega očeta, ki je bil po svoje čuden patron, kot Jožef v svojem verovanju v neke ideološke sfere. V tem sem pa tudi spoznal, da imajo isti fašistični ljudje, ki so prinesli svetu toliko gorja, tablice na svojih birojih in živijo krasno novo življenje. Žrtve teh ljudi so še vedno na robu, zapostavljeni, z njimi se še vedno ravna z vrha navzdol kakor svojčas. Turrini je to izostreno in neverjetno doživeto upodobi). Ta svet zavrženih ljudi, ki ostanejo vedno na robu in na dnu. In svet tistih, ki so v zadnji vojni zapirali ljudi v lagerje, so danes spet gospodje. Te komponente so izredno močne, izredno človeško obarvane z rahlo nostalgijo, humorjem, zajedljivostjo. Tako mi je ta lik zelo pri srcu.
SV: Lahko bi torej rekti, da Turrini ne ideotogizira družbenih razmer, ampak skuša nakazati družbeno stvarnost z reainimi potitičnimi in sociatnimi ozadji in s tem uspe nagovoriti pubtiko? Da je avtor pri svojem pisanju vseskozi angažiran...
Krošt: ... In to ne Ideološko, ampak umetniško. Postavlja ideologijo v intimni svet teh ljudi in upodablja, kako se ideologija odraža in to je tako dragoceno.
SV: Peter Turrini se je mojstrsko znat vživeti v tega čtoveka, ki se s svojimi probtemi niti ne upa več priti na dan.
Krošt: Tako.
Pethan: Mislim, da sta obe predstavi zelo pedagoški. Presenetila je nas reakcija pri nas. Neki profesor slovenščine je dejal, da bi kazalo obe predstavi posneti in obvezno predvajati dijakom, ker je konec tako pedagoški. Prikazuje negativne strani življenja tudi s tem, kako grdo se ljudje sovražijo, toda to vse z namenom, da bi se iz tega kaj naučili.
SV:	Sta predstavi namenjeni
vsem stojem, nista namenjeni samo intetektuatcem?
Pethan: Mislim, da sta ze vse, za vsakogar. Vprašanje je, če smo umetniško zadeli pravo struno. Mislim. da sta celo bolj za široko množico kot za intelektualce. Pri uprizoritvi je pač treba paziti, da poteze ne izmaličijo univerzalnosti. V tej svoji univerzalnosti se posredno dotika tudi bruseljskih dogodkov, ko je bilo nad 50 mrtvih Italijanov.
Krošt: Zame ima „Lov na podgane", čeprav v njem ne igram, poseben pomen. Gre za vprašanje, ali je sploh mogoče živeti brez civilizacije. „Lov" prikazuje dva mlada človeka, ki se upirata do zadnjega koščka obleke, do zadnjega dinarja, do zadnje krone, do zad-
nje cigarete. Vse odklanjata, celo umetni zob, celo umetne lase. Vse mora stran. Toda ko civilizacija od človeka odpade, ostane samo še smrt. Tudi ta aspekt je dovolj močno prisoten, da se človek sprašuje po smislu takega divjega upora. Ali ima to očiščenje sploh še kakšen smisel? Tako očiščen človek samo umre, ker nima v. sebi estetskih vrednot, kot jih ima recimo starejša generacija. Čeprav sta „Jo-žef in Marija" že preveč nemočna, da bi uresničila zapoznelo ljubezen zaradi let, bolezeni in vsega tega, vendar doživita notranjo duševno napolnitev. Trarzaprav sta tudi na koncu, pravzaprav jima ostane tudi samo še smrt. Oboje, obe igri, sta naravnani v smrt. V nemoč uresničiti to, kar je človeku najbolj drago: osebna svoboda in osebna sreča.
Lahko da kdo i h st ari no dojame takoj, da gleda samo površje, gleda samo seksologijo, glade samo to, ah je smešno ali ni. Tisti seveda ne bo dosti odnesel od predstave in se bo gotovo tudi nad določenimi stvarmi zgražal. Žal imamo povsod opraviti z neodprtimi, okrnelimi ljudmi, ki nočejo gledati globlje.
Upam, da bo naša predstava zanimiva in dovolj provokantna, dovolj kvalitetna za vse Slovence na Koroškem.
SV: Hvata za pogovor.
JOŽE RAJHMAN	2
Vera in Cerkev v slovenski zgodovini
(od začetkov do 1920)
Mislim, da gre v življenju slovenske Cerkve po konstituiranju sto-venske narodne zavesti za dve prepričljivi obdobji, ki sta usmerili za dolga desetletja in celo stoletja Cerkev kot nositeljico slovenske vernosti. Gre za obdobji 16. stoletja in 19. stoletja.
i.
Slovenska reformacija je zarezala v zgodovino slovenske Cerkve globne cezure, kot bi jih na prvi pogled "logti odkriti, tako globoke so bile hamreč spremembe v celotnem verovanjskem čutenju slovenskega čtoveka, da jih povsem še danes hismo premislili. Kotikor je obdobje 16. stoletja tudi obdobje slovenskih trrriečkih uporov, in če povežemo stovensko reformacijo še s kmečkimi upori, se nam odpre veliko bolj Široka panorama živtjenja stoven-ske Cerkve nasptoh, kot če bi oba -.dogodka" gledati ločeno. Kolikor
je slovenska reformacija zgolj zno-trajcerkvena danost, je ..dogodek" kmečkih uporov od zunaj pljusknil čez cerkvene ograde in ogrozil Cerkev v njenem zavezništvu s fevdalnim družbenim sistemom. Verjetno še niso raziskani vsi cerkveni viri o kmečkih uporih. Kolikor je doslej znano, nam odkrivajo že znano splošno vedenje, da se Cerkev ni pridružila upornikom, temveč je nasprotno pomagala svetni gosposki zatreti upor. S svojo ozna-njevalno politiko je skušala vplivati na vernike in jih tako rekoč primorala k pokorščini. (Podobno Slomšek leta 1848). V ..Slovenski cerkveni prenovi" v 6. zvezku (Človek in kristjan v današnji slovenski družbi in Cerkvi, 11 st.), je avtor takole raztožit pasivnost slovenskih cerkvenih krogov: „Kar zadeva kmečke punte, mistimo, da niso pustili veliko sledov v slovenski vernosti. Verjetno je tu Cerkev zamudila lepo pritožnost, da bi iz dogodkov
izluščila zdrav teološki nauk. Zahteve kmetov so bile upravičene in so se torej ujemale z božjo zahtevo po pravičnosti. Toda duhovščina ni znala prerasti svojega časa. Bila je preveč povezana z oblastjo, zato je ljudi predvsem opominjala k pokorščini." Kar ni storila slovenska Cerkev, je storit slovenski protestantizem s Trubarjem, ko je opozoril na nepravilnosti in krivice, ki so se zgrnile na slovenskega kmeta, in je tako vendarle ostal v „z!ati sredini", ne da bi se zameril svojemu materialnemu in političnemu zaščitniku — deželnim stanovom. Ko je Trubar sočustvoval z ..ubogim kmečkim ljudstvom", je v svojih spisih (1558, 1575)) obsojal ravnanje gosposke in jo opozarjal na „hud konec" (sem je prištel tudi celjske grofe). Trubar je šel svojo pot, ne da bi se oziral na drugačno ravnanje nemških protestantov, ko je Luter obsodit kmečke upornike. Luter se je zaveda), da zavezništvo
s kmečkim uporom ogrozi tudi reformacijo. Če je to za Lutra opravičilo, kolikor je sploh še možno opravičiti Lutrovo ravnanje v luči evangeljskega sporočila, je Trubarjevo nevtralno ravnanje razumljivo in v skladu s Trubarjevo pogumno in uporniško naravo. Nikoli se ni ustrašil povedati svojim zaščitnikom, da je treba za vero marsikaj žrtvovati, tudi premoženje in celo življenje. Zato nas ne preseneča, če opominja gosposko k pravičnejšemu ravnanju s podložniki, ko le-te svari pred nepremišljenostjo in prenaglim sklepom.
Vsekakor pa bo ostala zgodovinska panorama 16. stoletja v zgodovini slovenske Cerkve kot „za-mujena priložnost". Četudi se avtor prenovitvenega zapisa o slovenski cerkveni zgodovini izraža precej medlo, je že takšna formulacija dovolj zgovorna, da moremo iz nje sklepati, da tudi danes ne moremo opravičiti takratne cerkvene drže. V 16. stoletju Cerkev gotovo ni bila na strani ljudstva. Njeni voditelji niso čutili z ljudstvom, saj so bili večinoma plemiškega rodu in tujci. Drugače so ravnali protestan-
ki, ki so izšli iz preprostega ljudstva. Toliko bolj Trubar, ki je bil v šoli humanistov. Slovenski protestanti so kot pripadniki slovenskega kmečkega prebivalstva skušali v svoji vnemi za „novo vero" zbližati s pomočjo evangelija nižje in višje sloje ljudstva. Višje stoje je pritegovala reformacija s svojim naukom o neposrednem odnosu med Bogom in človekom, o enakosti vseh ljudi pred Bogom, zato so v Ljubljani prihajali k verskim obredom protestantov skupaj z nižjimi sloji in se čutili z njimi eno. Verodostojen vir, ki nam o tem poroča, nam po svoje razodene uspeh protestantske pridige. Četudi je bilo zgolj zunanje, ne toliko notranje spreobrnenje tedanje gosposke, pa že kaže na drugačnost razmerja v sami zgradbi tedanje slovenske družbe. Trubar je v uvodu k prevodu Pavlovih pisem (1567) govorit posredno o tem, ko je hvalit plemenite žene na Kranjskem, kako se se zavzele za novo vero tudi v smislu zavestnega hotenja o drugačnosti razmerja do podložnikov.
0%tWtA&
VESTNIK
SREČANJE V CELOVCU
Večer Polansko ve poezije
Vatentina Polanska ni več, z nami je ostaia njegova poezija, njegova proza in mnogo stvaritev, ki jih je pokojnik zapusti); z njimi je ostat med nami, v njegovih spisih ga bomo vedno znova doživijaii, hoditi v svet njegove umetnosti, ki jo je črpa) iz živijenja naših iju-di — iz kapeiških grap in sončnih pobočij naših gora.
ška predstavi! z globokim, prijetnim in umetniškim glasom. Polanska je prikazal z vso njegovo umetniško silo, ki v pravi govorici dobi ves razpon in težo. Pretresljivi so bili Polanškovi verzi, napisani tik
Del njegove poezije smo doživeli	da so brani teksti nastali pozneje,	pred njegovo smrtjo:	čez	dan je vse
2.	oktobra v taberni „Pri Joklnu"	v času, ko je pisal slovenske ro-	drugače — čez dva	dni	- je spet
v	Ceiovcu, kamor sta na srečanje	mane. Literarna zgodovina bo v	vse drugače, čez nekaj	dni - je
s	Polanškovo literaturo vabila dru-	tem primeru gotovo našla primerno	vse prestano — in	spremenjeno,
štvo ..Literarna kavarna" in „Karnt ner Autorensolidaritat". Zbranemu
čez nekaj dni — boš z drugačnim slovenski Polanšek — srcem — zaživel v drugačno bodoč-
razlago.
Izvirni
-občinstvu sta najprej spregovorita je v interpretaciji Janeza Rohačka nost, — zastrmel v drugačen svet.. . Arnulf Ploder in Liza Hobel, ki sta bil domač, dober, vesel, žalosten Verzi, ob katerih moramo misliti na orisala Polanškovo življenjsko pot in razmišljajoč. Rohaček je Polan- smrt in hkrati zazreti v bodočnost, in njegov umetniški opus. Gledališka igralca Herbert Mako iz Celovca in Janez Rohaček iz Ljubljane pa sta brala iz Polanškovih del.
Čeprav večino Polanškovih del poznamo, je branje njegovih nemških besedil brez dvoma bilo presenečenje, ker ni šlo le za prevode, ampak tudi za pesmi, napisane v nemščini. To je za nas bil nov Polanšek, ki nam je spregovoril v jeziku večinskega naroda. Herbert Mako je pesmi z ramišljajočo vsebino, v kateri pesnik razkriva svoje poglede na življenje v prostoru, kjer živita dva naroda, bral z velikim občutkom in klenim, prepričljivim glasom. Zanimivo je, da je Po-ianšek v nemških pesmih bolj gostobeseden kot v slovenskih bese- Janez Rohaček in Herbert Mako (v sredini) sta z veiikim občutkom dilih. To tud) dopušča ugotovitev, braia Poianškove pesmi
Loče: Otvoritev novega otroškega vrtca
V soboto 5. t. m. je bita v Ločah otvoritev novega otroškega vrtca, ki bo nadomesti) sedanji provizorij v kulturnem domu. Tozadevni skiep je bekštanjska občina sprejeta že teta 1983, ker dosedanji prostori niso več odgovarjali nastaiim potrebam. Z gradnjo so pričeii iansko ieto in sicer kot prizidek k ljudski šoii tega kraja, dokončali pa ietos v počitnicah. Otvoritvi te ustanove je daia občinska uprava dokaj svečan okvir, ki mu je dai še poseben pečat obisk zveznega predsednika dr. Rudolfa Kich-schlagerja s soprogo.
Istega dne je predhodno botroval tudi odprtju obnovljene in povečane socialne ustanove prizadetih otrok v Ledincah. Moški kvartet iz Bekštanja je zaželel visokemu gostu glasbeno dobrodošlico, župan inž. Helmut Hatze pa ga je pozdravil v imenu vseh navzočih; prvič v občini. Po državni himni je tambu-raški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero" otvoril uradno slavje z našo koroško vižo „Ob reki Dravci". V svojem govoru je nato župan Hatze orisal okoliščine, ki so privedle do ureditve vrtcev v Ločah, na Brnci, v Bekštanju in Ledincah. Če je bila najprej v ospredju težnja po razbremenitvi mater v poletnih mesecih, so te ustanove bolj in bolj pričele prevzemati vlogo predšolske vzgoje in tako postale v tem smislu važen faktor podeželja. Zaključi! je z besedami, da so bile investicije v višini pet milijonov sicer velike, nedvomno pa najbolj plodonosne, saj gre za naše najmlajše, za našo bodočnost.
Predavanje o slovenski literaturi na Koroškem od leta 1960 naprej
Novejšo slovensko literaturo na Koroškem bodo obravnavali v tem semestru na celovški univerzi. Inštitut za splošno in primerjalno književnost v Celovcu si je izbral kot regionalno težišče literaturo ko-
ČESTiTAMO
Maks Trunk, stari Onič v Žužal-čah, bo jutri 12. oktobra dopolnit 86. teto svojega življenja. Zdrav in čil budno spremlja dogajanje doma in se tudi živo zanima za razvoj narodne skupnosti, zlasti kot vestni bralec Slovenskega vestnika.
Maksu Trunku za rojstni dan iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, posebno še mnogo zdravih dni.
roških Slovencev od leta 1960 naprej.
Prireditev, ki jo je pripravil univerzitetni asistent Johann Strutz, se bo začela v torek 15. 10. 1985, trajala pa bo do 28. januarja 1986 (tedensko po dve uri). Prireditev naj bi študentom in drugim interesentom posredovala kulturno-politične in literarno-teoretične podlage za razumevanje slovenske literature na Koroškem. Obravnaval bo tudi delovanje mladjevske skupine, ki se je razvijala pod podobnimi pogoji kot graška ..Skupina" („Gruppe") in kritizirala literarne koncepte iz 50ih in60ihlet.
Ob koncu semestra bosta predavala še Janko Ferk (o položaju slovenske literature na Koroškem) in Denis Poniž o sprejemanju te literature v Sloveniji.
Vojska ne mara slovenščine
ravnajo poniževalno in protiustavno
Vojaško poveijstvo se zgteda noče držati veijavnih avstrijskih zakonov. Čeprav imajo koroški Slovenci celo po mnenju koroškega ustavnega jurista, dr. Ral-fa Unkarta, pravico se posiuže-vati siovenščine pred zveznimi in dežeinimi oblastmi, če stanujejo v okrajih Beljak dežela, Celovec dežela ati Velikovec, tega vojaško poveijstvo noče upoštevati.
Bojan Schnabi, ki živi v Svinči vasi, občina Magdalensberg, je sme) uporabljati slovenščino sicer pri naboru, vendar ko je do-bii od vojske odiočbo, da mu bodo odiožiii nastop vojaške službe na poznejši datum, je ta
biia napisana v nemščini. Schnabi je zahtevat odločbo v slovenščini in dobi) poniževalen odgovor, ki v resnici pomeni, da je koroški Siovenec v resnici brezpraven.
Vojaško poveljstvo mu je sporočilo, da kot občan Štalenske gore dobi odiočbo v slovenščini IZJEMOMA, le POD TREMI POGOJI:
#	če nezadstno obvlada nemščino,
#	če mu občina to uradno potrdi in
#	če za to posebej zaprosi!
Kje je tukaj tista pravica, ki je
menda zgledna za ves svet?
Deželni svetnik Gallob je osvetlil razmerje dežele do občine, omenit visoke podpore, ki gredo predvsem v socialne namene in slednjič dodal, da izvoljeni mandatarji občine in dežele vedo upoštevati želje prebivalstva, temu, da je priča novi otroški vrtec. Blagoslovitev tega sta opravila protestantski župnik Pellar ter kanonik mons. Millonig tudi dvojezično. Vmes so sledile glasbene točke Dorfgemeinschaft iz Loč in Trachtenkapelle Bekštanj, medtem ko so najmtajši z deklamacijami in rožami počastili državnega predsednika.
Kirchschlager se je zahvali! za povabilo ter omenil kako je prav pred kratkim odprl v oddaljenem kitajskem mestu Pekingu enako ustanovo, ki služi istemu namenu, namreč poleg staršev, otroke pripravljati na bodoče življenjske naloge pa čeprav v igri in veselju. Dodal je, da otroški vrtec izpolnjuje isto funkcijo, kot šola ali celo vseučilišče, saj je v bistvu osnovna družbena ustanova, kjer mladi človek pride v stik s sosedom sovrstnikom, ga vežeta z njim veselje in tudi dolžnost. Ob tem pa, da se uči tudi upoštevati in tolerirati sočloveka, čeprav je drugačen od njega. Nedvomno so bile te besede tudi namig nam odraslim, med katerimi je prečestokrat pogrešati strpnosti in pravega razumevanja.
Ob tem se ti nehote porodi misel, koiiko dodatnega vzgojnega momenta bi imel otroški vrtec, ko bi biii naši najmiajši tam, vsaj deino soočeni tudi z jezikom in pesmijo naroda soseda. Ko je po simboiični predaji ključa sledila, skupno zapeta koroška himna, bi naj bila to iskrena gesta po skupnem hotenju v skupni domovini — toda prav zadnja praznovanja okrog 10. oktobra dajejo besedam druge kitice, ki govori o „s krvjo pisani meji" le nekam drugačne akcente — niso namreč ravno namenjeni spravi v dežeii-
F. Č.
PRtREDHTVE
2. PRIMORSKI DNEVI	Celovec
NA KOROŠKEM
od 12 —20. oktobra 1985
Spored:
sobota, 12. 10.., ob 20. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Nastop igralske skupine liz Standraža z igro Janeza Povšeta ..Milijonarji v obia-kih", režija: Emil Abaršek in zbora iz Ukev.
Prireditelja:	Krščanska kulturna
zveza in SPD „Srce" v Dobrli vasi. Nedelja, 13. 10., ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu ..Istrska vas se predstavi Korošcem". Gostovanje prosvetnega društva Mačkolje. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in KPD „Smihel".
Ponedeljek, 14. 10., ob 18.10 uri otvoritev razstave likovnih del Edija Žerjala iz Trsta v Mohorjevi knjigarni; ob 20.00 uri ..Rebulov večer" in predstavitev njegove knjige v Slomškovem domu v Tischlerjevi dvorani. Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva družba.
Petek, 18. 10.: ob 19.30 uri Okrogla miza ..Manjšina kot posrednik med matičnim in večinskim narodom".
Nedelja, 20. 10., ob 14.30 uri v kulturnem domu v Ledincah koncert mešanega pevskega zbora ,,Lojze Bratuž" iz Gorice. Dirigent: Stanko Jerici j o.
Prireditelji: Krščanska kulturna zveza, SPD „Rož", SPD „Jepa-Baško jezero'" in KD ..Peter Markovič".
SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob priložnosti prevzema pokroviteljstev nad domom in vrtcema
Prireditelj: Slovensko šolsko društvo vCelovcu
Cas: petek, 18. 10. 1985, ob 19.30 uri Kraj: v dvorani Mladinskega doma, Mikschallee 4, v Celovcu Kulturni spored bodo oblikovali: trio iz Koroške, sestri Velik, Gabrijel Lipuš in domski pevski zbor
Kostanje
SPD ..Drabosnjak" na Kostanjah vabi na
OTVORITEV
DRABOSNJAKOVEGA DOMA
ki bo v nedeljo, 13. oktobra 1985, ob 14.30 uri v Zgornji vasi na Kostanjah.
Spored: Pozdrav Janeza Lesjaka, Predsednika SPD „Drabosnjak" Nastop MePZ ..Edinost" iz Škofič, vodi Simona Rovšek Slavnostni govor dvor. svet. dr. Pavla Zablatnika
Odlomki iz Drabosnjakovih besedil !
Vsadili bomo dve lipi. Blagoslovitev Drabosnjakovega doma - župnik Stanko Trap
Galerija Rožek
RAZSTAVA VALENTINA OMANA
(freske na steni, novejša dela, asfaltne slike itd.)
ob petkih, sobotah in nedeljah od 15. do 18. ure v galeriji Rožek (nekdanja gostilna Briickenwirt v Semislav-čah). Razstava je odprta do 13. 10. 85.
Uni-club vabi na
..DECENTNO
DESETOOKTOBRSKO PROSLAVO
v petek 11. oktobra 1985 ob 20.30 uri. Satirični del oblikujejo: Arthur Burz, skupina Kaktus, Heino Fischer, Erhard Zach, Gerhard Piigram, kvartet Hortus musicus, po pavzi igra hrvaška rok-skupina BRUJI. Soorganizatorja SJ in VSStO
Celovec
Slovenska prosvetna zveza vabi na otvoritev razstave
ARHITEKTURA V KANALSKI DOLINI
v petek, 11. oktobra 1985, ob 19. uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, Mikschallee 4.
Obirsko
KONCERT
Prireditelj: Alpski klub „Obir"
Cas: sobota, 12. oktobra 1985 Kraj: pri Kovaču na Obirskem Nastopajo: MOPZ ..Borovlje" Roman Verdel, Mira Oraže z Vrtnikovim ansamblom — Kamniški Trto —
Obirski viža rji, Trio Pavlič.
Slovensko prosvetno društvo „Srce" vabi vše svoje člane in sodelavce na dvodnevni
DRUŠTVENI IZLET NA GRADIŠČANSKO
Cas: od sobote 26. oktobra 1985 (državni praznik), odhod ob 7. uri (Sienčnik), do nedelje 27. okt. 1985. Vodi: dr. Ivo Multer, predsednik Hrvaškega kulturnega društva Na sporedu: ogled mesta Eisenstadt/ Železno, Neusitedler See-Rust-Mor-bisch, skupna večerja z gradiščanskimi Hrvati - ogled Vinske kleti, sv. maša v hrvaškem jeziku, koncert.
Cena: šil. 250,- za vožnjo, šil. 150 - za prenočišče z zajtrkom, skupno šil. 400,-
(Poskrbljeno bo tudi za skupno kosilo v soboto in nedeljo, kosilo plača seveda vsak sam). Prijave do 24. okt. na Posojilnico Dobrla vas tel. (0 42 36) 20 76.
Beljak
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Prireditelj: Urad za kulturo mesta Beljak
Cas: sreda, 16. okt. 1985, ob 20. uri Kraj: Kongresna hiša v Beljaku Dirigent: Uroš Lajovič Solist: Mihael Ponti (ZDA) klavir Spored: Rudolf Kattnig — 2 slovenska plesa, Johannes Brahms - koncert za klavir, štev. 2, B-dur, op. 83, P. I. Čajkovski - 6. simfonija v h-molu, op. 74 ,,Pathetique"
Vstopnice dobite v pisamr za vstopnice v Beljaku (Freihausplatz), in pri večerni blagajni!
Opozorijo naročnikom Stovenskega vestnika V prihodnjih dneh vam bomo iz uprave Siovenskega vestnika postali račune za letno naročnino Siovenskega vestnika. Prosimo, poslužite se priiožene položnice in vpiačajte ietno naročnino (oz. ustrezni znesek, če ste v zaostanku).
Vsem tistim, ki so naročnino že plačali, pa se tem potom zahvaljujemo.
Uprava
Slovenskega vestnika __
Kotmara vas:
Slovensko prosvetno društvo ..Gorjanci"
SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 100-letnici organiziranega kulturnega deta v Kotmari vasi
v nedeljo 20. oktobra 1985. ob 14.00 uri v ljudski šoli. Sodelujejo: mešani pevski zbor. instrumentalna in mladinska skupina SPD ..Gorjanci" mešani pevski zbor SPD ..Bilka" Bilčovs,
Singkreis Kottmannsdorf mešani pevski zbor SPD ..Radiše"
°B5-LETN!C) OBSTOJA:
U
Jubilejni koncert Koroškega partizanskega pevskega zbora
koroški partizanski pevski zbor ^ Preteklo nedeljo vabil na jubtlej-^ koncert, ki ga je priredil ob 5-^tnici svojega obstoja v Mladincem domu SŠD v Celovcu. Vabi-^ se je odzvalo veliko število ljubiteljev partizanske, delavske in na-^°dne pesmi, med njimi tudi genezi konzul SFRJ v Celovcu Mar-Kržišnik in predstavniki sloveniti kulturnih in političnih organi-
uspeh in odobravanje. Nad sedemdeset koncertov je zbor imel v teh petih letih doma na Koroškem, na Dunaju, Salzburgu, Gradcu, v Trstu, v matični Sloveniji in v drugih republikah SFRJ. To pa je od pevk in pevcev, posebno pa zborovodje zahtevalo ogromno dela in požrtvovalnosti, zakaj KPPZ danes sodi med najboljše pevske zbore na Koroškem.
^cij na Koroškem ter borčevskih ^Sanizacij in pevskih zborov iz ma-'ie Slovenije s katerimi KPPZ goji ^'jateijske stike.
čeprav pet let delovanja pevske-9.3 zbora ni dolga doba, je ustano-3ev Koroškega partizanskega pev-
S sporedom jubilejnega koncerta je zbor ponovno potrdil svojo kvaliteto. Prof. Branko Čepin je izbral vsebinsko zelo zahtevne skladbe, pri čemer je seveda upošteval tudi nekatere pesmi, ki sodijo v zborov železni repertoar. Nedeljski koncert
^PZ in njegovi čiani so prejeti priznanja in števiine čestitke.
^ega zbora za nas koroške Slo-^rice velik in pomemben dogodek, .tem je na Koroškem bila zapolnjena vrzel, saj je partizanska delfska in druga pesem priljubljena pri nas na Koroškem. Še dobro Čarno v spominu prvi samostojni °hcert KPPZ pred petimi leti v emu glasbe v Celovcu, in kako ^dušeno je zbor bil sprejet. Tako J bilo tudi v vseh petih letih, po-s°d, kjer je zbor nastopil, je žel
je obsegal partizanske, delavske in narodne pesmi, seveda mednarodnega značaja. Posebno je treba omeniti soliste Rezko Portsch, Simono Rovšek in Marjana Furjana. Čepin pa je vključil tudi ansambel Fantje treh dolin, ki je skrbel za inštrumentalno spremljavo zaključnih pesmi. Kot solist pa se je solidarno priključil znani avstrijski pevec protestnih pesmi Heino Fischer. Navdušili so tudi recitatorji
Joža Rovšek, Kristijan Zeichen, Cvetka Kos in Marica Portsch.
Čeprav je bil koncertni spored zelo obširen, so številni poslušalci sprosili še nekaj dodatnih pesmi, kar spet potrjuje priljubljenost in pravilnost za njegovo delovanje. Prepričani smo, da bo zbor tudi v prihodnje premagal vse težave, s katerimi se ob svojem delu gotovo tudi srečuje, in nas še naprej razveseljeval in opogumljal v našem boju za dosego naših pravic in za svobodo vseh tistih, ki še danes trpijo ponižanje in krivico.
Koroški partizanski pevski zbor je ob svoji 5-letnici obstoja bil deležen številnih čestitk in priznanj. Predsednik Lipej Kolenik, ki je ob tej priložnosti spregovoril tudi o delovanju zbora v preteklih letih (izvleček njegovih izvajanj objavljamo na posebnem mestu), je pevkam in pevcem zbora v znak priznanja podelil plaketo. Iz rok tovariša Milana Studena, ki je prišel kot zastopnik ZKOS, pa so člani zbora prejeli Gallusove značke (bronaste, srebrne in zlate). Zborovodji Branku Čepinu je predsednik Kolenik izrekel še posebno zahvalo ter mu izročil veliko plaketo zbora. Čestitat pa so prišli tudi predstavniki partizanskih pevskih zborov iz Maribora, Ljubljane in Trsta, predstavniki z Raven na Koroškem, Slovenskih Konjic in drugih krajev. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je KPPZ izročil v znak zahvale za širjenje partizanske pesmi na Koroškem posebno plaketo. Med gratulanti je bil tudi predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, ki je zboru izrazil zahvalo za njegovo delo, ki je hkrati tudi narodno-političnega pomena. VVieser se je zahvalil za podeljeno plaketo in to smatral za obvezo, da ZSO KPPZ podpira tudi v prihodnje, kar bo tudi storila, končno pa menil, da KPPZ prav v trenutni politični situaciji za nas koroške Slovence tem bolj potreben. To je naglasil tudi dr. Janko Malle, ki je zboru čestitat v imenu SPZ.
Lipej Kolenik se je v imenu zbora zahvalil vsem za prijazna voščila in darila in ob tej priložnosti obljubil, da se bo KPPZ tudi v prihodnje prizadeval širiti partizansko pesem na Koroškem, kar tudi vsi, ki se zavedamo pomena njegovega poslanstva, iskreno želimo.
KPPZ je za svoj 5-letni jubilej izdal brošuro, v kateri je opisana njegova zgodovina. Brošuro lahko dobite pri članih zbora in Zvezi koroških partizanov.
LIPEJ KOLENIK:
Glas partizanskega zbora mora biti glas in vest nas vseh
. . Ob rojstvu našega Koroškega partizanskega pevskega zbora pred petimi teti je marsikdo gledal z nezaupanjem v zbor in prerokoval, da ne bo dolgo živel, da bo škodoval drugim pevskim zborom, medsebojnim odnosom in odnosom s Slovenijo in Koroško, posebno pa, da bo ogrožal mir prav tukaj, kjer živimo, na Koroškem, in da partizanska in uporna pesem nista priljubljeni med našimi ljudmi. Reči moramo, da so se vsi tisti črnogledi pošteno motili s svojo napovedjo. Partizanska pesem je povsod navdušila ljudi, bodisi doma na Koroškem, v Sloveniji, v Srbiji, Italiji, na Dunaju, v Gradcu ali Salzburgu, skratka na vseh naših koncertih, katerih je bilo že nad sedemdeset v naši petletni zgodovini.
Ob ustanovitvi zbora smo se zavedali, da bo pot, katero smo ubrali, namreč, da prepevamo in gojimo partizansko, delavsko, antifašistično in uporno pesem, težavna. Premagati je bilo treba marsikatero nepotrebno zapreko, s strani naših nasprotnikov in vseh tistih, ki se bojijo partizanske pesmi kot vrag križa. Osebno sem imei večkrat občutek, da vedno spet napravijo ti krogi hajko na naše pevce, zbor in partizansko pesem, kot se je to dogajalo z našimi partizani v času naše slavne narodnoosvobodilne vojne. Ni čuda, da so nekateri pevci tudi podlegli temu terorju, češ to so komunisti, ti so proti veri in proti miru. Motijo se, če mislijo, da so za mir samo nabožne in uspavalne pesmi. Prav letos, ko smo praznovali vsi zatirani štirideseto obletnico zmage nad tisočletnim rajhom, ko smo bili neizmerno srečni in veseli, da smo spet svobodni, pa smo bili ob tem našem praznovanju hudo potrti, žalostni, razočarani in pa ogorčeni. Gotovi krogi koroških Slovencev namreč niso hoteli sodelovati na skupni prireditvi ob tej obletnici, ker je bil najavljen tudi Koroški partizanski pevski zbor. in vendar je naš zbor zapel še bolj glasno, čeprav ni imel žegna teh krogov. Nismo se pustili pokoriti ne zgodovini in se tudi danes ne bomo krogom, ki jim je naše delo in hotenje trn v peti.
. . . Zato poudarjamo, da bo naš Koroški partizanski pevski zbor tudi v bodoče gojil predvsem našo partizansko pesem in pesem upora ter antifašistične pesmi in s tem širil spomin na čas narodnoosvobodilne vojne ter s tem opominjal na ogromne človeške žrtve, predno smo postali spet svobodni. Naš zbor se bo v bodoče še bolj odločno boril za mir, enakopravnost in sporazumevanje med narodi ter proti preteči nevarnosti oživljanja nacistične miselnosti. Nikoli se ne bomo sprijaznili z usodo pesmi, ki pravi .Zdaj nič več pel ne bom". Glas partizanskega zbora mora biti glas in vest vseh nas, ki se bojujemo za naše pravice in našobstoj...
OB GOSTOVANJU MLADINSKEGA ORKESTRA „BORISLAV PAŠCAN"
IZ BEOGRADA
Koncert, ki je navdušil celovško srednješolsko mladino
Gostovanje mladinskega orkestra „Borislav Paščan" iz Beograda prejšnjo sredo v Celovcu, ko je v organizaciji Krščanske kulturne zveze in koroške glasbene mladine nastopil v veliki dvorani Doma glasbe, je gotovo bil eden izmed tistih kulturnih dogodkov, ki bo slehernemu obiskovalcu ostal v nepozabnem spominu. 2e samo dejstvo, da je šlo za orkester, ki ga sestavlja mladina, potrjuje, da ni šlo za običajni koncert z zahtevnim sporedom, ampak je to bil koncert mladih za mlade, samo izpričuje velik pomen takega gostovanja. Na veljavi pa taka prireditev pridobi, če gre za nastop pred mladino obeh narodnosti na Koroškem. Prav glasba pa je tista umetniška govorica, ki ne pozna pregrad in seže tudi tja, kjer se ob dveh tujih jezikih ustvari možnost dialoga. Tako je povedal tudi dirigent orkestra Anton Kolar, ki jig navzočim spregovoril v slovenskem in nemškem jeziku, in ob tej priložnosti dejal, da človek materine besede nikoli ne sme poza-riti, saj tudi sam kot Slovenec, ki živi in deluje v Beogradu, ceni vrednote besed naroda iz katerega izhaja. Kolar je tudi vsebino posameznih skladb, k)i jih je izvajal z mladimi filharmoniki, tolmačil na prikupen način.
Čeprav je sprva nastal vtis, da bo ta mladež igral pač bolj iz zabave, je že po prvih taktih bilo jasno, da imamo pred seboj kvaliteten orkester, ki z vso resnostjo goji zahtevno glasbo in izvaja dela mednarodnih glasbenih mojstrov. Kajti spored koncerta je vseboval dela Dvoraka, Mozarta, Smetane, Gershwina in Straussa. Izvajali so njihove popularne kompozicije kot so Slovanski ples, Koncert za rog in orkester, Koncert za violino, Rapsodijo v modrem in Kaiserwalzer. Mladi filharmonični orkester je navdušil in Izzval občudovanje številnih obiskovalcev gimnazijcev, ki so do kraja napolnili dvorano. Posebno mladi solisti Predrag Ivanovič (rog), Stefan Milenkovič (violina) in Silvana Sokolov (klavir) so izzvali ovacije. Zato tudi ni čudno, da ta mladi orkester, ki je edini te vrste v Jugoslaviji, nastopa doma in v tujini, kjer je vedno deležen odličnih strokovnih ocen.
W
Ob tej priložnosti se bralcem opravičujemo, ker je pri poročilu v zadnji številki prišlo do zamenjave slik. Posnetek koncerta seveda ni sodil h poročilu o Goriških dnevih v Celovcu, posnetek županov pa me k vesti o koncertu.
Uredništvo
tirane Petek
SPOMINI
t, Še danes leto za letom prodira ta organizacija večjih krneč -" Posestnikov. To je seveda v veliki meri gospodarski pro-ki pa ga je Schumy zavestno podpiral, kar nasledniki Land-3hda še danes nadaljujejo.
. Kot rečeno, njihova politično gospodarska zamisel nima j (tiena reševati socialnega problema na vasi, ampak ustvarja''. močne nosilce kapitalističnega kmečkega gospodarstva.
^Jstvo, da je to gibanje iz podložniškega kmeta skušalo na-tJjviti močnega kmečkega gospodarja, to je nedvomno bila . U določena zasluga Schumyja in njegovih sodelavcev. Med je tukaj severno od Drave najvidnejši bil Glantscbnig in ^Kov vzgled je psihično gotovo jako močno učinkoval na ljudi in na politični razvoj.
X
POGA JANJA O KULTURNI AVTONOMIJI
: ZA SLOVENCE NA KOROŠKEM IN O POMENU
i j '-K'?*.
TAKŠNE AVTONOMIJE
]: . Za javno osnovno šolstvo na Koroškem je še naprej 3 utrakvistična ureditev iz leta 1892. Koliko se je dejansko ^\3ja)a, je seveda drugo vprašanje. Politično društvo si je pri-
^tvalo, tla bi te šole izpolnjevale svojo nalogo vzgajati slo-jj^bke otroke v materinskem jeziku. Kakšne predloge in akcije r tl namen storilo, tega se ne spominjam več. Pač pa bi ^cjopisal, kako se je šolsko vprašanje postavljalo v pogaja-3?.aLulturnoavtonomijo.
^ Pod vplivom delovanja manjšinskih kongresov oz. potreb ^"iskih manjšin v drugtb državah, ;c koroška deželna vlada
dobita iz Berlina osnutek kulturne avtonomije za Slovence na Koroškem. Mi smo za to sicer izvedeli, vendar nas ni o našem mnenju nihče nič vpraša), tako da je osnutek bil predložen deželnemu zboru brez našega sodelovanja. Deželni zbor je na osnovi tega predloga ustanovil dva odseka in sicer splošni manjšinski odsek in pa poseben odsek za manjšinsko šolstvo. Predsednik odseka za manjšinsko šolstvo je bil socialist dr. Zeinitzer, kdo pa je vodil splošni manjšinski odsek, tega se ne spominjam več. Mene so dobili kot deželnega poslanca v odsek za manjšinsko šolstvo, moj kolega Starc pa je bil v splošnem odseku. Ker je težišče dela bilo v šolskem odseku, sem zahteval, naj bo pri razpravah navzoč tudi župnik Starc. Avstrijske in nemške stranke so trdile, da Slovenci po proporcionalnem ključu nimamo pravice do dveh predstavnikov v odboru za pogajanja. Bilo pa je seveda nemogoče, da bi bil jaz s slovenske strani v tem odboru sam, meni nasproti pa bi sedelo deset nemških predstavnikov. Ne le, da bi tako razmerje psihološko nemogoče učinkovalo, tudi tehnično to ni bilo izvedljivo, saj vendar nisem mogel sam pisati svojega zapisnika. Zato so nemške stranke privolile v to, da se na seje vabi tudi Starca, ki je redno beležil potek pogajanj. Iz tega dnevnika bo mogoče natanko razbrati potek pogovorov. Uradne protokole je vodil nek vladni svetnik. Zastopane so bile vse stranke. Zaradi takšnega postopka, ko nas sploh niso vprašali za mnenje predno so osnutek avtonomije dali na dnevni red, je politično društvo protestiralo.
Osnovno vprašanje, ki je bilo sporno v pogajanjih v šolskem odseku, je bilo, kdo naj se šteje kot pripadnik manjšine. O tej stvari je govoril tretji člen osnutka. V njem je bilo v smislu stališč na manjšinskih kongresih izraženo načeto, da manjšini pripada tisti, ki se za to javi in da oblasti nimajo pravice njegoVe izjave kontrolirati. Konkretno je šlo za to, da se manjšina konstituira na ta način, da se vpiše v poseben nacionalni kataster. Midva s Starcem sva zagovarjala stališče, da je treba pripadnost k manjšini ugotavljati po objektivnih znakih. Meni so velikokrat očitali, da v tem vprašanju govorim drugače v šolskem odseku in drugače na manjšinskih kongresih.
Stvar z narodnim katastrom je v resnici bila zelo problematična, saj česa takega pri nas še ni bilo. Na Estonskem so sicer res vpeljali podobno avtonomijo za Nemce, vendar je tamkajšnji položaj popolnoma drugačen od našega in razen tega je to bilo geografsko zelo daleč. V mednarodni manjšinski organizaciji smo imeli šibko pozicijo, naša glavna opora je bil dr. Vilfan, ki je bil s svojim spretnim nastopanjem daleč močnejši od nas. Čeprav torej o paragrafu 3 ni bilo mogoče doseči sporazuma, smo razpravljali o drugih členih, tako da smo navsezadnje pregledali že ves načrt avtonomije in se o njem v glavnem tudi že sporazumeli. Ampak paragraf 3!
Stvar se je že toliko vlekla, da sem uvidel, da bo treba taktiko spremeniti. Tisto leto, ko sva se z župnikom Starcem peljala na manjšinski kongres v Prago ali v Ženevo, ne vem več natanko kam, sem vso pot tja in nazaj obdeloval Starca, naj sprejmemo subjektivno priznanje za vpis v kataster. Tudi župnik Starc ni stal na stališču absolutnega odklanjanja subjektivnega principa, saj je vedel, kaj je svoj čas bilo že v političnem društvu o tem govora. In končno so se odločila, da sprejmeva, se pravi, da jaz kot oficialni predstavnik v šolskem odseku sprejmem ta paragraf z njegovim načelom subjektivnega priznanja. Kdor se prijavi, postane član katastra. Ko sem dajal zadevno izjavo, sem na obrazih vseh navzočih videl, da je avtonomija pokopana. Bili so presenečeni, ker je s tem padla glavna ovira za sporazum o avtonomiji, z drugimi besedami, grozila jim je nevarnost, da bi avtonomijo Slovencem res morali priznati. Vse dotlej jim je naše odklanjanje subjektivnega načela omogočalo, da v svoji propagandi vso krivdo za neuspeh pogajanj o avtonomiji zavračajo na manjšino.
Predstavniki nemških strank pa tudi po tej naši kardinalni koncesiji niso bili v zadregi pri iskanju ^nerešljivih" problemov, ob katerih bi avtonomijo lahko s propagandnim dobičkom pokopali. Že v prejšnjih pogovorih je ostajalo nerešeno vprašanje, kako urediti razmerje med obema šolskima oblastema, to se pravi med avtonomno in pa deželno šolsko oblastjo.
Otroška igra v Ačimoti
V majhnem mestu Ačimoti, na afriški obali Atlantskega oceana, sta se igrala dva dečka. Eden od njiju je bil Nigerijec, katerega oče je prišel na delo v Gano, drugi pa je bil Norvežan, katerega oče je prav tako delal v Gani.
Prvi deček je bil črn — črn kot oglje, drugi pa je bil bel — bel skoraj tako kot sneg. Seveda vemo, da je bi! črn Nigerijec, bel pa Norvežan.
Pod veliko kokosovo palmo, tudi v njeni senci je bilo še presneto vroče, sta si dečka drug drugemu pripovedovala, katere igre se znata igrati.
Karl iz Norveške je Atiju iz Nigerije pripovedoval, kakšni so norveški fjordi, kako nekateri ljudje na daljnem severu lovijo tjulenje tako, da v debelem ledu zvrtajo luknje, nato pa v ledeno vodo spuščajo vabe in trnke, dokler ne premamijo nerodnih, debelih tjulenjev ter jih nato izvlečejo na površje.
Toda Atija nikakor ni mogel razumeti, kaj je to led. Še nikoli ga ni videl, tudi v hladilniku ne, saj je bil njegov oče reven, zato niso imeli hladilnika.
„Dobro," je rekel Karl, „šel boš z menoj domov in pokazal ti bom led v hladilniku."
„A!i lahko tudi ti v tem tvojem ledu, v hladilniku, loviš tjulenje?"
Karl se je nasmehnil.
..Seveda ne, za tjulenje mora biti ogromno ledu. Tak kos ledu kot vsa Gana."
..Tjulenju gotovo ni prijetno v tem vašem ledu?"
..Hladno je res, za tjulenja pa vendar ne preveč. Tjulenj je masten in mast ga varuje pred mrazom."
„Kaj pa bi se zgodilo, če bi ti padel v tisto luknjo za tjulenje?" je Afričan vprašal Nordijca.
„Umr! bi, pri priči bi umrl, Atija."
Nigerijec je malo pomislil, nato pe je stekel stran, zgrabil kamen, velik kot otroška pest, in ga vrgel v zlati grozd mangovca. Dva jajčasta ploda sta padla na tla in rumeno meso slastnega sadeža se je kmalu znašlo v njunih ustih.
„Ali pri vas na Norveškem tudi rastejo taki mangovci?" ga je vprašal Nigerijec.
..Mangovec ne more rasti na Norveškem."
Zdaj bi bilo pa res že dobro vedeti, zakaj ima on, Atija iz Nigerije, črno, Karl z Norveške pa belo kožo.
„Karl, povej mi, zakaj sem jaz črn, ti pa bel?"
„Morda sem jaz bel zato, ker je pri nas veliko snega."
„Morda ..." mu je potrdil Atija. „Vendar pa se mi zdi vse skupaj malo čudno. Ko bi bilo to tako, potem bi mi v Nigeriji imeli veliko črnega snega, nimamo pa ne črnega ne belega. To gotovo ni od snega ..."
„A!i bi ti zamenjal z menoj — da bi ti postal črnec, jaz pa belec?"
„Ne bi. Moral bi vprašati mamo."
„Tudi jaz bi moral vprašati mamo, če bi hotel zamenjati kožo," je ponosno odvrnil Nigerijec.
Na koncu sta se dečka strinjala, da sta obe barvi kože izredno lepi in sta nadaljevala z igro. Igra pa ni bila ne črna ne bela, temveč otroška. Kolikor bolj so se dečki spoznavali in skupaj igrali, toliko bolj so pozabljali na barvo kože. Otroci niso nikoli taki sitneži, kakršni so odrasli, in prav vseeno jim je, kakšno barvo polti ima kdo.
Jabolka
jMfn;
s e H4?7!

Z<?	zoš^c
;?? cf/o z;wo v	c/ro^rno.'
yoČMd,
jd^o/^d $fd(%d/
/ožf
Naš zanimivi svet
H) Analiza več deset tisoč primerov nasilnih smrti je pokazala, da je razmerje med treznimi osebami in ljudmi, ki se vdajajo pijači, 1 proti 30 pri zastrupitvah po nesreči, 1 proti 16 pri raznih padcih, 1 proti 7 pri drugih nesrečah in 1 proti 4 pri avtomobilskih nezgodah.
H) Leta 1805 je švicarski znanstvenik Isaac de Rivac izstrelil iz starega topa s pomočjo plinov namesto s smodnikom bat, ki je imei spredaj nazobčan podaljšek, povezan z zobatim kolesom. Ko je izstrelek zapustil cev, se je zavrtelo tudi zobato kolo. Odkrit je bil princip motorja z notranjim izgorevanjem.
H) Preden je Thomas Jefferson postai predsednik Združenih držav Amerike, je bil državni tajnik pod Washingtonom (1790—1793). S petimi pomočniki je vodii vso zunanjo politiko in upravljal državno blagajno, izdajal zakone, se ukvarjal z registracijo patentov itd. Danes opravlja vse te posle 28.000 funkcionarjev.

H Izredno redko se zgodi, da bi slonica povrgla dva mladiča namesto običajnega enega. Samica nosi mladiča 20 do 21 mesecev, nekaj minut po rojstvu pa lahko naredi novi zastopnik slonjega rodu že prve korake.
H Vsak preblisk svojih genialnih možganov si je slavni ameriški iznajditelj Edison zabeležil, zato je imel žepe vedno polne raznih beležnic z zapiski. Po njegovi smrti so našli več kot 2500 notesov z dragocenimi opombami.
H Predno so izumili radar, je bil tako imenovani aerofon edina naprava, ki je po zvoku izdala približevanje sovražnih letal. Sestavljala sta jo dva para velikih trobelj, ki so bile povezane s slušalkami poslušalcev. En par je zaznamoval oddaljenost šumov, drugi pa višino letal nad zemljo. Zaradi atmosferskih razmer in različne občutljivosti poslušalcev so bili podatki samo približni.
H Galen, naj večji zdravnik starega Rima, je napisal več kot 400 medicinskih del, od katerih so bila nekatera celo tisočletje temelj vzgoje novih zdravniških kadrov.
H Samček neke južnoameriške vrste kralji-čev zgradi vsako pomlad več gnezd, da si lahko izvoljenka njegovega srca izbere tisto, ki ji je najbolj všeč.
H Po 350 stopnicah se morajo povzpeti obiskovalci, da pridejo do razglednega balkona v glavi kipa svobode v New Yorku. Na tem balkonu je prostora za 40 oseb.
H Ko je Benjamin Franklin leta 1752 izumil strelovod, so ga cerkvene oblasti obtožile, da „moti božjo jezo". Od takrat so se časi že bistveno spremenili in tudi marsikatero cerkveno zgradbo so naprave, zgrajene na podlagi Franklinovega izuma, obvarovale pred „božjo jezo".
„Ali bi tjulenj lahko živel v tem našem toplem morju?"
„Ne bi mogel. Preveč toplo bi mu bilo in tropsko sonce bi mu kmalu stopilo vso maščobo."
Atija je izpljunit iz ust debelo mangovčevo koščico, ki je bila prepredena z gosto mrežico, si ogledoval termita, ki se je vzpenja! po steblu, nato pa je vprašal:
Ali ti veš, zakaj je moja koža tako črna, tvoja pa tako bela?"
Nordijec se je globoko zamislil. Še nikoli prej ni slišal kakega podobnega vprašanja. Pomislit je, da je to gotovo kaka velika skrivnost, ki se je ne sme načenjati.
..Lepa je ena in druga koža. Črna je malo bolj slovesna, bela pa bolj vedra," je pomislil Norvežan.
Nigerijcu se je sprva zdelo, da deček ki je prišel z Norveške, sploh nima kože. Ko sta bila prvikrat skupaj, se ga je sramežljivo dotaknil in ugotovil, da ima Kart vendarle tudi kožo, le da je bela.
Jesen na reki
Deklica in deček stojita na bregu reke. Stojita in molčita. Povsod je tiho, ni vetra, ni gtasov. V daijavi se rdečijo strehe njune vasi, iz dimnikov se vije dim, na sredi pa se dviga srebrna kupola cerkvenega zvonika. Iz line zvene udarci zvona.
..Žalostno je," pravi deček, ko zre na reko.
„Ze)enja ni več," pravi deklica.
„Tudi ptice ne pojejo."
In voda ni več topla."
.In otroci se ne igrajo."
„V šoli so."
Osamljena deklica in deček stojita nagibno. Iznenada pa deklica veselo zakliče:
„Vanja, poglej, koliko čolnov pluje po reki!"
„Čolni?"
„Da, čolni. Zlati, rumeni, zeleni . . ."
„Nič ne vidim."
Deklica se nagne naprej in pokaže s prstom. Njen obraz je nasmejan, v očeh pa ji gorita radost in navdušenje, kakor bi hotela poleteti in zajeti vse te rumene liste na gladini.
„Saj je samo listje . . . uvelo listje," pravi deček hladno.
„Ne, čolni so. Kaj niso lepi?"
„Lepi," pritrdi deček.
..Mahajva jim, ko bodo pluli mimo!"
Deklica in deček pozdrav-
ljata jesen, ki jo odnaša rekj** Nista več žalostna. Nad vo se razlega smeh.	.
Deček s cobrne k deklic' '
pravi:
„Hva!a ti, Anja!"	<
„Za kaj:" začudeno vprRS
deklica.	. , i
„Ne vem. Tako. Zaradi co nov..."
Vračata se domov. Drzit" za roke in se pogovarjata.
„Še bo poletje," pravi
„Še," pravi deček. „Voda spet topla, spet se bomo pati in spet bo veselo." , Po reki pa še naprej na A vilnih pisanih čolničkih mimo njiju lepotica Jesen.
Mesto na Divjem zahodu
Bilo je nekega oktobrskega, v puščavi še vedno zelo toplega dne, ko sem s prelaza v divjih, golih arizonskih gorah, preko katerih se vije avtomobilska cesta, prvič zagledal to mesto. Že od daleč mi je bilo domače kot star znanec, in okolica tudi. Potem sem se sprehajal po ulicah, si ogledoval pivnice, kovačnico, brivnico, banko, pošto, zavil v staro špansko cerkev, na postajo, kjer stoji predpotopna lokomotiva, na pokopališče z razmajanimi nagrobniki in od starosti že težko berljivimi napisi v kamnu ... Vse to sem že videl, vse sem poznal, čeprav sem bil prvič tu, v Arizoni.
In tudi vi vsi dobro poznate to mesto. Pogosto sta ga že videli, čeprav ni na nobenem zemljevidu. Kje je, sprašujete? Odgovoril bom tako, kot odgovarjajo v Tucsonu, velikem, modernem mestu v Arizoni: „Dva-najst milj in sto let proč!"
No, dovolj ugank. Gre za mesto, ki se danes imenuje Otd Tucson (Stari Tucson), nekoč pa se je imenovalo samo Tucson. Nastalo je sredi prejšnjega stoletja na ozemlju Indijancev iz rodu Navajo in Hopi. Kot mnoga podobna mesta na nekdanjem Divjem zahodu, je bilo mesto živinorejcev, zla-tosledcev, kavbojev, vojakov, Indijancev, trgovcev pustolovcev in vseh potrebnih in nebodijihtreba ljudi, ki so spadali k takemu naselju.
Proti koncu prejšnjega stoletja je Tucson, podobno kot desetine drugih mest, začel propadati. Ljudje so se izseljevali, nekdaj živahno mesto je kmalu izumrlo. Življenje se
je preselilo v kakih 20 kilometrov oddaljeno nastajajoče novo, moderno mesto.
Stari Tucson bi dokončno razpadel v razvaline in prah, če ga tik pred zadnjo vojno ne bi odkrila velika filmska družba Columbia. Njenim strokovnjakom se je posvetilo.
Pametne misli
#	Glušec se ne boji grmenja.
#	Sebičnost podira in razdira zakone prav tako kakor svojegiavost in nerazumevanje.
#	Vsi smo enakopravni — samo nekdo boij, drugi manj.
#	Kdor veiiko govori, veiiko ve aii veiiko iaže.
#	Ne vprašujmo se, aii je iivijenje vredno, da živimo, temveč aii smo vredni, da živimo.
#	Pametna žena zna svojega moža prikie-niti na dom.
$ Nič ne rase v senc) veiikih dreves.
#	Pravočasno nekaj je več vredno kot prepozno vse.
#	Maii ijudje postavijajo maia vprašanja, toda dobivajo veiike odgovore.
#	Diskutanti naj bi najprej mnogo razmiš-ijaii in šeie potem govoriti, ne pa narobe.
#	Največkrat misiimo zato, ker ne vemo deiati; deiamo pa zato, ker ne znamo misiiti.
da imajo namesto dragih in grdih kulis razpolago pravo pravcato mesto s stareg Divjega zahoda. Treba ga je te malo obh viti in že je tu prekrasno in zastonj pn^° šče za filmske kavbojke in indijanarice- . ko se je Tucson znova rodil in dobi! ' uradno ime Old Tucson.
Obnovili so ga od vrha do tal, opre moderno tehniko in
rnili
udobjem — ki pa skrbno skrita in se na zunaj ne vidita " kar so začeli snemati v njem film za fii^°
To traja še danes. Zato pravim, da vsi P znate to mesto in značilne nazobčane 9 za njim, kajti v njem so posneli mnoge s ne kavbojke in indijanarice. Če so se "	'
ki ste jih gledali v kinu ati na televiziji-gajali v mestih El Paso. Tombstone. Wich' Dodge City ali kaj podobnega, vedite, da bil to skoraj vedno Old Tucson. Tu so P sneli tudi vse mestne prizore za televizN nadaljevanko Hišica v preriji.	^
To mesto, ki ga na zemljevide sploh ^ vpisujejo, je torej eno najbolj slavnih m saj ga poznajo milijoni in milijoni vsem svetu, ki hodijo v kino ali P°s^pt pred televizorji. Mnogi ga prihajajo 9^ osebno — kar pot milijona turistov po'' ^ vsako leto. Tistega oktobrskega dne, . sem bil tam tudi jaz, se je po glavni o na kateri navadno ob koncu filma dob^ P strelijo hudobne, valila množica, ki je 9°^y rila najmanj ducat jezikov; od nje so v s ^ noše oblečeni gostilničarji zaslužili na! ^ več, kot pred sto leti roparji od napada* banko.
Slovenci v Italiji
Obeta se vroča jesen
TRST — Vse več znamenj opozarja, da vstopajo Slovenci v Italiji ^ svojem boju za globalni zaščitni Zakon v vročo politično jesen. V ^seh treh obmejnih pokrajinah režirajo nacionalistične sile protislovenske odločitve. V trikotniku Trst - Rim
Beograd pa deset let po osimskem sporazumu, ki je postavil tudi manj-S'nsko vprašanje, vlada čudna tišina.
. Med Slovenci v Italiji še odmevajo *Z]ave zunanjega ministra Giulia Antonija februarja lani v Beogradu, da bi že zdavnaj imeli svoj zaščitni zakon, če ne bi vztrajali, da je tre-"a zaščititi tudi rojake v Videmski Pokrajini, in predsednika vlade Betti-l*a Craxija, ki je januarja letos nekako dopolnil svojega zunanjega mi-**'stra z optimistično napovedjo vladna zaščitnega predloga, po katerem "aj bi bila močno skrajšana parlamentarna procedura za uzakonitev Zaščitnih norm. Državno upravno ko-msje pa ostaja kot uročeno pred obsežnim gradivom o Slovencih. V senatni komisiji za ustrezna vprašanja se ?e Praši 5 zaščitnih zakonskih osnutkov za Slovence, v vladnih pisarnah Pa skladovnica ugotovitev triletnega ta posebne vladne komisije, v ka-so tudi slovenski predstavniki temeljili zahteve narodne skupnosti.
Posebno mesto v tem gradivu zajemajo letošnja pričevanja predstav-mkov slovenskih in italijanskih orga-mzacij ter društev iz Furlanije-Julij-ke krajine skupini senatorjev, v ka-mdh se prepletajo skrajno nacionali-?'čna zavračanja vseh zaščitnih norm m zahteve po globalnem zaščitnem Zakonu. Zdi se, da so se v njih ne-^tpni skrajneži z nesmiselnimi trdi-*jmi o Slovencih sami diskvalifici-in da je med senatorji le prevladalo spoznanje, da je treba narodnostni skupnosti končno le priznatti taj pravic. K temu sklepu nas nagaja dejstvo, da sta mimo ustaljenih dogovorov na koncu pričevanj odšla ^ Rim tudi tržaški in goriški župan, ^oa iz vrst kršačnske demokracije, in ^ )epo zvenečih frazah povedala, da
nasprotujeta javnemu uveljavljanju slovenščine v obeh mestih. Kaj se bo izcimilo iz vsega tega?
OFENZIVA NACIONALISTOV
Oklevajoči molk odločujočih teles spretno izkoriščajo protislovenske organizacije, zlasti v Trstu in Gorici, in po svojih kanalih vplivajo na odpravljanje med zavezniško vojaško upravo že uveljavljenih pravic Slovencev. Tako so iz zakonskega predloga o reformi višje srednje šole skrivoma izginila določila, ki so govorila o upravni avtonomnosti slovenske šole; tržaška pošta je sklenila, da ne bo več raznašala po mestu pošiljk, naslovljenih v slovenščini; profesor Samo Pahor, ki si je prek sodstva izposloval pravico do dvojezičnih tiskovin za davčne napovedi, jih zdaj spet prejema samo v italijanščini. V Gorici je mestni odbor za obrambo italijanstva, ki mu predseduje eden od krščansko-demokratskih eksponentov, dal spet razobesiti plakate, v katerih odklanja dvojezičnost v mestu in se zavzema za preštevanje Slovencev.
Po vsem tem je tržaški župan presodil, da je dozorel čas za popoln bojkot slovenščine v mestu in v občinskem razstavnem prostoru odpovedal gostoljubje prikazu medvojnega bombardiranja Trsta, ker so bila vabila na razstavo in napisi k slikam in dokumentom v italijanščini in slovenščini. Po številnih protestih je bil prisiljen pojasniti svoj ukrep z izjavo, da bi privolil v razpravo, če bi njeni organizatorji poskrbeli za napise tudi v nemščini in angleščini. Mnogi so to izjavo šteli za cinično, vendar je bila povsem v skladu z gledanji naciona-, listov na Slovence v Trstu. Njihovo več kot tisočletno avtohtono prisotnost na tem prostoru postavljajo na raven pripadnikov raznih narodov, ki so se naselili v mestu v času hitro razvijajočega se pristanišča zaradi trgovskih in drugih poslovnih interesov, Zidov, Grkov, Dalmatincev, Nemcev .. .
Pri vsem tem je šlo skratka za blo-
kado vseh že uveljavljenih pravic, da bi jih z morebitnim sprejemom zaščitnih norm za Slovence začeli spet uvajati po kapljicah. Mestne upravitelje prav nič ne moti, da sedijo v občinskih odborniških in svetovalskih klopeh Slovenci, izvoljeni v različnih mestnih četrtih.
NE JEZIK IN ŠOLA?
Krščanska demokracija, ki je imela do nedavna kot stranka relativne večine v svojih rokah vse vzvode oblasti, postavlja zdaj rdeče luči pred zakonske osnutke drugih strank. Ker je bilo njeno stališče, da je treba manjšinska vprašanja urejati postopoma, je pred dvema desetletjema ob ustanovitvi avtonomne dežele preprečila v njenem statutu formulacijo, ki je opozarjala, da živijo ob meji tudi Slovenci, ki jih je treba zakonsko zaščititi. Ker sta v sedemdesetih letih komunistična partija in socialistična stranka izdelali za parlament zakonska osnutka zaščitnih norm in je obveznost o narodnostni zaščiti našla svoje trdno mesto tudi v osimskih sporazumih, podpisanih leta 1975, je pred tremi leti tudi sama izdelala svoj predlog zaščitnih norm, ki pa je v primerjavi s predlogi komunistov, socialistov, proletarskih demokratov in Slovenske skupnosti daleč najbolj omejevalen. Izjave predstavnikov stranke in praktično početje njenih upravnih funkcionarjev pa dajejo slutiti, da se ta stranka odmika celo od formulacij, ki jih je zapisala v svojem zakonskem osnutku.
V osnutku krščanske demokracije je po mnenju pripadnikov Slovenske narodnostne skupnosti nesprejemljiva že uvodna definicia pripadnikov manjšine. Po njej „obstoj etnične skupnosti ne temelji na krvnih zvezah in na uporabi jezikovnega kodeksa, marveč na zavesti njenih članov o pripadnosti in na pobudah, ki jih le-ti razvijajo". Pripadnost k določeni skupnosti je torej vprašanje individualnega opredeljevanja, in ne objektivnih dejstev.
(5e Hgdg/jHje)
OPOZARJAMO VSE LJUBITELJE SLOVENSKE KNJIGE, DA S) LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
s področja šolstva
Gstettner P : ZWE) KULTUREN, ZWE) SPRACHEN, E1NE SCHU-
LE: interkulturelles Lernen und Volksgruppenverstandigung in Karnten. — 168 str. — (Disertacije in razprave; 9)
HANDE WEG VON DER ZWE)SPRACH)GEN SCHULE: engagierte Gegenschrift gegen eine provinzielle Verschvvorung. —
71 str., ilustr.
POSLUŽiMO SE SVOJE PRAVICE !N MOŽNOST!: omogočimo otrokom pouk v obeh deželnih jezikih — 47 str.
UK!N!TEV SLOVENSKE !N HRVAŠKE ŠOLE NA PRtMORSKEM
38 str.
Vouk R : POPtS KOROŠKiH UTRAKV!ST)ČN!H ŠOL DO LETA
1918 — Bestandsaufnahme der Karntner utraquistischen Schulen bis 1918 — 83 str. — (Disertacije in razprave; 6)
Sienčnik L.: KOROŠKi SLOVENC! V BOJU ZA SVOJO ŠOLO. -
279 str..
SLOWEN!SCHE JAHRBUCHER - 203 str.
Vauti V. s sodelavci: SLOVENŠONA ZA LJUDSKE ŠOLE: delovna knjiga za jezikovni pouk na 2. stopnji ljudskih šol. —
130 str., ilustr.
Germ & Ogris & Srienc: OBUKUJMO SVOJ JEZ!K: slovenščina za 1. in 2. razred glavne šole. — 236 str., ilustr.
JEZtKOVNA VADN!CA !,!!,!!!, !V: učbenik za srednje šole
SšK ima svoje prostore v Mtadinskem domu, MikschaHee 4 Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so žeto raztične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
R A D ! O
TELEV!Z!JA
LJUBLJANA
PETEK, 11. 10.: 8.50 TV v šoti — 12.30 Poročita — 17.30 Poročita — 17.35 Nepomembno Pomembno — 17.50 Obiskovaici — 18.25 Dornik tjubtjanskega območja — 1840 izbiro poktica — 19.10 Risanka — 20.05
^settetje uničevanja — 21.05 Ne prezrite 120 Pesem ptic trnovk — 22.15 Dnevnik — '2S stanje stvari, ameriško-portugaiski '"tt.
*OBOTA. U. 10.: 8 00 Poročila — 8.05 Pr-^^e priljubljenih pravljic — 8.20 Nepo-^mbno in pomembno — 8.35 Tiiiove do-^divščine — 8.55 Miti in iegende — 9.10 '^ijenje v kapijici vode — 9.30 Trnuičica
10.00	Periskop — 10.30 Računatništo — p SS 2{vj ptartet — 11.50 Poročita — 16.10 počita — 16.15 Zadnji Mohikanec - amer. j'*ani fi)m — 17.00 Košarka — 18.35 Zgodbe ^Uvijenja rasttin — 20.00 Pop satirikon — ^0 Zrcato tedna — 21.10 Dr. No, angteški — 23.00 Poročita.
**6BEUA, 1!. 10.: 8.20 Poročita — 8.25 2iv J''' — 9 20 Obiskovatci — 9.50 Živijenje konca — 11.05 Domači ansambii: An-0"ibet Rž — 11.55 Oddaja za stik z gte-^Oici — 12 00 Ljudje in zemija — 12.30 Pojeta — n o$ očenaškov dnevnik — 14.50 o*aik kratkega fitma Po stedeh btedega francoski fitm — 15.40 Videogodba ^ 14.30 Poročita — 16.35 Zadnja tepottca, ^3'iški fitm — 18.10 Kavarna — 19.05 Ri-"* 20.00 Zgodbe iz tovarne — 21.10
2,	^tni pregied — 21.55 Beseda da besedo S" Poročita
^°"EDEt!EK, 14. 11).: 8 50 TV v šoli — 10 55 ^ *ober v Kratjevu — 12.15 Poročita — 17.30 ^'°tlla — 17.85 Moj hrček je zbolel — 17.50 *** potomstvo — 18.05 šivitja — 18.25 3^'ovski obzornik — 18 45 Podium, oddaja Tttade — 20.05 Aktuatno, prenos osred-*iovesnosti ob 90-tetnici akademika )o-
3.	o Vidmarja iz Cankarjevega doma — ^ Vedno na poti — 22.35 Dnevnik.
jOOEK, n. n.: 900 TV v šoli — 2.H0 Po — 16.55 Šolska TV — 17.30 Poročila ^	35 Pedenjiep — 18 05 Miti in legende
H ^ ?5 Posavski obzornik — 18 40 Atganl-r,"'"' ne znojo paziti, TV Ulm — 20.05 Ope 'O na srcu. sovjetska drama — 21 50 *9rall — H.io Poročila.
SREDA. 14. 10.: 8 50 Test — 9 05 TV v šoli
—	12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Prgišče pritjubijenih pravijic — 17.50 Norčije v giedaiišču — 18.25 Ceijski obzornik
—	18.40 ščepec širnega sveta — 20.05 Mednarodna obzorja — 20.5 Trije možje, finski fiim — 22.40 Dnevnik.
ČETRTEK, 17. 10.: 8.45 Test — 9.00 TV v šoii
—	12.00 Poročita — 16.35 šotska TV — 17.35 Poročiia — 17.40 Zakaj, zakaj — 17.55 Obraz v zrcaiu — 18.05 Stare ure — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Skadarsko jezero — 20.05 Tednik — 21.15 Družina Viaihe
—	22.20 Dnevnik — 22.35 Retrospektiva domače TV drame.
		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 1f. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.50 Ru-
ščina — 10.00 šoiska oddaja
—	10 30 Zadnja ijubezen prestoionastedni-ka Rudoifa, avstr, fiim — 12.10 Domači re-port, poročiia in ozadja — 13.10 Poročiia
—	16.30 Za otroke — 17.05 Aiica v čudežn! deieii — 17.55 Guiiverjeva potovanja —
18.00	Stike iz Astrije — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Stari, kriminaini fitm —
21.15	Modna revija — 21.20 Naša najtepša teta — 22.05 Umetnine
SOBOTA. 12. 10.: 9.00 Poročita — 9 05 tta-ttjanščtna — 9.35 Francoščtna — 10.05 Ruščina — 10.35 Ati si videt veter, kanadski fiim — 12.15 Humanizem danes — 13.15 Poročita — 14 30 Fiorentinski kiobuk, nemški fitm — 16.00 Pan Tau — 16.30 Vikingi — 17.05 Abeceda športa — 17.30 Pisma iz Daitasa
—	17.55 Guiiverjeva potovanja — 18.00 Pregied tedenskega sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19 00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 19.55 šport — 20.15 Skedenj z godci — 21.50 Rdeče beto-rdeči spored po žetjah — 22.50 Kabaret — 23.15 Soiid Gotd
NEDEUA, 1!. 10.: 11 00 Pogoor z novinarji
—	13.00 Madeira - rože, gore in modre gio-bine — 13.30 Nekoč — 13 35 Pomagaj mi sanjariti itaiijanski fiim — 16.30 Ena, dve a!! tri — 17.15 Otroške pesmi — 17.45 Se niorski kiub — 18.30 Družinski obzornik — 19 00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki
—	19.45 šport — 20.15 Moj prijatetj Harvey,
f
ameriški fiim — 21.55 Vse iz ijubezni — 23.00 Nočni studio.
PONEDEUEK, 14. 10.: 9.00 Poročiia — 9.05 Risanka — 9.30 Pogted v ionec — 10.00 šoiska oddaja — 10.15 Doiga pot do strpnosti
—	10.30 Fiorentinski kiobuk, nemški fiim —
12.00	iz pariamenta — 13.00 Poročiia — 16.30 Za otroke — 17.05 Vikingi — 17.30 Pusto-iovščine v Novi Zeiandiji — 17.55 Guiiverjeva potovanja — 18.00 Siike iz Avstrije
—	18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 šport —
21.15	Poiicijska postaja Hi!! Street — 22.00 Nekoč — 22.05 Večkrat na Zemiji — 22.50 Poročiia.
TOREK, 15. 10.: 9.00 Poročiia — 9.05 Risanka — 9.30 itaiijanščina — 10.00 Luna — 10.15 Marija Terezija in njena doba — 10.30 Avstrija !i, zgodovina Avstrije v fiimskih dokumentih — 12.05 šport — 13.00 Poročiia — 16.30 Za otroke — 17.05 Don Kihot — 17.30 Tudi zabava mora biti — 17.55 Guiiverjeva potovanja — 18.00 Siike iz Avstrije (Koroška) — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v siiki — 20.15 Prometna vzgoja — 21.15 Daiias — 22.00 Fiimski forum — 22.45 Gaierija — 23.15 Poročiia.
SLOVENSKE ODDAJE vsak dan od 18.10 do 19.00 ure AVSTRtJSKEGA RAD!A
Pe., 11.10.: Koroški avtorji.
So., 12.10.: Duhovni nagovor. Voščila.
Ne., 13.10.: Glasba za razvedrilo. Po., 14. 10.: Oddaja v živo: Primorski dnevi.
To., 15.10.: Za starejše letnike (M. Inzko).
Cerkev in svet (J. Merkač).
Sr., 16.10.: Ob Jadranu.
21.00-22.00 Nikolaj Gedda in Slovenski oktet v Osojah, če., 17.10.: Rož - Podjuna - Žila. Pe., 18. 10.: 100-letnica SPD „Gor-janci" Kotmaravas, reportaža.
SREDA, 16. TO.: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.50 Francoščina — 10.00 Gradovi in vitezi — 10.15 Tehnike upodabljajoče umetnosti — 10.50 Moj prijatelj Harvey, ameriški film — 12.10 Prometna vzgoja — 15.05 Poročila — 16.50 Lutkovno gledališče — 17.05 Aliča v čudežni deželi — 17.50 Abeceda — nogometa — 17.55 Guiiverjeva potovanja — 18.00 Slike iz Astrije — 18.50 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 štirje ptiči, ameriški film — 21.55 Šport — 22.40 Avstrija II, zgodovina Avstrije v fiimskih dokumentih.
ČETRTEK. 17. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.50 Dežela in ljudje — 10.00 šolska oddaja — 10.15 Dan v hotelu — 10.50 Življenjski večer, francoski film — 12.10 Risanka — 12.15 Seniorski klub — 15.00 Poročila — 14.50 Za otroke — 17.05 Don Kihot — 17.50 Risanka 17.55 Guiiverjeva potovanja — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Družinski obzornik — 19 00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 Pesmi letnih časov: Tesen — 21.50 Avstrija il, zgodovina Avstrije v fiimskih dokumentih — 25.55 šah svetovnemu prvaku — 25.55 Poročita.
		AVSTR!JA 2
1		PETEK, 11. 10.: 14.50 Kmečki general — 17.15 Kozji gospo-
dar — 18.00 Tedenski obzornik — 18 50 Družina Merian — 19.15 Nekoč — 19.50 čas sliki — 20.15 Brat drevo, mati zemlja — 21.15 Čas v siiki — 21.55 Kulturne vesti — 21.45 šport — 22.15 Poslednji neomajni, ameriški film — 25.50 Poročiia.
SOBOTA, t2. 10.: 15.50 Nekoč — 15.55 La Clemenza di Tito, opera — 16.00 tz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Živali iščejo dom — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatelje filma — 19.50 čas v sliki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Avstrija ii, zgodovina Avstrije v filmskih dokumentih — 21.45 šport — 22.20 Črni angel, ameriški film — 25.55 Poročila.
NEDEUA. H. 10.: 9.00 Mozart, portret v besedi in giasbi — 10.55 Nekoč — 11 00 Koncert — 15.00 Športno popoldne — 17.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 18 50 Mladinska oddaja — 19.50 Čas v sliki — 19.45 Zadeva za ijudskega odvetnika — 20.15 Kraj zločina — 21.40 Chicago 1950 — 22.50 šport — 22.50 Oče nemške glasbe — 25.55 Poročila.
PONEDEUEK, 14. 10.: 17.15 Sonce in pia-neti — 18.00 Ljudje In živali — 18.50 Družina Merian — 19.15 Nekoč — 19.50 čas v sliki
Bente m sirite
VESTNIK
— 20.15 Izposojeni dedek — 21 08 Kuharski mojster — 21.15 čas v sliki — 21.55 čas v sliki — 21.55 Kulturne vesti — 21.45 šiting, gospodarska oddaja — 22.05 Obraz v množici, ameriški film — 25.40 Poročila.
TOREK. IS. 10.: 17.00 Gradovi in vitezi —
17.15	Tehnike v upodabljajoči umetnosti — 18 00 Bill Cosby — 18.50 Družina Merian — če-belo-rdeči kviz — 21.15 čas v siiki —
19.15	Nekoč — 19.50 čas v sliki — 20.15 Rde-21.55 Kulturne vesti — 21.45 Klub 2.
SREDA. 14. 10.: 17 50 Dežela In ljudje — 18.50 Družina Merian — 19.15 Nekoč — 19.50 čas v sliki — 20.15 Avstrijsko kronanje —
21.15	čas v sliki — 21.55 Kulturne vesti — 21.45 Pot v elektronsko bodočnost — 22.50 Nebo in zemlja.
ČETRTEK, 17. 10.: 17.00 šport — 17.15 Velike reke - ogledala zgodovine: Nil — 18.00 Povabilo k mizi — 18.50 Družina Merian —
19.15	Nekoč — 19.50 čas v sliki — 20.15 Domači report, poročila in ozadja — 21.15 čas v sliki — 21.55 Kulturne vesti — 21.50 Kavarna Central.
VESTNIK
tsdajašet) te zoložnik: Zveza siovensMB
organizacij na Koroškem,
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 9020 Ceiovec, St -Rvprechtef-Stratše 19/iV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 86 sndk o Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. H, tet. (0 42 22) 52 5 50.
Ttsk: Založniška in tiskarska družba z o. ]. Drava, Cotavoc - Borovlje.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
f ATT' V	^	*	, t SAK: PSV/ASK 3:0(2:0)
SAK z e na treti em mestu ! AnnabcN sso Kandof
^	Gote: Mario Pihorner (20., 37. in 64.)
Za ..celovški" derbi koroške lige si je Slovenski atletski klub izbral že sobotni termin, zaradi ohceti igralca Petra Sterna se je izognil nedeljskemu terminu. Kako bo Peter Štern na poročni dan (dopoldne se je poročil z gospo Evo Kreuzer) igral prav proti svojemu nekdanjemu klubu (pred dvemi leti je bil Štern še angažiran pri PSV/ASK)? so se spraševati igralci. Drugi pa so hoteli vedeti ali zna SAK proti slabšim moštvom zmagati tudi z več kot enim golom diference.
Stanje v koroški ligi
V« J; fo/7-/gfor7; Ifevi/^u I 7*rg/ z rež;ser;ew	OM<2-
/H Huj/m/jš/tM HitpiidoT?; (37/ go(uf ;z ose;;; aTen;/ ;;; z;;g/ zg-MshttJf; ;;ot;;7;cu ;z 0/;e"t;e//^c/'^. Pred ;w/7oz.?Hr?7;fM stev/Zom 7300 g/eJj/ect; se je ^OKČuL;	wed
pwo- m J;;<goMt;rščcM;7;; woštvow ^eod/oče^o 7.-7/
KonfMrenrg 5/17Č ;;; T/^tre; s tu se ToJeč/;nu z zuwes/;;v;wu zmugu-mg /;r//;/;žg/g s rew zg eno to/To. 5^A ;e porgz// 5PV//15R 3.0, A/gtre; pg A7ggJg/e^ 3. /. 5.4K ;n A/gtre/ std zdmenjd/d poz/c;;o nd /esrt;/c/, fd^o c/d je 3/1 A* ser/d j tretji, A/dtret četrt;.
7J;7;e;T nd^d/jnje svojo negdtiv-no ser/jo, ^o /;orgzg v Rrežg/; (O. /j je v zdi/nj;/? st;r;7? ndSfo/;;/j osvoji/ /e eno toč^o/ /Veo;//očeno — 3.7 — so /grd/; 3rno/ior .' /rsc/?en /n A/ostič W/)C. Prvič je zntdgd/ fn-J/ ojdčen/ 3entv/i/ (0/4 prot/ Z./en-zdj /n td^o oi/stop// zdi/nje mesto ce/ovš^emii ^/g/;;; P5V//)5AČ.
1. Obervellach	8 6 2 0 17:7	14
2. Trg (Feldkirchen)	8 6 1 1 32:12 13	
3.Slov.atletskiklub	8 4 3 1 15:8	n
4.Matrei	8 5 12 16:10 11	
5. Breže (Frlasach)	8 3 3 2 8:5	9
6. Mosttič (Brucki)	8 332 7:9	9
7. Pliberk (Bleiburg)	8323 16:11	8
8. Šmohor (Hermagor)	8 233 7:17	7
9. WAC	8224 11:15	6
10. Lienz	82248:13	6
11. Šentvid (SV.St.Velt)	8 1 3 4 7:12	5
12. SK Magdalen	821513:20	5
13. Irschen	813410:18	5
14. PSV/ASK	8 0 3 5 2:12	3
Tečaji in treningi Slovenske športne zveze
Inštrukcija in igranje šaha
pod strokovnim vodstvom 3krat-nega kor. prvaka Jurija Deisingerja. Vsako sredo od 19.00 do 21.00 ure v Mladinskem domu, MIkschallee 4
Judo
strokovno vodstvo Ivo Vilfan Vsak četrtek v Mladinskem domu od 17.00 do 18.30 ure mladinci (meš.) do 14, od 18.30 do 20.00 od-rasiifmeš.)
Namizni tenis
strokovno vodstvo Mirko Oraže Vsak četrtek od 17.00 do 18.30 ure v Modestovem ali Mladinskem domu (po dogovoru)
Plavanje in akrobatski skoki
strok, vodstvo prof. Milan Kupper Termine in kraj bomo objavili.
Razumljivo je, da so se Sternovi prejšnji soigralci na ta dan posebno potrudili. Nič ni pomagalo, kajti sakovci so se predstavili v odlični formi. Predvsem v prvem polčasu so navdušili publiko z modernim, hitrim nogometom in z direktnim odigravanjem in podajanjem. Moštvo SPV/ASK je bilo nemočno, branilo se je po vseh svojih možnostih.
Med gledalci je bilo slišati take ocene: „Boš videl, zdaj bo kmav
Stol trenerja Mačka se maje
ASKO Šmihel : St. Leonhard 0:2 (0:0)
Šmihel, 150, Haimburger
Resda je trener Rudi Mačk spremeni) moštvo, vendar uspeh je izostal. Krivi pa so tudi nogometaši sami, ker se premalo borijo. Nasprotnik iz Labotske doitne je z tahkoto osvoji) obe točki. Sreča za Podjunčane je te, da sta neposredna soseda na lestvici Ve-[ikovec in Vrba enako nerazpolože-
na, da sta prav v enaki krizi. Toda Šmihetčanom še upanje za obstoj v spodnji ligi! Postava: Mochar; Andrej, Šuler, Lopinsky, Motschnig; Berchtold, Hutter, Pajenk; Krauster, Blažej, Buchwa)d (menjava: Vrhnjak in Berchtotd II).
Zdaj ali nikoli
DSG Sele/Obir : Weitensfeld 1:2 (1:1)
Sele pod Košuto, 150, Kienzel gol za Selane: Travnik
Že v tretji minuti so gostje povedli, ampak edini res nevarni napadalec Selanov „Ridovc"/Travnik je takoj navrh izenačil. Nato so domačini napadali, toda ni jim uspel gol. Po odmoru so nasprotniki iz klasičnega protinapada zadeli drugič in obdrzah prednost do konca. Prihodnjo soboto bodo Selani nastopili v Vrbi, kjer je
zagrmevo" je dejal neki sakovec svojemu sosedu, neki Celovčan pa je kajkmalu uganil: „hait verlier ma", njegov spremljevalec pa ga je dopolnil: „host recht, de kampfn hait olle furn Sterne!" Kako prav so imeli!
V 20. minuti se je začelo. Mario Pihorner, ki ga je trener Jagodič pridobil za SAK zaradi njegovih strelskih sposobnosti, je prvič in ne zadnjič eksplodiral pred na-
PRVI RAZRED
Skupina B:
Baško jezero : Obermillstatt 1:3
Kostanje : Seebach	1:2
Skupina C:
Bilčovs : Oberglan	1:0
VVietersdorf : Kotmara vas 5:0 Gospa sveta : Reichenau	4:0
Blatograd : Kriva Vrba	2:0
Skupina D:
Podkrnos : Žitara vas	0:1
Železna Kapla : Metlova	1:2
Sinča vas : Grebinj	4:1
Sentpavel : Globasnica	1:1
St. Stefan : Klopinj	2:5
DRUGI RAZRED Skupina F:
Smarjeta : Borovlje	4:1
Pošta : Grabštanj	1:2
Bistrica : Hodiše	1:2
Skupina G:
St. Peter/W. : Žvabek	1:1
Tinje : Galicija	1:3
zanje predodločtlna tekma: Če izgubijo, potem bodo preveč v zaostanku; v primeru zmage pa se bo boj proti izpadu iz spodnje lige začel znova. Zatorej: zdaj ali nikoli! Postava: Užnik; Jakopič, Kelih, Čertov, Hribernik; Olip, Oraže, Užnik; Travnik, Čertov, Hobel. (Menjava: Čertov).
sprotnim kazenskim prostorom. Zlatko Ratajec mu je z desnega krila ..serviral" žogo na glavo, ta pa jo je neubranljivo podaljšal v gol. Dobre četrt ure pozneje je bil Pihorner spet na mestu, sedaj mu je serviral žogo Mladen Jovičevič. Z rezultatom 2:0 sta moštvi menjali tudi strani..
V	drugih petinštiridesetih minu-
tah so slovenski akterji skušali držati svojo prednost, toda ko so opazili kako slab je nasprotnik, so iskali dokončno odločitev s tretjim golom. V 64. minuti je Polanšek streljal na prečko, Gregorič je ulovil žogo in takoj centriral. Ponovno je bil Mario Pihorner tisti, ki je prvi zaznal situacijo in že tretjič(i) zapored porinil žogo v mrežo. S tem je bila tekma dokončno odločena, SAK je slavil četrto sezonsko zmago in tako zapečatil vrhunsko mesto na lestvici.	,
Zaenkrat je to vsekakor presenetljivo dober start slovenskih zastopnikov v najvišji koroški nogometni ligi in lahko rečemo nepričakovan vzpon!
Postava: Rauscher; Sadjak, Štern, Kreutz, Lampichler; Jagodič, Jovičevič, Polanšek, Velik, Pihorner, Ratajec (menjava: Gregorič in Urban).
SLEDITA DVE TEŽKI PREIZKUŠNJI
V	nedeljo igra SAK na tujem v Lienzu (bilanca: 0:0 in 1:0 za SAK) in v nedeljo 20. oktobra sledi ..doma" v Celovcu tekma proti Trgu (bilanca: 1:2 in 0:1 za Trg/Fetdkir-chen!).
NOGOMETNI TERMINI Koroška liga
V	nedeljo 13. 10. 1985
15.00	Lienz - SAK
13.00	Lienz pod 23 - SAK pod 23 Prijatelji SAK-a imajo možnost za prevoz v Lienz. Avtobus se odpelje ob 8.30 uri v Dobri! vasi, v Celovcu je odhod ob 9.00 izpred gostilne „P.rI Joklnu".
O
V	soboto 12. 10. 1985
14.30	fantje SAK - Pokrče (Poggersdorf)
V	nedeljo 13. 10. 1985
10.30	šolarji ATUS Borovlje - šolarji SAK
Spodnja liga vzhod
V	nedeljo 13. 10. 1985
11.00	Šmihel , ASV
15.00	Vrba - Sele/Obir
V vzhodni spodnji iigi po vsakem ko!u nov ,,leader"
ZJg; je prt': Mg /estu/c/ ,47*175 /forov/jf, ^Z je t/e^/gs/rg/ sOiiMCHjtiKi /z Vr/?c s 3.0. 7'o/To ??Mnj ZtMg 5r;;tgMjrgž (7.-1 v Do/m/; vgs;'j ir; je Mg i/riigew iHe.siK. Oi/ tretjegg Jo /;etfgg /Mestu .se z eMu/st:;M; to<%g;M;' gfrščgjo Wo//s/;erg (3.0 /mot: Ve/i^ovfiij, TreZAic7 (0.-7 porgz t /lMMu/;;e7;/gJ ;M TčgJg (0.-2 v Ce/ofCK prot/ ATCJ. /157/0 ŠtMtTe/ (0.-2 prot/ 5t. 7LeoM/;grJg/ Zn D5G 5e/e/ O/Jr (7.-2 prot/ We/tewJe/JiiJ stg žit/ Mit t/tet porgžeMg/
Met na Polinik
Kotmara vas: občinska seja
V nedeljo 22. septembra je Slovensko planinsko društvo Celovec spet vabilo na izlet in sicer na 2784 metrov visoki vrh Polinik v Kreuzecko-Vi skupini. Kar je za Julijske Alpe Triglav, to je za Kreuzeckovo skupino Polinik, najvišja in ponosna gora, ki spada v družino „poti prijateljstva" in je zato cilj številnih planincev.
Iz Obervsllacha v dolini Beie/Molt-tal (685 m) smo se do 1400 m višine pripeljali z avtom in si tako pri-štedili 2 uri hoje. V pičli uri smo nato na Stampferjevi planini dosegli staro, vendar prijazno planinsko postojanko Polinlg-Hutte (1800 m), ki bo leta 1987 obhajala 100-letnico svojega obstoja. Imeli smo srečo, da je bila koča še odprta (po navadi jih
Menjava denarja	
Stanje v četrtek, 10. oktobra 1985	
Za 100 dinarjev dobite	6,50 šii.
Za 100 dinarjev plačate	5,40 šit.
Za 100 tir dobite	1,005 šit.
Za 100 tir plačate	1.085 šit.
Za 100 mark dobite	693.70 šit.
Za 100 mark plačate	710,00 šil.
zapro okoli 15. septembra), tako da smo se v njej še malo okrepčali in nato nadaljevali pot v Mernikov zatrep — Mornigtal, katerega zaključek je, kakšnih 200 metrov visoko skoro črno ostenje, preko katerega vod: v serpentinah smer na vršni skoro vodoravni greben, po katerem je še kakšnih sto metrov na levo proti jugu naš cilj Polinik, ki ga krasi mogočni križ.
Nudil se nam je čudovit pogled na ponosni Glockner, Sonnblickovo skupino, Ankogel, Hochalmspitze, vsi obdani s snegom in ledom, nadalje na ReiBeck, na bližnjo Sadnikovo skup no z jezerom ter na mogočno rajdo vrhov Kreuzeckove skupine, katere mogočni poglavar na severu te skupine je naš mogočni Polinik. Bilo je prijetno toplo sončno vreme in zato smo se zadržali kar eno uro na vrhu in občudovali lepote tega koščka sveta.
Tokrat smo imeli še posebno srečo, da so se izleta udeležili Kapel-čani z malim busom, v katerega smo pristopili še ostali, ki so čakali v Lipi na kolodvoru. Folti se je izkazal za odličnega in preudarnega vozača, kateremu bomo tudi v bodoče brez pomisleka ..zaupali" naša življenja. Kot po navadi je bila med nami navdušena planinka Travdi, kateri gre zahvala, da je že pred leti zbudila kapelške planince in jih pridobila za planinstvo v okviru našega planinskega društva. Izlet na Polinik nam bo ostat v nepozabnem spominu.
Najobširrtejša točka seje kotmir-škega občinskega sveta v petek. 27. septembra 1985, je bila oddaja del za občinski strojni center. Zidarska dela bo opravila fa. Franc Begusch z Bistrice v Rožu (znesek proračuna 1,379.744,49 šil ), tesarska dela pa fa. Franc Gasser iz
PISMO BRALCA
Spoltovanil
Nekaj me ob komentarju tajnika Slovenske prosvetne zveze g. dr. lanka Malteja o farni dvorani v St Jakobu v Rožu prav veseti: škof dr. Vekostav Grmič je pomagat odkriti Slovenskemu prosvetnegu društvu ,Rož* in posebno še Slovenski prosvetni zvezi možnost kulturnega udejstvovanja v farni dvorani v St. Jakobu v Rožu.
SPD .Rož" — to smem povedati v
že leta in teta prireja svoje koncerte ipd. izključno v občinski dvorani, čeprav farna ni nič manj pripravna; zategadelj me podvig SPD .Rož* prav veseti, čeprav se čudim, da so se njegovi odborniki morali poslužifi dr Mal-leja, ki je doma v Slovenjem Plajberku, živi pa v Celovcu.
To pa je tista kapljica pelina, ki jo moraš človek požreti z zatisnjenimi očmi . . .
dipl. inž. Franc Kattnig Spodnje Goriče pri Rožeku
Bilčovsa. Oddana so bila tudi vsa nadaljnja dela. Prav tako so občinski odborniki odobrili finančni načrt za izgradnjo ceste na Talir. Za občinskega gasilskega poveljnika je bil potrjen Maks Tschemernjak (namestnik Valentin Jakopitsch). Poveljnik gasilskega društva v Kot-mari vasi je Maks Tschemernjak (namestnik Johann Perkonig), poveljnik gasilskega društva na Vrdeh pa Valentjn Jakopitsch (namestnik Michael Esel). Povišala se je tudi stanarina za hiši številka 50 (od 10 na 12 za kvadratni meter) in 94 (od 2na5štl. za kvadratni meter). Nadalje je občinski svet vzel na znanje poročilo nadzornega odbora in potrdil porotniško komisijo. Tovorno pot llovje-Gargorica bodo na predlog občinskega odbora vknjižili v zemljiško knjigo. Soglasen je bil tudi sklep, naj se sprejme v občinsko službo gdč. Andrea Brun-ner iz Kotmare vasi, kt je že eno leto bila poskusno nastavljena.
Bistra giava se uči siovensko
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH
Prvi razred
Za šahiste iz Železne Kaple b° letes hudo! Po porazu v prvem M* lu letošnje sezone preti zadnjemu lanskega leta so v soboto spet v* seko zgubili, tokrat proti četrte^ moštvu ceiovškega kluba ASk { (SŠK „Obir" - ASK Celovec ^ 2,5 : 5,5). Obirčanom je na sobot^ tekmi manjkal tudi najmočnejši igralec Justin Polanšek, ki je ° istem času moral igrati nogomet za Slovenski atletski klub.
Zgornja liga (Oberhga)
Nekaj zanimivih izidov iz zadnje*
ga kola v najvišjem koroškem tek*
movalnem razredu:
MK Deisinger - Pepi Gallob 1- ' Jochinger - Joži Gallcb 1:0, Goscb - Tarmann 0:1 (iz tekme Pošta b ' Raika Bekštanj 5:3).
GrieBer - Stefaner 1:0, Lang Perko remi, E. Regenfelder -čič 0:1 (iz tekme Trg H -Sveče Bistrica 13,5:4,5).
Bergen - MK Kaspret 0:1
tekme SV Beljak !i-ASK Celovec"
3,5:4,5).
Svetovno prvenstvo
Na svetovnem prvenstvu mladi"' cev septembra v Dubatu (v Zdr"' Ženih arabskih emiratih, 69 udele* žencev) je desenet avstrijski repre* zentant, 18-letni Solnograjčan Jose Kiinger, odlično tretje mesto! dinski svetovni prvak je poste predstavnik ZDA ruskega porekle Maksim Dlugy pred ČehosiovakoJ* Blatnyjem.
Šahovska prvenstvena tekma: v sobeto, 12. oktobra 1985 ob 15. uri v Eitwegu:
SV E!TWEG - SŠZ !/CARTRANS
Boksanje
V Šentvidu ob Glini so teden boksali za naslove korošk' prvakov. Pri mladincih naš r°i^j Franci VVieser ni mogel ponov' lanskoletnega uspeha (t. j. osvol' tev naslova mladinskega prve" Koroške), ker so njegovi (strah°^ petni?) nasprotniki tokrat ostali d° ma... Kljub temu je VVieser kva' ficiran za avstrijsko mladinsko P*, venstvo in si obeta celo možrtos za nastop pri naslednjih oliffP^ skih igrah.
Kulturni urad mestu Borovlje
vabi na
nastop sibirskega glasbenega plesnega ansambla ..Zarja"
(tehnična visoka šola Krasnojarsk)
v veliki dvorani mestne hiše.
torek, 15. oktobra, 19.30
Vstopnina: odrasli šil. 50 -mladinašil.30-
Zatiranje v Turčiji
Ko sta na dopustu hotela obisk)*, svoji družini, so ob meji v TurčjjO ) lija meseca aretirali dva turška drz Ijana (Mussa K. in Siilcyman -že dolga leta živita v Avstriji. SkuP'^ z drugimi turškimi državljani Salzburgu junija meseca zbirata o ^ ko in denar za politične ujetnik*
Turčiji.	Zbirka	j^smU	podnes^^;
..Skupno proti rasizmu in sovra-m napram inozemcem v Avstriji!" .
Številne avstrijske organizaege zivajo k solidarnosti s tema dvema ^ ternirancema, ki jih trenutno turških zaporih. Obsoditi jiju na 5 do 10 let zapora zaradi "°bU
vanja in zaničevanja Turčije". ^
Dr.-Rcnncr-Instituta, Mlada cija salzburške SPd in Sociabs*'*^ mladina, OlE, Katoliška visokoso^p zveza, amnesty internationa), . -ije vodstvo KPA ter druge organtz^.^
in posamezniki zahtevajo prepf^ '%-
obsodbe, ki jo vojaški režim skus vesti, da bi zadušil deniokra opozicijo. Solidarnost z obema < rančema je še posebno P°trcb"**' ;ji turške državljane tudi v ^'^reZ' mnogokrat obravnavajo ko^ ^ pravne in osovražene ljudi dr razreda.