LETO XVIII. — številka 20 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je senice, Kraiij, Radovljica, Skofja Loku in Tržič. — Izdaja časopisno pod jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K KRANJ, sreda, 9. 3. 1965 Cena 40 pai aH 40 starih dinarjev List Izhaja of oktobra 1947 kot tednik. Od 1. lanu rja 1958 kot poltednik. Od I. lanuai'.a 1960 trikrat tedensko. Od 1. fanuarja 1964 kot poltednik, in siner oh >r"dah In sobotab GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OB LETOŠNJEM OSMEM MARCU Več prisrčnosti Ni bilo delovne organizacije, ustanove, šole kjer i>i se te dni ne spomnili lena in na primeren način počastili svoje sodelavke. O tem nam poro--čajo z vseh krajev Gorenjske in prosimo za razumevanje, ker o vseh proslavah ne moremo pisati. Tudi krajevne organizacije so skoraj povsod priredile skromne, toda prisrčne sprejeme za žene, zlasti o tem poročajo iz Poljan, Go-dešiča in od drugod. V Selški dolini je mladina samostojno organizirala take prireditve za matere, žene. Posebne pozornosti so bile skoraj povsod deležne partizanske mamice, ki so v minuli vojni izgubile svoje sinove, može itd. Po vseh središčih pa so bile dobro pripravljene osrednje proslave, žene KRANJA so poslušale njim namenjen koncert učiteljskega pevskega zbora. »Stane Žagar« v Prešernovem gledališču. Najmlajši igralci, recitator ji in pevci RADOVLJICE so priredili ženam dve prisrčni in celo ganljivi urici v tamkajšnji kino dvorani. Zelo uspela prireditev je bila tudi na Bledu, kjer so sodelovale vse družbene organizacije. V ŠKOFJI LOKI so v ta namen uprizorili opereto »Melodije srca« in je bilo toliko obiskovalk, da jih skoraj polovica ni moglo v dvorano. Delavska univerza TRŽIČ je priredila v Cankarjevem domu lep večer, v katerem je sodelovala glasbena šola, domača Svoboda in druge organizacije. Tudi druge prireditve, čeprav v ožjem krajevnem merilu so bile ponekod zelo kvalitetne. Tako je KUD v Ne- miljah prijetno iznenadil povabljene žene s svojo folklorno skupino v novih slovenskih narodnih nošah. V Stražišču so svoje mamice presenetili mladi glasbeniki in podobno. Splošna ugotovitev je, da se je na teh javnih prireditvah marsikje bolj odrezala mladina, pionirji — šolarji kot starejši, kar je dalo proslavam še več prisrčnosti. — K. M. Nesklepčni zbori Po krajevnih skupnostih na Jesenicah; na Plavžu, na Savi in Podmežakljo bi morali biti prejšnjo sredo zbori volivcev, kjer naj bi razpravljali o proračunu občine Jesenice za tekoče leto. Udeležba je bila tako slaba, da bodo zbore volivcev še enkrat sklicali. Na teh zborih se je zbralo vsega 15 ljudi. Uspel je samo četrti zbor volivcev za krajevno skupnost Javomik-Koroška Bela, kjer se je zbralo okrog 80 ljudi. — J. V. PRED 6. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE 0 trošenju sredstev naj soodločajo tudi kmetje V zvezi s pripravami na G. kongres SZDL Slovenije smo nekaj vprašanj ' postavili predsedniku Občinskega odbora SZDL Skofja Loka ing. Jožetu Krapšu. i Vprašanje: Kakšne so priprave na kongres v škofje- j loški občini? Odgovor: Pred kratkim je -plenum občinskega odbora i SZDL obravnaval teze gra- j diva za kongres. O teh ; vprašanjih bomo sedaj raz- J pravljali na vseh 34. krajevnih odborih SZDL v občini, na razširjenih sejah ali javnih tribunah v posameznih večjih krajih. Razen tega smo pred dnevi zaključili z zbori kmetijskih zavarovancev, 13. marca pa se zaključijo zbori volivcev v občini, ki med drugim obravnavajo tudi to preblematiko. V.: Pri pojasnjevanju načel novega zakona o gozd6-vih kmetje postavljajo nekatere zahteve. Za kakšno spremembo v bistvu gre? • O.: Z novim zakonom o gozdovih je določeno zbira- (Nadalj. na zadnji strani) m VELIKA IZBIRA STANOVANJSKE OPREME V PRODAJALNI DEKOR Prodajalna ima stalno na zalogi spalnice, dnevne sobe, kuhinje, kavče ter druge posamezne komade pohištva. V tej prodajalni lahko kupite tudi preproge, zavese, odeje, posteljno perilo po solidnih cenah. Dostava pohištva na dom. KRANJ, Koroška c. 35 i m i PRAVA, PRAVCATA »TORCIDA« POD MEŽA-KLJO Napetost navdušenih navijačev se je stopnje-vala do konca tekme in ob vsakem dogodku hkrati tudi dokazovala, da med jeseniško ho kejsko publiko niso samo »navijači«, marveč tudi poznavalci pravil in ljubitelji lepe igre m ■i HOKEJ 66 « S HOKEJ 66 HOKEJ 66 OBIŠČITE HOKEJ 66 X O B w :market Tr j poslovalnice na JESENICAH (nasproti hotela g 2 Pošta), v KRANJU in LJUBLJANI ter v ŠPORT- g g NI HALI TIVOLI HOKEJ 66 • HOKEJ 66 # HOKEJ 66 # HOKEJ 66 SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Jeseniški veliki dan # 60 minut pred pričet- kom — Bili smo prepozni. 3000 gledalcev je že vzklikalo svojiim ljubljencem. Na tribuni je že valoval napis: HOČEMO ZMAGO. • 40 minut pred pričet-kom — Na ledenem štadionu pod Mežakljo 5000 gledalcev nestrpno pričakuje prihod Jugoslovanov. Prihajajo cele povorke oborožene z državnimi zastavami, trobentami, rogovi... Jugoslavija : Švica 3:2 (0:2, 2:0, 1:0) ne sliši besed zaradi vpitja in oglušujočega trobljenja vseh naprav, ki so jih prinesli gledalci. # Pričetek — Ko je prišla na led švicarska reprezentanca je vpitje doseglo višek, vsaj mislili smo tako, toda ko so se pojavili naši se je hrup skoraj še podvojil. To je višek! Ne, ko sta z majhno zamudo prišla na drsališče Tišler in Felc jo bilo navijanje še in še glasnejše. Z Mežaklje se je dvignil ognjemet, ki je dal »jeseniškemu velikemu dnevu« še slovesnejši izgled. Pred srečanjem naše reprezentance na Jesnicah nas je zanimalo/predvsem to, kako bodo jeseniški gledalci pozdravili doma svoje igralce. Pohiteli smo in prišli na igrišče uro pred pričetkom tekme. # 20 minut pred pričetkom — štadion je poln. 8000 gle-dalcev^ že zahteva prihod reprezentance. »Plavi, plavi,« odmeva pod skalami, čeprav je že vse polno še in še prihajajo novi gledalci. 9 Pred pričetkom — Med drevjem in po pobočju Mežaklje kar mrgole telesa navdušenih privržencev, ko jih obsije slučajen odsev reflektorja. S sosedom se ne da več pogovarjati, ker se (Nadaljevanje na 9. strani) 992 NOTRANJA POLITIKA 9. MAREC 1966 * GU< TUDI DANES AKTUALNO Strinjam se s tovarišem, ki je govoril pred menoj, toda... Po potek Iva Slavca-Jokla Krajevna organiiacija J NOV Zlato polje v Kranj« | pričela s pripravami za» ganizacijo in izvedbo p&V. »Po poti narodnega het\\ Iva Slavca-Jokla«. Ta ■ membni pohod bo M)p ran v počastitev 25-leiti vstaje jugoslovanskih aar dov, namenjen pa bo v §!; nem mladini. Udeležence-hoda bodo spremljali & ZB NOV in mlade sezH)« z delom in vlogo tega het\-Pot ne bo tako napori) jo bodo zmogli tudi naju;, ši udeleženci. —J ZLATO POLJE: Pred praznovanjem Družbeno-politične organizacije na Zlatem polju so v teh dneh pričele s pripravami za praznovanje 27. aprila, dneva ustanovitve OF. Letošnje praznovanje, ki sovpada s 25. letnico vstaje jugoslovanskih narodov, bodo še posebno lepo pripravili v domu invalidov in borcev, na Zlatem polju. Razen obsežnega kulturnega in zabavnega programa bodo na -svečan način sprejeli v organizacijo SZDL vse tiste mladince in mladinke, ki "bodo dopolnili osemnajsto leto. Na proslavo bodo posebej povabili vse žene borke, starše padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, vse prvoborce in druge ter jih tudi primemo pogostili. »LUKNJE« V LUKNJAH NA CESTI ALI Tovarne zastonj Prve odjuge po vsaki zimi zapuščajo na naših cestah hude posledice in ob tem, razumljivo, povzročajo, mnogo nezadovoljstva. Zlasti še, ker v kratkem času ni moe popraviti vse ceste. Aktualnost tega problema pa vsiljuje nekaj vprašanj o današnjem sistemu financi- , ranja oziroma vzdrževanja teh cest. Največ kritike in tudi največ Se nerešenih vprašanj je s cestami tretjega reda, se pravi z občinskimi cestami. Za vzdrževanje cest I. in II. reda (republiških) je na voljo poleg drugih virov tudi 70 odstotni prispevek za gorivo. Občinske ceste (III. reda) dobijo iz teh sredstev le 30 odstotkov. Pri tem pa nastajajo veli- ke razlike med občinami. Nekatere naše občine^ ki imajo manj cest IV. reda in hkrati srečo, da so ob glavnih prometnih žilah z več bencinskimi črpalkami imajo tako zagotovljena sredstva za večino svojih potreb. Toda druge morajo sredstva zagotavljati v glavnem iz proračunov, škofjeloška občina ima na primer največ teh cest (120 km), toda leži, ne po svoji krivdi, daleč od sklede (prometne arterije). V neprimerno boljšem položaju pa je tržiška občina, ki ima samo 13 km takih cr.st (!),a hkrati zelo (obetajočo bencinsko črpalko ob prehodu preko Ljubelja. Poraja se misel, če ne bi bilo bolje, da bi na ustrezni regiji (če žz ni moč najti skupnega jezika v republiki, vsaj na Gorenjskem) te prispevke združevali in tako dosegli večji učinek, načrtnejše vzdrževanje teh cest. Zlasti še, ker geslo — tam, kjer se ustvarja, naj se troši, nima tu praktične-osnove, ker ne gre za ustvarjeni, marveč le za pobrani denar, ne glede na kraj in državo potrošnika. Druga stvar je režim na teh cestah. Ko so pred kratkim o tem razpravljali v Radovljici, so ugotavljali, da so to »tovarne zastonj«, kajti primeri se, da se nekdo vrne iz inozemstva s tovornjakom, ali ga kupi doma in postane privatni prevoznik z velikim zaslužkom, kajti ceste kot osnovno sredstvo (tovarna) so tako rekoč zastonj. Prav v Radovljici so zadnje čase skušali najti iznod s tem, da so se z nekaterimi podjetji pogodili za ustrezni prispevek na tono prevoza (Gradiš, Komunalno podjetje itd.), da bi na ta način prišli do vsaj miniraj sredstev za vzdrževanje , činskih cest. Seveda j« ^ medsebojni sporazum, tu zakonov in predpisov, hi na teh cestah ni dokvv obremenitev. Vsakdo 1^ vozi kolikor hoče, koti more, in šele v zadnje«! su je prišlo do nekih o* tev v tem ozira. Morda radovljHkl p* »oddajanja« cest res nj, meren, zlasti ne v našiti rističnih krajih, ko *!* cesta ne sme biti nekoga, marveč odprta nosti. Toda način ibiti prispevkov od prevomi^ drugih organizacij, sk!tfv z njihovim koriščenj »tovarn zastonj«, je \\ kor utemeljen. To so nekatere »luktt luknjah naših občinskih ki so v sedanjih ramv povod za mnoge npra^ in neupravičene kritij slabo voljo ne k vrag marveč prebivalstva v * ti. — K. M. ALI ŽELI OBČINA SKOFJA LOKA ZADETI NA TOMBOLI? .s Reja tekmovalnih konj na Tavčarjevi domačiji Mirko Šinkovec iz Čabrovč: »Rad bi odkupil domačijo za vzrejo konj — Odprl bi jahalno šolo_Če povak samo znance po svetu, je uspeh zagotovljen« — Je načrt realen? O zanemarjenosti -bivše Tavčarjeve domačije na Visokem je bilo že veliko napisanega in še več povedanega, vendar je za sedaj ostalo še vedno vse pri starem. V oči bode neurejenost in propadanje stavbe, ki bi lahko pomenila turistično atrakcijo za vso škofjeloško občino. Pred nekaj dnevi smo govorili s čabrovškim kmetom Mirkom Šinkovcem, ki je prišel do originalne zamisli. »Že 26 let se bavim z vzrejo tekmovalnih^ kon3. Na skupščino sem vložil prošnjo za odkup ali najem Tavčarjeve domačije na Visokem. Domačijo bi rad popravil, ter gojil in treniral na njenih travnikih tekmovalne konje.« Čeprav je bil Šinkovec kratek smo uspeli zvedeti še nekaj podrobnosti o tem načrtu. 16. oktobra si je z zastopniki občine že ogledal domačijo. Pogovoril se je že na Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani ter na Konjeniški zvezi Slovenije. Turistični delavci Škofjeloškega območja so zamisel naj topleje priporočili na občini. V svojem hlevu v čabrov-čah Ima Šinkovec že 13 plemenitih konj. Najbolj je ponosen na kobilo Astorio. Pravi, da je to sestra znamenitega Astorja Iz Turnišča, ki Je svojemu lastniku v Italiji »prislužil« že 62 milijonov lir. Astoria ima dva žrebička. Tudi druga njegova turniška kobila Rozka Ima žrebička. Inventar njegove šole izgleda takole: 10 kasačev, 2 Hpican- ski kobili in 1 arabski žrebec. Njegovi konji slove že po svetu, saj jih je preteklo leto prodal pet v Holandijo. »Upam, da bo kmalu prišlo do sporazuma,« pravi Šinkovec. »Ponudbo imam tudi iz Ljubljane. Tam bi bil neki inozemec prijpravljen finan-sirati rejo, narediti dirkališče z velikim parkirnim prostorom in podobno. Sam sem bolj navdušen nad Visokim, ker ne želim imeti dirkališča in velike množice ljudi, ki bi uničili vso hrano za konje. Naredil bi le 6 metrov široko in 800 metrov dolgo stezo za trening konj. Poleg tega bi imel še majhno jahalno šolo. Na domačiji bo potrebno urediti kopalnice, ker bo prihajalo precej domačih in tujih gostov. Eno sobo bi lahko uredili v Tavčarjev muzej, morda bi uredili tudi nekaj prenočišč. S prenočevanjem gostov se ne bi veliko bavil. Sem ljubitelj konj in je to moja strast, turisti bodo lahko stanovali po /vsej dolini, saj so turistične postelje vedno prazne.« še eno donosno posebnost si je zamislil iznajdljivi Šinkovec. Na konjskem gnoju namerava gojiti gobe šampi-onke. Seveda bi pri vsej stvari odigralo pomembno vlogo dejstvo, da je domačija zgodovinsko zaščitena. Potrebno se bo držati najrazličnejših pogojev. Prav tu se bojimo, da ne bi prišlo zaradi pretiravanja do zastoja. Upamo, da ne bomo toliko ni\ da bi zavlačevali ^ problema s podrobnost, in kasno naj bo strav kakšna mora biti oblt^O stropu, kakšne morao dimenzije kopalnic, Kw na j bo prag na vhodu v v in tako popolnoma one<>. čili realizacijo. Upamo, i bomo, ker to ne bi bili vič! • O stvari bomo Še po»J • Povprašali bomo na 4 • ščini občine škofj, J • — seveda ▼ prepih, • da bodo Šinkovcu v y • krajšem času omogoejvi • prične popravljati »1 • in da bomo jeseni % urejeni domačiji ie \jj • prve sadove njegov^. • misli. P.Cr\ r > Gospodarske novice JUGOSLAVIJA IN GATT Jugoslavija bo po vsej verjetnosti sprejeta v GATT (splošni sporazum o carinah in trgovini) kot enakopravni član na plenarnem zasedanju, ki bo v Ženevi od 11. marca do 6. aprila t. I. »Politični« del posla so že opravili, sedaj ostane le še razgovor o morebitnih koncesijah — carinskih in drugih — ki bi jih posamezne članice GATT lahko zahtevale od Jugoslavije. POPIS ŽIVINE Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo v naši državi 15. januarja letos 5,581.000 glav goveje živine ali 7% več kot lani v tem času. število prašičev pa se je zmanjšalo za celih 27 % m znaša le 5,128.000. Povečalo pa se je število ovc, in sicer za 5 %, medtem ko je kokoši več za približno 20*/o. število kokoši se je predvsem povečalo na velikih družbenih posestvih (24%), medtem ko je pri privatnikih padlo. V._J LIP ČEŠNJICA GRADI ŽAGO S PROSTOVOLJNIM DELOM CELOTNO PODJETJE IZHAJA IZ ŽAGE Vsak delavec bo letos s 16 urami prostovoljnega dela pripomogel h gradnji nove žage Kljub gospodarski reformi, novi pariteti dolarja in drugim spremembam v našem gospodarstvu, se v lesni industriji nasploh še vedno največja akumulacija ustvarja na žagah, pri razrezu lesa. 430-čianski kolektiv Lesno industrijskega podjetja »češ-njica« v Železnikih je lani začel graditi novo žago. Ob raznih združevanjih je LIP vse do danes imel za svoje potrebe in za potrebe razreza lesa kmetom tri žage v različnih krajih doline, ki pa zaradi dotrajanosti niso ustrezale varnostnim, tehničnim, higienskim in 010-benim drugim predpisom, REZULTATI SO SE POKAZALI ŠELE LANI 7-KRAT VEČJI DOHODEK O tovarni klobukov Sešir v Skofji Loki je bilo zadnja leta že veliko napisanega, vendar več slabega kot dobrega. Vse do lani so namreč povsod dvomili v upravičenost njihove rekonstrukcije. Rezultati lanskega leta pa povsem upravičujejo storjeni korak. Rekonstrukcija tovarne se je zavlekla iz 1958. leta vse do konca 1964. leta, ko so montirali zadnje stroje. Tako je lansko leto ustvarjen celotni dohodek 6,5 krat večji kot v letu 1958, medtem ko so že lani ustvarili 92 milijonov S din skladov v primerjavi z 12 milijoni prejšnje leto. Za letošnje leto je predvidena taka proizvodnja, da bodo ustvarili pri enakih cenah 30 % večji celotni dohodek in dvakrat več sredstev za sklade kot lansko leto. Letos odločno spreminjajo proizvodnjo s poudarkom na DEL CERKELJ BO SPREMENIL SEDANJI VIDEZ Prebivalci Cerkel] zadovoljni Med prebivalci Cerkelj in okoliških vasi že dalj časa teče zanimva razprava o zazidalnem načrtu za jugovzhodno območ-izdelavi urbanističnega načrta za vas je vasi Cerklje in Cerklje. Urbanisti so določili, da pride v poštev za gradbeno območje od skupno 29 vasi, kolikor jih spada pod območje bivše občine Cerklje, le vas Cerklje, ker je le tako mogoče pametno in načrtno graditi ter razvijati vasi. V času, ko je bil zazidalni n:črt v javni razpravi, si ga je ogledalo kar 316 ljudi, 30 od teh pa je dalo tudi svoje pripombe. V glavnem so se občani pohvalno izrazili o načrtu, ki sta ga pripravila ing. arh. Danilo Oblak in ing. arh. Jurij Premelč. Tudi na volivci imeli le to pripombo, naj se postopek, glede na možnosti začetka gradnje ne zavleče v nedogled, kot je to običaj. Želja vaščanov je, naj se čimprej izdela tudi urbanistični načrt za celotno območje vasi, tako da bi bilo moč graditi tudi v drugrh predelih vasi. Jugovzhodni del, ki bo sedaj zazidljiv, meri 6 ha in pol ter je na njem zgrajenih že 11 hiš. Na zazidalnem kompleksu bodo interesenti lahko zgradili kar 13 medetažnih hiš, 13 enonadstropnih, 20 vrstnih, 12 visokopritličnih in 6 četvorčkov. Tako ho ta del vasi povsem spremenil dosedanjo podobo in.dobil videz lepo urejene vasi z garažami, otroškim igriščem, vrtovi itd. R. C. končnih proizvodih in manjšo prodajo tulcev. Izvoz, ki je lani predstavljal četrtino vse vrednosti, letos povečujejo za 45 odstotkov z namenom, da bodo zagotovili dovolj deviz za uvoz kož. V prvih dveh mesecih so dosegli že 20 odstotkov letošnjega plana izvoza in to predvsem z izvozom v zahodnoevropsko države. Z novo pariteto dolarja je lani postala močno akumulativna tudi njihova kožarna. Medtem, ko so prejšnja leta doma pridelali samo okrog 20 odstotkov vse potrebne dlake, je bodo letos že 60 odstotkov. Zato že nekaj časa povečujejo število zaposlenih. Vse to pa jim bo omogočilo, da bodo letos poleti prešli' kot drugo škofjeloško podjetje na 42-urni delovni teden s tremi prostimi sobotami. zato so jih inšpekcije drugo za drugo zapirale. V zadnjih 15. letih obstoja podjetja pa s,o prav žage ustvarile potrebna sredstva, da je LIP zgradil nove moderne prostore za finalno proizvodnjo, ki danes predstavlja 60 odstotkov celotne realizacije podjetja. Zato so imeli že vrsto let v načrtu gradnjo nove žage. Ukrepi v lanskem letu so onemogočili, da bi sami ustvarili dovolj sredstev za to investicijo, zato se je celotni kolektiv na petih ekonomskih enotah kolikor jih imajo, odločil, da sam p.i-speva svoj delež v obliki dohodka, ki.bi ga ustvarili z delom v dveh nedeljah. Prva' izmena je delala že v nedeljo, druga izmena pa bo delala to nedeljo. Drugo polovico svoje obljube bodo izpolnili jeseni. V. P. Le kaj se kmetje toliko razburjajo za te gozdove. Poglavitno je, da bomo še naprej lahko gobe nabirali. Z VARČEVANJEM DO STANOVANJA Skupnih, družbenih sredstev bo vse manj in ob ustreznem kreditiranju preko banke se breme za gradnjo stanovanj prenaša na lastnike-stanovalce Gorenjska kreditna banka je sprejela dva pravilnika o zbiranju sredstev in varčevanju tako za delovne organizacije kot za občane za stanovanjsko gradnjo v prihodnje. Podobno zasnovo za financiranje stanovanjske gradnje so že sprejeli tudi v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru in drugod. Gre za osnovno ugotovitev, da bo v prihodnje vse manj skupnih sredstev s katerimi bi, kot je bilo v glavnem doslej, gradili stanovanja za prosilce. Seveda pa današnji standard, vsaj večine ljudi, še ne omogoča uveljavljanje teh načel. Zato banke iščejo možnost ugodnega kreditiranja, tako da bi skupna sredstva sicer nosila velik delež v financiranju te gradnje, toda le ob prispevkih oziroma ob varčevanju zainteresiranih občanov. Kot je predvideno, bodo ljudje lahko dobili ustrezen kredit z vročanjem hranilnih vlog in z namenskim varčevanjem za stanovanje. Koliko kredita bo posameznik lahko dobil, bo odvisno od dobe varčevanja. Pri najkrajši dobi 14 mesecev bo vsakdo lahko dobil le 80 odstotkov kredita k svojemu denarju. Pri najdaljši dobi 10 let pa si bo varčevalec pridobil pravice 300 odstotnega kredita. Ce bo na primer imel milijon dinarjev prihrankov, bo tedaj dobil še tri milijone din kredita. Tudi odplačevanje kredita je odvisno od dobe varčevanja, v kateri mora občan odplačati polovico zneska, ostalo polovico pa bo odplačal v 25 letih. Tako naj bi ljudje prišli do denarja za nakup stanovanj, za graditev ali dograditev svojih individualnih hiš itd. Ko so o teh novih merilih kreditiranja stanovanjske gradnje govorili na občinskem sindikalnem svetu v Kranju so bili mišljenja, da je treba te možnosti podpreti in tolmačiti med delavci in občani sploh. Hkrati pa so pripominjali, da so to bolj perspektive kot oblika trenutnega reševanja stanovanjske stiske. Prav tako so menili, da je treba iskati oblike kako bi manjša podjetja združevala sredstva za potrebe svojih zaposlenih, da je nujno urbanistično določiti zazidalna območja, da bi mogla vsaka delovna organizacija izdelati svoj načrt kako pomagati zaposlenim do stanovanj in podobno. • Predvideno je, da bodo o • teh novih oblikah varče- • vanja in kreditiranja sta-9 novanjske gradnje razpr-"-9 tjaII po vseh kolektivih K. M. 4 9. MAREC 1966 * GL Razstava plaket in medalj Vladimirja Štovička v Prešernovi hiši v Kranju V razstavnih prostorih Prešernove hiše v Kranju je bila v ponedeljek (7. marca) popoldne otvoritev zanimive in edinstvene razstave plaket, medalj in nekaj plastik akademskega slikarja in medaljcrja Vladimirja Štovička. Kot gostje so se otvoritve udeležili predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir, predsednik občinskega odbora SZDL Kranj Vili Tomat hrvatski gost, akademik, pesnik, prevajalec Prešerna v hrvaščino Gustav Krklec, književnik Jaroslav Stoviček, brat kiparja Vladimirja, in drugi, sodeloval pa je tudi učiteljski pevski zbor »Stane Žagar«, ki slavi letos desetletnico obstoja. V uvodnem govoru je kustos Prešernovega spominskega muzeja Črtomir Zoreč izrekel prisrčno dobrodošlico dolenjskemu rojaku, ki tokrat prvič razstavlja v Kranju. Rodil se je leta 1896 v Boštanju pri Sevnici, študiral je v Pragi na Akademiji za likovno umetnost, na specialnem oddelku za modaljer-stvo pri svetovno znanem profesorju Otokarju španielu. Pozneje je bil pet let v Parizu, kjer je tudi razstavljal in prejel za svoje delo diplomo Mention Honorable. Razstavljal je tudi že v številnih krajih v naši domovini, sodeloval je v veliki reprezentativni razstavi »Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavijo«, ki je v letih od 1946 do 1948 predstavljala našo umetnost v Sovjetski zvezi, Češki in Poljski, razstavljal je na mednarodni medaljerski razstavi n» Dunaju, leta 1963 pa v Holandiji v La Hayu. Zdaj tiho živi in dela v svojem ateljeju v Leskovcu nad Krškim. »Kiparja Vladimirja Štovička odlikuje izvrstno oko e posebnim čutom za realistično portretno karakteristiko, ki ji je podlaga klasično umirjena risba in mirna, a trdna modelacija.-« Tako piše Andrej Pavlovec v prospektu, ki ga je za to razstavo pripravil Gorenjski muzej Kranj. V seznamu razstavljenih del zasledimo plakate in medalje z upodobitvami številnih znanih imen, med drugimi Maršal Josip Broz — Tito, Franc Leskovšek — Luka, dr. Milko Kos. Anton Sovre, dr. Srečko Brodar, dr. Anton Melik, France Bevk. Juš Kozak, Finžgar, Plečnik, Jakac, dr. France Prešeren, Simon Jenko in drugi. To so drobne, krhke umetnine, rezultat trdega dela, s katerim se Stoviček ukvarja že več kot štirideset let. »Koliko plaket ste že naredili?-« sem ga vprašal po otvoritvi razstave. »Ne vem, nisem jih štel!« je skromno, prijazno povedal. »Več kot tisoč jih bo že verjetno.« Rad se pogovarja in smeji, mladostno čil je še, šegav, Kranj mu je všeč, zelo je zadovoljen, da lahko razstavlja v Prešernovem mestu. Kranju, pravzaprav učiteljskemu pevskemu zboru »Stane Žagar«, je poklonil plaketo Prešerna. A. Triler JESENICE: Premalo zborovodij Na zadnji seji zi'eze kul-turnoprosvetnih organizacij občine Jesenice so razpravljali o vokalni in zabavno-instrumentalni glasbeni, o dramski dejavnosti in o programu dela ter o letošnjih prireditvah v okviru zveze. Ugotovili so, da za glasbeno delo predvsem primanjkuje zborovodij. Zato so menili in sprejeli tudi priporočilo, naj bi v prihodnje posvečali vso skrb strokovni zasedbi Ikadra 'za pouk glasbe na osnovnih šolah. Ti glasbeni delavci naj bi bili tudi strokovni vodje pevskih zborov na vaseh. V dramski. dejavnosti so priporočili ureditev poslovanja gledališča »Tone Čufar«, kjer naj bi se namestil še en režiser, ki naj bi pomagal pri delu tudi dramskim skupinam izven Jesenic. Konkretnih zaključkov v programu dela niso sprejeli, so pa sklenili občinskemu odboru SZDL predlagati, da bi sklical širši posvet, na katerem naj bi se izoblikovalo dokončno stališče. —B. B. MARCA NA GORENJSKEM Pester program razstav Za marec so gorenjski muzeji pripravili pester program razstav, med katerimi bo nedvomno vsak našel nekaj kar ga zanima. Na Jesenicah bo v dvorani delavskega doma od 12. do 20. marca razstava »skofja Loka v starih podobah«, ki jo je pripravil Loški muzej. V Loki si jo je ogledalo precej ljudi; na Jesenicah bo odprta -vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. V Kamniku je kamniški muzej pripravil razstavo »Kamnik v starih podobah in fotografijah«, ki jo bodo v dvorani nad kavarno odprli 19. marca. Ogledali si jo boste lahko vsak dan od 9. do 12. in 15. do 18. ure do 31. marca. V Kranju je v galeriji Mestne hi.še že odprta od 3. marca razstava del članov pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov Gorenjske, ki je bila prej v galeriji Loškega gradu. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od -10. do 12. ure dopoldne in od 16. do 19. ure popoldne do 15. marca. Arheološko razstavo »Staroslovan-ski Kranj« bodo odprli 15. marca, odprta pa bo do 9. aprila v istih prostorih in v 10 LET UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA »STANE ŽAGAR« Slavnostni koncert Ob deestjetnici delovanja je učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« iz Kranja priredil v ponedeljek zvečer v Prešernovem gledališču slavnostni koncert, ki je bil obenem tudi v počastitev letošnjega dneva žena. Zbor je pod vodstvom prof. Petra Liparja zapel 18 pesmi, z recitacijami pa sta sodelovala člana Prešernovega gledališča. Koncerta so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir, predesdnik občinskega odbora SZDL Vili Tomat, akademski kipar Vladimir štoviček, zagrebški književnik Gustav Krklec in drugi. Ob desetletnici Je učiteljski pevski zbor prejel precej čestitk in daril, pred- sednik zbora Niko Slapar pa je nagradil nekatere goste; priznanja so podelili tudi tistim članom zbora, ki vse od začetka pojejo njem. istem času. V Prešernovi t ši pa so v ponedeljek odpri-razstavo del medaljerja it akademskega slikarja Vladimirja Stovičke, ki si jo Kv ste lahko ogledali dopold« od desetih do dvanajstih *-popoldne od štirih do sedmi do 31. marca. V galeriji.na Loškem p-du so 5. marca odprli razo v o »Leseni modeli za mal kruhek«, ki bo odprta d*-1 S marca vsak dan od 9. Ambrožiča zapeli nekaj 8*1 rodnih, umetnih in borN'v posmi. Občinstvo je petf' toplo sprejelo, čeprav je * udeležba zaradi nekatf1"-drugih prireditev bolj sjAj Pomembno kulturno poslanstvo škofjeloške ljudske knjižnice Programe defa ne zmanjševati Na prvi seji po skupščini se je konstituiral novi svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica. Obravnaval je program dela in proračun, sprejeli pa so tudi konkretne sklepe v zvezi z akcijami, ki jih bo izvedla zveza v letošnjem lotu. Med najvažnejšimi nalogami so dramska revija, glasbeno isrečanje, gostovanje poklicnih gledališč, sodelovanje z delovnimi organizacijami in podob- no. Priredili bodo tudi več strokovnih posvetov in seminarjev ter poživili delo pri kulturnoestetski vzgoji. Likovna dejavnost bo potekala po programu, ki so ga že sprejeli. Svet zveze se je že odločil, da bodo namenili več denarja za delo kulturnih organizacij in vztrajal pri tem, naj bi ne zmanjševali programe dela zveze, čeprav ni na voljo toliko sredstev kot so predvideli v proraču-čunu. J. B. Leto 1965 je bilo za Ljudsko knjižnico v Škofji Loki zelo plodno kljub temu, da je bila dotacija ustanovitelja zmanjšana na 4,000.000 starih dinarjev. Naj o delu najprej sprego-vore številke. Izposojenih je bilo 21.647 knjig na dom v Škofji Loki, 10.750 knjig in revij v čitalnici, 2.519 knjig v podružnici na Trati in 2.184 v potujočih kovčkih; skupaj je torej knjižnica izposodila 15.688 obiskovalcem 37.100 knjižnih enot. Na novo se je vpisalo 359 bralcev in tako skupno število vpisanih bralcev samo v škofji Loki znaša 3.819. Z izposojo je knjižnica ustvarila tudi lastna sredstva, preko 1,000.000 starih din. Nabavila je 1.130 novih knjig za 1,515.625 din in novo opremo za podružnico na Trati, ostala sredstva pa je porabila za vzdrževanje knjig, najemnino in osebne dohodke. Knjižni fond je ob koncu leta znašal 11.866 knjig v Škofji Loki, 1900 knjig (vpisanih!) v podružnici na Tra- ti in 1.450 Knjig v potujočih kovčkih. Iz teh številk lahko razberemo, da se je, v primerjavi z letom 1964, povečala lizposoja knjig in zmanjšala nabava novih knjig; če bi takšno stanje trajalo še v letu 1966, bi bila knjižnica v nevarnosti, da postane nezanimiva zbirka starih, prebranih knjig. Tega so se zavedali tudi vsi odgovorni činitelji družbeno-po-litičnih organizacij, predvsem pa ustanovitelj — skupščina občine skofja Loka, ki namerava z večjo dotacijo (predvideno 6,500.000 starih din) podpreti knjižnico v prizadevanju, da bi postala vir idejno-politične in estetske vzgoje ter zabave vseh občanov. V današnjem času, ko knjiga postaja vse manj dostopna kupcu, zaradi visokih cen, bo lahko prav knjižnica omogočila s svojim širokim izborom novih knjig, da bo bralec lahko poceni prišel do vsake knjige. Tega se v knjižnici zavedajo in ekušajo razširiti mrežo izposojevališč s ki in tudi mrežo podni/n V ta namen so za začet dokončno uredili područni na Trati, ki naj bi bila \Z za ureditev naslednjih p družnic v Selški in Poljak dolini, s kovčki pa so pred zimo oskrbeli naslednje k-je: Javorje, Gorenja vts, ljane, Hotavlje, Drt Selca, Cešnjica, Železni'*'-' Podlonk, Sorica itd. Krnica pa izvršuje s\ slanstvo tudi z razstavi knjig, literarnimi več* formativno službo in prof*i gando za knjige, lik^v.r razstavami in v zafajf* času tudi s skrbjo za kh^ ki ga upravlja skupai ? ^ činskim komitejem ZMS Upajo, da bo dvai<-delo in razvoj, ki ga I knjižnica dosegla vzpodr'-1" da za nadaljnjo rast. To i že kaže v medknjižniČni t posoji z NUK in CTK preusmerjanju nabavne p^ litike na področja polju*' znanstvene in enanstvei* literature. J.K«k r -ljudje in dogodki- Avstrijske volitve v. Naša severna soseda Avstrija je v nedeljo volila. Nedeljske parlamentarne volitve so na avstrijski politični tehtnici tehtali z izredno težkimi utežmi, saj je že dejstvo, da je prišlo do predčasnega razpisa parlamentarnih volitev kazalo, da je naša severna soseda na važni politični prelomnici. Do razpisa novih volitev je prišlo kmalu po znanih nesoglasjih okoli proračuna proti koncu lanskega leta, ko so se odnosi med dvema koalicijskima strankama, ki sestavljata vlado, med krščansko ljudsko stranko in socialistično stranko poslabšali. Značilna za avstrijsko politično strukturo je delitev oblasti med socialisti in ljudsko stranko. Na vseh povojnih parlamentarnih volitvah je ljudska stranka zmagovala z minimalno večino glasov v parlamentu. Takšna večina pa ji ni dajala trdne opore, da bi lahko vladala brez sodelovanja socialistične stranke. Medtem ko je ljudska stranka dobivala minimalno večino na parlamentarnih volitvah, so socialistični kandidati redno zmagovali pri volitvah za najvišje sedeže v republiki, za predsednika republike. Državni kancler je bil po preprosti ljudski govorici vedno črn, poglavar države pa rdeč. V takšni ustaljeni strukturi so se pripravljale tudi sedanje volitve z rahlo poudarjenimi težnjami, da takšna politična zveza ni večna. Stranki sta se zadnjih volitev lo* tili s tiho željo, da bi staro ravnovesje porušili. Na to so vplivali važni premiki v avstrijski politični strukturi. Desničarska nacistična stranka je vedno bolj izgubljala tla pod nogami in ljudska stranka je računala, da bo te glasove pobrala v svojo malho. To nevarnost pa so socialisti mašili z glasovi komunistične stranke, ki je v dunajskem predmestju postavila svojega lastnega kandidata, v ostalih pokrajinah pa so ko- munisti podprli socialistične kandidate. Izid nedeljskih volitev je pokazal, da so bile tihe želje na volitvah uresničene. Ljudska stranka je zabeležila zmago in s 85 sedeži v novem avstrijskem parlamentu dosegla večino 4 glasov. Zmaga nikogar ne preseneča, ker bo po takšnem volilnem izidu imela ljudska stranka še naprej glavne adute pri sestavi nove vlade. Vprašanje je sedaj, ali nadaljevali koalicijo s socialisti, ali pa sestaviti vlado brez socialistov? Težnje, da se ljudska stranka znebi »rdečih ministrov« so zelo močne. Po prvih podatkih, ki so znani o volitvah, je tudi še nemogeče sklepati, kako se bo zasukala. avstrijska politika. Volilni -načrti obeh strank so na nekaterih toriščih precej podobni, v nekaterih bistvenih vprašanjih pa se razhajajo. Tako je ljudska stranka, za-ščitpica premožnejših slojev družbe, oznanjala tesnejšo povezavo z gospodarskimi kolesi skupnega trga. Okoli 70 % avstrijskega izvoza je usmerjeno v zahodno Evropo, od tega izvoza odhaja 54 % v šest držaja skupnega trga. Socialistična stranka pa je bolj naklonjena zbolj-ševanju gospodarskih in političnih odnosov z vsemi državami. Vendar kot rečeno, bele figure na zadnjih volitvah je dobila ljudska stranka in ta bo vlekla prve poteze. Kmalu bomo videli, če bodo igrali staro avstri.isk rt*-- »v, u'l .' » ODPRTI MEJ Iz leta v leto širši stiki Jesenic z zamejstvom Odkar so bili liberalizirani odnosi na naših mejah, so stiki prebivalstva jeseniške občine z zamejstvom vse pogostejši in množičnejši. Ne le, da so porasli zasebni obiski, vse več je ljudi, raznih organiziranih obiskov, gostovanj in prireditev, •d občinskih skupščin in političnih organizacij do kulturno prosvetnih in športnih organizacij. menjava kulturnih in športnih prireditev prenesla tudi ■ na izmenjavo mnenj, stališč in izkušenj v okviru vodstev občinskih skupščin in občin- Preveč bi bilo treba naštevati, če bi hoteli navesti vsa 6tečanja in prireditve, ki so bile v preteklem letu. Zanimivo je, da se je medsebojna To dni po s rv t ti Preteklo nedeljo je predsednik zvznega izvršnega sveta Petar, Stambolič prispel na uradni obisk v Nepal. Nepal je prva etapa azijske turneje, kajti razen te države bo jugoslovanska vladna delegacija obiskala še Indijo in Afganistan. Zadnii dan tega meseca bodo v Veliki Britanij parlamentarne volitve. Premier V.'ilson je izkoristil sedanji položaj, ko je vladajoča laburistična stranka v veliki prednosti — in na hitro razpisal volitve. Konservativci pa ne nameravajo vreči puške v koruzo in so že konec prejšnjega tedna objavili predvolilni manifest. Kljub temu v rezultat volitev nihče ne dvomi. Avstrijska ljudska stranka je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Avstriji slavila nepričakovano zmago. V parlamentu bo imela 85 svo- jih poslancev ali 4 več kot j doslej, medtem ko so sociali-I sti izgubili 2 mandata in se j morajo zadovoljiti s 74 poslanci v parlamentu. Avstrija se je torej premaknila na desno, bo pa najbrž še vedno ohranila koalicijsko vlado. V Indiji, zlasti v vzhodnih pokrajinah, je prišlo zadnje dni zaradi pomanjkanja hrat-ne do neredov. Zaradi katastrofalne 'suše namreč v tej veliki državi primanjkuje hrane. RK Slovenije se je s posebnim pozivom obrnil na prebivalstvo za pomoč. V Indoneziji se razmere nočejo ustaliti. Sedaj so. kot vse kaže prevzeli iniciativo študentje, ki imajo že tri dni zasedeno poslopje indonezijskega ministrtstva za prosve-to. Vsi apeli za pomiritev do sedaj niso zalegli. Preteklo nedeljo so odprli tradicionalni leipziški spomladanski sejem. Na njem razstavlja več kot 10.000 raz-stavljavcv iz 70 držav. Med njimi tudi okrog 170 jugoslovanskih podjetij. skih političnih organizacij. Jeseniška občinska skupščina vzdržuje v glavnem stike s sosednjima občinama Beljakom v Avstriji in Trbižem v Italiji. Doslej so največ govorili o sodelovanju pri razvijanju turizma, skupnih akcijah na področju turistične propagande in rezultat tega je tudi skupni turistični prospekt, ki je izšel v 200.000 izvodih pod naslovom »Tri dežele — eno zimsko športno središče«. Lani so se utrdili tudi stiki med občinskim sindikalnim svetom na Jesenicah in okrajnim odborom sindikalnih organizacij v Beljaku. Stike so narekovale praktične potrebe, kajti v Beljaku se je zaposlilo 52 delavk z Jesenic, ki se dnevno vozijo tja na delo. Do sodelovanja in pogostejših stikov je' prišlo tudi med občinskim komitejem ZKS z Jesenic in okrajnim komitejem KP Avstrije v Beljaku. Na proslavi 20-letnice partijskega tiska v Beljaku'so sodelovali tudi vodilni komunisti z Jesenic ter dve kulturni skupini, ki sta sodelovali v programu prireditev. Mešportna napoved (Piše V. N., doktor potrošnih ved) Vem, da bi zdaj moral pisati o hokeju ali o 8. marcu ali o kaki drugi nadlogi, toda čemu bi bil drugačen in različen od naših svetlih gospodar, glav, ki tako rade razpravljajo o grehih, ki so bili in o standardu, ki ho, le v osir, ki je, se le malokateri upa podrezati?! Pustimo torej tiste vesele marčeve dni, ko plača še ni skopnela in si še lahko kažemo stare in nove dinarje ter raje sezimo marcu v trebuh, ko se prične — o, dogodek dogodkov! — nogometno prvenstvo ... Če se bo naš mili žogobrc razvijal po pričakovanju in stari dobri praksi, bodo reči in razmere v tem junaškem športu kmalu take, da bo jugoslovanska loterija prisiljena uvesti novo igro na srečo, sodobnejšo in bolje ukrojeno dogodkom na igrišču, kot je današnja športna napoved. Bržkone bi reformirani lističi športne napovedi Že sedaj nudili svojim strast- IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV SLOVENSKI VESTNIK Krajevni kmečki odbor občine Železna Kaplja-Bela se je že dalj časa trudil, da bi našel razumevanje za pospe-ševainje kmetijstva v občini. Sedaj so se tega dela široko-potezno lotili; menijo, da se vsako zboljšanje kmetijske proizvodnje začne z boljšim gnojenjem, zato se je krajevni odbor vključil v akcijo po-cenjenih umetnih gnojil in omogočil, da bo tega deležno okoli 50 kmetov na površini 150 ha. Od 9. do 11. marca bo v slavnostni dvorani kmetijske šole Kucherhof v Celovcu letošnji kmetijski visokošolski tečaj koroške kmetijske zbornice. Za občino Pliberk je pripravljen osnutek občinskega regionalnega načrta, ki si ga v občinski pisarni do 12. aprila vsak lahko ogleda. Vsak ima tudi pravico, da do tega dne proti osnutku vloži ugo> vor, če misli, da mu bo le-ta prizadejal škodo. nim privržencem večje motnosti za kombiniranje in zvrhan koš draži, duhovnega užitka ter napetega pričakovanja. Čemu še staviti tut zmago domačega moštva ali gostujoče drhali, ko to v nogometu že davno nikogar več ne zanima, najmanj pa pe-tične može igralce? V prazna okenca čarobnih stolpcev bi bilo umestneje vpisovati tels znake: 1, 2, 0, x, y, križ, !, ?. in _ WC. Pomen novih znakov je močno preprost in hkrati strogo funkcionalen: 1 — tekmo bo lažiralo doma- če moštvo 2 — tekmo bo lažiralo gostu- joče moštvo 0 — tekma bo zaradi pretepa med igralci razveljavljena x — na igrišče bodo vdrli navijači domače enajstori-ce v — na igrišče bodo vdrli navijači gostujoče enajsto-rice -j--občinstvo bo poslalo sodnika med .pokojne 1 _ domače igrišče bo zavo- ljo dogodkov na 'tekmi suspendirano ? — dogodki okrog tekme bodo sprožili vsaj malo aferico in WC — tribune in s tem domača društvena kasa bodo prazne ... Zanimivo, kajne? No, poskusite čez dva tedna izpolniti vaše običajne stavne listke z novimi znaki, takole za domačo uporabo- in zabavo! In veliko športne sreče! ! 9 PANORAMA m PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA 0 PANORAMA Q PANORAMA » PANORAMA « PANORAMA VČERAJ MEDNARODNA DVOJNA POROKA V LJUBLJANI Šveda in Slovenca na skupni poti GOREJOSfKRAJI IN UUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KR AJI IN li vržejo v vodo V Glasa ^ Jamarja letos v objavili kratek dopis if'J- v ka_ terem Jank** piše 0 zanimivem £ »bičaju: na večer p»*orJevim-U. mare. J? vcasih otroci Pripn|Jhne deščice, nanjf F' stare ploČcvi«mi(iuste. po" sodice. v \y * D''a s petrolejem £,0,a; lo so položili g redi vasi in zažgala**1? .,lfa zamrznjena" re na led>* "t"1 sporoča, da^ U obl' caj že M Kolro?! ga ne tm starej^' ljudje Pa > da. f bilo tak« fc *a'' k" se v tem«,ljam0 °d zime. ,. «aj na J**? dnevi mi;>wLesn'-karjev»i^Per"uS vala o rS^ZT žbic v ter. .«azamije pa pristavu »Na vete*"' 1 gorjem. W ,* spuštali W», smo je pomenilo, da od takrat dalje nismo v fužinah več kovali žbic ob umetni luči, ker je bil dan že daljši. To pa so samo tako rekli, to je bil običaj ob prehodu v pomlad, kajti žbic nismo nikdar kovali pri umetni luči, ampak zmerom le ob svetlobi, ki je do stokov prihajala z ognjišča, z ješe. Pozimi, ko je bil najkrajši dan, se je res slabo videlo. Lučke smo zadnjič spuščali po vodi še pred nekaj leti; v desko smo zvrtali nekaj luknjic, v. katere smo Pritrdili smolnice iz gozda (smolnice so smolnati deli vej, stebla ali korenin smreke ali bora), te smo zažgali in jih po vrvici, da nam ne W ušle, spuščali po vodi. Zadnja leta tega več ne delamo, voda ni več dobra, Belco so nam čisto pokvarili.« Se vedno pa je ta običaj «v v nekaterih krajih na Gorenjskem, npr. v Kropi in Kamni gorici. Predsednik Turističnega društva v Kropi Janez Lazar mi je takole pripovedoval: »Ta običaj je že star. Na večer pred sv. Gregorjem so včasih vrgli iz vigenjcev ogenj v vodo, ker ga niso več rabili za razsvetljavo. Vigenjcev in fužinarstva ni več, običaj pa je ostal, le da se spreminja. Zdaj naredijo otroci hišice, cerkvice, ladjice itd. iz deščic ali lepenke, okna in ostale odprtine prelepijo z barvastim papirjem, znotraj prižgo svečko ali celo že žarnico na baterijo in to spustijo zvečer po vodi, seveda na vrvici, da jim izdelek ne uide in da ga lahko več let uporabljajo. Lani je celo šola pomagala pri ohranitvi tega starega običaja, ki ima tudi turistični pomen; otroci so vse te različne objekte naredili v šoli pri tehničnem pouku (ročno delo), najboljšim so podelili tudi skromne nagrade. Otroci pravijo, da bar-čice spuščajo. V Kropi jih spuščajo v bajarju nad Plamenom, v Kamni gorici pa v rakah, v stranskem rokavu potoka, ki je bil včasih napeljan k vigencem. Akademski slikar Peter Zmitek je ta običaj (in še vrsto drugih) uporabil leta 1904 za vinjete v Domu in svetu. Strokovnjak za slovensko duhovno ljudsko kulturo Niko Kuret pa je lefa 1931 ponesel v Kropi ta običaj na filmski trak.« Prav pri Kuretu, v knjigi »Praznično leto Slovencev«, katere prvi del je izšel lani pri Mohorjevi družbi, si bomo izposodili nekaj podatkov o tem običaju, ki je znan tudi izven slovenskih meja. . Po starem (julijanskem) koledarju je godoval sv. Gregor prav na dan začetka pomladi, 12. marca; on sam, Gregor Veliki, cerkveni učenjak in papež, ki je bil rojen okoli leta 540, umrl pa je leta 604, - pa je koledar predelal, tako da je začetek pomladi premaknil naprej. V ljudskem mišljenju pa je Gregorjevo še vedno prvi spomladanski dan, začetek pomladi, dan, ko se ptički ženijo. Oton Župančič je v Dumi zapisal: Na Gregorjevo —. otec, še veš? — se ptički ženili so... Prav s tem prvim spomladanskim dnem v zvezi je tudi običaj, ko so v nekaterih krajih luč vrgli v vodo, saj ni bila več potrebna, saj je bjl dan že daljši, toplo je že bilo, umetna luč za delo ni bila več potrebna. Niko Kuret pravi, da običaj po svojem nastanku ni kmečki, ampak obrtniški in delavski; tudi ni v nobeni zvezi z sv. Gregorjem, pač pa le z letnim časom, ki dovoljuje, delavcu in obrtniku dlje delati pri dnevni svetlobi, pa naj bo io zvečer ali zjutraj. Njega dni so kroparski kolači na Gregorjevo nehali z delom in v sprevodu odšli »na tlijo vohcet«. Kuret pravi, da je bilo leta 1964 v Kropi videti okoli 30, v Kamni gorici pa okoli 40 ladjic, ki so se po domiselnosti kosale druga z drugo. Prvotno pa so po vodi spuščali kos deske ali obod peharja, rešeta ali sira,' tudi lesen sodov obroč, staro coklo itd. Na teh splavih je bila svečica ali dračje, oblance, oljnate cunje iz fužin itd. »Luč so v vodo vrgli« ne le otroci, ampak tudi delavci iz vigenjcev in fužin. Prvotno seveda tega niso pobirali iz vode, ampak so pustili, da se je potopilo in ugasnilo; šele potem ko sta estetski čut in čas zahtevala lepše »barčice«, so jih začeli privezovati na vrvico. Običaj je znan in tudi še živ v Tržiču, kjer so čevljarji in tudi drugi obrtniki še pred nastankom industrije »luč zanesli v vodo«. Tu so razen ladjic včasih poznali tudi brezove metle, ki so jih polili s smolo in zavili s cunjo ter vihteli po zraku, da so gorele, potem pa pometali v vodo. Danes delajo otroci hišice in cerkvice iz trdega papirja ali lepenke in jih pritrdijo na deščice. Tudi v Železnikih poznajo ta običaj; od tam je celo pregovor: Sveti Gregor luč v « vodo vrže. Kuret pravi še, da so pred sv. Gregorjem luč nosili v vedo še drugje po Gorenjskem: v Cerkljah in okolici, v Šentvidu, v Domžalah, v Tacnu; na Sp. Brniku, pravi, je bilo z »gregorčki« ikonec zimske preje. Kurjenje butare na ledu pozna Kuret iz Vokla, kjer »kurijo gregoreka« odrasli, medtem ko Vogel j ne omenja in tudi ne Bele. &> Bralce, iki karkoli vedo O o tem običaju iz katere-6) ga koli krala na Gorenj-® skem, prostimo, da nam* 0 o tem pišejo, da bo slika # o tem zanimivem običaju © popolnejša. Vaša pisma ® bomo radi objavili v tej % rubriki. A. Triler Včeraj ob 10. uri je krenila iz ljubljanskega hotela Lev proti magistratu nenavadna povorka. Švedski in slovenski par v narodnih nošah sta odšla na skupno poroko, in le s težavo, preko vseh zaprek, ki jih predpisujejo stari slovenski kmečki običaji, prispela do magistrata, kjer sta stopila istočasno na življenjsko pot poročenih. Berit in Evert Jakobsson »ta se cerkveno poročila že pred štirimi tedni v stari protestantski cerkvi v Hus-kvarni. Pravijo, da je bilo tedaj tako mraz, da so morali •vatje odtajati tečaje na cerk- venih vratih, da so lahko vstopili v cerkev. Fani Kozinc in Janez Potočnik predstavljata eloven-ski par. Izbrana sta. bila med 32 pari v razpisu Ljubljanskega dnevnika. Kozinčeva je diplomirana ekonomistka, Potočnik pa je še študent ekonomije. Še majhna športna zanimivost. Evert Jakobsson je igralec hokeja in je bil celo kandidat za švedsko reprezentanco, Janez Potočnik pa igra košarko pri AšK Olimpi-ji in je že večkrat nastopil za državno reprezentanco. Praznovanje ob slovesnih porokah je bilo včeraj ma Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, švedska gosta bo- Srjč.mje našega in švedskega para je že na brniškem letališču napravilo «-»vo »ohcetar-sko« razpoloženje sta ostala v naši državi 10 dni. Spremlja ju 26 švedskih novinarjev. Neporavnan dolg 92-letni puljski meščan Salvatore Vestuto bi moral živeti še celih 27 let, da bi lahko Italiji vrnil denarni dolg, ki ga ni sam zakrivil. Morda pa res pričakujejo, da bo mož doživel še 119. rojstni dan, ker bi sicer nikoli ne mogel vrniti vsote, ki jo zahtevajo od njega. Gre za uradniško napako v italijanskem uradu za izplačilo pokojnin. Salvatore je namreč že nekaj let prejemal previsoko pokojnino in tako je sedaj dolžan 650.000 lir. Takšno vsoto sedaj zahteva od njega pokojninski fond. Ker je njegova pokojnina že tako nizka, je urad razdelil vsoto na mesečne obroke 2000 lir. Zato prejema sedaj samo še 3600 lir pokojnine, v Italiji pa s tem denarjem nihče ne more živeti 30 dni. Zaradi tega se je Salvatore kljub svojim letom honorarno zaposlil kot Čistilec uradov in pomožni delavec v neki trgovski hiši. V1IHA KJLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTM r, tole svetinjico mu je v resnici lahko počutim molila zate.« na pihala v pomanjkljivi »Kaj govoriš, Franc?« »Resnico.« Tedaj privihra tašča; v M prinesla. Snahe ne pogledi). »Tako sem ponosna n:'a\ I kot nemška mati! Bila sen1 pr.> Jo je župnik obhajal z žgar Potem pripelje vlak. PUi sestavi igra delavske koračni Med rokami, ld sežejo | f Anne-Marie. »Hči našega gospodo: Taka je torej? Njo naj bič* Takrat je bila še otrek. k* •» ™*"ca- Zdaj je dekle, prav lepo dekle. Ali ni zardeli* Francu roko, »No, nikar! Ne bodi lji)Wftrnira &tefl- Ne, zares ni vzroka, strmiš Jovo, je tudi roka mlade 1. Sestna;* irje Pomlad je. Sinji dan s* rs; J*raJino in sinJe srebrno odsvita na rahlo valoviti (Mj Jezera. Jadrnice z belimi jadri so podobne osMtfl 1 oblakom, ki plovejo po nebesni sinjini proti gorar*1 fc*01 na Jezeru in bratje srebrnini snega, prilepljeni S [toiki na skalna pobočja Bavanskih Alp. Rahlo dvignjen! £ na nasprotem bregu je sešit iz zeleno modrih, v C*' *Pk- Za njim plemenijo prelivajoča se modro vijoW**P v rožnato bele zublje snežnikov. Lep dan je, nenavadno k?f aprila. Udarjanje koles ob tračnice se Slavku zdi hi fećnica. Z mamo se peljeta k očku v Munchen. H\ *upaj in v Pcnzberg se bosta vrnila šele zvečer. Mttl *pša kakor doma. Očka se bo zares lahko postavil 11? , V Munchenu pa je Sla*'M *ka ima samo uro časa, potem se mora vrniti v kfs*an* Wli ju pelje. K teti, ki je Slavko še ne pozna. K t«* I aestrična Toda do tete Giselle je ^ i*kov je na ulicah. Očka nenehno dviga roko k čepici is z odsekanimi gibi pod-oficirje in oficirje, kakor Wko ga opazuje, kako vsakokrat, kadar zagleda p^- *. *°P* v trd korak in se vzravna, nato pa zavrti glavo desno ali levo, v stran pač, od koder prihaja oficir. Slavko jih šteje, a se kmalu naveliča. Veliko znancev ima njegov očka in ne more si kaj, da bi se ne začudil na glas. »Ali vse poznaš?« »Vse « se očka nekam začudeno nasmehne, kakor da svojih številnih znancev ni .vesel, potem pa reče, naj bi stopili hitreje, a ga prav tedaj nekdo ostro pokliče. Neki podoficir je. Ni sam. Z dekletom je. Dekle je rdečelično, oblečena v nošo kakor dekleta na gorskih' kmetijah nad VValchenskim jezerom, kjer je bil Slavko z opom poleti. Z všečnostjo in privoščljivostjo opazuje njegovega očka, ki je obstal, kakor da bi ga kdo pribil na tlak, in otrdel, kakor da bi pogoltnil kol. Podoficir ošteva očka/ ker ga ni pozdravil. Zmerja ga, kakšen vojak je, sika vanj grda, poniževalna imena in zahteva, da mora očka trikrat stopiti nekaj korakov nazaj, nato pa prikorakati preden j udariti s petami in ponoviti: »Infanternis Federle, zum Belehl!« Slavko zardeva in gleda zdaj očka zdaj mamo zdaj podoficirja in njegovo debel uško. Tudi mama je kakor brez sape, dokler jezna ne stopi pred podoficirja in ga vpraša, ali ga ni sram, da tako ponižuje človeka. Toda podoficir jo nahruli in ji zagrozi, da bo poklical prvo vojaško kontrolno patruljo in z njo poslal »očaljenega idiota« nazaj v kasarno, kjer bo lahko ob kruhu in vodi tri dni razmišljal o pravilnem pozdravljanju predpostavljenih. In očka mora še trikrat korakati mimo podoficirja. »Rad bi poznal svinjo, ki te ima pod komando. V mojih rokah bi moral biti! Toliko časa bi te valjal po dreku, dokler bi te ne zdre-siral v vojaka kakor psa.« Slavko bi se najraje pognal v vojaka in mu izpraskal obraz. Očkovo ponižanje ga boli, da se mu nabirajo v očeh solze razjarjene a tako nemočne nemoči. Tudi očka je ves spremenjen, ko odhajajo naprej. Boli ga ponižanje še bolj kakor Slavka in Stefi, saj ga je podoficir ponižal vpričo žene in otroka najbrž samo zato, da bi pokazal svojo veljavo pred svojim dekletom; najbrž ji je hotel povedati, da je nekaj in ne drek, kakor tale vojak. Ponižanje človeka v vojaka govori iz njega. »Giselli ne pripoveduj o tem,« bi rad vsaj v sestričinih očeh še veljal kot človek. Toda Giselle ni doma. / »Z otrokom si oglejta Munchen,« se Francu mudi v kasarno. Prihodnjo soboto bo imel nedeljski dopust. Pravzaprav je nespametno, da sta sploh prišla, saj jima je vendar sporočil, da ne' bo prost. A ker sta že tu, naj si ogledata nekatere munehenske znamenitosti. Na primer... ■ . • Ne, nič si ne bosta ogledovala. Vrnila se bosta domov. Se imata čas da'bosta ujela dopoldanski vlak. Munchen si bosta ogledala kdaj drugič. In navsezadnje nista prišla zaradi Munchna, marveč zaradi njega, da bi ga videla. »Prsv. Potem pa v soboto na svidenje!« Franc ju ne more čakati. Cez četrt ure mora biti v kasarni. A v soboto bo doma. Prest bo do ponedeljka zjutraj. In če bo lepo, bodo šli v nedeljo na izlet k VValchenskem jezeru. Nc pove jima, da je prost tudi danes. Toda danes zanju nima časa. Popoldan pride Annc-Marie. Prejšnjo soboto, ko je bil doma, jo je srečal. Rekla je, da bi ga rada obiskala v Miinchnu. Zakaj pa nc, ji je rekel in si mislil: Jemlji si, dokler še lahko jemlješ; dekletce je tako prijetno neumno. Kaj globljega pa ni čutil do nje, čeprav je ta teden večkrat pomislil nanjo. štefi in Slavko pa gresta v pričakovanju prihodnje sobote na postajo. Doma ju čaka pismo. Pismo iz Trsta. 2. . .. < ■ i^-i- • s. ■ Torej je doletela nesreča tudi gospoda Franca, v pismu iz Trsta sočustvuje s Stefi gospa Bajbcrlova. Zal ji je, ker ji je ob odhodu iz Trsta zavidala, da gospodu Francu ne bo treba biti vojak. Potem piše o svojem možu in bratu. Oba sta v Pulju'in k sreči živa in zdrava, medtem ko Freincovega prijatelja Jaschkeja ni več; padel je decembra nekje v bližini Beograda, ki so ga takrat Srbi ponovno zasedli. Vprašuje, ali ji od doma kaj pišejo, in o tem, kako se je znašla v novem okolju, kako živi, in zopet o Francu, ali je v zaledju ali na fronti. še je v zaledju, odgovarja Štefi. Včeraj sta bila s Slavkom pri njem v Miinchnu, sicer pa prihaja že od marca skoro sleherno soboto domov. Upa, da bo še nekaj mesecev v kasarni, saj je še rekrut. Rekrute pa urijo najmanj sedem mesecv, preden jih pošljejo na fronto, a Franc je komaj štiri mesece vojak. . In kako živi? Da, težki in strahotni čašo so. Ce Stefi pomisli samo na svojo novo prijateljico, gospo Else, ali na gospodarico hiše, kjer stanuje, koliko serahu sta užili, ko sta januarja zvedeli, da so regiment, v katerem sta oba moža, prepeljali z zahodnn fronte v Vzhodno Pru-sijo, kamor so takrat Rusi ponovno vdrli. Trepetali sta, ko so časopisi poročali o novi bitki pri Mazurskih jezerih in o ponovni nemški zmagi nad rusko memelsko armado, saj je zaradi teh bojev samo v Penzbergu ovdovelo šestnajst mladih žena. Te dni so v bližnjem Bichlu uredili taborišče za ujete Ruse, ki sedaj delajo v penzber-škem premogovniku in na tukajšnjih plemiških posestvih.^ Da bi videla Bajberlova, v kakšnih nečloveških razmerah morajo živeti. Ne, tega ne sme napisati, ker pisma cenzurirajo. A še manj sme odkriti, da nekatere Čehinje, med njimi gospa Marekova, kljub prepovedi in nevarnosti skušajo olajšati lakoto vsaj nekaterim ujetnikom, ki delajo v rudniku. Tudi njo je gospa Marekova pregovorila, da jim pomaga po svojih močeh. »Ce samo pomislim, kako hudo bi bilo meni in Slavku, ko bi izgubila Franca, bridko občutim bolečino in trpljen''- gospe Jaschkejeve in njenih otrok. Koliko nesreče in gorja je že povzročila ta strahotna voina, ki ji hi videti konca!« 8 OB DNEVU ŽENA 9. MAREC 1966 # GLAS Nočna izmena Skozi delno odprto okno visoke stavbe je v megleno in vlažno popoldansko ozračje odmeval otroški glas z izvežbanim recitatorskim tempom: »Mati...«, po cesti je hitel možak s skrbno zavitim šopom nageljnov, ki ga je sramežljivo skrival pod pazduho, nekje za zastrtimi okni male hiše je bilo slišati trk kozarcev ... ' Da, osmi marec — Dan žena! Kdo bi se ne spomnil tega dneva? Kdo je lahko ob tem dnevu hladan? Kdo je, ki nima v svojem najožjem krogu žene, matere, sestre, hčerke, sodelavke... Odjuga topline ob tem dnevu marsikoga omehča ... Opazoval sem po trgovinah, gostiščih, uradih in po cesti, da bi videl, odmev tega dne na obrazih »nežnega« spola. Bil sem skoraj razočaran, žene so bile zaskrbljene v svojem delu kot navadno in le v nekaj primerih je bilo videti posebno razpoloženje, rože... Toda to je bilo na delu. V primernem času in kraju, bodisi kolektiva, družinskega kroga pa je stvar dobila drugačno obeležje. To je sicer ožja, včasih celo intimna zadeva. Zato smo raje poiskali žene, ki ob tem praznovanju nimajo časa za praznovanje, žene, ki jih je vrtec življenja zajel v neprestani vrtiljak težav in problemov, žene, ji jim trdo delo in skrbi zamegljuje vsako nežnost. * >»Že 19 let delam na tri izmene in si sploh ne morem zamisliti kako drugače«, pravi Albina Zupan v tovarni IBI. Ima samo enega otroka, ki hodi v vrtec, kadar dela dopoldansko izmeno. Takrat tudi prinese domov kuhano kosilo. Sicer pa opravlja vsa domača dela kar sama SREDI TIHE NOĆI Mesto se je že zdavnaj po-greznilo v temo. Celo ulice so se že izpraznile in na ' mnogih oknih se je ugasnila luč. Ljudje in z njimi narava, so se predali počitku. Pred tovarno Tekstilindus se je raz/.ivelo. Tisoče žena si tu sTuži kruh. -In mnoge od teh tudi v popoldanski in celo nočni izmeni. Pripeljali so avtobusi *iz škofjeloške, .šenčurske, cerkljanske, podbrezjanske in drugih strani, žene (moških je bilo malo!) so izstopale, hitele pod svetlobo vratarnice proti svojim oddelkom. Druge pa so odhajale z avtobusi, s kolesi, peš preko Savskega loga, proti Stražišču in noč se je znova umirila. Toda znotraj, v tovarni, v tkalnici se je zdelo, da stroji še bolj ropotajo. Po velikih dvoranah je klokotalo na stotine strojev, avtomati so sami navijali 'nitke na vretena, drugi so tkali različne vrste platna, ki se je navijalo v težke bale. Ob dolgih vrstah strojev pa so hodile žene, delavke. Tako, kot poslušajo vsak dih otroka ponoči, s podobno tenko-čutnostjo poslušajo stroje. In že po posluhu vedo, če ni kaj prav in kaj ni prav. Včasih, ko se pretrga nitka, če zmanjka preje in podobno pa je ob njihovih spretnih prstih takoj vse v redu. SPANJE NA OBROKE Ob teh strojih smo našli tudi Jožefo, mlado mamico -dveh otrok z Rupe. »Mož je v službi vedno le dopoldne in tako sem jaz prisiljena samo na popoldansko in nočno izmeno« je dejala Jožefa. Otroka sta še premajhna za vrtec in ta ^idi ne sprejema otrok popoldne. Čeprav je doma še stari oče, ki popazi na otroke, kolikor pri osemdesetih letih še zmore, je nujno, da je nekdo vedno doma. »In kdaj spite, ko imate vsaki drugi teden nočno izmeno?« »Spim na obroke,« je dejala brez zagrenjenosti. Zjutraj po sedmih je doma in spi še kaki dve uri, dokler otroka nista pokoncu. Potem se začne hišno delo. Kaki dve uri spanja pa si privošči popoldne, ko njeno domače »delovno mesto« prevzame mož. »Kaj vam dela največ težav?« V odgovoru Jožefa ni omenjala nočne izmene, premalo spanja in podobno, marveč je omenjala slabo cesto, po kateri se niti s kolesom ne more več pošteno peljati na delo, oddaljenost vseh drugih uslug, trgovine in podobno. »Povsod jih je že veliko. Sedaj pa jih nesemo domov — za praznik« »Končno pa se nimam za kaj pritoževati, saj ni tako hudo, saj vidite kako sem še rdeča,« je dejala Jožefa z veliko mero samozavesti in prepričanja v boljše čase. »Imam dva otroka, stara 9 in 11 let. Že 17 let delam tako v treh izmenah v tovarni, prav tako dela tuk&j tudi mož. Najhujša je nočna izmena. Takrat imam najmanj spanja. Je pa zadnja leta boljše: z avtobusom se vedno pripeljem na delo in z dela, v tovarni imajo razumevanje do nas žena, zlasti za nočno izmeno, tako da dobimo boljše plačano, imamo dobre malice, delamo le 5 noči in šesta je prosta. Tako gre naprej«, je povedala Ana Cvek iz Re-tenj, ki smo jo našli v tovarni BPy v Tržiču NALOGE IN NALOGE Marija s srvojim možem, šoferjem pri Avtoprometu, si je pravkar uredila stanovanje v vrstnih hišah pri Vodovodnem stolpu. Že 6 let dela v izmenah, se pravi, da pride vsak tretji teden ponoči. Navadila se je tega. Spi kadar utegne. Ima tri otroke. Najstarejša ima 8 let. Ta že delno kaj pomaga, toda hkrati je z njo vse več težav zaradi šole. Skoraj vsak dan je treba z njo presedeti ob zvezkih uro, dVe, da pišeta naloge. Te naloge delajo težave doma. Pere vse sama. Tudi kuha. Edino, kadar so vsi opoldne .doirna, prinese kosilo iz tovarniške menze, ki ga tam dobi za 300 dinarjev porcijo. Rada bi dala kakega otroka v vrtec, toda tam je oskrba samo dopoldne, ni popoldanske izmene, ko'je doma najhuje. MISLIM NA OTROKE Tončka iz Mavčič že dela polnih 20 let v tej tovarni kot navijalka. Doma ima dva otroka izpod dveh let starosti in po nesreči je vdova. To jo je hudo prizadelo. »S sosedovimi sem uredila za otroke. Lepo pazijo nanje, celo radi jih imajo. Vendar nisem brez skrbi. Vedno mislim na otroke«' je dejala Tončka, ko je pravila o svojih težavah, v delu in življenju. »Zakaj se ne oprostite nočne izmene?« Dovolili bi mi to, vem. Saj imajo razumevanje v tovarni do takih težav doma. Toda jaz bi bila prizadeta. Manj bi zaslužila, ne bi imela svojega stroja. Meni ,gre pa tudi za zaslužek, ki tu ni slab,« je dejala Tončka. Oddaljenost z dela, kot je dejala, ji ne dela težav, ker se vozi z avtobusom. Toda v Mavčičah pogrešajo marsikaj, ' kar imajo v večjem kraju. Še za kruh, meso in druge vsakodnevne stvari je tam težje kot drugod, o vrtcih, pralnicah in podobnem pa še niti ni pomislila. NE PRIČAKUJEM BOLJŠEGA Tudi Štefka (iz Stražišča je zvečer pustila doma dva zaspančka. Starejša ima že 8 let. Tudi njej delajo preglavice šolske naloge. Mož dela tudi v tem podjetju, vendar samo dopoldne. Tako je ona prisiljena le na popoldansko in nočno izmeno. Z vrtcem si ne more pomagati. Pranje in vsa domača dela opravlja sama. Samo kosilo prinese večkrat iz delavskega doma, kar ji precej olajša delo. »In vendar ob vsem tem ne'-pričakujem nič boljšega, če resno razmišljam,« je "povedala Štefka. »Delati bo vejj.no treba in »brez muje se čevelj ne obuie«!« © Hodil sem še ob strojih, O se držal za ušesa ob veli-<$ kem ropotu, razgovarjal • z delavkami in avedel • marsikaj. Zlasti pa to, da 9 so žene zelo vešče pri • svojem*delu, vztrajne pri • svojih težavah in razsod- • ne pri vseh problemih. 9 Namesto nageljnov za % njihov dan sem jkn za- • želel le veliko sreče, <§ zdravja in zadovoljstva. K. Makuc »Pri vseh težavah nočnega dela imam to veliko srečo, da je moj mož zelo uvideven tn pripravljen na vsa domaća dela kadar mene ud doma«, je povedala medicinska sestra Milka v Zdravstvenem domu v Kranju, ki prav tako že dolga leta dela vsak tretji teden ponoči. Tudi ona inka dva otroka, toda starejši, 9-letni sin, je že priden in v hanno. niji z možem se vse prenes«. PRVENSTVO SLOVENIJE V ALPSKEM SMUČANJU Okrnjeno prvenstvo V soboto in nedeljo (5. in 6. vensko smučarsko prvenstvo disciplinah. V soboto je bil na sporedu smuk. TVD Partizan Tržič — smučarski klub je odlično pripravil progo. V odsotnosti reprezentantov: Andreja Kli-narja, Mirka Klinarja in Blaža Jakopiča, ki so vsi v Franciji. Andreja Sokliča in Toneta Vogrinca, ki sta v Libanonu in državnega prvaka Petra Lakote (v soboto), je pri moških zmagal Ciril Cop. Prav tako v ženski konkurenci niso startale najboljše. Rezultati smuka — Moški: 1. Ciril Cop (Jesenice) 1:34,0, 2. Janez Cop (Jesenice) 1:37,1, 3. Zaje (Enotnost) 1:37,4, 4. Laibacher (Tržič) 1:40,6, 5. Ošabnik (Tržič) 1:41,0; Ženske: 1. R. Kleindinst (Jesenice) 1:58.9, 2. Magušar (Enotnost) 2:02.5, 3. Milavec (Enotnost) 3:07,7 itd. marca) je bilo na Zelenici slo-za članice in člane v alpskih V nedeljo je bil na sporedu slalom. Z značilno vožnjo je premočno zmagal državni prvak Peter Lakota. Pri ženskah pa je Romana Kleindinst iz Jesenic dokazala, da sobotna zmaga v smuku ni bila slučajna. Rezultati slaloma — Moški: 1. Peter Lakota (Jesenice) 131,1 (5.9.0, 72,1), 2. Zaje (Enotnost) 149,7 (67,8, 81,9), 3. Janez Cop (Jesenice) 152,4, (C6.5, 85,9); Ženske: 1. R. Klain-dinst (Jesenice) 121,3, 2. Tolar (Podnart) 141,7, 3. Poklju-kar (Bled) 149.4. — D. Humer Izjava predsednika Tita v Zagrebu HOKEJ LEPŠI KOT NOGOMET Predsednik Tito je obiskal v nedeljo naše reprezen-tante v Zagrebu. Ob tej priliki je izjavil na zagrebški televiziji: »Letos sem prvič direktno gledal to igro in moram reči, da se mi dopade bolj kot vse ostale igre, veliko bolj kot nogomet... Tudi pri nas bi morali v vseh republikah malo bolj gojiti ta šport, ker je to zelo lep šport, moški, ki je resnično odvisen od človeka. Tako bi lahko vršili selekcijo, da bi imeli tudi mi prvorazredno ekipo. Veseli me, da je naša ekipa premagala Norveško, ki je znana kol dežela hokeja.« CETVEROBOJ ZA »POKAL MESTA REKE« V PLAVANJU Odlični kranjski pionirji Jelka Jančar — prva kranjska plavalka, ki je premagala mejo 1:10 na 100 m prosto V nedeljo je v kranjskem zimskem bazenu nastopilo čez 100 plavalcev Primorja, Mladosti, Ljubljane in Triglava na četve-roboju za »Pokal mesta Reke«. V 22 točkah sporeda so nastopili vsi štirje klubi v članski in pionirski konkurenci. Po tem nastopu je zelo težko dati oceno kranjskega plavalnega športa. Na eni strani lahko govorimo o odličnih rezultatih (Jančarjeva 100 prosto 1:09.2, F. Nadižar 1:00.0. Ž Levičnik 200 hrbtno 2:26.4, Silarjeva 100 hrbtno 1:24.3, P. Brinovec 200 prsno 2:46.8), na drugi pa zopet o dejstvu, da je prišlo prvič v zgodovini kranjskega plavanja do tega, da klub ni imel tekmovalcev za vse proge (manjkali sta obe tekmovalki za 400 prosto in po ena za 200 prsno in 100 metulj), kar je imelo za posledico, da so Jeseniški veliki dan (Nadaljevanje s 1. strani) # Tekma — Igralci obeh moštev so prikazali naj borbene j šo igro, kar so jih videli na Jesenicah. Borbenost se je opažala predvsem v izredno hitri, dinamični igri. Zaradi velike hitrosti smo videli tudi napake obeh moštev, vendar je zanimivo, da kljub borbenemu vzdušju na stadionu, ni prišlo do grobosti (razen v zadnjem delu s strani Švicarjev). Jugoslovanski igralci so t>ili v celi tekmi v veliki premoči. To najlepše ilustrira podatek o strelih obeh reprezentanc na gol nasprotnika: I. tretjina 21:7, II. tretjuia 28:11, HL tretjina 20:11. v korist Jugoslovanov. Kljub temu so Švicarji vodili po prvi tretjini z 2:0, vendar so Jugoslovani morali zmagati in to ne samo zaradi zahteve gledalcev, temveč predvsem zaradi boljše igre. 0 Ocena reprezentance — Borbena, požrtvovalna, tehnično na visoki ravni, včasih pa je dajala videz utrujenosti. t) Ocena gledalcev — Več kot odlično. Za pohvalo ni besed. Tudi ond so prispevali velik delež k zmagi. — pc domačini s precejšnjim zaostankom zasedli zadnje mesto. Lahko rečemo le: odlično — posamezniki. Domača pionirska ekipa se je v nedeljo predstavila v najboljši luči. Osvojili so drugo nešto, za Primorjem, kar pa je razumljivo, če upoštevamo hitrejšo rast cbmorcev. Pri pionirkah je iz večjega števila izenačenih plavalk (Šimid, švarc, Vimik, Kraljić) izstopala predvsem Pečjakova z odličnim rezultatom na 100 hrbtno (1:28.6). Med pionirji so se izkazali predvsem štirje plavalci (Ve-Iikanjc, Siružnik, Šorli in Milovanovič), ki z rezultati napovedujejo, da imajo vse pogoje, da se čez nekaj let uvrstijo tudi v vrh jugoslovanskega članskega plavanja. KONČNO STANJE — Člani: 1. Primorje (Reka) 18.535, 2. Mladost (Zagreb) 17.520, 3. Ljubljana 16.467, 4. Triglav (Kranj) 12.146 točk. © Pionirji: 1. Primorje 9.658, 2. Triglav 7.609, 3. Mladost 6.966, 4. Ljubljana 2.271 točk. P. Čolnar ZMAGOVITI GOLI — Gole na tekmi so dosegli po vrsti (od leve proti desni): R. Smole j, A. Felc in S. Beravs Delegatka Ančka Gašperšič Športne objekte športnikom Odgovarja Miha Zupančič, direktor Zavoda za vzdrževanje športnih objektov v Kranju — Športno društvo in sam Zavod plačujeta najemnino za svoje upravne prostore, na stadionu pa je dovolj prostih prostorov. Ali ni tudi v tem skrita rezerva kranjskega športa? »Ne vem, če je v pisarniških prostorih Zavoda res skrita rezerva kranjskega ga športa. Na stadionu je dvostanovanjska stavba, v kateri stanujejo tri družine. Že večkrat sem poizkušal, da bi se preselile družine, vendar tudi oni tega ne morejo, ker ni stanovanj. Pod tribuno ni primernih prostorov za pisarne. Na razpolago je edino lesena baraka, ki nam služi za skladišče in delavnico. Dva prostora, ki nista vedno izkoriščena, pa nista primerna, ker bi morala tam vedno goreti luč. V zimskem času je zelo hladno in se ne da delati. Prostora koristijo sedaj klubi ob različnih prireditvah. Iz zapisnikov Zavoda, takoj po ustanovitvi, je razvidno, da je sprejet sklep naj čimprej poiščemo ustrezne pisarniške prostore, ker stari ne odgovarjajo. Kot mi »je znano, se je računalo na prostore v nebotičniku pri Zavodu za izgradnjo Kranja, vendar ni bilo dovolj prostorov. Ne vem, zakaj naj bi bila uprava Zavoda v nebotičniku, saj bi bili ti prostori dražji od sedanjih v Pekarni. V baraki smo pokurili precej goriva, električne energije, plačali snažilko in so bili zato tam stroški precej veliki. V sedanjih prostorih imamo centralno gretje, elektriko, vodo in čiščenje. Za to plačamo pozimi 23.000, poleti pa 19.000 S din. Prostori so za delo zelo ugodni. Ker ima Zavod prostore tudi drugje, ne le na stadionu, nam prostori odgovarjajo, saj smo nekako v sredini objektov. šport je namenjen krepitvi zdravja in ne vem, zakaj bi bilo potrebno iskati skrite rezerve kranjskega športa na račun zdravja uslužbencev Zavoda.« — V medsebojnih stikih med Zavodom in predstavniki klubov bi lahko rešili pre- cej sporov, do katerih prihaja. Tudi konferenca SD Triglava bi labko k temu mnogo pripomogla. Zakaj ni bilo predstavnika Zavoda na konferenci? »Na konferenci je prišlo do kritike, ker se je nisem udeležil. Nekdo je pojasnil, da sem bil povabljen in da se vabilu nisem odzval. Bilo je ravno nasprotno. Želel sem priti na sestanek, kjer so zbrani športniki vseh klubov, ker jim imam veliko povedati. Želel sem jim med drugim povedati, da bi bilo bolje, če bi se člani istega društva med seboj sporazumevali, ne pa da člani enega kluba ogovarjajo člane drugega in pri tem mislijo, da je Zavod poklican, da ureja njihova nesoglasja. Bilo bi tudi prav, če bi kdo, posebno tisti, ki imajo največ pripomb, prišel zjutraj, po končanem tekmovanju, pod tribuno in na stadion pogledat, kakšne prostore zapustijo tisti, ki se smatrajo za kulturne. Vem, da se večina športnikov pristojno obnaša, nekateri pa so takšni, da se naši delavci prav boje stika z njimi. Ce ga za kakšno stvar opomnijo, jih grobo odslovijo in njihove pripombe ne upoštevajo. Takšnih stvari ne obešamo na veliki zvon, marveč jih poskušamo urediti s pravilnimi medsebojnimi odnosi s klubi, ker smatramo, da je ta način najkoristnejši in najuspešnejši. Zelo mi je žal in ne vem, zakaj nisem bil povabljen na konferenco ŠD Triglav.« Tov. Zupančiču smo zastavili vprašanja, ki smo jih slišali na konferenci ŠD Triglav. Vprašanja smo zastavili z namenom, da bi pripomogli k razčiščevanju medsebojnih sporov, odnosno nesporazu-* mov. Upajmo, da smo športnikom m bralcem tako prikazali tudi drugo plat medalje. Veselilo nas bo, Če bomo lahko kmalu poročali o dobrem in uspešnem sodelovanju. P. Čolnar 10 OGLASI — OBJAVE 9. MAREC 1966 # Prodam prašiča 170 kg težkega za zakol. Vasca 12, Cerklje . — 1069 Prodam hlevski gnoj, leseno samokolnico z gumi kolesom. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje — 1070 Prodam polovico hiše — dvosobno stanovanje. Jurčič Leopold, Šk. Loka Demšar-jevo predmestje n. h. — 1071 Prodam dve kravi po izbiri. Rov te 12, Podnart — 1072 Prodam dva prašiča težka po 100 kg. Voklo 49 Šenčur — 1073 Prodam plemnskcga vola primernega za delo ali pitanje Podi j uhelj 9 Tržič — 1074 Prodam dobro ohranjen dvosedežni moped T 12 s prevoženimi 7000 km. Anica Kristane, Adergas 3 Cerklje — 1075 Prodam 1.25 kg čistega in 0.80 kg mešanega cina za spajkanje. Naslov v oglasnem oddelku — 1076 Prodam semenski krompir igor in dobrina, ter jabolka. Sr. vas 45 Šenčur — 1077 Ugodno prodam nov televizor z garancijo. Nasl. v ogl. oddelku — 1078 Kupim ročno gnoj nično črpalko. Zadnikar Franc, Po-toče 24, Preddvor — 1079 Kupim dobro ohranjeno otroško posteljico. Bukovec, Moškrin 3, skofja Loka — 1080 Kupim 280 m2 žlindrinih zidakov debelina 20-25 cm. Plačam, ali deloma zamenjam za jelove plohe. Nasl. v ogl. odd. — 1081 Kupim 500 kom. enoletnih hruškovih sadik (divjakov) za sajenje v drevesnico. Nasl. v ogl. odd. — 1082 Iščem inštruktorja kemije za gimnazijo. Nasl. v ogl. odd. — 1083 Našel sem žensko uro v Šk. Loki. Dobi se pri Hribornik Alojz, Smlednik 26 — 1084 Našel sem listnico z denarjem na ime Hobič Jože, Nahaja se v oglasnem oddelku — 1085 Nudim hrano in stanovanje fantu, ki bi mi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku — 1086 Zidarje iščem za omote. Ponudbe poslati podružnici Glasa Jesenice — 1087 Sprejmem vajenca zlatarske stroke. Bivic Erncst, Cankarjeva 5, Kranj — 1088 Osrednji filmski klub Kranj išče dva fanta in dekle starost 17-22 let za vlogo v kral-metražnem filmu. Informacije na telefon 21-729 Kranj - 1089 Proklicujem vozovnico za avtobus št. 008799, Kokrica UO podjetja »OBRTNIK« Skofja Loka Blaževa ulica 3 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Skladiščnik 2. Elektromehanik 3. Pečar 4. Parketar 5. Klepar 6. Vodovodni instalater 7. VK steklar 8. Slikopleskarji Pogoji: Pod št 1 VK delavec v trgovini s prakso (po možnosti kovinske stroke) ali KV v trgovski stroki s 3 letno prakso v železhini ali dovršeno ekonomsko šolo s prakso v trgovini. Pod št 2 VK mehanik elektrotehnične stroke, vešč vseh clektromeh, del in vešč elektroinstalaterskih del ali KV s 5-letno prakso, ali srednja tehnična šola s prakso. Pod št. 3 KV pečar s prakso vešč vsen pečarskih in keramičnih poslov. Pod št. 4 KV parketar s prakso vešč tudi polaganja podov iz umetnih zmesi Pod št. 5 KV klepar s prakso vešč tudi ključavničarskih in vodoinstalaterskih del. Pod št 6 KV vodovodni instalater vešč tudi kleparskih in ključavničarskih del in popravilo bojlerjcv Pod št. 7 VK steklar z večletno prakso vešč tudi brušenja, graviranja in matiranja stekla Pod št. 8 K V slikopleskarji vešči tudi polaganja tapet in podov iz umetnih zmesi. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dbsedanjega dela pošljite upravi podjetja v roku 15 dni od dneva objave. KRANJSKE OPEKARNE KRANJ razpisujejo naslednja delovna mesta: 1. Voznika motornih vozil C kateg. v obratu Bobovek Pogoj: najmanj 1 leto prakse v svoji stroki 2. Kuharico v obratu StražišČe Pogoj: kvalificirana kuharica 3. 5 delavcev priučenih ali nekvalificiranih v obratu češnjevek 4. 6 delavcev priučenih ali nekvalificiranih v obratu Stražišče Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Samsko stanovanje pod 2. in 4. točko zagotovljeno. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja v Kranju, Titov trg 7. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa oz. do zasedbe delovnih mest. POPRAVEK V sobotnem Glasu nam je pri razpisu DS Poklicne šole za Slikopleskarsko stroko Kranj tiskarski škrat zagodel precejšnjo napako. Pravilno bi moralo glasiti takole: »DS Poklicne šole za slikopleskarsko stroko Kranj razpisuje v smislu 18. in 22. čl. TZDR prosto delovno mesto učitelja za slovenski jezik« itd. Opravičujemo se za nastalo napako. — Kranj — 1090 Iščem pošteno gospodinjsko pomočnico. Po možnosti ji čez čas preskrbi m še drugo zaposlitev. Logar Danica, Ljubljana, Šaranovičeva 10 — 1092 Trisobno stanovanje na Jesenicah, bi rad zamenjal za enako v Kranju. Ponudbe poslati pod »Priložnost« 1029 Zahvala turistični agenciji »Transturist« šk. Loka, poslovalnica Radovljica se is- ZAHVALA Podpisani kmet MUŠlC JANEZ Sp. Brnik št. 31 se zahvaljujem vsem in vsakemu posebej, ki so dne 6. 3. 1966 ob izbruhu požara na mojem gospodarskem poslopju pomagali pri reševanju in gašenju. Posebna zahvala velja vsem tistim, ki so izpostavljali svoje življenje, in rešili vso živino iz gorečega hleva. Zahvaljujem se sosedom, so-vaščanom in vsem iz bližnje in daljne okolice za požrtvovalno pomoč. Zahvala velja vsem gasilnim enotam Sp. Brnik, Zg. Brnik, Cerklje in Lahovče. Posebna zahvala tudi poklicnim gasilcem iz Kranja. Zahvaljujem se tudi Milici in notranji upravi za pozornost. Hvaležni MUšIč JANEZ kreno zahvaljujem za vr^ ne, izgubljene bone. $tr0j Marija, Podbrezje 79, Dupj;e HOTEL GRAD HRIB V PREDDVORU sprejme več natakarjev {k) za strežbo v sobotah in n6i deljah in za čas turistk^ sezone. Interesenti naj ^ zglasijo osebno v hote^ Grad Hrib v Preddvoru d0 20/3-1966. Podjetje VINO KRANJ — Kranj, Mladinska ^ razpisuje delovno me$t0 skladiščnika v zatožnem skladišču v Škofji Loki. Pogoji: Srednja ekonom ska šola, ali kvalificir^ delavec v trgovini z manj 5-letno prakso v ^ dajalni ali skladišču. Razpis velja do zas^v delovnega mesta. Novo v zbirki GLOBUS založbe MLADINSKA uriUGA Roman Vlach: ANATOLSKA OBAL<\ Knjiga je obširen in pester zapis o sodobni Turćij: izpod peresa znanega češkega potopisca Romana V\ cha. Prevedena je že v več evropskih jezikov, na 0^ skem pa je doživela že drugo izdajo. Cena te sodobno opremljene in bogato ilustrirane knji^ je 23.— N din. Do julija 1966 bosta v zbirki GLOBUS izšli še knji^. Herman Geiger: LEDENI ŠKI PILO} Anton Ingolič: SIBIRSKA SREČANJA Vsako leto prinaša zbirka GLOBUS štiri izbrane knjige s številnimi barvnimi ilustracija^: za nizko subskripcijsko ceno 84.— N din. PRODAMO KARAMBOLIRAN DOSTAVNI AVTO 1MV-KOMBI — 8-sedežni. Leto izdelave 1963 s prevoženimi 6000 km po gener&l nem popravilu. Začetna cena N din 9.000 ali 900.000 S din. Ogled vozila je možen vsak dan od 6.—14. ure v ptfi jetju. Pismene ponudbe sprejma industrijski kombinat »PLANIKA« Kranj do 10.4.1966. V Kranju prodam okoli 20 m2 prostor za obrt primeren tudi za lokal. Interesenti naj se javijo na naslov. Limeršič, Ljubljana Stožice 26 — 1036 Prodam mivko, suhe plohe in deske. Šenčur 16 — 1052 Prodam semensko grahoro in bel semenski krompir. Britof 48 Kranj — 1053 Prodam zimska jabolka. Kokrica 17, Kranj — 1054 Prodam prašičke šest tednov stare in semenski krompir bintje in dobrine. Vo-povlje 13, Cerklje — 1055 Prodam 400 kg težkega vola. Benedik Franc, Če-pulje 6, Besnica — 1056 Magnetofon poceni prodam znamke »Geloso« Džordže-vič, Kranj Mencingarjeva 1 — 1057 Prodam kravo, šenturška gora 19, Cerklje — 1058 Večjo količino sadik »legu-strun« za živo mejo prodam. Nasl. v oglasnem oddelku — 1059 5000 kg krmilne repe prodam. Cerklje 116 — 1060 Prodam klavirsko harmoniko vveltmeister 80 basov 5x3 registrov, električni štedilnik nov »gorenje« z garancijo. Bcšircvič, Koroška 49 Kranj — 1061 Prodam prašičke 6 tednov stare. Štefana gora 26, - Cerklje — 1062 Prodam zgodnji semenski krompir. Kranj , Straž;šČ3, Škofjeloška 26 — 1063 Prodam žensko regovo kolo. Kranj, Bičkova 5 — 1061 Ugodno prodam dobro ohranjen otroški športni voziček. Kranj Stare tova 21, Cirče — 1065 Prodam mlado kravo in kupim 1000 kg sena." Vokio 75 Šenčur — 1066 Prodam stroj za izdelavo ilovnate opeke. Nasl. v ogl. oddelku — 1067 Prodam vprežne grabi je. Kokrica 15, Kranj — 1063 m as Komisija Skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje občin skofja Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice in Kranj za razpis in, zasedbo delovnih mest v novo ustanovljenem Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: Izpostava Kranj a^jvišja strokovna izobrazba pedagoške ali kadrovske smeri z 1 letno prakso na področju izobraževanja ali pravne smeri z 2-letno prak- b) srednja strokovna izobraz- 1. Tajnik sf| a) visoka strokovna izobrazba M aiss Mi m so pri upravno-pravnih poslih ali b) višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v upravno-pravni stroki; 2. Strokovni sodelavec za psihologijo poklicnega usmerjanja m a) visoka strokovna izobrazba jJH psihološke smeri (diplomi- ba, smer pedagoška s 3-letno prakso na področju poklicnega usmerjanja in izobraževanja; 71, Strokovni sodelavec za zaposlovanje a) višja strokovna izobrazba z 1-letno prakso na področju kadrovske službe in zaposlovanja ali rani psiholog z 2-letno prakj b) srednja strokovna izobraz-so na področju poklicnega ba s 3.-letno prakSo na pod-usmerjanja; ročju zaposlovanja; 3. Strokovni sodelavec v ' ih I analitik Računovodja 1 a) visoka strokoma izobrazba a) fednJa strokovna izobraz-= pghološke, sociološke ali ba„ smer ekonomska (eko-• t a- Y~~A~m\ nOmska srednja sola) s pripravne smeri (diplomiran) J v7 * „«, . i ___,iw;^ni merno prakso v racunovod- z 2-letno prakso v analitični službi; 4. Strokovni sodelavec . za poklicno .prosvet- ljevanje in informiranje a) višja strokovna izobrazba psihološke, pedagoške ali kadrovske smeri z 1-letno prakso na področju poklicnega prosvetljevanja in usmerjanja; 5. Strokovni sodelavec za analize in programiranje zaposlovanja strokovna izobrazba a) nižja strokovna izobrazba m 1 i n m i I m 1 i ms m m a) višja stvu; 9. Finančni knjigovodja — blagajnik a) srednja strokovna izobrazba, smer ekonomska (ekonomska srednja šola) s primerno prakso v blagajniškem poslovanju; 10. Statistik a) srednja strokvna izobrazba z 1-letno prakso v statistični službi; 11. Administrator i i »SS prakso na področju poklic-nega prosvetljevanja in in- ^ formiranja ali ||* b) srednja strokovna izobraz- fj^ ba s 3-letno prakso na po-dročju poklicnega prosvet- Spe' ljevanja, informiranja in^ • m m m usmerjanja; (2-letna administrativna šo- j9# Strokovni sodelavec la) in z 1-letno prakso v administraciji; Iziostava RaJovljica 16. Strokovni sodelavec za poklicno prosvet-Ijevanje in informacije a) višja strokovna izobrazba pedagoške ali kadrovske smeri z 1 letno prakso na ' področju poklicnega prosvetljevanja in usmerjanja ali b) srednja strokovna izobrazba s 3-letno prakso na področju poklicnega prosvetljevanja in informiranja; 17. Strokovni sodelavec za zaposlovanje a) višja strokovna izobrazba z 1-letno prakso na področju kadrovske službe in zaposlovanja ali za zaposlovanje a) višja strokovna izobrazba z 1-letno prakso na področ ju kadrovske službe in za^ poslovanja ali b) srednja strokovna izobrazba s 3-letno prakso na področju zaposlovanja; §§ m m m 20. a) Izpostava Tržič Strokovni sodelavec za poklicno prosvet-ljevanje, informiranje in zaposlovanje višja strokovna izobrazba z 1-letno prakso na področ- | ju kadrovske službe, poklicnega prosvetljevanja in za poslovanja ali b) srednja strokovna izobraz ba s 3-lctno prakso na po dročju poklicnega prosvet ljevanja, usmerjanja in za poslovanja -■■•"'■Z sag '..\ m m - i,:s £2 Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanje ni preskrbljeno niti v Kranju, niti na izpostavah. Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in praksi Komisiji za razpis in sprejem pri Skupščini komunalne skupnosti za zaposlovanje Kranj, Sejmišče št. 4 M P5 as um m 9. MAREC 1966 * KOI i PLENARNA KONFERENCA LOŠKIH TD UGODNI POGOJI poroča ABHIlLi Vsi smo zadovoljni Za nami so štiri srečanja na svetovnem prvenstvu. Z dosedanjim potekom smo zelo zadovoljni. Od štirih srečanj smo dobili tri. Točke proti Norveški In Švici so prišle precej nepričakovano, saj sta bili ti dve reprezentanci do sedaj še vedno močnejši od nas. Velika zasluga za naše uspehe gre tudi gledalcem v Zagrebu in na Jesenicah, čeprav smo na Jesenicah pričakovali močno podporo, so nas naši gledalci vseeno presenetili. Zagrebčani nam bodo prav tako ostali v najlepšem spominu. Nepozaben je občutek, ko za-pojo gledalci po zmagi našo državno himno, kar se je pripetilo v Zagrebu in na Jesenicah. Kakšni so naši izgledi za dokončno uvrstitev? če premagamo Romunijo ali Avstrijo smo lahko celo drugi, vendar hp verjetno odločala razlika v golih, ki je nimamo najboljše ter se tako lahko zgodi, da smo tudi četrti, četrto mesto bi predstavljalo za nas vseeno uspeh, saj ga je pred prvenstvom le malokdo od igralcev pričakoval. Računamo, da bo Romunija precej težji nasprotnik od Avstrije. Naš današnji nasprotnik je reprezentanca Velike Britanije. To je ekipa* z veliko hokejsko tradicijo, saj je prvič nastopila na svetovnem prvenstvu že leta 1910. .Leta 1910 je osvojila celo zlato medaljo, 1950. je bila V Londonu četrta, 1963. in 1965. pa štirinajsta (mesto, pred nami). Z Angleži smo doslej igrali dvakrat: 1963 smo izgubili s 4:2, lansko leto pa smo igrali neodločeno 5:5. Več milijonska škoda zaradi pošara # V nedeljo ob 13.20 uri je % začelo goreti gospodarsko 0 poslopje Janeza Mušiča s # Spodnjega Brnika 31. Po- # žar je nastal v stelniku. # Uničeno je vse ostrejše, > 1' 1% JE L* J*m IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d, za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov nc objavljamo # zgorelo pa je tudi petnajst O ton sena, štiri tone slame # in drobno kmetijsko orod-© je. Po nestrokovni oceni # znaša škoda 8 milijonov O starih dinarjev. Poslopje # je bilo zavarovano za 7 # milijonov dinarjev. Požar O je verjetno nastal zaradi 6 kratkega stika na slabi O električni napeljavi. Komisija za delovna razmerja pri Tovarni pil. »Trfglav« Tržič razpisuje delovno mesto Računovodje Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Končana srednja šola s 5-letno prakso na vodilnem mestu v finančni stroki. Prijave z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom naj kandidati pošljejo na zgornji naslov. Razpis velja 15 dni po objavi. Stanovanje ni zagotovljeno. Šele v naslednjem letu enotni turistični prospekt propagandna komisija, w skupno z Gorenjsko tU^L^ Predstavniki osmih turističnih društev iz škofjeloške občine so se zbrali v soboto, 5. marca, v Ratečah v gostilni »Pri Danilu«, kjer so se pomenili o svojih problemih in skupnih načrtih za uspešnejše turistično poslovanje. 2e skoraj leto dni pripravljajo »Prospekt Škofje Loke, Selške in Poljanske doline«. Posebna komisija za izdelavo prospekta je po zbranih predlogih ugotovila, da slike tematsko ne ustrezajo, saj je večina društev predlagala panoramske motive svojega turističnega območja. Na konferenci so sprajjeli ponudbo Turistične zvefce Slovenije, tako da bo v bodoče pri izdelavi sodelovala tudi njena 0 trošenju sredstev naj soodločajo tudi kmetje (nadaljevanje s 1. strani) nje dela ^.sredstev v obBki biološke amortizacije. V naši občini'se bo letno zbralo r okrog 80 milijonov S din teh sredstev, ki so namenjena za obnovo gozdov. Po sedanjem statutu gozdno gospodarske organizacije, ki ta sredstva zbira, o trošenju sredstev odločajo oni sami. Kmetje pa odločno postavljajo, da morajo dobiti pravico soodločanja pri trošenju teh : sredstev. Zato trenutno razpravljamo o tem, da bi s spremembo statuta GG uzakonili poseben upravni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki GG in kmetov in naj bi ta odbor odločal o koriščenju sredstev. V.: Kako so se na minulih zborih kmetijskih zavarovancev odločili kmetje glede razširjenega kmetijskega zavarovanja? O.: V večini primerov so kmetje za razširjeno zava- Strelke za dan žena O ObSO Kranj je organiziral O strelsko tekmovanje v po- 0 častitev Dneva žena. Na- 0 stopilo je 15 tekmovalk. 0 Prvih pet je prejelo diplo- # me: 1. Z. Krštinc 242 0 krogov (300 možnih), 2. Z. 0 Kren 238, 3. A. Štefančič 0 (vse Iskra) 233, 4. D. Ra- 0 dojčič (Brat.-Edin.) 232, 5. O V. Šlibar (Iskra) 219, itd. B. M. Novi plesni tečaji: Vsako soboto začetni plesni tečaj. Plesalke imajo prost vstop. V petek 11. marca začetni-ški tečaj ob sredah in petkih. V soboto 19. marca se začne sobotni nadaljevalni tečaj. Sezona se bliža h koncu. Interesenti ne zamudite te prilike. Plesna in baletna šola Kranj rovanje. Edino pereče vprašanje pri tem je, da bi dajatve za tako zavarovanje bile večje, kot so bile prejšnje družbene dajatve od kmetijstva v 4. kmetijskem razredu. Zato kmetje predlagajo, da naj Zavod za socialno zavarovanje skuša zmanjšati predvsem administrativne stroške in s tem tudi prispevek. Končni sklep o tem bo sprejet na referendumu, ki ga bo razpisal zavod. no zvezo lahko mnogo k?^ mogla, da bo prospekt 23? kot si ga želijp. Skle^ M da s tiskom ne* bodo ampak bodo vse p0^te-kvaliteti dela, ker bo^;-tako lahko gospodarska 0 ■ vičili vloženi denar (2.5 jona S din). % • Ugotovili so tudi, &\ > • občini dokaj ugodOT C šeno vprašanje fin^ ^ • nja turistične dejJ»Y„ ^ • vendar še premalo Sort°s,i • jejo gospodarska p« jevanja vrtov in zelenic. Mnogo je tudi praktičnih svetov za vrtičkarje, za ljubitelje sobnih rastlin, 1* šolske vzgojitelje in vse tiste, ki skrbe za javne nasad« in, cenijo kulturno urejen dom. Zaradi velikega zanimanja za Naš vrt se je uredništvo odločilo, da bo prvo dvojno številk'} ponatisnilo in nudilo s tem priložnost tudi tistim, K* se doslej še niso naročili na NAŠ VRT, da dobe t" pomembno revijo v roke. Prijave za redne naročnike NAŠEGA VRTA sprejem' DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MesC nI trg 26 in vse knjigarne v Sloveniji. Letna naročnina1 20,00 N din, ki jo lahko poravnate tudi v dveh ali tref obrokih.