Sro-YBAB Xm ^ ILOSLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE ¿IrríST Chic»!«, a, tff-ck, 27. «vguaU (August 27), 1929. ü In upravnttki MI? 8. Uwaiak A»«. Otiles »i Public« t lo« ; v t**7 Se«* UwaSaU Ave SubMriptio« M OO IHÉ STEV.—NUMBER 201 PLIN SPIE-HINJAJO V I DIVIDENDE Sam InsuU preda bogastvo tudi iz Cikažanov, kl bodo priape-vali 15 milijonov vredno bo-iifno darila. Chicago.—Samuel merava presenetiti Insull na-delničarje Gas kompanije, ki zala-rt Čikaiane s plinom proti dobri "maiumi," z božičnim darilcem r vrednosti 15 milijonov dolarjev To se sicer ne bo zgodilo direktno, ker bi taka neprevidnost magnate Insulla mogoče ustvarila nekaj neverjetnih Tomažev. Da se pa ohrani ljudska vera in zaupanje v institucijo privatnih intereeov tudi v trdih bučah Cikežanov, je naš prebri-isni Sammy sklenil, da bo tudi r tem slučaju igral vlogo lisice ivitorepke. Izdal bo novo serijo delnic na ime People's Gas kompanije z namenom, da jih pokupijo gotovi delničarji našega lokalnega plinskega monopola. Tržna cena delnicam te družbe je 400 dolarjev; vsaka oseba, kl ima že deset delnic tega podjetja, bo imela priliko kupiti po eno delnico nove serije na vsakih deset delnic. Te delnice se bodo "insaj-derjem" prodajale po sto dolarjev, kar pomeni 300 dolarjev di-vidende na vsakih* deset delnic. In ker jih ime Sammy največje število, bo njegov delež največji To je obenem trik, da People's Gas zakrije velike dividende, ker 1 razmnožen jem delnic se bo povečala kapitalizacija, v katero bo potom tega koraka pomešane tri četrtine vode. To se bo sgo- vem letu pa Sammy razpiše ob čajne dividende, ki bodo zgleda-le precej nižje Vadi povečanega števila delniifkot bodo pa, v resnici, ali pa kot bi to zgledalo, ako bi s tem zamahom ne prllil precej vode v kapitalizacijo People's Gas kompanije. Sammy je že večkrat navihal ušesa odrevenelim Cikažanom potom People's Gas družbe. Ker mu je prejšnja leta Ogden Gas kompanija kvarila igro, je po-troftil od 15 do 20 milijonov dolarjev v procesu, da jo ie pogoltnil kljub temu, da je bilo premoženje te družbe vredno veliko manj—okrog tri milijone dolarjev. Ta igra se mu je pa seveda izplačala, ker ceno plinu je lahko pognal kviško za precej zarez. Poznejša preiskava je tudi 60-kwala, da je neki "tuji" plinarni družbi plačeval 18 centov ze tirnč kubičnih čevljev plina neki svoji, ki zalaga People'a » plhiom, pa 75 centov za-?nako količino enako kvaliteto plina. Pred nekaj leti je Sam-ny šel pred oblasti s prošnjo, da * mu dovoli dostavljati plin »Isbše kvalitet« kot je bilo pa specificirano v "franehisu" ali zgodbi. Rekel j«, da bi ie vr-■t* plin ravnotako dobro odgo-fc*rjal kurivnim potrebam kot fejžnje vrste, ker za razsvetljavo ga nikdo več ne rabi. Oblaeti njegovi prošnji uetregle. Od »krat Sammy dostavlja slabše ^te plin za isto ceno kot je ra-pred to koncesijo. I>okaz, da je čikaško prebivalko dobra in pohlevna molzna (r«va. je to, da je bila tržna ce-u delnicam pred to koncesijo » dolarjev. Sedaj je 400 do-»nev. Med tem časom je pa *"imy potrošil milijone dolar-ev >■* l"¿kupovanje političarjev ■ oblastvenih organov, ki jih ""itrolirajo InauHovi intereai 1 " mena do pete. Yea. držav, posedovanje javnih naprav In ^•toveaje. industrij bi pome-s"domo in Gomoro za sme->*ko ljudstvo. Živele visoke potrebščinam, živtia korup-¡¡JJ »" živel Samuel Ineull. naš ^•rotnlk! Mrmam pro« slav-^ karja« v Bastoaiji Odgodeni in premeščeni proces proti šeataajatim obtožencem je v teku. Charlotte, N. C. — V ponde-Ijek zjutraj je bila otvorjena sodnijaka obravnava proti trinajstim stavkarjem in komunistom iz Gastonije, ki ao obtoženi umora prve vrste v zvezi z ubojem policijskega načelnika A-derholta, ki je bil ustreljen 7. junija t. L, ko je a štirimi policaji vred invadiral šotorišče tekstilnih atavkarjev. Obtožnica se glasi, da je bila pozno zvečer policija pozvana telefonično, naj gre brž v šotorišče, kjer se vrši pretep. Ko je načelnik s četvorico policajev prišel tja, so počili streli iz teme. Aderholfc je obležal težko ranjen in drugi dan umrl v bolnišnici. Ostali policaji, ki so bili manj ranjeni so okrevali. Obtoženci pravijo, da od njih nI nihče streljal, pač pa so streljali najeti pobojnUci, ki so nalaš$-poklicali policijo, du nastavijo past stavkarjem. Tri ženBke so poleg omenjenih trinajstih obtožene umora druge vrste in nahajajo se na prostem govarjal, da je sedanja taktika pod varščino. Proces je bil pre- (federacije "nagradi prijatelja in mefčen na zahtevo obtožencev iz Gastonije v Charlotto z motivacijo, da v prvem mestu ni mogoče dobiti nepristranskih porotnikov. Proces obuja zanimanje po vsej deželi in prišlo je par sto poročevalcev. Država je povabila dvesto prič; zagovorništvo je tudi poklicalo veliko armado prič. Trije prominentni odvetniki branijo stavkarje. London.—Ramsay MacDonald je imenoval posebno komisijo dvajsetih oseb, ki bo študirala takozvano alkoholno vprašanje. V komisiji imajo reprtzentaci-jo skupine različnih mnenj. La-boritska vlada sieer ne miBll na kako drastično naredbo, želi pa to vprašanje temeljitejše raziskati. Konservativna stranka je stranka llkerskih interesov, medtem ko se liberalci ogrevajo za prohibicfjo. Delavska stranka je na naklonjena gotovi reformi sedanjega sistema popivanja in radi tega ¿eli ves prpblem dobro preštudirati. Preiskava, ki jo bo vodil ta odbor, bo trajala od dveh do štirih let; pričakuje se, da bo delavska vlada^ko ostane dalj čaaa na krmilu, uvajala počasne reforme. to [*; . —--, toy Indijanci ae aprH na plantažah. Mexico City, Mexico. —Semkaj ao doepela brzojavna porodila o uporu Indijancev rodu Maja na vztadnera$éïu polotoka Yucatana. Zaposleni so na velikih plantažah in uprli so se velikemu izkoriščanju. Kot je razumeti iz poročil, je prišlo do večjega krvolitja, ker depeše pravijo, ds je več "upornikov" mrtvit in ranjenih. Namesto izboljšanja delovnih razmer so gospodarji odgovorili svojim sužnjem a svincem—-običajna in jako stara povest. Iz Vera Cruza je zvezna vlada poslala v rebel no okrožje 360 vojakov. Sohaški teror v čikaškl okolici. Chicago. — Federalni prohi-bičniki nadaljujejo navale na meeteca v okolici. V petek so hajdučUi v Lyonusu, Coal City-ju. God ley ju In ponovno v Joli-etu. Veliko število oseb je bilo aretiranih In velika količina pijače je bila zaplenjena. V SPOPADU Z Na konvenciji ao krtthdrali odbornike federacije radi podpiranja militarizma; zahteva sa uatanovitev delavske stranke porašena. Syracuse, N. Y.—(F.P.)—Na konvenciji newyorške delavske federacije je prišlo parkrat do vročih debat med konservativci in progresivci. Predsednik federacije John Sullivan je bil prisiljen ognjevito zagovarjati svoje poročilo, katerega ao progresivci pod vodstvom A. J. Mustija iz Brookwooda trgali na kosce. Debata je naatala pri vprašanju politične akcije. Opozicija je zahtevala, da se federacija izreče in prične delovati za ustanovitev delavske stranke kot edini efektivni korak proti sodni jskim prepovedim in za dosego delavskih političnih zahtev. James P. Lynch, prejšnji predsednik tipografične unije, je od- LABORITJE POGLEDAJO V VPRAŠANJE kaznuj aovražnika" potrebna, ker delavske stranke ne bo še v Ameriki prihodnjih dvajset let. Zmagali so konservativci.. Muste je tudi kritiziral utilitaristično stališče predsednika Sul-livana in drugih odbornikov, ker so se udeležili par militnriBtlčnih slavnosti v West PotMU in pri polaganju križarke Penaacole v zveznih ladjedelnicah v Brook-lynu. Sullivanu so priskočili na pomoč člani Ameriške legije, ker je Muste napadel ves milltari-stični aparat uključivši poletna vežbelišča za civillate. institucij. TUDI KANADA IMA PROHIBICIJO Toronto, Ontario. — Ontarij slu kontrolna komisija, ki ima nadzorstvo nad industrijo alkoholnih pijač, je za petami vseh pivovarnarjev in žganjekuhov, ki hočejo prepričati Žejne Ame rikance, da je njihovo blago "najboljše." Zakon pravi, da oglaševanje alkoholnih pijač nI dovoljeno. Tovarnarjem se pa ta zakon nič preveč ne dopade. Zadnje čaae ao žejni romarji iz dežele mokre prohibiclje prej dobili instrukcije llkerskih interesov, kateri je "najboljši" — vsak seveda hvali svojega — kot pa Žlahtno kapljico. Komisija je zagrozila, da bo tirala pred sodišče kršilca zakona — kar je tudi gotove vrste prohibiclje, le da je bolj humanitarna kot pri nas. fteaternl delovnlk jeggenlo Boston. — Predsednik A. F. Whitney od Brotherhood of Railroad Trainmen je naznanil da atoje vae štiri bratovščine železničarjev za zahtevo šestor-nege delovnfca. ~ Pregledovale! mena žele zvišanje e plač. Washington. — 8500 zveznih pregledovalcev mesa, ki delajo v čikaških klavnicah, je vložilo pri Civil Service Personnel Classification odboru prošnjo za zvišanje plač. Na odbor apelirajo, da jim to zvišanje dovoli potom r klasifikacije. Pregledovale! ao organizirani v National Federation of Federal Employes. Psih i jat ri nadomantijo poroto Mexico City, 26. avg. —- Pred aednlk Gil je odredil, da novi kazenski zakonik za Mehiko stopi v veljavo prihodnjega I. januarja. Novi zakonik odpravlja smrtno kazen za vse civilne zločine ln določa, da se eodne obravnave vrše pred odbori peihi-jatrov in drugih strokovnjakov n*»rn«'sto prod porotniki. OapaNa prMa v New Ywfcli ta tafca Epohalni polet okoli sveta v treh . preašaa^lh. Loa Angabe», del. — "Graf Zeppelin", kl je bil v pondeljek zjutraj sijajno sprejet ob svojem prihodu ia Japonfke. ostane v Loa Angelesu par dni, samo toliko časa, da se ¿doži s svežim plinom in gorivom sa zračno pot do New Yorka, ki je zadnja za dovršitev plovbe okoli sveta. Zrakoplov bo enkfat v petek ali soboto v Lakehnrftu, kjer se je začela epohaina plovba pred tre« mi tedni. ' ,r Tura okoli sveta gre natančno po predpieanem redu. Dne 7. avgusta je Grof Zeppelin zapustil Lakehurst ln v 55 urah in 24 minutah dospefcv Friedricha-haven v Nemčiji; 14. avguata je odplul preko Rudje, Sibirije ln Mandžurije v Tokio, kamor je priepel v 101 uri ip 53 minutah; 28. avgusta je odplul preko Pacifika in dospel i£d San Francisco v 68 urah Ift 17 minutah ln štiri ure kasneje je bil v Los Angelesu. V manj kot 17 dneh je bil prekoračen Atlantlčnt ocean, vaa Evropa, vaa Azija in mogočni -¿- prvič v zgodovini — Pacifični ocean. V tem čaau je cepelin počival štdni v Nemčiji in tri dni na Japonskem. Prekoračena bo ŠeAmerika od zapadu proti vzhodu in epohaina zračna plovba bo dokončana. -— . AVSTRALIJA MOGOČE UKINE PRISILNO RitZSODlSCE Waahlngton.—Avstralski ml-nisterski predaednik Bruce parlamentu predlaga ukinjenje industrijskega prlellnega razso-dišča. Vartk sa ta korak Je ta, u avi po 111 iion j a joaationni jiej prem ie rja delavci izkoriščajo to institucijo, ki se je izkazala 1 priiično dobro ustanovo v kolikor ae delavstva tiče. Pod a danjlm slstejnom delavci lahko apelirajo proti odlokom nižjih razsodišč, ako niso a njimi zada-voljni. To pomeni, de postaja možnost v vaeh takih alučajlh, da višje raaeodlšče odloči v prid delavaklh zahtev. In ako unije ne zadovoljijo odloku višjega razsodišča, navadno pričnejo pa manevrirati na njihov način ln stvar končno pride pred najviš je razsodišče, ki je baje naklonjeno delavstvu. Brucova pred loga bi pa to eodlšče ukinila. M«an pritlikavec. Portland, Malne. — Ameriški mali biznlemani, kl jih vedno bolj atrašl velika riba takozvane "chainake" kombinacije, imajo vloženega v svojih trgovinah 16 milijanl dolarjev in njihov akup-ni letni promet je 26krat večji kot je promet General Motors in Unitad SUei korporacije, po izjavi Franka Grl mesa, predsednika Independent Grocers' ali-ance. "Prosperlteta alonl na malem blznlau/' je rekel Frank. Hoover in drugi učenjaki ameriških industrijskih lordov pa pravijo, da je vHeblznls steber ameriški proeperitetl.—?— DVESTOTISOC DELAVCEV ZASTAVKALO Prizadeta je tekatibia induatri-ja v Indiji; raared gospodarjev v skrbeh. Waahlngton, — (F. P.) — Zvezni trgovski department je prejel brzojavno poročilo iz Delhi j a., Indijf, o izbruhu atavke v tekstilni lnduatrlji. Na sUvki ae nahaja 200 tiaoč delavcev; zahtevajo povišanje plač in skrajšanje delovnlka. Prizadetih je 40 tovaren, kar pomeni, da ima tudi Indija velike tekstilne tovarne. Poročilo pravi, da Je situacija precej resna in da je vprašanje, kako ee bo etavka završila, problematično. Podjetniki so baje spravljivi, le delavci so "jako trmasti, ker ao nahujakanl po avojlh voditeljih," se glasi brso-javka. Vlada v Bomba ju je odredila deportacijo vaeh ^zunanjih" agitatorjev, "domače" je pa ukazala pometati v zapor v slučaju, ako so lasačeni pri "in-timidaciji" ali groženju, kar pomeni, da vlada protektlra akebe. To poročilo daje človeku misliti, da so religija, zapovedi» prepovedi ln vaa druge čednosti kapitalizma iatovetne po vsem svetu. Je edina mednarodna religija, kl ima enake sakone, obrede in obnašanja bodisi v Ameriki, Evropi, Afriki, Asi ji, Avstraliji ali pa v Indiji. Je stokrat močnejše kot pa njena mogočna dekla, "edino prava In zveličavna" rimeko katoliška vera. Ta vara je grabitev bogastva za izvoljeni reared poaebnlh privilegira nce v, njen tempe! je menjalnica in njen altar je tovarna. Daritvano jagnje je cijo m odpravo drillce v JugoakvIJi. Clankar se boduje na sovjetsko Rusijo, ki namerava polagam» odpraviti stare rusko pisavo in Jo za-menjati z latinico. Pravi, da Je to boljicviike mani ja. ki gra za tam. da m vat na svetu ekva-lizira ali izenači: aa soeialai sistem, eaa kultura, eaa nota.'eaa pisava, ea Jezik Itd. Te pe ni prav. piie čknker. fUeHfee morajo biti. Vsak narod ima svoje kolturm- posebaoeti. brat katerih al samostojen Herod in samonikel. Srbi M s cirttieo preveč izgubili, Slovencem In Hrveteas pe be Ikodl, če se* Je oče. Lahko Je bik Komate odpraviti arabske pismenke, v ka-terlb sploh al nobene literature, ki bi bila vred- .*amezaJM. Te razlike pe ae bodo žkodile skupnosti, ae bodo otirak kolektivnega napredka. a ~ .....:f----------- Kdo se joka \ ■ pred ipo generacijo neo m dičile slovansko ljudatvo? Vsaka vaa je imela avojo nošo, svoje običaje in svoj dialekt. To Je bilo salo romantično In poetično sa naAe sentimentalno poete, toda kako Je bile s živ-IJenJskim standardom? Kako je bilo s goopo-darakimi razmerami? Tako. da Je danea 900,-oao slovanskih kmetov la delavcev v Ameriki, Preatiji, Nemčiji ia drugod — kjer ao med njimi vae lokalne razlike Isbriaane! Naj se Sloveaas nauči eirilieo ia potom gre v Amerika Kaj mu bo tu koriatlk? Mari bi ae naučil angleščina, ki mu koristi. Torej kdo ae joka? Mali ljudje, ki se ie vedeo igrajo s lopo plaaaimi kamenčki in trakovi "narodnih kultur". ki ao ie po malih raslikah. — In datuma ao tam ie da- Duhovni oče James Chorne v Sheboyganu, Wia., as k udu je nad pevko Pavlo Uvietovo, ki je bila sadnjo zimo v Ameriki. Pravi, da sa Ixntotova norčuje is ameriških Slovencev, ker je piaala v nekem ljubljaaakem lutu. da je slo-venski cerkveni sbor v Sheboyganu pal v ame-S riško-alovenak om dialektu, ki se ja glaall kakor havajičiaa. Pisati tako o ameriških Slovan-eib je atrogo prepovedana pravi falher ( heme Lov tatova je grešila, ker je pisala o cerkvenih pevkah. Ce bi bik pisala, da »lovaaaki sor.i-sllstl v Ameriki pojejo v "havajščiai", bi bilo vse v redu. Socialisti niao VM*lovrnd, sato je xa povedano, da se vsak Veaaloxrnac lahko nor-čuje U njih t fteMJev da priredi koncert v Slov. dvorani naš sloveči bantonktg. Anton Sabelj, član Narodne opore . I. j ubijam Minulo je ie leto in pol, odkar se Subelj nahaja med ameriškimi Slovenci. V tem čaee Jo priredil okrog 80 koncerte* v tej deželi. Kjerkoli se je prikazal ae odru ia pel sloveaske pesmi, ga Je IJadetvo pozdravljala la ae pohvalno izražalo o njem, ae samo navadni dstevci. tudi razni kritiki se mu dali prinamja, de Je v resnici umetnik v proizvajanje pesmi. Kakor jo pogumni Lindbergh preletel široko morje, tako Je naš pevec prinesel iz rodae domovine v to veliko deželo lepo slovensko pesem. Od Nov Vorke do Kalifornije je že Subelj ponesel slovensko in prirejal koncerte po Dobil jo veliko priznanja kot a-metaik med aašim in dragimi narodi. Tujerodci sicer nI mejo našega Jezika in beeed pesmi. ali kjerkoli Jo Je Tone prepeval, jih je takorekoč tO z lepo melodijo te a tem po-feO vstale to odšle. vprašanje kot nalašč, da I jem v xio aa mlia. WeU, dejal, to ao Mere narodov, katere To Norvežanke iz verze, katere Gveat Northern železnica pripelje vsako leto to aa počitnice. Uniforma, ki Jo aoai-jo. je švicaraka narodna noša. No, to bi pe ne verjel. Je dejal. - Pripovedoval mi je, da je pn Slovencih v Sen Fraactecu dobro znan ia da celo Slovenka po nu Mary Žitnik dola pri njem. sta še dva moža. je rekel, da je federalni komisar za ribarstvo v parku, in drugi da je arhitekt za "Aquarium" muzeje. Pripovedoval je. da m namerava v Chieagu zgraditi novi 3 milijonski muzej, pri katerem je on sodeloval z načrti. Naš zdravnik iz Celifornije je potegnil iz žepe steklenico starega "burbona" ter strežajki naročil, da prineoe led. SrebeH smo startno precej časa ter p* prohibi-ciji prav pošteno udrihali, kar pe al bilo po volji par starim pri sosednji mizi, zato kazal, da Je tudi sem lepe, če Jo poje Lepa Gorenjeka Je dala atovoa-skemu narodu že precej umetnikov, tako tadi Sublja, ki ae te še razodevajo v svojih detfb ie-ljubezen do sve^sga roj-kzaja. Slovenski narod v Ameriki ae seveda da Ja TSne sla nafte rodae doasovtee in ga posdrarUa kot intorprslorja naše pešati. On je pometal dvigalu aaš narod pred Jevaostjo ne kultom»glasbe-nem polju z našo pesmijo. Sabelj je eden tistih, keteri popelje svoje rojake v milo domovino k mamici, kjer nem Je tekla zibelka (moja oker ni). Sublja pozna danes že vsa slovenja Amerika. Ce toftaa pesem doni Iz njggovega grla. te napravi solznega, vesela to pa o potoku življenja jako ugajalo hipnotizira, da bi pričal vriskati. Ako kdo dvomi o tem. ga prosim. ds se prepriča dne 7. septembra v Slov, domu v Gowan-dl. Ne samo izseljenci, tudi tukajšnja slovenska mladina Je vzljubila Toneta. In zato mu mo- ramo biti hvaležni. Pokasal Je »iaio tisoč čevljev visokih aten. naši mledlni, de ao njihovi starši is kraja, keteri ima tudi svoje umetnike. Subelj Je prepričal tu-jerodee, de so Slovenci sicer mal narod, toda kulturen. Nam ameriškim Slovencem ao potrebne o-sebe kot Je ftubelj, kateri nas je prikazal v pravi aliki. Tukajšnja slovenska naselbina bo prvikrat v avoji zgodovini dobila u- vhn prvič v avoji sgedovini, In ne ve ee. koliko čaee bo vzelo, preden se nam bo aadila drugič tako lepa priložnoet Kakor slišim, bo to sadaji Tonetov koncert v Ameriki, ker 15. sept. se pode v domovina Apeliram na slovensko javnost, da Izrabi to priliko kar najbolj mogoče. Omenim še, da m rojakom, ki si žele letoa oglodati Niagara Falls, nudi sedaj lepa prilika. To mesto Je od tukaj oddaljeno le 46 milj. Na soboto ae vsak lahko udeleži koncerta, ln prihodnje jutro ae popelje na dotični prostor« Lepe priložnost sa naše turista. Slovenci, udeležite se koncerta, ne bo vam žal sa cente, katere boote plačali za vstopnino. Posebno apeliram na takojšnja ro-Jake. da sežejo po vstopnicah, katere so V pred proda ji Pokažimo. da se val sa vodarno, da smo sinovi in More Slovenije. Napolnimo dvorano do zadnjega kotička, da tako damo pevcu dobro sliko naše naeelbine. Koncert prične točno ob a zvečer. Bodite torej ob čaau v dvorani. J. Matekovich. li spodnje dvoraae so pričale udarjati na uho veaale pookeCai-ce. Zdravnik je izjavil, da gre takoj k počitku, ker sesdnJ zjutraj odpotuje proti Kaaodi, kjer ae bo aeetoail v Prince e4 Walcs hotelu, kjer ni prohibkija Neže zanimiva družba obetoječa is zdravnika, naravoslovca, arhitekta in proietarca. ki sem ga jas reprezeotiral, se Je torej razšla. Glasovi vesele godbe #o me napotili v spodnjo dvorano. K moji mizi Je prisedla mlada dama temnih oči. Pozdrevila me je običajno in si prižgala cigareto, katero Je strastno puMla. Oči so dale povod govoru, iz katerega sem izvedel, da je napol krvna Oaage Indijanka iz Okla-home. Sledilo je per pkaov* in ker Je bila dama jako inteligentni! je njeno pripovedovanje Bilo Je že V Zgodnji jutranji uri, ko zopet zečujem glasove In-dl j enakega bobna. To je naaueč da budijo turiste aa odhod v notranjost parka, ■ilopili smo na avtobua, ki nas je vozil po drzno zgrajenih potih, katerih vrhovi ao pokriti z večnim ledom. Potem smo pot nadaljevali po Two Medkiae jezeru ne motornem čolnu. Gorski prizori dajo človeku nehote mislit!, koliko tisoč let je vselo, da so gorski potoki obsekali to orjaške prepade, še predno Je nastopila ledena doba, in koliko čaaa Je zopet vzelo, de so izkopnell neizmerni ledeniki, ki ao ustvarili krasna, arabrno čista jezera, kakršna danea vidima Tu Je sploh vsepolno geološke zgodovine, ki je napisana na kamnu in jo more preprost človek čitatl, samo če ni versko zaalepljen. Dan se Je nagibal proti večeru, ko smo doepeli nazaj v hotel. Sledil je obed, nakar je prisopihal vlak is zapade. Na vlak je s menoj stopils tudi moja znanka iz Oaage rodu. Potovala je do bližnjega Ft. Browne. Bili smo Že skoro na postaji, ko me prosi sa naslov. Caaa nI bilo več veliko, žeto aem brzo napisal naslov s svinčnikom aa njeno svileno nogavico. Mislil sem si, ker ss žs nahajamo v nenavadnem kraju, se mora tudi kaj nenavadnega napraviti, moje 24 urno bivanje v Glacier parku je bilo pe a tem tudi končiuio. Spomini na hladno severo-s* padno Montano so mi pa čudo» vito oživeli, ko aem se znašel čes par dni v Chicago kjer sem v potu svojega obraza delal pokoro sa nestorjene grehe.—P. K. lih Jeeih ne dela sladkega življenja ! Ae o Glaciar parka. Oe Klani. Waob. — (Nadal vanjo.) — V vseh treh hote Jo v veljavi "Amerieaa plan," to je, kar se tiče hrane In stano-> vanJa. Zvečer, ko amo bili pri o. bedu. je prisedol k mizi mož srednje starosti, ki ae ml Jo predstavil kot dr. Keonan Is San Francisca, Cal. Roko! Je. da Jo prišel i Istim vlakom kot jas is Saottla, Wash Postala sva takoj prijatelja in se pogovarjala o marafcem. Slučajno Je naredil tudi opazbo. da se mu lepota stražnic v obednici ne dopado. Vprašal me je. ako mi ja znana kaktne narodnosti aa če so morilo Cehi nje. ker imajo tako čudim uniforma Meni ao Je sdelo to tragedije. C slami I, Mieh. — Medtem ko Je rojakinja Simoničeva čakaln na aodniji, da se pride njen mod Jože Slmonič zagovarjati na njeno obtožba da jo Je pretepal, je bil Jože najden na svojem doma mrtev ves v krvi. Prerasel si jo s mesarskim nožem vratne žila Pokojni Simonič je prod izvrši-tvljo dejanje napiaal pismo štirinajst listov dolga v katerem izraša svojo ljubesen do šene is dveh malih otrok. Zgodaj zjutraj usodnega dne <18. avgusta) Je Simonič vstal ia šel k otrokoma ter ju poljubil v slovo, nakar je Izvršil samomor. Kakor omenjeno, bi se imel istega dne sagovarjati na sodišču na obtožbo njegove ione, da Jo je pretepal ln grdo s njo ravnal. * .__Pravijo, da čevalec Je šel v pokoj, mladi pe niso le 4o toga časa aaprevOi is* pita. V aašš naselbini ae vedno kaj , verni pripeti, ia mnogokrat bi bilo potrebno, da javnoet izve se naše kretnje, za naše kulturno in gospodarsko delo. Tudi naše domače dogodke (družinske) bi se lahko od časa do čaaa beležilo, in tako bi širša javnoet bila poučena o naših skupnih ia posameznih dogodkih. Ker sem m pred časom večkrat oglasil, ae mi vidi potrebno, de poročam jav-nooti par smrtnih slučajev, katere smo imeli pred kratkim i naši naselbini. Dne 14. 'avg. ae je raznesla na vice, da je nagle smrti umrl br. Frank Ječ. Prejšnji dan Jt tel zdrav ne delo, okrog poldne pe se Je počutil nekaj bolnega nakar je bil odpeljan aa svoj dom, dragi dan ob istem čaau pe je bil že mrtev. Zdravaiki so kon-* ta tirali, de Je imel krč v želodcu. Pokojni Fr. Ječ je bil blaga duša, miren delavec in ni imei sovražnika. Rojen Je bil pred M loti v veei Stari grad, iara Videm pri Krškem, Štajersko. Tukaj mr^* soprogo in več so roonikov,'* v stari domovini ps dva brata. Pokojni Fr. Ječ Je bf pri ustanoviteljih društva "Naprej" št 6 SNPJ v Clevelandu Ko se je priselil v našo naselbi no, Jo priatopU k društvu Dela-vac št 267 SNPJ. kateremu jt ostal zveet do zadnjega diha. V zadnji pozdrav mu je društvč Delavec položilo krasni venec toi se poslovilo od njega v soboto 17. avgusta, ko ao ga člani spre-mili k zadnjemu počitku na Cel-vary pokopališče. Preminul ai dragi brat, ali društvo to bo o hranilo v blagem spominu. Dan pred smrtjo br. Ječa j« bila obveščena a Josephine Zupan, da Je preminul njih prijatelj br. Joseph Stefančič v bolnišnici nekje v državi Vermont Bo Je že več čaaa. Ker se Je pe mislil preseliti v našo naselbino za stalno, ako se mu povrne zdravje, je bik tudi njegovs želja, ako umrje, da ae njegove truplo pokoplje v naši metropoli In tako se je tudi zgodilo. Dnt 14. avg. Je bilo njegovo trupk pripeljano k družini Zupan. Pogreb se je vršil v petek dne 18. avg. Bil je član društva "Sloven-aki farmar" št 898 SNPJ v državi New York 17 let, to Je od uatanoyitve. Drežtvo mu je položilo krasen venec v zadnje slovo. Zadnji govor pri krsti je o-pravil predsednik društva "Delavec" John Zrnel. Da se je vse tako lepo uredilo pri pogrebu gre največja zaeluga družini Zupanovi In odboru društva "Delavec." Pripomniti moram, ker J« naše društvo Imelo umrlega brata Fr. Ječa isti čaa, in je rabile zastavo, da je visela poleg njega je bil društveni odbor prisiljen Izposoditi si zastavo od sosednjega društva "Brooklyn" št 186 SNPJ, a katero ao ga spremili k zadnjemu počitka. Za u-alugo bratskemu društvu Brooklyn" še društvo Delavec najlepše zah val j uJo^^^^^^^^^^^H Pokojni J. Stofančič je bil star šele 44 let doma je bil iz vasi Hotodaršca pri Logatcu. Tukaj zapušča soprogo in endH^H dva brata, enesa v Detroitu, Mich., drugi pa živi na Oakdalu Pa., in dve aeetri v atari domovini. Pokojni je bil naprednega mišljenja in največ se Je ukvarjal na farmah in šumah. Rojakom je bU dobro poznan, ker pa jas nimam več podrobnoot lo nje-[govera življenju, ml ni mogoče več opiaatl. Naj tudi on ootane pri naa v blagem spominu, ostalim pa naše sožalje. Poročevalec dnsMva it. 287 DRSETI jFTNTDECKK NA 8880 m VISOKIH PLANINAH. dolo- čaje postopanje, po katerem tu-poatane ameriški državljan ia s tem dobi isto pravioo kot tnkaj rojeni državljan- Fo-nnturnlizneije se priačlje-odreka pripadnosti avoji prejšnji državi in sprejema pravice in dolžnosti ameriškega l'stava Združenih držav dsšoča le eno omejitev ze naturaliziraae državljane napram tujerodnim, namreč to, da ne smejo biti izvoljeni predloži roma podpredsednikom Združenih držav. V vsekan drugem pogledu ao drŽav Ijanake pravice popolnoma iste. Državljanstvo vsebuje civiln* in politične pravice. V zadnjem pogledu pa veljajo nekatere o-mejitve m vse državljane, kajti mnloletniki, jetniki, blazni, pro-sjaki ia v nekaterih državah celo nepismeni nimajo volilne pravice, dasi ao aiperiiki državljank Na dragi strani, par držav do-puAža volilna pravico tudi nedr ievljenom. , ,, , HfT^fajHfrft'h HtO- Edini način, po katerem more postati ameriški dsftavljan, je postopanje, ki je turalizacija. Edina izjema velja za maloletne otroke, ki peetonejo državljani avto-matiČao vsled očetove naturali-Zakoni in naredbe urejujejo način in formalnosti tega poalepenje. Najprej — to je prva stopnja — mora dotičnik izjaviti svoj namen, da hoče por stati ameriški državljan. Temu se navadno pravi "vzeti prvj papir". Druga stopnja je prošnja na aodišče, da bodi dotičniku podeljeno ameriško državljanstvo. Pogoj za to je vsaj petletno bivanje v Združenih državah. Tretja in zadnja stopnja je zaslišanje pred sodiščem in podelitev državljanstva. Naturalizacijski zakoni Združenih drŽav ao razmeroma enostavni, pa vendarle jih mora človek natančno razumeti, ako naj uspe. Mnogi "prvi papirji" so kaeneje postali neveljavni, ker proeilec ni bil ugodil vsem zakonitim predpisom. Se večje število prošenj za naturalizacijo je bilo odbijenih radi pogreškov pri izpolnjevanju dotičnih tiskovin za prošnjo, radi neprimernih prič fn radi tega, ker prosilec n znal odgovarjati na vprašanje izpraševatelja. "How to beconse a citizen of the Uaitcd Statea" To je naslov knjižice od 56 strani, ki jo je pripravil Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York City. Četrta izdaja, ki veebuje zadnje spremembe v natHrnlfrsfijsk^m za- Knjižica natančno tolmači vse potrebno korake za naturalizacijo, vpliv naturalizacije na družino» državljanstvo žen ia postopanje v posebnih slučajih. Kot dodatek čitatelj najde val kot sto vprašanj in odgovorov na katera kandidat sa natural! zacijo mora biti pripravljen. Ta vprašanja, in odgovori dajejo kandidatu pojem, kake vrste izpit ga čaka, ia potem ae nauč potrebnih podetkov sa kpit Cena knjižice je 25 centov Lahko Jo dobite od večine knji-garjev, od mnogih upravništev časopisov ali od Foreign Li guafe Information Service; 222 Fourth Ava, New York Cltr. I PUR Deoetietni mali Švicar DemokeUe ae Je povspel na vrh Clme de I' Oueat. to je aa 8S60 m visoko planino v skupini Dent du Midi v ftvki. 2 nJim Je bil njegov ded In vodnik is peryje. ^ To Je prvi primer, da Je kviiil tako turo tako mlad človek. Gorska tura aa Clme de 1'Oueet je tek» opasna in treba je velike peevidaoeti ia tudi vztrajaooti. Stori oče bo sedaj nehal hoditi kako^doboko jo ■HBHH ljubesen do visokih gora v nje- K«mh potttmcih NEDOKAZANA ZMAGA. ovirajo Operacije, ki jih izvršujem »na bolnikih, so sila preproate. S paUčirems, ki sem vurn jih pokasal* prodrem v nosno duplino pacienta. kjer tipljem z njima toliko časa okoli, dokler na organizmu ne najdem takega občutiji-vega maslr. da bolnika dra*i k požiranju ali pa mn požene solze v oči, čim ae ga dotaknem s -Potem na to občutljivo mesto takoj moč. no pritisnem. V posebnih primerih moram pritisk večkrat zaporedoma ponoviti, dokler »< ne pokaže saželjeni uspeh. Ce tndi to ne pomaga, potem se poslužujem električnega grelca, ki sem vam ga že poprej omenil in pokazal." "Koliko operacij je potrebnih, da za trajno ozdravite revmatizem in mrtvoudnost", sem ga vprašal. "8 tremi operacijami po svoji metodi absolutno gotovo dooežem uspeh, če v organizmu ni kakih poeebnih komplikacij, ki zdravljenja" "V koliko odstotkih vam uspe oadraviti mrtvoudnost?" "V devetdesetih od sto se mi operacije popolnoma posrečijo. Seveda pa smatram, da je moja praksa navzlic dobrim uspehom šele v razvojnem stanju. Pripominjam, da so me tudi že napadli nekateri odlični^ madridski zdravniki. Veliko vprašanje, ki so mi ga zadali, se glasi: Zakaj ne maram ali ne morem razjasniti zavisnost med preprosto operacijo v nosu in olajšanjem bolečin, ki ga takoj občutijo vsi deli organizma? Jaz seve ne najdem prav nobenega zadosti tehtnega vzroka, ki bi me prisilil, da svoja Izkustva in opazovanja že sedaj razodenem širšemu svetu. Zadnje tri mesece sem noč in dan delal dopolnilne poskuse. Moj sistem zdravljenja je sedaj skoraj dovršen. Želim samo, da bi dosegel popolnoma zanesljive uspehe. Za enkrat lahko ozdravljam mrtvoudnost, dkbetis, uraemijo in ischias. Rad bi pa — kakor rečeno — pri vseh boleznih dosegel pozitivne in trajne uspehe tako, da bom svoj sistem lahko prikrojil posameznim boleznim. — Beš to dni je prispelo v $an Sebestian na stotine mladih zdravnikov, ki bodo prisostvovali mojim poskusom. V bodoče, kakor hitro bom utegnil, bo moja naloga, da tem zdravnikom z znanstvenega stališča razjaanim in analiziram potek zdravljenja in po moji metodi dosežene uspehe." C. J. Ketchum. . - - •; a' n Amenkana ! Hudič v mokri paotalji Jožef Ewaaklewicz iz Mlhvaukeeja se hoče ločiti od svoje žene, ker ne more spati v mokri postelji. Da ne boste mislili na kaj drugega, nekoliko pojaanila: Njegova žena namreč trdi —t in morda ne brez vzroka — da ima nje Jože hudiča v telesu in da bi ga pregnala, mu na-Škropi vsak večer posteljo izdatno z blagoslovljeno vodo. Ker pa je ta voda prav tako mokra kakor vaaka navadna voda, ni baš prijetno prebiti noč med naškropljenimi rjuhami. To bi sčasoma vsakega hudiča, pa ne samo Jože-tovega, apravilo is kote. . ..... .... tu t . Neverjetno, da Je lOletni WiUiam Hurapal iz Brldgeporta še tako mlad in tako nedolžen, pa vendar že noailec svetovnega rekorda 1 I» vendar je resnica. #ašel je namreč šabo, tako zvano volovsko žaba ki meri v dolžino celega pol metra. Kdo je že ujel takšno kvako? & bolj čudno pa je, da navajajo tudi dolžino Bje-nega obsega s pol metra. Te žaba bi torej pomenila tudi geometrični rekord, kakršnega ne bi bil sposoben noben Živ krst na svetu. BÈF^iPtP^ Končno so fi zmlslfli v K «ugeneu (Oregon), da bi bilo treba prirediti tuáí lepotno tekmo ss moške. Ali naj bodo v ženske lepe Mlepo- naj bodo večno le In sicer zadoatuje moškim sanio ko#ek iep«-te. V Eugeneu so nagradili moškega, ki se je izkazal z najlepšimi brki. gta^^^H Neki farmar je našel blizu Loukiaae (Missouri) ne polja mlado gospodično a padalom. Povedale mu Ja de ee imentrfe Mary Dolly, nastopa kot p I ami ka v 460 km oddaljenem Chieagu ia je odtod prtteteU s eno-krovnikom vojnega pilota Biliöse Tturjoaee. Trdila je, da je skočila is letala v višini 1060 m In plavate po zraku — 11 ur 46 minuti Do aadaj nI bil zmožen stičnega uspeha noben letalec. V mestu so naklonile oblasti pogumni plenalki ljubezniv spre- em, a nihče al verjel njeni zgod-r>ila je tako užaljena, da Je takoj odšla v Chicago poiskat letaka. M bi potrdil njeno lajava A do sedaj se to nI ■ Najbrž al Je ismislil vao ravnatelj onega gledališča, kjer plesalka TU Ko Je razsajal zadnji tornado v Ameryju (Wisconsin), je dvigitfl streho ;o hiše Bens Fogartija in mu zvrtinčfl vae premičnine v zrak. Toda ubogi Ben je rešil vsej delček svojegs Imetja. Nekoliko dni pozneje mu je namreč dostavila pošta is 160 km oddaljenega Spring-Brooka pismo in v pismu Je nešef svoj ček. ki gs je bil viher odnesel na takino daljavo s seboj. — - —------- t > . „ - Čigava je «sa Gospa Adameova trdi, da Je njena, ia gospa Browaova trdi, da Je njena. Kako naj razsodi sodnik? Ni treba, da bi on razsodil, razsodila bo goe. Odredil je ogled ne lku mesta in ukazal, naj spuste gos na dvorišče gospe Adameova Goe se je počutila na tem dvorišču nekam zbegano, nerodno la obotavljajoče se — kakor tole prad novimi vrati. Ukeaal Je, nej jo epu sto aa dvorišče ge. Brownove in gos Je od rs-dooti zagagala. zakrilila a peruti in ae "P"^ naravnost v kot, kjer so stok akkdke s P*° "Gos Je gospe Brownove". Je sklenil novi 8*-lotnon. "Koliko sto prav m prav stari, gospor "81 ali 88 Wt{ več kafcOr 86 let pe nikdar JLXL g Vesti iz Jugoslavije IVAHIE DELAVCEV V FRANCIJO. (Urimo.) Ljubljana, 9. avgusta 1929. yej tem, ko se je zaključila ¿¿¿ka konferenca v Splitu, RJeri »o razpravljali tudi o ¿nosti omejitve izseljevanja -d tem odhaja mnogo naših inozemstvo iskat dela in ja, ker jim ga domovini* more dati. e dela same dirigirajo v času mnogo delovnih v inozemstvo. Predvsem rabi inozemstvo profesi-jte in rudarje. Te pride ls-v Jugoslavijo. Te "uvožene" sile so vsekakor cenejše domačih, pa je očitno, da na ogih krajih vlada sovraštvo id priseljenimi rudarji oz. de-Ki »ploh in med domačini, fugod spet tega slučaja ni in domačini s priseljenimi delav-kar dobro razuipejo. Gotovo je, da je tudi v ostalih evrop-ih državah brezposelnost in bi zaposlili ob potrebi tudi do-iče delavce, a gredo silno radi »t delovnih sil drugam, ker i dobe cenejše. Pred dnevi je bilj) pred Ijub-jiMiko Borzo dela panogo vrve-ya. Prišlo je zelq mnogo de- Pv, ki so zvedeli,' da dospe v Ijano zastopnik francpske-p Generalnega društva za emisijo, ki ima od francoske ibde monopol za doseljevanje lezemskih delavcev v Francijo i ki preskrbuje francosko in-jptrijo z delovnimi silami. Zgla- 00 se je v torek na borzi dela kolilOO delavcev, tudi takih, ki t doma zaposleni, a mislijo pre-sati v Franciji višje plače, tancoski agent je skušal dobiti prvi vrsti profesijgniste in ru-larje — kar pa je tudi težko, w potrebuje baje naša država ima profesioniste. Tudi stav-saskih delavcev je skušala do-iti večje število. Od vseh 400 bilih reflektantov pa jih ^e bilo ■pisanih le 165. Ti delavci bo-lo te dni zdravniško preiskani, Hkar jim bodo, preskrbljene ptne listine. Potovali bodo na poike podjetij, ki pa jim bodo k stroške odbijala pri mesečnih hčah. V slučaju pa, da bodo ti tdavci ostali pri istem podjetni- 1 nad eno leto, dobe povrnjene le stroške potovanja. Koncem »lusta bo odpotoval prvi večji nnsport v Francijo s ciljem ijprej do Toula, kjer jih bodo ■tem razdelili na posamezne nje zaposlitve, po posameznih rvirjih. Po zdravniški preiskavi "zatonih" delavcev je soditi, da Francija imeti le neopore-io delovno blago, zdravo de- »vno živino, ki bo čim lažje in ¡m dlje lahko pomagala mno-iti famcoskim kapitalistom Krfite. Pride tako-le tak agent ■t prek u pije valeč na živinski foienj, in pregleduje, all je bla-0 ga namerava kupiti, zdra-'> ali ne. In nasi ljudje gredo v tujino J*it svoje moči za pičlo qdpla-ki je sicer pičlo, a jim ga kovina ne more djajati sama. 'j. zdaj gremo, oi zdaj gremo •• In pa: O domovina, ti si ka- * zdravje! ^mntvo o našem znanstveniku prof. Belarju. Ljubljana, 8. avgusta 1929. Severno od vasi Gorje pri Ble-» "na svojo potresno opazoval-t(> Profesor Belar, znan znan-^nik v vprašanjih seizmologi-(tre«o„iovja), Profesor Be- * J« krstil svoj observatorij za «»rvatory Sir Humphry Da-r Kot veščak v vprašanjih w»ov in njihovega proučeva-»J« »otrudnik mnogih inosem- inan«tvenih revij in je nje-J0 ime znano žirom znanstveno«,^ BVet^ Ne ^ kot pro. znan je tudi kot gradi-"najditelj mnogih potre-"¡*r<>v. aparatov, kl so dobili 'm«' |K) njem. "Belar." O ™ V** n. pr. E. Ugrange, ?Jwn»k proev. Belgijskega ™ v« astronomije, meteorolo-*,n '«*ike zemlje v Bruslju, v "¡*tvenem listu "Clel et Ter-^Oriauje prosvetno delo dr. ns seizmičnem polju ter hPrr>r A. Belar je bil eden pr-■ P»«mrjev seizmoloftkega ob- močja in tudi eden najbolj gorečih apostolov mednarodne organizacije nove znanosti, ki sta jo ustanovila von Rebeur-Peschnitz in prof. Gerland, stvaritelja mednarodnega seizmološkega udru-ženja (1903), ki je postalo sedaj seizmološko udruženje mednarodne geografične raziskovalne zveze. Na zborovanju v Straas-burgu 1. 1901, na katerega je prof. Gerland povabil seizmologe vsega sveta, je prinesel prof. Belar s čisto južno gorečnostjo dragoceno oporo seizmološkega izkustva. Ki je bilo tedaj malo skupno. Ustvaril je tudi isto leto zbirko, ki je bila posvečena izključno novi znanosti, prvi po datumu v znanstveni zgodovini. Bila je to "Die Erdenbenwarte" (Potresna opazovalnica), ki je do leta 1910 izpopolnjevala kar najbolj aktivno vlogo za razširjanje novih teorij in je tudi obelodanila opazovanja, izvršena v Ljubljani po avtorju samem. S tem {>a njegovo delovanje še ni bilo ačrpano. L. 1897 je mogel s pomočjo Kranjske hranilnice u-stvariti kot privesek realke (v LJubljani) tega mesta seizmološko stanico, ki je bila takrat o-premljena 8 takfat najboljšimi selz-več tV pov različnih seizm. aparatov In * sjti seizmogrjaf "Bel**," ki je za katerega je moral dati svojo glavo Radič, pa BasariČek pa Pavel Radič ... Ko so pokopavali te Žrtve v Zagrebu, je neki kmet nosil v spi^evodu trnjevo krono, v katere sredini 'so obesili krogle iz Račičevegu revolverja. Trnje-va krona je tisti delež, ki ga noai ves hrvatski narod in krogle so bile sprožene v srce vseh Hrvatov. Zato je nesmiselno, bati se ob obletnici Radičeve smrti kakih demonstracij s strani komunistov v Zagrebu — kot to misli policija. — Radič je bil v zadnjem Času priljubljen pri vseh Hrvatih, ki so bili opozicionalci in obletnice smrti se spominja ves narod. Ni treba prav nikogar, ki naj bi to obletnico izkoristil v svoje namene. V Zagrebu je namreč policija izdala razglas, v katerem prepoveduje vse žalne manifestacije ob priliki te obletnice, prepoveduje razobešanje črnih zastav, češ komunisti hočejo tudi ta dan izrabiti v svoje namene. Opozarja, da naj se ljudje nikar na zbirajo v gručah po ulicah tn naj se lepo mirno zadrte, zakaj vse varnostne straže imajo nalog, da se pri najmanjši stvari poslužijo streliva. Vsak najmanjši odpor bodo zatrli Če treba s krvjo. V cerkvah se bodo menda ven- darle vršile žalne maše, pa je en v seizmoloških st*. 'nekaj uglednih oseb bivše Hrva-Hebu in v Beograd^ | ške seljačke stranke zaprosilo policijo, naj dovoli vsaj rasobe-ienje črnih zastav. Policija je tudi to odbila. Najrajši bi imeli, da bi Hrvati sploh pozabili vse brce, ki so jih prejemali dolga leta. A dokler rana ni zaceljena, skeli . ... ed senzacionalnimi deli, ki jih Je izvršila seizm. postaja v Ljubljani, omenimo mimogrede napoved potresa v Salonikih 1. 1898, ki ga je tudi Študiral na mestu prof. Hoernes. Žal je vojna prinesla skoro popolno porušenje ljubljanske postaje, med tem ko so denarni viri ponehavali že od L 1910 dr. Belarju, da ni mogel nadaljevati s publikacijo ¡jyoje zanimive 'Die Erdbebenwarte' Deyet izdanih zvezkov tvori pravi zaklad seizmoloških poročil, zelo dragocenih s stališča zgodovine in zlasti za Jugoslavijo, ki je sedaj nova domovina učenega seimologa. Upati je, da bo mogel v bližnji bodočnosti zopet nadaljevati publikacijo. Sicer pa je važna vloga za razcvit geofizične seiz-mologije, ki jo igr* beograjska ■ Jkftero sta yezpni ijpeni liajloi ohorovičič in MihajlovičV Moh Seizmološko stanico v Ljubljani je po vojni znova zgradil prof. Belar na griču zadnjih podaljškov Julijskih Alp, .na severu vasi Gorje nad Bledom (600 m višine)." Tako piše belgijski znanstvenik Lagrange o profesorju Belarju in Jugoslaviji, zlasti Ljubljani, ki jo smatra za zibel modernega seizmološkega proučevanja. Obletnica smrti Stjepana Radiča. Ljubljana, 8. avg. 1929. Danes je leto dni, kar je umrl Stjepan Radič na posledicah strelov v Narodni skupščini junija meseca lani. Vsi če vemo, kako je bila vsa država tedaj v nervozi in kako je vlada zatirala isako najmanjšo opozicijsko gl-anje celo meščanskih strank, razumemo, da je bilo to le jprrprava na stanje, kakršnega smo deležni v vsej milosti se dšj.' Streli Puniše RaCiča so za-dtff dobro Tn storili, za kar so bi-11 <>d(ian£ Pripravil so pot nove-M režfmu. Trebi je htio nekaj posebnega, kar bi veljalo za izgovor: Tako ne gre več naprej, tu treba železne roke, železnega režima, ki naj prinese državi miru. In za ministrskega predsednika je bil postavljen general, minister policije je postal general, v ostalem pe so ostali mnogi prejšnji ministri v vladi, kljub temu, da je dejal kralj svojem proglasu 6. januarja, da so vse dosedanje vlade bile nezmožne in nezmožni državniki. Stjepan Radič, vodja hrvaškega kmeta, je par mesecev po strelih v skupščini izdihnil v Za grebu. Dati je moral še z dvema svojima tovarišema življenje, da je tedanji režim lahko prešel sedanjega. A hrvaškemu kmetu je ostal spomin na Kadila »veta! in kljub večkratnemu žon-gieratvu, ki ga je uganjal pokojni Radič, je apomin nanj kot žrtevt čist. Ves hrvatski narod je res bridko občutil U udarec in ga smatral upravičeno za u-darec iz Beograda. , Leto je poteklo. Danes se »po-minjajo po Hrvaškem Radiče ter gruntajo nad tem življenjem, 1 I vrt t umknm m Izseljenska konferenca končala. Split, 8. avg. 1929. Včeraj je bila tu zaključena konferenca glede rzseljenškega problema, ki jo je sklicalo ministrstvo za , socialno politiko. Konferenca je imela štiri seje, na katerih je nastopilo nad 40 govornikov, zastopnikov raznih organizacij, uradov, (oblasti, zbornic ter posameznih strokovnjakov v izseljenškem vprašanju. Med najvažnejšimi vprašanji je bilo vprašanje sodelovanja izseljenlke službe z borzami dela in oblastnimi samoupravami v ciMTOo naj"bf se z zaposlitvijo v domovini preprečilo izseljevanje in kako naj bi se uredilo izseljevanje v onih krajih, kjer je že neizbežno.' Vsi govorniki so povdarjall potrebo, da se pred vsem poiščejo kraji v evropskih državah, kjer so pogoji za plasiranje naših delovnih moči najboljši. Da se to doseže, je treba zaključitve čim boljših konvencij z državami, kamor se izseljujejo naši ljudje. Konven cije naj bi šle za tem, da se naši izseljenci izenačijo v vseh pra vicah z domačini. Mnogo se je govorilo o kon zularni službi in njenem razmerju domizseljenekih funkcionarjev. Izseljensko službo naj bi predvsem vršili ljudje iz izseljenske funkcije v socialnem smislu. Konferenca se je postavila na stališče, naj se nudi pomoč vsem rojakom ne glede na njihovo državljanstvo. Konzuli pa naj imajo svoje sedeže v bližini sli v centru najbolj številnih naših naselbin. Z režimske strani se je ns konferenci tudi povdarjala potreba točnejšega obveščanja naših ljudi v inozemstvu in posebej na šega izseljenskega tiska, ki da "postaja često žrtev najneugodnejših vesti o naši državi ter o razmerah v njej". (Kljub - hotenju ne bo mogoče pokazati svetu, ds cveto same rožice pri nas.) ~V ministrstvu za socialno politiko se bo osnovala strokovni komisija, ki naj izdela izseljen ški zakon, kakor tudi stalna po-svetovslna korporacije za izseljenska vprašanja, Jti bo nosila naslov "Izseljenški svet". Minister dr. Drinkovič Je pre-dlagal na konferenci tudi zavarovanje izseljencev v prvem le-tunjihovegs bivanja v tuji državi. Val stavljeni predlogi so bMI zapisani in bodo v ministrstvu za soeialno politiko vzeti v razmišljanje in rešitev. Minister Drinkovič se je zahvalil udeležencem za sodelovanje in zaključil konferenco včeraj popoldan. Vsi stavljeni predlogi in izražene želje so bile zapisane.... i Pile C. Jeglič. Tujcu je v nemških Atenah ob Izari čas vedno prekratek; ne samo blaženim novoporočencem, ki Šele ob desetih dopoldne za j trku jejo z marmelado in maslom obložene kruhke, ampak morda še boli tistim1 radovedne-žem, ki ves ljubi božji dan tekajo po muzejih in galerijah in si le «večer prhrdflČN H»»t'hraeu-haus am Platzl; odkoder ae spet ni skoraj moč loČlti,m- Toda kdor se koIMkaj zanima za rastlinstvo in poeebej še za vrtnarstvo, naj ne zamudi prilike, da si ogleda v Monakovem vzorni botanični vrt, ki veljfc za najboljšega v vsej nemški državi. Uredili so ga tik pml vojno namestu starega, pretesnega botaničnega vrta, ki je bil blisu glavnega kolodvora. Novi botanični vrt, ki ae razprostira poleg slovitega parka v Nymphen-burgu, zavzema okrog 19 hektarjev površin*. , M...... Prvi začetki botaničnih vrtov datirajo iz srednjega veka, ko so. zlasti v samostanskih vrtovih jeli urejati poučne zbirke koristnih rastlin. Javen, obsežnejši botanični vrt so šele 1. 1538 napravili v Padovi. Večji ugled in splošnejši pomen ao pa dobili botanični vrtovi v 17. stoletju, po ustanovitvi znamenitega Jardin des plantes (1633) v Parizu. Danes je eden največjih in najbogatejših na svetu botanični vrt v Kewu pri Londonu, zasnovan v letih 1730—1759. Vsaka kulturna dežela ima danes že svoj botanični vrt. Dragoceni za znanstveno proučevanje so postali zlasti tudi tropski botanični vrtovi, n. pr. na otoku Javi. — V Nemčiji »e ponaša z botaničnim vrtom, ki odgovarja najvišjim zahtevam moderne znanosti, Berlin v svpjem predmestju Dahlemu, katerega pa v nekaterih o*lrih prekaša botanični vrt v Monakovem.^ Kakor vaak botanični vrt, je tudi monakovaki namenjen pred vsem znanstvenemu delu in proučevanju ; obenem pa ta ustanova izvrstno služi še Širšim krogom občinstva, da vzibuja zanimanje za opazovanje narave in rastlinskega življenja in zlasti tudi za obrezovanje in nasaditev privatnih vi^ov. Razen znan stvenih vidik ' iqo nars V Parizu se je zaključil medna rod ni. kongres sa znanstveno organizacijo dela. Med drugim e predavala gospa Paulette tiar-nege, predsednica Mednarodne roapodinjske zveze, o "belih sužnjah" — gospodinjah in pre-dočila udeležencem nepopisne tn nepotrebne muke teh nesrečnih. "O, če bi ženske gradile hiše f* e pričela, potem bi napočila no« va doba za javno življenje, ka-erega se zdaj ne morejo udele-iti,'Samo na Francoskem vodi 10 milijonov žensk gospodinjstvo. Radi bedaste ureditve njih hiš izgubijo po nepotrebnem vfeaj po dve delovni uri dnevno« To pomeni, da zapravi letno rancija sama 7 milijard 300 milijonov delovnih ur. Ali ni tkoda za ta čas in delo, ki bi ah-co veliko koristilo družini in dr<« žavi? Če bi bile hile bolj pametno zgrajene, bi imele žene drugačno življenje. Za sedaj pa morajo zahtevati vsaj minimum vseh potreb, in sicer izvršitev aledečih osem točk: Proč z medenino! Vse kljuke, vratca, in slično naj bodo is stekla aH porcelana, vse pipe in lijaki is porcelana, nikla ali posebnega železa, ki nikoli ne zarjavi. Proč s majhnimi okni t Ta morajo biti z celega, velikega stekla. V kopalnici, kuhinji, pralnici, povsod, cjer teče voda ln se pomiva, je treba emajUranih sten in tal. Police, shrambe in kuhinjska mize morajo biti iz mramorja. Parketna tla niso higljenska hi zahtevajo veliko dela. Naj izumijo arhitekti snov, ki bi jo bilo lahko pomivati, ne da bi bila premrzla za noge. Štene naj bodo vedno prepleskane z lakasto oljnato barvo. Proč s kiparskimi okraski, opažem In sličnlmf V vsaki kuhinji mora biti aparat za pomivanje posode, ki jemlje toMko časa. Povsod mora biti napeljana kanalizacija za neposredno odstranjenje vseh ostankov in smeti. so se zelo uspe-yft-da ta nih vidikov so se zelo i uveljavili 'tepotnj. ozirl ike arhitekture, tako < vrt kot najprivlačnejši park privablja tisoče ljudi, ki se žele razvedriti ln užltl par srečnih ur med zelenjem in cvetjem. — Plačaš 20 pfenl|rov vstopnine, pa se lahko veš dan izprehajaš po prijaznih potih obse/.nega vrta kjer se ti vsak Čas nudijo nove zanimivosti (n krasote. Za 50 pfenigov po dobjš vstop le v o-gromne rastlinjake, kjer je razstavljena ena izmed najbogatejših zbirk na našem kontinentu Seveda je na vrtu tudi reitav-raclja in kavarna, ki nudita spet svoje.!.. Ob oblaku botaničnega vrta si lahko nabavil pri vra tarju knjižico s pregl odnjm na črtom vseh nasadov. Za obisk rastlinjakov ti Je na volji Še poseben vodič z zelo poučnimi o-pozorill. Da omenim per številk: Ste-klenjakl, ki ao bili dograjeni in doatopni za splošen obisk 1. 1912 pokrivajo površino 7396 kvad ratnih metrov in je v njih spravljeno okrok 40.000 rastlin Nasadi na prostem so bili dovršeni I. 1914; že tedaj je bilo stroškov zanje (brez poslopij) blizu 2 In četrt milijona mark (30 milijonov dinarjev). Vsako leto obišče botanični vrt 400 »00 tisoč ljudi. Vrt obsega pet glavnih oddelkov: I, okrasni vrt s najrazličnejšimi cvetlicami, II. biološke skupine (alpinum, močvirske rastline, praproti, rododendrom» i. dr.) z izredno zanimivim od delkom, ki kaže p<*tebno«ti is rastlinskega življenja (mutiu i je, prehranjevanje, oplodbo, razmnoževanje itd.); III. koristne (kmetijske), zdravilne in strupene rastline; IV. botanlčno-si stemataki oddelek irr V. arbore tum z bogatim izborom Ifstnste-gs in iglastega drevja Kaj je pa zbrano v rastlinjakih, nI tu prostora, da bi števel. Dva steklenjuka sta polna čudovitih orhidej, v veliki vodni kotlini plavajo lokvanji (med njimi znameniti orjak — victoria regla), prijatelji kaktej imajo spet svojo hišo, med tropskimi raetHnaml najde« rodne banane, ananas, kavover, poper« joto itd. NA SVETOVNEM ZEN8KKM KONGRESU. ^ aristokratka. Jas, bratec, ne trpim ženak, ki noaijo klobuke. Leta-il- taka-le ženska v klobučku, ima nogavice ll pajčevine, morda celo mopska v naročju tn še zlat sob po vrhu, nak, take arlatokrajke niao zame več ženske, ampak čisto navadne cunje. To se pravi, svojs dni sem se tudi jas zagledal v aristokratko, se sprehajal s njo in jo vodil v gledališče. V teatru se je tudi vse tisto sgodilo. Prav teatru se je ražčeperila njena Ideologija v vsem obsegu. Seznanil sem se z njo na ibo-rovanju. Gledam okoli sebe, pa ti stoji tam stvarca, nogavičke ia pajčevine, zlat sob. -^Odkod, pravim, državljanka? Iz katerega okraja 7 — Jas? reče ona. Is sedmega. — Prosim.........želim vam tam dpstl zabave. In še se ml je nekako čudno vsedla v sice. Večkrat sem se napotil k njej. Mnogokrat sem prišel tudi kot uradna oseba. Tako ln tako, državljanka, kako je s poškodbami straniščs in vodovoda? Funkcionira? — Da, odgovori, funkcionira. In si močneje zadrgne šal. Nobene sladke besede. Samo oko jI samežlka. In zob »e jI aaave-tlika v ustih.j , l j e Hodim tako mesec dni k njej ln se me privadi. Začenja določneje odgovarjati. — Tako ih tako, vodovod krasno funkcionira, hvala lepa, Semjon Semjonovič. Kar je sledilo, je bilo le lepše: sprehajava se po cestah. Ka greva iz hiše, mi ukaže, naj jo vodim pod roko; Storim tako ln se vlečem ob njej ko zaljubljen sqpi. Ne vem, kaj bi govoril. Sramujem se- pred ljudmi. No, in nekoč ml pravi: — Kaj je tb, Semjon Semjonovič, da me venomer vodite po teh cestah. Imam Jih že polno glavo. Kot ljubezniv kavallr bi me vendar enkrat peljali v gledališče! — To se še lahko igodl, odvr nem. Ko nalašč razdeli drugI dan komcelica vstopnice sa opero, Eno dobim sam drugo ml da Va-sjka ključavničar. Vstopnioe so raallčne. MoJa ia parter, Vasjkina za galerijo. N* — Koliko plačam sa tri torte? * Prodajalec ae malomarno drži. Igra tepca. Vi plačate, pravi, za Itirl pauftmi torte f Tako ln tako. t Kako, pravim, u Itirl nou-llte? če leži četrta vendar na mlsi? — Ne, ne l ponavlja on, res laži na misi, toda objedena ln pre» meek ana a prsti. — Kaj? pravim,, ubjedeaa? Za boga I Strašno komično fantazijo imate I Prodajalec ae ne zmani. Krili s rokami nad jedrni. Krog nas polno ljudi. Naravno. Sodijo. Ehl pravijo: objedo na »drugI: nit Potegnem Ustnico Is lepa. Vsa trama se zakotall po tleh. Jaano. ljudje se glasno smejejo. Meni nI prav nič veselo pri srcu. Štejem denar. Natančno ia štiri. Prekleto, ves prepir sa-stonj! Plačam ln se obrnem k dami! i Plačano l V Berlinu se je zaključil svetovni ženaki kongres, čigar naloga je bila formulirati vprašanje ženske politične enakoprav nosti. Na sejah je vladal vzoren red, kl bi ga ženskam lahko _ zavidali vsi molki. 400 zastopnic Iz 31 dežel ae je posluževalo fran* no *anlinam sanje. ■ ■In tako greva. PolMeva si prostore. Ana se vsede na moj, jaz na Vasjkin prostor. Sedim za stebri In ne vidim doeti. Ce »e nagnem preko roba, nejasno coščine, nemščine in angleščine. Italijanke so poskušale pridobiti svoji materinščini pravice četrtega uradnega jezika^ a so bile odbite. Takoj Je zahtevala besedo Egipčanka in izjavila, da bi monda potem postati peti uradni jezik — arabščina . . , Sredi ženske množice je sedel kot edini mož zastopnik belgijskih te-mlnistinj, znani pslhijatsr Van Dooren. španska zastopnica markiza Del Tejres je privedle na kongres svojega soproga, a je moral ostati v veži. Iz Ženeve so dospele tri pri Društvu narodov zsposlene prevajalke. Stale ao poleg vsake govornice in prava-jale njene besede v uradne jezike. Stari nasor o "moški" ln malo prikupljlvl zunanjosti bojevnic za ženske pravlee se je ns kongresu izkazal popolnoma neutemeljen. V dvorani navzoči novinarji so sklsnill odpraviti ta predsodek in so na tihem priredili lepotno tekmo. Ob sklepu kongresa so nepričakovano naznanili njegovim Članleam, da hočejo pokloniti odlikovanje Štirim najlepšim udeleženkam. To so bile zastopnice Cef Iona, republike San-Dominga, Kgipta In Francije. Na U način sta dobili obe prvi nagradi.. . dve zamor-kl t Bogve, ali so bile istega mnenja tudi njune bele seetrel DKZKLA TISOČLETNEGA PARLAMENTARIZMA. Islandija se pripravlja, ds svečano proslsvl tiaočietnioo, od kar ima svojo ustavo In svoj parlament. L. 930. se je vršila prva seja islandskega altthlngs, islandske poslanake Zbornice, In le tedaj je bila dežela demokratska republika, kar je ostala skoraj brez spremembe do danes Svoje poslance si Izbira slej ko prej po splošni In enaki volilni pravici, a predsednik njen" zbornice Je še vedno tudi najvišji sodnik v d«1*11. Demokracije In svoboda sta torej tam dom« In Izvirata Iz časov, ko se Ijudiem po drugih obstoječih evropaklh državah o teh dveh i*»jmlh nI niti sanjalo. k pul-rokah razločim pod seboj svojo damo. Iz samega dolgočasja grem dol. Pavza. Tudi ona promenlra. — Dober dan! ji rečem. — Dober dan I — Rad bi videl, če funkcionira tu vodovod? — Ne vem, odvrne. In jo mahne proti okrepčava« lišču. Jas za njo. Ozre se po bu fetu. V bufetu pulti, na pultih torte. In jas osel, buržuj, stopim ia njo In jI ponudim: — Ce bi morda želeli pojaatl kolač..M Nič ee ne ženirajte. Plačam Jas t — Mereit reče. In ročno stopi z izzivajočiml koraki k tu..., hop.uv in že Ima v torto. . — Belem po svojih pire* Kvečjemu aa tri torte. Zajedli se Je vanje. Nemirno pobrskam po svojih žepih. PrHtevanr nar, kl ga Imam na dlani. Odpihnil bi ga lahko i njef Poje prvo.. .. RVVi... In le sa-grabi drugo. Zakalljam. In molčim. Poloti ea me silna buržuj-*ka sramežljivost. Kaj se to pravi: kavallr brez denarja?l Hodim okoli nje, ko petelin, ona se ml nasmehne vse ns njej odraža komplimente. Pravim JI: — AH ne bi bilo čas, da pogleda va za prnetori? Morda je že zvonilo. — Not In vzame tretjo t — Ali ne bo preveč na prazen želodec? Zgodi se vem lahko, da boste bruhali. — Ne, sem navajena. In vzame četrto!! Kri ml stopi v glavo. — Položite nazaj f pravim. Praetrall se. Odpre usta. V u- stih se JI zasvetUka zlat sob Meni Je, ko da so se ml vajet izmuznile Iz rok Vee eno je, mislim, tako ali tako ne poj dem več t njo. — Položite nazaj! kričim, sa hudiče, potožite nasaj! Položi nazaj. Jas k prodajalcu \ tonoal r . ženlra •f. Pa — Pojejte do k< Ne dotakne se. se ti pririne falot: — Dajte meni, pravi, bom jas pcjedeL In resnično potre, pes pra-šičji. Za moj lastni denar! | Greva na prostore In gledava opero do konca. In domov. Pred vrati ml pravi: — Strašna svinjarija od vaa, Semjon «emjonovlč. Kdor nima denarji paj ne hodi t damami. odvrnem jI: n1 v denarju, drlav» Nek,J trpim itite sva lia vsaksebi. ittc, jaa resnično ae aristokratfc. KOZJE MLEKO. |Ha Angleškem je umrl lord Portemaa, oden izmed vllnlh lastnikov | sta. Njegovo semlJUča / oto*fu skoro t kvadratnih kiiamttatv razprostira severno «i 0«* fordeatreeta do St. John-Woo-da. Seveda je vsa to le ' zazidano ln je plačevalo it pokolenje hišnih laetnlko^ najemnino. To bogastvo Je nastalo slučajno. Pred 200 Isti ie moral piti bolni pradad ' Portemana kozje mleko. Je u 2000 funtov kmaujb donskl okolici In tam radii gdaj Je postal nekdanji velemestno središče in Je kopico milijonov. SME8NICE Na smrtni poeteftji. Star Ivedskl kmet umira. Videč, da se mu bliža Jgdnja ura je «bral svoje zadnja moči tar pripovedoval leni, kako naj sa ravna po amrtl ia JI daJ«J zadnja navodila. "Nikar ne posabi, MariJa", je sijal mož svoji leni, "da mi je ohanien dolžan 88 kron." Je dejala le osedam, "M na o-zad- jecljal Johana "Ali sllllte," koli stoječim sosedam njo uro je tako preflden tn akr ben." "In ne pozabi, Marija,w ja nadaljeval mol, "da sem staram« Peter senu dodan W kim" Tedaj lena ________ naokoli In reče t "Vidim, ae mu blede". iv-piti v Latormanovem do. Njen lepi. e temnimi efckroteni obrasok Je tli nenavadno bled, pod očmi Je aledove neprespanih, v solzah prsčutih noči ln oči so Ji bile vlažne. Radoveden, kaj neki muči u-bogo dekle, sem stopil proti nji ter zaprosil: "Dovolite, gospodična, da pri-eodem?" "Prosim," Je šepnile in prioe-dol «em k nji. Dolgo časa sva molče sedele poleg drugega: ona predee. jaz Milka mi je bila zato hvaležna in da bi bolje umel njeno bol mi je posedele zgodbo svoje n sreče. Prijateljica Ana jo je nekoč vzela s seboj ns neko plesno z bevo ia tam je »poznala Andreja. Andrej j« bil lep fant in se je Milki dopadel. Todi fantu Je bila vfoč dekle in v svoji pokvarjenosti si je zaželel, da bi ei mogel u težiti svojo strast na nji. Zaprosfl jo Je sa ples. Zapleee sta in Milki se Je zezdek), da ee dviga v neznane višave, kjer kraljuje nepopisna sreča. Fantove sladke besede eo bile zanjo čudovito lepa. da tedaj nji h znane godba in zaželela je, da bi mogla (deseti z nJim vedno, bres prestanka. do konca življenja. Ko Je odhajala domov, jo je Andrej opremil. Hodila sta skozi Tivoli. Na samotnem meetu jo Je ustavil. Jo objel Jo Jel strastno poljubljati in ji govoril o ljubezni, ki mu gori v srcu za njo. Milka je verjele. Sama odkritosrčna, ln resnicoljubna, v svoji naivnosti peč ni slutila, da fant laže; neizkušena kot je bila, ni videla, da Iz njega govori strast, pohota In ne ljubezen. In kar ga Je ljubila — vzljubila ga je leti trenotek, ko sta se vračala — se mu je prspustlls in fant je izrabil priliko — ----- Ko mu jo dva meseca pozneje raz odela, da Je v blagoslovljenem stanju, ji Je brezsrčno de jel, de jo ne mere več, da jo ni nikdar ljubil ia da si je le čas kratil z njo. Dekle ga je prosila solzami v očeh, ga saklinjala, da naj jo ne zavrže, že zaradi otroka njune Ijgbezni, ki ga ona nosi pod srcem -- e zaman. Ko le ni odnehale, jo je celo pretepel, Jo imenoval vtačdgo ter jo s silo nagnal od sobe. Od tedaj sa Milko ni bilo več veselje. "Kaj mi je zdaj storiti r je vzdiknila, ko Je končala svojo zgodbo. "Ce goepe zve kaj ee je zgodilo s menoj, me bo gotovo odpustila ls službe in kam bom poterašla jas sirota? Domov? Ne, ne! Raj II umrjem! Preveč bi me zasmehovali — vlačugo bi me imenovali in greš-nico, dasiravno nisem nlčeeer sakrivils. Saj ljubiti mends ni fiekT . . . jja, _ • K __ "Gotovo, ne," sem pritrdil. "VI niste grešila, grešil pe Je on, ki vas Je zapeljal in zavrgel. Toda obupovati vam *ato, ker ete : šla v nesreča, še nj treba. Pomnite, da za dežjem vedno solnce posije in tudi sa vas bodo napočili jasnejši dnevi. Kdo ve--" "Zame nI več sreče," mi je segla v besede ter ee trpko nasme hnila. Nato Je vstala ter mi po-dala roko, rekoč: "Zbogom, prijatelj, ker 6* Je, da grem dossov. In hvala vam za vaše tešili* besede. Zdaj ml je lažje pri srcu . . . Zbogom! ln -" Ni Isgoverfla kar je mislila. Izmaknile jo svojo roko is moje ter odhitela po drevoredu. Tri dni počne Je sem jo videl poslednjikrat Bilo je to v mrtvašnici. Sirota, ki v svojem obupu ni videla mikakega izhoda sa se, se je zastrupila. Tam je ležala pred menoj nepremično, po. kojna in na njenem mrtvaške bledem obraaa eo ee še posneli sledovi inilesgs boja Tedaj «* uganil, kaj mi je hotele reči takrat koae Je poeto-vila od mene: *--ia moli seme. nesreč- nieo . . Ps nisem molil ampak prekM sem tistega ničvredne ta ki Je uničil ta ne«al cvet AU eo na dado upo-gibati kakor mehko aaaje? Nihče si ne bi od kamenja kaj tak-pričakoval ln vendar Imenuje se itakoiu-po gori Itaeotumi v Brazilu. Našli eo ga v dijamantnem ozemlju brazilake države Minas Podobno-je bilo svetlo U al) rdečkastemu J*-ščencu in eo takoj dognali, da ee de zlahka rezati v ploče. Toda če eo »eM™ pfočo položili tako, de Je bila podprta aamo v sredi ali ob koncih, se je v prvem slučaju upognila ob koncih, v d ropa sredi s zelo sHžaim prasketanjem. Manjši kosi se dado gneeti in zvleči kakor gumi Prožnost itakoiumita izvira od tod, da sestoji iz zrnec in lusld-nic rasnih kamenin, ki se zlagajo k drugi kakor prsti sklenjenih rok. Pozneje eo našli ita-kolumit todi v Severni Ameriki in Vzhodni Indiji. Povsod letijo v njegovih skladih dijamanti ali zlato. sini soprog. Profesor Penn-sjrlvanske univerze Petere je objavil 148 pravil aa zakonskega mota. Roti vee ženine, naj jih prečitajo, preden oddado nevesti roko in vero. Ne ta način hoče preprečiti naraščanje srečnih zakonov in ločitev. Predvsem mora vzorni soprog vedno imeti zadosti denarja za vzorno ženo. Ne sme dovoliti, da bi malenkostno pomanjkanje oviralo njegovo srečo, -temveč si mora izmisliti v slučaju potrebe vedno nove dohodke. Na to sledi 40 točk tehničnega značaja. Moč se mora razumeti na popravila pri vodovodu, plinu, elektriki in pečeh, ključavnicah, pohištvu in sličnem. Plačati mora ooebno vee svoje in ženine račune ter omejiti izdatke, da karkoli prištedi. Odvzeti mora ioni največji del venkdanje skrbi za deco. Ne sme biti prestrog napram ženinim napakam itd. Zene bodo vsekakor zadovoljne s temi 148 točkami, a možki bodo smatrali -g. profesorja najbr-ž« za žensko v hlačah in izda- M,000 umorov na leto. Zvez-ni minister zs trgovino Lamont v Wasingtonu je predaval o žrtvah cestnega prometa. Letno zahtevajo vlaki in predvsem avtomobili v Zed in jenih državah 96,000 življenj. Razen tega utrpi vsako leto do 10 milijonov ljudi težje osebne ali gmotne poškodbe radi neprevidne vožnje. Policijske globe prav nič ne ■ ležejo. "Ce ne postanejo vozači sami previdnejši, ne bo niti vlada zajezila te poplavo. Niti srednjeveška kuga ne bi mogla tako stalno zahtevati toliko življenj!" | Proda ae štiri sobna hiša. dve ,kieti in vae nsOderao, elektrika ia plin in mestna voda v hiši in studenčna voda poleg. Poleg Kredo tri lote in veliko aadnega drevja in trte. Ta je lepa prilika aa vsakega. Cena tenra je ako plačate takoj 12450. Na is-plačila pa stane $2700. Oglasite se osebno ali pismeno na naslov: Frank Siskovftek, 2800 Spring Garden sve., N. S. PitUburgh. Pa. —(Adv.) H iS A NA PRODAJ L O DRUfiTVl TAJNIKOM IN POfilu RAZNIH NAZNANI celo m DELO ZELI DOBITI mto^m ' 0 Slovenec srednje starosti želi dobiti delo na farmi pri slovenski družini ali pri Nemcih. Delo na farmi razumem sploh vse vrste. Plača po dogovoru. Vea pisma za dogovor naj se pošljejo na naelov: Slovenski Farmar, 2667 S. L*wndale Ave., Chkago, BL —(Adv.) kečete faaeti oiik ime» ia dragih stvari, te oglne, za katerega se sm plačati to velja saasneia za i Nadalje velja isto todi » ■«.— ___«. . prtreaitve, veeettce, sho itd. Vselej Je treba povedi SEST DRI PREKO OČEM FRAI6E, 2. apt.-20. apt. «sr.** (t* pohot,) Ili ti Fraactf 6, npl. - 27« Mit. (7 P.M.) (Obpotaot.i PARIS, 13. ssel. - 4. oktolrs 11 4 km ¿Mo v ju tudi ■■afc ee kratko ia ae pove deL Ce pa aaračj de naj he plaže» oglas, priobči vae, kar sahtevate. I tako velja aa vaa draga asa če ae koga išče, žeaitvi aje, Hd. Za taka stvari ee asoca vedno po dati, da aaj ko to oglas, koH krat aa j se lati priobči in da dete saaj plačati. Ts po jasi Jo losi rev vsi drafttva, flmri, aarsl ki la egffnrnlUvo Usta. Pres I m Kako daje Nnra TVme moč živcem. ia hMii* .»Mm win,*. TipiAušmi*. kaj J» napravil Tmm. m prikamj* pri «aprilih. Ton* i* rila. ki hm jih kdaj afttla. Dal aH i la sS»»*" U.pri.1 kot i« ta. bi mon «ali» druria., da U «Sirali Niura-Taaa. lahko aftirali rawU* la Ur*wit. Vi N« rila. ali pa ■ adravili aa NM* (Adr ) (July 31-1929) le tekle la daa. da Ake dete ae preji ■ta je val Met | čan In gn ae prsjassls, Je i goče vstavljen vaM aepač» naalbva. plMte mm deplsali n aavedite elari la umi amloi Naši sastopnfU ae vsi i it veni tajniki la dragi sastei ki, pri katerik lahko pkd »Isto js 91 $140. 0 94je ss psšfljssje Usta ■ in ssslsv«^ kstsvs kutmhi v srMva ia )ih Torej js sclo vsise, to ss s*l*ši sato prfsravljsslh Isd- PH ve ssj ss Upffsistttis tatolki Is tojslse to spe-spssvltoO. tadl pošljete aa Upravaištve "PROSVETE 1117 1 issadsls ki- CMssts. I NAROČITE SI KNJIC "AMERIŠKI SLOVENC SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila n veeeHee In ehode, viritnice, čaanike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ elorenakem, hrvatakem, slovaškem, češkem, nem-ikem, angleškem Jedka in dragih mm IPS y.OMTVO TBKARNI APELIRA NA CLAlfBTVO 8Jf JJn DA TISKOVIHB NAROČA V SVOJI TISKARNI nnijsko delo prve vrele. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne T » S. N. P. J. PRINTERY * 21574» Se. Uwadale Avenue CHICAGO, IL£i TAM 88 6(>nt( NA ŽELJO TUDfYSA USTMENA POJASNILA