Celje - skladišče D-Per 159/1980 informaior s s gorenje /gorenje coBiss o gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT.30- LETO XV. - VELENJE, 16. 9. 1980 UVODNA BESEDA Delavci v sozdu Gorenje se srečujemo iz dneva v dan z najrazličnejšimi težavami, dosegamo uspehe in tudi neuspehe. Hiter tempo življenja komaj dopušča, da se spoznavamo v najožji sredini! Med nami pa so velike razdalje! Zato je že dalj časa prisotna želja, da bi se povezali vsaj preko tovarniških listov in preko skupnega glasila. V današnji številki, ki jo namenjamo vsem delavcem v sozdu Gorenja, smo strnili ocene o sedanjem gospodarskem položaju in izvoznih prizadevanjih v sozdu Gorenje. Uvozne omejitve so prizadele eno delovno organizacijo bolj, drugo manj. Vsi pa si moramo prizadevati za uresničevanje stabilizacijskih načrtov, v katerih ima izvoz pomembno nalogo za celotno jugoslovansko skupnost. Mislimo, da smo v današnji številki združili izredno pomembne informacije in nakazali rešitve, ki bodo lahko odločilno vplivale na naš nadaljnji razvoj. Cilje smo začrtali in dela se moramo oprijeti še z večjim optimizmom in prizadevnostjo. To je naloga slehernega delavca v sozdu Gorenje! Pri skupni izdaji današnje številke so sodelovali: vršilec dolžnosti predsednika KPO Gorenje SOZD Gregor Švajger, predsednik Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij ZS Gorenje SOZD Valter Cimperc, direktor zunanje trgovine Gorenje Promet Servis Anton Kumer, delegat skupščine SISEOT Vinko Petkovšek, vodja zunanjetrgovinske mreže Ljubo Kovačič, strokovni tajnik sveta podjetij v tujini Djordje Erdeg, vodja službe za plan in analize Andrej Kržič, novinar — urednik Božena Gorjan ter glavni urednik Hinko Jerčič. Pričakujemo, da bo takšna oblika medsebojnega obveščanja primerna in vabimo k sodelovanju sodelavce vseh delovnih organizacij v sozdu Gorenje. STABILIZACIJA IN Ml Stabilizacijska prizadevanja v naši družbi v obliki različnih ukrepov, med katere sodita tudi devalvacija dinarja in omejevanje uvoza, odsevajo tudi v življenju in delu našega sozda. Tako smo se v preteklih tednih tudi v Gorenju, tako kot v mnogih drugih delovnih organizacijah, srečevali s problemom oskrbe z repromaterialom. Izpad številnih proizvodnih dni pomeni manj proizvedenega, manjša je prodaja ter z njo tudi prihodek in dohodek, s katerim razpolagamo. Za uresničitev stabilizacijskih prizadevanj pa je prav gotovo, tako za družbo kot za Gorenje, pomembno doseganje izvoznih planov. Ne le proizvajati, tudi prodajati moramo. Obdržati moramo tržišča, kijih že imamom in osvajati nova. Le izvoz nam namreč zagotavlja normalno preskrbo z uvoženimi surovinami, brez katerih tekoči trakovi v naši proizvodnih halah obstanejo. Še več, plane bi morali ne le dosegati, ampak tudi presegati, da bi lahko presežek tako ustvarjenih deviz v celoti porabili za uvoz repro-materiala. Prav zato se moramo prav vsi prizadevati, da bomo izvozne plane uresničili in s tem tudi ustvarili takšen prihodek, ki nam omogoča ne le uspešen zaključek poslovnega leta, ampak tudi razvoj naše sestavljene organizacije. Pri tem se moramo zavedati, da stabilizacija, za katero smo se zavestno odločili in ki jo krivimo za številne probleme in težave, ni le trenutno stanje, ampak dolgotrajen proces, ki naj bi naši družbi zagotovil trdnejši položaj doma in v svetu in nam omogočil realnejše planiranje, zasnovano na obstoječih možnostih. PO SKUPŠČINI SISEOT Na zadnji skupščini slovenske samoupravne interesne skupnosti za gospodarske stike s tujino, ki je bila prejšnji teden, so delegati sprejeli predlagane dodatne omejitve pri razpolaganju z devizami. S temi omejitvami naj bi začeli uresničevati začrtani cilj jugoslovanskega gospodarstva — pozitivno plačilno bilanco. Kaj pomeni ta sklep za 12 članic Gorenje SOZD? Pomeni koriščenje 60 odstotkov deviz, ustvarjenih z izvozom, za uvoz repromateriala. Teh 60 % naj bi nam zagotavljalo redno proizvodnjo. Vemo, da smo v preteklih mesecih v nekaterih tozdih morali ustaviti tekoče trakove. Ni bilo materiala. Nekateri so nam celo očitali, češ, da skušamo tako izsiliti čimveč deviz. Pri tem so kazal i na polne kesone in zaloge določenega materiala. Vezani z dolgoročnimi pogodbami na nekatere dobavitelje smo namreč dobivali materiale, ki jih trenutno nismo mogli uporabiti. Raznovrstnost proizvodnje pomeni namreč tudi raznovrstnost repromateriala. Za končen proizvod, ki naj bi ga poslali na trg, moramo imeti vse komponente tega proizvoda. Plinski štedilnik prav gotovo ne moremo prodajati brez plinske pipe. Očitki so bili torej povsem neosnovani. Prav vsaka delovna organizacija si namreč želi čimveč proizvesti in prodati, saj je prav od tega odvisen tudi naš kos kmha. Sklep skupščine SISEOT pomeni torej zahtevo po še večjem izvozu. Brez izvoza namreč ne bo repromateriala. Potrebno pa bo poiskati tudi notranje vire, iskati domače dobavitelje. Še več kot izvoz pa nam lahko prinese kooperacija. Tako bi lahko na primer v tozd Elektronika v Gorenju TGO, devize, ustvarjene v kooperaciji z Gorenjem Ktirtingom, v celoti porabili za uvoz repromateriala. Izvoziti mora tri barvne televizorje, da bo lahko naredil enega za domači trg. Potrebno bo torej izdelati predlog plana proizvodnje v novih pogojih gospodarjenja in dodeljenih 60 % deviz. Seveda zahteva to dodatne napore in prilagajanje proizvodnje. Potrebno bo torej izdelati predlog plana proizvodnje v novih pogojih gospodarjenja in dodeljenih 60 % deviz čimbolje izkoristiti. Narediti toliko, kot zmoremo, in prodati, kolikor moremo! IZVOZU vso PREDNOST Kaj pomeni izvoz za jugoslovansko skupnost, so potrdili tudi delegati samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino na zadnjem zasedanju. Odločitve o nadaljnjih omejitvah deviznih pravic so znane in prinašajo sistemsko rešitev na tem področju! Organizacije združenega dela, ki usmeijajo svojo prodajo na tuja tržišča in ki so vezana pri proizvodnji na uvoz surovin in drugega materiala, bodo bolj ali manj prizadeta, odvisno od svojih planov izvoza; pa tudi od prizadevanj pri uresničevanju ustalitvenih procesov v celotnem gospodarstvu. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje pri tem ni prav nič izvzeta! Preveriti moramo — ali pa smo že — kaj pomeni nova omejitev deviznih pravic! Prehod na sistemsko ureditev teh vprašanj prav gotovo prinaša stabilnost vsaj v tem pogledu, da bodo bančna okenca vseskozi odprta in da bo vsaj v tem pogledu možno planirati proizvodnjo! Delitev v razmeiju, ki ga je potrdila skupščina SISEOT, bi naj zadostovala za uvoz toliko repromateriala, da bi — na primer — v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju zagotovili redno proizvodnjo bele tehnike! Prav tu pa bi morali sedaj vse storiti tudi za izvoz elektronike — in pri tem bi lahko dosegli pri uvozu in izvozu razmerje delitve 1:1! Delež Gorenja TGO v izvozu sozda Gorenje predstavlja kar 90 % prodaje na tuje trge. Kaj pa druge delovne organizacije? Kar tri delovne organizacije niso v prvem polletju izvozile niti kilograma svojih izdelkov! To so Gorenje — FTU Som-bor, Gorenje — Petar Drapšin, Kikinda in Gorenje — Mural, Mursko Središče. Prav gotovo bi lahko in morali bi tudi tu najti izhod v izvozu izdelkov! Še posebej sedaj, ko bi imeli ugodnejšo delitev deviznih pravic! Nadalje velja razmisliti o tem, kako združevati devizne pravice v okviru sozda in se skupaj dogovoriti za še ugodnejše poslovanje! Vprašanje je tudi, ali so drugod — v drugih delovnih organizacijah — storili vse za še večji izvoz, za izpolnitev postavljenih načrtov. Zavedati se namreč tudi moramo, da smo prisotni v izvozu bele tehnike na zahodnem evropskem tržišču že na vrhuncu možnosti! Sleherno povečanje izvoza teh izdelkov bi bil dvorezen meč, kajti tudi svet pretresajo velike omejitve! Ko govorimo o tem, da moramo posvetiti vso pozornost izvozu naših izdelkov, moramo znova trezno presoditi vse možnosti! Krojiti je treba takšno politiko, da bo naraščanje izvoza potekalo normalno in da bi dosegli optimalne učinke! POSLOVNI USPEH GORENJE SOZD Čeprav smo že krepko zakorakali v drugo polovico leta in se približuje konec tretjega četrtletja, si danes na kratko oglejmo še glavne značilnosti poslovanja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje v prvem polletju 1980. Iz analiz, ki so jih opravile strokovne službe, povzemamo nekatere bistvene značilnosti poslovanja v času, ki pomeni novo preizkušnjo za več kot šest-najstisoč delavcev sozda Gorenje. Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki so nas spremljali v prvem polletju, so se v Gorenju v najhujši obliki odrazili v velikih motnjah v preskrbi z reprodukcijskim materialom. Zaradi pomanjkanja materiala tako iz uvoza kot od domačih dobaviteljev smo morali v proizvodnji večkrat ustaviti tekoče trakove. To se je negativno odrazilo pri izpopolnjevanju proizvodnih načrtov in zmanjšalo izvoz blaga. Kljub temu pa je izpolnjevanje letnega plana ugodnejše kot v preteklem letu, saj znaša celotna proizvodnja SOZD Gorenje v prvem polletju 6.933 milijonov dinarjev, kar je za 20,7 % več kot v enakem obdobju leta 1979. V tem času smo prodali na tuja tržišča blaga v vrednosti 1.368 milijonov din, kar je povečanje za 63% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Če primerjamo te uspehe s postavljenim letnim načrtom, pa v celoti zaostajamo za planom. Tako smo pri celotni proizvodnji zaostali za pet odstotkov, pri izvozu pa kar za deset. V letošnjem prvem polletju smo uvozili blaga v vrednosti 985 milijonov din, kar je povečanje v primerjavi s preteklim prvim polletjem le za 12 % in samo 33,8 % letnega plana. V Sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje smo dosegli celotni prihodek v višini 13.384 milijonov din, kar je za 23 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Dohodek smo povečali za 32 %, čisti dohodek za 25 %. Akumulacija je večja za 85 odstotkov, če primerjamo doseženo vrednost s prvim polletjem 1979, sicer pa dosežena vrednost predstavlja le 41 % letnega plana. STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA Porabljena sredstva so rastla počasneje kot celotni prihodek, kar pomeni izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. To je rezultat stabilizacijskih prizadevanj. V strukturi porabljenih sredstev smo zmanjšali predvsem stroške za dnevnice in druga povračila, reprezentančne stroške, stroške reklame in propagande ter tudi stroške za surovine, material in energijo. Zaposlovanje smo glede na preteklo obdobje močno umirili, saj je letošnja stopnja 2,1 %, lani pa kar 8,9 %. Značilno je, da so nekatere delovne organizacije število zaposlenih znižale (Gorenje TGO, Gorenje—Muta, Gorenje — TIKI, Gorenje — Fecro). Seveda je obdobje polovice leta že dobršen pokazatelj, kaj smo dosegli in PREGLED POSLOVNEGA USPEHA VI. POLLETJU 1980 kam moramo še bolj usmeriti naše delo. Iz analiz so razvidna tudi že nekatera odstopanja, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. V izpolnjevanju proizvodnega plana močneje zaostajajo delovne organizacije Gorenje—Fecro, Gorenje—Mural, Gorenje—Varstroj, Gorenje—Petar Drapšin in Gorenje—FTU Sombor. V prvem polletju sta z izgubo poslovali Gorenje—FTU Sombor. V slednji so na pobudo sindikata uvedli družbeno varstvo. Izvozne obveznosti slabo uresničujejo praktično vse delovne organizacije Gorenja, z izjemo Gorenje—Fecro, Gorenje—TGO in Gorenje—Glin. Seveda je pri tem delež Gorenja TGO največji, saj dosega kar 88 % izvoza v sozdu Gorenje. Pri ekonomičnosti poslovanja je prisotno poslabšanje v delovnih organizacijah Gorenja v Muti ob Dravi, v Gornji Radgoni, Somboru, Kikindi in Murskem Središču. V Muti so povečali v milijonih din Delovna organizacija Celotni prihodek Dohodek Čisti dohod. Izguba Gorenje TGO 5.784 874 509 Gorenje Promet Servis 4.797 357 225 Gorenje — Muta 570 200 132 Gorenje — Glin 486 126 74 3,5 Gorenje — Varstroj 407 177 125 Gorenje — El rad 326 138 92 Gorenje - TIKI 379 80 64 Gorenje — Fecro 150 78 49 Gorenje — Mural 130 32 26 Gorenje — Petar Drapšin 122 27 19 Gorenje — Metalplast 96 38 30 Gorenje — FTU Sombor 90 18 12 4,4 DSSS SOZD 48 19 18 Gorenje SOZD skupaj: 13.384 2.166 ; 1375 7,9 Dohodek na delavca Indeks Čisti OD na delavca — Indeks 30. 6. 1980 80/79 mes. povp. 30.6.1980 80/79 Gorenje TGO 127.516 126,9 6,645 114,2 Muta 153.231 129.4 7.870 137,4 Fecro 198.182 133,1 7.545 110,6 Elrad 125.877 118,4 6.680 109,3 Varstroj 151.792 140,3 7.964 130,1 Metalplast 114.471 131,8 6.396 119,6 FTU Sombor 50.413 107,3 4.650 120,9 Petar Drapšin 85.926 117,0 5.198 106,9 Mural 86.908 130,6 7.232 154,7 Glin 134.656 135,9 7.021 130,1 TIKI 158.287 144,2 8.083 124,8 GPS 144.931 137,1 8.471 119,9 DSSS SOZD 114.627 95,9 11.088 106,8 SOZD GORENJE 133.166 129,6 7.188 118,2 vrednost zalog, v Radgoni so narasti! drugi poslovni stroški, v Gorenju—Mu-ralu so poskočile cene surovin, pa tudi drugi stroški so višji. V Somboru so se povečali stroški nabave surovin, materiala in energije, kar za 120 % so prekoračili pri teh stroških, medtem ko so obseg proizvodnje povečali le za 63 %. Delitev dohodka in čistega dohodka je pri večini delovnih organizacij skladna z izpolnjevanjem načrtovanih ciljev. Izrazitejše zaostajanje dohodka je prisotno pri Gorenju—FTU Sombor, Gorenje —Glin, medtem ko Gorenje—Fecro, Gorenje—Metalplast in Gorenje—Petar Drapšin ta plan presegajo. Čeprav rast dohodka zadovoljuje, pa smo zabeležili zaostajanje rasti čistega dohodka. Vzrok temu je močno povečanje obresti za kredite, saj so v prvem polletju 1980 višjejtar za 126 % kot v enakem obdobju leta 1979. V strukturi dohodka znašajo že skoraj 12 % in so v absolutnem znesku prehitele že celotno ustvarjeno vrednost akumulacije. Znesek obresti od kreditov se je v primerjalnih obdobjih podvojil v Gorenju TGO, Gorenju — El-rad in Gorenju — TIKI, v Gorenju Promet—Servis in Gorenju—Muta pa celo potrojil. V delitvi čistega dohodka velja poudariti določeno stabilizacijsko obnašanje skoraj v vseh delovnih organizacijah Gorenja, ki so za osebno in skupno porabo delavcev namenile manjši strukturni delež čistega dohodka kot lani. Tako so v celoti osebni dohodki in sredstva za skupno porabo v primerjalnem obdobju porastli le za 17,2 %, kar je znatneje manj kot rast dohodka (32%). Akumulativnost dohodka v SOZD Gorenja se je sicer rahlo izboljšala, vendar je takšno delitveno razmerje čistega dohodka pripeljalo do občutnega padca realnih osebnih dohodkov, kar pomeni zaostajanje za porastom življenjskih stroškov. Poprečni mesečni osebni dohodek delavca v sozdu Gorenje je na ta način še bolj zaostal za poprečjem elektroindustrije in gospodarstva SRS. V položaju vsesplošnega prizadevanja je takšna delitev čistega dohodka vsekakor pozitivna. GORENJE NA SVETOVNEM TRGU-z lastnimi podjetji in predsta? vništvi izvozna usmerjenost Gorenja se je pokazala za izredno pozitivno prav v zadnjem času, saj so vsa prizadevanja posvečena prav izvozu izdelkov in k zmanjševanju primankljaja jugoslovanske devizne plačilne bilance. V Sloveniji zavzemamo že izredno visoko mesto kot izvozniki in vse kaže, da bomo morali izvoz še povečati. Da bi obvladovali svetovni trg in zagotovili stalno prisotnost na vseh delih sveta, smo že pred leti začeli z ustanavljanjem predstavništev v tujini, nato smo ustanovili prva lastna podjetja, pristopili k organiziranju mešanih podjetij, kupili tovarno Koerting v ZRN in odprli nova predstavništva. Danes nimamo svojih tovarn le v Jugoslaviji, temveč že v več državah Evrope. Izdelke z oznako Gorenja prodajamo v vse večji meri preko naših podjetij in predstavništev na vseh celinah sveta. Več kot tričetrt izvoženega blaga smo na tuje trge prodali preko lastnih podjetij in predstavništev. Doslej smo izvozili največ izdelkov v države evropske gospodarske skupnosti (EGS). Podatki za leto 1979 kažejo, da smo 60 % blaga izvozili v države EGS in Grčijo, blizu 7 odstotkov v vzhodnoevropske države (SEV), nad 30 odstotkov pa v druge države. Prisotna je težnja, da bi izvoz povečali v države v razvoju in SEV. V tabeli smo prikazali tudi porast izvoza v zadnjih desetih letih. Izredno povečujemo izvoz in vedno večji delež prevzemajo tudi podjetja in predstavništva v tujini. Poglejmo si nekatere značilnosti podjetij v tujini! Podjetja poslujejo po nacionalnih pravnih predpisih države, v kateri so ustanovljena. To so torej »nacionalna podjetja" in pri poslovanju koristijo vse prednosti, ki jih imajo v primerjavi s predstavništvi na takem tržišču. Podjetja v tujini opravljajo dejavnost na svoje ime in za svoj račun, medtem ko predstavništva na račun in ime Gorenja. Podjetje je stalno zastopano na tržišču in tako lahko še bolj organizirano deluje pri raziskavah tržišča, posreduje problematiko cen, spremlja konkurenco in dosežke na področju tehnologije, sodeluje pri kooperacijah in podobno. Podjetje se vključuje aktivno v reševanju IZVOZ SOZD GORENJE - (s p remijami) v tisoč din Leto 1970 1975 1976 1977 1978 1979 81.099 958.138 1.055.778 1.253.273 1.656.372 (vključno SEVER) 2.306.845 IZVOZ VI. POLLETJU 1980 Delovna organizacija v tisoč din Gorenje TGO, Velenje 1.203.857 Gorenje — Muta, Muta 20.706 Gorenje— F ecro. Slov. Grad. 4.801 Gorenje— E/rad, Gor. Radg. 34.761 Gorenje—Varstroj, Lendava 19.396 Gorenje—Metalplast, Ruše 3.498 Gorenje—FTU, Sombor — Gorenje—P. Drapšin, Kikinda — Gorenje—Mural, Murska Sob. — Gorenje—Promet Ser., Vel, 33.072 Gorenje— Glin, Nazarje 39.818 Gorenje—Tl KI, Ljubljana 7.994 GORENJE SOZD VELENJE 1.367.907 % izpolnitve letnega plana 42.6 23.6 44.7 35,4 13,9 30,6 52,9 66.4 21,0 40.5 uvoznih nalog in s tem kompleksno sodeluje pri zunanjetrgovinski menjavi. Imamo tudi mešana podjetja, pri katerih je pomemben delež vloženega kapitala pri ustanovitvi takega podjetja. V naših primerih imamo večji delež sredstev od tujega partnerja. Predstavništva delujejo podobno kot podjetja, vendar le v omejenem obsegu in za ime ter račun Gorenja. Njihova naloga je tudi ta, da dosežejo zadosten obseg menjave, ki omogoča prehod na višjo obliko sodelovanja. Lastna podjetja, mešana podjetja in predstavništva Gorenja, morajo pokrivati tudi potrebe vseh delovnih organizacij sozda Gorenje. LASTNA PODJETJA GORENJA Gorenje—Muenchen — ZRN V Zvezni republiki Nemčiji, kamor še vedno največ izvozimo naših izdelkov, smo že novembra 1971. leta ustanovili predstavništvo, ki je začelo opravljati poslovanje pri izvozu in uvozu blaga, zastopalo naša in tuja podjetja. Januarja 1972 pa je bilo predstavništvo registrirano kot PODJETJE. Danes ima podjetje lasten servisni center, udeleženo je pri prodaji vseh vrst blaga in nastopa tudi kot sovlagatelj pri ustanovitvi mešanih podjetij Gorenja. Zaposlenih je 28 delavcev, direktor podjetja pa je Vladimir Vizjak. V prvem polletju 1980 so dosegli promet v višini 414,259.000 din. Gorenje — Wien — Avstrija Na avstrijskem tržišču smo prav tako potrebovali svoje predstavništvo, ki je bilo ustanovljeno julija 1974, januarja 1975 pa kot podjetje. Podjetje je registrirano kot trgovina na veliko in malo, opravlja vse izvozne in uvozne posle. Ima tudi tovarno pohištva. Zaposlenih je 105 delavcev. Podjetje vodita Stane Bregant in Milan Podpečan. Promet v I. polletju je 401.845 tisoč din. Gorenje —Skandinavvien ApS— Danska Podjetje je bilo registrirano 8. 11.1976 za prodajo vseh vrst izdelkov, kot izvozno—uvozno zastopstvo. Zaposlenih je 31 delavcev, direktor pa je Oleg Vrtačnik. Sedež podjetja je v Glostru-pu. Promet: 95.453 tisoč din. Gorenje — Koerting — ZRN Podjetje je bilo registrirano 29.9.1978. Poslovni predmet je proizvodnja in prodaja elektro— in elektronskih proizvodov. Podjetje je upravičeno pridobivati in prodajati druge izdelke, opravljati sme storitve vseh vrst. Podjetje v Grassauu vodi Oskar Pistor. Zaposlenih je okrog 1.400 delavcev. Promet: 1,163.205 tisoč din. Gorenje — Pacific — Avstralija Podjetje v Sydneyu je bilo registrirano 7. maja 1976 kot izvozno—uvozno zastopništvo. Zaposlenih je 17 delavcev. Direktor je Peter Kodela. Promet: 110.088 tisoč din. Gorenje — Sidex — Francija Podjetje opravlja posle izvoza in uvoza, komisijske in druge trgovinske posle. Predstavništvo je bilo registrirano oktobra 1977, maja 1978 pa kot podjetje. Generalni direktor je D'Quince, direktor pa Oskar Hudales. Zaposlenih je 17 delavcev. Sedež je v Parizu. Promet: 459.342 tisoč din. MEŠANA PODJETJA Gorenje — Hellas — Grčija Podjetje v Solunu smo ustanovili skupaj z grškim partnerjem in našim podjetjem Gorenje—Muenchen leta 1977. Izdelava, notaža, nakup in prodaja, izvoz in uvoz električnih in drugih aparatov, strojev je glavni poslovni predmet. Opravlja pa tudi tehnične storitve vseh vrst. Gorenje nastopa z deležem 70 %. Zaposlenih je 160 delavcev. Podjetje vodi Ratko Isoski. Promet: 219.349 tisoč din. Koerting—Italia Srl—Italija V Milanu je bilo ustanovljeno mešano podjetje, ki opravlja izvozno—uvozne posle. Delež Gorenja — Promet Servis je 60 %, 40 % pa je vložilo podjetje Gorenje—Koerting. Zaposlenih je 15 delavcev. Direktor je Eugen Sošič. Promet: 205.022 tisoč din. PREDSTAVNIŠTVA Gorenje — Vertretung — NDR V Vzhodni Nemčiji je bilo predstavništvo ustanovljeno maja 1975, vodi pa ga Viktor Hribar. Sedež je v Berlinu. Gorenje—Plants (UK)—Velika Britanija Leta 1977 je bilo ustanovljeno predstavništvo v Londomu. Vodi ga Ciril Košak. Predstavništvo ČSSR — ČSSR Leta 1978 je bilo ustanovljeno predstavništvo v Bratislavi, ki ga vodi Boris-lav Pajič. Predstavništvo Budimpešta—Madžarska Leta 1979 je bilo ustanovljeno predstavništvo v Budimpešti. Vodi ga Djuro Koroš. Predstavništvo USA — ZDA 1979. leta je bilo ustanovljeno predstavništvo v Združenih državah Ameri- ke. Vodi ga Marijan Majcen, sedež pa je v državi Illinois. Pripravlja se tudi ustanovitev predstavništva v SSSR. Organizacijsko spadajo predstavništva v TOZD Promet — v sektor zunanje trgovine. UPRAVLJANJE PODJETIJ V TUJINI O vsem, kar se nanaša na materialno poslovanje podjetij v tujini, odloča zbor družabnikov, v katerem so lastniki in solastniki podjetja. Pri sprejemanju odločitev na zboru družabnikov je pomemben odnos števila glasov, ki je seveda odvisen od vloženega kapitala. Za izvrševanje odločitev imenuje zbor družabnikov izvršilni organ, direktorja podjetja. V pomoč pri njegovemu delu mu je sosvet. V želji, da bi upravljanje naših podjetij, ki morajo pri sprejemanju poslovnih odločitev upoštevati tudi domicilne zakone in predpise, čimbolj pod-ružbili, sta delavska sveta obeh ustanoviteljic imenovala svete podjetij v tujini. Zaradi povečanja racionalnosti, učinkovitosti in strokovnosti dela, sta delavska sveta Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis prenesla določena opravila s področja upravljanja podjetij v tujini na te svete. Ta opravila zajemajo zlasti strokovno pripravo odločitev, spremljanje izvajanja sklepov in svetovanje. Med pomembnejšimi nalogami sveta so predvsem priprava plana podjetji v tujini, predlaganje sprememb pomembnih aktov in pogodb, predlaganje načina uporabe dobička ali kritja izgub, priprava predlogov za investicije in podobno. Svet sestavljajo predsednik in trije člani. Predsedniki svetov podjetij v tujini so: Peter Krepel (Gorenje—Koerting), Gregor Švajger (Gorenje—Mu-echnen), Anton Kumer (Gorenje—Si-dex), Pavel Silan (Gorenje — Dunaj), Jože Herlah (Gorenje — Hellas), Ha-rold Karner (Gorenje—Skandinavvien), Anton Glušič (Koerting—Italia), Anton Kumer (Gorenje—Pacific). Kolektiv OZD Gorenje—Elrad bo v prihodnjih dneh pričel proizvodnjo v novih delovnih prostorih, ki so sad dolgoletnih priprav tega 1.200—članskega kolektiva na selitev v radgonsko industrijsko cono. V novi tovarni si obetajo občutno hitrejšo rast produktivnosti in precej novih zaposlitev v proizvodnji, za vse zaposlene pa se bodo bistveno izboljšali delovni pogoji. RAZSTAVA SOZD GORENJE "SREČA V ZELENJU IN CVETJU” PRIREDITEV V MUTI JE OBISKALO NAD 20.000 LJUDI Od 27. do 31. avgusta 1980 je slikoviti trg Muto ob Dravi obiskalo nad 20.000 ljudi. Prve dni razstave sozda Gorenje “Sreča v zelenju in cvetju” je bilo med obiskovalci največ poslovnih partnerjev Gorenja, zadnji dan pa je sprevod cvetja obiskala množica obiskovalcev od blizu in daleč. Četrto prireditev zapored so na Muti ob Dravi znova posvetili takoimeno-vanemu “zelenemu programu “ v okviru sozda Gorenje. Delovne organizacije Gorenje — Muta, Gorenje — Fecro, Gorenje — Metalplast in Gorenje — Varstroj so na razstavi prikazale proiz- vodni program male kmetijske mehanizacije, poljedelskega orodja, naprav za mlekarsko industrijo in izdelkov, ki so namenjeni za pridobivanje hrane. Pomembno je, da ob razstavi na Muti posvečajo veliko pozornost tudi vklju- čevanju kooperantov in drugih part-neijev v proizvodnje kmetijske in druge mehanizacije. Videli pa smo tudi že nekaj novosti, od stiskalnic in sadnih mlinov, molznih strojev, napajalnikov za govedo in prašiče, škropilnic do samohodne rotacijske kosilnice. iiSiElii VSEM DELAVCEM DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE -GLIN NAZARJE, ISKRENE ČESTITKE K 80. OBLETNICI OBSTOJA TOVARNE! gorenje glin nazarje NOVI IZDELKI LETOS NA TRGU Ob jubilejnem in častitljivem osemdesetem letu nazarske lesne industrije, kolektiva GORENJE-GLIN, ne samo novi proizvodni obrati — tovarna za oplemenitenje ivernih plošč in žagalnica oblovine — marveč tudi novi izdelki. Če so v nazarskem GLIN še pred približno dvajsetimi leti in tudi pozneje nudili v glavnem le deske in zaboje, so zdaj na vrsti novi izdelki, zlasti oplemenitene iverne plošče, termoizolacijska okna... Tudi v tem je dokaz o prizadevanjih za večjo izpopolnitev proizvodnega programa, za večjo finalizaci-jo izdelkov in ne nazadnje v primeru termoizolacijskih oken tudi korak v varčevanju s toplotno energijo. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, B.ranko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magric, Vmko Srnec, Silva Vivod Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Casl, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dpšanka Založnik, Rastko Lah, Srečko rame. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno jjrometnega davka po sklepu 421/1.