Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 6. 7. 1979 LETO XVI - Št. 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE ŠESTO SREČANJE DOMŽALSKIH KOMUNISTOV: USTVARJALNO DELO -NALOGA ČLANOV ZK Komunistični partiji oziroma Zvezi komunistov, ki gradi svoj razvoj na človekovi ustvarjalnosti in njegovi sreči moremo zaupati. Zaupale so ji množice, ker jih ni nikdar izneverila, ker se ni nikdar izdvajala iz njihovih problemov, ampak je prevzemala najtežje naloge in nosila z vso odgovornostjo tudi najtežja bremena pa naj je šlo za čas, ko je povedla mladi delavski razred Jugoslavije na njegovo neustavljivo zmagovito revolucionarno pot ali med narodnoosvobodilno vojno, ko je bila v ospredju boja za našo nacionalno in socialno osvoboditev ali v njenem boju na strani delavskega razreda v vseh njenih povojnih obdobjih. Danes je naša dolžnost in obveznost, da čuvamo in negujemo njeno revolucionarno izročilo in kontinuiteto, ime, ki si gaje ustvarila z dejanji, da razvijamo dalje kot čvrst, v ideji in akciji vedno vzravnan, večno živ, dinamičen revolucionarni organizem, da skrbimo za to, da bo tako kot je bila včeraj, tudi danes in jutri zakoreninjena med vsemi delovnimi ljudmi in občani. Takšno Zvezo komunistov ustvarjamo in bomo ustvarjali le, če bomo komunisti sposobni povezovati družbeni in politični interes delavskega razreda in delovnih ljudi z ustvarjalnimi zmogljivostmi družbe za socialistični samoupravni razvoj. Takšno Zvezo komunistov bomo ustvarili, če bomo vedno stvarni, jasno oblikovali svoja stališča do vseh pojavov in problemov, ki bistveno vplivajo na naš razvoj, če bomo svoja stališča tudi dosledno uresničevali, če se bomo zanje bojevali, če bomo to, kar govorimo tudi delali. Množice delovnih ljudi sodijo Zvezo komunistov in komuniste po dejanjih ne po besedah; sodijo jo po tem, kako obravnava probleme v razmerah samoupravljanja delovnih ljudi, kako vpliva na sprejemanje najnaprednejših odločitev — odlo čitev delovnih ljudi in ne odločitev v imenu delovnih ljudi. Te misli je na šestem tradicionalnem srečanju domžalskih komunistov povedala Ivanka Vrhovčak, izvršni sekretar Centralnega komiteja ZK Slovenije. SPREJEM 62. MLADIH V ZK Sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale tovariš Stane Mlakar je pozdravil zbrane komuniste v hali Komunalnega centra in poudaril, da je letošnji sprejem novih članov v Zvezo komunistov še toliko bolj svečan, ker praznujemo 60-letnico KPJ oziroma ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. V pozdravnih besedah je orisal zgodovinski razvoj naše partije, opozoril na težka obdobja njenega delovanja in poudaril, tisto, kar je bilo in je bistveno za Zvezo komunistov: stalni revolucionarni duh in zavzemanje za pomlajevanje njenih vrst, za delo na vseh toriščih in dosledno uresničevanje postavljenih ciljev. Tovarišica Vrhovčakova je pozdravila sprejem novih članov in med drugim poudarila, da ne moremo stati ob strani družbenih dogajanj, da morajo osnovne organizacije ZK stalno reševati odprta vprašanja in da mora Zveza komunistov stalno izpolnjevati svoje poslanstvo. Ne samo v času narodnoosvobodilnega boja, ampak tudi leta 1948 so komunisti znali odločno braniti lastno pot v socialističnem razvoju in uspeli premagati vse ovire, ki so bile na njihovi poti. Ob koncu je tovarišica Vrhovčakova čestitala novosprejetim članom in izrazila prepričanje, da se bodo tvorno vključili v delo v osnovnih organizacijah in da bodo izpolnjevali vse sprejete naloge. Nato je sledil svečan sprejem in podelitev priznanj 11 članom za 30—letno aktivno in požrtvovalno delo v ZK. Priznanja so prejeli: Anton Dekleva - Vir, Jože Drolc - Ind uplati, Franc Eršte — Kmetijska kooperacija, Franc Gabrovšek — Univerzale, Marica Kern — Napredek, Alojz Kunstelj - Domžale, Anica Pustotnik - OS Josip Broz Tito, Miro Varšek - Papirnica Količevo, Almira Žemljic — uprava skupščine občine, Ivan Zibelnik — Mengeš in Filip Kalan — Domžale. Z zborovanja je bilo poslano pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem mu domžalski komunisti iskreno želijo, da bi njegova ustvarjalnost še dolgo bila prisotna in da bi se člani Zveze komunistov lahko zgledovali po njej in uresničevali smele zamisli samoupravnega socialističnega razvoja. V kulturnem programu so nastopili združeni mladinski pevski zbori osnovnih šol in Simfonični orkester, Domžalska godba in reci-tatorji. Program je pripravila Kulturna skupnost, izvajalce pa je vodil prof. Tomaž Habe. Zborovanje komunistov se je končalo s tovariškim srečanjem. K. Med kulturnim programom na šestem zborovanju domžalskih komunistov EKONOMSKE STANARINE SO TU! Stanovalci v zborih stanovalcev hiš, delavci v TOZD in delovnih skupnosti ter Skupščina občine Domžale bodo podpisali samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občim Domžale. Denar ekonomskih stanarin bo šel za: — minimalno amortizacijo, ki mora znašati vsaj 1 odstotek realne cene brez stroškov komu-nalij in infrastrukture — srednjeročni program, ki so ga stanovalci sprejeli in ovrednotili — funkcionalne stroške hiš in stanovanj — srednjeročni program sredstev za upravljanje stanovanj, ki so potrebna hišnim svetom, zborom stanovalcev in stanovanjski skupnosti. Stanovanje je ekonomska dobrina za dolgoročno rabo, stanovanjsko gospodarstvo pa je del družbene reprodukcije. Tudi za to vejo družbene reprodukcije seveda velja, da bodo delavci v njej nosilec odločanja oziroma da postajajo stanovalci odgovorni za gospodarjenje s stanovanjsko hišo. Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti daje izračun prehoda na ekonomske stanarine v občini Domžale in osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale združenemu delu in občanom predvsem stanovalcem v družbenih stanovanjih v javno razpravo do 31. 7. 1979. Vse konstruktivne pripombe, mnenja, dopolnitve, spremembe in predloge sprejema do navedenega roka delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale Ljubljanska c. 34 v Domžalah. STANOVALCI! Pripravlja se posebna brošura, v kateri bo objavljeno celotno gradivo o ekonomskih stanarinah. Ker boste sami odločali o tej problematiki, temeljito proučite gradivo, ki ga boste prejeli v prvi polovici meseca julija. Samoupravne sporazume o ekonomskih stanarinah bomo podpisovali meseca septembra. XI. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV V RUDNIKU REVOLUCIONARJI NE POZNAJO POČITKA Vasica Rudnik pri Radomljah je bila v nedeljo 24. junija prizorišče že XI. srečanja gorenjskih aktivistov, ki ga je organizirala SZDL Kamnik. Tega srečanja so se udeležili aktivisti in borci iz vse Gorenjske, številni občani kamniške in domžalske občine ter prvič tudi predstavniki občine Ljubljana -Šiška, ki je podelila domicil dosedanjim gorenjskim občinam. Del te občine je bil v času NOB vključen v politične in partijske organe inje bil tesno povezan s številnimi dogodki v bivšem Kamniškem okrožju. Več tisočim udeležencem, med katerimi so bili vidni politični in družbeni delavci iz republike -med njimi predsednik Predsedstva SRS Viktor Avbelj - Rudi, je spregovoril Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta mesta Ljubljane. Ko je govoril o zgodovinskih dnevih vasi Rudnik in njej podobnih na domžalsko-kamniškem območju, je poudaril, da so to kraji, kjer je leta 1941 zaplamtela vstaja, kjer je sleherni dom bil ne samo pribežališče za borce, ampak tudi mesto, kjer so se snovali načrti za boj, partizansko tehniko, bolnišnice in kjer je rastla nova ljudska oblast. Rudnik je bil pomembno stečišče številnih poti borcev, kurirjev in aktivistov, bil je trdnjava v boju proti okupatorju, okoliški gozdovi pa nenehno živa tvorba NOB in revolucije. Tovariš Vengust se je zadržal tudi pri vprašanjih povojne graditve, kritično ocenil sedanji gospo- darski in družbeni trenutek in poudaril: „da je delovni človek vedno znal, in da bo tudi danes kot samoupravljalec sposoben premagovati vsa protislovja, ki nimajo nič skupnega s socialistično moralo in kvarno vplivajo na medsebojne odnose in dosledno uresničevanje sprejetih stališč med ljudmi. Tudi danes morajo biti v ospredju aktivisti, ki so šli skozi revolucijo ali pa skozi samoupravljalsko prakso, saj bomo le tako kos velikim nalogam, ki vsakodnevno stojijo pred družbo. V to aktivnost pa je potrebno vključevati mlade rodove, jim stalno prikazovati najtežje trenutke boja in revolucije, saj iz teh časov izhaja Titova misel: ,, REVOLUCIONARJI NE POZNAJO POČITKA", je zaključil slavnostni govor tovariš Vengust. V vročem soncu so plapolale zastave in prapori, pesem kamniških pevcev in godbe seje razlegala po gozdovih, besede recitatorjev so odmevale kot klic davnih spominov in hrepenenja, pozdravno pismo tovarišu Titu je pomenilo zaobljubo vseh, da bomo dosledno stali na braniku svobode, izbojevali nove delovne zmage, in uresničevali naloge, ki jih zahteva današnji čas. Na kraju je bila sprejeta pobuda, da bo XII. srečanje gorenjskih aktivistov prihodnje leto v Tržiču, nakar je sledilo tovariško srečanje in prisrčno snidenje borcev, aktivistov, mladine in številnih občanov, ki so prišli v te znane kraje iz časa boja in revolucije. K. DEJAVNOST MED DELOVNIMI LJUDMI IN OBČANI: PROGRAMSKA USMERITEV OBČINSKE KONFERENCE SZDL ZA LETO 1979 SZDL v občini Domžale bo v letu 1979 svojo aktivnost usmerjala tako, da bodo delovni ljudje na vseh področjih, kjer delajo in živijo razvijali svojo ustvarjamo iniciativo za uspešnejše delo in za skladno rast družbenega in osebnega standarda. To bo zagotovila tako, da bo ustvarjala pogoje za povezovanj« delovnih ljudi in občanov na taki osnovi, da se bodo nenehno krepili samoupravni socialistični družbenopolitični in ekonomski odnosi in po delegatskih poteh povezovali v skupne, usklajene akcije in odločitve. Socialistična zveza delovnih hudi bo za svojo aktivnost črpala usmeritve v kongresnih odločitvah ZKJ in v dragocenem izročilu Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja' ter iz drugih političnih dokumentov družbenopolitičnih organizacij. Uresničevanje politike gospodarskega in družbenega razvoja socialistična zveza delovnih ljudi prevzema obveznost, in to je s tem tudi obveznost vseh organiziranih socialističnih sil znotraj nje, da bo po temelji :'i ocenah letošnjega leta na poaročju gospodarskega in družbenega razvoja vložila vse sile za dokončno uresničitev družbenega plana občine kot družbenopolitične skupnosti. Pri tem bo sledila ciljem samoupravne preobrazbe v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter zlasti v KS na osnovi zakona o združenem delu. Leto 1979 in 1980 mora postati bitka za krepitev pozitivnih teženj v gospodarjenju, za brzdanje inflacije in nestabilnosti, za zagotavljanje notranje in zunanje likvidnosti. To bo moč doseči z rastjo produktivnosti in drugimi kakovostnimi dejavniki. Vse akcije in ukrepi ekonomske politike v občini morajo biti podrejeni stabilizacijski politiki. SZDL kot fronta bo vztrajala na vsestranski proučitvi stanja in problemov v družbeno ekonomskem razvoju občine ter sprejela skupni akcijski načrt z roki in nosilci posameznih nalog. Ocene stanja naj nakažejo tudi smernice za nadaljnji srednjeročni razvoj občine. Letošnje razprave o zaključnih računih morajo dati pozitiven odgovor na vrsto vprašanj za nadaljnje načrtovanje. SZDL se mora še bolj obrniti k praksi in vsebini družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter se skozi delegatski sistem vključiti v priprave, sprejemanje in uresničevanje teh sporazumov. Zato bo posebna pozornost namenjena delegatskemu sistemu v SIS družbenih dejavnosti in krepitvi vsebinsko poglobljene svobodne menjave med materialno in nematerialno proizvodnjo. Obsežne naloge, kijih je potrebno za krepitev delegatskega sistema izpeljati na področju gospodarskih samoupravnih interesnih skupnosti bo treba prav tako z veliko odgovornostjo uresničevati, da le-te ne bodo zbiralci sredstev in njihovi distributerji. Gre namreč za tako planiranje, ki bo odprlo perspektivo delovnim ljudem in jih ob tem aktiviralo samoupravno in tudi materialno. Oblikovanje izhodišč za prednostne naloge v okviru plana razvoja občine je občutljiva naloga in je naloga vseh organiziranih socialističnih sil, da se na spoznanjih iz preteklega obdobja aktivirajo za ustrezne opredelitve, katerih cilj mora biti človek. SZDL si bo nenehno prizadevala za tako politiko, ki bo pripomogla k večji akumulativnosti gospodarstva in zatirala vse težnje, ki bi zavirale, da bi delavec v združenem delu (ne samo v materialni proizvodnji) obvladoval vsa sredstva družbene reprodukcije. Gre za pravice in odgovornosti vseh delavcev v sistemu svobodne menjave dela in sredstev za zagotavljanje skladne rasti. Za uresničevanje politike gospodarskega in družbenega razvoja bo SZDL s sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih organizacij organizirala široke razprave delavcev in delovnih ljudi: — o preobrazbi samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu za učinkovitejše uveljavljanje odločujoče vloge delavcev, delovnih ljudi in občanov za hitrejšo, cenejšo in celovito gradnjo stanovanj, za učinkovito uveljavljanje solidarnosti ter za javno opredeljene možnosti za pridobitev stanovanj; — o doseženih rezultatih pri uresničevanju novih zakonov s področja kmetijstva in konkretizirala naloge za usklajeno in učinkovito uveljavljanje samo- upravne preobrazbe v konkretnih okoljih; - o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, zlasti o zakonu o usmerjenem izobraževanju, in pospešila reformni proces, ki že poteka za pripravo vseh pogojev za prehod na usmerjeno izobraževanje; — o družbenoekonomskih odnosih na drugih področjih družbenih dejavnosti. Z pričetimi razpravami o kulturi, telesni kulturi, zdravstvu itd. je potrebno nadaljevati ter v okviru skupščine SIS vztrajati na uresničevanju sprejetih stališč. SZDL bo skupaj z Občinskim svetom Zveze sindikatov angažirala Društvo ekonomistov, da se resneje in poglobljeno vključi v priprave za nadaljnje planske projekcije, kar je tudi glede na znanje in sposobnosti dolžno prispevati. Krepitev delegatskega sistema Vse subjektivne sile v našem samoupravnem socialističnem sistemu morajo svojo aktivnost razvijati znotraj delegatskega sistema in omogočati delegatom in delegacijam oblikovanje kar najsmotrnej-ših stališč ter jih usposabljati za usklajevanje in spoznavanje širših interesov. Prednost naj ima še naprej konkretno delo z delegacijami in šolo samoupravljanja. Nenehen stik z bazo, ki je vzpostavljen in do neke mere negovan, je potrebno krepiti naprej tako, da bo osnovno težišče dela v KS, TOZD in SIS. Tako bo naloga, da se v večji meri posveča pozornost razvoju delegatskega sistema, morala biti prisotna tudi v predsedstvu občinske skupščine v širši sestavi. Izvrševanje sklepov in uresničevanje politike pa bo še naprej, kot je v aktih določeno, glavna naloga izvršilnih organov. Pomoč delegatskemu sistemu bo razvejana aktivnost svetov in sekcij, ki naj pomagajo pri sprejemanju stališč in oblikovanju družbenih odločitev in še zlasti enote SIS. Delitev dela med DPO bo potekala tako, da ne bodo pri vseh DPO vsi organi, ampak bodo posamezne DPO s svojimi organi nosilci določenih aktivnosti Pri družbenopolitični skupnosti, najprej pri izvršnem svetu občinske skupščine bodo organizirani družbeni sveti za področja, ki so za življenje delovnih ljudi najobčutljivejša in kjer je najbolj potreben družbeni vpliv. Koordinacijsko funkcijo bodo še vnaprej opravljali koordinacijski odbori pri OK SZDL, ki bodo organizirani za področja, kjer je to neizbežno. Da bi samoupravno življenje dobivalo nove kakovosti, bo SZDL skupaj s predsedstvom občinske skupščine, ZK, ZSMS ter Zvezo sindikatov spremljala razvoj skupščin krajevnih skupnosti in pomagala pri njihovem uveljavljanju. Treba bo odklanjati vse zaviralne vzroke, ki so bili prisotni v preteklem mandatu v delu zborov delegatov. SZDL bo vztrajala na določilih statutov, da bodo odločitve resnično sprejemale krajevne skupščine in da bodo sveti KS zaživeli kot izvršilni organi, ki delujejo med NEDOREČENO VPRAŠANJE: TELEFONI - KDAJ KOLIKO? Telefoni v naši občini so že vrsto let predmet številnih razprav na zborih občanov in tudi v poslovnih in drugih sredinah. UGOTOVITEV: nismo sledili hitremu razvoju občine in ne rasti naselij, ni bilo dovolj vlaganj v telefonsko omrežje in telefonske centrale. STANJE: občani, delovne organizacije, šole, vrtci in še kdo že leta in leta čakajo na telefonski priključek. Će ga kdo dobi je to, lahko bi rekli, izjemen dogodek. KAKO POTEKA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA? Dejstvo je, da smo prvi dve leti veliko zamudili, ker niso bili izpeljani nekateri viri financiranja. Tako ni bil uveljavljen tudi predvideni prispevek 0,10 din od telefonskega impulza, kar pomeni velik izpad sredstev. Predvideno je bilo, da bo iz tega naslova zbranih 34 % sredstev za investicije.dejansko pa jih bo v zadnjih dveh letih verjetno manj kot 14 %. Ravno tako ni bil podpisan samoupravni sporazum vseh podpisnikov in dokončno niso bila oblikovana sredstva za razširjeno reprodukcijo. Posamezne TOZD PTT so prelivale sredstva, najemale bančne kredite in z iskanjem notranjih rezerv je prišlo šele v letu 1978 do večjih vlaganj v telefonsko omrežje tudi v domžalski občini. MREŽA DA, KAJ PA OSTALO? Dela v preteklem letu so potekala pri gradnji telefonskega omrežja in vozlišč tako, da je na tem področju bilo položenega dovolj kabla, ki ima tudi veliko propustno moč. Predvideno je, da bodo skoraj vsa dela v naslednjih dveh mesecih zaključena. Opremljanje central in tudi novogradenj ni potekalo po planu, ker se doba- vitelji niso držali rokov. Sedaj gredo vsa dela h koncu v Mengšu in še nekaterih drugih krajih. Z dokončanjem vozlišč bo sicer delno rešen problem, vendar ostaja odprto vprašanje povečane centrale v Domžalah, ki je ključnega pomena. Dejstvo je, da so vsa vozlišča urejena tako, da je možen preklop posameznih central. PREDLOG IZVRŠNEGA SVETA OBČINE Izvršni svet občinske skupščine se je večkrat pogovarjal s predstavniki PTT Domžale o tem, da bi morala biti cena priključka za vse naročnike na območju občine enaka. Bila je napravljena analiza za 12 krajevnih skupnosti in dan tudi predlog koliko telefonskih številk bi naj dobile posamezne krajevne skupnosti. Predlog je izhajal iz možnosti, ki bodo uresničljive v letošnjem letu. Med tem časom pa je Območna samoupravna interesna skupnost za PTT Ljubljana na svoji skupščini sprejela sklep, da naj bi veljal priključek 4.980 din, k temu pa je potrebno prišteti še 7.500 din za razširjeno reprodukcijo. Tako bi pri tem izračunu znašali stroški priključka 12.480 din, vendar to na tistih območjih, kjer so opravljena vsa predhodna dela. Analiza je pokazala tudi to, (Nadaljevanje z 2. strani) sejami skupščin. SZDL bo vztrajala na predlogu, ki ga je podala v oceni delegatskega sistema pred volitvami 1978, da se pripravi program postopnega zagotavljanja osnovnih pogojev za delo krajevnih skupnosti. Uružbenopolitične organizacije v skupščinskem sistemu Družbenopolitične organizacije so z DPZ prisotne v skupščinskem odločanju. Programiranje dela DPZ je usklajevati s programom DPO in obratno ter v drugem delu z delom ZZD in ZKS. Programiranje dela družbenopolitičnega zbora mora bolj, kot doslej rasti v družbenopolitičnih organizacijah. Še naprej bo treba dobršno mero usklajevanja in tudi družbenopolitične presoje, katere so tiste zadeve, ki se enakopravno z drugimi zbori obravnavajo v DPZ. Vsekakor pa naj se tematske razprave s priporočili najprej obravnavajo v DPZ. Družbenopolitični zbor nima svojih komisij ah odborov. Njihovo funkcijo lahko prevzemajo sekcije oz. sveti pri SZDL. Tu gre tudi za akcijsko povezanost delegatov DPZ, ki bi morah postati nosilci dela sekcij ali svetov. Nismo še osvojili prakse, da bi delegati DPZ bih vključeni v obranavo odprtih vprašanj in dilem z izvršilnimi, upravnimi in drugimi organi, ki pripravljajo rešitve oz. predloge za delegatske zbore. DPZ bo moral postati dosleden spremljevalec izvršvanja politiki in aktov, sprejetih v občinski skupščini ter tudi v skupščinah SIS, ker se odgovornost zbora razteza vse od priprave do izvajanja. Prav tako je DPZ soodgovoren za nadaljnjo organiziranost občinske skupščine kot celote. V tej smeri bo treba zato temeljito krepiti odgovornost vseh družbenopolitičnih organizacij in vsake posebej. V tem letu bodo priprave na SLO v okviru akcije NNNP še posebej intenzivne. DPO so zadolžene, da pomagajo v tej aktivnosti vsem temeljnim skupnostim, da snujejo tak program usposabljanja, ki bo pomenil nadaljnje podružbljanje in da uresničujejo svojo vlogo znotraj odborov LO in DSZ v KS in v TOZD. Posebno pozornost bo potrebno nameniti povezovanju med TOZD in KS. Občinska konferenca SZDL Domžale da bo prišlo do bistvenih odstopanj od te cene v posameznih krajih. Predstavniki izvršnega sveta so se pogovarjali s predstavniki PTT in sklenili, da naj bo napravljena še ena analiza, ki naj izhaja tudi iz tega, katere krajevne skupnosti so bile zajete v tem srednjeročnem planu in katere ne. DO KONCA LETA 1840 NOVIH ŠTEVILK Po dosedanjih podatkih bo v letošnjem letu za vse krajevne skupnosti na razpolago okoli 1840 novih številk. Delo na priključkih se bo začelo v mesecu septembru in bo postopoma potekalo vse do konca leta. Časovna priključitev bo odvisna od tehničnega preverjanja omrežja in dostave opreme za posamezne centrale. Območna SIS za PTT Ljubljana, ki združuje 14 občin, je v vseh občinah v velikem zaostanku glede investicij. Zaradi tega je bil s strani izvršnega sveta skupščine občine Domžale podan tudi predlog, da naj v bodoče potekajo dela v tistih občinah, ki bodo zbrale več sredstev. Tako bi hitreje reševali posamezna območja in tudi z ustanovitvijo enot območne samoupravne interesne skupnosti po občinah bo vplivalo na hitrejše reševanje. Razvoj bo v bodoče tudi hitrejši, ko bo vključena centrala v Domu Ivana Cankarja - v to centralo je bilo vloženih preko 300 milijonov din, saj bo centrala visoko akumulativna in bo mogoče solidarno prelivati sredstva. PRIZIDEK V DOMŽALAH -REŠITEV Vprašanje telefona v naši občini bo v veliki meri rešeno s prizidkom v Domžalah. Čeprav je lokacijsko vprašanje rešeno, pa že več kot eno leto čakajo na projekte. Izgleda, da se je zadeva zataknila, in zaradi tega je bil sprejet sklep, da se pospeši pripravljanje dokumentacije na BIRO 71 Domžale, saj je projekt predpogoj za pridobitev zemljišča. Istočasno pa bo potrebno že sedaj rešiti lokacijo novih objektov v Lukovici in v Moravčah, saj bi lahko kasneje prihajalo do zakasnitev gradnje central. KAKO BODO DELA POTEKALA, KAKŠNA BO DOKONČNA CENA IN KDAJ BODO PRIKLJUČKI, BOMO PISALI V NASLEDNJI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA. RAZGOVOR Z NOVIM PREDSTOJNIKOM KADROVSKE SLU2BE TOV. MILANOM NARATOM: DELOVNI ČLOVEK JE NOSILEC KADROVSKE POLITIKE Pred kratkim je bil imenovan za predstojnika kadrovske službe v občini Domžale tov. Milan Narat. Ob nastopu na novem delovnem mestu (tov. Narat je bil tudi izvoljen za člana izvršnega sveta občine Domžale) se je odzval vabilu na intervju. Tu so odgovori na vprašanja, ki so zadevali področje kadrovske politike. Le—to je dejavnost posebnega družbenega pomena, v njej pa se zrcali tudi odgovornost subjektivnih družbenih sil, ki so soodgovorne za uresničevanje kadrovske politike. Pred kratkim ste postali predstojnik občinske kadrovske službe, zato bi vas radi predstavili občanom. Nam lahko poveste nekaj o vašem prejšnjem delu, ki ste ga opravljali? Težko bi strnil svoje več kot 5 letno delo na funkciji občinskega sekretarja OK ZKS v Domžalah v nekaj stavkov. To je bilo obdobje 1973 — 1979 izredno dinamično, celo več revolucionarno obdobje — obdobje živih sprememb in dinamičnih ter za družbo pomembnih dogodkov. Ob tem naj omenim samo sprejem ustave I. 1973, uvedba delegatskega sistema 1974, sprejem zakona o združenem delu 1976, bila je vrsta kongresov Zveze komunistov. Spominjam se napri-mer kongresa ZKJ, ki je v marsičem zgodovinski kongres še za današnjo aktivnost Zveze komunistov. Če smo uspešno delovali v preteklem, se je pokazalo v naših skupnih rezultatih in dosežkih, ki se kažejo v združenem delu in družbenopolitičnih skupnosti. Kakšne načrte imate v zvezi z nadaljnjim delom in razvojem kadrovske službe občine? V obdobju, ki je pred nami teče javna razprava o družbenem dogovoru o načelih izvajanja kadrovske politike v občini. Iz te javne raz- prave izhaja tudi vsebina kadrovske politike. V tem dokumentu se bomo prizadevali in obvezali, da bomo vnesli več načrtnosti v smislu podružbljanja kadrovske politike. In sicer: — da bomo v vseh OZD sprejemali letne, srednjeročne in dolgoroč- • ne potrebe po kadrih na vseh ravneh; — spodbujali in oblikovali sistem vzgoje in izobraževanja ob delu, za delo in iz dela, da bo le—ta ustrezal potrebam združenega dela; — zagotavljali enotno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadrov za najodgovornejše funkcije in naloge; — zagotavljali demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov; — nudili pomoč pri oblikovanju in usposabljanju kadrovskih služb in njihovo nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Javna razprava je že dosedaj zelo razgibana in je dala že obilo predlogov in pripomb. Iz tega je razviden širši družbeni interes v uresničevanju kadrovske politike. Žal nam pa ni znano, da bi o njej (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) razpravljala tudi naša delovna skupnost v občinski hiši. Znane so nekatere napake kadrovanja v preteklih obdobjih, katerih plod je danes tudi razmišljanje o usmerjenem izobraževanju. Kje vi vidite napake in kako jih bo potrebno reševati? Ne gre za napake pri kadrovanju, kot zato, da smo v preteklem obdobju polagali premalo pozornosti kadrovskim službam v OZD in razvoju kadrovske funkcije nasploh. Neustrezno zasedene kadrovske službe niso bile v stanju izpolnjevati vseh nalog na področju kadrovske funkcije, posebno ne pri planiranju kadrov za posamezna področja in obdobja. Sedaj sprejemamo nov družbeni dogovor o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Domžale in če bomo podpisniki začeli uresničevati ta načela, potem se ni bati za napredek pri kadrovanju in usmerjenem izobraževanju. Bi na podlagi analiz vaše službe lahko, ocenili, kakšna je kadrovska situacija v občini Domžale (% neustrezno zasedenih kadrov, struktura kadrov, profili, ki primanjkujejo, ki jih je preveč, ipd.). Kadrovska situacija — struktura kadrov se iz leta v leto izboljšuje. Še pred nekaj leti je bila zelo nizka izobrazbena struktura zaposlenih, sedaj pa se to stanje postopno izobljšuje v korist srednje, višje in visoke izobrazbe. Od 10.000 zaposlenih v gospodarstvu (negospodarstvo zaposluje 1273 delavcev) opravlja z neustrezno izobrazbo dela oz. naloge okoli 20% delavcev, od tega pretežno dela oziroma naloge, kjer se zahteva poklicna šola. V tem % pa so zajeti tudi tisti, ki imajo ustrezno stopnjo izobrazbe, vendar nimajo ustreznega poklica. Od zgoraj navedenega števila zaposlenih v gospodarstvu, je okoli 30 % NKV, 40 KV, 17 % s srednjo, 7 % z višjo in 6 % z visoko izobrazbo. Ugotovili smo, da na območju naše občine primanjkujejo delavci naslednjih poklicev: — ključavničar, zidar, tesar, kuhar, kemik, orodjar, elektri-kar, šivilja itd.; — ekonomski, administrativni, kemijski, strojni, papirni tehnik, medicinska sestra, vzgojitelj itd.; — ekonomist, predmetni učitelj praktičnega pouka, predmetni učitelj telesne vzgoje, strojni inženir itd.; — diplomirani ekonomist, strojni inženir, diplomirani pravnik, diplomirani ing. kemije, diplomirani ing. kmetijski, diplomirani sociolog SLO itd. Nedvomno so nam znane težave v občini, ker že vrsto let nimamo zasedenih nekaterih delovnih mest kot so finančni računovodje, individualni poslovodni organi, primanjkuje nam analitikov—ekonomistov, planerjev itd. Odtod izhajajo tudi težave za združeno delo, saj nekatere delovne organizacije ne morejo uspešno opravljati funkcij poslovanja in dosegati boljših gospodarskih rezultatov ravno zaradi tega. Navedem naj primere Oljarne, Avtoservisa, Papirnice, Heliosa, Melodije in nekaterih šol. V teh delovnih sredinah so bile in so še kadrovske težave zelo velike, kar bomo v prihodnosti skušali s skupnimi močmi reševati. Kakšno vlogo po vaši oceni danes pri kadrovanju odigravajo samoupravni organi, oziroma v kolikšni meri je kadrovanje še stvar strokovnih služb? V praksi pogosto prihaja do nejasnosti in zamenjave pristojnosti med kadrovskimi službami in samoupravnimi oziroma družbenimi organi, ki soodgovorni za kadrovsko politiko. Ena izmed resnih slabosti oziroma pomanjkljivosti na področju kadrovske politike je, da pristojnosti in funkcij nismo ustrezno prenesli v samoupravne strukture in odnose. Tako se je lahko zgodilo, da so samoupravni organi posvečali premalo pozornosti kadrovski problematiki, med- tem ko so se kadrovske službe omejile na administrativna opravila. Zato velja jasno razlikovati pristojnosti tistih dejavnikov, ki so odgovorni za vodenje kadrovske politike ter sprejemanje samoupravnih odločitev. Jasno je, da oblikovanje kadrovske politike in sprejemanje kadrovskih odločitev ne sodi v pristojnosti kadrovskih služb. Prav tako pa lahko ugotovimo, da pa brez strokovne priprave tudi ni ustrezne kadrovske politike: Rešitev je le v povezanosti enega in drugega momenta, ki oba skupno pripeljata v podružbljanje kadrovske politike. Kaj bi želeli povedat/ bralcem, pa vas nismo vprašali? Mislim, da v praksi lahko ugotavljamo še nezadosten neposreden vpliv delavcev na odločitve v zvezi s kadrovanjem. Iz tega sledijo naše naloge, da o tej funkciji dela, ki ga opravljamo, utrdimo zavest in prepričanje pri delavcih, da pomeni podružbljanje in uresničevanje kadrovske politike celovito skrb za delovnega človeka. To je vsebinski smisel, položaj in mesto občinske kadrovske službe, ki bo zagotavljala takšne družbene pogoje, v katerih se bo uveljavljala neodtuljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike. M. B. POROČILO O ZBRANIH SREDSTVIH IN PROSTOVOLJNIH PRISPEVKIH ZA POTRESNO PODROČJE CRNE GORE Občinski odbor in krajevne organizacije Rdečega križa občine Domžale so za potresno področje Črne gore takoj pristopile k zbiranju prostovoljnih prispevkov od občanov in do 18.6.1979 zbrale denarna sredstva in obveznice, katere smo nakazali na žiro račun Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Denarna sredstva in obveznice so darovali: 1. Občinski odbor RK Domžale 10.000,00 din 2. Krajevna organizacija RK Domžale 10.000,00 din 3. Krajevna organizacija RK Ihan 10.000,00 din 4. Krajevna organizacija RK Moravče 19.585,80 din 5. Krajevna organizacija RK Vir 32.600,00 din 6. Krajevna organizacija RK Peče 600,00 din 7. Krajevna organizacija RK Lukovica 10.350,00 din 8. Krajevna organizacija RK Trzin 30.107,80 din 9. Krajevna organizacija RK Mengeš 45.750,00 din 10. Krajevna organizacija RK Krašnja 850,00 din 11. Krajevna organizacija RK Rafolče 2.414,00 din 12. Krajevna organizacija RK Blagovica 10.660,00 din 13. Krajevna organizacija RK Prevoje 8.358,70 din 14. Krajevna organizacija RK Homec 4.800,00 din 15. Krajevna organizacija RK Jarše 15.450,00 din 16. HAFNER Rajko, Radomlje - obveznice 2.309,85 din 17. DŽURETIČ Simon, Domžale - obveznice 7.895,05 din 18. ŠARC Gabriela, Radomlje - obveznice 723,15 din SKUPAJ: 222.454,35 din Tu so prikazani samo prostovoljni prispevki, ki so jih darovali občani aktivom Rdečega križa v občini Domžale, niso pa zajeta sredstva, ki so jih občani sami nakazovali na.zbirni račun RO RK Slovenije. V akciji zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine so občani darovali 3000 kg teh artiklov za potrebe elementarnih nesreč. Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov se še nadaljuje in bo končana do 30.6.1979. Vsem občanom za pomoč najlepša zahvala! Občinski odbor RK Domžale DELOVNI GASILCI PRI OBNOVI DOMA: V RADOMLJAH GRADIJO Pred dvema letoma nam je Stanovanjska zadruga Radomlje podarila bivši prosvetni dom, to je dvorano z odrom in garderobami. Gasilsko društvo se je odločilo, da te prostore prezida in preuredi v sodoben in funkcionalen gasilski dom. Naročili smo načrte za adaptacijo in začeli iskati potrebno dokumentacijo in dovoljenja za gradnjo. Med tem časom smo dokupili še 1000 m2 funkcionalnega zemljišča ob sami stavbi. Nakup in ureditev dokumentacije sta nam omogočila KS Radomlje in Biro 71 Domžale. Letos, ko praznujemo 50—letnico društva, smo začeli s prezidavo in obnovo. Zidarska dela smo zaupali najugodnejšemu ponudniku, zidarskemu mojstru Jožetu Tekavcu iz Rafolč. Nadzor gradnje pa vodi dipl. ing. arh. Anton Knavs, skupaj s predsednikom gradbenega odbora Ludvikom Rodetom. Imeli bomo tri bokse za gasilske avtomobile. Nad temi garažami bo majhna dvorana, primerna za občne zbore in druge množične sestanke. V severnem delu, kjer je bil oder, bosta v pritličju dve pisarni, nad njima pa večji prostor za seje. Garderobe bomo preuredili v stanovanje za hišnika. Denarna sredstva zbiramo že več let, saj smo priredili že nekaj tombol. Teh sredstev pa je še premalo. Zato smo prepričani, da nam bodo priskočili na pomoč tudi KS Radomlje, krajani in okolica. Pričakujemo, da nam bo pri tej humani akciji pomagala tudi občinska SIS za požarno varnost Domžale. Matija Kosmač Gradnja gasilskega doma v Radomljah 95-LETNICA MENGEŠKE GODBE Godbeniki med slavnostnim koncertom ob 95-letnici V petek 15. junija je Mengeška godba v dvorani Kulturnega doma v Mengšu praznovala 95—letnico svojega obstoja. Godba je nadvse tesno povezana z Mengšem, zato ni čudno, da so domačini ob tem pomembnem jubileju napolnili dvorano in spremljali slavnostni koncert, ki so ga izvajali godbeniki. Program je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer v prvem delu so godbeniki izvajali klasične skladbe, v drugem delu pa zabavne, ki jih je priredil dirigent Josip Grgasovič, ki je dirigiral tudi celotnemu koncertu. Še posebej so poslušalci pozdravili soliste: Janeza Pera, Jožkota Pera, Primoža Kosca in soliste, ki so sodelovali v planinski koračnici. Predsednik Godbe Trobec ing. Marjan je podal kratko zgodovino obstoja in delovanja godbe in v svojem nagovoru poudaril, da to praznovanje sovpada s proslavami ob prvem krajevnem prazniku in proslavljanju letošnjih jubilejev. Orisal je delovanje godbe od njenega nastanka in veliko zagnanost domačinov, ki so vseskozi podpirali obstoj godbe, ji pomagali in jo vedno imeli za svojo. V svojem nagovoru je posvetil tudi posebno pozornost dirigentom, ki so vodili godbo in omenil Petra Liparja, ki je bil kapelnik celih 52 let. Opozoril je na pomemben mejnik pri delovanju godbe, to je na ustanovitev Glasbene šole v Mengšu in tudi na delovanje mladinske godbe, iz katere so mladi godbeniki izpopolnili vrste mengeške in domžalske godbe. V imenu skupščine občine Domžale in družbenopolitičnih organizacij je spregovorila predsednica Občinske konference SZDL, Marija Ivkovičeva: "95 let nas loči od prvih zvokov Mengeške godbe, ki so se oglasili za Ravbarjevim gradom. Od prvega "Zaloka marša" je potekal razvoj in nihanje te godbe. Vrstili so se vzponi in tudi upradanja, boj za kakovost in enotnost. 95 let je vaša godba naznanjala praznične dni in prav tako žalostno zadonela v slovo krajanom. Ves ta čas si nihče v Mengšu ni mogel predstavljati Mengša brez vaše godbe. Postala je sestavni del življenja v kraju. Skozi delo in čas se je nenehno borila za pridobivanje in usposabljanje mladega rodu, ker je v tem pogoj za obstoj in življenje. Dragi jubilantje — danes resnično slavite in z vami ne samo Mengeš, pač pa vsa širša okolica in vsi tisti kraji, kjer ste gostovah, kamor ste ponesli zvoke veselja in radosti, prelepe melodije. Ti zvoki so bili tudi izraz časa in življenja ljudi, budili so narodno zavest, povezovali ljudi, ki so utihnili le takrat, ko se je pričel boj za obstanek slovenskega naroda, za njegovo osvoboditev in socialni napredek. "Zdaj zaori pesem o svobodi." Kar 52-krat je vaša godba v letu 1945 nastopila in igrala, tako kot so prepevala srca ljudi. Pa je bilo takrat težko življenje, bih smo goli in osiromašeni in bilo nas je. mnogo manj. Godba se je v svojih programih s spoštovanjem poklanjala žrtvam vojne za zmago. In kdo več, če bi brez tako močne vzpodbude, kot Je pesem in zvok glasbil, tako junaško in z zanosom premagovali in premagali vse težave vojnega opustošenja in gradili novo, današnjo stvarnost. Najbrž bi se mnogo bolj zavedali teh težav. Danes nam je lepo. Imamo delo, naša družba je vsak dan bogatejša in človek—delavec je postal nosilec vseh odločitev. Zato so vaši programi vse vrednejši in prav je tako. Združujte spoštovanje do vsega velikega v nazaj, v jutrišnji dan pa naj nas spremlja vaša vesela koračnica. Izpolnjujem prijetno dolžnost, da vam k vašemu jubileju iskreno čestitam in prenesem zahvalo za vse kar ste v svoji dejavnosti ustvarili in posredovali ljudem. V imenu občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij vam kot sestavnemu delu fronte socialističnih sil prinašam tudi najvišje občinsko priznanje Red za zasluge. Čestitam rudi vsem krajanom za krajevni praznik." Gallusove značke je dolgoletnim zaslužnim članom godbe v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelil Tone Lotrič. Pre- jeli so jih: bronaste: Jože Per, Tomaž Rode, Anton Rogelj; srebrne: Slavko Pišek, Brane Kalan, Franc Kompare, Vido Vrhovnik, Janez Per, Milan Tomšič, Franc Lomovšek, Vinko Jagodic, Maks Mav, Lojze Pišek; zlate: Vinko Sitar, Marjan Trobec. V imenu ZKO Domžale je spregovoril predsednik Slavko Pišek in godbi izročil sliko, godbenikom, ki so pri godbi več kot 25 in več kot 50 let pa priznanja in to: za več kot 25-letno delo: Vinko Sitar, Jože Mejač, Franc Burnik, Jože Janežič, Tone Jančigaj, Franc Zabret, Maks Šuštar, Tone Jamšek, Ivan Vrhovnik; za več kot 50-letno delo: Filip 'Vrhovnik:, Janez Škrlep, Jože Gorjan. V imenu Kulturne skupnosti Domžale je godbi čestital predsednik skupščine KS Dušan Borštnar in izročil godbi sliko akademskega slikarja Danijela Fuggerja. Godbi so čestitale tudi godbe iz Domžal, Moravč, Kamnika, Vodic in Vevč, Gasilsko društvo Mengeš, Turistično društvo Mengeš, Krajevna skupnost Mengeš in cvetličarna Jeras, ki je godbi podarila košarico cvetja. Godba pa je izročila priznanje Gvidu Učakarju, Tinetu Ručigaju. Slavku Pisku in Tonetu Ravnikarju, solistu klarinetistu Primožu Koscu, ki bo šel na Srednjo glasbeno šolo strokovne glasbene knjige, najmlajši godbenik pa je kapelniku Josipu Grgasoviču izročil šopek svetja. Jubilejni koncert sta uspešno povezovala Minka Zunova in Jože Gogala. Godbenikom želimo pri nadaljnjem delu še veliko uspehov, predvsem pa, da bi se do 100—letnice število godbenikov še povečalo. T.R. V IHANU NISO BILI PRESENEČENI: VREDNO JE POSNEMANJA! No, nekateri so morda res bili nekoliko presenečeni, saj niso vedeli ne za vojno nevarnost, ne za elementarno nesrečo ali kakšno drugačno ogrožanje varnosti. Slo je le za eno izmed akcij pod že splošno znanim imenom Nič nas ne sme presenetiti. V odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami sklenili, da v petek, 1.6.1979 v Ihanu preverijo svojo ..mobilizacijsko sposobnost". Ob 18. uri so odprli obrambni načrt krajevne skupnosti in pozvali prve kurirje. Kurirji so prihajali drug za drugim in drug za drugim tudi odhajali s pozivi za člane odbora za ljudsko obrambo, njegovih komisij, štaba civilne zaščite, štaba teritorialne obrambe in enot narodne zaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki se je zbral prvi, je organiziral sprejem prihajajočih, načelnik narodne zaščite pa zavarovanje zbirnega mesta. Ženske, moški, mladi, nekateri z dela na polju, drugi že od večernega počitka, s kolesi, avtomobili pa peš so se zbrali vsi pripravljeni za takojšnjo akcijo in morda kar nekoliko razočarani, ker vsi niso takoj dobili konkretnih nalog. Le en obveznik narodne zaščite (mlajši moški) seje močno razburjal zaradi dvojne obveznosti (v enotah oboroženih sil in narodni zaščiti). Ko so mu pojasnili, da mora v NZ sodelovati sleherni občan, pod pogoji, kijih določa zakon in opozorili na kazenske sankcije za izmikanje tej obveznosti, se je občutno pomiril. Ko se je ura povesila čez pol deveto zvečer, se je začelo. Nič posebnega, pa vendar je še kaio pomembno in razveseljivo, da je predsednik odbora povedal zbranim, okrog 70 jih je bilo, da so se zbrali zato, da bi preverili v kakšnem času so se sposobni organizirati in zato, da bi se vsi seznanjali s svojimi nalogami v težji situaciji. Potem pa nekaj besed o zunanjepolitičnih razmerah, konceptu splošnega ljudskega odpora in pomebnosti obrambnih priprav in družbenosamozaščitnih ukrepih ter sodelovanje slehernega občana pri skrbi za varnost domovine. Načelnik narodne zaščite, ki se lahko pohvali z dobrim načrtom, je vse seznanil z vsebino varnostne ocene krajevne skupnosti in organiziranostjo narodne zaščite. Zavzetost s katero se lotevajo družbenosamozaščitnih priprav jamči za uspešno akcijo v primeru potrebe. , Podobna ugotovitev velja za priprave civilne zaščite. Veseli bi bili, če bi v vseh KS imeli tako vzorne načrte in tako deloven štab CZ kot v Ihanu. Seveda pa čaka odbor in njegove komisije še veliko dela, da bodo priprave za organiziranje odpora in vseh življenjsko pomembnih dejavnosti (preskrbe, zdravstvo, informiranje. . .) v.vojnih razmerah na ustrezni ravni. Nenazadnje so preverili lastno organiziranost in kadrovsko zasedbo posameznih organov. Kaj hitro so ugotovili, da obstojajo primeri, ko imajo posamezniki po več nalog, ki jih ne bi zmogli, da nekateri niso poznali svojih zadolžitev, da na primer kurirji nimajo ustreznih pozivov pa so tako nekateri prišli kar peš in podobno. Vrsto dragocenih izkušenj so pridobili v Ihanu, na njih bodo gradili program za nove akcije NNNP, za še večjo obrambno pripravljenost, tako, da jih zares ne bo moglo nič presenetiti. Maks Jeran KO SE ZAPRO ŠOLSKA VRATA VIDEZ LAHKO TUDI VARA! KNJIŽNE NAGRADE NAJBOLJŠIM KAKO LEPA JE MOJA DOLINA Najboljšim med najboljšimi učenci je predsednik skupščine Jernej Lenič izročil knjižne nagrade Na zadnji dan pouka, ko so se tudi v naši občini zaprla vrata za več kot 5.500 šolskih otrok, je Občinska izobraževalna skupnost priredila sprejem za najboljše učence iz vseh šol v naši občini. Tovari-šica Vida Hafner je pozdravila učence, prosvetne delavce in goste, člani šolskih kulturnih društev so s sodelovanjem mladinskega pevskega zbora OŠ Venclja Perka izvedli kulturni program, zbranim pa je spregovoril predsednik skupščine občine Jernej Lenič, in to v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Ko je govoril o mladosti in nalogah mladih je med drugim poudaril, da je mladina naše občine dobila v mednarodnem letu otroka zelo veliko, saj so se občani odločili za solidarno združevanje sredstev v obliki samoprispevka in tako omogočili še boljše pogoje njim in generacijam, ki vstopajo skozi šolska vrata. Toda pri tem se moramo zavedati, da takšno mladost da lahko naša samoupravna družba, da je na svetu še milijone otrok, ki umirajo v vojnah, od lakote in ne vedo kaj je sproščenost in sreča, to pa pomeni, da se moramo vsi skupaj, vsak na svojem področju prizadevati, da bo vsem skupaj lepo. Solidarnost mora tudi v prihodnje biti sestavni del življenja in učenja, kajti sile miru bodo nekoč obvladale svet in tudi v tem bo naša svoboda in zagnanost mnogim služila za vzgled, je zaključil tovariš Lenič. Nato. so najboljši prejeli knjižne nagrade in se pogovorili o delu, ki poteka na njihovih šolah. Prišel je moj neparni dan, pa sem se v nedeljo s kolesom odpeljal proti Moravčam. Hu, kako zdrava in lepa je vožnja z uporabo svoje energije in čistega hribovskega zraka, spomini na otroška leta ti kar sami prihajajo, ko se po klancih, ki so sedaj močno položni približuješ svojim nekdanjim krajem. Od daleč je dolina še vedno tako močno zaznamovana z dvema mogočnima zvonikoma in potokom Drtijščico po sredi. Ko si ji pa približaš in te sprejme vase, pa opaziš, koliko stvari se je spremenilo. Zraslo je celo naselje novih hiš, šola in asfalt je po naselju in še marsikaj, v hribih opaziš vikend hišice, kamor se zateka samote željno mestno prebivalstvo, pa tudi v gostilnah je še vedno pristna domačnost in dobra postrežba. Kraj se razvija da je kaj, pa tudi pokrajina se spreminja, nič več ni močvirja, saj so vse od Drtije do Soteske preorali ter zasejati z žitom. Da potok ne bi več poplavljal, so ga poglobili ter strugo lepo obložili s kamenjem. Samo kaj teče v njej? Sivorumena umazana voda, ki te spominja na luže na nekdanji makedamski cesti. Kar vali se, kot brozga, le sem pa tja se NA ROBU Občinski svet Zveze sindikatov in Klub samoupravljalcev sta pripravila posvet o nagrajevanju po delu z namenom, da na osnovi različnih „modelov" najdemo tistega, ki bo najbolj primeren. Nagrajevanje po delu je sleherni dan predmet številnih razprav, pokazatelj notranjih odnosov in nenazadnje tudi produktivnosti. Toda resnici na ljubo moramo ugotoviti: organizatorji so angažirali strokovnjake Višje šo'e za organizacijo dela iz Kranja in republiške sindikate, poslali na 6G naslovov vabila in literaturo ter obvestili vsa vodstva TO Z D in delovnih organizacij, vendar je bil rezultat ,',čudovit": trije predstavniki delovnih organizacij in organizatorji. Marsikdo bi rekel: pogost pojav, vendar tako kričeč in porazen pa le malokdaj!? I Vse bi bilo razumljivo, če ne bi istočasno ugotavljali, da je sistem nagrajevanja po delu še v „povoj i h", da ne najdemo primernih modelov za nagrajevanje in da to področje ne bi bilo „tabu" za večino naših delavcev in „strokovnjakov'. Ali pa je krivda povsem drugod? ! Posvetovanje doma, v Domžalah I Kakšna krivica za tiste, ki so navajeni simpozijev na Bledu, v Portorožu ali celo na Ohridu! Saj vsakdo že ve, da „doma" ni možnosti za delo, da ni pravega vzdušja, da so Domžale preblizu in da samo nekaj ur ne pomeni ničesar za „akademske razprave", ki so potrebne pri uveljavljanju sistema nagrajevanja po rezultatih dela in morda tudi za zapravljanje časa. Samoupravljalski poduk: zadnji podatki o gibanju osebnih dohodkov v občini kažejo, da imamo v posameznih sredinah izoblikovane čudovite sisteme, največ po nivojih, da bi bilo res škoda pustiti še kakšen dinar na postavki čistega dohodka, da bi bil greh, če ne bi povečali ponekod po rezultatih dela (nedela) osebne dohodke celo za 70 in še več odstotkov. Važno je deliti! To pa lahko brez posvetov, na katerih bi morali nekaj reči tudi o delu samoupravne delavske kontrole in o samoupravnih aktih. Škoda, da v Domžalah ni hotela, kjer bi večdnevni simpozij zanesljivo uspel? I Simpozijec kakšen bistri pritok zareže vanjo, da je nekaj časa podobna kopastim oblakom v poletnem vremenu, potem pa se raztopi in spet samo rumenosiva odplaka brez vsakega življenja v sebi. Je morda to tisti potoček iz pesmi o moravski dolini, poln rib in rakov? Ne, sedaj služi za odplake pri separaciji kremenčevega peska, ki daje kruh mnogim domačinom, samo ne vem zakaj na tako ostuden način, da uničujejo svojo lepoto in bogastvo. Celo vodni mlini 9», ki so do nedavnega pridno mleli okoliščanom pšenico, so obnemogli vpreženi v takšno vodo, pa tudi čas jih je prehitel, vseeno pa jih je škoda, saj so bili lep okras potoka in tudi bi jih mogoče še kdaj rabili. Ko sem zvečer v gostilni povprašal mlajšega moškega, če se kdaj ta voda očisti, mi je rekel: „Ga ni, ki bi to očistil!" Jaz pa vseeno mislim, da bo prišel čas, ki bo zahteval spet čisto vodo, v kateri se bo dalo kopati kot nekdaj pred desetletjem ter gledati lepe in dolge jate rib. Kolo je teklo domov kar samo, saj je skozi navzdol. C. N. PREČIŠČENO BESEDILO ODLOKA O DAVKIH OBČANOV POJASNILO DAVKOPLAČEVALCEM V današnji številki Občinskega poročevalca je objavljeno prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. Zadnje prečiščeno besedilo cit. odloka je bilo določeno in objavljeno v letu 1977. Po tem času je bil odlok večkrat spremenjen in dopolnjen. Spremembe in dopolnitve so bile objavljene v Uradnih vestnikih občine Domžale v številkah: 4/78, 8/78, 16/78 in 4/79, v katerih je navedeno, kdaj so začele veljati. Zaradi večje preglednosti veljavnih določb odloka o davkih občanov, so vse spremembe in dopolnitve, ki so nastopile v letu 1978 in dosedaj v letu 1979, zajete v objavljenem prečiščenem besedilu. To pomeni, da v tem trenutku ne gre za novosti v davčni zakonodaji, temveč so vse določbe, spremembe in dopolnitve teh, zajete v tem prečiščenem besedilu — torej v enem odloku. Tako boste občani lahko ponovno v enem aktu pregledali svoje pravice in dolžnosti s področja davkov v občini Domžale. V nadaljevanju vam dajem nekaj pojasnil, ki so tehničnega značaja: - V letu 1979 se davek od premoženja na posest stavb ni povečal, ker se ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, ni spremenila. To pa zaradi tega, ker se gradbena cena 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz preteklega leta ni povečala za več kot 20 %, ampak za 19,09% (2. in 7. člen odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja, Ur. vestnik občine Domžale, št. 7/79), kar je pogoj za spremembo vrednosti stavbe in v posledici tega odmerjenega davka. — Zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti so od 1.5.1974 do 30.4.1979 plačevali samoprispevek v višini 0,2 % od katastrskega dohodka (1 % samoprispevek preračunan na novi katastrski dohodek je 0,2%), od 1.5.1979 do 30.4.1984 pa bodo zavezanci plačevali samoprispevek v višini 2 % od katastrskega dohodka (Ur. vestnik občine Domžale, št. 6/74 in Ur. list SRS, št. 13/79). Za leto 1979 znaša izračunano poprečje 1,40 % od katastrskega dohodka, za nadaljnja leta pa bodo zavezanci za samoprispevek plačevali 2 % od katastrskega dohodka. \z pisarne davčne uprave S SEKCIJSKEGA POSVETA O URESNIČEVANJU KULTURNE POLITIKE STALIŠČA Sekcijski posvet o kulturi, ki ga je pripravila posebna delovna skupina pri Občinski konferenci SZDL, je nova oblika dela SZDL kot odprte tribune, demokratičnega razpravljanja, ki naj omogoči delovnim ljudem, da se opredeljujejo o vprašanjih uresničevanja kulturne politike in sodelujejo pri oblikovanju izhodišč za srednjeročno planiranje na področju kulture. Sekcijska razprava je temeljila zlasti na naslednjih izhodiščih: - kulturna politika mora biti usmerjena k osnovnim problemom delovnih ljudi in celotne družbe; - vsako obdobje družbenega razvoja daje posebne značilnosti tudi kulturni rasti in ustvarjanju, zato k vprašanjem naše kulturne politike pristopamo z vidika naših družbenih procesov in idejnih temeljev, humanih vrednot dediščine in zgodovinskih interesov delavskega razreda; - prav v SZDL pa je mesto, kjer se pestrost vseh interesov tudi na področju kulture usklajuje v takšno kulturno politiko, da kultura bogati življenje ljudi, ga plemeniti in zagotavlja ustvarjalno angažiranost; - delovni ljudje se kot nosilci kulturne politike dogovarjajo in sporazumevajo o kulturni dejavnosti v samoupravni interesni skupnosti na načelih svobodne menjave dela. V SZDL kot najširši družbenopolitični organizaciji pa se oblikujejo mnenja in stališča, ki naj pomagajo delegatom pri njihovem odločanju. Na podlagi razprav na sekcij-skem posvetu je komisija oblikovala naslednje ugotovitve in stališča: 1. Posvet je pokazal na potrebo stalnega spremljanja kulturne politike in demokratičnega razpravljanja v okviru SZDL. Družbenopolitično aktivnost na tem področju naj usklajuje svet za kulturo pri OK SZDL, organiziran kot sekretariat sekcije za kulturo. 2. Krepiti je treba samoupravno organiziranost delavcev in delovnih ljudi na področju kulture in usposabljati delegate za njihoveo delo. 3. Kulturno življenje delovnih ljudi je sestavni del samoupravljanja na vseh ravneh, zato naj tej problematiki posvetijo več pozornosti vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v TOZD in KS. 4. Vse večja odprtost Kulturne skupnosti in kulturnih organizacij mora zagotoviti nadaljnji priliv novih ljudi, ki žele sodelovati in se vključevati v samoupravne procese v okviru kulturne skupnosti. 5. Kljub doseženi množičnosti na nekaterih kulturnih prireditvah, morajo načrtovalci in izvajalci iskati nove, kakovostne oblike. 6. Programiranje kulturne dejavnosti naj ne bo „v lasti" ožjih skupin, pač pa naj se proces načrtovanja vrši po široki demokratični poti ugotovljenih potreb, hotenj in možnosti. 7. Ker mladih sedanji programi kulturne dejavnosti ne zadovoljujejo, je potrebno ob večji angažiranosti organizacije ZSMS močneje razviti mladinsko klubsko dejavnost in v sodelovanju z izvajalci obogatiti njihovo kulturno dejavnost. 8. Doseganje še večje kvalitete in množičnosti je pogojeno s kadri (mentorji, animatorji, režiserji, pevovodje), zato je treba potrebe po kadrih načrtovati in kadre tudi zagotavljati s štipendijsko politiko in usmerjenim izobraževanjem. 9. Kulturna vzgoja mora postati del redne vzgoje, še posebej v obdobju otrokovega razvoja. Uveljavljanje tega načela morajo vsebovati tudi ustrezni programi v letošnjem letu otroka. 10. Občinski poročevalec - glasilo SZDL naj ne bo le informator o kulturnih dogodkih, ampak naj prinaša tudi ocene kakovosti dejavnosti. Da bi omili ,,uradni" izgled časopisa in obogatili njegovo vsebino, bomo odprli posebno rubriko ali celo prilogo za mlade literate. 11. V kulturni dejavnosti moramo skrbeti za ohranjanje izvirnega in prvobitnega izročila ter revolucionarne dediščine, ki daje moč za obrambo pred vplivom blestečih reklam in za našo socialistično družbo nesprejemljivih gledanj. 12. Pri oblikovanju konkretnih kulturnih programov za posamezne prireditve je treba upoštevati pomen prireditve, pričakovanja in hotenja publike in sposobnost izvajalcev, obenem pa je treba nenehno stremeti, da programi ne postanejo togi, pač pa, da se uveljavlja tudi nova kvaliteta. 13. Kakovostne programe dejavnosti je treba posredovati delovnim ljudem v KS in delavcev v TOZD, zlasti še na tistih območjih občine, kjer je manj možnosti za kulturne dejavnosti. Prav tako pa je v okviru samoupravne interesne skupnosti treba načrtovati vse dejavnosti, ob tem pa opredeliti, kateri nosilci so izvajalci v okviru skupnosti, in kaj TOZD oziroma KS samostojno zagotavljajo. 14. Kulturna skupnost naj oceni možnosti in potrebe za ustano- vitev Zavoda za kulturo v občini. 15. Kultura je dejavnost posebnega družbenega pomena. Glede na to je treba oceniti vse doslej doseženo ob upoštevanju teh stališč in opredeliti družbene cilje na tem področju. Za to naj skupščina Kulturne skupnosti kot četrti zbor enakopravno z ostalimi zbori OS ob- ravnava celovito uresničevanje kulturne politike. 16. Društva kot interesne oblike in povezovanje delovnih ljudi morajo dobiti močnejšo oporo v krajevnih konferencah SZDL. Le tako bodo njihovi programi postali sestavni del fronte in tudi konkretno sestavni del planov KS. Občinska konferenca SZDL svet za kulturo TUDI MORAVČAM SOLIDARNI! Tudi občani Moravske doline so se zdrznili, ko so izvedeli za tragedijo, ki jo je povzročil potres v Črni gori. Solidarno so se vključevali pri nuđenju pomoči v podjetjih in ustanovah- Poleg tega so se masovno vključili tudi v akcijo zbiranja pomoči, ki jo je organiziral Krajevni odbor RK Moravče. Mnogi so prispevali obveznice cestnega posojila, še več pa je bilo takih, ki so z denarnimi prispevki omogočili, daje bilo konec akcije dva stara milijona zbranih sredstev. V akciji je s prispevki sodelovalo sleherno gospodinjstvo. Vsem, prav vsem se RK Moravče lepo zahvaljuje z željo, da bi bilo tudi v bodoče ob podobnih akcijah toliko razumevanja! OGLAS Iščem garažo v centru Domžal. Cenjene ponudbe na naslov: Peter Cerkvenik, Ljube Šercerja 2, Domžale. OGLAS Opravljam naslednja dela: oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture, zavese, tapete, polagam tapison in itison. TAPETNISTVO-DEKORA-CIJE, Peter SEVER, Šmarca 32 c, Kamnik. OGLAS V popoldanskem času grem pomagat pospravljati stanovanje ali paziti otroke, in sicer za štiri ure. Oglasite se na naslov: ISKRAČ Erna, Kidričeva 18, Mengeš ali na telefon 721-484. OGLAS Vse vrste ogrevalnih naprav napeljujem po solidni ceni in z večletno garancijo. Ponudbe sprejemam na naslov: Milan NOVAK, Simona Jenka 2, 61230 Domžale. I STARŠEM V PREMISLEK O tem vprašanju, ki ga bomo v tem sestavku na kratko obravnavali, smo že nekajkrat pisali. Zal, vse ugotovitve kažejo, da še vedno premalo poudarka dajemo sami prometni vzgoji in pravilnem ponašanju otrok v cestnem prometu. Zavestno dopuščamo, da se otroci vozijo v šolo in domov s tako neopremljenimi kolesi, ki že sama po sebi predstavljajo potencialno nevarnost na cesti in prav zaradi včasih malenkostnih hib, ki bi se z malo dobre volje dale odstraniti, lahko izgubimo naše najdražje bitje - OTROKA. Daje temu tako, naj navedemo le nekaj podatkov. V mesecu maju so delavci PM Domžale pregledali kolesa na šoli Šlandrove brigade, Venclja Perka in Josip Broz Tito. In ugotovitev? Na šoli Šlandrove brigade je bilo ob pregledu v kolesarnici 66 različnih koles, od katerih je bilo 27 neizpravnih, od tega 21 brez zavor? !? V soli Venclja Perka 22 koles, od tega 15 neizpravnih, kar pa je še huje - 12 brez zavor. V šoli Josip Broz Tito 45 koles, od tega 17 neizpravnih (11 brez zavor). Skopi podatki na prvi pogled - toda kakšne so lahko posledice? Zato starši ponovno vam v premislek! Ah si kdaj vzamete toliko časa in pregledate, s kakšnim kolesom se vozi vaš otrok? Ali je res škoda dinarja za popravilo in vzdrževanje kolesa večja, kot varnost vašega otroka? In v času šolskih počitnic, ko bo otroška brezskrbnost in razigranost še toliko večja, hkrati pa tudi močno povečan turistični tranzit, bi morali storiti vse, da se bodo vaši otroci zdravi vrnili po počitnicah v šolske klopi. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu VRTCI ŠE VEDNO PREMAJHNI: KATERI OTROCI SO BILI LETOS SPREJETI? Komisije za sprejem otrok v WZ so obravnavale 16., 17., 18. in 21. maja 1979 prošnje, ki so bile vložene do 1. maja. Do tega roka je bilo vloženih 677 prošenj, po tem datumu pa še 47. Glede na število so imele komisije težavno nalogo, saj so lahko sprejele le 125 dojenčkov in 214 predšolskih otrok. Nerešenih je ostalo 385 prošenj. Najbolj pereči problemi so v Domžalah in Mengšu. V nadaljevanju vam posredujemo seznam sprejetih in odklonjenih otrok na posameznih območjih oziroma v posameznih vrtcih. VRTCI DOMŽALE Komisijo za sprejem otrok so sestavljali: Pezdir Francka, Kolar Marjana, Bečaj Jelka, Mali Maksimiljana, Kavka Breda, Gerbec Silva, Posavec Marta, Repež Marinka. Število prostih mest: dojenčki: 81, predšolski: 165. Seznam otrok, ki so bih sprejeti na komisiji: DOJENČKI: Nemček Andrej, Spremo Milena, Zorman Lucija, Vidic Andrej, Žilavec Branka, Mehle Polonca, Crpnjak Alenka, Grubelič Edvard, Ficko Tomaž, Jeseničnik, Žnidaršič Gregor, Skorenšek Aleš, Piškur Andrej, Kozarič Nina, Količ, Mezgec Jana, Limoni Boštjan, Mihajlović Ljubinka, Kuntar Tanja, Hostnik Bojana, Korunič Karmen, Puc Tina, Maselj Nino, Jarc Boštjan, Stcvanovič Dašo, Simon Vesna, Ivančič Uroš, Muler Drago, Kovač Katja, Juvan Eva, Klopčič, Pfeifer Aleš, Novak Jure, Gašperin Tamara, Strehar Elizabeta, Kotalcnko Saša, Sular Jurij, Počivavšek Mojca, Meršolj Jaka, Vidic Nina, Starbek Jana, Gorcnc Karmen, Šestok Damir, Selšek Valentina, Milevoj Ana, Likar Uroš, Horvat Miha, Ukmar Sandra, Deletič Maja, Gredar Andrej, Ferjan Samo, Preskar Borut, Polanc Primož, Velepec Maja, Miletič Peter, Miklavčič Kristjan, Hegler Katarina, Ivkovska Liljana, Tomše Petra, Jašovec Teja, Kavka Janez, Budanc Simon, Bolta, Petrovski Uroš, Sovine Peter, Smerke Spela, Jovan Anja, Mulej Rado, Ravnik Nataša, Pančur Rok, Klešnik Drago, Mesesnel Man ca, Vrenjak Drago, Horvat Luka, Strnišnik Uroš, Samastur Spela, Mimik Samo, Hegler Katarina, Mrkač Mojca, Jerovšek Katja, Kovic Gregor. PREDŠOLSKI: Ahčin Anja, Demšar Tina, Repič Damjan, Rebula Miloš, Puhan Simona, Velečič Marko, Ukmar Tomaž, Hribar Vita, Žnidaršič Urban, Hojnik Katja, Videnšek Aleš, Plahutnik Filip, Grad Klemen, Sovine Vesna, Vidmar Uroš, Kerčmar Nina, Žgajnar Boštjan, Sinko Aleksander, Rutnik, Tomas Klementina, Dodič Darja, Juvan Barbara, Mahkovec Blaž, Cizej Ester, Flajnik Brigita, Mohor Jernej, Žankar Klavdija, Salobir Tjaša, Pavlin Spela, Celestina Andrej, Jakovac Martina, Kvas Mitja, Duh Barbara, Bakarič Tina, Kokalj Tadej, Iskra Barbara, Zabret Gregor, Kokalj Metka, Urankar Nataša, Vodnjav Blaž, Gole Boris, Novak Mateja, Petrač Katarina, Sušnik Klavdija, Adlešič Jernej, Urankar Diana, Vojska Žiga, Ledenko Kristjan, Mohor Jernej, Košir Primož, Poljak Janko, Flis Gorazd, Žorž Tinček, Juvan Barbara, Loncnar Spela, Loncnar Urška, Trdin Andrej, Ukmar Tomaž, Terseglav Ljela, Muller Klara, Muller Katja, Grmek Anka, Kolomaz Nina, Judež Petra, Verli Mateja, Česen Stanko, Popovič Sandra, Gredar Matej, Stenta Romana, Hozjan Vladimir, Milevoj Ante, Geiser Mateja, Burja Barbara, Bclcijan Sandi, Gašperlin 2iva, Kosmač Maja, Ferjan Borut, Vučkič Sara, Bajuk Andreja, Jakopič Tina, Mijatov Klemen, Dime Sašo, Bohinc Zoran, Puček Barbara, Dobravec Slaven, Zgur Igor, Vrstovšek Nataša, Dornik Sašo, Hegler Helena, Horvat Boris, Mrkač Anita, Popovič Marko, Skok Mateja, Oven Vanja, Mehle Spela, Vodišek Roman, Tome Gašper, Flis Gregor, Savkovič Tina, Duretič Saša, Kramar Nataša, Volkar Matjaž, Pavlic Nataša, Horvat Sabina, Demšar Katja, Mohar Marko, Pustotnik Boštjan, Geiser Marjan, Rajšek Gregor, Groznik, Miklič Klemen, Miklič Katja, Zilavec Janez, Hozjan Damjan, Novak Gregor, Kerčmar Petra, Gašperin Jernej, Streher Mateja, Klešnik Iztok, Selšek Ivanka, Sakač Viktorija, Briški Tomaž, Strnišnik Olga, Terseglav Eva, Ficko Tanja, Samec Uroša, Kovic Uroš, Kovic Simon, Urankar Alenka, Jererina Tomaž, Podlogar Sebastian, Steiner Saša, Slavič Nikola, Pelan Peter, Veladzič Jasmin, Nakrst Vlasta, Rutnik Nataša, Pevec Robert, Kralj Bojan, Nemček Pet--', Dodič Robert, Eržen Janez, Kromelj Tadej, Jarc Nataša, Gognjavec Petra, Bdkuiv.': Matevž, Obštetar Tina, Etemaj Aleš, Kopitar Veronika, Zelenjav Nives, Pire Simona, Dornik Matej, Zupančič Primož, Vrenjak Nataša, Giacomclli Jani, Briški Primož, Kraševec Petra, Burja Katja, Vidmar Peter. Seznam otrok, ki niso bili sprejeti na komfciji: DOJENČKI: Jerman Blaž, Kurent Gregoi, Kmetic Andreja, Bonič Aleksandra, Fortuna, Zver Marko, Dolenc Borut, Jančar Sonja, Dovč Nataša, Cimperman N., Lenassi Metka, Maksimovič Vesna, Vodnav Jerica, Uštar Andrej, Ahačič Darja, Gomboc-dvojčici, Ukmar Mateja, Čavs Dci