01 93 OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS JANUAR 1993, CENA 100 SIT SVINIAMO OKOLJE - TA KAJ? GLOSA , KARIKATURA RAZUZDANI Bog je v šestih dneh ustvaril nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Novodobni podjetniki, nekateri so v dveh letih postali že kar mali Bogovi, si tudi sedmi dan ne dovolijo počitka, trgajo in delajo, nosijo ter kopičijo. Sistem lastnina=tatvina tudi na našem koncu živi. Brez vsakega sramu se v tem vmesnem času, nekakšnem polčasu od socializma do zdravega kapitalizma, bohotijo in šopirijo ljudje, ki si na nepošten način pridobivajo lepo premoženje. Krščanski nauk jim je deveta briga, dasiranvo v nedeljo sedijo v prvih vrstah. Pa naj bo to Rihi Rento, Ferdo Piš ali Adela Drovo. Brezbožnost brez primere, bi danes rekel tako pozabljen Karl Marx, njegov prijatelj KAPITALIZEM Friderik pa bi za dandanašnje početje gotovo našel najboljši izraz v-razuzdanem kapitalizmu. Tudi brezbožnikom kajpak ne gre oprostiti, kajti potem bi se vsi lahko skrivali za brezbožnostjo, vendar ljudem, ki en obraz kažejo v božjem hramu, zunaj njega pa delajo kot ekstramni brezbožniki, nikakor ne gre oprostiti. Ena od božjih zapovedi namreč eksplicitno prepoveduje prizadevanja za posest bližnjega, kar pa se danes dogaja povsem javno, legalno. "Gorje vam,ki hišo stikate s hišo, njivo pridevate njivi, dokler ni več prostora, a vi postanete edini lastnik v deželi", (iz 5,8). Res, gorje jim, kajti prišel bo čas, ko bo treba polagati račune. Cenena popevčica v cirilici poje: "Sve se vrača, sve se plača ..." Pa še kako prav ima. ff Nerešljiva naloga čisti naravi in na svežem zraku !" DRUŽABNA KRONIKA POZDRAVLJENA, KOROŠKA, kjerkoli si že! Pa smo spet za leto dni starejši. Ta vzklik se nam navadno izmuzne iz ust vsaj dvakrat v letu: ob rojstnem dnevu in na silvestrovanju. Tudi zalijemo ga po navadi. Zatem pa gre spet vse po starem naprej. Zakaj bi si le delali nepotrebne skrbi, ko pa čas sam od sebe tako ali tako neusmiljeno teče. Le štejemo na novo, z istimi problemi, z enako pridnostjo in enako brezvoljnostjo kot vseh tristopetinšestdeset dni pred tem... Res - čas pa teče mimo naše volje in brez naše udeležbe. Drugi mislijo za nas. Začetek leta pa je vendarle priložnost, da naredimo načrte za naprej. Če seveda imamo iz česa načrtovati. So ljudje, ki so si v tem vmesnem času zgradili solidna izhodišča, iz katerih peljejo svoj voz navzgor. So ljudje, pa vednarle jih je premalo, ki so spoznali in so znali stvar vzeti v svoje roke in so sledili času velikih sprememb. So ljudje, ki jih bo prihodnost nagradila za pridnost in pogum. X XX X Velika večina pa še vedno čaka. Kaj drugega jih v desetletjih tudi nismo naučili, saj so vedno dmgi mislili za nas. Da niso vedno mislili najbolje, se v teh desetletjih ni smelo govoriti. Zakaj bi tudi se, ko pa smo na kraju krajev vedno še nekako zvozili, s socializiranjem in solidarnostjo prerazporejali denar in - preživeli. Ko smo tako prav vsi (razen peščice) iz desetletij izšli revni, izven roba Evrope, misleno in materialno, so vrgli kost in - bodi zdaj drugačen, človek, znajdi se, kapitaliziraj, če imaš s čem. Pa velika večina nima. Le od plače do plače, od meseca v mesec, še ti so predolgi ... , ali pa je plača prekratka. Ali pa so na čakanju ali brezposelni ali pa jih to še čaka. Ljudi smo navadili na čakanje, kaj b‘i zdaj hoteli od njih ! X X X X Dvaindevetdesetega je minila velika evforija, prišel je cas za dokazilo, da smo sposobni ovsebiniti to svojo samostojnost in stopiti v svet. Siromašni, kot smo, bomo vstopali zelo počasi. Ne kaže se slepiti. Ne kaže se prepuščati užitkom medsebojnega obračunavanja in strankarskih zdrah in v nedogled dokazovanja, kaj je večja demokracija. Demokracija je boljše življenje, pravna in socialna varnost, šele potem ostalo. Zato - demokracija zdaj ! Na srečo so nekateri naši vodilni politiki to ( upamo) zadosti hitro spoznali. Kdor ni, naj gre, počaka, da bo brez škode mogoče nategovanje še o vseh drugih niansah definicije demokracije. Tudi ta čas še pride. Treba pa bo malo počakati. Ljudi smo že navadili na čakanje .... X X X X Brezposelnost je velik strah triindevetdesetega. V desettisočih v Sloveniji, v tisočih na Koroškem. Bo država znala poskrbeti za njih ? Bomo v tem prostoru našli zanje ( za nas) drugo delo, nov zaslužek? Na vidiku je Evropa regij. Kaj predstavlja v njej obmejna lega, so prednosti, ki bi sejih dalo izkoristiti? Bomo čakali na Ljubljano ali bomo šli naprej ? Kdo bo potegnil odločilne poteze? Kam? Sedanje stanje ( in ustava) vsiljuje centrizem. Za center so veliki problemi samo v centru. Velja za vse. Tako je bilo v času Belgradcentrizma, tako je v času Emonocentnzma. Na obrobju smo obsojeni na čakanje. Ljudje so že navajeni čakati. Na Koroškem ni čas za zdrahe in nategovanja o niansah definicije regije. Koroška potrebuje enostnost in spodbujajoč pogled naprej. Slovenija regija zdaj? X X X X Čas pa neusmiljeno teče. Vse gre po starem naprej. Predolgo čakamo. Bo leto 93 prelomno ? Pozdravljeni Korošci, kjerkoli ... in kadarkoli ... Vojo Močnik Račun pa kar Centru * ■ za socialno delo 11 m str. 23-24 Na naslovni strani : Ekološka vest lil IBIIII Hill Foto: T. Jeseničnik lili! aiSSS iil ------------------ V OSPREDJU ---------------- EKOLOŠKA PODOBA KOROŠKE V MINULEM LETU NE NA BOLJŠE NE NA SLABŠE Kakšna je bila ekološka podoba Koroške v minulem letu? Najbolj jedrnat odgovor bi se glasil: ničkaj boljša kot minula leta, na vso srečb pa tuni nič kaj slabša kot leta poprej. Starih grehov seveda ru mogoče čez noč odpraviti, ekološka osveščenost pa je dosegla takšno raven, da se ljudje pač ne pustijo več peljati žejne preko vode in nikakor ne dopuščajo odpiranja novih kamnolomov, prevažanja balde preko hribov oz. vrtanje lukenj ali uvajanja kakšne sporne tehnologije. Vse to -in tega se moramo zavedati-še vedno živi in tli v nekaterih glavah, ki na prvo mesto postavljajo profit in lastno korist, za okolje pa jim je malo mar. Kljub vsemu pazljivost na tem področju ne bo nikoli odveč Zrak. V Mežiški dolini se na področju sanacije zraka ni naredilo veliko . Na prste ene roke lahko preštejemo tiste hiše, ki jim je v minulem letu bilo dano priključiti se na plin in v dolini še vedno dihajo skoraj naj slabši /rak v republiki Sloveniji. Črna in Mežica se dušita v plinu, ki ga v zrak spušča množica individualnih kurišč. Kljub spoštovanju prizadevanj mežiškega rudnika pa ne gre pozabiti tudi na emisije iz zeijavske metalurgije. V minuli kurilni sezoni je glede onesnaževanja zraka z S02 bila Črna na sedmem^ mestu v Sloveniji ( Pred Črno so Trbovlje, Hrastnik, Kam -nik, Ljubljana, Celje-Tehaije in Šentjur pri Cejju), Mežica je na 11. mestu, Žerjav na 23. Slovenj Grdeč na 26, Ravne-_ Čečovje pa na 43. ali zadnjem mestu med meijenimi kraji v Sloveniji. V preteklosti so bile Ravne bistveno višje na lestvici, k padcu pa je pripomogla toplifikacija kraja m zamenjava premoga oz. mazuta s plinom v Železarni. In tu ni kakšne pretirane znanosti. Končno je treba obračunati z velenjskim premogom in se preusmeriti na plin. Ta je že v Mežici, primarni vod fi moral biti že pet let tudi v Črni, vendar nič. Na drugi strani pa so v Slovenj Gradcu, kjer so 15. mest za Mežico in še več za Črno, v minulem letu uspešno plinificirali vso legensko planoto, kjer se bo prihodnjo kurilno sezono na plin grelo več kot 200 hiš. Dokaz, da so na nekaterih področjih razni izgovori zaman in gre le za vprašanje občinske politike. Vode. Tudi v minulem letu smo doživeli večjo onesnaženje naših voda, ko je v Reka grabnu kmetu iztekla gnojevka in v tamkajšnjem potoku pomorila ribji zarod. Neprevidnost brez. primere. Velika suša pa je v marsikaterih krajih na Koroškem opozorila na nevzdržno stanje, ko je zaradi suhih rečnih strug ostajalo v potokih vse tisto, kar doma potegnemo za sabo na straniščih. Kako varujemo vire pitne vode, bo nakazalo šele kakšno morebitno onesnaženje, ki ga v preteklem letu nismo doživeli. Vodo namreč ne varujemo samo z občinskimi odloki o zaščitenih in varovalnih pasovih, ki so sprejeti skoraj v vseh občinah, ampak z našim odnosom do narave. Smetišča. O osrednjem regijskem smetišču v lanskem letu ni bilo dogovarjanj, kar se bi nam kmalu utegnilo maščevati. Danes je na Koroškem edino slovenjgraška občina tista, ki ima za svojo deponijo komunalnih odpadkov tudi in celo uporabno dovoljenje in za odlagališče tudi dostojno skrbi. Uredili so trstično gredo za čiščenje odcednih voda, kar je pilotski primer v Sloveniji in lani odlagališče tudi razširili, kar bo zadostovalo za naslednjih deset let. O črnih odlagališčih, ki jih je širom po Koroškem na stotine, pa pišemo na drugi strani. V Radljah ob Dravi pa so končali pomemben objekt za shranjevanje živalskih kadavrov. Radeljčani so objekt ponudili v uporabo tudi drugim občinam (prej so jih snubili tudi k soinvestiranju) in upati je, da bodo živalska trupla našla svoje mesto na radeljski Dobravi in ne za slehernim plotu ali kar na odlagališčih komunalnih odpadkov. Golica. Končala se je kravja kupčija okrog hidroelektrarne___________Golica GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 1. Tuje podjetje išče možnosti plasmaja kapitala v višini od 100.000 USS do 1 milijona USS. Ponudbe zbira podjetje GADA iz Maribora. 2. Nemško podjetje išče različne vrste lesa. desk In lesenih okvirjev. 3. Litvanska podjetja ponujajo okoli 70 različnih art. za prodajo ali bartersko menjavo. Podrobnejša specifikacija artiklov je na voljo v pisarni Centra za Informacijski sistem pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. 4. Češko podjetje Išče slovenske partnerje za sodelovanje z njihovimi podjetji. Zainteresirana podjetja naj pošljejo kratek opis svoje dejavnosti v nemščini ali angleščini podjetju POLYTECNA Iz Češke. 5. Podjetje EUROTEH d.o.o. iz Ruja Išče proizvajalca jeklene žice debeline 1,5 mm, višina gllda je 8 mm In širina 5 mm. Nosilnost verižice je 40 kg In več. 6. Podjetje PROGRAMATORJI d.o.o. Iz Slovenske Bistrice Iščejo dobavitelje oz. kooperante za Izdelavo manjših plastičnih In kovinskih delov za vgradnjo v tlmerje različnih Izvedb In konstrukcij, ki so namenjeni za gospodlnjeke aparate In Industrijo 7. Italijansko podjetje Išče v Sloveniji poslovnega partnerja za Izdelavo ženske konfekcije. .... — ................J Koralpe. Avstrijci so s plačilom 25 mio šilingov odškodnine zaključili pogfavje pravdanja z domačini - prebivalci Mute, Bistriškega jarka in radeljske občine. Na Muti so z delom tega denarja že delali kanalizacijo, vprašanje pa je, ali bodo šilingi iz Avstrije zadoščali za vse ekološke projekte in še za kaj več. Menja so deljena, od tistih, da bo denarja krepko primanjkovalo, do drugih, ki pravijo, da bi dober gospodar iz teh milijonov naredil marsikaj. Reka Bistrica pa je ob suši že kazala klavrno podobo. Elektrarna bo predvidoma obratovala 99 let in vprašanje je, kaj se bo v teh letih s strugo in okoljem še dogajalo; tega si niti strokovnjaki ne usodijo napovedati. In tu se postavlja vprašanje, ali se bo cez pet. deset ali petdeset let na te kraje in ljudi še spomnila država in politiki, ki so jun v tem času za utišanje njihovih prošenj in zahtev ponujali marsikaj. Seveda v tej luči niso rešeni zahtevki po izselitvi, ki še vedno obstajajo. Radioaktivni odpadki. V reševanje problematike odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so se vključevali tudi Avstrijci. Njihova pomoč je dobrodošla zgolj v tej luči, da je na ta način mogoč nekoliko večji pristisk javnosti, sicer pa verbalna podpora sosedov ni odvrnila snovalcev projekta odlaganja RAO, da ne bi v igri še vedno zadržali Jamnice in Otiškega vrha. Delo posebne agencije za RAO pri ministrstvu za energetiko je bilo v lanskem letu bolj klavemo in v 1993 lahko na tem področju pričakujemo odločilne korake. Bližina meje pa vendarle ostaja glavni argument v boju proti temu sumljivemu sosedu, kar radioaktivni odpadki gotovo so. (ok) V OSPREDJU majhnega otroka v bližnji okolici, ker bi prav gotovo naleteli na "dobrotnika" okolju. Morda so takšne in podobne reči na odlagališču še , recimo, razumljive, mrtva srna z odtrgano nogo pa prav gotovo ne! Nepojmljivo, kajne!? Odstranitev vseh teh odpadkov ter izravnava z zemljo se je finančno izenačila mesečnemu osebnemu dohodku dobro plačanega delavca. In če pomislim, v koliko pametnejših reči bi lahko vložili denar! A kaj, ko pa seje komaj teden dni po sanaciji odlagališča na njem znova pojavil zavojček plenic. Zato je upanje, da bomo nekoč vendarle končali s sanacijo črnih odlagališč, najbrž odveč. ČRNA. ODLAGALIŠČA-OGLEDALO NAŠE DUŠE Smo se kdaj vprašali, kaj počnemo z okoljem, v katerem živimo? Zvračanje krivde na velike in nekoliko manj velike onesnaževalce je bila in bo še dolgo najlažja pot, da operemo sebe. Nenazadnje smo se kar vsi jezili nad strankami, njihovimi predvolilnimi panoi, plakati ter takimi in drugačnimi obvestili. Koliko jih je končalo kol smet na tleh? V resnici niti ne toliko. In ironično smo se smejali ob obljubah strank, kaj vse bodo storile za okolje, če bodo izvoljene, ... Da, koliko de n tuja, porabljenega za volilni boj! Kar priznajmo, prav vsak je pomislil na to. Pa ste kdaj pomislili, koliko denarja se porabi za eno samo črno odlagališče, ki nastane zaradi lenobe ljudi, ki raje odvržejo smeti v prvi graben, kot pa v kontejner ali kanto za smeti, čeprav jo imajo morda za prvim vogalom? Sramota in ne pot v Evropo, kot si nekateri tako radi domišljajo. Ta pot ne zahteva samo močnega gospodarstva, temveč tudi kulturo naroda. Mi smo jo glede na število črnih odlagališč že izgubili nekje na poti v preteklosti. Bi radi spoznali naša črna odlagališča? Morda bi bil lahko kar lep razgled v prostih dneh, ko ne veste kam. Vabim vas, da jih obiščete. Najlažja pot : obujte čevlje, stopite iz hiše ter se napotite do prvega vogala. Če vas za tem "ekom" le to ne bo presenetilo, stopite še nekoliko dlje, do grabna ali potočka, ki teče mimo vaše hiše ali bloka in našli boste. V primeru, daje vaša bližnja okolica tako čista ( To je gotovo čudež.), se lahko obrnete na nas. Spisek s približno 100 črnimi odlagališči vam bo na razpolago. In potem se lahko odločite, kam se boste napotili. Zgrešiti ne morete! Pred slabim mesecem smo se lotili enega izmed odlagališč, ki nam je najbližje, ker smo upali, da bo sanacija manj draga in da bomo zato lahko uredili še kakšno. Odlagališče, ki ga marsikdo zelo dobro pozna, se nahaja ob cesti, ki pelje iz Javornika proti Kotljam , natančneje - v grabnu nad Kefrovim mlinom. In kaj je bilo v njem ? Posode, kolikor ti je srce poželi: čajne skodelice brez ročajev, lonci z luknjami, plastične posode, hladilnik, štedilnik -oprema za celo kuhinjo ... Bilo pa je tudi pravo nahajališče "pumppers plenic". Zanimivo bi bilo poizvedeti, kdo ima Se bo sanacija črnih odlagališč vlekla kot jara kača skozi prihodnost ali pa se boste, dragi prijatelji, vendarle končno zamislili nad lastnim početjem? Meta Tasič Je ravnatelj Koroške osrednje knjižnice dr. Franc Sušnik. Pisatelj, domoznanstvenik, mnogim generacijam gimnazijcam je ostal v spominu kot profesor slovenščine, nekaterim tudi psihologije. Razumnik, ki je ostal na Koroškem in zato vseeno s svojim delom ni ostal v sivini povprečja, ki ga čas tudi v spominih zabriše. Korošci mnogokrat menimo, da smo neizčrpen vir pameti, razuma in še česa. Seveda najboljšega. Vseeno Korošcev, ki bi bili zapisani v antologije, leksikone in še kakšne knjige, ki ljudem dajejo intelektualno potrditev, ni na pretek. Kaj o tem menite vi? JANEZ MRDAVŠIČ: Po dolgih letih na gimnaziji seveda poznate mnogo svojih bivših dijakov, ki so zdaj izobraženci. Zdaj ste ravnatelj osrednje koroške knjižnice in pričakovali bi, da se ti izobraženci nenehno vračajo in ohranjajo stik z okoljem in časom. Je temu tako? Vprašanje je dokaj zapleteno. najbrž, če že ne bi dopuščali, pa vsaj ne bi bil komu simpatičen. Zdaj, ko bi vsaj s tega, ideološkega stališča tak elitizem bil sprejemljiv, pa ni denarja. Se res vse začne in konča z denarjem? Ne, prepričan sem, da se vse začne in konča s človekom, vendar pa tudi človek za stvari, ki jih je treba To postaja celo predmet nezdravega rivalstva. Poleg vseh drugih, ki so ovira sodelovanju med občinami koroške krajine. Kaj o tem menite vi? Meni se zdi,da je kultura kot kvas, ki mora prekvašati vse testo. Ali, povedano drugače, da mora biti kultura način našega vsakdanjega življenja. Če gledamo tako, potem je VSEGA SE NE Predvsem mislim, da ti Korošci niso tako redki. Izjema sem po svojem najbrž v tem, da sem na Koroškem ostal. Zato dolina pač nekoliko bolj čuti, kar naredim ,kot čuti, kar so zagotovo več naredili in dosegli drugi. V Ljubljani, pa tudi drugod. Saj imamo, denimo, znamenitega komponista Lebiča, Herman Vogel je bil dober pesnik, pa Marjan Pungartnik, pa pisatelj Marjan Kolar, Tone Sušnik je marsikaj zapisal, pomembne znanstvenike imamo, fizike, kemike, univerzitetne profesorje in tako nàprej. To je eno, druga reč je, da je tudi moj delež zelo relativen. Jaz sam nisem prepričan, da je to, kar sem naredil, tako zelo pomembno in ne bi imel nič proti, če bi to držalo za več rodov, nisem pa prepričan, da bo to tako. Je Koroška nehvaležna mati svojim izobražencev? Tudi sami pravite, da je mnogo tistih, ki uspejo, ko se ji umaknejo. Ne bi rekel. Kar nasploh velja, kar smo že zdvanaj vedeli, da doma ne moreš biti prerok. Doma pač težje priznamo človeku, kar naredi. Težje kot tistemu, ki se uveljavi kje drugje in potem doma kot odmev tuje slave ponavljamo za drugimi. Ne bi torej rekel, da je Koroška posebej kruta. Prvič ima knjižnica z zakonom strogo določene naloge, ki jih mora izpolnjevati. Poleg tega to ni samo občinska matična knjižnica, temveč tudi domoznanska - delno za vso Koroško, predvsem pa za štiri občine današnje koroške krajine. Tako si ob tej temeljni in nekaterih drugih dejavnosti želi biti tudi samostojno kulturno središče, kjer se vedno nekaj dogaja,ne more pa si privoščiti take povezovalne funkcije bivših dijakov. Razmišlajli smo že pred leti, da bi ustanovili svobodno univerzo, kamor bi ti nekdanji dijaki, pa tudi drugi koroški intelektualci, prihajali. Ljudem, ki bi jih to zanimalo, bi posredovali svoja znanja, izkušnje. Je pa seveda za to potreben poleg drugega tudi denar, ki pa ga marsikdaj celo za osnovno dejavnost zmanjkuje. Pripravljenost teh ljudi je bila. O tem sem resno razmišljal, ni pa prišlo do realizacije. Morda je bil del vzroka tudi v tem, da bi se bila v takem delu izoblikovala izolirana skupina ljudi, ki bi na ta srečanja prihajala, to pa bi bil za takratne pojme že elitizem. Tega plačati, rabi denar. Toda bistven je človek sam. Tam, kjer ni ljudi, ki so pripravljeni delati, tudi denar ne pomaga. Če pa so ljudje še tako pripravljeni delati, pa nimajo minimalnih sredstev za pokrivanje stroškov, pa tudi ne more nastati kaj posebnega. tako preteklost kot delno sedanjost Mežiške doline prežeta s to kulturo. So pa seveda pojmovanja kulture različna. Nekateri pojmujejo kot kulturo samo vrhunske dosežke, drugi bi spet najraje videli samo delovno kulturo, v resnici pa je to zelo širok pojem.In če med občinami razlike so, izhajajo tudi iz tega. Nekje je večji poudarek na tem, drugje na dragem. M Je poudarjanje teh razlik torej bolj izvito iz trte in služi bolj političnim ciljem kot čemu drugemu? Recimo ustvarjalnemu sodelovanju. Rekel bi, da nas je vseh Slovencev za predmestje velikega mesta. Sploh nimamo razlogov, da bi se prepirali, niti v državi, kaj šele v krajini kot je naša. Mene vse to moti. Bil bi zelo vesel, če bi država Razlika v kulturnem utripu i točno vedela, kaj hočemo, je med koroškimi občinami dokaj i kaj želimo doseči, kam smo očitna. Na Ravnah nekateri j namenjeni in bi vse sile usmerili v menijo, da je, denimo j uresničevanje teh nalog.Še bolj pa slovenjgraški način umetno j bi naj to veljalo za krajino in ustvarjanje videza in da ni ovir, da posamezne kraje. Pa se mi zdi, da bi kaj takega delali tudi na Ravnah. ! od krajev do države m čisto tako. NAŠ INTERVJU To je gotovo povezano tudi s pojmom identitete Koroške, v katerega bi umestili vedenje o tem, kdo smo, kje smo in kaj hočemo. Zamisel o začrtanju tega okvira je padla v politiki, če seveda izvršni sveti in skupščine politika so. Tudi zato Ljubljančani ob imenu Koroške pomislijo na Celovec, Rož, Podjuno in ne na Mežiško dolino ali pa na radeljske klance. Gotovo. Takoj po vojni, ko so snovali Koroškega fužinaija, so to snovanje utemeljevali tudi s to oddaljanostjo od Ljubljane. Češ. knjigami, ko so bila gostovanja j kulturnih skupin v obe smeri kar dnevni pojavi. Bi rekel, da to nekako niha. Zdaj je močnejše, zdaj slabše. Ko se bodo stvari uredile, ko bomo umirili povsem, kar se je zadnje čase dogajalo, se mi zdi, da bomo le uveljavili tisto, čemur smo včasih pravili enoten kulturni prostor. Prišli ste iz Črne, ki so jo od takrat, ko ste jo zapustili, razselili v velike Ravne, malo manjše Prevalje. Prostor gornje Mežiške doline je skorajda prazen. Vas kdaj prime ob tem kaj nostalgije? kolektiv, ki bi osem ur dnevno vsak dan stregel temu delu. Časa nam za to v knjižnici ne ostaja. Kaj pišete zdaj? Trenutno se ukvarjam s tekstom za fotomonografijo Mežiške doline. To je vse prej kot enostavno. Treba bi bilo poznati vse in potem iz te velike količine vedenja napisati 40 strani obsegajoč tekst, ki bi dolino resnično predstavil tistim, ki je sploh ne poznajo. Tistim, ki jo delno že, pa bi povedal kaj novega in bil obenem še zanimivo napisan. Seveda imam še zmeraj tudi bolj osebne želje. Da bi plemenitenje mlade človeške osebnosti. Zdi se mi, da sem si tudi tu nabral nekaj izkušenj, ki bi jih bilo vredno zapisati. Navsezadnje sem doživel čas, ko so Ravne iz nemškutarskega gnezda z majhno železarno postale za tisti čas razvito, dokaj moderno mesto in doživel čas, ko se Ravne spet soočajo s krizo in iščejo pot naprej. In skozi zgodovinska spoznanja bi lahko izpeljal bolj veljavne zaključke iz vsega tega. Ste zadovoljni z opravljenim delom? Hm, sodim med tiste ljudi, ki DA URESNIČITI Ljubljana je tako daleč, da predno bodo Slovenci preko ljubljanskih novinarjev zvedeli, kaj se pri nas dogaja, bomo mi že nove Ravne, ali takrat novi Guštanj zgradili. Ta oddaljenost še vedno drži. Koroška kot pojem, ne vem, zakaj ni zaživela.Problematičen je že sam izraz Koroška krajina. Krajina je kot izraz pomensko zaseden in pomeni obrobno pokrajino, očitno pa smo ga privzeli v izogib tuji besedi regija. Res se danes prepirajo, kdo sploh je Korošec, zanimiva je zgodovina. Koroška se je skozi zgodovino krčila, toda koroško narečje zagotovo pokriva vso koroško krajino. Drugače se mi pa zdi, da marsikdaj in marsikdo ta pojem uporablja tako, kot mu pride trenutno prav. Včasih bi kar bil Korošec, drugič pa spet ne. Ali menite, da smo meje med Korošci onkraj meje in nami izkopali v prejšnji državi res tako globoko, da hodimo v Pliberk, ne samo simbolično, temveč zares samo še nakupovat? Tudi tu ni vedno tako. Bili so časi, ko smo z zamejskimi koroškimi Slovenci zelo, zelo tesno sodelovali Bili smo celo v vsakdanjih stikih. Bili so časi, ko je osrednja koroška knjižnica več ali manj vso Koroško oskrbovala s slovenskimi No, za Črno samo ne bi rekel, da se tako hudo razseljuje. Meni se zdi, da celo raste, vsaj po stavbah sodeč. Izumira pa podeželje. In kdor z občutkom hodi skozi to pokrajino in pozna to zlistost nekdanje kmečke arhitekture s to pokrajino, pa celih posestev pa prepletanja gozdov in travnikov, cest in poti, tistega seveda prime nekaj nostalgije. Za tistimi stezicami, ki so včasih bile, pa jih zdaj marsikje ni več. Gotovo, da mora biti človeku malo tesno pri srcu, če pomislim, da je zdaj ta, nekoč tako naseljeni svet opustel in se ljudje vračajo tja samo še kot lastniki vikendic in podobno. Pa vi? Človek bi pomislil, da kot ravnatelj knjižnice lahko več svojega časa posvetite avtorskemu delu, za razliko od poustvarjanja, kar je v neki meri narava profesorskega dela. Ne bi rekel. Človek bi res pričakoval, da je knjižnica kraj, kjer se da ob temeljnem poklicnem delu narediti še kaj več. Pa to ni resnica. Delo v taki knjižnici je polna zaposlitev, še posebej, če je ne jemlješ kot neke vrste trgovino. Če bi vsako knjigo, ki jo imamo v gradu in desetih zunanjih enotah, prebral en sam človek in bi knjiga imela samo 150 strani, bi potrebovali za ! občane naše občine 310 članski kaj bolj avtorskega zapisal, morda v poznejših letih. Skozi vaša profesorska leta je šla mimo vas množica mladih ljudi. Izkušnje z njimi so vam gotovo pustile odtise, ki se vam jih zdi vredno ohraniti. Kaj je takega, kar vas posebej angažira? No, taka reč je denimo meja med knjižno slovenščino in tisto, ki jo govorijo doma dijaki, posebej z gornjega konca Mežiške doline. Na tem področju se mi je nabralo nekaj spoznanj, ki bi jih bilo vredno posredovati tistim, ki prihajajo za nami. Vredno bi bilo opisat tiste ljudi in tiste originale, ki so znali ohranit tipko okolja iz katerega so izšli. Pa morda tudi vzroke, ki so vodili tiste, ki so odšli in so takoj skušali pozabiti, kdo in kaj so in od kod prihajajo. Zmeraj sem pravzaprav nekam posebej gledal na te stvari. Kot profesor sem imel vedno občutek, da predmet mojega dela nista ne slovenska literatura ne jezik, ampak, da je predmet moje obdelave mlad človek, ki pa naj bi se seveda spreminjal iz predmeta v osebek z nenasilnim oblikovanjem. In vse, kar sem kot profesor delal, sem skušal delati tako, da bi s premetoma, literaturo in jezikom, ki sežeta, kamor marsikak drug premet • ne more seči, dosegel to žlahtenje in si zmeraj sprašujejo vest.. Nikoli nisem imel dela, da bi lahko zanesljivo ugotovil, kaj sem naredil. Investicija v mladega človeka je velika in hvaležna reč, toda nikoli ne vidiš, kaj je to, kar se v mladem človeku razvije. Vsaj del pa je gotovo tudi rezultat tvojega dela,. Tudi v knjižnici si ne bi upal trditi, da so uspehi, ki jih je knjižnica dosegla, bolj moji kot pa drugih delavcev. Nasploh pa vem, da človek dela, ki ga nima rad, ne more uspešno opraviti, zato sem se trudil (pa se mi ni bilo treba, ker sem imel rad profesorski poklic), pa sem vzljubil delo v knjižnici tudi zato, ker vem, da če tega ne bi rad delal, tega pravzaprav sploh ne bi mogel početi. Ste torej notranje zadovoljni? Sem zadovoljen. Seveda pa me, tako kot najbrž vsakega drugega človeka v teh letih, rahlo moti spoznanje, da vsega tistega ali pa velikega dela tistega, kar je kot mlad človek načrtoval za življenje, vendarle ni mogel uresničiti. To je poraz, ki ga mora najbrž priznati vsak človek. Bitka s časom je izgubljena. Edi Prošt AKTUALNO ZAGATE KOMUNALNEGA PODJETJA PREVALJE PETROL LAHKO RAVNAM JZARADI NEPLAČIL RAČUNOV ODKLOPI PLIN Komunalno podjetje Prevalje je pred prazniki in med njimi po kabelski TV pozivalo občane, naj vendar poravnajo račune za ogrevanje, sicer lahko pride do odklopa. Če se je to oktobra '92 že zgodilo, ker železarna ni plačala računa Petrolu, se lahko zdaj zgodi isto, le da bodo tokrat knvi občani neplačniki. Smola(ali sreča) je, da sta železarna in mesto Ravne usodno povezana z istim števcem. Zato imata toploto zmeraj oba ali nobeden. Tako bo ostalo, dokler ne bo mesto dobilo svojega števca. Ker pa je ta precej drag, je vprašanje, če ga bodo montirali že to sezono. Kakšna nonšnica bi nastala, če bi prišlo do odklopa ogrevanja pn temperaturah - 10° si raje ne predstavljamo Možno pa sevedaje, saj tudi Petrol plina ne dobiva zastonj. Recepta za to. kako iz začaranega kroga, direKtor Komunalnega podjetja Prevalje Ernest Blatnik seveda nima, vendar vsa stvar poleg njega zadeva tako vodstvo železarne kot občine. Žal pa ta problem ni edini. Toda pojdimo po vrsti. DEJAVNOSTI KOMUNALNEGA PODJETJA Po podatkih gospoda Blatnika njegovo podjetje s 106 zaposlenimi opravlja komunalne storitve za 76 odstotkov občanov občine Ravne na Koroškem, ki šteje neRaj nad 27.000 prebivalcev. To pomeni, da jih toliko oskrbujejo z vodo in ogrevanjem, jim odvažajo smeti, vzdržujejo kanalizacijo ter lokalne in občinske ceste, opravljajo pa tudi pokopališko dejavnost. Opremljeni so za pluženje in posipavanje cest pozimi. V tej sezoni jim je občina kupila napravo za škropljenje cest s kalcijevim bikloridom, ki ni škodljiv za naravo. Žal pa ni enako opremljeno cestno podjetje, zato bomo na cestah, za katere je zadolženo le-to, še vedno srečevali sol in pesek. Po besedah direktorja Blatnika v komunalnem podjetju pripravljajo reorganizacijo, tako da bodo ločili enote po dejavnostih. Doslej so morale vse enote prispevati k pokrivanju izgube zaradi ogrevanja, potem pa bo precej bolj pregledno,koliko kdo prispeva k poslovnemu rezultatu. Obenem bodo racionalizirali tudi način izstavljanja računov (zdaj mesečno razpošljejo okoli 12.000 položnic) ter določili prioriteto pripokrivanju svojih stroškov. Da bi lahko zagotavljali nemoteno oskrbo občanov z vsemi komunalnimi dobnnami, morajo dosegati ustrezen prihodek, ki bo poknval matenalne stroške, poleg tega pa omogočal tudi oblikovanje minimalne amortizacije, s čimer bi vse komunalne sisteme ustrezna vzdrževali. Če s tem ne bi uspeli, bi lahko prišlo do razpada posameznega sistema (npr. vodovodnega ali toplovodnega omrežja). NAJVEČJI PROBLEM JE OGREVANJE V kurilni sezoni 1992/93 je prišlo do reorganizacije.Komunalno podjetje Prevalje je namreč prevzelo vso oskrbo z daljinskim ogrevanjem za Prevalje Ravne in Kotlje z vzdrževanjemv red Stanovanjskemu podjetju prodaja plin, Ravnam in Kotljam pa toplotno energijo. Po besedah direktorja Blatnika je stanje v komunalnem podjetju kritično. Občina Ravne bi mu morala poknti izgubo, vendar zaradi pnmanjkljaja v proračunu tega ne more. Pn ogrevanju je najhuje z amortizacijo, ki jo je po zakonu treba obračunavati. Tu nastaja največja izguba. Predlani je bilo zbranih samo 30 odst. sredstev, lani pa je bil ta odstotek še nižji. Rešitev bi bila v povišanju fiksnega dela stroškov za okoli trikrat, je pa vprašanje, koliko bo to izvedljivo. Kot rečeno, ni jasno, kako odpraviti nedisciplino pri plačevanju računov. Obračunavali bodo zamudne obresti, ki jih bodo prišteli k naslednjemu računu. Pn kroničnih neplačnikih obstaja tudi možnost, da pošljejo izvršbo lastniku stanovanja(Stanovanjskemu podjetju). To lahko neplačniku v skrajnem pnmem zagrozi z odpovedjo. VELIK RAZKOfctAK PRI CENAH VJ3BCINI IN DRŽAVI V občini Ravne po besedah direktorja Ernesta Blatnika doslejše nikoli niso plačevali takšnih cen komunalnih stontev, s katenmi bi poknvali enostavno reprodukcijo. Razlike je poknvalo gospodarstvo, po domače - železarna. Veliko zaostajanje za poprečnimi cenami komunalnih storitev v Sloveniji je Komunalno podjetje Prevalje pnvedlo v položaj, da v drugi polovici 1.19'92 ni več moglo poslovati normalno. Primerjave pokažejo naslednjo podobo: Voda Med 32 analiziranimi občinami smo na 26. mestu. Poprečna cena vode v Sloveniji za junij '92 je bila 30,38 SIT, pn nasi 5,90 SIT. Kanalščina. Med 36 analiziranimi občinami smo na 21. mestu.Poprečna cena kanalščine za junij '92 je bila 9,36 SIT, pn nas 5,60 SIT. (Vendar v naši ceni niso vključeni stroški čistilne naprave v Črni in čiščenje greznic). Odvoz smeti. Med 30 analiziranimi občinami smo na 11. mestu.Poprečna cena odvoza smeti v Sloveniji za junij ‘92 je znašala3.81 SIT, pri nas pa 3,70 SIT. Posledica takega zaostajanja cen komunalnih storitev v občini Ravne so seveda izgube v poslovanju. Po temeljiti analizi stroškov in celotnega gospodarjenja so v komunalnem podjetj uizračunali, da bi pokrivali stroške enostavne reprodukcije, če bi zvišali cene takole: voda od 15,90 na 29,52 SIT/m3 kanalščina od 5,60 na 12,07 SIT/m3 odvoz smeti od 3,70 na 5,80 SIT/m3 Direktor Blatnik je posebej poudaril, da nikakor ne gre za to,da bi hotel kdo kovati dobiček na račun občanov, ampak samo zato, da omogoči Komunalnemu podjetju Prevalje normalno delovanjei in vzdrževanje komunalnih naprav. Žal predlagane podražitve sovpadajo z vse večjo krizo v Mežiški dolini. Če se bo število delavcev nekdanje Železarne Ravne, ki so na čakanju, še povečalo ali pa bo celo zraslo število brezposelnih, potem se bo s tem sposobnost za plačevanje vsakršnih računov še dodatno zmanjšala. Seveda pa so vse to že teme, ki presegajo okvir tega članka.Bomo pa o njih zanesljivo še pisali. Marjan Kolar AKTUALNO SLOVENSKA ZGODOVINA V DENARNICI ČUSTVEN ZAČETEK] Denar je podlaga za samozavest. Ta resnica se mi je potrdila jeseni 1991, ko smo na pošti stali v vrsti in čakali, da bomo zamenjali jugoslovanske dinarje za slovenske tolarje. Dinarjev smo bili vsi pošteno siti. Najprej zato, ker so doma pomeniliinflacijo, na tujem pa občutke manjvrednosti. Poleg tega je bil dinar takrat denar sovražne države, s katero smo se komaj nekaj mesecev prej bojevali in katere vojaki še niso odšli od nas. Zato je menjava dobila čustven, skoraj vzvišeno obreden prizvok: nekaj se je poslavljalo, prihajalo pa je novo. Dane sverno, da tolarji, ki smo jih takrat čakali, niso bili niti pravi denar, ampak boni, niti kaj posebnega na pogled. Pa vendar je splošno mnenje reklo: "Lepi sol" Tako je zasijal šolar, ko jih je dobil v roke, enako jepokimal upokojenec, ki je v življenju pač uporabljal že vse sortedenarja. Potem so se lani pojavili pravi tolarji. Kar kos naše zgodovine zdaj človek nosi v denarnici. In last not least: vzačetku leta 1993 so prišli v obtok še prvi redni slovenski kovanci, tudi delo umetnika. SESTERCIJI, KRAJCARJI, DINARJI Enciklopedije in numizmatični katalogi nam povedo, da se je na ozemlju današnje Slovenije prvi denar pojavil sredi 2. st. pr. n.š., ko so Rimljani začeli trgovati s tukajšnjimi Kelti. Z nmsko oblastjo vred so bili tod do 6. st. n. š. v rabi denanji,sesterni, dupondiji in kakor so se vse še imenovali rimski novci,ki so jih dosti našli v Ljubljani, Celju, Ptuju in drugje. Denar se je zmeraj prilagajal razvojni stopnji gospodarstva in trgovine. Ker so naši predniki od 6. do 10. st. uveljavili naturalno gospodarstvo, je bil takrat denar brez večjega pomena.So se pa od 11. do'15. st. razširili mali, tanki srebrni novci,imenovani pfenigi (po naše denariči). V 12. st. je nastala pri nas vrsta kovnic, ki so izdelovale denar po vzoru breških pfenigov. Med njimi je bila tudi kovnica v Slovenj Gradcu v 13.st. Razmah gospodarstva na začetku novega veka je zahteval denarno reformo. V 15. st. so na Tirolskem začeli kovati velike srebrnike-polgoldinarje in goldinarje. Ko sojih okoli I. 1520 začelikovati tudi v češkem Jachimovu, po nemško v Joachimstalu, se jih je pnjelo ime talerji (od tega kasneje ime za ameriški dolar,poslovenjeno pa tolar). Denarni sistem se je kasneje precej spreminjal. Na našem ozemliu so krožili tudi novci iz italijanskih dežel in iz Madžarske, vendar je v vseh avstrijskih pokrajinah služil za osnovo krajcar. Posebno potem, ko je Marija Terezija I. 1760 uvedla kovanje novcev iz manjvrednih kovin in so se bakreni krajcarji hitro uveljavili. L. 1892 je bila uvedena krona, ki je štela 100 vinarjev(helerjev) in je zamenjala dotedanji goldinar ( vreden 2 kroni). Po 1. svetovni vojni se je pokazalo, kako zmagovalec nerealno slabo menja denar premaganca, saj je bilo treba dati 4 avstrijske krone za en dinar. Ko so Nemci I. 1941 zasedli Jugoslavijo, je bilo treba dati 20 dinarjev za eno marko (razen nje so bile v rabi še lire in madžarski pengi). Po osvoboditvi pa je bilo treba odšteti 100 nemških mark za 60 dinarjev. NA SVOJEM Za prvi slovenski denar nemara lahko štejemo zasilne priznanice, ki so jih za občasno rabo v izrednih primerih natisnile posamezne občine, tako npr. ljubljanska v revolucijskem letu 1848 in mariborska v I. 1920. Partizani so začeli tiskati svoj denar (lire) poleti 1944. Če lipe kot kuriozum samo omenimo,potem so tolarji prvi zaresni slovenski denar v naši zgodovini. (Kdor je kdaj potežkal katerega od srebrnih tolarjev iz 18. st.,seveda razume bes nekaterih numizmatikov, da smo naš denar imenovali tolar, a pustimo to.) Kljub tehtnim kritikam tiska so likovne rešitve slovenskih bankovcev uspele in se nam jih ni treba sramovati. Enako dobra kot odločitev za podobe naših velikih možje bila tudi zamisel,naj ----------------------------\ bodo na slovenskih kovancih živali. Že na prvem evropskem kovancu, srebrnem stateru iz grške Aigine iz I. 600 pr. n.š., je bila upodobljena želva. Na atenski tetradrahmi je bila sova, na drugih antičnih kovancih delfini, konji in sloni. Danes ima precejšnje število (predvsem manjših) držav na kovancih zanje značilne živali, tako npr. Irska volčjaka, losa in bika, Norveška losa, ruševca in psa. Od velikih ima Avstralija kenguruja,kljunača in ovco merino, Kanada pa arktičnega zajca, divjo gos, risa in volka. Če smo to besedilo že začeli s čustvi, ga pokusimo zaključitiz razumom. Z izdajo in promocijo prvih slovenskih rednih kovancev (jubilejne pustimo ob strani) se končuje doba narodne razneženosti in navdušenja, ko smo po vrsti ploskali novi zastavi, novemu grbu, novi državi, osamosvojitvi, zmagi,mednarodnim priznanjem in še čemu. Denar, naj bo domiseln ali puščoben (kot npr. ameriški dolar), je naposled zmeraj le plačilno sredstvo, ne fetiš. Ne vemo, ali je bilo pri 90 odst.letni inflaciji daljnovidno tiskati tolarje s sedanjim številomničel ali bi bila bolje ena manj. Kovanje drobiža v času, ko smo še daleč od stabilnih evropskih valut, je bilo vsekakor dejanje velikega optimizma. Slovenski tolar je boljši od večine vzhodnega denarja, a slabši od zahodnega. Zato je prav, da na simboličen način nosimo preteklost naše države v denarnici, še bolje pa bo, če bo to obenem pomenilo trdno sedanjost in še bolj prihodnost. Tolar bo močan tisti hip, ko poprečnih plač, cen avtomobilov itn. ne bomo več izražali v DEM, ampak v SIT. In ponosni bomo nanj, ko bo trden. M.K. PO KOROŠKI (POZ9{& s% (dr yiti irtArto ! Te dni so se domala prav povsod, kjer obstajajo nižje glasbene šole, od Raven na Koroškem, Slovenj Gradca pa do Radelj, predstavili učenci naših glasbenih šol. Takšne predstavitve navadno obiščejo le starši, prijatelji in sorodniki učencev. Pa bi mnogokrat in večkje nastopi in igranje zaslužilo, da jih obišče še kdo. Predvsem pa, njihovo delo, delo teh šol in učiteljev je očitno v vseh godbah na pihala. Mlade moči, tudi strokovno dobro pripravljene, dajejo orkestrom nove zvoke, dirigentom druge modnosti in nam večje kulturne užitke. Res je, da nas in starše te šole nekaj stanejo, ampak, kje v Sloveniji še imajo tolikšen glasbeni kulturni naboj ? Celo v Kmečki godbi s Pernico so prve vrste še Icvaltl rosno mlade ! Mali Jurij - koroški " James Bond " 1993 Mali Junj srečne mamice, 29-letne Jadranke Lesjak, iz Petrovč v Savinjski dolini, je zagotovo prvi Slovenec v letu 1993. Le sedem minut po polnoči na novega leta dan je prijokal na svet. Srečna mamica se tega velikega novoletnega dogotka ni nadejala., zato pa je na malega Jurčka še tem bolj ponosna, ker je postal prvi Slovenec v letu 1993. Ob številnih čestitkah in željah, ki jih je mamica Jadranka prejela ob srečnem dogodku, je tudi ta, da bi mali Jurij bil zdrav in da bi se v novi hiši kamor se bodo vselili letos, dobro počutili.Tudi Jurijev očka Tomaž, ki so ga v slovenjegraški bolnišnici dvanajst minut čez dvanajsto spustili k mamici, ni verjel, da bo deležen tako lepega novoletnega danla. Koroškemu " James Bondu " je ob 0,07 pomagal na svet dr. Franjo Pnstovnik. V bolnišnici so malega Jurija in srečno mamici Jadranko obiskali predstavniki Koroškega, radia in ji čestitali ter ji ob tej priložnosti izročili danlo prodajalne Baby in cvetličarne Hukoli iz Slovenj Gradca. (fj) ... ^ ' ' - S KLAVSTROFOBIJO NIKAR ! IlllllllilŠ lil Tako stisnjene, tako majhne in s knjigami tako zatrapane knjižnice kot je dravograjska zlahka ne boste našli! Samo na približno 46.(šestinštiridestih)kvadrat nih metrih boste našli nad 12 tisoč knjig, ki jim moramo prišteti še nekaj revij in drugega, kar spada v takšne ustanove . Kljub temu pa Dravograjčani kar pridno berejo, saj je tu skoraj vedno gneča in kakšnih dvatisoč bralcev le ni majhna številka za najmanjšo koroško občino! Pa tudi ena najcenejših je ta knjižnica, v materialih skupščine najdemo zapisano, da jih knjižnica na leto stane le 960 tisočakov, to celo za skromne Dravograjčane ni veliko ! - kv PO KOROŠKI Doslej največja pomoč Pobudo za zbiranje je dal naš domačin Slavko Peruš, iz Vuhreda, že vrsto let namreč živi in dela v Deitsburgu v Nemčiji. Tam se tudi aktivno uveljavlja v športnem klubu "Sedmih dolin'1 in v okviru kluba je stekla široka akcija organizacije. Kar štirje kamioni so pripeljali, veliko ie oblačil, obutve, veliko čistilnih in drugih za higieno potrebnih sredstev, pa vse do precejšnje količine prehrane, testenin, konzerv in podobnega. Predvsem pa želim prav posebej poudatiti, je dejal Slavko, da se ta pomoč, če je potrebno in kjer je potrebno podeli tudi našim ljudem, ne samo beguncem - pač vsem in vsakomur, ki je pomoči potreben. Predsednik kluba je ob zaključnem srečanju dejal -.“izredno sem srečen, nagrajen, ko vidim, da so bili otroci beguncev, ki smo jih obiskali in obdarovali, srečni. Menim, da tudi nobenemu od naših elanov ni žal naporov. Seveda pa bi najbolj želel vam, da se v mladi Sloveniji čimprej postavite na gospodarsko trdnost in beguncem, da se bi čimprej lahko vrnili na svoje domove, če jih še imajo, ali pa vsaj v njihovo deželo". Slavko pa je povedal, da so takoj po njegovi pobudi vsi pristopili k delu, delal je ves športni klub in tudi odzivnost ljudi je bila velika. Pn iztovarjanju pomoči so skupaj poprijeli prav vsi: darovalci in člani RK Muta, gasilci in vsak. ki je bil pač tisti čas pn roki. k. valt Naj se vidi, kakšni smo in koliko nas je! Le redko kje so bili otroci, mladina, pa tudi starejši toliko in prijetno zaposleni, kot v Vuhredu v času zimskih počitnic. Pripravili so prvič prave žive jaslice ob Božiču in jih pokazali tudi v Radljah. Sodelovali so še pri Dedku Mrazu in skupaj z njim predstavili celo kopico pravljičnih oseb in živali. Bilo je super, ampak že kar malo naporno, pa tako presneto mrzlo je bilo, da jim je celo I Sneguljčica skoraj zmrznila! I k. valt Smučišče Rahtel na pobočju Gmejne je bilo že pred desetletji obljudeno. Tam so se smučali pamoški in trobeljski smučarji, tam so pred več kot dvajsetimi leti Gregorjevi fantje postavili prvo vlečnico. To je bila tudi osnova, da so se gozdarji z inž. Dretnikom in Koželjem lotili izgradnje sodobne Dopelmajerjeve vlečnice, ki še danes, po dvajsetih letin obratuje. Po nekajletni prekinitvi zaradi s snegom skromnih zim, je nastal s pomočjo slovenjgraškega gospodarstva in Smučarske zveze Slovenije sistem zasneževanja, ki kaže po prvih težavnih letih drobre rezultate. Smučišče in sistem zasneževanja je prevzel upravljalen Srečko Podojsteršek, ki mi je uspelo s partnerji zasnežiti tri četrtine smučišča. Kompaknega snega je zdaj dovolj, v naslednjih dneh pa bodo poizkušali zasnežiti vse smučišče. Na smučišču, ki je zel lo primemo za vadbo slaloma, pa tudi veleslaloma, je vsak dan živo. V zgodnjih popoldanskih urah trenira na njem kar pet smučarskih ekip. Smučišče je tako prepredeno s slalomskimi koli, da so ga Pamečani poimenovali kar “vinograd". Od 16. do 19. ure je možna smuka pod reflektorji. Na smučišču je bila doslej že ena izmed pionirskih tekem, vse pa kaže, da jih bo še več, med drugim bo tudi tekmovanje v FIS ob koncu meseca. Tomo Vrunč ii .sMr USODE KJE STE, UNIVERZE ZA ZDAJŠNJE ŽIVLJENJE? UPANJE, ADI JO! (?) Morda sem zlobna, ko v podnaslovu vprašujem o zdajšnjem življenju in univerzah zanje in imam v mislih tiste, recimo jim tako, povsem človeške, vse bolj splošne in vse bolj boleče reči. K razmišljanju pa so me vzpodbudile univerze z zvenečim imenom - "za tretje življenje". Vse lepo in prav, da znamo poskrbeti za tiste, ki so prišli v zaslužen penzijon in se v njem nikakor ne znajdejo, ker so pač trideset in več let bili v službi, torej tudi v družbi in v središču takšnih in drugačnih dogajanj. Zdaj pa, ko so sami, prepuščeni samo svojim že zdavnaj iz gnezda speljanim otrokom in prav tako ostarelim možem ali ženam, jim je , razumljivo, hudo. Hvala bogu in njim samim, da imajo toliko korajže, da se vpišejo v šolo! Ko beremo ali kaj slišimo o njih, si rečemo: Glej ga, šmenta, pa vendarle še ni za v staro šaro! Toda: so li za v staro šaro armade vseh tistih brezposelnih, ki imajo nekaj mesecev ali nekaj delovnih let, pa so v zdajšnji situaciji (ki se vleče že lep čas, le o njej govorimo zadnje leto bolj pogosto, ker se je pač dvignila številka nad 100.000) ostali brez vsega? Ne samo brez družbe in brez središča dogajanja, kar niti ni tako hudo!, ostali so brez upanja. Katerakoli ustava lahko govori o človekovih pravicah, ko ne sme zamolčati največje pravice, pravice do dela' Z njo so ti tako ali NOVO na RAVNAH ČEČOVJE 5 (Hotel Merx) Ravne na Koroškem BOGATA IZBIRA OKEN, SENČIL, VRAT, MONTAŽNIH STEN in HIS! 10 - 35 % popusta ob takojšnjem plačilu pridite: vsak dan od 8^ do 15^ in prvo ter tretjo soboto od 8 do 12 Tel.: 0602/ 20-175 JELOVICA drugače pridobljene in dodeljene tudi druge, vključno s spoštovanjem. In, ko so nam takšni in drugačni gospodje pred volitvami obljubljali vse mogoče, se nihče, prav nihče. Poznam jo, tu blizu mene je doma, pa bi prav lahko bila tudi tvoja soseda. Kaj vem, menda jih nima niti trideset,vem pa, da je mamica dveh ljubkih otrok. Nikoli ni delala, ker je v mladosti bila problemček in menda po zavodih. Tudi očka je, po družben#! kvdiffoacijah falot; sama pa vendarle verjamem, da za vse, kar je počel, ni povsem sam kriv. Nihče od njiju ne dela, jedo to, kar v obliki pomoči dobe, oblečejo to, kar ponudijo dobrodelne organizacije. Skratka,ena velika mizerija! In kdo, povejte mi! kdo, lahko v ljubezni, spoštovanju do okolja in sebe, vzgaja dve ljubki, majhni graciji, ko jim nima kaj ponudit. Lahko ena sana praznina in ena sama bolj obudita lepoto..? ni vprašal, kako se počuti petindvajsetletnik vsakega petnajstega v mesecu, ko mu je na banko nakazana državna milošččina! Se je kdo vprašal, kako se počuti nekdo pri tridesetih, štiridesetih, ko mu je splahnela še edina pravica, pravica do denarne pomoči. Na Koroškem je ničkoliko takšnih ljudi! Samo veliki giganti, kot železarna na Ravnah, tovarna na Muti, so jih proizvedli nekaj tisoč. Danes so ti tisoči morda še tiho, ker prejemajo tistih enajst tisočakov, morda se jim plačuje tudi stanovanje,morda jim milostno kupijo tdi obleko, hrano; toda, kdo jim bo kupil upanje?Kdo bo otrokom takšne vojske pokazal sonce, letpoto življenja?! Tega pa ni v nobenem programu, in tega nihče ni obljubljal.Duša pa boli, boli tako zelo, da mi ni moč ne govoriti, ne kričati, ne jokati... Ko z velikimi igrami na srečo dobivamo nove milijonarje - tu med nami - pa vendarle ne vemo, kdo so; pa - tu med nami - hirajo, počasi tope povsem navadni ljudje. Tisti, ki so še včeraj imeli življenske cilje, tisti, ki so se še včeraj s svojimi junački smejali, tisti, ki so danes odnesli svojo delovno knjižico na borzo dela. In zanje rabimo, ne pardon - za vse nas ! rabimo univerze za zdajšnje življenje! Kdo namreč pravi, da ne moreš tudi ti jutri ostati brez dela? (...) In kot nam v posmeh pravijo nekateri, da 10 -odstotna stopnja nezaposlenosti ni nič hudega; saj se le tako ustvarja trg delovne sile. To ’ pa v povsem vsakdanjem jeziku pomeni, da ti delodajalec, če ga ne boš "ubogal", lahko mirno pokaže vrsta, saj na cesti že čaka deset drugih, ki bodo z veseljem....saj poznamo!) Pa vendarle nas je premalo, da bi lahko tako poceni in na tako krut način uničevali naš največji kapital! (Potiho: Ga še imamo.....?) T. Repnik - Vrhnjak DRUŽABNA KRONIKA •MILAN KUČAN •:;xS mmm Bf«! ... mm "" .............”” Na Koroškem radiu so se 26. decembra lani lotili kontaktne oddaje, v kateri so v dobri uri ugotovili, kateri Slovenec je poslušalcem bolj, kateri manj všeč. Ko sem Rot slučajni simpatizer te frekvence poslušal glasovanje, si nisem imel kaj, da ne bi zalotil sebe... češ, s kom pa bi še jaz bolj ali manj zadovoljil'!’ Brez dvoma bi iskal med ženskami, bi bilo manj politične zamere. Poslušalci, ki so klicali, pa so bentili, eni nad tega stankarskega prvaka, drugi nad drugega, dokler se tehnica ni močno prevesila na stran Milana Kučana, ki je premočno zmagal s 40 glasovi ZA najpopularnejšega Slovenca leta 92. Vojno med volilci je končala voditeljica, ki je dobila eno črno piko od x poslušalke (kdb ve za kaj9), nekdo je dal negativno za vse slovenske novinarje (pa je ne?), hudo je padalo tudi po Grosu z imageom BANANANJAM. . Franceta Peterleta so vlekli eni na suho, drugi pa so ga tunkali, da bi na koncu zbral največ(14) negativnih klicev. zmai illi Le zakaj je nekdo, menda kar dva klica, namenil kritiko Miroslavu Garbu?. No, lagovalcu Kučanu je nekdo pomagal tako, da di "negativko" vsem poslušalcem,4- ANTIFRIZ >- KOLESA ROG ŽE OD 21.593 SIT >- MOTORNA KOLESA ŽE OD 49.558 DALJE MOTORNE ŽAGETOMOS-HUSQUARNA OD 36.874 DALJE »- AVTOPRIKOLICEIMV POCINKANE OD 34.575 DALJE ČRPALKE, ŠKROPILNICE >- NOVI KREDITNI POGOJI ZA TOMOS KOLESA: 1 + 3 ČEKI (BREZ OBRESTI): > AUTOMATIC 3 PO CENI 49.500,00 SIT > MOTORNA KOLESA APN PO CENI 79.000.00 SIT AKCIJSKA PRODAJA PREVLEK IN TEPIHOV ŽA VSE VRSTE VOZIL Z 20% POPUSTOM: > TEPIH ŽE ZA 1.440,00 SIT J- PREVLEKE ŽE ZA 3.360,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA BI^ACK & DECKER OD 1.12. do 31.12.1992 - POPUST 10% NA ZALOGI IMAMO TUDI GUME PO UGODNIH CENAH! PONUJAMO VAM OBŠIREN PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE. DELOVNI ČAS: od 02.10.92 od 7 h do 18 h’ sobota od 8 h do 12 h. W®ll<§lk< (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE (g) lek d.d. fljpfollpma tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 Rgciondle«; d.o.o. SLOVENJ GRADEC VEDNO NAJCENEJE - OKNA-POLKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA - GARAŽNA IN VHODNA VRATA - FURNIRANE STENSKE OBLOGE -PARKETI VSEH VRST - LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE -OSTREŠJA VSEH VRST -TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC« - VSE VRSTE REZANEGA LESA ZA GRADITELJE ZA GRADITELJE ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160, 41-941, FAX 41-063 RAZGLEDI ALI SE BO ZA JOŽETA LEČNIKA IN DRUŽINO NAŠLA REŠITEV m mm BEGUNEC V DOMAČEM KRAJU m m Pred dvajsetimi leti nihče ni pomislil, da bi mu jugoslovansko bratstvo lahko kdaj prineslo težave, še najmanj pa, da bi lahko kdaj postalo za njegovo življenje usodno. Fant, ki se je resno zaljubil v dekle iz druge republike, se je pač poročil z njo, in je prišla ona k njemu ali se je preselil on k nji. To je pred 22 leti storil Jože Lečnik 7 Raven na Koroškem. Nastanil se je v rudarskem mestu Kaknju v Bosni, kjer je z ženo Danico, sinom Vladom in hčerko Simono živel v dvosobnem stanovanju in si gradil hišo na obrobju mesta. Bil je ugleden meščan, v rudniku Kakanj odgovoren za zavarovalništvo. Hladni dah vojne je Lečnik občutil že ob napadu na Slovenijo. Znanci niso mogli razumeti, da podpira ravnanje svojih rojakov - zanje je bila JLA sveta. Njegov sin je služil v času vojne na Hrvaškem. Iz pekla je prišel živ, a lani spomladi mu je grozilo, da bo znova mobiliziran v Bosni. Kot slovenskega državljana, ga je oče pravočasno spravil iz države in mu s pomočjo znancev priskrbel delo na avstrijskem Koroškem. Ko se je vojna začela nevarno približevati Kaknju, je Lečnikovim poleti uspelo rešiti v Slovenijo še hčerko. Sedmošoljko Simono so sprejeli prijatelji, družina Bena Pandeva. Pri njih se je toliko naučila slovenskega jezika, da zdaj v šoli nima težav. Na jesen, ko so razmere v Bosni postajale vse težje, ko je vse bolj grozila lakota, frontni obroč pa se je ožil tudi okoli Kaknja in so nenehni alarmi najedali živce, tedaj sta Lečnikova odločila zbežati še sama. Prebila sta se skozi številne barikade in kontrole ter se 9. oktobra znašla kakor na novo rojena v njegovem domačem kraju -po 26. letih delovne dobe s štirimi potovaljkami oblačil in najnujnejših potrebščin, vse drugo je ostalo v Bosni. Kako v novo življenje? Ko v Sloveniji in še posebej na Koroškem ne bi bila taka kriza, kljub veliki izgubi ne bi bilo hudo. Za moža srednjih let, ki je končal poklicno metalurško, delovodsko in strojno-tehniško šolo, bi se gotovo našlo delo v ravenski železarni, ki bi mu kmalu nudila tudi stanovanje. Danes, ko je ta ponosna delovna organizacija razkosana, delovne knjižice pa raje izročajo kot sprejemajo, se je beguncu v domačem kraju zjutraj težko zbuditi, saj ne ve, kam naj se obrne. "Presrečen sem, ker sem znova na Koroškem in domačem kraju," pravi Lečnikov Repi, kakor smo mu rekali v njegovi mladosti," presrečen sem, ker sem rešil družino in sebe pred grozotami vojne. Hvaležen sem vsem, ki so mi pomagali, družinam Pandev, Oblak, Medved, Verbič, Brankovič, Mak, mesariji Lečnik, sestri Hedviki iz Anglije, Rdečemu križu Ravne, mnogim, ki so mi izkazali prijateljstvo, predvsem pa Radivojevičevim, ki so me sprejeli pod streho. Žal v tem stanovanju ne bom mogel več dolgo ostati, zato znova iščem streho nad glavo. Bojim se, da bi bilo tako kot ob prihodu, ko sem trkal od vrat do vrat in sem doživljal, da mi jih je toliko reklo ne. Najtežje v življenju mi je prositi. Svoj ugled in položaj sem si doslej ustvarjal z delom in pridnostjo. Raje sem pomagal drugim kot sebi. Zdaj, ko sem izgubil vse, kar sem ustvaril, in nimam možnosti, da bi skrbel zase in za družino, mi je resnično težko. Upam samo, da enaindvajsetletni sin, ki nas vzdržuje, ne bo izgubil službe v Avstriji." Žena poučuje otroke v begunskem centru v Mežici, vendar le za skromen honorar, saj kot tujka ( čeprav je žena slovenskega državljana in mati dveh otrok, ki sta tudi državljana Slovenije, ne more dobiti slovenskega državljanjstva) in begunka ne sme biti zaposlena. Jože Lečnik je sicer ugleden športni delavec. V Kaknju je ustanovil moški in ženski odbojkarski kljub, ki sta se oba povzpela do druge zvezne lige in rojenemu Korošcu je bil življenski uspeh, ko so njegovo moštvo marca 1991 pomerilo na Ravnah z domačim Fužinarjem. Sam je mednarodni sodnik s certifikatom evropske in svetovne odbojkarske zveze FIVB. Sodil je že na pomembnih tekmah, tudi na univerzijadi, evropskem in svetovnem prvenstvu. Takoj pro prihodu na Koroško se je vključil v delo odbojkarske sodniške organizacije in imenovali so ga za inštruktorja sodnikov za koroško regijo. Toda odbojkarski sodnik je predvsem častna funkcija, ki jo je mogoče opravljati le, če imaš urejeno življenje; s sojenjem se ni moč preživljati. Slovenija je pomagala številnim beguncem iz Bosne in Hercegovine, tujim državljanom, ki niso tako resnični Slovenci, kot jože Lečnik, ki je - razen državljanke iz Dravograda, ki pa nima takih težav - edini slovenski begunec iz Bosne v koroški regiji. Ali je res dovolj, da smo mu dali varnost, ki jo sami v udobju svojih domov uživamo kot samo po sebi umevno?! Ali mu res ne moremo omogočiti voljnemu dela, da zaživi človeka vredno življenje, potem ko je zaradi vojne izgubil vse?! Ali res ni poti za resnično in učinkovito pomoč zanj, našega človeka in za njegove bližnje?! Mojca Potočnik ,Za dražino Lečnik je v tem tenutku rajMi pora«»-bnrt, da bi dobila streha nad skromno stanovanj«, M Sa j« j™ pripravljal v prihodnje tudi odkupiti; za ra&tek morda tndl pod-najrmnišku stanovanj«. Po-nndb« lahko pošljete na naslov; PREPIH, rVrWirv « U.s. rv.i na« IZrva. KULTURA NOVA KNJIGA DOMAČEGA AVTORJA VSE TE USTNE LIETE MOJE Konec leta 1992 je pri Slovenski matici v Ljubljani izšla knjiga Črtice z gornjim zgovornim podnaslovom. Avtor je Ravenčan,klinični psiholog, docent dr. Maks Tušak, univerzitetni učitelj v Ljubljani. V knjigi, ki obsega 126 strani, je v 16 črticah popisal svoje otroštvo in mladost od 1.1956, ko se je njegova družina preselila v Dobrije, do približno I. 1966, ko je maturiral na ravenski gimnaziji. Letnice omenjam zato, ker prav takrat na našem podeželju nitiradia niso imeli v vsaki hiši, kje šele televizorja ali avtomobila. Kdor je torej v tisti dobi odraščal na vasi, čeprav razmeroma blizu Raven, je bil sredi narave in kmečkega vsakdana.Ta pa je bil v bistvu komaj zelo drugačen kot pred sto leti, saj ga je določalo delo, ki se je ravnalo po krožnem teku letnih časov. Življenje je tako potekalo mnogo počasneje kot danes, zato pa je dajalo mnogo časa za opazovanje in poslušanje ljudi doma pa v bližnji soseski in tam, kamor so fanta zanesli opravki: na Zelovcu, Brdinjah, Tolstem vrhu in seveda na Ravnah, kamor je bilo treba v šolo in cerkev. Posebno cerkveni prazniki z vsemi spremljajočimi običaji so se fantu neizbrisno vtisnili v spomin, zato nosijo nekatere črticetele pomenljive nastove: Cvetna nedelja. V veliki teden,Miklavževo, Sveti večer. Vsako leto se ponovi koledar kmečkih del. Ta so fantu toliko blizu, kolikor jim je telesno kos in se jih zato po vrsti že I ahko udeležuje. Opisujejo jih črtice: Na paši, Košnja, Delo na polju, Mašinanje. Črtice Puranje, še bolj pa Antvanje in Mehe vodijo med ljudina semenj, na steljarajo, na ovset; svet, ki se odpre fantu, ko se nauči igrati na harmoniko. Priporočilno recenzijo Tuškove knjige je za zatožbo napisal dr, France Bernik, sedanji predsednik SAZU. Iz tistega dela, ki je objavljen na ščitnem ovitku, povzemam, kar se zdi važno: “Pripovedni modus črtic je pn/oosebna, avtobiografska pripoved, model kratke ciklične proze ... Notranja strukturaTuškovih črtic je tndelna. Najprej pisatelj poroča na splošno o nekem kmečkem opravilu, ljudski šegi in navadi ali o nečem tretjem, potem se osredotoči na sam dogodek, ki se je pripeti Iznotraj te tematike, preide torej od poročanja k pripovedovan ju, naposled zavzame osebno stališče do opisanega avtobiografskega dogodka, največkrat z vidika današnjega časa, kar izzveni vpntrditev, celo v poveličanje preteklosti oz. polpreteklosti.Avtorjev komentar lastnega otroštva in mladosti na podeželju je v tem smislu pozitiven do nekdanjega in kritičen do sedanjega načina življenja. Rustikalna tematika z avtobiografsko pripovedno perspektivo dela sodobno slovensko prozo bogatejšo, raznovrstnejšo. Vanjo vnaša nekaj naše polpreteldosti, ki marsikje še živi, čeprav v spremenjenih pojavnih oblikah, in še vedno predstavlja vidno sestavino naše narodne identitete." Tušak piše zavestno, torej hote preprosto, realistično,ponekod skoraj reportažno. Pogosto niza proste stavke. Izogiba se pesniškim opisom. Prispodobo uporablja redko (Ženski in moški glasovi so se prepletali kot kita las.). Rad pa ima dialog in pripoved popestri z ljudsko šegavostjo. (Med brušenjem kose brus govori: “Kosim, prdim, kosim, prdim, klobase jem.'1) Večkrat uporablja narečje (podnaslov zbirke, pogostni citati ljudskih pesmi, poimenovanje del, orodij itn.) Tako avtor ustvari določeno razpoloženje, ti. štimungo. Ob vsakdanjih opravilih se drug ob drugem nizajo drobni dogodki. Nič velikega, usodnega se ne zgodi nikomur od nastopajočih. Nobena drama se ne nakaže, nobenih silovitih strasti ne srečamo, zato tudi ni nobenih likov, ki bi se močno zarezali v spomin. Črtice so sicer res avtobiografske, vendar pa podane skozi več filtrov razuma študiranega psihologa. Ta je zavestno črtal vse,kar je srečal ali doživel med odraščanjem mučnega ali celo težkega (le katero zorenje tega ne pozna!), obdržal pa je vse,kar je bilo pnjetno in še danes deluje, spodbudno, optimistično. Davek na takšen pristop k pisanju leposlovja pa je, da Tuškova knjiga ne kipi od življenjske energije (Prežihov Voranc je pokraju in tematiki pač preblizu, da ne bi tu in tam vsaj pomislili nanj), da zanjo kakor da ni ne medčloveških ne družbenih problemov. Tudi ne opaja po oblikovni plati ne z bogastvom jezika ali z rafiniranostjo izraza sploh. Je pa zato knjiga pisana na visokem kulturnem nivoju, je iskrena in človeško topla. Nevsiljivo, a nedvoumno kaže vrednote in lepote v življenju in delu. - Takšne ocene pa ne moremo zapisati prav pogosto. Marjan Kolar abstraktno interpretacijo, tore/ za podobno, kot p Boljka uporablja v kiparstvu, pri interpretaciji kiparske gmote, ob upoštevanju osnovnih figurativnih, prepoznavnih oznak. Pred nami so tako dvojice kot samci, nemočni poizkusi v dvo/e in kljubujoči posamezniki, vsi skupaj usodnostno ožigosani, otovorjeni s spominskimi grotesknimi medaljami m odličji, zunanji plehki videz torej, ki prikriva votlo, ugošojoče življenje! In od velikega, učilno neuresničljivega videnja novega sveta, ostajajo le posamezni primeri kljubojočih zvrsti, kot nosorog, bik, konj,opica.... Novi grafični ciklus živali iz osemdesetih tet pa Boljka prilagaja značilni strukturi svojih grafičnih predstavitev, ki so se razvile iz znanih listov . poimenovanih Železna mesta. Iz zgodovine prihodnosti (od leta 1975 dalje). Portretne živalske fiziognomije zavzemajo skoraj popravilo zgornji del horizonta, ki se vpne nad bizarno urbano strukturo, nastalo iz izrezkov z grafično shematičnimi predstavitvami sveta strojne civilizacije, nad skupki in planjavami, ki. so_ nekoč delovala kot domišljijska letališča ah pnstanišča; vsa sedanja struktura pa je vzdrhtela m zapretila s svo/o notranjo rušilno močjo: nastaja izbmh neke vrste abstraktne tektonske mase, ki je tik pred razletom po vertikalno opredeljenem horizontu in ga vpenja zlovešči temni okvir po vsej njegovi višini. Iz te JANEZ BOLJKA V GALERIJI KOLAR ( december, januar) É- Sl š. % Ustvarjalna pot Janeza Boljke, ki nosi v seoi vse znaàlnosh sodobnega umetnostnega raziskovalca, je danes, ko /e ta pot dolga več kot 30 let, še vedno odprta: odprta v smislu trajanja zrelega obdobja, ki ga je Boljka dosegel v vseh svojih stalnih izraznih medijih. Kot specifičnost umetniške pojavnosti Janeza Boljke je zlasti v prepletu kiparstva in grafike, s katenma obema se takorekoč sočasno in enako intenzivno ukvarja. Pomemben /e seveda tudi njegov vstop v slikarstvu, ki ga p Boljka napovedoval že vsa sedemdeseta leta. predvsem skozi samo kolažno tehnologijo svojih sitotiskov; ti so dobesedno izzivali s svojimi barvnimi m slikovnimi detajli, kar pa v doberšm men velja za posebno igro svetlobe m senc, ki izvira iz Boljkovega asemblažnega kiparskega pnstopa ter modelavip v zadnjem desetletju. Pn/e živali v grafični projekciji so nastale že v prvi polovici sedemdeshh let. Najznačilnejše kot so, topotajoči, podivjam, črnordeči bik, pa zajec m koza, so se spremenile v mehanične robote, ki kot lebdijo nad temno strukturo, v kateri žanp skrivnostni, neprepoznavni ostanki tehničnih objektov. Pri grafični predstavitvi živalske anatomije gre torej za bolj ah manj tektonske mase. iz njenih elementov, se torej kot izvijajo živalske glave, h pravzaprav postajajo sestavni, dodatni pomenski element omenjene razletne mase same. To še posebej velja za portrete vepra, div/e koze. kozoroga, konja in zebre z njihovimi, v predsmrtni grozi prežečimi gobci, iz katerega kot kaplja, pojavljajo se temne srage: to velja tudi za lebdečo tigrovo glavo, v katere očeh prepoznavamo agresivni strah pred dokončnim fizičnim uničenjem,. V primerjavi s to tragično . epsko polno vsebino delujeta umirjeno faraonsko mogočna in košata, z insigni/ami označena, tektonosko opredeljena glava opičnjaka, ter nežni profil žirafe z jokajočim pogledom in grobo predrtim vitkim vratom. Boljkovo slikarstvo na svojstven načim prevzema iz ikonografije, ki je lastna tako kiparstvu kot grafiki, tematsko pa se seveda odziva na prav vse, najprej na sporočilnost svojih večjih humanističnih izpovedovalcev skozi čas -od Ribničana preko Poeta v liku Cankarja, do Slikarja v likih Jakopiča in Stupice. V določenem smislu tako znova občutimo resigmran. latenstno navzoč spomin, ki prehaja tudi v značilne groteskno -erotične , prepoznavne situcije s prej omenjenimi liki kot akterji doga/anja na platnu. Mimo teh vstajajo v neke vrste rafiniranem m romantiziranem sfumato iz temine še žvalske figure, ki jih od časa do časa poživljajo živo rdeče obnsne konture, ki pa sicer ne opredeljujejo pnzonšča. Ta nedefiniran prostor je tore/ nevtralen, saj iz njega, kot iz prasnovi, pramaterije slikar šele obliku/e svo/e like. V znamenju tistega osnovnega umetnostnega creda /e za Boljko značilen od samega ustvarjalnega začetka: predati se likovni ign skozi intimo, visoko pesem ljubezni, duha. ki skupaj morata biti kos grobemu vsakdanjiku. Aleksander Bassln PREPIH JUBILEJI KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV ot> štiridesetletnici spet zaživel Daljnega leta 1952 so predstavniki prvih treh generacij ravenskih maturantov ustanovili Klub koroških študentov. To je bilo prvo pokrajinsko združenje študentov ljubljanske univerze. Klub je deloval predvsem na kulturnem in športnem področju, aktivni pa so bili tudi pri navezovanju stikov s študenti in dijaki onstran državne meje. Klub je kmalu postal zbirališče ne samo koroških, temveč tudi mnogih študentov drugih slovenskih pokrajin in je bil vse do osemdesetih fet daleč najbolj aktiven študentski klub v Ljubljani, v Mariboru pa je bil prav tako aktiven Klub koroških študentov Franci Paradiž. Dejavnosti kluba so se v zadnjih nekaj letih vse bolj krčile, dokler klub m povsem prenehal z delovanjem. Pred tremi leti je sanitarna inšpekcija namreč zaprla vse klubske prostore v kleti bloka 4 v študentskem naselju v Rožni dolini in s tem so prenehale vse aktivnosti Kluba koroških študentov. Pa vendar Korošci ne bi bili Korošci, trmasti, vztrajni in ponosni, če se ne bi spet našlo nekaj mladih zanesenjakov, ki želijo dejavnost kluba, v letu, ko le-ta praznuje 40. obletnico, spet oživiti. Tako so sklicali ustanovno skupščino Kluba koroških študentov, katere se je udeležilo okrog dvajset študentov, skoraj toliko “starih" študentov, ki so bili nekoč aktivni v klubu, vabilu pa se je odzval tudi predsednik ravenskega izvršnega sveta Matic Tasič. Malce razočarani nad skromno udeležbo študirajočih Korošcev, pa vendar še zmeraj optimistično razpoloženi, so študentje sklicatelji skupščine le-to izpeljali z vso potrebno resnostjo. Na skupščini je bil predstavljen m sprejet pravilnik Kluba koroških študentov, ki so ga sestavili v sodelovanju s študentsko vlado in drugimi študentskimi klubi in predstavlja temeljno listino, po kateri se bodo pri svojem delu v klubu ravnali. Najpomembnejše dejanje skupščine pa je bila potrditev predsedstva oziroma izvršilnih organov kluba, in sicer: predsednika Danijela ZVERA,tajnice Katje PANDEL in blagajnika Viktorja MRZELA. Potrdili so tudi štiri člane predsedstva: Matkovič Gabi. Plesec Matjaža, Parotat Aljošo in Rožen Tomaža Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ravne g. Tasič je pozdravil aktivnosti študentov za ponovno oživitev klubske dejavnosti in jim obljubil pomoč pri iskanju prostorov m pri zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje kluba. Seveda pa pri tem pričakuje tudi pomoč iz ostalih koroških občin. Tako je bil torej (že drugič) ustanovljen Klub koroških študentov. Kako pa bo delo potekalo od tu .naprej, katere naloge in aktivnosti bodo izpeljali najprej, je ovedal predsednik kluba Danijel ver “Najprej bomo klub uradno registrirali in uredili vse formalnosti, takoj nato pa bomo pričeli z delom. Sklicali bomo sestanek v Ljubljani, na katerem bomo študente seznanili s potekom in sklepi skupščine, poskušali bomo zbrati čim vec njihovih predlogov in želja in z njimi dopolniti program dela. K resnemu delu bomo poskušali pritegniti čim več koroških študentov, dogovorili se bomo za konkretne aktivnosti in zadolžili odgovorne osebe za njihovo izvedbo. Ker smo povsem brez zagonskega kapitala, začenjamo tako rekoč iz nič, bomo najprej organizirali brucovanje in razna Ker živlienie potrebuie varnost POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 športna tekmovanja, da bomo na ta način zbrali nekaj denarja. Naša prioritetna naloga pa je seveda najti ustrezen prostor kjer se bodo lahko odvijale klubske dejavnosti. Tak prostor je klub že imel, a sedaj nimamo dostopa vanj. Vendar pa upamo, da bomo s pomočjo občine Ravne in Železarne, ki je tudi sofinancirala ureditev prostora, le-tega dobili nazaj, saj je last kluba. Najprej pa moramo pokazati, da Klub koroških študentov spet deluje, živi. “V delovni program ste zapisali kar precej nalog in aktivnosti na najrazličnejših področjih. Kako boste delo kluba organizirali? “Na skupščini smo imenovali sedemčlanski izvršni odbor. To je nek delovni team, ki je motiviran za delo v klubu m zainteresiran, da se sprejete naloge tudi izpeljejo, ObliKovali bomo tudi komisije za delo na posameznih področjih. Bistveno pa je, da obstaja ekipa, ki jfe pripravljena delo voditi, organizirati, nadzorovati in pritegniti k sodelovanju vse ostale člane kluba." Kako boste usklajevali delo kluba v Ljubljani in na Koroškem? "Sprejeli smo sklep, da bo sedež kluba nekje na Ravnah ali Prevaljah, tu se bodo urejale predvsem formalne in administrativne zadeve. S tem želimo predvsem ohraniti stik s Koroško. Seveda pa bomo težili k temu, da dobimo prostor za delovanje tudi v Ljubljani, saj tam študentje preživijo največ casa. Aktivnosti bomo poskušali razširiti tudi na področje Maribora, nekaj akcij pa bomo seveda organizirali tudi doma, na Koroškem. Skratka -poskušali bomo biti aktivni in prisotni povsod, kjer koroški studenti, člani kluba, živijo in študirajo." Letos je 40. obletnica ustanovitve Kluba koroških MERX > študentov. Kako se boste tega spomnili? “Kaj konkretnega v zvezi s tem se še nismo dogovorili, se bomo pa te obletnice vsekakor spomnili z nekaterimi prireditvami. Naša želja je. da se srečamo s starimi študenti in aktivisti kluba, da bi nas seznanili z zgodovino kluba, opisali, kako so si zastavljali naloge m jih izvrševali, da bi nam pomagali izbrskati stare dokumente, publikacije in fotografije o delovanju kluba in nam svetovali pri našem sedanjem delu. Veseli smo, da se je povabilu na skupščino odzvalo kar precej starih študentov, ki so tudi pripravljeni z nami sodelovati in nam pomagati. Mnogi izmed njih imajo danes ugledne funkcije in njihovo sodelovanje nam bo v veliko pomoč." Klub koroških študentov združuje študente iz vseh koroških občin. Kako boste z njimi sodelovali? "Prošnje za finančno pomoč in vabila na skupščino smo poslali predstavnikom vseh koroških občin, odzvali pa so se samo z ravenske občine. Vseeno upamo, da bodo tudi ostali pripravljeni sodelovati z nami in nam po svojih močeh pomagati. Prav tako smo k sodelovanju povabili predstavnike koroških podjetij. Zavedamo se težkega gospodarskega položaja, zavedamo pa se tudi tega, da brez pomoči občin in gospodarskih organizacij naš klub ne bo mogel izpeljati vseh zastavjjenih nalog. Zahvalil bi se Koroškemu radiu Slovenj Gradec, ki je brezplačno vrtel naše vabilo na skupščino, vse ostale, ki se našemu vabilu niso odzvali, pa bi pozval, da nam pri delu pomagajo, saj lahko skupaj naredimo marsikaj koristnega za celotno koroško regijo." Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd vam priporoča obisk SALONA , GALANTERIJE ZA INTIMNO NEGO - SEX SHOPA v objektu hotel Košenjak. Izbirate lahko med izjemno pestro ponudbo za vaše dobro počutje: >-r azličmmi intimnimi pripomočki in spodbujevali > kozmetiko > revijami in Kasetami >• zanimivimi spominki m še marsičem drugim... Pričakujemo vas vsak dan od 14.30 do 21.30 ure, razen ob nedeljah. Irena Nagernik ŠPORT PRIZNANJA ZA "KOROŠKE GRČE" Korošci smo že devetič uspešno sklenili celotno akcijo rekreativcev, katere pobudnik je športna zveza Ravne, po vzoru akcije RTV Slovenija Brazde vzdržljivosti. V decembru so na Ravnah svečano podelili priznanja in nagrade vsem, ki so se v letu 1992 preizkusili za lovoriko "Koroška grča". V akcijo je bilo lani vključenih 25 rekreativcev, ki so pokazali primerno vzdržljivost v petih različnih aktivnostih - v smučarskem teku, hoji, plavanju, kolesarjenju in v teku. V akciji je sodelovalo 16 moških in 9 žensk, največ iz koroških občin, nekaj pa tudi iz Celja in Polzele. Nekateri med njimi so se doslej udeležili vseh akcij. Tako so devetkrat zapored lovoriko "Koroška grča" osvojili : Pavla Naglič, Štefan in Tomaž Robač ter Mirko Krančan iz Raven, Polde Kobolt in dr. Brane Breznikar iz Kotelj, Katarina Pisnik in Branko Štehanik iz Prevalj ter Franc Vrlič in Hedvika ter Vili Blatnik iz Mežice. Posebnih priznanj so bili deležni Drago Gornjec in Jože Senica iz Slovenj Gradca ter Alojz Gologranc z Raven za šestkratni nastop na akciji. Po podelitvi priznanj je navzoče pozdravil predsednik športne zveze Ravne Jože Šater, o pomenu športne aktivnosti za telesno in duševno zdravje pa je navzočim spregovoril dr. Franc Reber iz Dravograda. Ivo Mlakar ^BOŽIČNI SPEKTAKEL V MALE^NOGOMETl^SLOVENJ GRADCU ZMAGOSLAVJE NOVINARJEV, POSLOVNEŽEV IN KREMENČKOVIH 25. in 26. decembra v lanskem letu se je zgodil malo nogometni spektakel v slovenjgraški športni dvorani. Božični večer je nudil dve ekshibicijski tekmi in sicer KOROŠKI NOVINARJI - KOROŠKI POLICAJI ter SLOVENIJA ( ženska reprezentanca) -POSLOVNEŽI ( Slovenj Gradec). Naslednji dan je potekal drugi božični turnir kjer so bili najboljši nogometaši KMN Kremenčkovi iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Tako kot lani je tudi letos osrednji športno-praznični dogodek organizirala ekipa malega nogometa MATJA COLATIO iz Slovenj Gradca. (RokTAMSE) Poslovneži so nastopili v močni postavi, sa| niso hoteli doživeti presenečenja z najboljšimi nogometašicami Slovenije. Z enim golom se je izkazal tudi šef Prepiha, Niko R. Kolarjčepi drugi z leve) ŠPORT Pred glavnim eksibicijskim srečanjem med dekleti in poslovneži je Rok Tamše "zaslišal" oba selektorja: Hermana Arliča (levo; selektor Slovenije) in Mira Ankona (vodja poslovnežev). Kremenčkovi so bili najboljši na drugem božičnem turnirju. Vsvojih vrstah so imeli tudi najboljšega strelca Zlatka Kotnika. V finalu so premagali s 3:1 ekipo Mesarijo Fekonja iz Voličine. Ženska reprezentanca Slovenije se je izkazala z izredno domiselno igro. Delketa so dokazala, da še zdaleč niso nogometni laiki. Sicer so proti močnemu moštvu poslovnežev izgubila s 5:3, vendar so z igro in tremi goli navdušila občinstvo. =5=55==^^^= foto : Samo MIGLIČ J Plavalni miting Ravne 93 USPELA REVIJA MLADIH PLAVALNIH UPOV Celo desetletje zapored, vse od leta 1975, je bil vsakoletni madnarodni plavalni miting na Ravnah ena najbolj množičnih, pa tudi najbolj kakovstnih tovrstnih prireditev pri nas. Žal so kasneje finančne pa tudi kadrovske težave pri športnem društvu Fužinar onemogočile redno izvedbo omenjene prireditve. Tako je bil miting nekajkrat v zadnjem obdobju le vsaki dve leti, zadnja štiri leta pa je nasploh izostal. Prizadevni športni delavci pri PK Fužinar so letos znova obudili to tradicionalno tekmovanje in miting "Ravne 93" izvedli 9. in 10. januarja. Zbralo se je okoli 190 mladih plavalcev in plavalk iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Nasploh je bila prireditev v prekritem bazenu Doma telesne kulture nekakšna množična revija mladih plavalnih upov, saj je tekmovanje potekalo pretežno v pionirskih kategorijah. Zmagovalcev je bilo na mitingu veliko, saj so se plavalci in plavalke pomerili v kar petih starostnih kategorijah. Najboljšim so podelili pokale ter seveda zlate, srebrne in bronaste medalje. Največ so jih osvojili prav plavalci domačega kluba. Štiri zmage si je pripraval Miha Hribernik, ki je dosegel tudi najboljši rezultat dvodnevnega tekmovanja. Tri zlate medelje in eno srebrno so osvojili Maflaž Čepelnik, Marko Šuler in Špela Fras, trikrat pa je 1. mesto osvojil Peter Naglič. Sicer pa so za najboljši dosežen čas v svojih starostnih kategorijah prejeli pokale naslednji plavalci Fužinarja : Matjaž Čepelnik, Primož Abraham, Borut Dežman, Miha Hribernik in Špela Fras. SPORT Naiboliši športniki v občini Ravne v letu 1992 KUNC, PUŠNIKOVA EV ODBOJKARJI FUŽINARJA Tudi v občini Ravne so ob koncu pa je prispeval svoj delež k minulega leta izbrali najboljše športnike. usPešnemu nastopu naših T L športnikov na Olimpijskih Tradicionalni dl», so Ud tok,at op,a»li |gah # A|bertvi||u ^ člani strokovnega sveta pri športni zvezi jg 23 mesto v Ravne, ki ga vodi profesor Janko veleslalomu in 27. mesto Kotnik, In kdo so bili v letu 1992 v suPer veleslalomu ter tako povsem opravičil KATJUŠA PUŠNIK sedajžebivša najboljši7 kv ,Yrt\ MITJA KUNC, alpski smučar iz Črne, ki je tačas najboljši veleslalomist v slovenski reprezentanci, je laskavo lovoriko najboljšega športnika občine osvojil že četrtič zapored. V pretekli sezoni sicer ni dosegal tako bleščečih rezultatov kot v sezoni 1990/91, zato LAZNIKU SILVESTERSKI TEK NARAVNAM Zadnji dan minulega leta so tudi na Ravnah prvič pripravili silvesterski tek okoli naselja Javornik. Kljub izjemno hladnemu vremenu se je na startu zbralo 33 tekačev in tekačic rekreativcev, ki so se podali na progo dolgo 1150 m svojo pot v Francijo. Poleg tega je Mitja dosegal solidne rezultate na tekmah za svetovni pokal, reprzentantka, tudi doma iz Črne, ki se nazadnje 8. mesto v je p0 ^^p, odločila veleslalomu v Kranjski Gori. Kunc je tudi lanski zakl,uč* sv0|° špor1no kariero' 'e blla državni prvak v veleslalomu 23 športnico leta izbrana že sedmč super zapored. Tudi ona je nastopila na 01 v Franciji, kjer je osvojila v slalomu 16. mesto. Odlikovala se je tudi na tekmi in drugi veleslalomu. za svetovni pokal v Hinterstoderju, kjer je bila 13. v slalomu, na državnem prvenstvu Slovenije pa si je prismučala srebrno in bronasto odličje. Vsi našteti rezultati so bili dovolj, da je Pušnikova osvojila naslov najboljše športnice v občini Ravne, čeprav je za najvišje priznanje bilo kar nekaj kandidatk, med njim smučarka tekačica Nataša Lačen, pa alpinistka Zala Žaže in... ODBOJKARJI FUŽINARJA so bili izbrani za najboljšo ekipo v občini, potem ko so v pretekli sezoni sovojili 6. mesto v tedanji slovenski super ligi. KOROŠCI IMAMO OBETAVNE MLADE SMUČARJE Da imamo na Koroškem kar nekaj mladih smučarskih upov, ki bodo kmalu posegli po lovorikah tudi v celotnem slovenskem prostoru, je pokazalo tudi zadnje tekmovanje za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Prve dni novega leta sta namreč SK Vuzenica in SK Fužinar izpeljala dva veleslaloma za mlajše in starejše dečke in deklice za regijsko prvenstvo. Prva tekma je bila na progi Kaštivnik na Kopah. Med 127 tekmovalci in tekmovalkami so se od naših koroških smučarjev izkazali predvsem Ravenčan Simon Solere, ki je zmagal v kategoriji starejših dečkov, četrti je bil Vuzeničan Boštjan Vezovnik, med mlajšimi dečki pa je progo nafiitreje izpeljal Jernej Osrajnik iz Vuzenice, tretji je bil Gonza iz Črne, sedmi pa Ravenčan Šalej. Med dekleti je bila Vesna Vravnik iz Fužharja devela v starejši skupini, med mlajšimi pa.Zala Kutnik iz Slovenj Gradca 12. in Tamara Stropnik iz Fužinarja 14. Druga veleslalomska tekma je bila na smučišču Rahtel. Takrat je bil od naših daleč najboljši Gonza iz Črne, ki je zmagal med mlajšimi dečki. Osrajnik je bil tokrat v tej kategoriji peti, med starejšimi dečki pa 4. Solerò in 5. Stropnik, oba tekmovalca ravenskega Fužinarja. Med dekleti se je Ravenčanka Petra Mikeln uvrstila na 12. mesto med mlajšimi,Vesna Vravnik pa na 10. mesto med starejšimi deklicami. Povedati velja, da je na drugi tekmi nastopilo kar 129 mladih smučarjev. in smučark iz enajstih slovenskih ibn treh hrvaških klubov. Torej, konkurenca je bSa izjemno močna. Ivo MLAKAR MISLINJSKI KEGLJAČI NA LEDU NAJBOLJŠI V DRŽAVI natanko ob 23. uri in 45 minut. Že vrsto let je kegljanje na ledu v domeni Mislinjčanov, ki na tekmovanjih po Sloveniji in tudi v tujini, V absolutni kategoriji je posegajo po visokih uvrstitvah. Zadnje državno prvenstvo, ki je bilo tik pred istekom lanskega leta v Ratečah, je zmagal domačin Drago Laznik pokazalo, da so Mislinjčani zares mojstri v disciplini meta na daljavo. pred Branetom Breznikarjem Nastopilo je 23 tekmovalcev iz Mislinje, Jesenic, Blega in Rateč in prav koroški kegljači na ledu so bili najboljši. iz Kotelj, tretji je bil Branko V postavi Stane Koprivnik, Rudi Lubej in Fric Tisnikar so Mislinjčani postali ekipni dižavni prvaki, Stane Slivnik iz Črne, četrti Bojan Koprivnik pa je bil tudi najboljši med posamezniki. Poleg njega so se odlikovali še Rudi Lubej, ki je bil 4., Fric Breznik in peti Vehbi Tahiri, Tisnikar 5. in Uroš Krenker, ki je bil 7. Tekmovanje je štelo tudi kot izbirna tekma za sestavo reprezentance oba iz Raven. Upati je. da bo na Slovenije, ki bo v soboto in nedeljo 16. in 17. januarja nastopila na Evropskem prvenstvu v Gradcu. Tako pri prihodnjem silvesterskem teku članih najboljšo slovensko selekcijo zastopajo Mislinjčani Koprivnik, Lubej in Tisnikar, pri mladincih do 18. let še več udeležencev. I.M. pa Uroš Krenker in Miha Koprivnik. Ivo MLAKAR GLOSIRANA ČRNA KRONIKA Račun Centru za socialno delo Priznati moram, da me je bilo strah, da bom tole svoje pisanje po treh tednih moral pričeti s prometom. Žal se nisem zmotil. Temeljna značilnost minulega obdobja je namreč močan porast prometnih nesreč, na žalost tudi takih s smrtnim izidom. Pripetilo se je več kot petnajst nasreč, najpogostejši vzrok pa je bila neprilagojena vožnja sedanjim zimskim razmeram. Do nesreč je največkrat prišlo zaradi vožnje po napačni strani cestišča, ali povedano drugače: večino povzročiteljev je zaradi prehitre in nepazljive vožnje zaneslo na nasprotni vozni pas. Pri tem sta cesta in nepazljivost terjala tudi tri življenja. Bi pa ob tem bržkone veljalo opozoriti še na nekaj. Brez podrobnejšega zahajanja na neraziskana ali, vsaj pri nas, še vedno premalo raziskana tako imenovana mejna področja, bo najbrž kar držalo, da so za nekatere stvari lahko krivi tudi bioenergetski pojavi ali podzemni vodni tokovi. Do takšnih ugotovitev so že pred mnogimi leti v tujini prišli bionergetski in drugi strokovnjaki in marsikje so takšna nevarna mesta vidno označena kot prometna čma točka. Pri nas na to - kot kaže - še vedno, vsaj na ustreznih mestih, ne mislimo. Ena izmed takšnih prometnih črnih točk je zanesljivo "ovinek smrti” pri Dobji vasi na Ravnah, ki je tudi v tem obdobju spet terjal smrtno žrtev. Druga je na primer na Tolstem vrhu na cesti Ravne - Dravograd v soteski Meže. Nekaj jih je še v Dravski dolini, zlasti blizu Šturmove grabe in še bi jih lahko našli. Svojevrstno črno točko pa predstavlja nova slovenjgraška obvoznica, ki je nekako presekala običajno pot slovenjgrajčanov na Legen. Zadnja huda nesreča voznice opozarja voznike in druge prometne udeležence na previdnost, odgovorne pa poziva, da čimprej uredijo semaforje. Zdaj pa k običajnemu -glosiranemu - pregledu. Kriminaliteta Neznani storilec je v decembru lani in januarju letos nekajkrat vlomil v prostore vrtca Solzice na Ravnah na Koroškem. Glede na to, kaj je odnesel, se bo pred sodnikom, ko ga bodo prijeli, pravzaprav lahko kar dobro zagovarjal. V njegov "bogati" plen namreč med drugim gredo škatlica cigaret 91, plinski vžigalnik in 4 steklenice vina. Vlomilčev zagovor, ki pa mu kljub vsemu bržkone ne bo bogve kaj koristil, bo lahko, da je "te uboge otročičke" pač želel odvaditi kajenja in pitja alkohola, pa še požar da je želel preprečiti. Vrtcu pa gre pohvala, da NN med svojim obiskom ni našel nobenega "Slomškovega vzgojnega prijema" -šibe. Gospa ali gospodična (zgodovinski viri o tem natačno ne poročajo) T.K. je v Nami na Ravnah poskušala ukrasti elastične hlačke ^HUDA NESREČA NA OBVOZNICI ^ Na slovenjegraški obvoznici, ki je bila odprta pred dobrim mesecem dni, je bilo že več nesreč, še posebej v dveh križiščih, kjer za zdaj še ni semaforjev. Na nevarnost opozarjajo tudi policisti, ki svetujejo nadvse previdno vožnjo, saj je zaradi zaščitnih ograj v križiščih vidljivost posebej zmanjšana. Na znake "ustavi" so namestili tudi svetlobne znake. Ta križišča naj bi bila letos semaforizirana. Vsekakor pa ne bo odveč, če vse udeležence v prometu tudi mi opozarjamo na skrajno previdno vožnjo. Do izredno hude prometne nesreče na slovenjegraški mestni obvoznici je prišlo prešnji teden. Pri tem je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Voznica Marija Al Hyasat iz Slovenje Gradca je vozila po Pohorski cesti proti Legnu in v križišču z obvoznico izsilila prednost vozniku tovornjaka Tomislavu Marčiču (22 let) iz Slovenj Gradca. Škoda na vozilih znaša 600 tisoč tolarjev. F.J proizvajalca Elegant In pulover Okus Radlje. Dobili so jo zaradi njene napake: prišla je preprosto oblečena, odšla pa e I e g a n ■ tno In okusno napravljena. ‘Socialno srečanje tretje vrste* je doživela blagajničaika v marketu na Ravnah na Koroškem. Kupec D.S. je namreč prišel v trgovino, naložil v vrečko škatlico cigaret BOSS, suho salamo, čebulo, vložene kumarice, jedilno olje, kruh in jajca. Blagajničarki je dejal, da naj račun pošlje Centru za socialno delo in odkorakal iz trgovine. Policaji so ga kljub vsemu obiskali In mu "proti potrdilu' (povzeto iz policijskega zapisnika) blago zasegli. (Brez komentarja: zgodba je resnična, vendar se ne znam odločiti, če je vesela ali žalostna - op. pisca). Neznani storilec je ponovno udaril v gostišču Teber v Črni na Koroškem. Iz suknje B.P., ki je visela na stolu, je odnesel denarnico z okoli 20.000 tolarji. B.P. je bil bojda najbolj razkurjen zaradi tega, ker mu je tat sunil premoženje, še preden je lahko plačal zapitek. ‘Potem mi ne bi več odnesel veliko," je bojda še pripomnil B.P. Sklepati bi se dalo, da je eleketrično dvigalo, vredno 120.000 tolarjev, ki je iz ravenske železarne izginilo v času od 24.12. do 1.1., odnesel kakšen delavec, ki se zdaj z njim "vozi navzgor v lepšo prihodnjost*. Nekaj čudnega pa se dogaja s hišo M.K. v Dovžah Okoli božiča lani je nekdo na okensko polico nastavil eksplozivno telo in z ekspiozio močno prestrašil stanovalce. Okoli ncvega leta se je šipa na istem oknu ponovno razletela, pod oknom pa je nekdo streljal po vsej verjetnosti z lovsko puško. Domačini zdaj čakajo, kdaj se bo s kakšnega heSropterja na hišo spusti še Rambo in se pridružil Indiana Jonesu in drugim'napadalcem* na to skrivnostno hišo. Med dogodki je v policijskem zapisniaj okoli novega leta zapisano tudi, da se je na Kopah na Pohorju poškodoval Italijan, ki je tam spuščal rakete. Pri NATU so, ob komentiranju tega dogod