Itev. 281. m U Ljubljani, o četrtek, dni 5. decembra 1907. Leto xxxu Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniitvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ V70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvorISte nad tiskarno). — Rokopisi s<* ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naroinlno, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Vseuflllfta debato. Dr. Masaryk bi rad v avstrijski zbornici skoval tak socialistično-radikalen svobodomi-selnotiranski in roparski blok, kakor gospodari na Francoskim. Vse judovsko časopisje ga v tem podpira. »Die Zeit« želi dr. Masa-ryku, da bi njegov nujni predlog provzročil ločitev duhov v dva načelno si nasprotna tabora, v krščanski in protikrščanski, ker upa, da bo protikrščanski del po številu in po div-josti premagal krščanskega. Judovsko glasilo pa že naprj obžaluje, da se to ne bo zgodilo, ker bodo razni narodni in drugi politični oziri motili to načelno razdelitev duhov. Vse-učiliška debata sploh je ostala na primeroma nizki stopinji. Le malokateri govornik se je dotaknil jedra vprašanja, večinoma so se govori razpršili v stranske nepomembne podrobnosti in osebne inzulte. Oglasil se je tudi v imenu »Jugoslovanskega kluba« dr. Rybar, ki je pa edino le narodno stran vseučiliškega vprašanja vlekel v debato, dasi se predlog ne bavi z narodnostjo, ampak z vero. To je bilo zopet veliko ubožno izpričevalo za »Jugoslovanski klub«. Klub, v katerem sedi več kot tretjina duhovnikov, sploh po svoji zunanji sestavi najbolj klerikalni klub v parlamentu, stoji tukaj ob načelni debati med krščanskim in nekrščanskim svetovnim nazira-njem, pa niegov govornik se niti ne upa dotakniti tega načelnega, tega navažnejšega kulturnega vprašanja. V resnici — ubožno izpričevalo! Kako naj vživajo taki poslanci ugled in veljavo? Najbolje je pogodil jedro vprašanja izvoljeni generalni govornik dr. Krek. Častno je za nas, da je bil v tej veliki debati, ki je tako razburkala parlament in vso javnost, izvoljen član »Slovenskega kluba«, da v imenu vseh krščanskih elementov v zbornici govori proti zastopnikom novega poganstva, ki so pregnali krščansko misel z vseučilišč in sedaj stegujejo svoje roke, da tudi v državi po zgledu francoskih framasonov uprizore preganjanje krščanstva. Zbornica ni kraj za katehezo, in zato je dr Krek izbral tudi snov, ki je morala v živo zadeti nasprotnike in jih razkrinkati. Pokazal je, da katoliške stranke hočejo pravo svobodo in pravo znanost, in posebno nepričakovano je prišel socialni demokraciji apel govornikov, da dela proti interesom, katere hoče baje zastopati, ko se vpreza v bojno falango proti krščanski misli. Ta popolnoma stvarni in tehtni govor slovenskega poslanca, ki se je blagodejno razlikoval od raznih invektiv, ki so postale že pravi občevalni jezik parlamenta. je naredil v zbornici globok vtisk, ki ga je moral priznati v sklepnem govoru tudi dr. Masaryk sam. To je bila pa le predigra. Ze v tej debati se je pokazalo, da so vseučilišča le ena točka v velikem kompleksu kulturnih vprašanj, ki ne bodo več utihnile v tem parlamentu. Izrekle so se od obeh strani že besede: ločitev cerkve od države. Dva tabora se stavita v bojne vrste, in odločitev se da le zakasniti, ne pa preprečiti. Jasno izvira iz vse debate, da se je v resnici že našel v zbornici radikaino-proti-krščanski blok, ki sega od čeških radikalcev in raznih nacionalcev preko judovskih vele-kapitalistov do socialnih demokratov vseh narodov. Ta blok, ki se zdaj še ni mogel prav konsolidirati, bo pa postal vedno bolj kompakten. Tudi na krščanski strani bo treba, da se stranke konsolidirajo. To je tako neizogibno, da bodo šc celo velečastiti gospodje »Jugoslovanskega kluba« morali nekega dne odgovoriti na vprašanje, ali se prištevajo med kristjane ali ne! »N. Fr. Presse« pa poje slavo učnemu ministru Marchetu, ki se je skliceval na državni temeljni zakon, da je znanost in njen pouk svoboda. Marcheta slavi kot liberalca in kot — Nemca in izvaja iz tega, da se ne sme dopustiti noben krčansko-socialni minister več v kabinetu, češ da sta že Gessmann in Ebenhoch tolika nevarnost za liberalizem, ki je podlaga državi. Ravno s tem pa dokazuje glavno liberalno glasilo, da pri njegovi stranki znanost ni svobodna, ker jo izrablja za liberalno politično strankarstvo. Kot kristjani in kot Slovani pa zdaj mi protestiramo proti učnemu ministru, ki se proslavlja kot boritelj za nemško-liberalno stranko! Prav je klical dr. Krek, da je ravno učni minister dokaz proti upitju, da je šolstvo v »klerikalnih« vezeh. Nemško-liberalni učni minister je znamenje', da je šolstvo v protikrščanski in protislovan-ski struji. IferoKi dresinie živil. D u n a j, 4. dec. Poljedelski minister je sklical v posvet zastopnike iz krogov konsumentov, pa tudi kmetijskih pridelovalcev. Včeraj so zborovali zastopniki konsumentov, delegati velikih mest in industrijskih središč, danes pa zastopniki kmetijskih producentov; od teh je bilo več zastopnikov kmetijskih zadrug in družb ter člani načelstva agrarne zveze državnih poslancev. Kmetijsko ministrstvo jc stavilo sledeča vprašanja: l. Pri katerih živilih jc sedanja draginja najbolj občutna; 2. s katerimi upravnimi in organizatornimi odredbami bi se dalo doseči soglasje med ceno kmetijskih producentov za razna živila in med ceno, po kateri se ta živila potem od prekup-ccv prodajajo konsumentom, osobito kako bi se mogla cena živil znižati pri mesu, mleku in mlečnih izdelkih, pri moki, kruhu, pri ze-lenjadi, sočivju in sadju; 3. katera sredstva naj bi uporabljala za znižanje cen vlada, občinske uprave, korpo-racije konsumentov. Člani načelstva agrarne zveze državnih poslancev so radi dolžnosti v parlamentu predvsem prišli na vrsto, da so oddali svoje mnenje o teh vprašanjih. Slovenski poslanec Povše je med drugim kot glavno pomoč v tej zadevi priporočal, da naj vlada z vso vnemo podpira razvoj kmetijske organizacije, gospodarskih zadrug, ker le, ko bodo konsumentje dobivali potrebna živila po možnosti najkrajšim potoni od producentov, je računati na to, da se cene znižajo, ker precejšen del cene odpade na posredovalce, prekupce. Osobito priporoča razvoj osrednjega društva za prodajo živine; navaja povoljni, da lepi uspeh dobave goveje klavne govedi za mornarico v Pulju po »Gospodarski zvezi« v Ljubljani i. dr. Ljubljanska »Gospodarska zveza« je namreč prevzela dobavo klavne živine za vojno mornarico. Ta jc izvrstno postrežena, kakor dokazujejo uradne izjave merodajnih činiteljev. S tem je podan dokaz, kaj je mogoče storiti zadružnim potoni, da se zvežeta producent in konzument. Drugo glavno sredstvo je, da kmetijsko ministrstvo z vso skrbjo izvrši svojo nameravano akcijo za zboljšanje živinoreje, in sicer vseh panog, tudi takozvane male reje, da s podporami, z izdatnimi vsotami pospeši napredek naše živinoreje; vsaj je po statistiki dokazano, da se je število prašičev v zadnjem desetletju skoraj podvojilo. Dani so vsi predpogoji, da se to število lahko počvetori tako, da bo domača živinoreja mogla vso potrebo mesnega konsuma pokriti. Reja živine pa sloni ua zadostni množini dobre krme, zato naj ministrstvo lepo pričeto akcijo zboljšanja planin izvrši in kmetovalce izdatno podpira v zboljšavanju travnikov in pašnikov. Vlada naj pospeši razdelbo skupnih pašnikov, osobito v južnih deželah; dosedanji uspehi takih raz-delb spričujejo, koliko sveta sc s tem pridobi za pridelovanje krmskih rastlin, ko je ponrej dotični svet dajal le skromno krmo in pašo večinoma stradajoči živini. Na stotisoče hektarov takega sveta bi se pridobilo za intenzivno pridelovanje krme, z osuševanjem močvirnih travnikov — in žal, takih je nebroj, celo večina — bi se krma tudi kvalitativno znatno izboljšala, s tem pa pridobila prava opora za pomnožitev živine. Kmetijski minister pa mora pregovoriti železniškega in finančnega ministra, da uredita po železnicah olajšavne vozne tarife za prevoz kmetijskih pridelkov, katere treba tudi hitro prevažati. Znano mi je, da potrebuje n. pr. sveže sadje po 3 tedne, predno pride na svoj cilj, koliko se ga medtem pokrvari. Tu ne pomaga nič, kakor da se tudi naša drž. uprava ravna po vzgledu drugih držav, n. pr. Angleške, koder so posebni vozovi na železnicah, prirejeni z vsemi sredstvi za ohranitev svežosti blaga, ne lc sadja, sočivja, celo presnega mesa; poleg tega pa se tako blago odpošilja z brzo blagovno vožnjo. Ce hoče vlada resno rešiti vprašanje, kako se oskrbe velika mesta in industrijska središča s cenenimi živili, ima prav v odločitvi nizkih tarifov za prevažanje živil z brzo blagovno vožnjo kaj uspešno sredstvo v to svrho. Tako n. pr. na Dunaju velja zeljnata glava na trgu 18 do 28 vinarjev, ko so n. pr. letos na Kranjskem se take prodajale komaj po 5 do 6 vin. Ko bi bila železniška vožnja manj draga, bi bilo mogoče od tam dobivati to blago. Nebroj sočivja se dobiva po ceni, letos za 8 kron 100 kg. pri nas ceneje od lani, a ga ni moč prodati, in tako je n. pr. z mlekom. Pri nas je večinoma še mlekarskih zadrug, katerim se mleko splača le po 10 vin. Naj državna uprava deluje na to, da se tudi daljnim krajem omogoči izvoz mleka v daljše kraje in zravna se cena mleku v velikih mestih. Sadje je dobra hrana, naj se skrbi, da o dobrih letinah železnice po nizkem tarifu brzo vozijo sadje in tudi velika mesta bodo mogla lepo sadje dobivati po pošteni zmerni ceni. V vse to pa je treba vsestranske temeljite organizacije kmetijskih producentov. ker za daljni transport treba skupne akcije, veliko skupnega blaga, katero zadružniki nabavijo in skupno odpošiljajo. Velika mesta in konsumna središča pa morajo skrbeti, da urede svoja skladišča za sprejem skupno kupljenega blaga, katerega potem če tudi potom malih branjevcev na malo razpe-čavajo, a uprava ima pri tem možnost, da vpliva na ceno razprodajama živil. To so pota, na katera naj državna uprava krene in velika mesta, potem bo vendar žc konec vednemu krivičnemu očitanju, da so kmetovalci krivi draginji živil. Kmetovalci komaj shajajo, saj morajo tudi oni nebroj po-trebčin po visokih cenah kupovati, a nihče se ne briga za nje, čc morajo n. pr. železo, katerega obilo v svoji kmetiji potrebujejo, po neizmerno visokih cenah dobaviti. Vsak naj stori svojo dolžnost, potem bo nastalo pravo razmerje v cenah živil. _e. LIKCK. Pisana skrinja. Konec. In vendar sem se vzbudil tisto noč ali bolje rečeno k svitu tistega jutra. Bilo je ravno pol petih na moji uri. ko je nekaj provzro-čilo, da sem se vzdignil v svoji postelji vzbu-divši se naenkrat popolnoma in meni so vsi živci trepetali. Bil je nekak čuden zvok, pok združen s človeškim glasom, ki mi je šc zvenel po ušcsili. Sedel sem in poslušal, toda potem je bilo vse tiho. In vendar ni mogla biti domišljija oni peklenski krik, kajti njegov odmev mi jc še donel po ušesih in, kakor sc je zdelo, je prihajal od nekod prav blizu. Skočil sem s svojega ležišča in oblekel se hitro na pol ter hitel v kajuto. Na prvi pogled nisem videl tu nič nenavadnega. V mrzli, sivi svetlobi setn razločil rdeče pogrnjeno mizo, šest stolov, omare iz lesa laškega oreha, zibajoči se tlakomer in tam na koncu veliko pisano skrinjo. Obrnil sem se. da odidem na krov in vprašam drugega krmarja, ali je kaj slišal, a naenkrat sem opazil nekaj, kar jc molelo izpod mize. Bila je človeška noga — noga v velikih škornjih. Sklonil sem se in videl, da leži človeška postava na obrazu, z razprostrtimi rokami in skrčenim telesom. Prvi pogled mi je povedal, da jc Armstrong, prvi častnik, in drugi pogled me je prepričal, da jc bil mrtev. Nekoliko tre-notkov sem kar strmel. Potem sem zbežal na krov, poklical Allardyca na pomoč in se vrnil z njim v kajuto. Skupno sva izvlekla nesrečnika izpod mize in, ko sva videla njegovo krvavečo glavo, sva sc spogledala in ne vem, kdo jc bil ble-dejši. »Isto kar pri španskem mornarju,« setn rekel. »Prav isto! Bog nas varuj! To je ta peklenska skrinja. Poglejte Armstrongove roke.« Vzdignil je desno krmarjevo roko in v njej je imel odmašnj&k, ki ga je hotel rabiti prejšnji večer. »Bil je pri skrinji, sir. Vedel je, da sem bil jaz na krovu in da ste vi spali. Pokleknil je pred njo in odslonil ključavnico s tem orodjem. Potem se mu jc pripetilo nekaj in je za-vpil, da ste slišali.« »Allardycc,« sem šepetal, »kaj se mu je pač pripetilo?« Drugi krmar me je prijel za rokav in me vlekel v svojo kajuto. »Tukaj lahko govoriva, sir, ne veva namreč, kdo naju lahko posluša tam. Kajti mislite, kaj jc_v skrinji, kapitan Barclay?« »Časno besedo, Allardyce, da nimam niti najmanjše ideje.« »No, jaz imam samo eno teorijo, ki se vjema z dejstvi. Poglejte, kako je velika skri-nia. Poglejte vse te rezbarije in kovinske okraske, pod katerimi je lahko polno skrivnih lukenj; treba jc bilo štiri može, da so jo nesli. Razuu tega pomislite, da sta jo dva moža poskušala odpreti in da sta oba poginila pri tem. Kaj si pa more misliti, sir, razun ene stvari?« »Torej mislite, da je skrit v nji kak človek ?« »Seveda je človek v njej. Saj veste, kako je v teh južnoamerikanskih državah, sir. En teden ie človek lahko predsednik, a drugi teden ga izpode kakor psa in potem se morajo ve*dno bati za življenje. Moje mnenje je, da se v nji skriva človek, ki jc oborožen in obupan in se hoče boriti do smrti, predno ga ugrabijo.« »Toda njegova hrana in pijača?« »Saj je velika skrinja, sir, in najbrže ima kaj zaloge pri sebi. Kar sc tiče pijače, je imel takega prijatelja med moštvom na dvojam-borniku, ki mu je donašal, kar je rabil. »Torej mislite, da je listek, ki prosi ljudi, naj ne odprejo skrinje, pisan samo radi njega ?« »Da, sir, to je moje mnenje. Ali si morete drugače razlagati dejstva?« Moral sem pripoznati, da ne. "»Kaj naj storimo zdai?« sem vprašal. »Ta človek je nevaren lopov, ki sc ne ustraši ničesar. Mislim, da bi ne bilo slabo, ako bi položili vrv okoli skrinje in jo vlačili semintja kake pol ure; potem bi jo lahko odprli brez skrbi. Ali pa jo zvežimo, da ne dobi vode, to bi mogoče pomagalo ravno tako. Ali pa naj tesar prevleče celo skrinjo s fir-nežem in zamaši vse odprtine za zrak.« »Pojdiva, Allardycc,« sem rekel jezno. »Saj vendar nc mislite resno, da bi sc dalo strahovati moštvo cclc ladije od edinega moža v skrinji. Ako je sploh v nji, obljubljam, da ga dobim iz nje!« Podal sem se v svoje prostore in se vrnil s svojim revolverjem v roki.»Zdaj, Allar-dvcc!« sem rekel. »Odprite ključavnico, jaz bom pa stal na straži.« »Za božio voljo, pomislite, kaj delate, sir!« je zavpil krmar. »Dva človeka sta izgubila svoje življenje pri tem in kri enega šc ni posušena na preprogi.« »Tem več vzroka, da ga maščujemo.« »Dobro, sir, dovolite mi vsaj, da pokličem tesarja.« Trije so boljši nego dva in on je močan mož.« Odšel ga je iskat in ostal sem sam v ka-juti pri pisani skrinji. Mislim, da nisem nervozen človek, a vendar sem postavil mizo med sebe in one trdne svetinje španskega granda. V jutranji, naraščajoči svetlobi se je začelo lahko razločevati rdečebelo skrinjo s čudnimi kovinskimi okraski iu rezbarijami, ki so pričale o skrbnem trudu spretnega umetnika, ki jili je izvršil. Tesar in krmar sta se vrnila hitro, prvi s kladivom v roki. »To je nevarno opravilo, gospod,« je rekel in zmajeval z glavo, ko je ogledoval krmarjevo truplo. »Ali mislite, da je kdo skrit v skrinji?« »O tem ni dvoma«, jc rekel Allardyce in pobral izmašnjak iu stisnil svoje čeljusti kakor človek, ki mora zbrati ves svoj pogum. »Ako mi pomorete, potisnem jaz ključavnico nazaj. \ko vstane, mu dajte eno po glavi s kladivom, tesar! Ustrelite takoj, sir. ako vzdigne svojo roko. Zdaj!« Pokleknil jc pred pisano skrinjo in porinil orodje pod pokrov. Skrinja je ostro zaškripala in ključavnica je odletela. »Pomagajte!« je zakričal krmar in sopihaje odprl težki pokrov. Ko sc je vzdignil, smo odskočili vsi trije, jaz z namerjenim revolverjem in tesar s svojim kladivom nad glavo. A potem, ko se Državni zbor. D u n a j. 4. dec. 1907. Vseučillška razprava. Domišljavi dr. Masaryk je pošteno pogorel s svojo nakano. Kot stenolom je šel v ogenj za Žide iz samega golega samoljubja, pa je razočaral svoje najožje pristaše z dolgočasno svojo frazeologijo. Da poslušavci niso dremali mej plitvo filipiko proti strahovom, ki si jih je sam naslikal v svoji skeptični čmo-glednosti, skrbeli so v prvi vrsti z medklici poslanca grof Sternberg iu Bielohlavek ter posamezni socialni demokratje. Ti so v zbornici edina stranka, ki se v tem vprašanju brez pomisleka druži z dr. Masarykoni. Ze imena poslancev, ki so podpisali Ma-sarykov nujni predlog, povedo, kako naj sodimo o tej Kišotijadi. Med 24 podpisi je pet židovskih, mej temi znana dunajska trojica Ofner, Kuranda, Hock. In kaj hoče Masaryk s svojim predlogom? On zahteva, naj vlada zbornici pojasni garancije, da si krščansko-socialna stranka ne prilasti vseučilišč in da ostane zagotovljena učna prostost, svoboda vede^ vere in vesti. Ze predlog sam na sebi je budalost. Kršč. socialci pač ne morejo in nočejo kratiti svobode vede, vere in vesti. Dr. Lueger je v znanem svojem govoru le grajal nečuveni terorizem na univerzah proti krščansko mislečim dijakom in profesorjem. In mi še dostavljamo. da ja na neških univerzah že neznosna strahovlada proti slovanskim dijakom brez razlike političnega prepričanja. Masaryk zahteva garancije za svobodo vere in vesti. Z bridko ironijo mu je že sinoči odgovoril naučili minister, da naj prečita državne temeljne zakone, kjer najde garancijo, ki jo zahteva. Boljše garancije mu pač ne more dati nobena vlada. Dalje hoče dr. Masaryk dognati s svojim predlogom, ali je večina v zbornici liberalna ali klerikalna. Masaryk pa ne bode napasel svoje radovednosti, ker za nujnost njegovega predloga glasuje skoraj gotovo vsa zbornica. Iz tega dejstva pa dr. Masaryk pač ne bode mogel sklepati, da so čez noč dr. Lueger in mnogi drugi postali liberalci. Današnji prvi govornik dr. Mayr, kršč. soc. profesor na inomoški univerzi, je mirno in stvarno pobijal Masarvkove čenče. Masa-ryk sploh ne veruje nikomur, tudi sebi ne, zato pa vzgaja same nihiliste, on zastruplja javne vodnjake, iz katerih naj ljudstvo zajema vsakdanjo pijačo. Ako Masaryk trdi, da je katoliška veda inferiorna, je vzrok to, ker se na univerzah šopirijo le židje in možje a la Masaryk. Tudi je istina, da jc mnogo desetletij tičal katolicizem v Avstriji v močvirju. To je provzročil jožefinizem, kateremu se je mnogo desetletij klanjala posebno višja duhovščina. Masaryk je kot orožje hotel izrabiti proti katolikom tudi znano sleparijo Leona Taxila. In vendar je znano, da je bilo in je največje babjeverstvo razširjeno med protestanti in da je jezuit v Inomostu razkrinkal Taxilovo sleparstvo. Govornik konečno izjavi, da bode s tovariši glasoval za nujnost predloga. Nemški radikalec dr. Sommer se sicer sramuje Masaryka kot Ceha, a v boju proti »klerikalcem« mu je zvest pristaš. In to svoje prijateljstvo je tolmačil dobro uro. Tržaški poslanec dr. Rybar jc začetkom svojega govora v imenu svojem iu svojih tovarišev zagovarjal taktiko »Jugoslovanske zveze« z ozirom na pogodbo. V ostalem je stvarno, pa odločno šibal terorizem nernško-liberalnih profesorjev, ki so na univerzah in v politiki, osobito kot ministri za časa obeh Auerspergov z nogami teptali svobodo političnega in narodnega prepričanja. Ti ustavo- ni zgodilo nič, smo vsi stopili za korak naprej in pokukali v skrinjo. Skrinja jc bila prazna. Prav prazna tudi ni bila, kajti v enem kotu je ležal star, rmen svečnik, skrbno izrezljan, ki je bil videti tako star kakor skrinja sama. Njegova sijajna rtnena barva in starinska oblika je kazala, da je dragocen predmet. Sicer pa ni bilo v nji ničesar posebnega ali dragocenega razun prahu. »To je pa res vrag!« je zavpil Allardyce in bled je strmel v njo. »Od kod pa je torej njena teža?« »Poglejte, kako so stene debele in poglejte pokrov. No. pet palcev ima gotovo. In poglejte ta veliki železni vzmet preko njega.« »To je zato, da drži pokrov odprt,« je rekel krmar. Saj vidite, da se noče zapreti. Kaj pa pomeni ta nemščina znotraj?« »To pomeni, da jo je naredil Johann Ruth-stein v Augsburgu 1. 1606.« »Močno delo je pač to. Toda tega ne pove, kaj se ie že vse zgodilo, kapitan Bar-clay? Ta svečenik se sveti kakor zlato. Nekaj bomo vendar Ic imeli za svoj trud.« Sklonil se jc, da bi ga prijel, a od tega trenotka nisem dvomil nikdar o navdihnjenju, kajti v istem hipu sem ga zgrabil za ovratnik in ga potegnil nazaj. Mogoče ie bila kaka zgodba iz srednjega veka, ki mi jc prišla na misel, ali pa je bilo zato, ker so moje oči zagledale nekaj rdečega, ki ni bila rja, na zgornjem delu ključavnice, toda nienui in meni se bo to vedno zdelo navdihnenje. tako hitro m nenadoma sem storil to. »Tu tiči kaka peklenska stvar.« sem rekel. »Dajte mi ono-le zakrivljeno palico iz kota.« Bila ie navadna palica, kakor se rabi na izprehodu, z zakrivljenim ročajem. Segel sem z nio po svečniku in ga dregnil malo. Kakor blisk jc skočila cela vrsta svetlih jeklenih kaveljnov iz spodnjega dela pokrova in velika pisana skrinja ie hlastnila po nas. kakor divja zver. Z velikim udarom se ie zaprl pokrov verci so zatajili ustavo, ako so hoteli zadušiti prepričanje drugih. Govornik navaja mnogo vzgledov iz polpreteklih časov. Ako torej Masaryk zahteva svobodo vede in vesti, morajo Slovenci zahtevati tudi svobodo narodnosti. In ker ne najdejo te svobode na nemških univerzah, zato zahtevajo tudi Slovenci svoje vseučilišče na slovenski zemlji. Dr. Glabinsk je izjavil v imenu poljskega kluba, da so in bodo zagovarjali svobjdo vere, veroizpovedanja in narodnosti na univerzah, zato glasujejo za nujnost predloga. Nemški profesor dr. Redlich je kot zid branil židovsko pleme stvarno in trezno. Zal, da židje večinoma niso tako spravljivi, kakor dr. Redlich. Glavna govornika. Za glavna govornika sta bila izvoljena socialni demokrat Pernerstorfer in dr. Krek. Pernerstorfer je govoril jako dolgo prepoved svojim tovarišem, ki ne hodijo v cerkev. Razlagal je evangelij in tolmačil cerkvene očete po pravilih in načelih socialno-demokraške hermanevtike. Mnogi tovariši menda niso razumeli učeno predavanje bivšega profesorja, zato je bila prepoved predolga in pre-dolgočasna. Glavni govornik dr. Krek proti Masaryku. Poslanec dr. Janez Ev. Krek razvija sledeče misli: Liberalna javnost poizkuša z Masaryko-viin predlogom pričeti francosko politiko. (Živahno pritrjevanje.) Govore o svobodi znanosti, a ti krogi mislijo, kako da bi zvezali cerkev. (Pritrjevanje.) Govore o svobodi pouka, mislijo pa, kako bi posilili vero. Po politični poti je nemogoče, da se pribore vseučilišča. Vseučilišča se morajo predvsem priboriti po kulturi, t. j.: Vi, ljubi krščansko misleči dijaki, učite se pridno, da se boste odlikovali. Čc boste dobro kvalificirani, pa vendar ne boste dobili učne stolice na vseučilišču samo zato, ker imate katoliško prepričanje, potem nastopimo tu za to, da vam vaše prepričanje ne bo nikaka zapreka. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Proti takemu stališču ne bosta ugovarjala tudi dr. Sommer in Pernerstorfer. Govornik se temeljito peča s svobodo pouka in dokaže, da je svoboda zgolj abstraktni pojem. Opraviti imamo v tem slu-čuju s fetišom javnega življenja. Fetišizem, misticizem in fanatizem so pa trojčki. Zato razumemo zakaj zahtevajo od naših slovanskih dijakov, da se odkrijejo, ko se poje na vseučilišču »Die Wacht am Rhein« in da jih smatrajo le za goste, ki jih trpe. Če se pa zahtevajo garancije za svobodo pouka, vprašaju, kaj pa še hočejo več, kakor liberalnega naučnega ministra. (Smeh.) Gre se pa le za privilegije svobodomiselnosti, ki jih ne moremo priznati. Kaj pa je s privilegiji cerkve? Privilegiji cerkve so zgolj razvidni v proračunu kot prinosi h kongrui, drugih pravic cerkev v Avstriji nima. Zadnji čas je, da sc prično pečati verni katoličani z vprašanjem o ločitvi cerkve od države. Sami moramo predvsem imeti smisel za pravico, resnico, da prebudimo v tem smislu ljudstvo. V tem smislu' razumem pogodbo med svobodomiselstvom socialne demokracije in med svobodomiselstvom filozofije. Vidim, da obstoja v socialni demokraciji smisel za resnico in pravico. Morebiti je kdo, ki mi očita, da se potegujem za naklonjenost socialne demokracije. Kot stranka nasprotujemo socialni demokraciji, a stranke ne sodim po strasti, ki jo kaže v boju, marveč po vsebini idej in po njeni zvezi z resnim realnim življenjem. Prepričan sem, da stranka, kakršna je socialno-^ demokraška, ki se nahaja v ozkem stiku z resnim življenjem, ne more trajno ostati veri sovražna. Socialni demokrati n. pr. niso podpirali gibanja »Proč od Rima«) (Medklici pri in kozarci na polici so zazveneli in zabobneli od silnega udarca. Krmar je seacl na rob mize in se tresel kakor preplašen konj. »Rešili ste mi življenje, kapitan Barclay!« je rekel. Takšna ie bila skrivnost pisane skrinje starega Dona Ramireza di Leyra in to je bila tajnost, kako si je obvaroval svoj nepošteno pridobljen zaklad s Terre Firme in provincije Veraquas. Naj je bil tat še tako zvit, zlatega svečnika ni mogel vzeti izmed drugih dragocenih predmetov: v trenotku, ko se ga je dotaknil, se jc izproži! oni grozni vzmet in morilni, jekleni kaveljni so se zabodli v njegove možgane, a silni veter, ki je nastal pri udarcu, je vrgel žrtev nazaj in onemogočil, da se skrinja sama zapre avtomatično. Radoveden sem, koliko ljudi je postalo žrtev izuma augsburškega mehanika. Ko sem premišljeval zgodovino te krute pisane skrinje, ki jo je že doživela, je bil moj sklep hitro gotov. »Tesar, pokličite tri može in nesite jo na krov.« »Da jo vržemo raz krov, sir?« »Da, Mr. Allardyce. Navadno nisem vraževeren, toda tu so stvari, ki presegajo razum mornarjev.« Ni sc čuditi, da je imel dvojambornik takšno nesrečo, ker ie imel takšne stvari na krovu. Tlakomcr pada hitro, sir, in je skrajni čas.« Torej nismo niti počakali treh mož. ampak smo jo nesli sami na krov, krmar, tesar in iaz in jo vrgli z lastnimi rokami čez ograjo. Pokazala se jc bela točka na vodi in ni jc bilo. Tu leži zdaj pisana skrinja tisoč sežnjev globoko in, ako postane morje, kakor pravijo, nekoč suha zemlja, mi je žal onega človeka, ki najde to staro skrinjo in poskusi prodreti v njeno skrivnost. krščanskih socialcih: »Na Dunaju »die Volks-tribune«!«) Dr. Krek: No, tam so še zaostali. (Smeh.) Koncentracija strank proti socialnim demokratom v zbornici bi bila nevarna, ker vodi nravno h koncentraciji svobodotnislecev proti krščanstvu. Če se ustanovi svobodomiselni blok in če pričnete s francosko politiko, potem pritrdimo taki koncentraciji, drugače pa ne. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Govornik upa, da se najplemenitejši in najboljši duhovi v trdem boju za svoje svetovno naziranje vedno povzdignejo na one višave, kjer obdani z lučjo dušnega miru slovesno izjavijo: »Christianus inihi est nomen, Catholicus cognomen!« — »Kristijan mi je ime, katoličan je moj priimek!« (Živahno, trajajoče pritrjevanje. Govorniku častitajo.) Končni Masarykov govor. Masaryk izjavlja v svojem končnem govoru, da ga veseli, ker je čul dr. Krekov govor, ki odtehta vse nestvarne napade, ki so se zgodili v znamenitem nepoznanju velikih vprašanj, za katere se gre. Nato polemizira proti izvajanjam svojih nasprotnikov. Grof Sternberg zakliče dvakrat Masaryku: Gotovo ste dobili od vlade doklado. Masaryk: Taki medklici padajo v imenu krščanstva. Poslanec Myslivec zakliče Stcrnbergu: Kot katoličan se sramujem za to, kar ste tu rekli. Fresl: Prosim, celo Myslivec protestira proti temu, kar pravi grof Sternberg. Myslivec Sternber-gu: Pustite, da govori gospod profesor. Če hočete ugovarjati, priglasite se k besedi, v imenu katoliških strank ne smete delati takih medklicev. Grof Sternberg: Nisem govoril v imenu katoliških strank, a vi mislite, da smete govoriti v njihovem imenu, Vam že pokažem, kdo je močnejši v katoliški stranki, Vi ali jaz. Masaryk nadalje naglaša, da ne nasprotuje veri, marveč da nastopa za to, da vera legitimno vpliva po duševnem življenju na vso naravo. Gospodarski razlogi povzročajo, da je po vseučiliščih tako malo talentov, ker imajo naši profesorji plače, pri katerih so prisiljeni, da stradajo. Končno pravi dr. Masa-ryk: Razprava je dokazala, da se zbornica zanima za duševna vprašanja. Dr. Krek je rekel, da želi od vernih katoličanov, da bi se zanimali za ločitev cerkve od države. Govornik hoče prijeti one za besedo, ki so izjavili s svojimi medklici, da smatrajo kot zlo podržavljenje cerkve. Obljubi, da vloži nujni predlog na ločitev ccrkve od države in upa na podporo osobito vernih katoličanov. Ne zahteva nič drugega, kakor da bi bila vera stvar srca in vesti. Razpravo nato prekinejo in zaključijo sejo ob pol 9. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. uri dopoldne. Predlogi ln peticije. Poslanci Roškar, Pišek in tovariši so danes yložili predlog, naj vlada predloži načrt zako'na, s'katerim se izpremeni S 62. drž. šol. zakona v tem smilslu, da držav prispeva za stroške šolskih stavb in vzdrževanje šol. Poslanec Gostinčar je vložil peticijo kr-Ščansko-socialnega strokovnega društva v Vevčah in prošnjo telefonskih uslužbencev. Zopet razburjeni Nemci. Odbor nemške devetoricc je odposlal k Becku posanca Sylvestra in Chiarija, ker je Nemce razburila vest, da je ministrski predsednik obljubil Čehom več ugodnostij, ako glasujejo za pogodbo. Beck je izjavil, da ni dal Čehom z ozirom na njihovo stališče v pogodbi nikakih narodnih obljub. Nemški agrarci o pogodbi. Nemška agrarna stranka se je danes posvetovala o pogodbi in sklenila, da poda strankin načelnik Kaiser ob razpravi o nujnem predlogu glede na pogodbo izjavo, da glasovanja za nujnost ni v zvezi tudi s konečnim glasovanjem o pogodbi. Proti ministru Peschki. Izšel je letak proti ministru Peschki, ki ima naslov »Hektorjevo slovo«. Znižanje sladkornega davka. Izvrševalni odbor sladkornih izdelovalcev je sklenil resolucijo, ki se izjavlja proti zakonskemu načrtu o znižanju sladkornega davka in zahteva, da naj znižajo sladkorni davek za 16 kron. AVSTRO-OGRSKA. Ogrsko-hrvaškl državni zbor. — Weckerle hoče uničiti resolucljonaše. V včerajšnji seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora sta govorila proti pooblastilni postavi glede na pogodbo Rumunec Vlast in hrvaško poslanec Šurmin, ki je predlagal, da naj zbornica izvoli 15-članski odsek, kateremu naj se naroči, da zbornici poroča o vseh pogodbenih predlogih. Nato stavi baron Banffy interpelacijo, v kateri zahteva, da naj se ustanovi že leta 1910. samostojna ogrska banka. Ministrski predsednik dr. \Vekerle izjavi, da predloži ob priliki material, ki dokaže, da ima ogrska vlada glede na to vprašanje svobodne roke. Hrvaški poslanec Popovič inter-pelira nato dr. Wekcrla ogrsko z ozirom na časnikarska poročila, ki so izvajala, da ie rekel \Vckerle na zborničnih hodnikih: »Nočem se več pogajati z rcsolucijonaši, marveč hočem jih uničiti« Govornik napada vlado, ker je sklicala hrvaški sabor, kar ni postavno. Dr. Wekcrle pravi, da ne more biti odgovoren za to. kar pišejo listi. Izraza «ilirski sanjači« ni rabil, vzdržuje pa svojo trditev o »jugoslovanskih sanjačih«. Gospodje so v vedni zvezi z državljani drugih držav. Glede na trditev, češ, da je rekel, uničiti hoče resolucijonaše, sc mora njegova izjava tako razumeti, da hoče stranko politično onemogočiti. Tega ne želi samo, marveč je to tudi njegova dolžnost". To se zgodi le po novih volitvah. Hrvaška skupščina je sklicana na 12. t. m. Sklicali smo jo, da sklepa o proračunu ali da dovoli vladi začasni proračun. Če hrvaški poslanci obštruirajo cele mesece in onemogočijo, da nc moremo rešiti niti ogrskih zadev, nam ne morejo ničesar očitati, ako jim damo čas, da rešijo svoje stvari v lastni hiši. Naša hrvaška politika je taka, da hočemo hrvaškim poslancem omogočiti ustavni vladni način. Ako se pa to ne posreči, hočemo skrbeti, da prezremo poslance in si z ozirom ogrsko-hrvaške nagodbene postave pridobimo tako hrvaško večino, ki omogoči ustavno vladanje. Ministrov odgovor se vzame na znanje. Hrvaška obstrukcija v ogrsko-tirvaškem državnem zboru. Disidenti Košutove stranke so sklenili, da ne nameravajo več govoriti proti pooblastilni postavi. Ugovarja le šc posl. Lengyel. Hrvaški poslanci so sklenili, da hočejo še nadalje obstruirati pooblastilno postavo. Glede na sklicanje hrvaške skupščine še niso sklepali. Judie na vseučiliščih. Po ljudskem štetju leta 1900 jc bilo v Avstriji 9,170.000 Nemcev, med njimi 419.210 judov (4 5 odstotkov), katero razmerje se za celo Avstrijo vsled velikega števila poljskih judov (622 235 ali 14 6 odstotkov vseh Poljakov) le za malo poveča (4'6 odstotkov). Ako torej pregledamo statistične tabele, izprevi-dimo takoj, da procentuelen obisk tega tujega ljudstva na naših visokih in srednjih šolah ni v nobenem razmerju z njih deležem prebivalstva v naši državi. Srednje šole obiskuje povprečno trikrat, visoke šole štirikrat toliko judov. kakor je njih razmerje s prebivalstvom. Med 20.468 slušatelji na vseučiliščih je 15 6 odstotkov judov, med 7598 slušatelji tehnike je 168 judov, med 75.013 gimnazijci jih je 13-7 odstotkov in med 40.524 realci 138 odstotkov. Ravno tako je tudi mnogo judov na vseučiliških profesorskih mestih. Na juridični fakulteti predava sadaj 15 Arijcev in trije judje kot redni profesorji, 8 Arijcev in 3 judje kot izredni profesorji, med privatnimi docenti je 31 Arijcev in 10 judov. Še mnogo več je judovskih profesorjev na medicinski fakulteti. KRANJSKE ŽELEZNICE IN CESTE. V poročilu železniškega odseka, ki se je razdelil zbornici, se priporočajo tudi razne druge zahteve, v katerih se ozira odsek na želje poslancev »Slovenskega kluba« glede kranjskih prometnih sredstev. Tu čitamo: 1. Kočevsko mesto želi zvezo z belokranjsko železnico pri Črnomlju. Železniški odsek se je oziral na to željo in predlaga sklep. Ce pa železniško ministrstvo iz tehtnih razlogov ne bi moglo ugoditi tej želji, priporoča odsek sklep, da se naj inkamerira sedanja deželna cesta Ljubljana - Ribnica - Ko-čevje-Črnomcli-Vinica. 2. Po zvezi belokranjske železnice z ogrskimi državnimi železnicami v Karlovcu in z dalmatinskimi železnicami, dobi večjo važnost gradnja proge Kamnik-Polzela, s katero se doseže direktna zveza Ljubljane s Zelt-\vegom. Revizija trase se je vršila od 18. do 20. novembra. Želeti ie, da vlada resno razmišlja o zakonitem ugotovljenju te proge. 3. Tudi dobi večjo važnost zveza Ljubljana - Vrhnika - Hotederšica s 'kako postajo planinske železnice. Želeti je, da vlada tudi tej stvari posveti svojo pozornost. Železniški odsek predlaga, da se predložeči zakoniti predlog ustavno odobri in da se sprejmeta dva sklepa: eden, ki priporoča vladi, da resno misli na železnico Kočevje-Črnomelj, drugi, da se inkamerira imenovana deželna cesta. V poročilu se naglaša veliki pomen novih železnic in se zahteva, da morajo biti urejene za brzovozni promet. Črnogorci prekoračili avstrijsko mejo. Iz Kotora se poroča 1. t. m., da so prekoračili črnogorski perjanici mejo in so v Krivosijeju na avstrijskem ozemlju plenili. Vojaška oblast je nato ukazala, da se postavi ob črnogorski meji vojaški kordon. NEMČIJA. Harden-Moltke v nemškem državnem zboru. B e r o 1 i n , 4. decembra. Včeraj ja bila v državnem zboru zopet na redu »Tischrunde«. Proti zadnjim izjavam državnega ministra Einema je zelo ostro govoril poslanec Paa-sche, kateri je izjavil, da je nezakonito, ako hoče državno pravdništvo obnoviti proces Harden-Moltke. Paasche je pokazal zbornici zavitek pisem, ki jih je pisal grof Hohenau gardnemu podčastniku Bolhardtu, kateri je bil pri obravnavi za pričo. Hohenau je ponujal slednjemu tudi denarja. Grof Lyinar je tudi pisal vač pisem Bolhardtu iz Wilchelmshoche, Hohenau pa mu je daroval svojo sliko. Častniki so peli čudne pesmi o Hohenauu in Bolhardtu, a o vsem tem ni znal ničesar edini državni minister. Minister bo čimpreje odgovoril na te obtožbe. izpred sodVSca. Izpred okrajnega sodišča. Danes se je pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vršila obravnava o tožbi gospe Josipine Kos proti finančnemu komisarju g. dr. Janežiču, ki je 12. novembra po odborovi seji dejal gospej Kosovi vpričo več odbornikov in odbornic: Vi ste ob 301etnici dijaške kuhinje na Vrhniki nabrali 14(1 K. oddali ste pa samo 95 ali 98 K. Sodnik g. svetnik Potrato predlaga dališču angaževana tudi njegova soproga go-spa Vida Kočevarjeva. Ij Nesreča na mostu v Štepanjl vasi V Stepanji vasi popravljajo most čez Ljubljanico. V ponedeljek se je pri tem mostu na neznan način ponesrečil samski Bezlaj Martin, star okrog 35 let. Kaj je iskal okrog mostu, ker ni bil popravljavec, ni znano. Najbrž je bil precej »natrkan« od »kratkega«. Klobuk so našli drugo jutro v vrbah ob mostu, ponesrečenca pa še ne. Ij Konjska smrkavost se širi po Štepanji vasi. V torek, dne 3. decembra, so enega konja ubili, druge pa prišli pregledat. Štajerske noulce. š Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ima v ponedeljek, dne 9. decembra t. i., ob 7. uri zvečer v gostilni g. f. Seršena svoj redni občni zbor. š Volitve v celjski okrajni zastop bodo v kratkem razpisane. Za Slovence so velikega pomena. š Umrl je v Celju trgovski pomočnik pri tvrdki »Merkur« Hogemvart. Prepeljejo ga na Koroško. poravnavo. Zastopnik dr. Janežiča, dr. Pegan izjavi, da je poravnava le tako mogoča, ako obtoženka brezpogojno umakne tožbo. Dr. Janežič: V drugo poravnavo se ne podam, nastopi! bom sicer z dokazi resnice. Dr. Vo-dušek, zastopnik gospe Kosove: Gospa Kosova je pisala g. dr. .lanežiču, naj svojo trditev prekliče, g. dr. Janežič ji pa še odgovora ni dal. Dr. Janežič kaže pismo gospe Kosove. v katerem je zapisan poziv, naj dr., Janežič v 48. urah svoio trditev javno prekliče, sicer ga izroči sodišču. Dr. Vodušek: Jaz sem go-spej Kosovi naročil, nai drugače piše. Ker se stranki ne poravnata, nadaljuje g. svetnik Potrato obravnavo. Obtoženi dr. Janežič izjavlja: Res sem govoril, kar stoji v obtožnici, mislil pa nisem na Vrhniko, ampak na Ljubljano, kjer .ic bila tudi ob 30-letnici društva nabrana ista svota 98 K. Bil je lapsus linguae. Za Ljubljano se gre. Dejal pa sem tudi go-spej Kosovi: Zapišite si na steno sedmo božjo zapoved: Ne kradi. Dr. Vodušek: Tu se ne gre za Ljubljano, ampak za to, kar se je govorilo. Drugo je stvar odbora. Dr. Pegan: Zakaj gospa Kosova ne toži za to, kar ji je dr. Janežič še rekel? Vse je bilo skupaj govorjeno. Sodnik: Jaz se morem baviti le s tem, kar jc v obtožbi. Dr. Pegan: Obtoženec prevzame vsako kazen, ker mu jc dovolj, da tcžiteljica ne toži za drugi del obtoženčevih očitanj. Dr. Janežič proti gospej Kosovi: Vi ste od društva živeli, tožite me za to! Dr. Vodušek: To so interne stvari. Dr. Pegan: Ne, to niso interne stvari. Za cel kontekst naj se toži! Dr. Janežič: Javno povem: gospa Kosova je dobila za društvo, a manj dala. Imela je od društva dobiček. Dr. Vodušek: To je razdirajoče delo. Dr. Pegan: Da, tako delo je razdirajoče. Dr. Pegan: Protokolira naj se še to, kar ic obtoženec očital gospej v celem kontekstu. Sodnik to zahtevo odkloni. Dr. Pegan: Za nas .ie dovolj, da gospa radi sedme božje zapovedi nc toži. Dr. Janežič proti gospej Kosovi: Vi ste lažnjica, tudi to dokažem. Dr. Vodušek proti temu izrazu ogorčeno protestira. S takimi nedostojnimi izrazi se ne sme okolu metati in če se to godi, je sodelovanje res težko. Dr. Pegan: Vi ne veste vsega, sicer bi biia razburjenost dr. Janežiča Vam razumljiva. Dr. Janežič gospej Kjosovi: Vi ste iz ljudske kuhinje vun nosili in ste od tega živeli. Dr. Vodušek: Jaz obtožbe na izraz dr. Janežiča o lažnjivki ne bom razširil, da se ne bo reklo, da hočemo dr. Janežiča spraviti v kako kazen. Dr. Janežič: Sem v naglici rekel. Kar se pa tiče iakta o Vrhniki sem se sedaj spomnil, da tudi tu gospa Kosova in oddala vsega zneska 98 K, Zaračunala si je za pot sebi in svoji spremljevalki 14 kron za vožnjo z izvoščkom, dasi bi lahko se poslužila, kadar se gre za zbirke, železnice. Za dobrodelne namene se mora trošiti kar najmanj. Društvena pravila za odbornike določajo, da morajo odborniki brezplačno vršiti svojo častno dolžnost. Zadoščal bi gospej III. razred železnice. Dr. Vodušek' Morda imate kako računsko pomoto, katero ste slučajno dobili. Dr. Janežič: 91 K, ki jih je dal Radič tudi ni notri. Dr. Vodušek: Take stvari spadajo v odbor. Dr. Pegan: Zakaj pa .ie gospa prišla v javnost? Ciospa Kosova: Niti enega krajcarja si nisem zaračunala. Tudi o 14 zaračunjenih kronah ni resnica! Dr. Janežič: Še zadnjo soboto ste nesli iz zavoda celo korbo. Meto Šterk ste ogoljufali za 18 gld. Dr. Vodušek protestira proti takim očitanjem in vpraša dr. Janežiča: Ali vzdržujete svoje trditve. Dr. Janežič- Glede Vrhnike ne. Dr. Vodušek: In za to, kar ste danes očitali? Dr. Pegan: Za to naj toži. Dr. Vodušek: Tako se zanaša razpor v vrste odbora. Dr. Janežič: Jc že, je nemogoče popraviti. Gospa Kosova jc govorila okolu, da sva jaz in moja soproga norca. Vodušek: Za to ste se dovolj revanžirali. Janežič: Tudi glede Zalaznikovih 110 K gospa ne more dokazati. Dr. Vodušek: Vi greste predaleč. Janežič: Jaz sem društveni ekonom in moram varovati koristi društva. Ne morem dopustiti, cia gospa društvene stvari ven nosi, tudi vino, salami je nesla vun. Pri 30-letnici ie bilo 300 steklenic šampanjca, a ni ga nikjer. Gospa Kosova: Kadar bo čas prišel, bom že povedala. Dr. Pegan: Nam ni za stroške, ne za obsodbo, stvari naj se pojasnijo. Naj gre stvar naprej! Glede Vrhnike obtoženec prekliče, ker se mu je takrat zareklo in mu je žal, da mu je ušla takrat beseda. — Ta izjava se zapiše v zapisnik. Gospa Kos: Obtoženec mora javno preklicati, ker so obdolžitev slišale tudi druge osebe. Dr. Pegan: Dr. Janežič da glede Vrhnike preklic samo na protokol, prepišete ga lahko in ga potem poka-žete dotičnim osebam. Nato zastopnik g. Kosove z ozirom na zgoraj omenjeni preklic dr. Janežiča umakne obtožbo in sodnik dr. Janežiča oprosti. Dr. Janežič: Za druge stvari me tožite! Kolikokrat sem Vam že očital, a čakali ste le, da me tožite za kako stvar, ki bi mi slučajno ušla. Dr. Vodušek: G. dr. Janežič, meni bo skoro žal, da sem umaknil tožbo. Sodna razprava proti poročeni dvojici Goold. Dne 2. decembra se je v Monako pričela razprava proti dvojici Goold, ki je s svo-iim umorom, ki ga je izvršila nad Švedinjo Emo Lewin meseca avgusta tega leta, dala Posla vsemu evropejskemu časopisju. Okoliščine, med katerimi jc bil čin odkrit, so bile zelo scnzacijonelnc. Pri prenašanju prtljage ie zapazil neki nosilec, da iz nekega kovčega curlja kri. To je naznanil oblastvu; kovčeg so odprli in v nični so našli razkosano truplo Eme Levin. Dvojica Goold ki jc potovala s lein kovčkom, jc začetkoma nekaj priznala. Pozneje pa vse tajila. Mnogo tisoč oseb je Prosilo za vstopnice k razpravi, zlasti mnogo >\mcrikancev in Angležev, toda občinstvu se je moglo le malo vstopnic dati. Razprava se vrši v majhni tribunalni palači, ki stoji visoko na pečinah starega mesta. Tu je krasen in velik razgled na morje in morsko obrežje. Skoro tretjino dvorane zavzemajo štiri klopi z dvajsetimi sedeži za poročevalce francoskih, angleških, ameriških in nemških časopisov. Ko so zasedli svoje prostore, je pokazal služabnik veliko množino različnih doka-zilnih pol, velik kovčeg s sledovi krvi, v katerem se je nahajalo truplo Le\vinove, torbico iz usnja, v kateri je bila njena glava, dežnik iz svile z naki krvi žaga, kladivo in dleto, kar sta rabila, da sta truplo razkosala. Oba obtoženca sta zaprta v stari ječi, ki od zunaj napravi na človeka vtis, da ima pred seboj romantične, na pol razpalc razvaline gradu. Za časa razprave ostaneta obtoženca v sod-nijskem posopju, zato so vstransko sobo postavili dve postelji. V državici Monako je v veljavi Napoleonov code; po francoskem kazenskem zakoniku se umor kaznuje s smrtno kaznijo, kar se pa v državici Monako že od pamtiveka ni zgodilo. Po sodnijski upravi ne bodo sodili porotniki, temveč nek namešan sodni svet, ki obstoji iz presednika, podpredsednika in šc treh drugih sodnikov. Tožbo zastopa odvetnik Allain, dvojico Goold pa zagovarjata odvetnika Kunemann in Barbarin. Goold je zelo pobit, med tem ko je njegova žena zelo kljubovalna. Eden vali krivdo na druzega. Dnevne novice. -+ Slovanski kongres. Sobotni »Narod« poroča o sestanku nekaterih državnih poslancev za slovanski kongres, ki ga sprožil profesor Borsenko iz Odese in v ta namen odločil precejšnjo vsoto. Tam pravi, da se je volil odbor v ta namen. Dr. Kramar je danes pri sestanku načelnikov slovanskih klubov javno izjavil, da to ni res, marveč da je bil dotični sestanek samo zaseben dogovor. V »Narodu« beremo dalje: »Slovenski klerikalni poslanci niso bili vabljeni. Razlogi za to so jasni.« V tem oziru sporočamo, da dr. Mar-kow, ki je po prošnji prof. Borsenka sklical sestanek, naravnost in odločno izjavlja, da je popolnoma brez vsaccga zlega namena slučajno prezrl povabiti tudi naše poslance. Prosi. na.i se to konstatira v »Slovencu«. + Bjornson na Hrvaškem. Slavni norveški pisatelj Bjornson, ki se je tako odlično potegnil za zatirane Slovake in Hrvate proti mažarskemu nasilstvu, pride v kratkem na Hrvaško v Osek, kjer bodo v ondotnem hrvaškem gledališču v hrvaškem prevodu igrali igro »Nad našo moč«. Bjornson obišče tudi več drugih hrvaških mest, kjer namerava javno govoriti. + Izseljevanje iz Amerike. Kot posledica ameriške denarne krize se opaža zadnji čas, da se cele trume izseljencev vračajo nazaj v svojo evropsko domovino Vse ladje, ki plovejo med Zedinjenimi državami in Evropo, so že za več tednov naprej prenapolnjene. Ker spada Avstrija poleg Italije, Rusije in Ogrske k tistim državam, iz katerih se je izselilo ogromno število prebivalcev, je naravno, da .ie število v Avstrijo vračajočih se izseljencev veliko. Čeprav izseljenci, po sedanjih izkušnjah sodeč, splošno niso brez sredstev, pač pa prinašajo seboj prihranke, vendar je pričakovati. da bo velik del izmed njih takoj ali pa čez nekaj časa iskal v domovini dela in zaslužka. Kakor čujemo, so na pristojnih mestih že sklenili odredbe, da bodo šli v tem oziru avstrijskim izseljencem na roko. Skrbelo se je, da se bodo delodajavci in posredovalnice za delo opozorile na vračajoče se izseljence. Razun tega so dobile tudi politične deželne oblasti nalog, da morajo v svojih okrožjih preskrbovati izseljencem delo, jim iti v tem oziru na roko in jihk tudi podpirati. + Hribarja spoznavajo. »Naša Doba« piše: Hribarjeva dolžnost bi bila, cia bi takoj preklical svoj podpis na predlogu poslanca Hlibovickega, kakor hitro je izprevidel, da se hoče ta predlog uporabljati v obstrukcijske namene. A tega Hribar dosedaj še ni storil, vsaj čuti še ni bilo o tem ničesar. Hribar torej vendarle, dasiravno ga je železniški odsek izvolil za poročevalca o dalmatinski železniški zvezi, vzlic temu še podpira obstrukcijski predlog, katerega namen je onemogočiti sprejem nagodbenih predlog in z njimi zvezane predloge v zgradbi omenjene železniške proge. »Politika« poslanca Hribarja ni torej vsled njegove izvolitve za poročevalca železniškega odseka čisto nič izgubila na svoji »čudnosti«, pač pa šele pridobila, ako se z druge strani še upošteva izrek poslanca Pcriča, da »Jugoslovanska zveza« sicer nc bo obstruirala nagodbe, pač pa glasovala proti nji, ali pa se odstranila pred glasovanjem. Torej: poslanec Hribar bo glasoval proti predpogoju za uresničenje dalmatinske železniške zveze iu takoj nato priporočal sprejem predloga o zagotovitvi te železnice. Stvar se nam zdi taka. kakor da bi sc kdo z vso silo upiral gradnji hiše, a vendar zahteval stanovanje v njej, dasiravno dobro ve. da ni stanovanja, če ni hiše. Ponavljamo torej z vso upravičenostjo, da jc tako ravnanje nc samo čudno, temveč zelo čudno! Politika, pravijo, da nc pozna poštenosti; poštenosti sicer nc bomo odrekali tudi Hribarjevi politiki ne, ali po vsej pravici pa zaslužuje iz »Narodovega« šimpfleksikona znan naziv, katerega zaslužujejo tisti, ki spravljajo v svojo malho sadove tujega dela in truda, dasiravno so le oddaleč gledali, ko so se trudili drugi. Da, precej umazana je taka politika! + G. Jos. Jenko. c. kr. gimnazijski profesor v Bukovini, ic povišan v sedmi činovni razred. Naš učeni rojak jc priobčil v gimnazijskem izvestiu razpravo »Heidenthum und Christenthum des Kaisers Konstantin des Grossen«. Ta na virih temelječi spis, ki je sestavljen z velikim in obsežnim znanjem, je našel mnogo priznanja. + Deželni predsednik Teodor Schwarz je odpotoval na Dunaj. + Imenovanja srednješolskih prole-sorjev. Profesorji Anton Drganc na realki na Dunaju, Ivan Fon na slovenskih gimnazijskih paralelkah v Celju, Josip Jenko na državni gimnaziji v Serethu, Franc Jeraj na II. gimnaziji v Mariboru, Marcel Kušar na italijanski gimnaziji V Zadru, Ludovik Lederhas na I. gimnaziji v Ljubljani, Ivan Leis na kočevski gimnaziji, Ivan Macher na II. gimnaziji v Ljubljani, Franc Novak na 1. gimnaziji v Ljubljani Martin Petelin na I. gimnaziji v Ljubljani, Ign. Pokoril na gimnaziji v Mariboru, Karol Sega na I. gimnaziji v Ljubljani, Matej Suhač na gimnaziji v Celju, Alojzij Tavčar na realki v Ljubljani in Jožef VVenzel na realki v Ljubljani so povišani v VII. činovni razred. + Slovenščina se bo na kočevski gimnaziji neobvezno poučevala v letu 1907/08 v nižjih razredih v treh odelkih po dve uri, torej 6 ur na teden. V V. razredu se bo slovenščina poučevala v zasebnem oddelku. + Realčni profesor dr. Mencej v Idriji bo od 9.—15. t. m. hospitiral pri pouku v slovenščini na gimnazijah in v pripravnici v Ljubljani. + »Liturgika« dr. Strojeva in Brinarjeva »Čitanka za meščanske šole I. del» se je z dovoljenjem deželnega šolskega sveta kranjskega uvedla na postojnski meščanski šoli. +- Dve kasarniški zgradbi se bodo po načrtu tržaškega državnega železniškega ravnateljstva zgradili na Jesenicah. + Davčni asistent Ludovik Jelšnik je prestavljen iz Radovljice v Kostanjevico. + V Drenovicah se je ustanovila ekspozitura c. kr. finančne straže iz Črnomlja. — Star veteran. 3. t. m. umrl je v Rojaui pri Trstu, gospod Jernej Cerne, bivši gostilničar ljubljanski in oče gospoda Miroslava Cerneta. dež. oficijala v Ljubljani, v visoki starosti 87 let. Starček je bil do lanskega leta, ko je obolel, vedno čil iu zdrav, misleč pa, da si zdravje nekoliko okrepča, preselil se je v južnejše podnebje, toda mesto da bi okreval, šel je le izdihniti v tujino. Bojeval se je še pod poveljstvom feldmaršala Radcckega 1. 1848. na Laškem in leta 1849. na Ogrskem. Pokojnik je bil skoraj gotovo eden zadnjih, še živečih bojevnikov hrabrega generala. Bodi mu lahka tuja žemljica! — Mrtvega so našli 29. t. m. 63-letnega posestnika Martina Kirna iz Zagorja na cesti iz Koritnice na Bače (okraj Ilirska Bistrica). — Preuredil je neki radovljiški konsorcij verskemu zakladu pripadajočo žago v Starih Fužinah pri Bohinju. Napravila se je turbinska priprava. Na njej se bo žagal les, ki so ga prodali Studorci in Fužinci konsor-ciju za 150.000 K- Pivovarno nameravajo prihodnjo pomlad zgraditi v Radovljici. Svet je že kupljen. Proizvajala bo 10.000 hI piva na leto. — Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih slug sklicala je shod na dan 8. decembra t. I. ob 3. uri predpoldne v hotelu Grajžar na Dunajski cesti in istega dne v Rudolfovem v gostilni g. Jakaca ob 2. uri popoldne. Oba shoda vršita se na podlagi § 2. d. z. Ker se bode razpravljalo o položaju parlamenta in predlogov na korist državnih slug, je obilna udeležba potrebna — Vabilo mora vsakdo seboj prinesti. — Glagolica v zadrski nadškoliji. Nadškofijski ordinarijat v Zadru je poslal v Rim zapisnik onih cerkva, ki rabioj glagolico že 30 let. Dokler ne odloči sveta stolica o privilegijih glagolice, je prepovedano duhovnikom, pisati o tem vprašanju. LjuhUansKe novice. lj Koncert rusk. umetnic Vere in Nadežde Cernijecka bo v nedeljo, dne 8. decembra 1907 zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Vzpored: 1. Beethoven: Sonata appassionata, I. in III. stavek ,na klavir svira gdč. Vera Cernijecka. 2. a) Glinka: Pjesnja siroty (pesem sirote), b) Saint-Saens: Arija iz opere »Samson in Dalila«, poje gdč. Nadežda Cernijecka. 3. a) Chopin: Nocturno, b) Chopin: Marche funebre, c) Godar: Etude artis-tique, na klavir svira gdč. Vera Cernijecka. 4. a) Bcmbcrg: »Brama«, indijska pesem, b) Tosti: » Penso«, romanca, poje gdč. Nadežda Cernijecka. 5. a) Cajkovskij: Romanca. F-mol, b) Rubinstein: Lezginka, kavkaški ples, c) Verdi-Liszt: Rigoletto, na klavir svira gdč. Vera Cernijecka. 6. a) Davidov: Ostavj menja, (Pusti me pri miru), romanca, b) Rubinstein: »Asra«, romanca, c) Rubinstein: Otvorite menje tentnicu, (Otvorite mi ječo), poje, gdč. Nadežda Cernijecka. 7. Gounod-Liszt: Fantazija na motive iz opere »Faust«, na klavir svira gdč. Vera Cernijecka. 8. Rubinstein: »Pandero«. poje gdč. Nadežda Cernijecka. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Sedeži po 4, 3, 2 in I K. stojišča po 80 h, za dijake po 40 h, sc dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. — V nedeljo, dne 29. dccembra velik konccrt češko-moravskih učiteljev, 50 pevcev. lj Slovensko gledališče. Prihodnjo soboto igrajo na slovenskem gledališču prvikrat izvirno slovensko dramo v treh dejanjih: »Somrak«, spisal Adolf Robida. — Dne 20. t. m. igrajo na slovenskem odru prvikrat izvirno Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«. Ij Tenorist gospod Zacli jc nagloma zapustil hrvaško gledališče v Oscku ter se odpeljal v Zagreb, kjer nastopi mesto gospoda Krampera, ki je nenadoma odpotoval iz Zagreba. Govori sc, da bo na zagrebškem gle- Telefonsko ln brzolauna poročila. JUGOSLOVANSKA OBSTRUKCIJA. Dunaj, 5. decembra. Poslanci »Jugoslovanske zveze« «Ivaniševič, Biankini, Tresič, Laginja, Spinčič, Perič, Prodan in Mandič so se prijavili kot protigovorniki proti nujnemu predlogu za hitro rešenje nagodbe in predloge o Belokranjski železnici. DUNAJSKI PARLAMENT. — PROTI BREŽIŠKI POLICIJI. - DR. LUEGER IN VSE-UCILIŠCA. Dunaj, 5. decembra. Dr. Weiskirchner otvori sejo. Prebere se interpelacija dr. Benkoviča zaradi nečuvenega surovega postopanja policije v Brežicah. Škandalozne razmere v Brežicah vzbujajo v zbornici občno pozornost in povzročajo viharno ogorčenje, kateremu dajo poslanci glasno duška. Nato sc Masarykov nujni predlog glede na vseuči-liščno vprašanje soglasno sprejme, ker glasujejo zanj tudi krščanski socialci in sploh vse krščanske stranke, ki stoje na stališču, da treba sedanjim neznosnim razmeram na vseučilišču storiti konec. Pri meritorni razpravi govori dr. Lueger. ki zavrača napade na njegovo osebo zaradi njegovega vseučili-škega govora. Povdarja, da krščanski socialci zahtevajo na vseučiliščih popolno ravnoprav-nost katoliškega dijaštva z nemškonacional-nim iu odpravo pretepaliških privilegij. POROTNE OBRAVNAVE PROTI UREDNIKU »SOČE«. Gorica, 5. dccembra. Danes bi se bila imela vršiti pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava v zadevi gosp. Brezigarja proti odgovornemu uredniku »Soče« Ivanu Kavčiču zaradi razžaljenja časti potom tiska. Ker je porotna klop deloma slovenska, deloma italijanska, jc bil določen tolmač, ki pa je neznano kam narnah odšel. Zato se razprava ni mogla vršiti. Gorica, 5. decembra. Jutri se vrši porotna obravnava v zadevi g. dr. Pavlice proti odgovornemu uredniku »Soče« I. Kavčiču zaradi razžaljenja časti potom tiska. OGRSKA ZBORNICA. Budimpešta, 5. decembra. Justh otvori sejo. Nadaljuje se razprava o nagodbenem pooblastivnem zakonu. Pinterovič govori v hrvaščini proti. ZANIMIVA RAZPRAVA. Pulj, 5. decembra. Pred tukajšnjim sodiščem sc jc vršila razprava proti zagrizenemu Italijanu Benussijtl. Benussi je svojčas na. tor-pedovko »Marabu« poslal večjo pošiljatev vina. katero je pa poveljnik, poročnik Budi-slav Stipanovič zavrnil. Benussi je častnika tožil, češ, da se jc vsled bojkotiranja njegovega vina pregrešil proti volivni svobodi. Državno pravdništvo pa je tožbo zavrnilo in tožilo Benussija, ker jc s svojo tožbo častnika razžalil. Častnika je zastopal dr. Laginja. Benussi je bil obsojen na 150 K globe. ZRAKOPLOV »PATRIE«. London, 5. decembra. Francoski vojaški zrakoplov »Patrie« sc je spustil na Irskem na zemljo in razroval pri padcu zemljo kakor plug. Letala so padla na tla. Težka so 3 cente. Našli so tudi razlitega mnogo olja. AMERIŠKI VOJNI TAJNIK. Peterburg, 5. decembra. Ameriški vojni tajnik Taft je bil tu sprejet od carja in sc je udeležil vojaške parade v Krasnojem Selu ter dinerja. pri katerem pa carica ni bila navzoča, ker je nekoliko prehlajena. RUSKI ZAROTNIKI. Peterburg, 5. decembra. Tu so odkrili veliko zarotniško družbo, zaprli njene člane in zaplenili zločinske načrte. SVETA VOJSKA. Pariz, 5. dccembra. V okolici Casablance je proglašena sveta vojska proti Evropejcem. ŽITNE CENE. Budi m p c š t a 5. decembra. Pšenica za april ........1315 Pšenica za oktober.......11'34 Rž za april..........1240 Koruza za maj.........7 57 Oves za april.........8b2 Pfektiv: neizpremenjen. Podružnica i v Spljetu. i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke . . . 4 K 18'—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 „ „ srečke peg Donave 4 K 10 —, „ 2. jan., „ „ K 140.000 „ „ zem. kredit, srečke k K 5 50 „ 7. jan., „ „ K 100*000 Vse tri prom*se skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4i/2°/o> vloge na tekoči račun proti 30dnevni odpovedi po 5°/o. Podružnica s v Celovcu, i Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i i Rezervni fond t 9 i < K 200.000. i i a Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih! Poslano! Izrekam srčno zahvalo gospodu dr. Stojcu, ker sem po dolgi notranji bolezni z njegovo pomočjo popolnoma okrevala, in ga priporočam kot dobrega in vestnega zdravnika. H. L. 2722 1—1 Najboljša prilika f za božični nakup po globoko znižani ceni priporoča konfekoijska , trgovina za gospode, > dame, dečke in deklioe. ] A. Lukic { Pred škofijo štev. 2397 20 ri tvorijo in krepijo Ki železnate krogljice s čokolado prevlečene, katar v vratu in kašelj odpravijo slad korčki Mentholovi in ribje olje, najboljše medicinalno, a 1 K 50 h iz 2723 8-1 lekarne pri ,zlatem orlu4 Mr. Ph. Mardetsahlager, kemik v Ljubljani, Jurčičev trg :: :: nasproti čevljarskemu mostu. :: :: - Tudi po pošti se naroči. - Najnovejša budiln:ca(w.ck.D 6 s obnim zvonen em z bitjem K 6 — T'rva kvaliteta z masivnim kolesjem. bije ure in pol ure, zbudi z glasnim stolpovim zvonenjem, Itpo polirano okroglo leseno okvirje, bela cifernica iz stekla )0 cm v premeru, samo K 6. . Ma s cifernioo, sveti ponoči, K 7'—. — J leta pismene garancije. Kar ne dopade, se dobi denar nazaj. Pošlje po povzetju Max Bohei* Dunaj IV Margarct«nstr3ss» 27. | Zahlkra|te mo| cenik < 5000 po- 2363 10 1 dohaml i.isloni In Irink« Prodajalka zmožna slovenščine in nemščine, v starosti 22 do 28 let, ki ume čevlje zlepiti in prešivati, se sprejme za neko čevljarno v provinci-jalnem mestu. Nastopi se takoj. Vpraš naj se za naslov pri upravništvu lista 27ii »Slovenca". 3—i Ena ali dve gospodičini ije event. tudi 2721 3—1 Kje, pove uprava tega lista. se sprejmeta na st s hrano. ! Ponos! vsske gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstva Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, naJizdatneJSa — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsa) enega poakusa. 2674 31 Prva ljubljanska mM ž$ainlca kave Dunajska oasto, nasproti kavarni ,,Evropa11. pariška svetovna razstava 1900: ,GRjtND PRI?C. Nnjvi ja «»a, tig ivina umetnin in muzikalij Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. velika priložnostmi prodaja v AnjleSkem skladišču oblek Ljubl jana, Mestni trg 5 radi izredno velike zaloge konfekcije za dame, gospode,deklice in dečke. Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno 2638 12 7 O. Bernatovič. »se&o&eoe Železniška Roskopf 7 kron Moja originalna ,,Železniška Roskopf" anker-remontolr ura ima j2urno, s steklom krito kolesje v rubinovih kamemih , cifernica it emajla, dobro proti prahu zaprto, pravo nikla-sto pokrovje, Sarninl pokrov, patentni "aufzug" z« urno pero. da ne poči Vsaka ura ima kom-pasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsakem vremenu. Prodali smo c kr. državnim ieleznlcam ie nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca komad K 7-S sekundnim kazalcem . ,, K 8 -3 leta pismene garancije. — Pošilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj, IV., IHIargaretenBtrassi* 27. Sodn. zapr. strokovnjak In ocenjevalec. Zahtevajte cenita • 5000 podobami zasto"' franko. 23o'2 tU I T Organist in = = eet*kvenik dobi službo z novim letom 1908 V Javorju ppi liitiji, 2725 3-1 Ccrl^ourtil^ z dobrimi spričevali, želi službo iz premeniti, bodisi v kakem samostani ali na večji fari. Razume se tudi na kmetij stvo in vinogradništvo. 2718 3- Sanatojen Od nad 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najuspešneje krepilno in osveževalno sredstvo 2010 7 5 jači telo, krepi živce Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer& Co., Berlin S.W.48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj l.Fleisch-markt 1. iv gaa I I Podružnic«: Praga S BicaUlalca.il: Orabtn H, Mala itran, M.it. atlca IT, 132 IX. Alarratraaaa 32, I. Pav.rlltoMraiit I«, XVIII V(hrl.».rii.»..- « XIX DSbllngar Ha.otitr JI, XIX. Ha.ptilraaaa ». % t •» H 49 NajkolantnojBi mr nakup in prodaja vrat rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, icantavnlc, tr.Sk, deviz, valut in denarja. ■«*! kamenjava in eskottiptirajijc ^ '*" iR'»«h»nib v»«tav?iic 'n ohlicaclj. nr«Clr in kuponov. S