List za šolo in dom. «oag^jfi^ss»»- - izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velja za celo leto 3 gold. A O kr. za pol leta 1 gold. 30 kr. Tečaj IX. v Ljubljani 15. decembra 1869. List 24. časi so prišli za ljudsko šolo in za učitelje. Šolsko vprašanje vre in je privrelo že do verha — pa vendar še ni izgotovljeno. Šola se preureja, pre-uredena pa še ni; učiteljski žalostni stan se boljša, zbolj-šal pa se še ni. Mnogo se giblje in ugiblje v šolskem življenji, in jasno se vidi, da na zadnje je vendar le učitelj desna roka pri povzdigi ljudske šole. Nova šolska postava tudi sicer učitelju daje več veljave v šolskem življenji, kakor jo je imel do sedaj; toda pravico to mora si učitelj še le pridobiti ne le z orožjem prave omike in pred vsem zomikanjem sebe samega, z vspešnim poduče-vanjem v šoli in z modrim vedenjem, temuč ve čkrat tudi z odkritoserčnim in neprestrašenim djanjem v svojih različnih okoliščinah. — Pripravno orodje za to so združbe in zbori, pred vsem pa lastni časopisi. — „Učitelj skiTovarš" seže devet let trudi in poganja za zboljšanje domačega šolstva in uči-teljstva, in svest si je, da njegovo delo ni zastonj, in ravno ta sladka svest mu je in mu bode edino povračilo za njegovo večkrat težavno in celo nevarno prizadevanje, in tudi ta čut in ljubezen do svojih milih bratov učiteljev ga spodbuja, da bode, dokler bode mogel, tudi se še dalje trudil za pravo blagostanje domače ljudske šole, in bode branil in zagovarjal vse koristi našega toliko zapuščenega učiteljstva. „Učiteljski Tovarš" stopi tedaj z novim letom 1870. že v deseto leto svojega potovanja, in z omla- jeno ljudsko šolo hoče tudi on omladeti, ter bode prinašal in obsegal te lc predele: I. Teoretični del. 1. Dolžnosti, delo in prizadevanje ljudske šole, njeno razmero med domačo hišo, srenjo, deržavo, cerkvijo itd. 2. Šolske postave in ukaze s potrebnimi razjasnili. 3. Splošne razgovore o šolskem podučevanji in odgoji. II. Praktični del. 1. Razne šolske stvari in obdelovanje važnišib spisov v šolskih knjigah. (Tu pride pred vsem na versto obdelovanje „Slovenske Slovnice" in „S p is j a" s potrebnimi razjasnili za učitelja, izdelovanje spisnih vaj, nalog i. t. d.) Z berilnimi vajami se bodo strinjali posebni ali postranski nauki o zemljepisju, zgodovini, naravoslovji, gospodarstvu i. t. d. 2. Vodila pri risanji, petji in telovadbi. 3. Slovstvene in druge stvari iz vseli koristnih vednosti. 4. Cerkvene, šolske in druge pesmi — kolikor bode mogoče ■— tudi z napevi. III. Naznanila. 1. Književstvo in umetnost. 2. Dopisi in novice iz domačega in vnanjega šolstva in učiteljstva. 3. Poslavljenja, imenovanja, izpraznjene službe, pre-membe v učiteljstvu i. t. d. 4. Naznanila v posebnih prilogah. Vse slovenske učitelje in prijatelje ljudske šole in sploh domačega slovstva prosimo in vljudno vabimo, da bi to prizadevanje podpirali z obilno naročnino, z dopisovanjem in kakor si bodi, da bode „Učiteljski Tovarš" v resnici pravi tovarš vsem slovenskim učiteljem in zdatna podpora domačemu šolstvu. „Učiteljski Tovarš" bode kakor do sedaj izhajal vsaki mesec dvakrat (1. in 15.) na celi poli in bode veljal po pošti in doma za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. Naročnina naj se pošilja založniku! Andrej Praprotnik, Joi. Rud. Milic, vrednik. založnik. Zcinljcpisjc v ljudski Soli. (Konec.) 0. Potreba je, da ti tudi povem, kaka uprava in vlada je na Kranjskem. Poslušaj tedaj: 1. Kranjsko spada pod deželno poglavarstvo v Ljubljani, kar se sodništva tiče, pa pod višo deželno sodnijo v Gradcu. V politiškem oziru ima Kranjsko 11 okrajnih glavarstev (Be-zirkshauptmanschaften), namreč: 1. v Ljubljani, 2. Kranj i, 3. Radolici, 4. Kamniku, 5. Litiji, 6. na Kerškem, 7. v Novem mestu, 8. Černomlji, 9. Kočevji, 10. Logatcu in 11. v Postojni. Preiskovalne sodnije so v Ljubljani, kjer je tudi deželna sodnija, potem v Postojni, Kranji, Radolici, Novem mestu, Kočevji, Trebnem in v Černomlji. Na ljubljanskem Gradu je tudi kaznovalnica za moške hudodelnike, odkar je jenjala v Lepo-glavi na Hervaškem. Finančno okrajno ravnateljstvo je samo v Ljubljani. 2. Deželni zbor je sedaj sestavljen iz 37 udov; veliki posestniki volijo jih 10, mesta in tergi 8, kupčijska in obertniška zbornica v Ljubljani 2; okraji pa 16. Knezoškof ima oseben glas. V dunajski deržavni zbor pošilja dežela 6 poslancev. Za leto 1865. je bilo neposrednega davka prejpisanega 1,575.720 gold. Plačalo se je pa: od zemljišč.............817.431 gold. „ poslopij (rednega davka)..............144403 „ „ „ najemščine..................108.502 „ „ obertnije..........................90.727 „ „ prihodkov..........................80.762 „ „ dediščine..........................88 „ 1,241.913 gold. Odpisanega davka je bilo......113.891 „ Na dolgu ga je ostalo....... 251.251 „ Posrednji davki so iznašali 1. 1861. . . . 1,082.686 gold. Ta števila se ve, da se vsako leto nekoliko spreminjajo. Na to pride pa še deželni naklad po 16^ od direktnih in 10 # od indire ktnih davkov. Po novi katastralni meri so ve, da se bo marsikaj spremenilo; veliko pašnikov in gozdov je od poslednje mere bilo v travnike in njive spremenjenih. Gerb Kranjski je v srebernem polji kronan višnjev orel, kteri nosi na persih luno na dve versli z rudečimi in srebernimi čveterokotji desetkrat razdeljeno. Gerb stare slovenske pokrajine ali meje, ktera se je nekdaj prostirala ob obeh bregovih reke Kerke po vzhodnem I)o-lenskem, je čern klobuk v srebernem polji obšit z dvema od znotri visečima, križem eden prek drugega djar.ima rudečima trakoma s čopki. Vodil sem te, ljubi J., to leto po Kranjskem; odkazoval sem ti njegove gore, vode, podnebje, prirodnine, prebivalce; povedal sem ti tudi nekaj od narodnega gospodarstva, od uprave in vlade. Kar nisi še sedaj mogel razumeti, boš pa potem, ko prideš bolje med svet, ko se bodo tvoje dušne moči bolje razvile; le pozornega sem te hotel storiti, da opazuješ svet, po kterem hodiš, kraj, v kterein prebivaš, da primerjaš domače šege in običaje z inodeželskimi. To je potem sad, kterega dobiš od teh verstic ali od zemljepisja, ktero ni le v tem, da si spomin bogatiš s temi ali drugimi imeni, marveč, da se z učenjem tvoj um vedri in razsoja bistri. O priliki ti hočem še kaj povedati od slovenskega Stajera in poslednjič tudi nekaj iz zgodovine Slovencev bivajočih po slovenskih pokrajinah Koroškega, Kranjskega in Stajera. Za sedaj pa naj bode dovolj. Z Bogom! P a hi i k. Kako naj učitelj svoje učence spoznava. (Konec.) Pa tudi pred naukom lahko učitelj spoznava prepirljive, svojoglavne, sirove in hudobne otroke od mirnih, pohlevnih, prijaznih, tihih in dobrih, tako da učenci ne vedo njegovega namena pri Opazovanji. Ravno tako ima učitelj lepo priliko, si množiti svoje skušnje o tem pri očitnih obhodih in igrah, ker takrat se učenci radi pokažejo, kakšni so, ker se mislijo po-polnomo proste. Toda modro učiteljevo oko tudi tukaj kinali zapazi prevzetne in priliznjene, prederzne, pohlevne in poželjive, škodoželjna in častilakomne učence. Ako kaznovani učenec pri vsi žalosti vedno še pazljivo posluša, je prijazen, ter bi rad na učiteljeva vprašanja odgovarjal, more učitelj sklepati o dobrem sercu ; ako pa učenec ne more prenašali naj manjše graje in preziranja, vedi učitelj, da imaš opraviti z prevzetnim in častihlepnim učencem. V takih slučajih je posebno važno modro in previdno ravnanje učiteljevo. Castiželjnost sicer more biti na sveti, tedaj tudi med učenci, toda ne kakor pregreha, ampak kakor krepost, ktera naj si povsodi prizadeva storiti, vse kar je mogoče. Ako obdarovanja in pohvale nikakoršnega veselja ne obude, lahko ve učitelj, da ima opraviti z hladnim ali malomarnim učencem, da je zginila otroška priprostost ali da je celo zginil mir serca, in da tukaj tedaj naravni pripomočki ne zadostujejo. Ako prav žive povesti in popisi učenca kar nič ne ganejo, vedi, da imaš terdoserčneža ali neusmiljenega. Tukaj pa vendar učitelj ne sme prezirati, da dostikrat revnim otrokom, živečim v naj žaloslniših okoliščinah, manjka zdramljenja k sočutju. Taki učenci potrebujejo le spodbude in poguma, da ne postanejo enaki svojim staršem, kteri zavoljo nemile osode ves pogum in zaupanje zgube. Tedaj le oživljaj in spodbudaj žaloslnega, in zadobil bo pogum, da se bodeš ti temu ž njim vred čudil! Pa tudi pri molitvi ima učitelj lepo priliko opazovati nrav učencev. Ako moli učenec v šoli in v cerkvi z zbranim duhom, ter mu na obrazu vidiš nekako veselost in pobožnost, si lahko misliš, da imaš dobroserčnega otroka. Pa tudi, kedar si pri starših, lahko marsikaj za svoj korist porabiš, ako se znaš le tako obnašati, da otroci ne previdijo tvojega namena. Govekar. Koristne stvari. Sueški pretok. line 17. novembra se je svečano odperl pretok (kanal sueški). Francoz Ferdinand Les s ep.s je mož, kteremu gre slava, da je dognal veličansko to delo. Misel zastran prekopanja ožine sueške in zvezanja sredo-zemeljskega morja z rudečim ni nova, kajti že ob času starih egipčanskih faraonov (kraljev dolgo pred Kristusom), je bila ta ožina prekopana in ste bili omenjeni morji v zvezi; to kažejo razvaline v poznejih časih izkopane, toda natančnega nič ne vemo; gotovo je le toliko, da so prenapeti Arabljani kanal zasuli. Ko je vladal v Egiptu namestni kralj Said Paša bil je Lesseps tje povabljen ter naredil načert, kako bi se dala ožina predreti, in leta 1859. so se dela pričela. Angleži so se temu podvzetju na mnogoteri način ustavljali, pa vsi zaderžki od njih strani so se srečno odpravili. Po prevdarku je bilo treba za izdelanje vodotoka 200 miljonov frankov (1 frank = 40 sold.), ki so se spravili po posojilu na delnice ali akcije, in namestni kralj je obečal, da bo priskerboval vsak mesec po 20 tisuč delavcev; ali njegovi egiptovski delavci so bili tako za nič, da je bilo treba si delavcev iz Evrope pridobiti (med temi je bilo naj več Dalmatinov in Istrijanov; pa tudi iz naših krajev se jih ni manjkalo). Konec 9 let. delanja se je pokazalo, da primanjkuje še 100 miljonov frankov. Lesseps (ki je hodil povsod po Evropi svoje započetje priporočat) je dosegel od francoske vlade in ondašnjega državnega zbora, da sme napraviti veliko loterijo, ktera je vergla preteklo leto več ko 40 milj. frankov; s tem denarjem bodo stroški znabiti pokriti. Ravnina zemske ožine sueške meri, koder je naj krajša, 16 zemljepisnih milj in je le po treh velikih ponikvah pretergana. Na severnem bregu (ob sredozemeljskem morji) blizo nekdanjega mesta Pelusium-a je nastalo novo ladjostajsko mesto Port-Said, ktero je bilo še ni davno le vas ali terg, in je zdaj že precej veliko mesto. („Saidft pomenja v arabskem jeziku Zgornji Egipt, Zgornjo egiptovsko luko.) Blizo na sredi medmorja (ožine) je poprej posušeno jezero Timsah, ktero je ločeno le po neki neznameniti višavi od južnejših slanih jezer, ki se že nekako drže rudečega morja. Samo od sebe se je razumelo, da so ta jezera, ko so vodotok kopali, porabili, ker so si po njih doberšno dela prihranili. — Ena naj večili težav pri delu je bila ta, da so morali sladko vodo za toliko ljudi in živine, ki so se je pri delu posluževali, kakor tudi za parne mašine od daleč napeljavati. Vodo so torej napeljali iz Nila pri mestu Sagasig v Timsah-jezero in od ondot dalje v mesto Suez (ob rudečem morji), in to, po 2 vodovodih dolgih 22 % milj. Na tem kanalu sladke vode ne daleč od Timsah-a je nastalo med delanjem tudi novo mesto, kteremu so dali ime „Ismailia" (po sedanjem namestnem kralji Ismailu), ktero šteje tudi že okoli 10 tisuč stanova vcev, in bo s časom berž ko ne naj važnejše mesto na sueškem medmorji. Svet, na kterem stoji zdaj Ismailia, bil je še pred malo leti peščena puščava; potem pa, ko so napeljali vodo v prazno kotlino jezera Timsah-a, je začelo rasti drevje in zelišče. Podnebne razmere so se tudi spremenile: pred dvema letoma ni ondot še nič deževalo, v poslednjih 12 mesecih je šel že 14 krat dež. Morski kanal med Ismailio in Port-Saidom je izdelan tako na široko, kakor je načertan, in rupa jezera Timsah je z vodo iz sredozemeljskega morja do dobrega napolnjena. Najvažnejše pa za kanal ali ne-kanal je bilo to, da se je speljala voda v niža slana jezera proti rudečemu morju; to se je zgodilo 18. marca t. 1. S tem je bil vspeh podvzetja gotov, dasiravno je bilo potem in je tudi sedaj še veliko, veliko opraviti, predno bo vse narejeno. Ali, glavno delo je storjeno, in po pravici smemo zdaj reči: Afrika ni več polotok, ampak — otok. Po sueškem pretoku se je skerčila morska pot med kup-čijsko deželo vzhodno Indijo in sredozemeljskim morjem, v ktero so šle ladje do zdaj okrog Afrike, skoraj za polovico. Prej ko je bila Amerika znana, so mesta v Italiji in južni Nemčiji cvetela vsled kupčije z jutrovimi deželami; znabiti, da pride čas, ko se jim nekdanje blagostanje poverne. Vesoljno tergovstvo se je vleklo dosihmal po eni strani iz Azije krog nosa „dobre nade" (južne Afrike), po drugi strani pa iz Amerike v angleške, francoske in severno-nemške ladjostaje. Po tej novo odperti sueški poti se oberne svetovna kupčija deloma v luke srednjega morja. l)a se to zgodi, treba ozirati se je še na dvoje reči (faktorjev): na ladjostaje sredozemeljskega morja in posebno morajo dobite naše avstrijske Terst, Reka in dalmatinske urno potrebne železnice do notranjih dežel, zlasti ni moč nikdar preveč povdariti potrebnost predelske železnice za Terst in Karlovško-Rečke za Reko, ako nočemo, da nas prekosijo Benetke, Genova in Brindisi. Drugi faktor so jutrove železnice, ktere se imajo začeti v kratkem delati; med temi so turške naj važnejše za avstrijsko kupčijo, kajti železnica iz Soluna sem črez v Niso, Brod ali Sisek bi zavernila tudi en del jutrovega tergovstva skoz Avstrijo. Neposrednje občenje Tersta z vshodno Indijo in s Kitajskim je bilo do sedaj neznamenito; zdaj, ko je sueški pretok odpert, bode kupčija med Terstom in omenjenimi deželami veliko živejša. Reči, ki se dajo iz Avstrije v Azijo izvajati, se ne manjka, n. pr. izverstno sukno z Moravskega in Češkega, bombažasti izdelki, steklenina, usnje, moka, razna vina se prikupijo gotovo tudi jutrovcem, kakor so na pariški razstavi zaslovele. Akoravno zna biti nekteri od novega kanala sueškega preveč pričakujejo, toliko se vendar lahko za gotovo sprevidi, da bode vodotok našim materijalnim avstrijskim interesom na korist. Torej smemo biti veseli, da se je pomenljivo delo v Egiptu Srečno doveršilo. (Po „Domovini.") O zgodovini papirja. (V idrijski čitalnici govoril J. L.) (Konec.) Perve čase je človek le govoril in tedaj uslmeno svoje želje naznanjal, ter ni rabil pismenega porazumljenja. Časoma se je pa človek vedno bolj in bolj zavedal svojih zmožnosti. Vnela se je v njem želja, da bi svojim naslednikom kaj sporočil. Ali kakošni so bili ti pervotni spominki? Kakor se ne more pričakovati od zarobljenega človeka, da bi se vljudno obnašal, tako so bili tudi spominki in pismena sporočila tačasnih neomikanih ljudi okorni i prosti: Kamenja so nanosih*, kupe zemlje navalili, kole stavili in drevje zasajali in so tako naznanjali, kar so hoteli naslednikom sporočiti. Skušnja pa je človeka učila, da so njih znamenja jako pomankljiva. Videlo se je, da take spominke uniči vreme, sovražna roka in druge nezgode, da so prihodnikom nerazumljivi; bila so jim neprilična, zavergli so jih in iznajdli druga. Bistrejši um je tedaj človeka učil podobe ali kipe dolbsti z ojstrim klinom in dletom v različna kamenja. Takih spominov je še dan danes mnogo v babilonskih, egiptovskih in asirijskih razvalinah. Med poslednjimi je tudi obilo spominkov iz opeke, ktero namreč je menda človek že zelo zgodaj rabil za pisanje; kajti v mehek ¡1 je lahko i hitro vtiskal znamenja; sožgani il ali opeka se je pa tudi dolgo ohranila. Ker človeški um takrat ni bil še tako razsvitljen in njegova domišlija — razun verskih zadev — ni bila še tako živahna, da bi bil mislil na pisinenke ali čerke, rezal je v kamenje podobe različnih živali, rastlin i družili reči, ki mu jih je ravno kazala mati narava. In to pisanje, pri kterem so podobe bile to, kar so sedaj naše čerke in besede, imenujemo podobopisje ali kipopisje. Da je pisavno o-rodje bilo tudi kamenje, to nam jasno priča zgodovina. Ze sveto pismo starega zakona nam pripoveduje o kamnatih tablicah Mojzesovih z desetimi zapovedi božjimi. Da so pa druga ljudstva rabila enako orodje, nam kažejo zlasti ostanki iz starih časov. Mesto kamrnitnih plošč, pri kterih so klini in dleta naša sedanja peresa nadomestovali, začeli so pozneje iz kake kovine narejene tablice zlasti iz svinca rabiti, in pisali so na nje z železnim klincem. Tako se bere v svetem pismu, da je nesrečni Job želel, da bi se njegove besede v svinec vrezale. Ker je pa svinec mehka kovina, nadomestoval gaje kmali baker ali kotlo-vina. Kakor so pa ljudstva v omiki korak za korakom napredovala, tako so tudi zmerom bolj i bolj želela, sporočila vredne reči mertviin orodjem zročiti in jih tako za naslednike ohraniti. Ker je bilo pisanje na terdo pisavno pripravo težavno in ker je tudi tega blagá jelo primanjkovati, poprijeli so se tedaj lesenih desek i plošč, in take lesene tablice so se rabile, dokler niso Rimljani — kot omikan narod — v zgodovini se prikazali. Še bolj omikani Rimljani so s čopičem pisali na belo prevlečene lesene plošče i imenovali tako desko „album", ktero ime se je ohranilo do današnjih časov toda v znanem drugem pomenu. Pozneje so Rimljani za navadne potrebščine rabili deske, ki so jih z voskom prevlekli in v vosek pisali z deržalom, ki so mu „stylus" rekli. Od tod pridete tudi nemški besedi: „stiel" („deržalo") i „stil" (zlog pri pisavi). Ako se je na takih tablicah kaj popraviti ali pa z novega zapisati hotlo, ogrele so se deske nekoliko pri ognju, in vosek se je lahko zopet poravnal in za pisanje pripravil. Tako poravnano desko imenovali so Rimljanje „tabula rasa'', kteri izraz še dan danes pogostoma rabimo za poravnani dolg ali čisto premoženje. Naj starejše pisanje je bilo to, da so dobli ali rezali v plošče žganega ila, marmorja, skrila, svinca, bakra i. t. d. To nam spričuje gerška beseda „chartes" (latinsko charta), kakor se je zval papir sploh teh časov. Beseda „chartes" se izpeljuje od glagola, ki pomenja dolbsti ali izrezovati, ver-tati. Vse to pisalno orodje pa je bilo še vendar zelo okorno, zlasti, ako je človek hotel več, na priliko, cele bukve spisati. Kaj so li potem pri pisanji rabili? Neverjetno, pa res je, da je tudi drevesno listje bilo papir starim ljudstvom. V palmova peresa so vbadali besede, in že Egipčanje so palmo imenovali „fenis" in zavoljo tega so Gerki egipčansko pisanje imenovali „feniško pisavo". V nekterili krajih Azije, zlasti na otoku Cejlon-u rabijo še dan danes palmovo listje v ta namen. Palmovo listi niso podobni našemu papirju, marveč rujavi leseni deski, v ktere se čerke i znamenja vbadajo in vzrezujejo. Da se tako pisanje težko bere, se samo po sebi razume, vendar so se otočani na Cejlonu tega pisanja i papirja tako privadili, da še dan danes angleška vlada, v čegar oblasti je ta otok, ravno to palmovo listje rabi, da ondašnjitn prebivalcem razglašuje postave i ukaze. Lahko se vidi, da je palmovo in drugo perhljivo listje le malo zadostovalo omikanim narodom in njegovim vsestranskim duševnim potrebam. Poprijeli so se potem drevesnega ličja in lubja (skorje). Lipovo, brezovo i bukovo lubje je bilo naj pripravnejše in naj več v rabi. V to ličje so tedaj vbadali pismenke z iglicami. Rimljani so ličje imenovali „liber" (bukve), in to ime imamo še sedaj. Gerška beseda „biblos" je imela začetkoma morda ravno ta pomen. Slovenska beseda „bukve" in nemška „buch" imate skoro gotovo v teh izpeljavah nekaj enacega za se. Ker sem že skoraj zabredel v jezikoslovne preiskave, naj pri tej priliki omenjam še pervotnega pomena slovenske besede „pisati". „Pisati" je pomenilo v staroslovenskem jeziku toliko, kakor „malati",*) ktero besedo smo naj berže iz tujega dobili. Izrazi: „pisana trata", „pisano oblačilo" nam to dokazujejo. Ker je ta beseda enaka pri vseh slavjanskih rodovih, ki so se žgodaj, pred 9. ali 10. stoletjem razdelili v različne dežele in različne rodove, gotovo je, da so Slavjani — torej tudi naši preddedi, Staroslovenci, — že pred 9. stoletjem brati i pisati znali; kajti sicer bi tudi ne imeli besede za to djanje. Za ličjem so rabili platno i pavolo; čopič i barva sta bila takrat to, kar sta nam sedaj svinčnik i pisno černilo. O času cesarja Aleksandra Velikega (macedonskega kralja 330 1. pr. Kr.) se je v Evropi začenjala viša omika. V tem času — čeravno ni prav gotovo — začeli so Egipčanje iz rastline, ki sojo zvali „papir", delati tisto pisalno blago, ki so ga tisuč in še več let rabili in od kterega ima tudi naš lepi papir svoje ime. Ta rastlina, ki se po latinski imenuje „Pa- *) Kaj pa, ko bi se beseda „malati" izpeljevala iz „malo" (im verjüngten Mafsstale) delati ? Vrcdn. pyrus antiquus", je bičje istega plemena, kakor naše bičje, ki na travnikih poleg vode raste. Bilo je to papirno bičje, ki dan danes tudi v Egiptu poleg Nila več ne raste, veliko veče od našega, do 15 čevljev visoko in precej debelo. Terstike so bile trivoglate z zelenim cvetnim veršičem. Naše bičje je prav majhno in ima okroglo steblo. Rimski zgodovinopisec Plinij nam pripoveduje, kako so stari Egipčanje iz omenjene rastline narejali pisalno orodje, ki ga sedaj kar naravnost imenujemo papir. Steblo tega bičja so razklali in lub s terstike slekli. Znotrajno ličje so položili na dolgo po robovih skupaj tako, da se je ličje ličja deržalo. Potem so pa še vprek ali na široko drugo lego naložili, z Nilovo vodo prilepili, in z gladkimi zobmi likali. Tako izgotovljeni papir so takrat Egipčani tudi imenovali „biblos". Bekli so Egipčani, da je samo Nilova voda dobra za to, da se ličje sprime. Po novih preiskavah njihovega papirja pa se je razvidlo, da je bilo to le zvijača starih Egipčanov, da bi drugi ne bili delali papirja. Iz ličja papirjeve rastline so delali tudi veršelja za jadra, vervi, oblačila i še druge platene priprave. Ta egiptovski pridelek je bil kmali velik zaklad in podlaga njihovemu prihodnjemu bogastvu. Egiptovski knez Firm se je tedaj bahal, da premore toliko papirja, da s skupljenim denarom more vzderževati vso armado. Ko je bilo papirja na obilico, začelo se je tudi pridno spisovati. Pripoveduje se, da sta v tem času, blizo 303 — 200 let pred Kristusom, mogočna vladarja, namreč egiptovski kralj Ptolomej II. in Eumen, kralj mesta Pergama v mali Aziji, skušala drug druzega prekositi v napravi velikanskega bukvišča. Iz zavidnosti prepovč egiptovski kralj papir v Pergam prodajati in pripravi prebivalce tega mesta v največo zadrego. Sila pa kola lomi. Pergamci začno tedaj delati papir iz živinskih kož, ki se je po tem mestu „pergamen" imenoval. Omenjena pripovedka se je naj bcrže iz tega pričela, da so se Pergamci pesebno marljivo s to obertnijo pečali. Pergainen, čeravno draži, je egiptovski papir zelo izpodrinil; ta se je bil le do 11. stoletja ohranil, med tem ko je bil pergamen ves srednji vek naj važnejše pisno blago. Za časa slavne dobe Rimljanov se je toliko pergamena porabilo, da ga je marljivim pisateljem pogosto primanjkovalo. Da bi temu v okom prišli, začeli so iz starih bukev izbrisovati, kar je bilo pač škoda. Take dvakrat porabljene pergamene so imenovali „palimpseste". Egiptovski papir in pergamen sta dolgo časa stregla gerškim in rimskim pisateljem. Papir je bil za navadne pisarije in zasebno občevanje, pergamen je bil za važna, zgodovinska, sporočila vredne dogodbe. Pri Rimljanih je bil egiptovski papir zelo imenitno tergovsko blago. Za cesarja Tiberja je nastal zastran previsokega papirjevega davka upor, ki se je le s tem pomiril, da cesar ukaže, ves papir skupaj znesti, da ga je potem senat enakomerno med ljudstvo razdelil. V 11. stoletji je nehal egiptovski papir. Pregnal ga je bil mogočneji konkurent — bombažasti arabski papir. Arabci so bili sedaj iz bombaža, ki se znano dobiva na posebnih drevesih v ondotnih krajih, začeli delati nov papir, ki je našemu današnjemu papirju zelo podoben. Tolkli so namočeni bombaž z bati tako dolgo in ga namakali, da je bil kot sok, potem so ga na solncu sušili in likali, da je bil gladek i enak. Ker so ga pozneje posebno v maloazijskem mestu Damasku narejali, imenoval se je tudi „charta damascena". Egipčanje so tedaj od svoje obertnije, ki jim ni prinašala dobička, jenjali in se niso več pečali s sa-denjem onega papirjovega bičja; to bičje se je potem zgubilo, kakor nekteri zvedenci terde , le ime „papjros" važne rastline se je ohranilo in večina pisajočih ljudstev je to besedo vzela v svoj jezik. Bombažasti papir arabski, za čegar razširjenje so Arabci naj veče zasluge imeli — enako kakor pri smodniku in kompasu — pa tudi ni zadostoval vedno napredujoči človeški omiki. Bil je tako inak i mehak, da se je moglo le s čopičem nanj pisati in še tako je popil vso pisno černilo. Za tega del so že v trinajstem stoletji iznajdli platneni papir iz pre-diva i konoplja. Za izdelovanje novega papirja — platnenega namreč — treba je bilo tudi pripravnega orodja in delavnic — papirnic. Perva papirnica je bila na Laškem v gradu Fabriano. Na Nemškem je bila I. 1390. v Norimberku perva papirnica, in dalje in dalje se je širila ta iznajdba. Naj večo vrednost je papir dosegel, ko se je iznajdlo bukvotiskarstvo. Ali dosedanji papir svoji novi nalogi — za tisk namreč — ni bil kos. Bistre glave iskale so drugega papirja, in glejte! kakor se najde žlahten kamen v blatu in zlati prah v umazani sodergi; najdli so tudi naj boljšo robo za papir — v umazanih cunjah, ki ne bi bile za nobeno drugo rabo več! S cunjami — kdo bi na to mislil — je prisijala izobraženim narodom nova slavna doba. Kdo bi se ne spominjal tedaj besedi našega pesnika: „Zakon natore je lak, da iz malega rasle veliko!" V 16. stoletju so iznajdli tiskarni papir, ker v tem času je oživelo bukvotiskarstvo. Ta nova iznajdba je bila tako imenitna, da je v tem obziru do I. 1820. zadostovala vsem tadanjim tirjatvam. Tega leta so namreč stroji ali mašine za papir znajdli. l>o tega leta so delali papir v čebrih, v kterih je bil mlečnati sok iz cunj, i imenovali so ga nemški „biittenpapir" po naše „čebrov papir". Pri tem orodju je bilo mogoče le posamesne pole papirja narejati in človeške roke so morale zraven pridno delati. Nove mašine pa naglo in skoro brez delavcev delajo na vatle i vatle dolg i tudi precej širok, ličen i čeden papir, ki daleč presega onega po stari šegi narejenega. Ako stopiš v tako papirnico in vidiš iz valjarja razvijati se popolnoma izdelani in čisto suh papir, ki je še pred malo malo časom bil sok, stermel boš nad človeško bistroumnostjo v 19. stoletju. V Evropi se suče sedaj na sto in sto tacih strojev, kteri dodelajo vsako leto nad 500 mil. funtov papirja, ki je blizo 66 milijonov gold. vreden. Iz vsega se lahko spoznava, da „zgodovina papirja je res zgodovina človeške omike". Kdo drugi kakor papirnice s tiskarnicami vred so vstvarile na milijonov knjig, na tisuče bukvarnic, ki jih nahajamo v velicih mestih, kakor tudi v sleherni hiši le bolj izobraženega človeka. Časniki i knjige pa romajo sedaj od dne do dne po širokem svetu, razširjajo zuanstva, vednosti i umetnije, pa pospešujejo obertnijo i ter-govstvo, vterjujejo vernega človeka v zvestobi do vsemogočnega Bitja, razprostirajo luč med narodi, bude narodno zavest i vežejo človeštvo vse zemlje v eno družino! Od Bistrice. Velika napaka, ki je bila ne vem ali tudi po družili okrajih, da so se dosihmal šolske knjige za revne otroke razpošiljale še le h koncu perve polovice šolskega leta. Mislimo si, ko bi reveži toliko časa brez šolskih knjig čakali, kakšen bi bil vspeh pri podučevanji. .Jaz sem nekaj bukev moral iz svoje zrloge razdeliti, da je bilo ubogim učencem mogoče z drugimi vred napredovati. Poslale so se nam tudi take kn[ige, ki jih ne moremo rabiti, drugih koristnih pa nam niso dali. *) Želeti bi bilo, da bi taki, ki imajo to reč v rokah, vse to bolje vrediii, in sicer tako, da bi se te knjige precej o začetku šolskega leta razposlale. *) Za uboge učence dajejo se le tiste knjige, ki pridejo v c. k. zalogi šolskih knjig na Dunaju na svetlo. Vredn. Kar zadene šolska derva, smo tudi slabo preskerbljeni; še par klinov čaka na kemično krojenje, potem bo pa treba poskušati, kakošua obleka gorkoto bolj zaderžuje, ali kaj je boljše ali slabše gorkotno vodilo. Akoravno smo srenjsko predstojništvo zarad pomankanja derv mnogokrat opominjevali, se nam vendar tako merzla godi. Reklo se nam je, da za šolska derva v srenjski blagajnici ni nikakoršnega denarja. Čakajmo! — I — Iz Idrije, (učiteljski posveti. Konec.) S takimi vajami se otroško zdravje prav zelo vtcrjuje, in ravno skerb za telesno zdravje naj bode učitelju dan danes vedno bolj in bolj pri sercu; to zahteva tudi nova šolska postava, ki zapoveduje telovadbe v šolali. Potem je bil razgovor o tem, da učenci tudi spodobno stoje, kedar v klopeh odgovarjajo ali keilar se drugod ž njimi govori. Učitelj naj tirja , da učenec sloji ravno kakor sveča, da se ne naslanja, da ima roke prosto ob strani pri sebi, da ima glavo navpik , da lepo stopa i. t. d. Tudi naj se učencem naroča, da se po poti vljudno obnašajo, da se odkrivajo, priklanjajo in pozdravljajo s keršanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ali pa da rečejo: „Dober dan!" „Bog sprimi!" „Srečno!" i. t. d. Tako se pospešuje lepo obnašanje sploh iti tudi zaupanje do učitelja, kteri ni učenčevo strašilo, ampak njegov odkritoscrčni prijatelj. Konec te perve seje, ki je trajala čez dve uri, se določi, da bodo druge seje vsaki ponedeljek ob 7. uri zvečer. 3. seja. Na dnevnem reda bil je naj pred razgovor o pripomočkih, da bi se odpravilo pogosto letanje otrok po svoji potrebi med šolskimi urami. Znano je slehernemu učitelju, ki ima mnogo šolskih otrok, koliko ga to v nauku moti in kako se s tem šolski red kvari. Nasvetovala so se različna sredstva. Dobro se ve, da se ta neprijetnost nikoli ne more popolnoma odpraviti, pa vendar je mogoče, da se vsaj nekoliko manjša. Priporočevalo se je, da naj učitelj otrokom zapoveduje, da naj se doma pripravijo za šolo, in da naj jih pervo šolsko uro le malokrat in brez sile ne pušča iz šole, kajti navada je železna srajca. Previden in natančen učitelj pazi na vse učence, ki pogosto na stran hodijo, in prevdarja, ali hodijo zavoljo kake bolezni ali zavoljo njihove prave potrebe, ali pa le iz navade, da se sprehajajo. Pri sumljivih olrocih naj učitelj doma pozve, če se pred šolo opravljajo in naj na to dela, da domača hiša tudi v tej stvari kaj pripomore. Sploh pa naj učitelj v tej zadevi zlasti pri bolj odraslih dečkih še bolj pazi, da odpravlja to napako. Za tim smo se pomenkovali v obiskovanji šole. Ze pred se je govorilo, da naj bode učitelju skoz in skoz perva skerb, da je šola otrokom prijeten kraj, kamor radovoljni a ne prisiljeni dohajajo. Sklene se, da naj učitelji na tanko zaznamnjajo, kolikorkrat in zakaj kdo zamudi, ali izpusti šolo. Vsak teden naj učitelj vodju pokaže zamude, da potem vodja učence sam posvari ali pri starših poprašuje, ali pa jih naznanja viši šolski oblastniji, t. j. pri nas domačemu šolskemu nadzorniku. Akoravno smo se v tej stvari določno in obširno razgovarjali, vendar veselo omenjam, da v našem mestu učenci prav pridno hodijo v šolo. V 3. seji smo se pomenkovali, kako bi se otroci napeljevali, da bi se tudi zunaj šole povsod spodobno in vljudno vedeli, da bi priljudno pozdravljali in sicer ne samo svoje učitelje, ampak tudi druge ljudi, ki jih posebno spoštujejo. Ker se je tožilo, da dečki ne pozdravljajo učiteljic in dekleta ne učiteljev, sklenilo se je, da se tudi to odpravi. Nadalje naj se gleda, da učenci čedno, prijetno, spoštljivo in ne sede pozdravljajo, da na ulicah ne zbeže v kote in luknje, ako pride mimo kdo, ki bi ga mogli pozdraviti. I'ove naj se jim, da sc nimajo ničesar bati, če jih učitelj vitli pri poštenih i dovoljenih igrah ali na sprehodu, ako ne počenjajo kaj napačnega i hudobnega. Pri tej priliki se tudi določi, da naj se učenci odvadijo lokalnega nagovora: „slišijo vani," s kterim otroci in navadno ljudstvo pri nas nagovarjajo osebe, ki jih spoštujejo. Pri učencih naj bode slovenska beseda „Vi" (nemški „Sie") to, kar je pri prostem ljudstvu „vani". Ker ima šola nalogo, da jezik čisti in pili, tla učence pisni i pravilni jezik uči, priporoča se, da bi šola odpravljala tudi druge lokalizme in tuje, po domače zavite besede. Potem se še opomni, da naj se otrokom prepove, kamenje lučati (tukaj govore „balote potisniti"), kepati in v nedovoljenih krajih tudi dersati se itd. V 4. seji se je nadaljevalo, kar se je zadnjikrat pričelo; naštevale so se namreč napake otrok na ulicah in drugih očitnih krajih. Graja naj se posebno, da se otroci na vozove ne obešajo in da se ne vtikajo v druge reči, ki jim nič mar niso. Opominjajo naj se otroci, da ne bodo zaničevali starih oslabelih ljudi iu drugih, ki imajo telesne napake i. t. d., da ne bodo dražili in mučili živali in da ne bodo počenjali drugih nespodobnosti. Posebno obširen je bil razgovor, kako naj se podučuje zlasti veče učence, da bi tičev ne lovili. Učitelj ima vedno dovolj dela, ako hoče paziti na vse, kar počenjajo njegovi učenci. Povsod naj pomaga, kjer koli kaj more. J. L. Iz Ljubljane. Prečastit! ljubljanski knez in škcf je pred svojim odhodom v Rim svoji duhovščini poslal okrožnico, v kteri določuje, kako naj se vede do nove šolske uredbe, in med drugim lepo takole poroča: Naš mojster pa pravi: „Pustite malim k meni, ker njih je nebeško kraljestvo"! Naš Gospod kliče male k sebi, da bi bili o-troci božjega kraljestva, ker jih je Bog za to vstvaril. Zatorej moramo tudi mi, ako Kristus v nas živi, male vabiti k sebi, da bi jih k Bogu vodili; kličemo pa male k sebi, ako jih iščemo na tistih krajih in pri tistih prilikah, kjer jih naj lože dobimo. Kje je ta pripravni kraj, kje se nam ponuja ta prilika? Treba nas ni opominjati, da je ta kraj, ta prilika šola. Deržavna postava, kteri smo vedno dolžni pokorščino, ako se ne zoperstavlja božji resnici, nalaga nam dolžnost, da mi učitelji kerščanskega nauka svoje odmerjene ure v šoli dobro porabimo.....Šolo so nam iz našega nadzorstva odtegnili; pokažimo, da se šoli ni treba bati, da bi ji mi kaj škodovali. Podverzimo se brez merzenja javnim naredbain o zadevi očitnih šolskih spraševanj tudi iz kerščanskega nauka. Ako bi se mi temu odtegovali, bi škodovali Kristusovi stvari, in tudi otrokom, ker bi ne dobivali veljavnih spričal. Kjer dobro delamo, kjer pospešujemo svoj in blagor svojih bratov, tam ne bodemo ne na desno, ne na levo nezaupljivo in samoljubno gledali . ... " Prav hvaležni smo učitelji svojemu vikšemu pastirju za ta pravi pastirski glas, kteri duhovščino in šolo Ijubeznjivo druži in ji varuje tistega nevarnega prepada, kteri se je že tu pa lam jel kazati med njima. — Razglasili smo že, da je g. J. Levienik, učitelj v Železnikih izdal pod naslovom „M ali slovenski pevec" zbirko dvo-glasnih šolskih napevov, in posvetil to delice v spomin papež Pijeve zlate maše. Ponudil in poslal je bit g. izdatelj en krasno vezan iztis te pesmarice tudi samemu sv. očetu v dar, kterega so sv. oče z veseljem sprejeti blagovolili, in so po kardinalu Antonelli-tu dali darilcu sporočiti svojo zahvalo ter poslali njemu in železniški šolski mladini apostoljski blagoslov. Težko, da bi bila od strani Rima došla še kdaj kakemu slovenskemu učitelju taka čast, ktero pa inoremo našemu so-bratu toliko bolj privoščiti, ker je po njem prišlo do naj više cerkvene oblasti zagotovilo, da se tudi slovenski učitelji trudimo na razne načine za boljšo izobraževanje nam v uk izročene mladine. Ko pa to odliko iirinogrede v misel jemljemo, ne moremo kaj, da bi omenjeni pesmarici ne prigovarjali in privoščili bolj živahne razprodaje in obilnejšega razširjenja, kakor se je to godilo do sedaj. Če se je tako mične pesmarice in za mladino tako pripravnih pesmic prodalo dozdaj, kakor slišimo, še le okol 100 iztisov (zvezek po 30 soldov), res ne umemo, kaj in kako se po naših šolah pelje goji, in kako se potem Izrekujejo želje, da naj bi „Tov." bolj pogosto napeve donašal. Novi napevi, naj si bodo že v „Tov." ali posebnih natisih, zahtevajo trud in stanejo tudi obilno tiskarnih stroškov, kteri se le zmorejo, ako se učitelji nasprotno podpiramo. — Velika čast je za vsako slovensko šolo, kjer otroci znajo lepo peli; brez primernih napevev je pa tudi uk v petju le na slabi stopnji in na kumernih nogah. Podpirajmo torej take, ki nam skerbe za nove napeve! — o — — Mmisterstvo za bogočastje in uka je z ukrzom 21. nov. t. I. s št. 10043 ukrenilo, da bodo v prihodnje v zalogi šolskih knjig na Dunaju izhajale vse šolske postave v priročnih izdajah in sicer po naj nižji ceni. Posebno se mora to zgoditi pri natisu v nenemškem jeziku. Vsaka teh postav bode se posebej zvezala in cena bode taka, da se bode le tisk plačal. Začelo se bode z izdajo v laškem jeziku. — Drugi ukaz ministerstva za bogočastje in uka 23. nov. t. I. s št. 3495 določuje o knjigah, ki so dopuščene v ljudskih šolah, in sicer tfiko le: 1) knjige, kijih sprejme kaka c. k. zaloga šolskih knjig, se smejo rabiti v ljudskih šolah; 2) nasveti, da bi se druge knjige rabile, dajejo naj se deželni šolski gosposki; 3) deželna šolska gosposka pa ni zavezana, da bi mogla sprejemati in obravnavati učne spise od zasebnih oseb; 4) deželna šolska gosposka učne spise daje izvedencem, da jih pregledujejo, ter potem te in svoje nasvete predlaga ministerstvu; 5) dovoljene učne spise naznanja ministerstvo. Ako pa se kaj določuje o knjigah kerščanskega nauka, se mora ravnati po 7. šolske postave 25. maja 1863 1. gjfiir* Pridjana je pesem z napevom in „Tov." kazalo z zavitkom. "THf Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk. Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic. Priloga k „Učit. Tov.u 1. 34., leč. IX. Novo leto. Animato. Napev J. Tomšičev. rJ bhn 4 MU-j i iTi - t : / i-i — L* • ' ' a ' 2 * * ^ 1 M.....-s—5- / tž—p- i—p_ ✓ ✓ : : ' ' ' Ko o pol - no - či ___^_tL. U - re glas do - ni Se naš :Et - S N - 4-—i v p -0—)—t— •=1 r-jr *--H F= JM—i : *—S i -4 r" - čas nam spre - me - ni; Sta - ro ^ * f * —I------s le - to i je mi- č I ni - lo, No-vo nam je na-sto Epi pi - lo; Ka-kor N ------—;—-I~d—^----TT-l^---N- N J-l 1 1 P p ^ + * -— JL zr p p p „, / blisk go-reč Slo je sta-ro preč, In ne bo na-zaj ga ft—-¡yi---ft--ft--ft--h--_?L_ i < ?«? ii-r-j-vtif^F?! i več! iov.i* * r-f > " % E m m Hitro čas leti, Urno nam zbeži Zdaj je še, in že ga ni! Tako tudi drugo mine, V večnost nam za vselej zgine. To spominja nas, Da čez kratek čas Mine ves življenja kras. Ljubi človek moj Le se greha boj, V dobrem stanovitno stoj! Vsaka stvar nam razodeva, V krajih glasno vseh odmeva: Kar le kolj živi, Kar le svet rodi, V prah se kmali spremeni. Leto dans novo Milo naj nam bo, Srečo sije naj svetlo! Naj beže od nas težave, Ves nemir in vse zmotnjave! Zmiraj naj cvete Sladko upanje! Z Bogom djanje naj bo vse! E. T.