Leto II. ' Tedenska priloga »Slovenca" z dne 24. januarja 1926, $tev. 19. Stev. 4. Bruhajoči Vezuv. Pred kratkim je zaJSel Vezuv aopet bruhati; naSa slika nam kaže nj^ov vrh s teko&) lavo v ospredju, ki inoei seboj skalovje. Novi romunski prestolonaslednik Mihael, star 4 leta. Kakor mano, se je njegov oče princ Karel pred kratkim zaradi družinskih in notranjepolitičnih afer odpovedal prestolonasledstvu. Kraljevski grad v Bukarešti, prestolnici Romunije, ki preživlja radi nasilne in centralistične vlade romunskih magnatov težke notranje krize. Znani voditelj irskih republikancev De Valera govori v Dublinu. Kakor znano, je bil De Valera eden glavnih voditeljev irskega naroda v njegovem herojskem boju za osvobojenje; odkar je pa d61a Anglija Irsfci skoro popolno svobodo, je stopil nekoliko v ozadje in Sele zadnje čase je zadel zopet žlvahneje nastopatL Kardinal Mercier, nadškof mechelnski in iz svetovne vojne proslavljeni zaščitnik Belgijcev, je pred kratkim nevarno zbolel. Feng-Ju-Hsiang, znani kitajski maršal, krščanske vere, je pred kratkim odpotoval v važni politični mlaji v Mosifcvo. Belgijsiki kraljevski par v zasilnem čolnu ob prilM zadnje katastrofalne povodi^l v Beltpji. Madjarski drž. upravitelj Horthy, M je baje tu>±i posredno zapleten v škandalozno afero s ponarejenimi bankovci in čigar stališče je baje radi tega omajano. Jugoslovanska delegacija, ki je odšla pred kratkim v Ameriko urejat naše dolgove. M leve na desno sloje: dr. Matjašdč, dr. Radosavljevdč, dr. Novakovič in minister Stojadinovič, dr. Svegel, Stoja-dinoviieva soproga in M. Avramovič. Spotoma se je oglasila tudi v Parizu, kjer je doživela p(^ln neuspeh. I—'--.--._ Janez Kozinc, ki je služboval nad 33 let kot župnik v Slivnici pri Celju. Od 13. decembra 1917 je bil valed nesre&ie operacije ipopolnoma slep, vendar je opravljal svoje dušnopastirske dolžnosti vzorno do svoje smrti dne 21. nov. 1925. Naš vojni minister D. Trifunovi6 to mornariški poveljnik admiral Priča na naši vojni ladji »Jastrebe. Iz domovine dvatisočletne kulture: Bralno in pevsko društvo v Dobravljah na Vipavskem, ki je bilo ob petindvajsetietnici svojega delovanja od italijanskih oblasti razpuščeno. Slike fe ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu''. Abram Filip, (1835-1903), pravnik. Baraga Friderik Irenej (1797—1868), >apostol Indijancev«. Bekš Joža (•1883), pesuik. SlovensRa iipoclabljajocaumetnost: Bozidor JaRac. B. Jakac: Lastni portret. Oglie iz 1. 1926. Ajda (s Trško goro pri Novem mestu v ozadju). Pastel iz 1. 1925., last g. J. Pavčiča v Novem mestu. »Z mojega podstr^nega okna v Parizu« (Notre Dame). Oirakopis iz 1. 1925., last avtorja. Portret Harald Saeveruda, norveškega komponista. Olje ia L 1922. Last portretiranca. (Fragment) Arabska otroka. Hisba iz 1. 1925., last avtorja. »Marabu« (grobnica v oazi), Rtóba iz 1. 1925., last avtorja. Mladi Arabec, Ri?ba iz 1. 1925., last avtorja. Motiv iz Kandije pri Novem mestu. Pastel iz 1. 1925., prodaa na zadnji razstavi v Splitu. Mati in m. Lesorez iz 1. 1923., last Narodne Galerije v Liubljani. V kavami. Suha igla iz 1. 1923., last Narodne galerije v Ljubljani. Motiv z Dolenjske. Pastel ias 1. 1925., last avtorja < Zamorec, Kreda iz 1. 1925., last avtorja. Motiv iz Prage, litograiija iz 1. 1923., last Narodne galerije v Ljubljani. BOŽIDAR JAKAC. Božidar Jakac. akademični slikar in profesor risanja na IL drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu na Dolenjskem. Študiral je spočetka gimnazijo v Novem mestu in maturir^ I. 1918. na realki v IdrijL Bü je potrjen k vojakom in služil na bivši avstrijski fronti skoro dve leti. Koncem leta 1919. se je vpisal na praški Akademiji upodabljajočih umetnosti v splošno slikarsko šolo pri prof. Obrowstoemai, kamor je bil izjemoma sprejet takoj v drugi letaik. V letih 1920/21 je obiskoval specialno slikarsko šolo prof. Thieleja, v letih 1921/23 pa specialno šolo za grafično umetnost pri nedavno umrlem profesorju Avgustu Broemseju. Leta 1923. je dovršil akademijo z uspehom častnega priznanja, nakar se je podal na potovanje v Berto, Dresden, Hamburg, Rügen, naslednje leto je prebil v Parizu in Tiinisu. Z umetnostjo se je bü ziačel še na gijnnaziji in realki pečati kot samouk. Že tedaj je gojil krar jino, ki jo je obnavljal v njenih slikovitih lastao-stih, luči in senci, študiral atmosferični problem in stremel za občutjem v imipreeionističnem sinisiu. Na akademiji ie pokazal že prvo leto paseben interes za grafiko, umetnostne pobude pa ni dobil pri Cehih. Od mojstrov, ki jih je na 9v<^ih potovanjih imel priliko videli in štiidirati, so poseben vtis nanj napravili Rembrandt, Greco, Goya, Tinto-retto, Daumier, od modemih Mwich. nadaljevanje na zadnji strani.) Iz zenskegra sveta. Zlati Jasi se obetajo našim gospodinjam, Rus, ZvorMn ipo imenu, je izumil etektriSni aparat, ki spravi že z enim samim pote^ljajem v delovanje najrazličnejše stroje (za pranje, snaženje itd.) tako, da bo prihranjena gosiKKlinjam večina najtežjih domačih del. Žene iz washingtonske »bele hiše«. Ameriški iparlament ima tudi tri ženske poslance, M jih vidimo na naši sliki Ln sicer (od leve na desno) : Mrs. Kahn, Mrs. Rogers in Mrs. Mary Norton. iženska armada na obrezoraliscu. Prva ženska armada na svetu. (»Lotta-Svard<, ž. domobranci na Fincem.) Na Finskem so uvedli v armado tudi ženske oddelke, ki štejejo 40,000 glav. Baje so iz-bomo izvežbani in so se dobro obnesli za podporo regularnega vojaštva. Opravljajo vsa pomožna dela: oskrbujejo bolnice, vojaške kuhinje, obvezovališča, manjše patrulje itd. Kako se bodo izkazsde v vojni, bo pa še-le pokazala bodočnost. Keikor torej vidimo, napreduje misel »razorožavanja« prav lepo . . . KlolYuKi za letoSnJo pomlad. Križem Slovenije. Člani lovskega društva v Braslovžah. Ogromna kad, ki jo }e pred IkratkiTn izgotovU Fr. Medved, sodarski mojster v Tamu (X) za tovarno za špirit v Gori-oInoma hrom in duševno zaostal, ki iivi v obupni beidi in za katerega sprejema mUodare naša uprava. Orlovska svatba pri Sv. Jurjn ob Ščavnici L Ženinom Fr. Kvasom in nev^o Marijo, roj. Lah v sredini, kd ju je poro*il eeljski opat Peter Juralk. Tone Kristan in dr. Koran na barikadak Kristan - Korunova »De-laivska 'poEtika< ima dan za dnevom polna usta revolucije, barikad in podobnih, že precej zaiijavelA limanic Ea naivne dušice. Ker mnogo naMh filtateljev žeU. videti, kako bi izgledala oče-tai in lastniika »Dravske politike< na barikadah, jint ustrejtamo z današnjo sliko. Ko je priSel iz Sole, ee je skoro isMjučno posvetil grafika, izražanju v Smobelemi ki ima čisto svoje prednosti. Risal je krajine, žanrske scene in portrete, ka&or jih je v barvni inten^diteti in konturi intuitivno doživel, pri svoji silni produktivnosti in vztrajnem študiju je dosegel nele veliko tehnično rutino, marveč tudi visoko optično >zgrab-Ijivost«. Stremeč vedtoo bolj po duševni karakteri-aaciji, po »izrazu< predmeta, pri čemer mu je b^ morda največja pobuda notranje sorodni Munch, je kmalu jel polivati na notranji, duševni iaaraz svojih del ve^o pozornost ne^ na zgolj njih optično slikovito obnovo. Ekspresionizem bratov Kraljev, Vid-Miainev itd. mu j« bil pretrd, zato je poleg njih plačal svoj tribut času v obliki poznega impresionizma, v okvirju katerega j« stremel i>o čedalje osti«jši notranji ikaratoteristiki dušera^a razpoloženja (Mati in hči, 1923). Začetkom leta 1924. se je njegov Stil odlo&io jel nagibati v smer, ki je impresiomzmu ravno nasprotna, v smer, ki je plastičnega anačajai Sam označile svoje hotenje zadnjih dveh let kot stremljenje po plastični obdelavi predmetov, v statično ravnovesni kompozidji, ki mora biti sama v sebi zaključena, da izven nje ne pogrešaš ničesar. Slikovito naziranje prvih let se je umaknilo novemu, pri katerem je barva samo umnen plastike, arhitektonski faktor, a vsebinsko ne gre več za bežni vizualni moment aM čuvstveni žanr kakor za primerne estetske, formalne vrednote (Kandija). Zna- čilno je za umetnika, da nahaja v zadnjih letih sorodnost umetnostnega naziranja z Rusoma Šuha-jevom in Sorinom. Prvič je Jakac razstavil v Ljubljani leta 1918., odtlej pa nj<^gova dela niso manjkala skoro na nobeni razstavi v Ljubljani. L. 1920. je razstavil v Novem mestu, odtlej v Mariboru, Splitu, Zagreb-u, Belgradu, Pragi, Hodoninu, Bruxellesu in v Parizu, kjer je na dekorativni razstavi dobil kolajno. Njegova dela hrani o Narodna galerija v Ljubljani, ki je nabavila od Jakca celo mapo, nad 50 grafik, dalje belgraj^ in zagrebška občina, a zasebne zbii^ke v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Pragi, Havreu, Bergenu, Parizu in Madridu. S. Vurnik. Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.