102. **8v. Poštnina pJačana v gotovini. Celjev pondeljek 10. septembra 1928. Leto X. ieha)a w pondeijek, sredo in petek. Stane mesečno Din^ 7*— ra inozemstvo Din 20'—. Pasamema števiika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravniätvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1, pritličje. Rokoplsov ne vračamo. Ogtasl po tarifu. Telefon int. §tev. 65. „Amputaska" atera. Zadnji teden so bili prcdali vseh naših večjih listov polni poročil, izjav in prctiizjav o »ainputaciji« (doslov- iio :>o;lrezanja«) Slovenije in cžje Hr- vatske od naše kraljevine. 0 tej goro- stasni in protinara;vni aferi bode do- j bro poda.ti tucli v našeni nialem pro- | vincijalnem li,stu nekaj podatkov (kljub teinu, da je grozno govoiriti o rezanju kakšnegatkoli živega bitja in tudi žive drža.ve ter domovine). Kaikor se bode imorda še kdo spo- niinjal, jc od srbijanskih politikoiv pr- vi vrgel v javnost frazo o »amiputa- t-iji« pokojni Stojan Protid v svojem Iistu »Radikalu«. On je taikrat to ute- moljeval na sledeči način: »Ker Hrva- ti niso zadovoljni v tej drža.vi in ker mi (Srbi) hoceimo nekaj, kar oni noče- jo in obratno ter se pctenvtakem ne mcremo spoTazuineti, je treba,, da se ločimo.« Vendar pa se Protic ni na- lančnejše izjavil niti o niieja'h med od- lezanb Hrvaisko in Srbi jo niti o na- einu, kako bi so naj ainputacija iz- vedla. Nikola Pašic je teclaj odklonil amputaicijo čisto kratko in pra.vilno: »Tako so up ino/.c. Stojan je izgubio nerve.« Zaniuiivo jo, da se .it1 Protič v tisfih (•asih razgovarjal o »aamputaciji« tudi v. nekatcrimi hrvatskimi politiki, med njinii s pckojnim dr. Ivaxiom Lorko- \ i'x:n, kaicri je po ustnem sporot-ilu zastopal mi.slje.nje, da nati bi se Hr- vat.-ka in Srbija rajzmejile tako, da. l)i srtinski okraji Vukovar, Županja in Vinkovci pripadli HrvaLski,, tako. da bi tekla meja po vrbaški clolini preko \/ic{-)H:ga hereegovinskega; pogorja do \ !-.-<; Kctorske, d-oeim bi tvorila Slo- iiija s Prakmiurjem lastno državo, rlvil)an ])red odhodo'in pokojnega Stje- paua Radic'a v Zagreb sem bil pokli- ean na dvor. Tarn so se že nahajali šefi cetvorne koalicije, ki so zalitevali pojasnila o Radicevem in mojem sta- li sou do države. Že tedaj sem izjavil, da smatram za žalitev, ako bi moral odgovarjati na vprašanja, ali je KDK za to drža-vo. Obraitno pa sva Radic in jaz bila. popolnoima v pravu, ako sva stavila šefom četvorne koalicije vpra- sanje, ali so oni za to držaivo, kajti oni so dejaiLsko s svojo katastrofalno poiitiko in. s svojim dentruktivnim de- lovanjan dokazali, da rušijo državo in da gorje pri Kozjem je znaina romarska božja pot, kjer se vTŠi vsako leto na 5. avgusta cerkvena slavnost. Tucli letoö se je zbralo ob tej priliki v Zagorju obilo ljudstva od blizu in da- leč. Že na predvečer v soboto je prišel v Zagorje tudi obdolženi Janez Omer- zu in je zvecer v gqstilni Sušin plesal s svojo zarocenko Štefa.-nijo Ivačič, s katero se je nainreraval poročiti v je- seni. Ker je bila gostilna polna in gnječa med plesalci velika, se je neki zagorski fant zadel ob Orwrza. ki se je vsled tega raztogotil, zacel kleti in kricati, da bo kmalu saan plesal v go- stilni. Izrazil se je baje tudi, da bo še onega »mrtvega napraivil«. Prica Mar- ko Zalokar pripoveduje, da jo v sobo- to zvecer pričakoval pri cerkvi svojo svakinjo. Tedaj je prišel k cerkvi Omerzu v družbi Ivana Ivačica in Ru- dolfa Tovornika, stopil pred njega in ga sunil z eno roko v prsa, z drugo pa zamahnil proti njemu s stiletom, botec ga zabosti. 'Ztilo-kar je zbežal med spece roimarje, obdolženec pa ga je za sled oval. Drugi dain, v nedeljo popoldne, je bil Omerzu zopet v gostilni Sušin s svojo zarocenko. Tja je prišel tudi 24-letni posestniški sin Martin Grobin iz Bi- strice. V vinjenösti je ta obj'el Ivači- C€vo» ki ga je odrinila proti vratom. Nato je ozmerjal Grobin njenega bra- ta Ivana Ivačiča z mlecnjakoni. Na- vzoče ženske so Grobina pomirile in Iz Logarske doline cez OkreseS] — Savinsko sedlo (2.001 m) v avstrijsko Belo. Lopa je naša dainovina in praiv nič ne pretiravainiio, če slejeinio med njene najlepše koticke romantično Logarsko dolino, kjer ima svoj izvirek zolen- kasto se svetlikajoea Sa'vinja, v koje blagodejnih vaJovih se je tako prijetno hladiti v vročem poletju, kakor je bilo l('tovšnje. ^epo štievilo Geljiainov si je izbralo ludi l^tos za kraj oddiha Piskernikovo zavetisrco ozironna Tillerjevo kočo v Lo- garskidolini. v prijetni družbi, v ka- ten m zmanjkailo nikoli zabave, smo preziveli zaisliizeni doPllst, dalec vstran od. mestnega suma in prah.u. Marsikdo je bil že prcjsnja lota delozon vseh do- hrot tukajšnjega letovaaij«. manjkal seveda tudi letos ni že stari znanec pri Piskcrniku, zaibaivni in ljube.zni.vi ^o- sped svefnik. brez kaiterega si že skoi'o iii tiiogoce misliti bega letovišca. Da bi •oj znanec izza koroškib osvobojevalnih bojev. Blaženi mir. ci- sti oster zrak in višinsko solnce tukaj zgoraj 1.400 m nad morjiem, vpliva na živcevje bolje kakor vsak najboljši zdra'vilni lek. Od okrbnice dobro in okusno pri- pra\Ijena jeel ter udobno prenoČišče v tej pla-ninski koči pa naim dasta do- volj svežih telesnih moc'i za pot skozi groblje in čez snežišce na Savinjsko sedlo, kjer se po 1 in polurni hoji po- leg mejnika države S. H. S. in repu- blikie Avistrije malo odpocijemo, da uživamo divni raizgiled, ki se nam po- daja tukaj na oficijelnem prchodu iz nasc v sosedno drža.vo. Slovenski Stajer z glaivnimi skupi- nami Savinjskih plaaiin v vsej njihovi krasoti za nami, slovenska Koroška z zelenimi. solnc:nimi doünanni v vsej njihovi privlacnosü globoko pod nami, v ozadju ocViiki Obir, Peca in dalec za- daj stoižasti Oster, vsi nekdaj varuhi oJ) zibp]jki starih Slovencev. ZamLsljeni se spustimo navzdol. Na fern nmstu naj povdarim. da so pla- ninska pot a n,a nasi strani v prav do- '. hrem stanju in skrbno markirana. za ' kar gre vsa east in lvvaJa našemu pla- ninskemu drustvu, dočim tega ne ka- žejo pota na avstrijski strani; ki so v vsakem oziru zanemarjena in ne de- lajo casti avstrijskemu tur. klubu (Oe. T. K.). Po dveh urah smo dospeli v dolino in ko suno imeli za sabo še približno en our no pot ves čas skozi smrekov gozd zagledaimo kar naenkrat pred sa- bo nad cesto, ki vodi na Jezersko, le- po, novo avstrijsko carinarnico, pod cesto pa obsiren koinpleks poslopij, termalno kopališče Bela (Bad Vel- lach). Soproga lastnika tega kopailisca. go- spa Gross, brhka, zgovorna in Ijubez- niva naiša rojakinja iz Mokronoga, nas prijazno sprejmie in obrne vso pozoj-nost na to, da smo dobro postre- ženi. Termalna kopelj nam dobro de, tu izvirajoca kisla voda pa nas o^ve- ži in nami še poveča tek. Obisk kopa- lišca je zelo obilen. Prost or a je v njem predvidenega za 100 gostov, bilo jib je pa taikrat 120 in smo se tudi mi morali cez noc zadovoljiti z improvi- ziranimi lezisci. Cexie jedem in pijači so zmerne in stoje precej nižje kot v nasih ko])aliscih. Obiskovalci kopalisca so po vecini Korošci, ljudje iz raznih prostih po- klicov, pa tudi lepo število državnih uradnikov. ki jim gre pač mnogo bol.i- še kot naši ubagi pari, državnemiu uslužbencu, ki še niti sanjati ne sme o kakem kopališču. Ko sem imel'zvečer priliko, prebiti nekaj ča«a v večji družbi kopaliskih gostov. sem ugotovil, da razuniejo in nekateri celo debro govore slovenski. Saj je vec gospodov iz družbe v bivši Avstriji opraivljalo drzavno službo na Spodnjem Štajerskem. Slo-venske pes- mi in posebno še koroške dobro pozna- jo in S'liio tudi tisti vecer več vsloven- skih pesmi odpeli. Naijbolj se jim do- pa de: ». . . En starček je žived . . .« Govoril sem tudi z domačim uči- teljem, pri katerem sem ta>koj opa;zil, da je sin slavenske koroške matere. Pravil mi je, da mladina govori doma, med seboj in v soli le slovenski in da ]i le z najveejim trudom vbije v gla'vo nekaj nemških besotl. Pro])ričali smo se o tern tudi med pot jo v Belo in iz Bele nazaj, da mladina govori le slo- venski. Tu na slovenskem Koroskem se nann ni bati. da. se slovenski rod ta- ko kmalu iztrebi in je nacijonalni po- ložaj koroskih Slovencev, kakor posna- mem iz celotnega utisa, v vsakem ozi- ru mnoffo, mmogo ugodnojsi kot nasih rojakov v Italiji. Razpoložeii/je gilale priključitvo k. iNcmciji. pa ni tako sijajno, kot ga sku- šajo nekateri avstrijski casopisi sli- kati. Tz tozadevne debate v družbi sem cii-:-,t. 3 ,\ov v r>nB a Št(?v. 102 ga spravile iz gostilne. Iz bližnje Bra- čunove gostilne, kamor je sei, je opa- zil, da so odšli Ivačičevi na svoj dorn. Šel jo za njimi, loniil pri plotu planke in klical Ivačičeve na »auf biks« in- jih zmerjal za smrkavce. Knialu se je obrnil in hotel oditi, tedaj pa sta pri- tekla iz Ivačičeve hiše Ivan Ivačič in Janez Omerzu oborožena s koli. Zad- nji je kričal nad Grobinom, kaj da trga laite in ko se je ta ozrl, ga je uda- ril s koloin po glavi, da so je Gröhln takoj nezavesten zgrudil. Pjiče potr- jujejo, da ni imel taikrat Grobin niče- sar v roki, da ni hotel nie žalega sto- riti in da se ni m off el braniti, ker je Omerzu planil na njega z veliko na- glico. Grobin je že drugi dan podlegel poškodbi. ; Onuerza skesano priznava svoje de^- janje in pravi, da je udaril Grobina v j-ezi, ker ga je ta zmerjal za smrkav- ca in ker j.e silil za njegovo zaTocenko Štefanijo Ivačicevo. Pri današnji razpravi., ki ji jo prod- sedoival vdss. g. dr. Bračič, zagovornik obtoženca je pa bil g. dr. Juro Hrašo- vec, je dobil Oermizu 3 leta težke ječe. Razprava jo bila že po 11. uri konča- na. : ! - ; I. f M II. Uboj z nožem. Na zatožni kloipi sedi. 25-letni sam- ski hilapec Ljudovik Pajk iz Mrzlo Planine pri Zabukovju. Pajk je bil že drugo leto v službi pri posestniku Janezu Božieu v Dolu. V nedeljo, dne 1. julija je sei z domačim vozojn že dopoldne v Krakovo pri Sev- nici k Marku Lipovšeku po vreče za oglje za Franca Kozinca. Ker je Li- povšek posodil vre.ee brezplačno, je plačal Kozinc v Lipovškovi gostilni za sedem litrov vina, kaiterega je popilo jednajst oseb» Okrog ene nre popoMne sta se Pajk in Kozinc odpoljala doinov v na.j.lepsi slogi. S soboj sta vzela tudi hlapca Avgusta Krailja. Zadnji je izniaknil s Kozincevega klobuka krivce, skočil z voza in zbežal po stranski poti proti svojemu domiu. Kozinc mu je sledil in za literal od gospodarja, da niu mo- ra od place Kraljeve povrniti ukrado- no krivce. M«d tefm čajsam je voizil Pa-jk do- mov in zaispafl na. vozu. Doma ga jo njegOY gospodar Božič radi tega okre- gal. Pajk je prvatno razgrajal in za- hiteval takajsnji obračun, naposled pa je le prosil gospodraja za odpušoanjie. Mod teSi čašHtil^je prišet na travnik zao.staiH Kozinc, katorega je Pajk na- hi'ulil, češ da je on kriv, da sta se z gospodarjem skregala. V prepiru je izdrl na bližnji njivi fižolovko, katero pa mu je Kozinc izdrl iz rok in zavr- gel. Pajk je tedaj potegnil iz žepa nož, s katcrim jo napadol Kozinca in ga veckrat zabodel. Tudi sedaj ga je Kcf zinc zaigrabil za roko in za nož, nakar sta sla oba skupno mirno na Božičevo dvorjščp. Tain je pogra-bil Pajk liioti- ko in hotel z njo pretepsti Kozinca. Ta napad je preprecila gospodinja, ki je Pajka naigna'la. da se uanije, ker je bil ves krvav. Zvecer so povedali Pajku, da je ob- ležal Kozinc pri potoku ves krvav, j nakar se je Pajk naglo cwdpeljal v Sev- nico po zdravnika, ])ozneje \)ix jo iz jezc stolkel sv«q nož na drob no kose. Onenioglega in- težko raiiijenega Ko- zinca so prepeljali v Božičevo hišo, pozneje pa na njego\' dom, kjer je proti polnoči 3. julija umrl na posle- dioah notranje izkrvavitve. Pajk priznava krivdo v jDolni meri, se dejanja kesa in pravi, da je to sto- ril v popolni pijanosti in zato, ker ga je gospodar radi Kozinca skregal. Ta obravnava se je vi'sila z istim se- natoni in zagovornikom za prvo in je bila končana že po 1. uri. Porotniki so potrdili vprašanje glode uböja in glede ])ijanosti, vsled. časar je bil Pajk ob- sojen na šest mesece^• strogega zapora z vsemii poostritvaini. Dljaški koledar 1928-29, bogaio opremljen, lepe vsebine, razpisuje vellko nagradno tekmo v rtvarnl vrediiosti čez 50.000 Din. Domače ^c^sfi- cl t Inz. Jaroslav Plzak. Danes nani jo došla vest, da je umrl v Ljubljaini rudai'ski nadsvetnik, vseuč. ])rof. inž. Jaroslav Plzak, bivši raivnatelj celjske rudarske, Sole. Rodil se je 31. majn. 1876 v Brnu, študiral je gimnaizijo v l^lznu, ruda,rsko akadeinijo v Pfibi'a- mii tor tehniko in pravo na praški uni- verzi. L. 1902 je že služboval kot rud- niški inženir v Idriji. kjer je kot (-eh 'vzljubi.l bra.te Slovence ter se je na njihovi strani udojstvoval nacijonailno in politično. Tudi kasneje v Celju je bil pokojnik naš odlocen in odličen so- niišljenik. Iz Idrije je cdšel v Mostec na C'-esko. ined. vojno pa v Galicijo. V zarelku oklobra 1918 je došol v Tdrijo nazaj, has ob porodu nase države. Ita- lijani so ga iz Idrije pregnali; bil je nekaj časa v Velonju.'cd 1. 19.19 pa do 1. 1927 pa jo bil raivnatelj (in ustano- vitelj) rudarske sole v Gelju. Njegova zasluga je, da uživa celjska rudarska sola v celi državi tako odl icon sloves; s svojimi velikiimi '/.moznostmi, s fevojo inicija'tivo, delom in z mfiterijainimi zrfva.ini jo ustvaril ta zavod iz nič tor ga je znal obdržati na višku. Vsem nam ostane ta mož v najodličnejšem sporn i nu! •¦: d Glashena Matim v Celju nazna- nja, da se izjeniioma podaljša sprejem- ni tormin gojencev še do proklica, kor ^o dnevno še nanovo priglašajo stari in ncvi gojenci. Za izven Celja bivajo- če gojence zadošča za priglasitev tudi sarno dopisnica, da se vpia ne zavla- čuje. Gojonri, ki so imeli svojo raz- dolitov ur že 5. t. m., iinaiio redni pouk že JO. t. m. Skupno orkestersko vežba- nje pritčne že 1. oktol)ra t. 1. pod vod- stvoin g. Dušana Sancina in istočasno solanj'O v komorni glasbi, ki jo vodi ravnatelj sole g. Kaa'el Sancin. — Po- scoanje teh predmetov je za vse zre- lejše gojence obvezno in brezj^laicno. posnel, da so bojij'o Avstrijci najbolj valutnega izenačenja, ki bi imelo v Avstriji .strahovite gospodarsko poslo- dice in pa posebno imajo stra.h pred pruskimi hegeomonisti. V pogovoru o sedan jih razmerah v naši državi pa so bili člani družbe so- glaisnega mmenja, da smo prišli iz do iz- bi. ZapaKil sem na polici knjige, sa- m.io slovenske. -v«činom:a liaJ^ozne- vse- bine. Neverejeten slučaj je nanasel, da sem našel med knjiffami tu/li ew^ knjigo s štampiljko »Klub napmlnih slovenskih a-kadernikov v Celju«. K?i^ ko je ta knjiga zasla semkaj. mi Pavli- cevi niso mogli pojasniti. Domnevam, da je nekdo knjige iz knjižnic, ki smo jih celjski akademiki. ustanavljali v času pred plebiscitom i>o Koroškern in jih ob plebiscitu nismo mogli vec spraviti v Gelje, razdelil med naše ta- mosnjo ljudstvo, ka,r je bilo edino pra- vilno'in koristno. Pavlicevi so nam pravili, kako zoljiii so nasi ljudje ta^m na Koroskem slo- venskih knjig, ki jim tato zelo manj- kajo. Tu je pač dovolj lnvaležiiega de- la za naš »Gospasvetski zvon« in »Ju- goslovonsko Maticoi«! Srecali smo na^ nadaljni poti proti meji nekega boljšega kmeta, ki smo ga spraisevali mfl'Io o sedan jih a.vstrij- skih razmerah. Zdi se mi umestno. da povdarjaun, da je mod drugim tudi tarnal, da so javna bremena v Avstriji že skoro postaüa nezmogljiva. ovirajo ves zdrav raizvoj in napredek gospo- darstva. ])olitična oblastva poslujejo silno pocas-i. cakati je treba" na resitev mialcnkostnih zadev vec-krait tudi celo leto, ma-lo liitreje in sigurneje pa gre z bnkšišem. Torej tudi v Avstriji ni fo/adovno nič boilj«e kot pri nas! — Ma jhiiia tolažba to za našedržavljan«'! . Po debrih štirih urah hoda iz Bele smo prispoli zapet nazaj k Piskerniku, zadovcljni in v&sc^i z utisom. ki smo ga odnesli onstran naših meja. Dr. Mejali. d tz 67. Peira r >'«<;. dolini. (Sokol- ska slavnost.) Nebo nam je vceraj po- darilo zopet kraisno jesensko nedeljo. St. Peter se je odel v slavnostno oble- ko. Novo Ujstanovljeno Sokolsko dru- Ktvo je i cdalo ta dan obraeun svojega dosedanjoga dolovanja. l'riprave zi prired.iter so bile skrbno izvršene. te- lovadiače in vesel^-lii prostor lepo o;:alj,si'iia. Vrstili so se sotori z doln'o vinsko kapljico, svežiin ])ivom, vsako- vi'stniini jedili, suho robo, cvetlica.md. radio-šot or itd. Pohvalno moraimo omrniti, da so bile cene zmerne in kljub niiiicžici občinstva pcstrežba ja- ko zadovoljiva. Popoklanski vlak je pripeljal s seboj ninogo sokolov in So- külstvu luiklonjenega obeinstva, da vsi podprojo mlado domače sokolsko dru- st\o v njogovem napornein delu. Saj mora sontpetorski Sckol Jjoriti trd boj z zagrizeaim klerika-lizanoni. Izpred kclodvora je odšlo sokolstvo z god bo na t-elu na telcvadišče, kjer so se vrši- le skušnje za javni nastop. Telovadni nastop se je izvršil kar najlepše. Na- stopili so vsi oddelki pod vodstvom svojih vaditeljev. Proste vaje kakor tu- di teiovadba je kar najlepse uspela. Občinstvo se je cudilo posebno orodni te-lovadbi. Da jo nastop tako lepo uspel, gre poiscl>na zahvala med dru- gim l društvi tudi celjskemai Sokolu. ki jo ])cstavil ninogo debrih telovad- cov, jJO'sebno na orcdju. Po javni telo- vadbi se je razvila cb zvokili godbe prav neprisiljcna zabava, katero jo olvcrilo kolo. Trajala jo v pozne vc- cerne ure, dokler dragih gostov niso odpeljali zadnji vlaki proti domu. 8 svojim prvim javnim nastopom je So- kol x St. Petru j^ckaza-l svoj.o /•možnost za delo na sckolskem ]>cljn. Želimo nui krepko po tej poti naprej, da bo pri- hodnja ])rireditev še lepša! d Se are zrtvi epidemije grVze. Po- rocali smo že svojeeas.no. da je v vas .Lckmarjo v obcini Sv. Stefan pri Šmarju zanesel neki vojak, ki je pri- sel na depust, težko grižo, ki je zahte- vala žo toliko snnrtnih žrtev. Vecina ohvolelih oseb je bila eddana v .coljsko bcln išnico. Due 7. septembra sta na griži uiiirla v bolnici. 70-letna viniear- ka Marija SnioJe iz L-ekinarij in. 09- letni posestnik Štefa.n Sivka. Število umilih je. doseglo 50% vseh oholelih cseb. kar prica o ne\a>rno>ti te kužne boh-zni. ki jo naše ljudstvo sniialra še vedno za lahko stva.r, ki se je ni bati. Da . ni. zdra'wstvena obkst takoj ener- gično pösegla vmies, bogve kako bi se bila bolo'zon še razširila in-kolike žrt- ve bi bila so zahtevala! d Promet v Vodniknvi ulici ob stav- J)i Ljudske posojilnice je vsled nago- milanega staivbnetga matorijala zißlo otežkoicen in nevaren za voznikc in ]ia- sante. ()e se je že posojilnici dovolHo, da lahko tarn zlaga stavbni ma.terijal, potom bi se uiicrala ulica za drugi pro- met zaprcti. Saj vendar no bodete ča- kali, da se zgodi kaka nesreca! Kdo |)ode odgovoron za njo? d Opozorilo iwevzenmikom držarnih del! Ker se nekateri provzemniki dr- žavnih del oziroma naiprav hocejo iz- ogniti dolžnosti prijave svojih za.posle- nih delavcev odnosno plat-ila zavaro- valnih jirispevkov, je Ministrstvo jav- nili clo-1 dalo nalog vsem podrejeniin organom, da n oben emu prevzemniku oddanih del no izplačajo zaslužkov, co ne ])i'ines'e od pristojnega okrožnega urada za zava.rova.nje delavcev potrdi- 10, da je vse delavce prijavil in za te plačal prispevke. Okrožni^ urad za za- varovnnje delavcev bo sel vsem priza,- detim na roke na ta način, da jim bo izstavljal plačilno naloge redno vsak mesec na isti clan. Potrdila o plača.nih prispevkih pa bode izdajal po želji. (Žoloti bi bilo samo, da hi tudi držatva tako tocno ])laeovala nanave in dela kakor placujejo pO'djetniki zavarovai- ne prispevke.) d Celjsko pevsko druttuo sklicujo ])i'vo skui)no pevsko vajo za torek. dne 11. t. m. ob 20. uri v pevski sobi (bivši flitalnit'i) v Narodnom. domu v Gelju. f)d!)or ])roisi vse člane-pevce in pevke, da so U< \aje polnostevilno udeležijo tor vabi tudi vse drugo pevce, ki imajo vcljo sodelovati x zboru. da se vaje udi'lGZijo. Poisebno vabi odbor tudi no- vcdosle .pevce, ki še niso včlanjeni. na pristop in obisk vaj. Koncert z izbra- nim speredftm. motek je zaplenil goriški prefekt v Gorici izha- jajočo »Goriško Stražo«, kar ja.sno ka- ze, da hidč-ejo fasisti uničiti še zadnji slovenski politicni. list na Primorskoin. Hrvati so imiajo »Istrsko Riječ«, ki pa najhrzo tudi no bodo dolffo živela. d Ljubljanska pokrajinska razsta- ra so'dairies zakljuci. Včeraj je bila razstavljena govoja živina (iz naše oblasti se jo zlasti postavila živinorej- ska zadruga v St. Jurju oh J. ž. z od- ličninii pom-urci) in se je*vrsila tekma. harmonika.rjev. Obisk'je bil zelo živa- hen; »Pondeljek« ])ravi, da jo obiskalo včeraj razstva.ni prostor 22.000 Ijudi. Solarii najboljšeiti najcenejše čevlje kupimo Ietos samo pri R. Stermecki, Celje. * -v 102 , y r v \ n n r « , Stran 3 d I'mar hirüega orjunahi Egidija Perk a v Ljuhljani. Kakor j.e že znano iz c-asopisia, je v petok zvečer ustrelil Dp/.nan storilec skozi kuhinjsko okno za-'t-bn. uraiduika Egidija Perica. Strei jo bil oddan s sosednega stavbišča in je sinrtno pogodil. K tej; skrivnostni afe- ri porečajo iz Ljubljane: »Policija na- •daljujo s preiskavo glede umora Egi- dija Perica, ki je bil obtožen radi vo- hunstv;i (v prkl Italiji). Za preiskavo je !:.ila velikc vrednosti izpoved dveh pL'ic-, ki ste videli kritično noč nekaj. lie pol 9. uri, tedaj takoj po unioru. kako ste se dve osebi žurili proti Viču. Tudi' pokojnikova žena sumi v tern pravcu. Policija je zaisli&ala veliko šte- vilo oseb, ki so igrale svoj cas v ljub- ljanski organizaciji Orjune kako važ- nejšo U'logo. üuje pa se, da je doslej zaprla .sanio dve osebi, in to lesnega manipuLanta Josipa Kukeca in gleda- liškega rekvizitera Filipa Kosca. Ob- dukcija mrlk'a je pokazala, da je bi!a dum-dum kroiglja, ki je usmrtila Peri- ca.'izstreljen a iz karabinke, ki so jo našli. v bližini hiše. Ta kroglja je Peri- cu-strašno raiztrgala prsi .nad srcem in mu ej tudi razbila levi laket. Ljub- Ijansko redarstvo je razširilo preiska- vo tudi na pokrajino in se čuje, da je 11a Bledu zaprlo nekega elektromon- ¦terja. — Peric je bil svoj čas jako vnet orjumis, toda kaisnuje se je sprl z vodji Orjune ter je došlo do tožb radi raz- žaljenja časti. Ka.srieje je bil Peric ra- di ovadb svojib bivših prijateljev, da jo italijanski volnin, skoro lnesec dni v preiskovalnerii za.poru in je bil sled- rijic vsled poinanjka,!ija dokazov iz- pusčt-n. Savraštvo se je nadaljevalo. Ali je v kaki zvezi s tern umorom, bo gotovo doka.zala tekoea preiskava. Po- ¦greb umorjenca se je izvršil včeraj. d Napad na vozec autoownibus. Včcraj je pripelja-I v Ruše na božjo pot S Ogrin iz Sv. Jakoba v Slov. gorica'h col autooninibus romiarjev. Na povrat- ka ie napadla autoominibus ok rag 13. ure tru'nia šetstih ljudi s kainenjem. Ko je avtobus zaranii prehudega bom- bardiran'ja ob.š^a^ je eden od napadal- cev z nožem 'naskočil ljudi, ki so se vozili ter emega zabodel v levo stran prsi. G. Ogrin se je vrgel na napadal- ¦ca ter ga drzal tako dolgo, da so prišli ponj arožniki. Ranjenec je bajo nied tern že umrl. Motiv naipada je. kakor pravijo. staro »ovrastvo. d 8(ikovsh-(f$ekjna v Mariboru. Slo- venski in (a.vslro)-štajerski šahisti so ün-eli v soboto in včeraj sestanek \ Mariboru. združen z nieddeželno tek- nio. V soboto zvecer je predaval ured- nik »Schacbzeitung"« z Dunaja g. dr. Becker v dvorani Zadružne gospodar- ske banke »0 sathovski oliniipijadi« v Hoagiu. Na to se je vršila simultaina igra med sveiovnim niojstrom dr. Vid- marjem iz Ljubljane'in 18 nasprotni- ki. V troh uraih je 12 partij dobil, -3 zgubil in 3 remiziral. Voeraj so na- stopili istotami razni igralci iz Slave- nije in Avstrije (Stajerske), na vsaki ¦strani 10. Ztmasali so Sloveiici s 7 :3. Dr. Viclnictr je igral z dr. Beckerjem •dve igra izven konkurence z rezulta- iom 1:1. _ ¦ d Umrl je v nekem sanatoriju na Dunaju znami tovarnar za usnjo Vi- ljem Freund iz Maribora v starcsti 01 let. lK, 4 I % sodne sluzbe. V vis jo stopinjo je .poaknjen preilinstojnik okrajnega so- dišča v Ormiožu, g. dr. Janko Košan. d Partizanske nagrade. V sobotni > Politiki« opisuje nekdo, kako se je ves'elil videti, kako lepo je napredovfilo zadnjoga četrtstoletja šolstvo v va.si .Podgorac, srez boljevački, Srbija: >Pričaikoval sem iznenadenje in v res- nici sem ga tudi doživel. Pričakovalo me je 21 sola.rjev, enaindvajset šolar- iev iz pCt razredov tainiosnje ljudske ^f? ° • • • za stiri tisoč prebivalcev v va- SL. ötvar so mi pojasnili z malo be&e- aann. 1 ri nas j;nia,mo sicer zakon 0 obveznem ol>iskovanju šok\ ima-nio pa tudi posiance in poskaiske kandidate. In vsi ti nnajo navad-o n-a^raditi svoje strankarske prijatelje z Oproščanjein ¦ ^m\ ^p ^^^^TH ^m nd Ida „,j^ilj3^BJHi III MB fefpe^tinovptriilo 80 'et raziskovanja je bilo treba, da se od- krije pravi Schichtov na- čin pranja, ki obstoji v tern, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje pe- rila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo dece od solskeg-a obiska . . .« No — ne- čemo se babati. Tudi pri nas bi se za take nagrade dobilo so nekoliko man- datov. d Pri nabtranju matin. Na planini Ja'vor pri Vitanju raste zelo mnogo niialin, ki jih hodijo ljudje iz ceLe oko- lice nabirat, po'sebno letos. ko imajo maline zelo lepe cone. Za nabira.nje pa je treba imeti ]>osebno dovoljenje. Te dni je zasačil giaščinski nadzorovalni organ neko ženico, da je nabirala ma- line brez dovoljenja. Ženica se je spu- stila v beg, je pri tein padla in poro- diJa na mestu mrtvo dele. Za to zade- vo se zaninia sedaj državno pravd- liistyo. Na isti plamini so se tudi te dni stepli pri nabiranju mal in kmecki fantje, pri öemur je bil neki Feliks Mocnik, p. d. Boštjanov tožko lioško- dovan. d Iz celjske volicijske kronike. Te dni je bil mir. Zaprli so edinole neko loeenko T., ki se je v pijanosti spoza- bila in v Pivuliovi kavanii v G;r))orjn ra-zsajala. Mestni kino Celje. Pondeljek 10., tc- rek 11. in sreda 12. septeinbra: »Naj- lepsa noč«. Sijajna veseloigra v 8 cle- janjib. V glavni ulogi Tjiura hi Plan- te, znana iz velefilmov »Polnof-no soln- ce« in »Grad slraliot*. V ])ondc!jrik or- kester! Poročilo Hmeljarskcqa društva v Žal- cii iz Žatca. Žtrfec, due 7. septembra. Mima kup- čija, cene 2.200—2.500 Kč za 50 kg (74—8-1 Din za jeden kilograimO. Žatec, due 8. sei)teiinJjra,. Tendenca čvrsta, cene 2.200—2.500 Kč za 50 kg. Dr. L. Piiamic: Oržava. (Dali«.) Kakšne so te moderne potrebe, ka- t^erim neposredna demokraicija ne mo- re ustrezati? Neposredno demokracijo inia 011a država, v kateri volilci ne iz- roC'ijo zaikonadajne oblaisti izvoljenim poslancem, ainpak jo sami obdržijo, in v kateri je upraivna in sodnijska oblast od njih sainih izvoljena, kakor smo že poprej povedatli. Ali morda ustreza modernim potrebam od voliloev izvo- ljena skupačina, v kateri poslanci, iz- voljeni po draigih in strastnih -yolitvali, delo obstruirajo, se psujejo in tepejo kakor barabe in končno . . . ? Ali ustreza modern im potreba.ni brezste- vilno uradništvo, ki smatra državno blagajno za svojo dornen0? Taikšne za- koiiüdajne in upraa-ne oblasti ne sma- trajo Švica.rji za i)otrebne. Njim za- dosluje njihova stai'inska suverena »Landsgomeinde« in njibova poštena in conena uprava, katere se držijo že od 1. 1291.., ko so se trije kmecki pra- kantoni Scbwyz, Uri in Unterwalden s priserju združili v vecno zvezo (za- tegadelj »Eidgenossenschaft). Ce dr- žavni ustroj švicarske neposredne de- mokracije ne bi bil zdrav in dober, ne bi se pozneje prakantonom iiridružili drugi me.slni in deželni kantoni, in ])rakantoni bi ga gotovo že spremenili, ce ne bi njihovim ijotrebam zadostoval. Marsikateri drža^vljan iz države z »mo- dernimi ])trebarmi«, h katerirn seveda spadajo tudi visaki davki, bi sj^zelel živeti pod neposredno švicarsko de- mokracijo, ki bi mu zajamčila mirno in. zadovoljivo življenje. Ali to doseči ni pravi näinen združitve ljudi in na- rodov v drzaTOi? J;iz sem ff. pisatelja zelel opozoriti na Lovi našteto nedüsstatke s tejn 11a- mo-noin. da bi jih pri drugi izdaji >'l)i'žave« po svoji uvidevnasti popra- vi) v kor ist slušateljev in čitateljev. V letošnjem lnairiborskem »Gasopi- su za zgodovino in narodopisje je na- pisM.1 kratko oceno Pitaiiniceve »Drža- ve« g-, I. Sedivy. On pise: Država od- loičilno posega v življenje ])osamezni- kov, zajednic in cele cloveške družbe. Zato je pač potrebno imeti 0 njej ja- sen pojem ter poznaiti temeljne zako- ne in pravila, ki vladajo ali bi naj vladali v razimerju držaive do lastnih in tujih državljanov«. Kako naj dobi priprost človek jasen pojem 0 drža,vi, če se ona postavljia,, kakor kakšen fan- torn v razmerje do lastnih državlja- nov! Ali niso držaivljani drža;va, ali vsaij gjavni element v pojmu države? G. Öedivy predbaicuje g. Pitaniicu, da razven izvrstne knjige S. Jovanovi- ca »0 državi« ne naivaja avtor nobene- ga slovanskega dela in priporoča, da bi se ta nedostutek v drugi izdaji po- j)ravil. Priporoca mu tri svetle zvezde ruske držaivnopravne znamosti: N. Či- ccriwi, Dimitr. Gradovskeua, ki na- glasa potrebo, »da dobro pozna zgodo- vino politik, a tudi državoznanec in pravnik«, potem kot tretjega M. Kor- kunova, ki smaitra državo za družaib- 110 zvezo siwbodyih Ijudi. Korkunov je prvi povdaril, da država ni. oseba. sub- jekt, a tudi ne objekt, temveč razmer- je (?). lz poljske pravne literature pripo- roca g. Sedivy »Pregled ustavne zgo- dovine Poljske« od St. Kutrzebe, iz (v-r::ke pravne literature pa Kadlecevo delo »Zgodovina javnega prava v srednji Evropi«. Nato omeni g. kritičar, da so »v poglavju 0 suverenasti nekatere po- mole«, da bi se imela v poglavju 0 sta- novski monarliiji omeniti Jagelonska Poljska (1380—1572), a poglavje 0 Zvezi socijalističnih sovjetskih repu- blik bi se knelo dopolniti z boljševiški- ini de.li. ter končuje sv-ojo oceno s sod- bo: »Te opoinbe ne morejo niti. naj- manj zmanjšati Pitamičevi »Državi« njene visoke vrednosti. Brez dvoma bi se lahiko z njo ponašal tudi vsak velik zapadni narod. Če bo g. prolesor dr. Pitaanic dopolnil svoje delo s tozadev- jio slovansko literaituro. bo zavzela druga. izdaja eno iznned najčastnejših mest v znainstveni književnosti.« — .Bo treba tudi popraviti zgodovinske pogreške,) ' Jm.. .. Konstaitujem, da seni nied Slovenei jaz bil prvi, ki je v celjski »Novi Dobi« za čaisa, ko je naša konstituanta knela izdelati ustaivo, prikaizal u-stavo švice kot \zor moderne demokratske usta^'e, potem. pa napisal svoja razinotrivanja o aktuehiili držaivnih. ustavnili in -so- cijalno-gospodairskih vpraišanjih v Ju- goslaviji. Te moje članike je 1. 1921. Zvezna tiska^na v/.-pelju tiskala kot po- natis iz »Nove Dol>e«, a založil jih je njen urednik g. V. Spindler ter jih' razposlal pod nasLovom »Zbirka raiz- prav javnopravne vsebine« med po- siance kcnstituante. V razinotrivanjih sem napisal po- gkiivja: 1. Ka.j je držaiva, kaj ustava, ka.j konstituanta. 2. Državne oblike. 3. Zgodoviiixski razvoj eno- in dvodomne- ga si.ste-ma; za kaiteri sistem bi se ime- la liasa konstituanta odlociti? 4. 0 vo- lilnem redu za prvo in drugo konioro. 5. Kako so drugi narodi izdelovali svo- je ustave. 6. Socijalne in gospodarska odredbe v neinški ustavi. Potemitakem se.m jaz že le-ta 1921 raz])ravljal o mnog-ili zgodovinskih in državno])rav- 11 ih stvaireh, 0 katerih je pisal gaspod Pitani/ic v svoji »Državi« še le 1. 1927. (Dalje prih.) Emilijan Lilek. Skrb za narodno zdravje v Južni Srbiji. (Dalje.) Jako mnogo se je delalo proti tre- )>usnemii legarju v Skoplju, kjer so bili ccpljoni proti legarju v zimi leta 1920 vsi šolski otroci (nad 0000) po- log druge publike, z izvrstnim u.spe- hom. Medtem ko je preje najvecje ste- vilo obolelih bilo ravno mpd šolsko mladino, je v 1. 1927. meet cepljenimi «olskimi otroci bil prijaivljen sanvo en slucaj trebušnega legairja. Ravnotako so .se higijenske ustano- ve rcsno lotile problema škrlatinko. Okrcg 15.000 otrok ie bilo cepljenih ^ y_ Solsfee kitjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29, sg dobijo v kn;igar^ii in veSetrqowini s papirjem Goričar & Leskcivsek, Cefje 18 Kralja R«|ra cesta štev. 7—9 in Glavni trg stev. 14. se dobijo v veliki tzbiri in najca^eje v knjigarni in veletrgovini s papipjem Gončar & L&skovsek, Celje Kfalja Potra oeata Stev. 7-9 In Glawni trg Ätev. 14. 5 Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 102. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glawnica Din 50,000.000- Rezcrwni zakiad okoli Din IO»OOQ>QOO-- Cenfrala: Ljubljana, Dunajska ©. Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Mari- bor, Metkovic, No«i Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Siovenjgradec, Split, Trst. — — Brzo}*vni naefova Banka Ljubljana Telefon št. L61, 4*3,502,503 in 504 se gsriporoča za vse v barters® sfroko spadajoce posle. proti skrlatinki sauno na ožjein ocin-lju zavoda, a dailjih 10.000 na ostalem ozonilju. Uspeh je bil splašno zado- voljiv, v nekaterih krarjili pa odlocilen, posebno v tetovskem okraju, kjer je ljudstvo samo ponovno prosilo, da pri- dejo zclraivniki oepit, in se jo dobro- voljno O'bvezaJo, da bodo vsi otroci do- vpdeni na cepljenje proti skrlatinki. Splosno se misli, da v Južni Srbi.ji nalezljive bolezni razsa.ja.io v v^liko huj.ši meri koit n. pr. v Slovcniji.' Iz- uzevsi malar i jo to ni res. Zacudil se bo marsikdo, ko izve, da je priza relativ- no mnogo bolj eest post v Sloveniji ka- kcr pa v Južni Srbiji, da trebušni le- gal" ni nic bolj raizsirjen kot v Slove- niji, da je davice v Južni Srbiji rano- g'o inanj, da so bile epidoinije skrla- tinke v Slorcniji mnoso ptraSn-ejšo. T)a Vinsba Met se odda v Celju, Gregorčičeva ul. 3. Pojasnila pri odvetn ku dr. V r e t k o, v Celju. tuborkuloza vlada v Sloveniji v zelo velikeni številu, to je tako zna.no. 2. Oddelek za malarijo ima ravno v Južni Srbiji naiobširnejše delavno po- lje. Mal-ai'ija je lieovrženo pden ]iaj,- važnejših problemov Južne Srbije. Ni v vseh krajih enakomerno raizširjena: v nekaterih je sploh ni (posebno v gor- skih krajib). v drugih zopet v sezoni (od julija do oktobra) do 80% prebi- valstva boluje od nje. Splosno so lab- ko reče, da je od 1,600.000 prcbivalcev Jvižne Srbije za eas sezone okrog 200 do 300.000 bolnih od malarije. Tu je |)otrebna na^-la odpomoc. Trcba jo bol- ne zdra.viti. Zato poleti in jeseni hijn- jenski zdravniki in poniožno osobjo ptalno bodijo po malaričnih krajib. preiskujejo malaTično bolnikc in jim dele brozplacno kinin. kot zdravilo nrc ti imailariji. Yec 100.000-em je na ta način.v zadnjih par letih v Jnžni Srbiji dana potrebna pcmoc*. S tern > ^torjono ja;ko mnoRO a'li. ni še vse. Zna- no je. da je vzrok malarije krvni pa- ray.it plasimodij. da njeaa prencsi od l^rlnega na zdrave^a cloveka kamar unophieles. Ako ozdravimo vec-ino bol- nikov, snio s tein prcprecili vsaj de- loina nadalnje širjenje malarije, ker anopheles bolezen naleze lablco samio c.l bolnesa človeka. Vse bolnike je pa nemogo-ce ozdraviti. zato je tfeba preduzeti mere tudi proti sanrnim ko- marjem: uničiti anophele, pa ne bo melarije. To je mogoče izvršiti samo deloma. V raiznih močvirjih, ob gor- skih potih, v vodnjakih, v lužah okrog hiš se množi njihov zarod. tarn je tre- ba unieevn.ti njihovc ličinke. Zato se polivajo vode s petrole-jem, posipajo s Schweinfurtskim zelenilom (Schwein- furte.rgriinn). da bi radi teh sredstev licinkc l'oginile. Tlim nianj ličink, tern manj a'nophelov, tern manj irnailarije. Paleg tega se niora cloivek čuvati sam. Nc ho:liti zvečer in ponoci na prostem v krajih, kjer je nwioiso mialarije. Spa- ti treba pod kcniarnikom in v sobi z ¦'.¦i.-.-nrržejiimi okni. 3. Para sit ološki oddelek se bavi •? proucevanjem in unicevanjem raznih parasitov in škodiljivih insektov, po- H'hnn c-revesnih parasitov (glist), daljo Hsi. stenic. anophelov in navadnih ko- marjev. Ma KeiuijsktMu oddelku se preisku- jejo raizna živila, posebno mleko, mio- ka in mast. Dalje razne navadne in mineralne vode, ka.te.rih je v Južni Sr- biji jako mnogo, aiializirajio se razne rude itd. 5. Deloviinje Pasteurjevega (antira- bienesa) oddelka je podobn-o delovanjn Pasteiurjevega zaivoda v CX>lju, saano da je število ugriženih neko-liko vecje. ker spada pod zavod vecje ozemlje. V.sak bi pricako(\al, da je pa.sja stekli- na radi velikamake ninožice pso>v po mestih in vaiseh v Južni Srbiji jako pogosta bolezen, pa ne drži. V nasi državi je steklina najibolj pogosta v Ba.natu, nato v Sev. Srbiji, Hrvaškem in SLavoniji. Bosni, sele nato pride Južna Srbija na vrsto. Število umrlih ljudi od stekline je pa oelo v Sloveniji večje (radi Medjimmrja in Prekmurja) kot v Južni Srbiji, ker se tu vsi zave- dajo nevarimsti to boilezni in se skoraj* vsak pride zdravit, medtein ko se v S'loveniji navadno niti ne sumi. da bi pes, mogel biti stekel, in se zaradi tega ugriženi ljudje pogosto ne zdravijo. (Daljo prih.) Francoske Barett čepice v vseh barvah, moSke, damske in otroške dospele. OtroSke Din 20—, damske Din 35'—. Modna in konfekcijska trgovina DRAGO CERLINI, davni trg štev. 14. T&MAtT&ft/] ]Z vsen rudnikov in riPlHi!!! najboljše vrste ¦ ¦ ^WjQ dobavlja in do- stavlja naiceneiše F^anjo Jo^l, Celje, Aleksandrova ut. 4 se po ugorfrti ceni polpokrit eno ali dvovprežni voz, ne- kaj konjskih vpreg za težko in lahko vprego in par volovskih komatov. lstotam se proda večje število hrasto- vih sodov v vseh veiikostih in v naj- boijšem stanju. Naslov se poizve v 4 upravi lista. 4 Dobro ohranjen otroški voziček se proda. Poizve se v pekarni J. Achleitner. Prazno sobo i§če starejSa gospodična s 1. oktobrom. Ponudbe z navedbo najemnine pod šifro „Prazna soba« na upravo lista. Güspodiftje ! uporabljajte za čiSčenje: packet«, Eänoleja, pSes kapsh tal, pohištva, šip iftd. samo „KÜMET", tekoci vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj- boljša politura za tla. Čiščenje Ž njiin je brez truda. Zahtevajto ^a v trgo- vinah ali direktno pri Drag,, T VIDAR1Č, 29 Celje, Javno skladišče. 16 Izposodite si nlektrični apartit I Sprejme se učenec z primerno žolsko izobrazbo, z lastno oskrbo, v špeceriiski in delikatesni trgovini Karl Loibner, Celje. 1-2s Kupi se dobro ohranjena, moderna posteija iz temnega lesa. ev. iz medi (mesing). Ponudbe na upravo. Bpfltnofoöi in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče *His Master's Voice» in «Columbia» katere -voai imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boricor I Lesiioyseli, Cb!]b knjigarna in veietipgovina s papiHem, ptsalnisni in risalnsmi pr»edmeti. Inserirajte v „N0VI D0BIu! Dcloj, nabiraj in hrani, varčcvati se ne brani! Popolnoma uarno nalozite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zsvezo u Qaberju pri Ceiju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! Obrestuje liranilrte Ä^ä ^l ^i vloge po %ß \2 \O Vecje stalne vloge po dogovoru najugodneje. lamstvo za vloge uad 2,000.000 Oin. Marljivost, trt-znost in varčnost so prcd- pogoj nravnostil Pri natožbi xneska do 5O Din se doiüi nabiralnik na dorn. Pisa ma v Celju Presemova ulica S. !z malega raste veliko! Moci^rn.^ llslcovln^ vseli vrst: Rnji^e, lepakel letalce, pisemske gilcav«^, kuvcrfe, vo^follca I. dr. Vom sitidii ^ okusni lasvecilJl In po 2EirierriI ceni Zvezna tiskarna v Celju Tiska in izdaja Zvezna tiskarna, — Odgovoron za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.