ISO. številka.
Trat, v torek, 20. septembra 1808.
Tečaj XXIII.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. «70.	4. nVČ.	V edinosti Je mofl!
,,Edinost"
izhaja <1 vuk nit 11 a ritin. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno p« oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina /naša :
Obe izdan ji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez prilotene naročnine ne uprava ne ozira.	_
Na drobno ae prodajajo v Tratu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po S nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači ojrlasi itd. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti oglase sprejema iipmviiistvo. Naročnino in oglase je plačevati loro Trst.
Vrednlfitvo In tiskarna se nahajata v ulici t'arintia Hv. 12. 1'prav 11 Istro, »nl-primilštro iu sprejemanje hmeratov
v ulici Molin piccolo Atv. .'1, H. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Zahvala narodom.
('csnr je izdal naslednji ročni pismi: L j u 1>i grof T Ini n !
V dnevih neizmerne žalosti, katero je napravila Meni in Moji hiši smrt Moje pokojne soproge, Nj. Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete, pokazali ho Moji narodi na ganljiv in vzvišen način ljubezen in sočutje, kakor tudi »poštovanje do ranjke.
.Ta/ sledim glasu Mojega srca s tem, da Vam nalagam, da primerno objavite neposredno Mojim ljubljenim narodom priloženo zahvalno pismo.
Sehonbrnnn, dne K>. septembra 1898, F r a n .losi p m. p.
T h u n m. p.
Moj i m n a rodom!
Težka, grozna skušnja je zadela Mene in Mojo hišo.
Moje žene, krasu Mojega trona, zveste spremljevalke, katera Mi je bila v najbritkejih urah v življenju tolažba in podpora, s katero sem izgubil več, kakor morem izgovoriti — ni več. Grozna osoda jo je iztrgata Meni in Mojim narodom.
Morilčeva roka, orodje blodnega fanatizma, kateri stremi po uničenju obstoječega družabnega reda, vzdignila se je proti najplemenitejši med ženskami in v slepem sovražtvu zadela blago srce, katero ni poznalo sovražtva.
Sredi brezmejne žalosti, katera objema Meno in Mojo hišo, očigled nezaslišanega čina, nad katerem se zgraža ves omikani svet, prodira pred vsem lajšajoče k Mojemu sreu glas Mojih ljubljenih narodov. V tem, ko se ponižno udajnm v voljo Božjo, hvalim osodo, katera mi je podelila največe dobro: ljubezen in zvestobo milijonov, kateri obdajajo v času trpljenja Mene in Moje.
P O T) L I S T E K,	3(5
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov,
Ko so prišli do morja, je rekel dragouski častnik zapovedniku beneške barke:
»Pozdrav od njegove ekseelenee g. barona •Josipa Rabata jasni signoriji. Tu Vam izločujem, g. kapitan, fratra puntarja, da ga provedete v liim, a razun tega Vam izničujem dvajset dalmatinskih zlikoveev, naj jih sodi sijajna republika, njihova gospodinja, posvoji volji. Tudi ostale dobodete, čim jih polovimo!«
Grozen jok se je razlegal po zraku. Vkovani nesrečniki so pokleknili zadnjikrat in jokaje na oni kamen, ki jim je bil toliko časa slobodno zavetje, a sivi starček med njimi je poljubil to sveto hrvatsko zemljo. V tem trenotku je pokleknil tudi ostali svet, a starce redovnik je dvignil oko proti nebu; tresis se je razširil roke nad ljudstvom in zavpil solzeč se :
»Bog usmiljenja ! Poglej na ta nesrečni narod! Izvedi ga iz teme in puščave na luč rešitve in resnice ! Z Bogom, moja zemlja, moja zibelka! Z Bogom, narod moj! Bog naj te blagoslovi U
»Tudi mene blagoslovi!« je zavpil knez Po-sedarič, ko je bil stopil izmed naroda in poklek-
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
S tisoč znaki, od blizu iu od daleč, od visokih in nizkih, izrazila so je žalost po blagopokojni cesarici. V ganljivem soglasju doni tožba vseh o neizmerni zgubi kot veren odmev toga, kar čuti srce Moje.
Kakor Mi je do zadnje ure svet spomin na Mojo iskreno ljubljeno soprogo, tako ostane Njej za vse čase neminljiv spomenik v hvaležnosti in spoštovanju Mojih narodov.
Iz globine Mojega užaljenega srca so zahvaljujem vsem, za to novo zagotovilo udanosti in sočutja.
Akoravno morajo umolkniti slavnostni glasovi, kateri Iti naj spremljali to leto, vendar Mi ostane najdražji dar, kateri se Mi jo podelil: spomin na nešteviljne dokaze udanosti iu gorkega sočutstva.
Ukupnost naše žalosti je nova iskrena zveza med tronom in domovino. Iz neizpremenjene ljubezni Mojih narodov zajemam Jaz ne samo ojačeno zavest dolžnosti, katera Mi nalaga da vztrajam, temveč tudi upanje na vspeh.
Jaz molim k Vsemogočnemu, kateri Me je kaznoval tako težko, da Mi podeli moč, izpolniti, k čemur sem pozvan. Jaz molim, da blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in edinosti, na katerem naj vspevajo in naj bodo srečni.
Sehonbrnnn, H>. septembra ISUK.
Fran Josip in. p.
Novejše vesti.
(•»lica ID. Zasedanje deželnega zbora se je pričelo z današnjo popoludansko sejo. Navzoči so bili knezonadškof in vsi slovenski in italijanski poslanci. Deželni glavar je govoril žalni govor o pokojni cesarici, v katerem se je globoko ganjen
nil pred redovnika i »Odpusti jim oče, saj ne vedo, kaj delajo!«
Tudi ljudstvo je vdarilo v glasen jok, a redovnik je položil slabo roko na junakovo glavo. Toda v tem trenotku so priskočili beneški vojaki, zgrabili božjega hlapca, zgrabili bedne Dalmatince in jih tirali s silo v barko, a arkehuzirji in dra-
gonei so razgrnili ljudstvo sabljo iti kopitom. * *
*
V hiši Posedaričevi je sedela pri oknu Kla-riea in vezla, a ob njej je stal Jurij Daničič ter zaglobil svoje oči v lice krasne deklice.
»Jurij«, je rekla deklica in dvignila glavo, »veliki grešniki smo, ko nam Bog vliva v čašo radosti toliko pelina. Mislila sem, da nama skoraj zašije solnoe sreče, ali glej, črn oblak nam jo je zagrnil in — sam milostljivi Bog ve, kedaj bodem Vaša.«
»rtešite se, draga Klarica ! Smemo li misliti na srečo, ko se od povsod odziva nesreča, se li smemo veseliti, ko drugi jočejo? Koliko nedolžne krvi je poteklo teh dnij ? Oh, Klarica, junaško srce se mi zvija bolesti, ko vidim, k«; so "-odi. Ah, da bi bila vsaj od kje pomoč, da bi mogli uničiti rabeljnn. Ali mi smo zaprti v mestu, malo nas je in ljudstvo je obupalo, a krvnika varujejo topovi in cela vojska. To je strašno!«
»Ah, glejte očeta!« je pristavila Klarica, ko se je bila ozrla skozi okno, prav vesela sem, da pri-
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
spominjal pretresljivih dogodkov in iskrenimi besedami izrazil sociltstvovanjc z Nj. Veličanstvenu. Na to se sklenilo odposlati sožalno brzojavko Nj. Veličanstvu cesarju. Seja se je potom v znak žalosti zaključila.
Dunaj 11». Zakon o povišanju plač c. kr. uradnikov dosegel je najvišo sankcijo ter vstopi v veljavo s 1. oktobrom 1898.
Dllliaj li*. Listi naglašajo v zahvali cesarjevi najvećim zadoščenjem ono mesto, kjer pravi cesar, da je iz zveste ljubezni njegovih narodov zajel ne le ojačeno zavest dolžnosti da vztraja, nego tudi upanje na vspeh.
Neucliatel Vslcd naročila generalnega prokuratorja zaveze so tukaj zaprli štiri italijanske anarhiste Bozzino, Collombelli, (Jermani iu Merino po imenu. Govori še, da so se tiskali pri Germanu anarhistični listi.
Sl'cđcc 19. Včeraj so bile volitve devetih poslancev v sobranje v Sredcu in šestih drugih volilnih okrajih. Vsi v teh okrajih vojeni poslanci so pristaši narodne stranke, katere voditelj je mi-nisterski predsednik.
It i lil 11>. Vsled papeževega naročila darovala se je danes slovesna sv. maša za pokojno cesarico Elizabeto.
V resnih časih.
„Primorskim Slovanom ltoile prebiti Se liujegn, ila bode potem — bolje,"
Završeno je. Žalovanje vladarja in njegovih narodov, ki so Mu v teh dneh zvesteje stali ob boku nego kedaj poprej, je doseglo svoj vrhunec, ko so pokladali milo, nepozabno vladarico k večnemu počitku. Število krst slavnih llabsburžanov.
haja, ker mi ni ljubo, da je ob talcem času zunaj hiŠe.« V kratkem je stopil knez Martin v sobo, mrk iu nem. Ko je vrgel kapo na mizo, je sel v kot, stisnil pesti na kolena in spustil otožno glavo.
»Jurij«, je rekel na zadnje, »veš li, Benečani so odveli gvardijana.«
»Benečani ?«
».laz slutim izdajo.«
Knez ni l > i I še zvršil besede, ko je stopil v sobo poročnik Capogrosso.
»Čast mi je, pokloniti se Vam, gospod knez; njegova milost, g. cesarski komisar baron Josip Rabata pozivlje Vašo plemenito gospodstvo na dogovor o važnem poslu, da bi se, kolikor jaz mislim, doveli lTskoki na red.« Klarica je prebledela, a ženin so je vzravnal.
»Gospod Rabata kliče mene?« je dvignil knez, čude se, glavo, »čudim se. Dobro torej. Pridem precej za Vami, gospod, in drago mi bode, ako mu morem iti na roko.« Ko je Capogrosso o očesom premeril mlado deklico in vojvodo, se je priklonil in odšel, rckši, da so stvari jako silne.
»Ne idite oče!« je objela deklica očeta.
»Zakaj bi ne šel?« je odgovoril knez, »morda omehčam volka in olajšasr. narodu težave.«
»Tudi jaz grem z Vami«, je dodal iV.ničič.
»Nikakor ne! Ti mi čuvaj hišo. Nadejam se, da se skoraj vrnem.«
(Pride še.)
I tor i vaj«*-i h v llogu tam v grobišču oo. kapuci nov, se je pomnožilo /a jedno.
Nepozabni, veliki mrtvi smo skazali vseh •'•asti, kolikor jih le more priti iz udanosti sre ; na Nje krsto so natrosili naročji milijone bleščečih ln-serov solz; tradieijonalna avstrijska zvestoba je spremljala milega, potrtima vladarja z najiskrenijim sočutjem, ko je sledil soprogi Svoji na Nje zadnji poti; storili smo sveto prisego, da ohranimo svet spomin blagopokojni eesariei : storili smo vse, kar smo biii dolžni storiti v takih težkih urah. Sedaj pa nam je dolžnost, da si zopot obrnemo do živih; a v prvi vrsti do one skupine živih, ki je naša, do svojega naroda, do njega muke, do njega trpljenja, do njega borb za svoja prava. In ni se nam bati, da bi nam smel kdo očitati, da onečeščamo grobove ali da smo oskrunili spomin nepozabne vladarice nase, ako se direktno obračamo od njenega groba do — življenja z njega borbami : ako iz one svete tišine, ki vlada na grobovih, drznim korakom prestopamo na trda tla vsakdanjih borb. Ni se nam bati takega očitanja, saj sledimo v tem le prejasnemu izgledu našega vladarja. Saj se je On, ki nam je bil vsikdar uzor, kako se človek ne sme nikdar ni za trenotek oddaljiti od svoje dolžnosti, naložene mu od Božjo previdnosti, saj seje On eelo v teh groznih dneh, ko je tako si mislimo mi — nosil v sebi gorjd vsega sveta, neprestano gibal takorekoč od mrtvaškega odra, na katerem jo ležala Njega sreča, Njega vse, pa do — dola, do vršenja svojih dolžnosti. A prav to je največa dobrota, ki jo je podaril I$og Človeštvu, da so namreč naš duh ne pogreza trajno v žalost, ampak se zopet in zopet ujunačaje in se povrača zopet od grobov mod žive; iz žalovanja, oimpa in malodušnosti na delo!
Kakor nam je torej naš vladar dal najjasncji izgled, kaka da tudi v najhuji dušni potrtosti ne smemo pozabljati na svoje posvetne dolžnosti, kakor je tudi v teh dneh najtančneje vršil svojo vladarsko dolžnost, tako treba tudi nam, da so povrnemo k svoji dolžnosti, k dolžnosti do svoje domovine in do naroda!
Fn ta narod potrebuje našega dola, naše zvestobe, našo srčnosti, danes bolj, nego kedaj poprej, kajti naše po lože nje je danes žalostne j e, sla b oje in u sod no j o, nego kedaj poprej! Rojaki dragi, no varujmo so!
/e postopanje višega sodišča v G radon; postopanje z shodom slovenskih županov, razne odredbe deželnega sodišča v Ljubljani — v Ljubljani!! —, imenovanje Nemca notarjem v slovenski Štajerski v jedini ta namen, da so spodnjestajerska zbornica notarjev iztrže iz slovenskih rok — vse to so mejniki, ki markirajo sedanji zistem, ki je stari avstrijski zistem, oni zistem, jki se zgraža že nad mislijo samo, da bi tudi Jugoslovani avstrijski mogli kedaj — živeti.
No, morda vidimo prečrno, kolikor se dostaje vseukupnosti naroda, morda dosežeta gospoda Robi6 in Fcrjančič na sedanjih konferencah z mini-sterskim predsednikom, da jih bode isti zvesto poslušal, da vzame ad notam naše peticije in morda jima celo kaj — obljubi! Ako so izven pri morski Slovenci hot<S zadovoljiti s tem, mi jih nočemo motiti v njih »sreči«. Za nas primorske Slovaue pa treba zabeležiti žalostno dejstvo, da se politiške razmere rapidno slabšajo od dne do dne. Slabo jo bilo z nami pod Pretisom, veliko slabejc pod Rinaldini-jem, a sedaj je - še slabejo. Verjemite, da ne pretirajemo. Ako ne verjamete nam, vprašajte le našo izskušene, trezne, pametne, in računajoče može, vprašajte naše Nabergojc, Gori upe, Kosce, Vatovee, itd., in ti vam povedo prav gotovo, da od prvoga trenutka konstltiicijoneliie dobo som nismo hili tržaški Slovenci so nikdar tako zapuščen i kakor smo danes! Razmerje merotlavnih činite-Ijev do slovenskoga življa na tržaškem ozemlju je tako, da bi morali danes položiti orožje v obupni resignaciji, ako bi nas ne držala po koncu zavest, da smo ho poboljšali sami, da smo sami iz sebe povzdignili svojo moralno kvaliteto.
Crno je naše politišlto obzorje, a — ako nas ne varajo znamenja"— bode isto v bližnji bodočnosti še temneje. Rojaki, bodimo možje in le ko-rajžno svojim pogledom resnici v obraz: fazi, na-stopivsl v nasili razmerah z onim trenutkom, ko Jo lopov v Genovi prebol nnjplcmeiiitejo žensko srce, tej fazi bode brez vsega dvoma efekt: popolna zmaga nasili politiskih in na-
rodnih nasprotnikov!! A račun za vse ono, kar se je dogodilo to dni nepristojnega, poplačajo oni naši bedaki, ki so se dali zavesti [Ntsvojih kipečih čutstvih do nezakonitih činov in ki že čakajo po temnicah svoje obsodbe. Ne varajmo so, rojaki : dogodkov zadnjih dni ne bode sodil svet po njih vzrokih, ampak le po efektih. Zato je že preskrbljeno. V knjigi primorskega zistema smo bili od nekdaj črno označeni, a sedaj so slikarji zistema vzeli zopet čopič v roke, ga [»omočili v črno in so dali * še jedno roko«.
Ali je prav, da smo govorili tako naravnost ? Očitalo se nam bode morda, da kruto roko taremo dobro nade v našem ljudstvu. Toda prijatelji dragi : ali ni bolje, da gledamo resnici v obraz?! Kriva bi bila misel, da smo v razburjenju pisali to vrstice in da smo pod utisom zadnjih dogodkov položili na papir nekoliko preveč — pesimizmu. No, pisali smo po trezni presodbi dogodkov in znakov. 1'isali smo ob mirni krvi. Človek so razburja, dokler se čemu nadeja ; ko [»a je izgubil nado, ko ima prod seboj čisto če tudi — žalostno bilanco, udaja se miru resignaeije. V taki tihi resignaciji so obračamo do svojih rojakov danes, uverjeni, da nimamo absolutno ničesar pričakovati od sedanjega zistema, naj sedi že na osrednji vladi grof Tlutn ali kdo drugi ! Naši računi so jasni. Zato pa morajo biti jasni tudi naši zaključki.
Gori smo že rekli, da ostalim rojakom našim nočemo kaliti njih sreče«, niti jim motiti lepe igre: - »liberalci in klerikalci«, s »politiikimi propalieatni« in »izdajicami naroda« na jedni ter z »banditi« na drugi strani! Nočemo jih ovirati na veliki borbi za — »načela«.
Slovenski zastopniki izvenprimorskih pokrajin naj urede svoje postopanje kakor se jim vidi najbolje. Ako se povspnejo na višino vseslovensko politike, ako urede svoje postopanje po zistemu, kakor se nam kaže isti, ako ga motrimo z visokega stolpa velikih in vseukupnih narodnih intere-resov, potem bode dobro. Ako ne, pa — ne! Mi nočemo nikomur usiljevati svoje sodbe.
Ali našim primorskim zastopnikom moramo pa že povedati svoje menenje kar naravnost, da bi bil no/misel, parlamentarni nnakronizem, ako bi zastopniki slovanskega življa v obmorskih pokrajinah ostali v vladni večini v časih, ko stojita zistem in tHti slovanski živelj v strogi opoziciji drug proti drugemu in ko kažejo znamenja, da se ta opozicija — ostri ! Naši ne smejo biti v vladni večini, ako jo še kaj logike in morale v politiškem življenju. Vemo, da bodo naši osamljeni, da nam ne bodo donašali vspehov, kakor jih niso tudi dosedaj! Naj le sode gori, bodisi tudi osamljeni in kakor neme priče v opomin državnikom in strankam, da doli ob Adriji živi rod : pošten, cesarju udan, blag, na zaslugah za domovino bogat, in dinastičen notri do mozga — in da se ta rod mora boriti za svojo nago ekzistenco sam — zapuščen od vseh — ker državniki ne umejo ali pa nočejo poznati njega vrlin.
Rojaki! Našo položenje jo skrajno neugodno in bojimo se, da se bližamo sedaj kulminaciji svoje bede. Toda zavarovati se moramo pred domnevanjem, kakor da obupujemo in kakor da bi hoteli propovedovati mulodušje. Toga ne! Tega ne moremo hototi že zato, ker verujemo v svojo bodočnost in ker se nam zdi, da se hočejo uresničiti besede, ki nam jih je rekel nekoč neki pošteni Neslove-nec : »Primorskim Slo v a u o m b o de prebiti še hu je ga, da bode potem — bolje!« Tako stoji menda res zapisano v knjigi božje previdnosti. Bolje je pa vsakako, da srčno gledamo resnici v obraz: resnici, da se moramo ohraniti — le sami. in ko vidimo, da nam ni pričakovati pomoči ni od zistema, ni od parlamenta, pa sklonimo račune, ki nam pravijo, daje lov medsebojni ljubezni in vstrpljivosti, v vzajemnem vspod buja nju, v boljšanju svojih duševnih kvalitet, v poštenem vzgajanji v hiši domači, v pouku, vztrajnem delu za povzdigo materijalnoga blagostanja, v utrjanju značajev, v povspeševanju politiške zrelosti — na kratko rečeno: da le v nas sumih moramo iskati sredstev za ohranjenjc, in pa v veri v moč pravice, dokler ne pridejo drugi časi in z drugimi časi tudi drugačni ljudje!
To pa ponavljamo še enkrat : naši primorski poslanci na Dunaju morajo izvajati posledice iz dejstev, ki so govorila sosebno v zadnjih dneh in ki bodo govorila dovolj glasno tudi v prihodnje dni!
Mi ne kličemo na boj iz objestnosti. Na stališče, na katero smo se postavili, nismo šli radi, ampak smo bili potisnjeni tja. Drugi so vstvarili premise in nam ne preostaja druzega, nego da izvajamo zaključke, vsikdar zvesti geslu: Bog in narod !
Po velikošolskem shodu.
Zvršotek.
Na shodu radi organizacije »Save«, katera se preosnuj v soeijalnem smislu, je šlo za to, da se postavi Sava« na krščansko stališče, da se društvo postavi na podlago resolucij vseslovenskega Shoda, ki zahteva k r š č. socijalni temelj vsem u delovanju za naš narod. G. med. Breoelj je radi veče jasnosti, ker jo nastal velik upor, š e j e d e u-krat pojasnil, kaj prav za prav zahteva kršč. misleče dijaštvo, a naletel je na še voči prigovor. Da, nekdo jo celo zaklical koncem svojega kratkega govora, da krščanske podlage nočejo. Zakaj so ni tedaj oglasilo ostalo dijaštvo in prote-stovalo proti tej izjavi?! Zakaj je g. predsednik in ob jednom poročevalec Rcisner takoj napadel »Daničarjc«, da hočejo zatroti »Savo«, ko ni bilo nič res?! In g. Reisner jo dal na to takoj na glasovanje predloga radi o r g a n i z a e i j e m e j leto m in moj počitnicami; »ime so, da so »D aničarij« odklonili predlog, ker so ni hotelo ugoditi njihovim opravičenim zahtevam. Mi nismo zahtevali ničesar drugega r a z u n krš č a n s k o p od 1 a g e »S a vi«! Nota bone ! Mej drugim spada pa k krščanski podlagi tudi to, da so odpravi men-zura, dvoboj, o katerem je bilo pa jako malo upanja, da so izbriše iz »Savinih« pravil, kar jo že g. poročevalce Reisner v svojem poročilu označil s tem, daje »dvoboj splošen običaj, katerega so tudi dijaki poslužujejo — dokler ga n e odpravi svet, tudi mi ne«.
Menda dosti jasno govorjeno! Sploh pa: uva-žujč to, da jo dvoboj razširjen tudi mod slovenskimi dijaki, in tla jo to v sramoto vse Slovenije, vsega naroda, je to jako slabo znamenje za dotičnih dijakov in »Save« same pravo, resnično rodoljub je in krščannstvo! Kdor misli na ta način reševati čast domovini in delati za njo, je na krivem potu! Mi so moramo postaviti na p o z i t i v no krščansko stališče našeg a naroda, na načela; naši principi naj se vjc-majo s principi umski zdravega našega naroda, in prav bo — potem se bomo menili o skupni d i-j a š k i o r g a n i z ac i j i!
Torej še enkrat: ne medsebojna osebna in r-žnja, ampak načelnost nas loči, z načeli se pa ne igramo, in jih tudi tako malo ne cenimo, kakor naši nasprotniki! V to služi nastopna primera, kako dosledni in značajni so naši nasprotni kij:
Ali je to olikano, ali je prav, da so se sramotili kršč. misleči dijaki na banketu in ko-merzu, ter se jih imenovalo »klerikalne intri-gante«? In ali je to dosledno in značajno, da so isti dijaki, ki so trdili, da hočejo delati za naše delavske stanove, [napadli g. Gosti ličarja, vodja delavcev, koje odločno nastopil nai komorni proti takim žaljenjem »Daničarjev« ? Al je to res v soeijalnem duhu, da se je napadlo »Daničarjc«, češ, da »je svinjarija, da se postavlja »Danica« v ozadje G o s t i n č a r j u * iu da se jim je reklo zaničljivo, naj gredo raje v »Katoliški dom«?! Marsikaj sc odpustilo, toga pa ne tako lahko !
Marsikaj bi so šo govorilo o poročilu g. poročevalca, toda zadoščuj.
Sklepam: Da, lepo bi bilo, ako bi so združili slov. akademiki v jedno društvo z blagim namenom delovati osobito za našo delavske stanove; lepo bi bilo in prav, in moralo bi tako biti! Združiti bi so pa morali na narodni podlagi. t. j. na podlagi načel našega k r š ča n-skoga naroda, morali bi biti vsi načelni in ne lo probavljati staro liberalno fraze! Opustiti bi morali m a te r i j a 1 i s t i č n a in druga mnoga laži-načela in se ogrevati, da govorim /. g. Lončarjem, ki je tudi svojo povedal na shodu, za k r-š č a n s t v o, ker naš n a r o d j e k r š č a n s k in hoče ostati krščanski Liberalizem je poguben, liberalizem je zakrivil današnje bedno stanje ; liberalizem je zakrivil in rodil osodepodno soc. demokracijo, ki grozi bolj in tolj. Kakor pa stopa na mesto liberalizma soc. demokracija, kar nam po-
trjiije tudi naš »Slovenski Narod že več let, in je to posebno še pokazal v neki zadnjih številk, kjer zametuje kršč. hoc i j a 1 iie m, poz. krščanstvo, ter s tem »topa, morda tudi nehote, mej soe. demokrate.
Sedaj, ali v najbližji prihodnosti s«> ho glasilu: Ali pravi celi krščanski soeijalist, ali pa so« i j al ni demokrat! Torej?! A.
Politični pregled.
Cesarjev manifest. Iz srea v urne — tako govori vladar v svojem manifestu do svojih narodov. »Mojim narodom!« koliko resnice da! ves nauk, kolikor ga treba avstrijski državnik, je izražen v tem vskliku. Ne jed ne mu, ampak vsem narodom svojim se zahvaljuje cesar, da so nm svojimi dokazi ljubezni in udanosti pomagali nositi veliko gorjč v teh težkih urah. Svojim narodom se zahvaljuje cesar na toli sijajnem počeščenju spomina blagopokojne cesarice. V zvestobi in ljubezni milijonov — a ti milijoni so različne narodnosti — vidi Njegovo Veličanstvo svoj zaklad. Vsi narodi sestavljajo torej zaklad, oh katerem se hrani in se bode hranila ta država. V naslovu nad manifestom cesarjevem je povedano, da v Avstriji ne gre nobenemu narodu prvenstvo, da so vsi jednaki, da je torej jednakopravnost — državna misel avstrijska ! Noben narod nima pravice nazivati sebe »vezjo«, ki drži državo skupaj; take vezi v Avstriji ni, ampak to državo more držati skupaj le obroč vseh v soglasju delujočih ter v ljubezni do dinastije in v pametnem napredku tekmujočih narodov.
Iz ukupne ljubezni hoče vladar tudi nadalje zajemati okrepčanega čuta dolžnosti, iu zajedno crpi tudi nado, da se mu posreči Njegovo poslanstvo. Svoje poslanstvo pa je cesar označil že davno, ko je bil vskliknil svojim svetovalcem : »Naredite m i m i r m e d in o j i m i n a-rodi!«
Mir med narodi! Divno, nebeško poslanstvo! Cesar hoče izvršiti to poslanstvo — hoče delati na to, da najdejo narodi, zbrani pod Njegovim žezlom, pot ljubezni in sloge! Soscbno narodi, ki so trpeli in trpe pod dosedanjim nemirom, blagoslovljnjo iz globine svojih duš sleherni čin in korak vladarja, ki hoče izvršiti tako poslanstvo. Dal Bog moči vladarju, da čim prej doseže to, kar On sam v svojem manifestu označa kakor najprisrčnejo željo Svojo!
Uravnava uradniikih plač. Med brzojavnimi sporočili najdejo naši čitatelji vest, da je cesar sankcijoniral zakone o uravnavi plač državnih uradnikov. Ti zakoni se tičejo uravnave plač aktivnih državnih uradnikov, doklad k plači jed-nega dela svetovalcev na najvišem sodnem in ka-sacijskem dvoru, uravnave plač profesorjev na vseučiliščih in na drugih jednakorodnih visokih šolah, plač učnega osobja na državnih srednjih šolah, državnih učiteljiščih in drž. obrtnih učnih zavodih, o dotacijah katoliškim duhovnikom dušobrižnikom, o dotacijah grško-vztoČni duhovščini v Dalmaciji itd. Povišane plače se pridno izplačevati s 1. dnem oktobra. V ta namen se že delajo vse priprave. Po povišanju plač naraste državni proračun za lil milijonov.
Stvar se je bila sklenila v ministerskem svetu pod predsedništvom cesarjevim. S prva je bilo določeno, da se odobrenje teh zakonov po cesarju objavi povodom jubilejnih slavnosti. No, smrt cesarice je povspešila tudi ta čin. Znano je, da je bil par dni po smrti cesarice finančni minister dr. Kaizl pozvan k cesarju. Povodom te avdijeneije je izrazil cesar željo, da se stvar izvrši takoj.
Domače vesti.
»Pojtc tožit!« V zadnjem izdanju tega lista smo že omenjali, da je »Pieeolo« lagal nesramno, ko je govoril o napadu na hišo Italijana Busettija v sv. Križu. V kolikor smo obveščeni mi, so tudi oblasti prepričane, daje »Pieeolo« napisal nesramno obrekovanje in da je sploh vse laško novinstvo delalo grozno krivico Križanom. Ljudje so bili tam popolnoma mirni, pač pa so se razburili pozneje, ko so izvedeli, da se jim taka krivica godi. Kadi Busettijevega slučaja — tako se nam poroča — so šli ljudje pritožit se k nekemu gospodu na na-mestništvo. A le-ta je odgovoril, pripoznavši, da
ni bilo nikakega napada na hišo Buscttijevo: jaz vam ne moreni ničesar storiti — poj te tožit!
rorej tako! Vendar si dovoljujemo skromno vprašanje do slavne vlade, da-li se ne čuti prav nič dolžno, pomagati do pomirjenja ljudi j s tem, da bi tudi ona oficijelno in sproti zavračala obrekovanja in žaljenja, katerimi se dražijo duhovi na peklensko zloben način?! Pojte tožit! To je lahko rečeno! A treba pomisliti tudi, da je dolga pot od tožbe do razprave in da se med tem lahko zgodi marsikaj! In kje je med Slovenci bedak, ki bi *e izpostavljal tržaški javnosti s tožbami proti italijanskim listom pred italijanskimi porotniki?!
Velikim zadoščenjem beleži »Pieeolo« sleherni slučaj, ko so prijeli koga, ako je kaj vskliknil proti Italijanom. »Italianofobo«, to je sedaj stalna rubrika v »Piccolu«. Ali mi bi lahko zasukali bržolco in bi povprašali »Pieeola<: koliko njegovih somišljenikov, vštevši vse njegove služabnike od prvega urednika do zadnjega sluge, bi ostalo na svobodi, ako bi oblasti zasačile vse — slavofobe?! Ljudje, ki se hranijo in bogate — od narodnih strasti, od čušvanja, od vžiganja vseh zlih nagonov, taki ljudje hi hoteli soditi o fanatizmu drugih! Človek res ne ve, kje je tu meja med komedijaštvom i 11 zlobnostjo.
Slovenski ftbitlirljentje! Za Vami so srednješolske klopi, pred Vami leži odprta doba aka-demičnega, svobodnega življenja. V sedanjih razmerah je sicer naravno, da vsakdo rajši odhaja v zlato Prago ali vsaj na Dunaj, v avstrijski Babilon, a vendar je gotovo, da Vas pride precejšnje število tudi v »nemški« (iradec, kjer se najviše dvigajo valovi nemško-nacijonalnega divja-nja, kjer se no zamuja nijedna priložnost, da se pokaže slovanskemu visokošoleu, da je samo »gost« na »nemški« univerzi — ki je pa ustanovljena za vse »srednjeavstrijske« kronovine! da je tako rekoč le »slušatelj drugo vrste« !
Tem bolj je treba, da se tesno družimo in edinimo slov. visokošolci mej seboj, da občujemo drug z drugim bolj iskreno, da se seznanjamo ter se večkrat zbiramo mej ozidjem sovražne trdnjave.
Da hi se to omogočilo, v ta namen se je ustanovilo pred leti akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu.
Dragi bodoči tovariši in sobojevniki! Vabimo Vas ter Vam polagamo na srcc, da vstopite sredi nas in da vztrajate v našem društvu do konca svojih akademičnih študij. Naše društvo Vam nudi pred vsem najbolji pripomoček za občno izobrazbo: veliko knjižnico slovenskih, srbsko-hrvaških, nemških in druzih knjig, — precejšnje število slovenskih, hrvaških in nemških listov (dnevnikov, tednikov, mesečnih revij itd.) — za ljubitelje telesnih vaj pa obstaja sabljaški klub.
Vsaki slovenski abiturijent, ki misli študirati na tukajšnjem vseučilišču ali pa na tehniki, smatraj za svojo dolžnost, da postane ud slov. akad. društva »Triglava«, ki mu je geslo: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!«
Lokal: Do 1. oktobra: Brunng. 5. I.
Od 1. .. Heiuriohstr. H. i.
Zapisovanje na univerzi traja od t. t. m. do H. oktobra inkl.
Prošnjo za oproščenje koležnine treba vložiti do H. oktobra.
Za društveni odbor: l' o č i t u i š k i upravit e 1 j.
I>ve milili z enim udarcem! Pišejo nam: Ne ustrašite se, gospod urednik : jaz vam ne bodem govoril o zadnjih demonstracijah, niti ne bom izražal svojega ogorčenja na strašnem hudodelstvu Lueheuija, ampak spregovorim nekoliko o italijanskih delavcih, oziroma o taktiki našega mestnega zastopa, s katero doseza na najkomodneji način dvojen namen.
Naša statistika nam pravi, da je v Trstu italijanskih delavcev na vsakem podjetju, največ pa na obči tiski h !
Ko smo konstatovali to dejstvo, pa pomislimo na ono resolucijo, ki jo je sklenil isti naš občinski nastop iu s katero je pozival vlado, naj ona na svoja podjetja vsprejemlje samo Tržačane, o čemer so si seveda mislili le — laške meščane. In pozneji dogodki so pokazali knudo, da ta poziv do naše vlade ni naletel na gluha ušesa.
Tako so ubili dve muhi z jednini udarcem. Na svoja tlela vsprejemljejo 1 ta 1 ija ne-Netržačane, a
v sled tega ogorčene domačine tolažijo s po/i v i do vlade, naj ona namešča le »domačine < ; oni odpirajo vrata na stežaj Italijunom-Netržačatioia, a vlada naj bi zapirala vrata Netržačanom — Avstrijcem. Tako sti ubiti dve muhi likratu: odpira se pot pritoku italijanskega življa in zapira se hkratu pot pritoku nemškega in slovanskega življa! Tako ne zistematično povspošuje italijanizaeija ! Toda ta taktika ni brez komične primesi: isti, ki nastavljajo v svoje službe iuo/emce, poživljajo vlado, naj namešča le »domačine« ; sami groše proti blaginji ljudstva, a vlada naj na svoj račun in na škodo tisočev delavnih in dela potrebnih državljanov skrbi za popularnost tiste laške gospode !
Ali ni smešno to, kakor so smešni vsi naši odnošaji! Mesto da hi vlada silila občino, naj daje kruha domačinom, pa občina sili vlado, tla mora poslednja skrbeti Tržačanom za kruh za to, da občina more najemati tuje podanike! Vlada svari delavce vseli narodnosti, naj se ne sele v Ameriko — zajedno pa se istim delavcem zapira pot v Trst!
Prepozno! Iz Skednja nam pišejo: Priznati moram, tla sem bil nekoliko nejasen v svoji zadnji vesti, v kateri sem {pripoveduje o nedostotnosti varstva na polju) naznanil, da nam je nenadoma došlo vse polno čuvajev, toda prepozno. Kakih čuvajev?! povprašujejo ljudje zvedavo, i nu, celo natl 201» jih je prišlo vojakov!! Sedaj me umete menda.
Kako človek lahko pride v nesrečo! Pišejo nam : Minolo soboto ste me poslali, naj opazujem eventuvelne demonstracije in gibanje demonstrantov, ter naj Vam poročam, kako da se je završila stvar. Doapevši pod »gimnastiko«, na oglu ulice »Ros-setti«, nas je bilo kakih sto oseb, ki smo prihiteli opazovat, ne sluti* nič hudega. Kar naenkrat seje vsulo iz laške telovadnice kamenje težko 2 ;» klg. in srečen je bil, kdor jo je popihal, ne tla bi ga kaj doletelo! Mnogi so prišli le opazovat, ker pa so bili nekateri ranjeni tako ali tako, (lahko tudi tal hežečih), razburili so se, reagovali, pograbi vsi kamen, vržen po lahonih in — v nesreči so.
Baš tako je bilo v nedeljo. Oblasti, ki bodo sodile take demonstrante, naj bi vpodtevalc te okolnosti, osobito pa to, da je bilo ljudstvo kakor zgubljeno od žalosti in srda,
P o r o č e vale e.
„Der Nildeii4'. Kavno smo prejeli ti. številko edinega glasila v nemškem jeziku izhajajočega na Dunaju za koriski hrvatskega in slovenskega naroda. Tudi ta številka ima prilogo. Vsebina je zopet jako zanimiva in bogata. List »Der Siidcn« so, kakor znano, ustavili gg. državni poslanci hrvatskega in slovenskega naroda ter zastopa odločati koristi in težnje imenovanih dveh narodov. A mimo tega se bori ta časopis dosledno za slovansko vzajemnost, katera nam jamči, tla se prej ali slej vendar izpolnijo naši narodni idejali. List »Der Siidcn« ima pa tudi nalogo, da na temelju resnice in prava seznanja tujih svet z našimi odnošaji in težnjami, ter da pobija neresnico; kakor jo vedno razširju-jejo t) nas neprijateljski nam časopisi židovsko-nemški, madjurski itd. Odkriva pa tudi grozne krivice ki se gode nam iu Hrvatom. Od nas je odvisno, tla zagotovimo obstanek teinu neustrašnemu sobojevniku na publicističnem polju, ter tla mu podamo tudi sredstev za ojačenje in potrebni razvoj. Na Slovenskem je še mnogih imovitih rodbinah, v kavarnah, gostilnah itd. nemških, Slovencem in Slovanom spoli protivnih listov. Odstranimo ta židovsko-neniški otrov in naročimo se na list »Der Siiden«. Ta list izhaja 1. in 15, vsakega meseca z obilno in zanimivo vsebino. Ker se inogo še sprejeti številke od meseca avgusta, znaša naročnina do konca leta samo eden goldinar. 1'red-ništvo in upravništvo je na Dunaju L, Planken-gasse 4.
Slav. c. ki*, policiji na /nanje. Pišejo nam: V ulici Settc fontane si ni človek gotov svojega zdravja, kajti tam je človek vedno izpostavljeni kamenju ki jo meče slavna »mularija« iz ulice Molin a ven to. Nedolgo temu, da so dejanski napatili celo mimoidočega duhovnika, kar kaže skrajno razdivjauost omenjenih nemirnežev. Vemo da stražarji ne morejo precej popolnoma vkrotiti te divjičine ala nekaj se tla že vendarle doseči.
Več tamošnih stanovalcev.
\ i>nka starost. V t »1 m'in i Majo pri Poreču je umrla te < 1 ti i kmetica Oliva Sta ver v <lol»i KKl let.	Foči v Bosni pa je umrl trgovec An-
drija (ilogjnja v dolti 117 let. Isti je bil najstareji mož v okupiranih pokrajinah. Mil je trden in čvrst ter je odpravljal svoje trgovske posle tlo *adii|ega. Spominjal se je vseh dogodkov i/ svoje najnežneje mladosti.
Preprečeno izseljenje. Redarstvo je doznalo. tla je nahranili .">."> mož za argentinsko oklop-nieo (icneral Belgrano . Ti ljudje so imeli oditi ininolo noč preko Benetek v Genovo, toda redarstveni organi so jih zalotili v neki pisarni za potovanja in jim odvzeli vse papirje. Proti onemu, ki jih je najel, pa se je vložila kazenska ovadba.
Koledar.
Danes v torek lil. septembra: Evatahij, Suzan«. .1 utri v sredo 21. septembra: + K vatre, Matevž.
Šolnini:	• ]	Lunin:
zhod oh 6. uri 44 min.	Izhod oh 11. uri min.
/.aliod „ li. „ 2 „	Zahod 7. „ i!) „
Th je 30. teden. Danes je 2l">2. ilun tega let«, imamo torej ie |u;( dni.
Različne vesti.
Cesarica o smrti prestolonaslednika Rudolfa. Omeniti je vredno, da je našega cesarja, dasi ravno je bil tačas za deset let mlaji, še bolj pretresla vest o smrti eesarjeviča Kiulolfa, nego sedaj vest o umoru cesarice Kl iza bete. () tem pripovedujejo naslednje: Cesarica je izvedela prva, da so našli eesarjeviča mrtvega v Maverlingu. Cesar je ravno hotel odpotovati, baš kakor predzadnjo soboto na dan smrti cesarice Elizabete — in bilo je vse pripravljeno, kar treba za odhod. Cesarica je zbrala vse moči, da premaguje svojo nepopisno srčno bolest. Bala se je edino, da ne bode zmožna dovolj, primerno obvestiti cesarja o katastrofi. O-kolu poludvanajste ure predpoludne je prišel cesar v cesaričinc sobe. Bil je dobre volje in je veselo pozdravil cesarico. Toda nakrat je osupnil, ko je opazil njeni resni obraz. »Kaj se je zgodilo? Ali ti je slabo?« prašal jo je sočutno cesar.
Cesarica je povesila pogled na njegovo vprašanje.
»Ali seje zgodila kaka nesreča?«
Cesarica je počasu pokimala z glavo.
»(tovori vendar I Prosim!«
»Prestolonaslednik..,,«
»Kaj je z Rudolfom? .fe-li bolan?«
Cesarica je zopet prikimala z glavo in sklenila roke.
Na to je vskliknil cesar v največi razburjenosti : »Mrtev??«
Cesarica je odgovorila tresočim glasom: »Da,... mrtev...« in jo pogledala pri tem solznimi očmi v obraz svojemu soprogu.
Cesar se je prijel za glavo in zaklical: »Oh! Nesmisel! To ne more biti!«
Cesarica se je približala monarhu, stisnila mu veliko presunjenostjo roke in rekla : »/a l i bog, res je, naju Rudolf je umrl.«
Zopet je zaklical cesar:
»Ni mogoče, ni mogoče!«
Na to je hitel v svojo delavno sobo, kjer je natančno izvedel o vsej nesreči.
Američan8ko. V nekem ameriškem listu čitamo naslednji opomin dolžnim naročnikom: Ako se kdo poslužuje celo mesto gumba za ovratnik, bradovice na tilniku; se usede na lakomotivne trkalice, dokler ne pride kondukter, da si prihrani denar za vožnjo; ustavi po noči svojo uro, da se mu preveč ne obrabi'; o pisanju črk ali izpusti piko ali poprečno črto, da si prihrani črnila, okoplje grob svoje matere, da uascjc manj žita, vendar je do-tičnik poštenjak naprem takemu naročniku, kateri si pusti časnik pošiljati dva do tri mesece in potem, ko se od njega zahteva plačilo, list vrne z opombo: »So ne sprejme!«
Tudi nas in ne samo v Ameriki je naročnikov, katerih veliajajo besede ameriškega humorista.
Dolgo ime. Meti vladarji, kateri so častitaii no-landski kraljici Vilbelmini povodom nastopa njenega vladarstva, bil je tudi jeden indijanski vladar, kateri ima naslednjo adreso: Njegova kraljeva visokost Tadjul Mnksul Bindjatillahillhanan Siradjil Mulki amiraddin Iskanden Munavurrosusadik Va-hunaininaladilin Sjail Patra Ajankar Ratiiihl::!ctang Sudibdja sultan v Termitu.
Brzojavna in telefonična poročila.
Dunaj 20. Pogovor med grofom Thnnom in členi desnice niso Kili obvezni, ampak le bolj informativni. Zdi se, da razun nemške katoliške ljudske stranke, so vso skupine desnice proti temu, da bi se odpravile jezikovne naredbe. Iz tega bi sledilo, da ni misliti na redno parlamentarno delovanje, ako levica ostane pri svoji zahtevi, vsekako pa posvetovanja še niso završena.
1 Ml li a j 10. Vsi listi govore o cesarjevi zahvali in vsi povdarjajo visoko razumevanje cesarjevo v svojih javnih dolžnostih. Listi povdarjajo, da življenja program cesarju — katerega imenujejo v Evropi cesarja miru — je ta, tla tudi v svoji veliki državi seje mir in prijateljstvo med narodi.
Dunaj 20. Neki delavec, ki jo v pijanosti nespoštljivo govoril o pokojni cesarici, je bil obsojen na 10 dni zapora.
Budimpešta 20. Ogerska korespondenčna pisarna javlja, da se i/ženejo od tu vsi anarhisti, ki niso pristojni v Budimpešto.
Lvov 2f>. Kakor javlja uradna »Gazeta L\vo\vflka« je odredil ministerski predsednik kakor voditelj ministerstva za notranje stvari v soglasju s pravosodnim ministrom v zmislu 4; 44l! k. p. r., da se odpravi nagla sodba v politiških okrajih Novi Satulec in Limanova in sicer počenši z 21. septembrom ob <>. uri zjutraj.
Madrid 20. Španska vlada hvali v svojem odgovoru na okrožnico ruskega ministra za vrtanje stvari, grofa Muravjeva, pretilog carjev za razoro-ženje ter izjavlja, da popolnoma soglaša s tem predlogom. Španski odposanee se določi, čim bode znan čas, kedaj se bode obdržavala konferenca.
Madrid 20. Minister mornarice oporeka vesti, da bi bil on odredil odposlanstva za vsprejem povračnjočega se admirala Cervera. Oni je le dal častnikom dovoljenje, tla smejo potovati nasproti svojim sorodnikom, ki so bili moti ujetniki,
Pariz 20. Komisija za revizijo procesa Drcv-fusovega se snide prvič v nedeljo. Ako pride komisija do novih dokazov o nedolžnosti Drevfusa, predloži svoja poročila generalnemu prokuratorju in potem kasaeijskeinu sodišču. Cim dospe revizija do te točke, privedejo Drevfusa nazaj na Fran-eozko, toda kakor jetniku. Nova razprava se bi vršila pred kakim drugim vojaškim sodiščem, torej ne v Parizu, ampak kje v pokrajini.
Madrid 20. V ministerskem svetuje prečital ministerski predsednik instrukcijo, določeno za španske člene mirovne komisije.
Varšava 20. Tukaj in v Lodzu so zaprli zadnje dni mnogo soeijalistov. Na njih stanovanjih so našli mnogo socialističnih spisov.
Loildoil 20. Velikanski požar je uničil en dog, dva mlina in dve skladišči. Skoda se ceni na na 100.000 funtov šterlinov.
Slovenske gospodinje, pozor!
Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo družbe sv. Cirila In Metoda. H tem
korintite najbolj samim nebi, ker tu izdelek je najboljši od vseh poznanih eikorij; ol> enem pil podpirate tudi liaSo Šolsko družbo hv. Cirilu in Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tegu blaga dobi omenjena družbu.
Mal položi dur — domu nu altur!
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaiiiro Levi Miiizi v Trsta,
Via lUhorgo 31 in Piazza Kosari o 2
(šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanjo ilustmvan cenik zastonj in Iranko. Naročeno Idngo se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne tla hi za to račun i l stroške.
Jako pripravna žepna knjižica, se za potrebo ter posebno za putovanje, naglo, naglo in h rez učitelja priučiti nemščini, je slovensko-nemški :
„Slovarček"
in za angleščino pa slovensko-angležki
„Anglež",
po .V) li ve. komad, poštnine prosto povsod, dobi se pri izdajatelju Jos. Paulin V Ljubljani, Marijin trg št. 1, kakor tudi v mnogih knjigarnah.
».».».♦.».♦I
Up, pristii, nrnra sladkor
dobiva so jedino v inoji zalogi, katerega prodajam veliko eeneje od lanskega leta. Priporočajo so udani
Anton Godnig,
NB, Miti le na ponarejanja. trgovec viu Nuova.
Hotel Evropa
IMiizza ilella <iiserma.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon S*v. 23. ALOJZ TJ LOHK, lastnik.
Pomladansko zdravljenje.
ZDRAVLJENJE KRVI
raj „Tisočera! cvet" (MHMIorl).
( isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prenavljanju in hemoroidam. — Jeden omot zu ozdravljenje Htuue 60 nvč. ter se tlohivu v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" y TRSTU, veliki trg.
Tudi za f>.r> nvč. v markah dopoSlje se franko.
rs
Zavoi za uniformiranje in civilna krojačnica
ica^
L-
Frana Jiras
ulica Caaerma 1» — v Trstu — ulica Caserma 9 Priporoča ne
za napravo uniform in civilnih oblek.
Postrežba poštena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst — Via s. spiriiione, corso, Via s. Nicolft — trst
Najbolj v srediSču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
,,Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
lOO do 300 gld.
za more jo ni pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponuodbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
UlllJUUil
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za Jedilnice, spalnice in sprejemni««, žimnic in pcresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.