NOVA D O G N A N J A NA T R I G L A V S K E M L E D E N I K U I N L E D E N I K U POD SKUTO (Z 2 D I A G R A M O M A , 54 S L I K A M I , 1 K A R T O I N 2 T A B E L A M A V B E S E D I L U ) NEW FINDINGS CONCERNING THE TRIGLAV GLACIER AND THE SKUTA GLACIER ( W I T H 2 D I A G R A M S , 54 F I G U R E S , 1 M A P A N D 2 T A B L E S I N T E X T ) M I L A N Š I F R E R , D U Š A N K O S l R SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE I N MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 6. FEBRUARJA 1975 Izvleček U D K 551.324.22(234.323.6) Poglavitna dognanja o Triglavskem ledeniku v letih 1983 do 1973 (Milan Sifrer) Triglavski ledenik se nahaja na severni strani Triglava (2863 m) v Jul i jskih Alpah v višini 2390—2560 m. Opazujemo ga ob koncu vsaskokratne tali lne dobe (septembra ali oktobra) že od leta 1946 dalje ter smo rezultate opazovanj do leta 1962 tudi že objavil i . Zato zajema naše poročilo samo enajstletno obdobje 1963—1973. V teh let ih se je ledenik na spodnjem koncu umakni l povprečno za 11,24 m, stanjšal pa za 4,70—5,20 m. Do največjega umika je prišlo v let ih 1964 in 1967, najmanj pa leta 1965, ko je ostal pod snegom preko vsega poletja. Rezultati kažejo, da se je ledenik v letih 1963—1973 počasneje umikal, kot v predhodnem opazovalnem obdobju. Medtem, ko se je v letih 1946—1954 skrči l letno povprečno za 2,21 m in v let ih 1955—1962 za okrog 2,40 m se je v letih 1963—1973 umakni l samo za 1,02 m. Celotna površina ledenika pa se je zmanjšala v prvem obdobju od 14,37 ha (leta 1946) na 12,66 ha (leta 1954), v drugem na 12,13 ha (leta 1962) in v tret jem na 11,90 ha (leta 1973). Poleg raznih drugih kl imatskih elementov je glavni vzrok za počasnejše umikanje v zad- n j ih let ih povečana količina snega v posameznih redi lnih dobah. Abstract U D C 551.324.22(234.323.6) The Main Findings Concerning the Triglav Glacier in the Years (1963—1973) (by Mi lan Sifrer) The Triglav glacier lies on the northern slope of the Triglav mountain (2863 m), in the Julian Alps, at an altitude f rom 2390—2560 m. Since 1964 this glacier has been measured at the end of each melting period (September or October). The results of these studies up to 1962 have already been published. For this reason our present report covers the period of 11 years only f rom 1963 to 1973. During these years the glacier receded at its lower end on an average of 11.24 m, and i t grew thinner for 4,70—5,20 m. The greates recession took plače in the years 1964 and 1967, and the least recession in 1965 when the glacier remained covered w i th snow during the whole summer. These results show that during the period 1963—1973 the recession of the glacier was slower than during the preceding periods of observation. While in the years 1946—1954 the average yearly recession was 2.21 m, and in the years 1955—1962 about 2.40 m, its yearly recession in the period 1963—1973 was 1.02 m only. The total surface of the glacier decreased during the f irst period f rom 14.37 ha (in 1946) to 12.66 ha (in 1954), during the second period to 12.13 ha (in 1962), and during the th i rd period to 11.90 ha (in 1973). The main reason — besides other climatic elements — for the slow recession during the last years has been the increased quantity of snow during the cooler seasons. Naslov — Adress: dr. Mi lan Sifrer Geografski inštitut Antona Melika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg ? 61000 Ljubl jana Jugoslavija P O G L A V I T N A D O G N A N J A O T R I G L A V S K E M L E D E N I K U V L E T I H 1963 DO 1973 M I L A N ŠIFRER Tr ig lavsk i ledenik se nahaja nekaj sto met rov pod samim v r h o m Tr ig lava v v iš in i 2390—2560 m. Skr i va se pod n jegov im i p repadn imi severnimi poboč j i i n to tam, k j e r le-te preha ja jo v p lanotast i svet severnih T r ig lavsk ih podov. Z redn im i opazovanj i i n m e r j e n j i tega ledenika smo začeli že leta 1946. Rezul- tate p r v i h 8- le tn ih opazovanj (1946—1953) je v o k v i r u Inš t i tu ta za geograf i jo S A Z U zbra l Drago M e z e , za obdobje naslednj ih 9 let (1954 do 1962) pa M i l a n Š i f r e r. Ob jav i la sta j i h v Geografskem zborn iku, p r v i leta 1955, d rug i pa leta 1955 i n 1963 ( M e z e 1955; Š i f r e r 1963). Zato zajema naše poroči lo samo razdobje o d leta 1963 do 1973, tore j dobo zadn j ih 11 let, o ka te r i še n ismo poročal i . Poroči lo zajema v g lavnem rezultate redn ih vsakoletn ih opazovanj, k i smo j i h op rav l j a l i ob koncu vsakega ledeniškega leta, tore j v dobi, ko je ta l jen je ledu in snega v g lavnem zaključeno, ko je ledenik na jbo l j razk r i t i n ko je mogoče na jbo l je ocenit i , kako je preživel zadnjo poletno dobo ta l jenja. K e r iz izkušenj vemo, da nastopi ta čas ob koncu septembra oziroma v začetku oktobra, padejo t u d i naša opazovanja v ta čas. Za ugotav l jan je vseh sprememb v obsegu ledenika smo se posluževali me- r i l n i h točk, k i smo j i h deloma že leta 1946 zarisal i po g rb inah okrog ledenika. Z m e r j e n j e m oddal jenost i teh točk od ledenika ozi roma snega, k i se je zadr- ževal na n jem, smo lahko dob i l i precej realno sl iko vsakoletn ih sprememb. Ta metoda je b i la še posebno uporabna v p r v h le t ih opazovanj, ko je b i l ledenik še precej debel i n se je sk lenjeno umika l . S h i t r i m tanjšanjem ledenika v nas lednj ih le t ih pa so se razmere močno spremenile. Ledenik se namreč n i več samo umika l , marveč j e posebno na spodnjem koncu k ra tkomalo razpadal. Izpod ledenika so se začele kazat i števi lne grbine, k i so močno kompl ic i ra le podobo enostavnega krčen ja ledenika. Da b i ves ta proces razkosavanja ledenika č im bol je zasledovali, smo poleg prvo tne metode uporab i l i še metodo črt, k i smo j i h zar isal i z m i n i j e m po g rb inah ob robu ledenika. Več smo j i h zarisal i tam, k j e r so grb ine razkosale ledenik na nove manjše jezike. Zar isal i pa smo j i h t u d i po nov ih grbinah, k i so pogledale izpod ledu i n so b i le pogosto t u d i po 10 i n več met rov oddal jene od čela ledenika1 . Te so nam bi le v pomoč posebno p r i ugo tav l j an ju tanjšanja ledenika. 1 Znaki za posamezna leta: (1954), (1955), (1956), (1958), ^ (1959), 61 (1961), (1962), _A_ (1963), J L (1966), (1967), J L (1968), _JL (1969), J I (1970), 71 (1971), Ji_ (1973). SI. 1. Pogled na Triglav in Triglavski ledenik z Begunjskega vrha (26. septembra 1963) Da b i k rčen je ledenika iz leta v leto č im bol j nazorno zasledovali, smo ga tud i redno fo togra f i ra l i . Zato smo določi l i stalne točke: kadar smo hotel i u je t i v ob jek t i v celotni ledenik, smo se povzpel i na Begunjsk i v r h nad Staničevo kočo, zgorn j i rob ledenika pa smo posnel i s stalne točke b l izu nekdanjega to ta l izator ja na vzhodni strani ledenika. Poleg tega smo ledenik redno fotogra- f i r a l i t ud i z Glave i n izpod Doma na Kredar ic i . Za ugotav l jan je zmanjševanja debeline ledenika pa smo uporab i l i točko na pot i s Kredar ice p ro t i Ma lemu Tr ig lavu, nekako tam, k je r se začne pot s t rmo dvigat i . Vsako od teh mest smo označi l i s č rko F. Med naš imi na jbo l j s ta ln imi opazovalci moramo še posebej omen i t i navdu- šenega gornika, d ip lomiranega geografa i n meteorologa Dušana K o š i r j a , k i opazuje ledenik že od leta 1948 dalje, skupaj tore j že ka r 26 let. P r i opazovanj ih pa so sodelovali t u d i č lani Inš t i tu ta za geograf i jo S A Z U M i l a n S i f r e r , M i l a n N a t e k i n zadnje leto t u d i Marko Z e r o v n i k . Opazovanja Triglavskega ledenika 26. in 27. septembra 1963 V drug i po lov ic i septembra leta 1963 je b i l T r ig lavsk i ledenik na tenko p rek r i t s snegom, k i je padel ponoči med 25. i n 26. septembrom (si. 1). Toda ta sneg n i v celot i p o k r i l starejšega površja. Izpod njega se je na š tev i ln ih SI. 2. K l jub tenki plasti novega snega je mogoče s slike razbrati močno izžlebljeno površino Triglavskega ledenika in gladke površine starega snega na njegovem spod- njem koncu k r a j i h kazal led, k i so ga preprezal i t u d i do 0,75 m g lobok i žlebovi, pok r i va l pa ga je t u d i grušč, k i ga je b i lo posebno na spodnjem koncu ledenika zelo vel iko. Izpod novozapadlega snega pa so se kazale t u d i bo l j g ladke površine starega snega, k i se ga je ohran i lo na ledeniku skozi vso pretek lo ta l i l no dobo raz- meroma ve l i ko (si. 2). Z n j i m je b i l na široko pok r i t ves zgorn j i rob ledenika pod samim ostenjem Tr ig lava, ve l iko pa se ga je ohran i lo t ud i na obeh straneh ledenika i n na n jegovem spodnjem koncu, k j e r j e segel po do l insk ih zajedah na njegovi vzhodni i n zahodni s t ran i daleč navzdol p r o t i h is tor ičn im morensk im nasipom (si. 1). Ledenik je b i l tore j močneje razk r i t samo v svojem osrednjem delu, predvsem nad Glavo (2426 m), k je r je b i lo ta l jen je snega, kasneje pa t u d i ledenika, še posebno izdatno. Ledenik je kazal zelo podobno sl iko kot ob predzadnjem opazovanju leta 1962. Zato smo lahko šele na osnovi mer jen ja razdal j med me r i l n im i točkami i n snegom, k i seže z ledenika t u d i po b l i žn jem skalnem površ ju, dognali, da se ga je ohran i lo t ok ra t vendar le nekol iko man j . Tako so se p r i m e r i l n i točk i 10 A skrči la z ledenikom povezana snežišča za 0,25 m, p r i me r i l n i točk i 10 za 4,85 m, p r i 11 B za 1,8 m, p r i 12 za 0,15 m, p r i 13 A za 2,25 m, p r i 14 A za 14,90 m i n p r i 14 C za 2 m. Tud i na skra jno vzhodnem koncu Tr ig lavskega ledenika pod K r e - darico (merjeno od točke 16) se je snežišče zmanjšalo za okrog 1,90 m. Iz jemo v tem splošnem, čeprav zelo skromnem zmanjšan ju kol ič ine snega na spodnjem koncu Tr ig lavskega ledenika, je pokazalo samo mer jen je razdal je med mer i lno točko 16 i n ledenišk im jezikom, k i seže t u izpod ledenika p ro t i h is tor ičn im more- nam nad Severno t r ig lavsko steno. T u je b i lo snežišče za 1 m večje.2 Opazovanja 16. in 17. septembra 1964 V začetku jeseni leta 1964 je b i l T r ig lavsk i ledenik skoraj povsem brez snega iz pretek le redi lne dobe (si. 3).3 Neka j malega se ga je ohran i lo samo na zgorn jem robu ledenika pod samim osredn j im v r h o m Tr ig lava in v ledeniškem jez iku na skra jno spodnjem, vzhodnem koncu ledenika. Povsod drugod pa je b i l razk r i t p ravcat i zeleni led, z značilno slojevitost jo. V a n j so se zajedal i š tevi ln i meandrast i žlebovi, predvsem na spodnjem koncu ledenika pa smo opazovali po n j e m t u d i ve l i ko ablacijskega d rob i r ja , k i je ponekod že docela p r e k r i l ledeniško podlago (si. 4). Zarad i to l ikšne razkr i tos t i ledenika smo mer i l i oddaljenost mer i l n i h točk povečini o d samega leda in ne od snega kot v zadn j ih nekaj le t ih (od leta 1960—1963). Te mer t i ve so pokazale, da so se od leta 1963 zmanjšala snežišča i n ledenik p r i mer i l n i točk i 10 za 15,60 m, p r i točk i 11 za 6,70 m, p r i 12 za 40,70 m, p r i 12 A za 28,50 m, p r i 13 za 34,30 m, p r i 13 A za 8,70 m, p r i 14 A za 4,90 m. T u d i snežišča v do l insk i zajedi na skra jno vzhodni s t rani ledenika so se močno skrči la. Tako je sneg izpod točke 14 C povsem izg in i l i n t u d i pod točko 16 se je isto snežišče skrč i lo za 9,50 m, od tod p ro t i leden iku pa celo za 35,70 m. V is tem obdob ju pa se je ledenik t u d i močno stanjšal. P r i točkah 11 C, 12 i n 12 A za okrog 0,80 m, p r i 13 za 0,70 m, vzhodno od tod p ro t i točk i 14 pa t u d i še za 0,60 m. Zaradi tol ikšnega zmanjšanja obsega i n debeline ledenika so gledale izpod ledu števi lne nove grb ine i n to še posebno na široko p r i točk i 12, k j e r je b i l u m i k ledenika na jveč j i . Zabeležit i moramo t u d i novo grb ino, k i je pogledala izpod sklenjene ledene mase okrog 10 m jugovzhodno od tod i n nas opozorila na nadal jn je h i t r o razkosavanje ledenika (si. 5 i n 6). V opazovalnih dneh je b i lo v reme čisto v znamenju pr iha ja joče depresije. Top l i jugozahodni ve t rov i so gnal i skozi L u k n j o i n p rek Tr ig lava ogromne oblake, k i so se nato slapovito spuščali p r o t i V r a t o m i n ledeniku. Led na ledeniku se j e močno ta l i l i n voda je po š tev i ln ih ž lebovih dr la navzdol ter ob koncu ledenika po k ra jš i a l i dal jš i po t i izg in ja la v močno p re t r to i n zvot l jeno apniško notranjost . Na dveh k r a j i h sta na spodnjem koncu ledenika nastal i celo dve man jš i jezerci ; p rvo p r i točk i 12 A je bi lo 22 m dolgo i n 8 m široko, drugo p r i točk i 14 A pa je b i lo 3,5 m dolgo in 3 m široko. Pred le tom 1964 smo ugotav l ja l i tako razkr i t ledenik zadn j i k ra t leta 1958. Tako se nam je tore j po šestih le t ih p rv i č spet nud i la pri ložnost, da ugotov imo dejanski obseg ledenika in vse spremembe, k i j i h je doživel ledenik od takrat . Mer i t ve oddal jenost i ledenika od m e r i l n i h točk so pokazale, da se je ledenik od leta 1958 pa do konca ta l i lne dobe leta 1964 ponovno zmanjšal i n to k l j u b 2 Opazovalca Dušan K o š i r in Mi lan S i f r e r. 3 Opazovalca Dušan K o š i r in Mi lan Š i f r e r. SI. 3. Tako povsem brez snega je b i l Tr ig lavski ledenik jeseni leta 1964. Neznatna so bi la tudi t ra jna snežišča na njegovi zahodni strani in v steni nad n j i m (16. septembra 1964) SI. 4. Z drobi r jem prekr i t i led na spodnjem koncu ledenika (16. septembra 1964) obi l ic i snega, k i se je v vmesnih le t ih zadržal na ledeniku vse do konca ta l i lne dobe. P r i m e r i l n i točk i 10 se je sk rč i l ledenik od leta 1958 za 14,50 m, p r i točk i 11 za 15,50 m, p r i točk i 11 C za 9,70 m, p r i 12 za 21,75 m, p r i 12 A za 8,50 m, p r i 13 za 18,50 m, p r i 13 A za 13,70 m, p r i 14 A za 11,40 m, p r i 14 za 4,60 m, p r i 14 A za 0,64 m. Sneg pa se je obdržal v dol insk i zajedi vzhodno od tod in ga je b i lo leta 1964 celo več kot leta 1958. P r i mer i l n i točk i 14 A je znašala raz l ika 0,70 m p r i 15 celo 12,40 m i n p r i 16 t ud i še 11,50 m. V istem obdob ju med le t i 1958 i n 1964 pa se je ledenik t ud i močno stanjšal. Črte z dvema pikama, k i smo j i h zarisal i leta 1958 po grb inah ob n jem, so ostale leta 1964 že okrog 1—2 m nad ledom. Na jbo l j se je stanjšal p r i točk i 10 (2 m), 11C (1,60 m), 12 (1,60 m) i n 12 A (1,50 m). Od t u p ro t i vzhodu pa je b i la razl ika čedalje manjša, p r i točk i 13 A je znašala le 1 m, p r i 14 A še 0,5 m, p r i točk i 14 A . pa je b i lo stanje že povsem nespremenjeno. Po ledeniškem jez iku vzhodneje od tod pa se je obdrža l sneg i n ga j e bi lo celo več ko t leta 1958. Po naših mer i t vah se je celotna površ ina ledenika v le t ih 1958—1964 skrči la od 12,30 ha na 11,92 ha. Opazovanja 8. in 9. septembra 1965 Leta 1965 smo opazoval i ledenik dne 8. i n 9. septembra.4 V tem času je b i l še vedno pok r i t s snegom, k i se je obdržal na n jem prek vsega polet ja (si. 7). Sneg pa je pok r i va l t ud i b l ižn jo okol ico i n je segel po do l insk i v rze l i na vzhodni s t ran i ledenika vse do h is tor ičn ih moren pod Glavo (si. 8). Z leden ikom so bi la povezana t u d i obsežna snežišča na n jegov i zahodni strani, pa t u d i na vzhodu, k j e r je b i lo mogoče p r i t i po snegu skoraj čisto do Doma na Kredar ic i . Ve l i ka bočna morena, k i omeju je ledenik na te j strani , je samo na dveh k r a j i h gledala izpod snega. S snegom so b i l i zapoln jeni t ud i ko t l i č i i n zajede po vseh obsežnih Tr ig lavsk ih podih. Zaradi tako iz rednih snežnih razmer so bi le pod snegom seveda tud i števi lne mer i lne točke, druge pa v n jegovi neposredni b l iž in i . Tako je b i la točka 10 oddal jena o d snega na ledeniku za 8 m, 11 za 13,30 m, 12 za 1,50, 13 za 6 m, točka 16 pa je b i la celo čisto ob snegu. V p r i m e r j a v i s p re tek l im le tom (1964) so se povečale z ledenikom povezane snežne površine p r i točk i 10 za 27,60 m, p r i 11 za 13,70 m, p r i 12 za 54,90 m, p r i 13 za 45,00 m, p r i 16 pa v smeri p ro t i ledeniškemu jez iku za 18,50 m, p r o t i g lavnemu ledeniku pa celo za 51,90 m. Tud i t ok ra t se je v reme v dneh, ko smo se m u d i l i na Tr ig lavskem ledeniku, h i t ro pokvar i lo . Od zahoda so se skozi L u k n j o i n čez T r ig lav va l i le zelo goste megle, k i so zakr i le dol ino V ra t i n t u d i sam v r h Tr ig lava, obdobno pa so legle t ud i po leden iku i n močno otežile delo. Močno žuborenje tekoče vode, k i je pr iha ja lo izpod snega pa nas je opozarjalo, na močno ta l jen je snega samega i n po vsej ver je tnos t i t u d i ledenika. 4 Opazovalca Dušan K o š i r in Mi lan Š i f r e r. SI. 5. Slika pr ikazuje spodnji konec ledenika in grbine p r i mer i ln i točki 12 (26. septembra 1963) SI. 6. Ist i del ledenika leto kasneje (16. septembra 1964). Dobro so vidne obsežne površine na novo razkritega skalnega površja in nova grbina, na skrajno zgornjem koncu slike, k i je v tem letu prvič pogledala izpod ledu (glej puščico) SI. 7. Pogled na Tr ig lavski ledenik in na obsežna snežišča na njegovi zahodni strani. Tol iko snega se je ohranilo na ledeniku in po bl ižnjem skalnem površju vse do konca tal i lne dobe leta 1965 (8. septembra 1965) SI. 8. Slika pr ikazuje velike količine snega na Triglavskem ledeniku ob koncu tal i lne dobe leta 1965. Snežni jezik seže po dol inski zajedi vse do historičnih moren pod Glavo (glej puščico). Pogled s prevala med Kredarico in Ma l im Tr ig lavom Opazovanja 21. in 22. septembra 1966 Leta 1966 se je ohran i lo na ledeniku spet ve l i ko starega snega.5 V naspro t ju z le tom 1965 je b i l ledenik tok ra t sicer že deloma razkr i t , toda ve l i k del ga j e ostal še ves čas pod snegom. Z leden ikom so bi la na š i roko povezana tud i ob- sežna snežišča na n jegov i zahodni i n vzhodn i strani , pa t u d i na n jegovem spodnjem koncu, k j e r je segel sneg posebno po do l insk ih v rze l ih vzhodno in zahodno od Glave daleč navzdol p ro t i h is tor ičn im morensk im nasipom nad Severno t r ig lavsko steno (si. 9). Toda tud i ta snežišča so b i la v p r i m e r j a v i z le tom 1965 neko l i ko manjša. P r i me r i l n i točk i 11 za 5,95 m, p r i 12 za 54,85 m, p r i 13 za 10,85 m, p r i točk i 16 pa v smeri p r o t i ledeniku za 15,20 m, na zahod p ro t i ledeniškemu jez iku za 9,20 m, na vzhod p ro t i snežišču pod Kredar ico pa le za 0,75 m. V naspro t ju z le tom 1965 so pogledale tok ra t izpod snega t u d i mer i lne točke 11 A , 11 B, 12 A , 13 A, 14, 14 A i n 14 C. Točka 11 A je b i la oddal jena od snega na ledeniku za l m , 11 B za 0,80 m, 12 A za 0,63 m, 13 A za 36,40 m, 14 za 78,05 m, 14 A za 48,82 m i n 14 C za 3,72 m. K l j u b to l i kšn im ko l ič inam snega pa se je ledenik ponovno stanjšal. Grb ina južno od točke 12, k i je pogledala izpod ledu šele leta 1964 i n je b i la leta 1965 pokr i ta s snegom, se je leta 1966 že p rav markan tno dv ign i la izpod ledu (0,50 m). Ledeniške plastnice zav i je jo ob n je j močno navzdol i n s tem opozar ja jo, da po- meni ta grb ina za pomika joč i se led prav močno ovi ro (si. 10). Opazovanja 12. in 13. oktobra 1967 Jeseni leta 1967 je b i lo na ledeniku precej man j snega kot ob koncu ta l i lne dobe leta 1966.6 Ledenik je b i l zato na široko razk r i t i n t u d i po obrobn ih de l ih i n po b l i žn jem skalnem površ ju snežna odeja n i b i la več povsem sklenjena. Da se je množina snega na ledeniku res zmanjšala, nam po t r j u j e j o t u d i mer i t ve oddal jenost i snega od sta ln ih mer i l n i h točk. Tako so se skrči la snežišča na spod- n jem koncu ledenika p r i m e r i l n i točk i 11 za 2,80 m, p r i 11 A za 2,90 m, p r i 11 B za 2,55 m, p r i 12 za 13,35 m, p r i 12 A za 0,77 m, p r i 13 A za 1,60 m, p r i 14 za 4,05 m, p r i 14 A za 0,48 m, p r i 14 C za 4,48 m, p r i točk i 16 pa p ro t i ledeniškemu jez iku za 7,30 m. Izpod snega so pogledale t ud i mer i lne točke, k i so bi le lan i pok r i te s snegom: 10 A (5,50 m), 14 A . (2,00 in 2,70 m) i n 17 (2,20 m). Poleg samega krčen ja kol ič ine snega pa smo zabeležil i v tem le tu t u d i močno zmanjšanje debeline ledenika i n p r i me r i l n i točk i 12 t u d i močan umik . Obsežne grbine, k i so leta 1964 komaj pogledale izpod ledu i n so b i le ločene od skalnega obrobja za okrog 10 m, so bi le sedaj z n j i m že skoraj docela povezane. T u se j e stal i la ok rog 1,80 m—2 m debela plast ledu (pr im. si. 11 i n 12). Na osnovi vseh teh sprememb se je od leta 1964 pa do leta 1967 zmanjšala površ ina ledenika od 11,92 ha na 11,90 ha. 5 Opazovalca Dušan K o š i r in Mi lan Š i f r e r. 6 Opazovalci Dušan K o š i r , Mi lan S i f r e r in Mi lan N a t e k. SI 9 Snežne razmere na Triglavskem ledeniku ob koncu tal i lne dobe leta 1966 (21 septembra 1966). Razkrit je b i l samo osrednji del ledenika jugovzhodno od Glave, drugje pa se je ohranilo veliko snega. Vel ika so bi la tudi snežišča v steni Tr iglava nad ledenikom SI 10 Pogled na razkr i to površino Triglavskega ledenika in na obsežno grbino (glej puščico), k i je šele leta 1964 pogledala izpod ledu (21. septebra 1966). Ledemske plastnice so zaokrenjene ob nje j močno navzdol in nas s tem opozarjajo, da pomeni pomikajočemu se ledeniku prav močno oviro SI. 11. Sliko smo posneli 21. septembra 1966. Prikazuje nam spodnji konec ledenika p r i mer i ln i točki 12 SI. 12. Ist i konec Triglavskega ledenika leto kasneje (12. oktobra 1967). Slika zelo dobro prikaže znatni umik in stanjšanje Triglavskega ledenika na tem mestu. Pr i - mer ja j grbini 1 in 2 Zelo podobno s l iko je kazal T r ig lavsk i ledenik t ud i ob opazovanj ih v na- slednj ih pet ih let ih. Sneg n i z njega n ikdar tako močno izg in i l ko t leta 1964, n ikdar pa se ga n i ohrani lo na n j e m to l i ko ko t v le t ih 1965 a l i 1966. K l j u b te j podobnosti pa je b i lo med posameznimi le t i vendar le ugotov i t i manjše razl ike, na katere žel imo opozori t i v naslednj ih poroči l ih. Opazovanja 8. in 9. septembra 1968 V septembrskih dneh leta 1968 je b i l ledenik zelo na š i roko razkr i t , celo nekol iko močneje, ko t leta 1967 (si. 13).7 V sk ladu s tem se je v tem času močno zmanjšala t u d i njegova debelina. Na osnovi p rek in jen ih črt , k i smo j i h zarisal i v pretek lem le tu (1967) na s t iku med ledom i n g rb inami na n jegovem spodnjem koncu, smo lahko ugotovi l i , da se je ledenik t u stanjšal v povprečku za okrog 0,75 m, v na jbo l j ekstremnem p r ime ru celo za 1,10 m. Ob teh ugotov i tvah pa nas je tem bol j začudilo, da pa se je ohrani la raz- meroma vel ika kol ič ina snega, predvsem na njegovem skra jno spodnjem koncu in po b l i žn jem skalnem površ ju. Posebno ve l i ko smo ga opazovali zahodno od Glave i n v dol insk i zajedi na vzhodnem koncu ledenika. Po tej zajedi je segel SI. 13. Pogled čez spodnji in vzhodni konec Triglavskega ledenika proti nižjemu hrbtu med Mal im Triglavom in Kredarico (8. septembra 1968). Ob tolikšni razkritosti lede- nika vzbujajo še posebno pozornost večje količine snega na njegovem spodnjem koncu 7 Opazovalci Dušan K o š i r , Mi lan N a t e k in Mi lan Š i f r e r. snežni jez ik vse do h is tor ičn ih morensk ih nasipov nad Severno t r ig lavsko steno i n tako dosegel obseg, k i ga je ime l doslej samo v na jbo l j sneženih let ih. Z lede- n i k o m povezana snežišča so se t u od preteklega leta 1967 povečala p r i mer i l n i točk i 10 A za 1,10 m, p r i 11 za 2,85 m, p r i 11 B za 0,65 m, p r i 13 A za 1,10 m, p r i 14 za 3,60 m, p r i 14 A za 1,10 m, p r i 14 C za 3,00 m, p r i 16 za 0,10 m in p r i 15 na spodnjem koncu ledeniškega jezika celo za 5,10 m. Do pr ičakovanega skrčenja ledenika je pr iš lo samo p r i točkah 10 i n 12 A (za 0,75 m i n 16,70 m). Ko razmiš l jamo o vz rok ih tol ikšne razkr i tos t i ledenika i n v splošnem ne- ko l i ko povečane kol ič ine snega na n jegovem spodnjem koncu, moramo poleg k l ima tsk ih razmer upoštevat i t u d i plazove. V ide t i je, da so postal i le - t i s krče- n jem ledenika čedalje pogostejši. Nanje nas je opozori la t ud i sama površ ina ohranjenega snega, k i je b i la na spodnjem koncu ledenika še v dneh opazovanja vsa vegasta i n polna kopic ; te so ponekod še presegle pol met ra višine. Te po- goste i n p rav v le tu 1968 obsežne plazove so opazi l i t u d i opazovalci meteorolo- ške postaje na Kredar i c i i n nas s tem še bo l j prepr iča l i o upravičenost i takšnega sklepanja. Leta 1968 smo mer i l i ledenik ob samem koncu ta l i lne dobe. Dne 18. sep- tembra je b i lo oblačno i n po pod ih so se podi le goste megle. Ob 14. u r i je začel padat i dež, k i j e prešel kasneje v sodro in nato v sneg. Do naslednjega dne ga je padlo že 10 cm. Ker ta sneg kasneje n i več skopnel, je pomeni l tako že pr ispevek k naslednj i red i ln i dobi. Opazovanja 30. septembra in 1. oktobra 1969 Tud i v tem le tu je ledenik podobno kot ob koncu predzadnje ta l i lne dobe (leta 1968) močno razkr i t . 8 Le na njegovem spodnjem koncu se j e ohran i lo na n j e m še neko l iko več snega, k i je segal z ledenika t ud i po b l i žn jem ska lnem pov rš ju (si. 14 i n 15). To nam i lus t r i ra jo t ud i mer i t ve oddal jenost i m e r i l n i h točk od snega. Tako so se p r i me r i l n i točk i 10 A povečala snežišča za 0,20 m, p r i 10 za 0,30 m, p r i 11 B za 0,70 m, p r i 13 za 8,80 m, p r i 13 A za 17,30 m, p r i 14 za 6,10 m, p r i 14 A za 6,20 m, p r i 14 C za 2,60 m, p r i m e r i l n i točk i 16 pa v smer i p ro t i leden iku za 3,20 m, p ro t i ledeniškemu jez i ku za 0,90 m, p ro t i snežišču pod Kredar ico pa za 1,50 m. Le p r i mer i l n i točk i 11 je b i lo snežišče za 1,70 m krajše. T u d i sam ledenik se od leta 1968 n i bistveno spremeni l . Na osnovi črt, k i smo j i h zarisal i po g rb inah ob ledeniku, je b i lo mogoče ugotovi t i , da se je s tan j - šal celo v območ ju najmočnejšega ta l jen ja severovzhodno od Glave samo za 0,10 m. K l j u b tako sk romn i ab lac i j i smo opazovali po ledeniku ve l iko skalnega drob i r ja . Posebno na debelo je b i l p rek r i t z n j i m vzhodni konec ledenika, k j e r je plast tega skal ičevja ponekod še presegla 0,5 m debeline. Našo pozornost so pr i tegni le t ud i ve l ike ledeniške razpoke, k i so nastale na jugozahodni s t rani ledenika. T u smo opazoval i ledeniške poči že v p re tek l ih let ih, vendar so se p rav v ta l i l n i dobi leta 1969 močno povečale. Največ je med n j i m i so bi le še čez 1 m široke i n več kot 15 m dolge. 8 Opazovalci Dušan K o š i r , Mi lan N a t e k in Mi lan Š i f r e r. SI. 14. Pogled po spodnjem koncu Triglavskega ledenika prot i zahodu. Opozorimo naj na vel iko grbino, k i je šele leta 1964 pogledala izpod ledu (glej puščico) in na precejšnje količine snega, k i sežejo s spodnjega konca ledenika tudi po bl ižnjem uraV- njenem živoskalnem površju (30. septembra 1969) SI. 15. Tol iko snega se je ohranilo v dol inski zajedi na spodnji, vzhodni strani T r i - glavskega ledenika leta 1969 vse do 30. septembra Opazovanje smo oprav i l i ob lepem ant ic ik lonskem vremenu. Po ledeniku n i b i lo opazit i tekoče vode. Le izpod ledu so p r iha ja l i glasovi skromnega žubo- renja, k i so pr iča l i o p rav neznatnem ta l jen ju ledenika. Opazovanja 28. in 29. septembra 1970 Pretežni del ledenika je b i l t ud i ob opazovanju jeseni leta 1970 brez starega snega.9 Le-ta se j e oh ran i l v več j ih množinah samo na zgorn j i i n zahodni s t ran i ledenika ter v obsežnih snežiščih, k i j i h opazujemo na te j st rani (si. 16). Precej bol j pa je pobralo sneg po spodnj i i n vzhodni s t rani ledenika, k j e r ga je b i lo celo nekaj man j kot v pretek lem le tu 1969. Tako so se skrči la snežišča p r i točk i 10 A za 0,25 m, p r i 11 za 0,20 m, p r i 11 A za 0,90 m, p r i 11 B za 0,70 m, p r i 12 za 2,30 m, p r i 13 A za 1,30 m, p r i 14 za 8,70 m, p r i 16, mer jeno p ro t i ledeniku, za 1,10 m, p ro t i ledeniškemu jez iku pa za 1,10 m. Na spodnj i i n vzhodn i s t rani ledenika pa n i pr iš lo samo do močnega skrče- n ja snežišč marveč t u d i do stanjšanja ledenika samega. T u so ostale črte z devetko, k i smo j i h zarisal i leta 1969 po g rb inah ob ledeniku, ok rog 0,30—0,40 m nad n j im . Na ledeniku zahodno od Glave pa v le tu 1970 n i pr iš lo do sprememb. V območju najmočnejšega ta l jen ja v tem letu, smo opazovali po leden iku debele plast i ablacijskega d rob i r ja , k i je na več k r a j i h že docela p r e k r i l ledeni- ško podlago. Na vzhodni strani ledenika je b i lo ponekod tega d rob i r j a še čez po l met ra na debelo (si. 17). Na močno ta l jen je ledenika v obravnavani ta l i l n i dobi so nas opozor i l i t ud i š tev i ln i meandrast i žlebovi. Na jg lob l j i med n j i m i so b i l i še čez meter g loboki i n so, podobno kot p l i tve jš i , i zg in i l i na spodnjem koncu ledenika pod sneg. Ob lepem ant ic ik lonskem vremenu v dneh našega opazovanja je b i lo ta l jen je lede- n ika prav neznatno i n vs i t i ž lebovi so b i l i povsem brez vode, kot da b i b i h fosi ln i . Opazovanja 7. in 8. oktobra 1971 Ledenik je t u d i to jesen kazal zelo podobno sl iko ko t v pre tek lem letu, s š i roko r a z k r i t i m osrednj im delom in več j im i ko l i č inami snega na zgorn j i i n zahodni strani , kot t ud i po spodnjem koncu.10 T u ga je b i lo celo spet nekaj več ko t ob koncu predzadnje ta l i lne dobe leta 1970. P r i me r i l n i točk i 10 A za 0,45 m, p r i 10 za 2,05 m, p r i 11 za 1,90 m, p r i 11 B za 1,60 m, p r i 12 za 1,08 m, p r i 14 za 8,57 m, p r i 14 C za 2,10 m, p r i 16 pa v smeri p ro t i ledeniškemu jez iku za 6,80 m. M a n j kot lan i pa smo ga namer i l i samo p r i točkah 13 A (za 3,28 m), p r i 16 (v smer i p ro t i ledeniku za 0,35 m) i n p r i 17 (za 0,54 m). Na zgorn jem robu ledenika pa vse od leta 1963, ko smo ga zadn j i k ra t ogledali, n ismo opazi l i več j i h sprememb. P r i točk i 2 je b i lo snega za 0,10 m več, p r i točk i 2 A za 0,20 m man j , p r i 5. pa spet za 2,92 več. 9 Opazovalci Dušan K o š i r , Mi lan N a t e k in Mi lan S i f r e r . 10 Opazovalca Dušan K o š i r in Mi lan N a t e k. SI. 17. S tako debelo plastjo ablacijske morene je bi la 29. septembra 1970 pokri ta vzhodna stran Triglavskega ledenika SI. 18. Ena od večj ih ledeniških razpok na za- hodni strani Triglav- skega ledenika Tud i sam ledenik od pretekle redi lne dobe n i doživel več j ih sprememb. Neznatno zmanjšanje njegove debeline smo lahko ugotav l ja l i samo ob ve l i k i g rb in i p r i mer i l n i točk i 12 (pr ib l ižno za 0,30 m). Razpoke, k i smo j i h opazoval i že v p re tek l ih le t ih na zgorn jem koncu lede- n ika i n so se posebno leta 1969 močno razšir i le, so b i le t ud i letos zelo izrazite (si. 18). Tud i novozapadl i sneg, k i je pobel i l ledenik že pred našim opazovanjem, teh razpok n i mogel zakr i t i . Izpod njega se je kazal led t u d i ob š tev i ln ih vodn ih žlebovih, tako, da nas ta sneg n i m o t i l p r i ugo tav l j an ju razkr i tos t i ledenika oziroma ohranjenost i starega snega na n jem. Opazovanja smo oprav i l i ob lepem ant ic ik lonskem vremenu. Opazovanja 7. in 8. septembra 1973 Redna opazovanja Tr ig lavskega ledenika ob koncu ta l i lne dobe leta 1972 so zaradi zgodaj zapadlega snega odpadla. Samo iz poroči la Dušana K o š i r j a , k i je b i l meseca avgusta na ledeniku vemo, da se je ohran i lo na n jem razme- roma ve l i ko snega. Ledenik smo ponovno opazovali v naslednjem le tu 1973, i n to 7. i n 8. sep- tembra.11 Na n j e m se je ohran i lo podobno ve l i ko snega kot v le t ih 1963, 1967, 1968, 1969, 1970 in 1971. V drobn i p r i m e r j a v i z le tom 1971 ga je b i lo v le tu 1973 samo za spoznanje m a n j : na zgorn j i s t rani ledenika p r i točk i K . za 1,02 m, p r i 2 A za 1,70 m, p r i 4. za 8,40 m, p r i 4 A za 27,00 m, p r i 5. za 18,72 m, p r i 8. za 1,42 m; na spodnjem koncu pa p r i 10 A za 1,20 m, p r i 10 za 4,73 m, p r i 11 za 4,50 m, p r i 11 B za 1,60 m, p r i 12 za 0,98 m, p r i 12 A za 1,63 m, p r i 13 za 0,82 m, p r i 13 A za 11,92 m, p r i 14 C za 2,20 m in p r i 16 mer jeno p ro t i leden iku za 0,65 m, p ro t i ledeniškemu jez iku spodaj pa za 6,90 m. P r i tem m e r j e n j u vzbu ja pozor- nost izredno zmanjšanje množine snega p r i točkah 4 A i n 5., saj znaša raz l ika kar 27 m oziroma 18,72 m. Sam ledenik pa celo od leta 1970 n i doživel več j ih sprememb. Črte z oznako 70 so bi le podobno kot leta 1970, ko smo j i h zarisal i povečini t i k ob ledu. Do neznatnega stanjšanja ledenika je pr iš lo samo na njegovem spodnjem koncu, predvsem jugovzhodno od Glave, k j e r je pogledala izpod sklenjenega ledu spet nova grbina, k i je oddal jena okrog 15 m od skalnega obrobja (si. 19). O tanjša- n j u ledenika pa pr iča jo t ud i števi lne poči na n jegov i zgorn j i strani, k i so na- stale ver je tno na izrazi te jš ih preg ib ih živoskalne podlage. Doslej so bi le širše samo na zahodni strani , tokra t pa so bi le zelo izrazite t ud i na jugovzhodnem koncu ledenika pod Kredar ico. T u smo zabeležil i nekako t r i obsežnejše poči, k i so še čez 15 m dolge in okrog 0,5 m široke (si. 20). Vreme je b i lo v času našega opazovanja t ip ično depresijsko. Območje T r i - glava so preplav i le vlažne in zelo tople zračne gmote. Čez Tr ig lav i n skozi L u k - n jo so se v a l i l i na Pode in p ro t i V r a t o m debeli oblak i . Ledenik se je močno ta l i l i n po vseh žlebovih, k i potekajo v smer i njegove nagnjenosti , je tek la voda. Ledenik pa v teh dneh n i b i l podvržen samo močnemu ta l jen ju , temveč tud i erozi j i . Burno tekoče vode so prenašale s seboj obil ioo d rob i r ja , s ka te r im je b i la pokr i ta posebno vzhodna stran ledenika, i n z n j i m dolble v ledeno podlago. Poglavitna dognanja o Triglavskem ledeniku v letih 1963—1973 Mer jen ja i n opazovanja Tr ig lavskega ledenika v enajst letnem obdobju 1963—1973 so pokazala, da se le-ta še ves čas umika. D o posebno močnih spre- memb je pr iš lo na njegovem spodnjem koncu, k j e r se je skrč i l povprečno za 11,24 m. Tol ikšen u m i k gre predvsem na račun izrednega krčenja p r i točk i 12, k j e r se je zaradi ve l ikansk ih grb in , k i so pogledale t u izpod ledu, u m a k n i l ka r za 34,40 m. P r i d rug ih mer i l n i h točkah na spodnjem koncu ledenika je b i l u m i k precej neznatnejši. Tako se j e u m a k n i l p r i točk i 12 A za 7,5 m, p r i 13 za 5 m, p r i 13 A za 4,70 m in p r i 14 za 4,60 m, v povprečku tore j le za okrog 5,45 m. Zan im ivo je, da j e pr iš lo do tol ikšnega um ika ledenika v g lavnem v dveh le t ih i n to leta 1964 i n 1967, ko je sneg iz pretek le redi lne dobe tud i na spod- n jem koncu ledenika skoraj povsem skopnel. V ostal ih let ih, ko se je obdržal sneg po vsem ledeniku (leta 1965) al i pa je skopnel samo v osrednjem delu jugovzhodno od Glave (v le t ih 1963, 1966, 1968, 1969, 1970, 1971, 1972 in 1973), pa se obseg ledenika skoraj n i spremenil . 11 Opazovalca Dušan K o š i r in Marko 2 e r o v n i k. SI. 19. Puščica označuje mesto, k jer je izpod ledu pogledala nova grbina. Ledeniške plastnice zavijejo ob njej navzdol SI. 20. Značilne razpoke na jugovzhodni strani ledenika V obdobju 1963 do 1973 pa ledenik n i izgubi l samo na obsegu, ampak tud i na svoji debelini. Na osnovi črt, k i smo j i h zarisali po grbinah na straneh in na spodnjem koncu ledenika, smo lahko redno spreml ja l i manjšanje njegove debe- l ine in ugotovi l i , da se je stanjšal na svoj i zahodni strani za okrog 0,30 m, na vzhodni za 1,30 m do 2,20 m, na spodnjem koncu nad Glavo in nekoliko vzhod- neje od nje pa celo za 4,70—5,20 m. Do največjega stanjšanja ledenika je prišlo v let ih 1964 (0,60—0,80 m). 1967 (1,80—2,00 m) i n 1968 (1,10 m), precej manj pa se je stanil ledenik v let ih 1966 (0,50 m), 1969 (0,10 m), 1970 (0,30—0,40 m) i n v letu 1971 (0,30 m). V le t ih 1963, 1965 ter 1973 pa nismo mogl i zabeležiti skoraj nobenih sprememb. Ce pr imer jamo krčenje Triglavskega ledenika v let ih 1963—1973 (11 let) s predhodnima opazovalnima obdobjema 1946—1954 (9 let) in 1955—1962 (8 let), lahko ugotovimo, da se je v zadnj ih let ih hitrost umikanja ledenika ne- kol iko zmanjšala (prim. M e z e 1955; Š i f r e r 1963). Medtem ko se je v prvem obdobju rednega opazovanja (1946—1954) ledenik umakn i l za 19,90 m, je znašal ta umik v naslednjem obdobju (1955—1962) 19,22 m, v let ih 1963—1973 pa samo še 11,24 m. Letn i popreček umikanja znaša torej v p rvem obdobju 2,21 m, v naslednjem 2,40 m, v zadnj ih let ih pa samo 1,02 m. Skladno s temi spremembami se je zmanjšala tud i površina Triglavskega ledenika. P r i pr ikazu teh sprememb smo se moral i naslonit i predvsem na leta, v kater ih se je umakn i l sneg z obsežnih obrobnih delov ledenika in je prišlo tud i do vidnega umika ledenika samega. Tako se je zmanjšal v prvem opazoval- nem obdobju od 14,37 ha (leta 1946) na 12,66 ha (leta 1950), v drugem na 12,13 ha (leta 1959) in v t re t jem na 11,90 ha (leta 1967). Iz poroči l o stanju ledenika v posameznih let ih se tud i pokaže, da je b i l s čedalje počasnejšim umikanjem ledenika v zadnj ih let ih njegov spodnji konec čedalje pogosteje pokr i t s snegom vse do konca tal i lne dobe. Tako je b i l spod- n j i konec ledenika ob koncu tal i lne dobe v prvem obdobju (9 let) samo 3-krat pokr i t s snegom, v naslednjem obdobju (8 let) prav tako 3-krat, v zadnjem (11 let) pa celo 9-krat. Da b i natančneje določil i čas, ko se je začel ledenik počasneje umikat i , smo poleg samih mer jen j upoštevali tud i kol ičino snega, k i se je obdržal na njego- vem spodnjem koncu. Pr i tej analizi se je pokazalo leto 1960 še posebno po- membno. V 14 let ih rednega opazovanja pred n j i m (1946—1959) je b i l celotni ledenik oziroma njegov spodnji konec, samo 3-krat pokr i t s snegom (1948, 1951 in 1953), v naslednj ih 14 let ih (1960—1973) pa kar 12-krat. Zato nas ne prese- neča, da se je umakn i l ledenik v p r v i h let ih (1946—1959) letno poprečno za 3,06 m, v naslednjih let ih (1960—1973) pa le še za 0,80 m. Že ob p r v i h poskusih tolmačenja različno hitrega krčenja Triglavskega le- denika i n različne ohranjenosti snega po n jem in po njegovem obrobju je bi lo videti, da je množina snežnih padavin za to zelo odločilna (prim. M e z e 1955). To se je čisto nazorno pokazalo po letu 1954, ko srno se lahko p r i tolmačenju vsakokratnih razmer na ledeniku opiral i tud i že na podatke bližnje meteorološke postaje na Kredarici . P r i analizi tega gradiva smo postali še posebno pozorni na presenetl j ivo ujemanje med različno debelino snežne odeje v posameznih let ih in ustrezno več j im al i manjš im krčenjem ledenika oziroma ohranjenostjo snega na njem. Tako se je npr. pokazalo, da je bi la v p rv ih pet ih let ih (1954—1959) delovanja meteorološke postaje na Kredaric i , k i se ujema z obdobjem naj- močnejšega krčenja ledenika, snežna odeja v posameznih redi ln ih dobah še pod 3 m debela, z izjemo leta 1956, ko je to debelino samo za spoznanje pre- segla (323 cm). V naslednjih 14 let ih (1960—1973), k i pomenijo glavni zastoj v krčenju ledenika, pa je plast snega povečini presegla 3 m i n celo 4 m debe- line. Izjemna so bi la samo leta 1964 (218 cm), 1966 (260 cm) i n 1971 (299 cm). Zaradi zelo skromne množine snega leta 1964 je prišlo do že opisanega močnega skrčenja ledenika v tem letu. Leta 1966 pa je tak umik preprečila obilica snega, k i se je ohrani l na ledeniku še iz pretekle redilne dobe (leta 1965). Vsa ta dej- stva so nas torej prepričala, da je bi la debelina snežne odeje v zadnj ih nekaj let ih dejansko zelo odločilna za zadrževanje večj ih kol ič in snega na ledeniku preko vse tal i lne dobe in za ustrezno manjše krčenje ledenika. Pr i tem pa seveda nikakor ne smemo zanikat i vloge drugih k l imatsk ih dejavnikov, predvsem po- letne temperature, k i je v posameznih ekstremnih pr imer ih lahko močno modi- f ic i rala vlogo snežnih padavin. To nam zelo dobro i lust r i ra jo nadpoprečno topla poletja (1946, 1947, 1950, 1951, 1952, 1953, 1957, 1958, 1961, 1964, 1967, 1968 in 1973) in hladnejša ta l i lna obdobja (1948, 1954, 1955, 1960, 1962, 1965 in 1972. Pr i podrobnejši analizi i n ovrednotenju vseh teh dejavnikov pa bo treba seveda vel iko podrobneje osvetl i t i tud i vlogo orografskih razločkov med Kreda- rico in ledenikom. Cisto očitno je namreč, da je Kredarica zaradi svojega polo- žaja na slemenu izpostavljena vel iko močnejšemu in trajnejšemu sončnemu obsevanju, pa tud i močnejšim vetrovom i n so zato tuka j pogoji za akumulaci jo snega skrajno neugodni. V bistveno drugačnem oko l ju pa leži ledenik. Zaradi svoje lege pod s t rmimi severnimi pobočj i Tr iglava ter zaradi splošne nagnjenosti tega sveta prot i severu je ledenik izpostavljen vel iko skromnejšemu sončnemu obsevanju. Bistveno drugačni pa so tud i pogoji za zbiranje snega. Na to so opozarjal i že p r v i opazovalci ledenika. Še bol j jasno pa so to pokazala Petkov- škova opazovanja snežnih razmer na Kredar ic i i n v b l ižn j i okolici v red i ln i dobi leta 1955—1956. Iz n j i h razvidimo, kako se zbirajo na ledeniku nadpovprečne množine snega (Š i f r e r 1963). Tu se ne odlaga samo sneg normaln ih snežnih padavin, marveč ga nanašajo sem tudi vetrov i s Triglava, Kredarice in Reži, k je r se sneg zaradi izredno močnih južn ih in jugozahodnih vetrov ne more obdržati. K nadpoprečnim množinam snega na ledeniku pa pripomore tud i ostenje Tr ig lava nad n j im. Ob tej strani se zaustavlja sneg, k i ga nosijo vzhodni in severni vet rov i ter se proži v ob l ik i prav ih snežnih plazov na ledenik. Mno- žino snega na ledeniku pa povečujejo tud i pravi plazovi, k i j i h proži jo iz stene nad n j i m najpogosteje močni vetrov i i n odjuga. Zaradi vseh teh procesov se nabere na ledeniku vel iko več snega kot na Kredaric i . Seveda to razmerje n i stalno, marveč se od leta do leta močno spre- min ja, saj je močno odvisno od smeri, značaja in jakost i vetrov ter padavin. Zaradi vseh teh okoliščin pa je tud i razporeditev snega po ledeniku močno različna. K temu pr ipomorejo tud i plazovi, k i se proži jo na ledeniku samem. T i so postali zaradi stalnega krčenja ledenika i n ustreznega večanja njegove strmine prav v zadnjem obdobju čedalje številnejši i n povzročajo kopičenje vel ikanskih kol ič in snega na spodnjem koncu ledenika. V idet i je torej, da lahko vse to močno spremeni snežne razmere na ledeniku, vpl iva pa lahko tud i na stanje ledenika i n na ohranjenost snega po n jem ob koncu vsakokratne ta l i lne dobe. To pa nam je tud i opozorilo, da bomo moral i posvetit i p r i bodočem pro- učevanju tem pojavom še vel iko več pozornosti, kot smo stor i l i to doslej. Tabela. Rezultati meritev na Triglavskem ledeniku (Razdalje so izražene v metrih) Dnevi meritev Merilne točke Vrsta mer- jenja 26. 9. 1963 16. 9. do 17. 9. 1964 8. 9. do 9. 9. 1965 21. 9. do 22. 9. 1966 12. 10. do 13. 10. 1967 18. 9. do 19. 9. 1968 30. 9. do 1. 10. 1969 28. 9. do 29. 9. 1970 7. 10. do 8. 10. 1971 19. 9. do 21. 9. 1973 Z X 1,60 + 1,50 + H _L 1,76 + L X 0,40 -b 0,72 + L i X 0,75 + 1,50 + K . X 0,00 + 1,02 A i X Gi X 1 . 2 A X 0,60 + 0,80 j + 2,50 + 3. X 1,50 + 1,90 + 2 X 0,10 + 0,00 + 1,78 + 4 . 1,60 + 10,00 + 4 X 1,50 + 3,50 + 4 A X visoko nad snegom 1,00 + 28,00 + 5 . X 4,20 + 1,28 + 20,00 + 8 . X 8,00 + 0,53 + 1,95 + 10 A I 4,15 + 5,50 + 4,40 + 4,20 + 4,45 + 4,00 + 5,20 + 10 X 20,00 * 35,60 + 8,00 + 17,40 + 17,95 + 18,70 + 18,40 + 17,75 + 15,70 + 20,43 + 11 T 20,30 + 27,00 * 13,30 + 19,25 + 22,05 + 19,20 + 20,90 + 21,10 + 19,20 + 23,70 + 11 A T + 2,00 1,00 + 3,90 + 1,20 + 2,10 + 3,85 + Merilne točke Vrsta mer- jenja 16. 9. 26. 9. 1 do 1963 17. 9. 19o4 8. 9. do 9. 9. 1965 21. 9. do 22. 9. 1966 12. 10. do 13. 10. 1967 18. 9. do 19. 9. 1968 30. 9. do 1. 10. 1969 28. 9. do 29. 9. 1970 7. 10. do 8. 10. ; 1971 19. 9. do 21. 9. 1973 2,70 + 11 B 2,80 + ! 0,80 3,35 + 2,70 + 2,00 2,70 + 1,10 ! + 11 C I 22,70 * 980 12 T 15,70 + 56,40 * 1,50 + 56,35 + 69,70 * 15,00 + 17,30 + 16,22 + 17,20 + 12 A X i V * j 2.9,50 * 0.63 + 1,40 + 18,10 + 0,00 + 1,63 + 13 T 16,70 + 51,00 * 6,00 + 16,85 + 23,80 15,00 16,48 17,30 + + 13 A T 36,50 + 45,20 * 36,40 + 38,00 + 36,90 + 19,60 + 20,90 + 24,18 + 36,10 + 14 T 83,00 + 89,10 * 78,05 + 82,10 + 78,50 + 72,40 + 81,10 + 72,53 + 71,95 + 14 A I 49,40 + 54,30 * 48,82 + 49,30 + 48,20 + 42,00 + 48,00 + 46,60 + 14 A. prot i led. jeziku i 4,70 + 2,00 + 0,00 + 14 A. prot i ledeniku l 7,70 * 2,70 + 0,00 + Y t 7,40 + 3,40 + 14 C i 4,00 + 3,72 + 8,20 + 5,20 + 2,60 + 5,00 + 2,90 + 5,10 15 T 3,60 + 8,00 + 2,90 + 15,50 + 2,45 + 16,60 + 2,70 + 16 prot i led. jeziku I 9,00 + 18,50 + 0,00 + 9,20 + 16,50 + 16,40 + 9,80 + 16,70 + 16 čez 16. prot i ledeniku T 16,20 + 51,90 * 0,00 + 15,20 + 18,50 + 15,30 + 16,40 + 16,75 17,40 + 16 prot i snežišču T 9,40 + 20,00 + 0,00 + 0,75 + 17,50 + 9,50 + 8,00 + 5,SO 17 T 2,20 + 3,10 + 2,90 + 3,44 J- Navpična oddaljenost meri lne točke do roba ledu oziroma srena al i snega. I Diagonalna oddaljenost meri lne točke do roba ledu oziroma srena al i snega. | Horizontalna oddaljenost meri lne točke do roba ledu oziroma srena al i snega. T Oddaljenost po t leh od meri lne točke do roba ledu oziroma srena al i snega. * Merjeno na led. + Merjeno na sren oziroma sneg. Mali Triglav S T A N J E T R I G L A V S K E G A 2426 L E D E N I K A V L E T I H : olOA 1973 1962 1954 1946 LITERATURA K o š i r , D., 1965, Kl imatske razmere na Kredarici . Geografski zbornik 9. L jubl jana. M e z e , D., 1955, Ledenik na Tr ig lavu in na Skuti. Geografski zbornik 3. L jubl jana. S i f r e r , M., 1963, Nova geomorfološka dognanja na Triglavu. Tr iglavski ledenik v let ih 1954—1962. Geografski zbornik 8. L jubl jana. THE M A I N FINDINGS CONCERNING THE TRIGLAV GLACIER I N THE YEARS 1963 to 1973 (by Mi lan Sifrer) The Tr ig lav glacier is situated on the northern slope of the Tr iglav mountain, in the Jul ian Alps, at an alt i tude f rom 2390 to 2560 m. Regular observations of this glacier at the end of each melt ing period (September or October) were begun as early as 1946. The results of these observations up to 1962 have already been pu- blished. For this reason the present report covers the period f rom 1963 to 1973. During this period the glacier receded at its lower end for an average of about 11.24 m. The greatest recession was observed in years 1964 and 1967 when the snow f rom the preceding feeding season had almost completely melted away also at the lower end of the glacier. Dur ing other years when the snow remained on whole glacier (1965) or when i t was melted in its central part only southwest of Glava (in the years 1963, 1966, 1968, 1969, 1970, 1971, 1972 and 1973), the extent of the glacier remained almost unchanged. In the period 1963—1973 the glacier has also grown considerably th inner: in its western part for about 0.30 m, in its eastern part f rom 1.30 to 2.20 m, and at its lower end even f rom 4,70—5,20 m. The glacier grew thinner especially in the years 1964 (0.60—0.80), 1967 (1.80—2.00 m), and 1968 (1.10 m). The process of the th inning of the glacier was considerably lesser in years 1966 (0.50 m), 1969 (0.10 m), 1970 (0.30 m—0.40 m), and 1971 (0.30 m). Almost no changes could be registered in years 1963, 1965, and 1973. I f we compare the recession of the Tr ig lav glacier in the period 1963—1973 (11 years) w i t h the recession during the preceding periods of observation 1946—1954 (9 years) and 1955—1962 (8 years) we f ind that dur ing the recent years the rapidi ty of the recession of the glacier has been somewhat lessened (cf. Bibl iography Nos. 2 and 3). Whi le during the f i rst period (1946—1954) the average re- cession of the glacier was 19.22 m, the recession dur ing the subsequent period (1955—1962) was 19.22 m, and in the years 1963—1973 11.24 m only, i n spite of the fact that the last period of observation covered the largest number of years. Dur ing the f i rst period the yearly recession was 2.21 m, during the second period 2.40 m, whi le during the recent years it has been 1.02 m only (cf. the appended chart). The surface of the Tr ig lav glacier has also been decreased paral lel to these changes. Dur ing the f i rst period of observation the surface of the Tr ig lav glacier decrealsed f rom 14.37 ha (in 1946) to 12.66 ha (in 1954), dur ing the second period down to 12.13 ha (in 1962), and in the th r id period to 11.90 ha (in 1973). When we tr ied to f ind reasons for such differences in the rapidi ty of the recession of the Tr ig lav glacier in indiv idual years and periods, i t was obvlous f rom the very beginning that this recession depends decisively on the qua,ntity of the newly fal len snow. Since 1954 this appeared even more clearly beeause since that year we have at our disposal for the interpretations of the yearly state of the glacier data collected at the neighbouring meteorological station at Kredarica. Thus during the f irst f ive years of the work of the Kredarica meteorological station (1954—1959) vhich coincide w i t h the period of the greatest recession of the Tr ig lav glacier, in individual feeding seasons the snow cover did not even reach 3 m, w i t h the exception of the year 1956, when this thickness of the snow cover was only sl ightly surpassed (323 cm). During the subsequent 14 years, which represent the main slackening in the recession of the glacier, the snow cover at Kredarica usually exceeded 3 m, or even 4 m. Excep- tional were only the years 1964 (218 cm), 1966 (260 cm), and 1971 (299 cm). Because of the humble quanti ty of snow the glacier receded considerably in 1964. In 1966 a similar recession was prevented by the large quantity of snow which remained unmelted on the glacier f rom the one but last feeding season (1964/65). Quite natu- ral ly also other cl imatic factors are important, above al i temperatures, which, ho- wever, we w i l l be able to take more precisely into consideration when detailed analyses of orographic differences between Kredarica and the glacier are made. On the basis of observations that have been made so far we can conclude that Kredarica is exposed to a stronger sunshine and to winds which carry away plenty of snow f rom the Kredarica ridge. The Tr ig lav glacier, on the other hand, is inclined towards the north and i t therefore receives a weaker sunshine. Some conditions of the glacier are also essentially more favourable for the accumulation of snow. Snow which accu- mulates here is not only result of normal snowfalls, i t is also brought by winds f rom Triglav, Kredarica, and Reža where i t can not stay because of the exceptionally strong southern and southwestern winds there. The more than normal quantities of snow on the glacier are also due to the wa l l of the Tr ig lav mountain above it. This wa l l stops the snow carried by eastern and northern winds. The snow then comes down on the glacier in the form of snow avalanches. The quant i ty of the snow on the glacier is also increased by avalanches which are launched f rom the wa l l by strong winds and thaw. Owing to al i these prccesses a much larger quant i ty of snow gathers on the glacier than in the Kredarica ridge. This relation, however, is not constant: i t changes f rom year to year because i t depends greatly on the direction, character, and strenghth of winds and of precipitations. These circumstances are the cause of the differences in the distr ibution of snow on the glacier itself. This is part ly due to such avalanches also which begin on the glacier itself and lead to the accumulation of enormous quantities of snow at the lower end of the glacier. I t seems that al i these factors can change considerably snow conditions on the glacier whi le at the same t ime they also greatly influence the state of the glacier at the end of each melt ing season. Izvleček U D K 551.324.22(234.323.63) Ledenik pod Skuto od leta 1955 do leta 1973 (Dušan Košir) Krnišk i ledenik ob Skuti se nahaja na severovzhodni strani Skute v Kamniških Alpah v višini 2000—2150 m. Z rednimi opazovanji tega ledenika ob koncu vsako- kratne tali lne dobe smo začeli že leta 1948 in rezultate opazovanj do leta 1954 tudi že objavil i. Zato zajema naše poročilo samo obdobje od leta 1955 do 1973. V tem obdobju se je ledenik zaradi ugodne orografske lege le neznatno skrčil. Do umikanja je prišlo predvsem v letih, ko se je tudi množina snega na njem močno zmanjšala (1957, 1958, 1967, 1968 in 1973), medtem ko v letih, ko je ostal čez vse leto pod snegom, ni bilo mogoče zabeležiti sprememb (1972, 1965 in 1970). To različno ohra- njenost snega na ledeniku ter tudi krčenje ledenika samega osvetljuje avtor tudi s k l imatskimi razločki med posameznimi leti. Abstract UDC 551.324.22(234.323.63) The Glacier of the Skuta Mountain from 1955 to 1973 (by Dušan Košir) The Skuta glacier lies in a coomb valley, on the northeastern slope of the Skuta mountain, in the Kamnik Alps, at an altitude f rom 2000 to 2150 m. Regular observations of the glafcier at the end of each melting season were started as early as 1948. So far the results of these observations unt i l 1954 have already been published. For this reason our report covers only the period 1955—1973. During this period the glacier receded only slightly because of its favourable orographic position. The recession of the glacier took plače above al i in those years in hich the quantity of the snow lying on i t was also greatly decreased (1957, 1958, 1967, 1968, and 1973). In years, however, in which the glacier remained covered w i th snow during the whole summer season, no changes of the glacier could be registered (1972, 1965, and 1970). The author analyses these differences in the preservation of the snow on the glacier and the recession of the glacier and attributes them to climatic differences betvveen individual years. L E D E N I K POD S K U T O OD LETA 1955 DO LETA 1973 DUŠAN KOŠIR Drago M e z e j e v Geografskem zborn iku 3, 1955 ( M e z e 1955, 77—96) ob jav i l izsledke opazovanj tega ledenika do vk l j učno leta 1954. V tem poroč i lu se zato omeju jemo na opazovanja ledenika v obdobju 1955—1973. Osnovni v i r za ugotav l jan je stanja ledenika so poroči la opazovalcev. Poro- čila o s tan ju ledenika vsebujejo besedni opis, skice in mer i tve od markac i j do ledu al i snega. Iz seznama poroči l na koncu poročila je razvidno, da smo imel i na razpolago poročila za vsa, v naslovu navedena leta, razen za 1. 1955, 1960, 1962 in 1964. Rezultati merjenj z markacijsko metodo Rezultati mer jen j za posamezna leta so na pri loženi tabeli. V tabelo nismo vnesli delno podatkov, katere je treba posebej interpret i rat i , kot tud i podatkov dopolni lnih mark i ran j . O obojem dajemo poročilo na koncu tega poglavja. Na osnovi pravkar imenovane tabele je izdelan graf ični pr ikaz meri tev (glej diagram 1). Markaci je, katere smo izbral i glede na pogostnost najdenj al i meritev in na reprezentativnost, smo razvrst i l i glede na vrsto meri tev v t r i skupine: V 1. skupini so markaci je, od kater ih vrš imo meri tve po t leh ali v določeni smeri puščic; to so markaci je 2020, 10 in 11. V 2. skupini so markacije, od kater ih vršimo meri tve pretežno v diagonalni smeri al i v določeni smeri puščic; to so markaci je 12, 1743 i n MEKO. V 3. skupino smo uvrs t i l i markaci je, od kater ih vršimo meri tve v ver t ika ln i al i skoraj ver t i ka ln i smer i ; to so markaci je 8 a, 3, 4, 1, 7, 7 a i n 9. Ostalih markaci j nismo vzeli v poštev iz razlogov, katere smo navedli prej. Lokaci ja skoraj vseh pravkar omenjenih markaci j je razvidna iz skice v M e z e t o v i razpravi ( M e z e 1955, 93). Za ostale pa dajemo tale opis: mar- kaci j i 9 i n 10 sta ob f luvioglacialnem jarku, k i se vleče takoj izpod ledenika (si. 53), markaci ja 11 označuje zgornj i konec snežišča, k i se ponavadi podaljšuje v spodnjo krn ico Ledin. Markaci ja 12 je na vzhodnem obrobju tega snežišča, med tem ko sta markac i j i 1743 i n M E K O na spodnjem robu spodnje, končne krnice Ledin. Graf ični pr ikaz (glej diagram 1) mer i tev ledenika pod Skuto od leta 1955 do 1973 nam kaže dvoje n izk ih stadi jev: leta 1957, 1958 i n leta 1967, 1968 i n dvoje v isokih stadijev leta 1972 in 1965. T i stadi j i so razvidni iz graf ikonov vseh t reh skupin markaci j . Pr i n izk ih stadi j ih pa delata iz jemi markac i j i 3 in 4 (na zgornjem robu ledenika) leta 1957 i n leta 1973, ko je bi lo tud i precej nizko stanje. P r i v isokih stadi j ih je omenit i , da markac i j i na spodnjem robu krnice Ledin 1743 in M E K O 1. 1972 ne izkazujeta nič posebnega; dalje, da imamo p r i t r e t j i skupini p r i markaci jah 8 a i n 3 razen leta 1972 in 1965 še visok stadij leta 1966. V id i se, da se visoka stanja v r h n j i h ledenikovih snežišč ne poznajo le v istem, ampak tud i še v naslednjem letu (tak pr imer je tud i leta 1973). Da b i dobi l i popolnejšo sliko o kolebanju ledenika pod Skuto, smo, na po- budo Mi lana S i f r e r j a , 1. 1956, 1957, 1958, 1961, 1963, 1966, 1967, 1969, 1971 in 1973 naprav i l i ob n jem nove dopolnilne markaci je, od kater ih smo v nasled- n j i h let ih mer i l i snežno ali ledno površino. Obsežnejše mark i ran je smo izvrš i l i v le t ih 1956, 1961 i n 1969. Na osnovi mer i tev ugotavl jamo: da se je ledenikov jezik (v ja rku, pr ibl ižno, vzhodno od markaci je 2020) umakni l od leta 1956 do leta 1957 za okrog 30 m ; da se je led p r i markac i j i 71 na spodnjem robu ledenika umakn i l od leta 1971 do leta 1973 na jmanj za 6,2 m ; da je led le malenkostno napredoval p r i markac i j i 67 na spodnjem robu ledenika od leta 1967 do leta 1973; da se je znižala srensko ledna površina p r i eni markaci j i , k i označuje stanje leta 1961 (na spodnjem, vzhodnem obrobju ledenika bl izu markaci je 1) p r i sklenjenih opazovanjih v let ih 1967—1970, najbol j leta 1969 in to za 2,0 m, naj- manj pa leta 1970 in to za 1,5 m ; da se je znižala srensko ledna površina p r i drugi markac i j i iz leta 1961 (tudi na spodnjem, vzhodnem obrobju ledenika bl izu markaci je 1) p r i sklenjenih opazovanjih v let ih 1967—1970, najbol j leta 1969 1,2 m, najmanj pa leta 1967 0,8 m ; da se je znižal sneg p r i markaci j i , k i označuje stanje leta 1966 (prav tako na spodnjem, vzhodnem obrobju ledenika bl izu markaci je 1), p r i sklenjenih opazovanjih v let ih 1967—1971, najbol j leta 1968 in to za 2,8 m, najmanj pa leta 1971 za 0,5 m ; da sta pr iš l i dve dopolni lni markac i j i leta 1973 niže kot je ledna površina; to sta markac i j i : ena iz leta 1963 na vzhodnem, spodnjem področju ledenika za okrog 2,2 m in druga iz leta 1969 na zahodnem robu ledenika za okrog 2,0 m. Ta nazadnje omenjeni pojav n i osamljen. Srečujemo ga tud i p r i standarnih markaci jah 1 in p r i 7 (glej tabelo). Pojav si je mogoče tolmači t i s precejšnjo ver jetnost jo tako, da v rhn ja snežišča, najbol j pogosto ob visokem stanju, lede- n ikov led izpodrivajo. Razen markaci jske metode smo, prav tako na pobudo Mi lana S i f r e r j a , leta 1962 začeli z r e d n i m f o t o g r a f i r a n j e m ledenika pod Skuto. Na osnovi fo tograf i j z istega mesta lepo v id imo na izbranih fotoposnetkih si. 23—31, kako se je kazal ledenik pod Skuto v razl ičnih let ih z obrobja spodnje krnice Ledin in s točke, k i je v b l iž in i križišča pot i na Savinjsko sedlo in pod Križem. V zadnj ih let ih (1972, 1973) smo izvrš i l i nekaj in formaci jsk ih opazovanj pred rednim opazovanjem jeseni. Na jbo l j zgodaj smo ledenik opazovali dne 3. jun i ja 1973 (si. 32 in besedilo k njej). Kasnejša opazovanja so pr ib l ižno iz sredine avgusta leta 1972 i n 1973. Medtem ko je b i l ledenik leta 1972 (13. avgusta — si. 34) popolnoma zasnežen i n je snežišče segalo nepretrgano v spodnjo krn ico Ledin, je b i l ledenik, po za- sebnih diapozi t iv ih pisca tega poročila, dne 12. avgusta 1973 v spodnjem delu gol i n je kazal razpoke tud i p r i markac i j i 7, snežišče pa je bi lo rahlo pretrgano med markaci jama 10 i n 11. 12. avgusta 1973 smo izvrš i l i tud i prve izredne, obsežnejše izmere oddalje- nosti snežne površine od markaci j . Pr imer java teh izmer z rednimi izmerami (22. septembra 1973; tabela) priča, kako zelo se lahko zmanjšajo snežišča izpod ledenika v dobr ih 40 dneh. Zaključek Na osnovi vseh, iz ob jek t ivn ih razlogov nepopolnih opazovanj (kr ivca grušč in sneg), domnevamo, da se ledni zakl juček ledenika pod Skuto še nadalje umika p ro t i stenam. Umikanje ledu je posebno v idno p r i markaci jah 1 i n 7. Ledenik se tud i tanjša, čemur so dokaz ledna okna. Sneg, k i v posameznih let ih prekr i je ledenik al i se nabere nad n j im, pa nič ne prispeva k povečanju ledne površine ledenika. Vzroki kolebanj ledenika pod Skuto Avtor tega poročila je v Geografskem zborniku 9, 1965 ( K o š i r 1965, 117—125) na osnovi k l imatoloških podatkov Kredarice od leta 1954 do leta 1962 iskal zvezo med k l imo in kolebanjem Triglavskega ledenika. V »zakl jučkih« je poudari l pomen padavin in z n jo povezano debelino snežne odeje (str. 123). Četudi je ledenik pod Skuto precej oddaljen od meteorološke postaje Kre- darice, smo se ponovno lo t i l i problema, kater i k l imatsk i de javnik i so poleg že ugotovl jenih važni za živ l jenje ledenika. Po podatk ih Klimatološkega oddelka Hidrometeorološkega zavoda SRS iz L jub l jane je bi lo obdelanih 15 meteoroloških parametrov (glej diagram 2): 1. vsote najviš je dnevne višine snežne odeje poedinega meseca v cm od l . X . do 30. IX . ; 2. vsote števila dni s snežno odejo 1 cm ali več od 1. V I I I . do 31. V I I . ; 3. srednje temperature zraka v 0 C od 1. X. do 30. IX . ; 4. srednje temperature zraka od 1. V I . do 30. IX . ; 5. vsote v iš in padavin v m m od 1. X. do 30. IX . ; 6. vsote v iš in padavin v m m od 1. X. do 31. V. ; 7. vsote števila dni s snegom, v isok im 0,1 m m in več od 1. X. do 30. IX . ; 8. vsote števila dn i s snegom, v isok im 0,1 m m in več od 1. V I . do 30. I X . ; 9. vsote števila dni s snežno odejo, visoko 1 cm in več od 1. V I . do 30. IX . ; 10. vsote števila jasnih dni (srednja dnevna oblačnost manjša od 2,0) od 1. VI . do 30. IX . ; 11. vsote števila oblačnih dni (srednja dnevna oblačnost večja od 8,0) od 1. VI . do 30. IX . ; 12. vsote števila ur s sončnim obsevanjem od 1. X. do 30. IX . ; 13. vsote števila ur s sončnim obsevanjem od 1. V I . do 30. IX . ; 14. vsote števila dni z relat ivno vlago v enem od terminov (ob 7, 14, 21h) 50 % ali manj od 1. X . do 30. IX . ; 15. vsote števila dni z relat ivno vlago ob 14h 80°/o in več od 1. X . do 30. IX . Vse te vrednosti smo nanesli na diagram 2 in ugotovi l i , da so kolebanja ledenika pod Skuto najbol j v povezavi s parametri , navedenimi pod št. 1, 3, 4 in 9. To so parametr i , k i se nanašajo na: vsoto najvišje dnevne višine snežne odeje poedinega meseca od 1. X . prejšnjega do 30. IX . naslednjega leta, vsoto števila dni s snežno odejo prek toplejšega dela leta (od 1. V I . do 30. IX.), srednjo temperaturo zraka (od 1. X . do 30. IX.) i n srednjo temperaturo zraka preko top- lejšega dela leta (od 1. VI . do 30. IX.). Pr imer java grafičnega prikaza meri tev ledenika pod Skuto od leta 1955 do leta 1973 (diagram 1) z graf ičn imi pr ikazi izbranih 4 k l imatsk ih parametrov (diagram 2) pokaže tesno povezavo med ž iv l jen jem ledenika in razvojem vre- mena: v le t ih 1957 in 1958, ko je ledenik izkazoval nizko stanje, je b i la tem- peratura zraka (parameter 3 i n 4) sorazmerno visoka; leta 1958 pa je bi lo tud i izredno nizko število dni s snežno odejo v toplem delu leta (glej parameter 9). Glede na parameter 1 sta b i l i t i dve let i bl izu na jn iž j ih stanj. Podobne razmere so bi le tud i v let ih nizkega stadija ledenika leta 1967 i n 1968 in delno tud i leta 1973. Z v isok im stanjem ledenika pod Skuto leta 1972 i n leta 1965 se ujemata nizka srednja temperatura zraka poleti (parameter 4) i n visoko število dni s snežno odejo v toplem delu leta (parameter 9). Razen tega je omenit i še najvišje vrednosti vsot dnevne najvišje višine snežne odeje (parameter 1) leta 1965. Na osnovi poznavanj parametrov št. 1, 3, 4 in 9 lahko v bodoče predvide- vamo, kakšno bo pr ib l ižno stanje ledenika, ko ga bo šla ekipa opazovalcev jeseni opazovat. Na ist i osnovi lahko tud i izrečemo oceno, kakšno je bi lo stanje ledenika v letih, za katera n imamo opazovanj (to so v našem pr imeru leta 1955, 1960, 1962, 1964). Tako lahko ocenimo, da smo imel i leta 1964, na osnovi podatkov št i r ih parametrov, nizko stanje ledenika; leta 1960 pa visoko stanje ledenika. Leta 1962 in 1955 pa smo imel i nekaj nižje stanje ledenika kot leta 1960. Tako lahko domnevamo, da imamo na ledeniku pod Skuto v teku zadnj ih 19 let nizka stanja leta 1957, 1958, 1964, 1967 in 1968, visoka pa leta 1972, 1965 in 1960. Opis morfoloških oblik in sprememb na ledeniku pod Skuto in na Ledinah Na začetku poročila je bi lo omenjeno, da imamo razen podatkov, t. j . mer i tev snega in ledu, še besedni del poročil i n skice. Po tem delu poročil, kot tud i po pri loženih fotoposnetkih (si. 39—47) ugo- tavl jamo, da sta na spodnjem delu ledenika zelo pogosti v glavnem dve več j i o s r e d n j i p r e č n i r a z p o k i , k i se spuščata v obl ik i rahlo zakrivl jenega loka vzporedno in ne prestrmo od vzhoda pro t i zahodu. Zgornja prečna razpoka je imela leta 1973 v prerezu obl iko V , spodnja pa U (si. 39). Po mer i tvah leta 1961 je bi la zgornja razpoka dolga okrog 60 m, največja globina je znašala 7,4 m. Leta 1966 je ista razpoka meri la le 45 m, globoka pa je bi la okrog 5 m. Spodnja razpoka je bi la leta 1966 dolga 28 m in globoka okrog 5 m. Pr ipomi- njamo, da ozke poči niso bi le upoštevane v izmerah; dalje, da sta b i l i razpoki leta 1959, 1972 in ver jetno tudi leta 1965 neopazni, zasuti s snegom. Na nižjem, zahodnem zakl jučku teh razpok je v glavnem ena p o d o 1 ž n a , krajša r a z p o k a . Na st iku prečnih in nazadnje imenovane podolžne razpoke je nastalo l e d n o b r e z n o . To se prv ič omenja leta 1953/54 ( M e z e 1955, 96). Po me- r i t v i leta 1958 je to brezno, v katerega so se stekali š t i r je vodni žlebovi, 43 m oddaljeno od markaci je D, k i je na spodnjem robu ledenika. Po opazovanjih i n mer i tvah globin (leta 1958, 1959, 1966 do 1969 in 1973) je bi la ugotovljena na j - večja globina brezna leta 1973 (12,6 m). Mer i tev je bi la izvršena s spodnjega, vzhodnega roba brezna. Odprt ina brezna je mer i la (leta 1973) okrog 3 X 4 m. Iz pri loženih fotograf i j (si. 48, 49 in 51) se v id i , kako voda postopno, retrogradno vrezuje ledne žlebove, meandre, lonce in končno l i jakasto brezno. Razen tega brezna je treba omeni t i še d r u g o m a n j š e b r e z n o , globoko 2,6 m, opa- ženo edino leta 1969, v bol j spodnjem delu ledenika (bliže snežišču nad mar- kaci jo 2020 kot lednemu oknu). Točnejša lega tega brezna je neznana. Iz poročila za leto 1966 je razvidno, da je b i l snežni led v spodnji k rn ic i Ledin v dveh lukn jah debel 1,8 m, voda pa je izdolbla v vzhodnem delu te krnice 1,0—1,3 m globoke žlebove. Na vzhodnem robu ledenika je p r i markac i j i 2 zelo pogosto r o b n a , p r e č n a r a z p o k a . Po mer i tvah leta 1957 in 1961 je segala ta razpoka od skalnatega ostenja Kranjske Rinke pro t i sredini ledenika 9 odnosno 23 m. Zgor- Tabela. Rezultati meritev na ledeniku pod Skuto (Razdalje so izražene v metrih) i M er iln e to čk e V rs ta m e rj e n ja D N E V I M E R I T E V i M er iln e to čk e V rs ta m e rj e n ja 25. IX. 1956 1. X I . 1957 5. X. 1958 1. X. 1959 1. X. 1961 13. X. 1963 19. IX. 1965 1.—2. X. 1966 15. X. 1967 20. IX. 1968 28. IX. 1969 20,25 + 26. IX. 1970 9. X. 1971 4. XI . 1972 12. VI I I . 1973 22. IX. 1973 2020 T 12,30 20,00 * 26,00 * 7,90 + 4,80 + 10,77 * 2,19 + 3,30 + 20,80 + 20,80 + 8,25 + 9,48 + 0,78 + 6,00 + 18,00 + D T 2,00 + E T 4,50 * 0,00 + 0,00 * 1 X 1,00 + 1,70 * 0,83 * 0,20 * 3 X 0,70 + 0,75 + 1,10 — + 1,40 — + 0,40 - + 3,00 — + 2,35 — + 2,50 + 0,83 + 0,00 + 0,40 + 3,75 — + B X 5,00 — + 4 a X 0,87 - + 6,40 — + 4 X 0,70 + 0,75 + 1,92 + 0,30 + 0,80 + 0,40 — + 0,00 + 3,50 — + 5 X 1,00 — + 6,10 + 0,40 + 5 a X 4,95 — + 6 7 a X 1,70 — + 6,55 + 0,60 — + X 0,00 1,67 * 0,00 + 1,90 * 7 J. 3,50 — + 0,83 * 1,00 * I 2,77 * 8 l 6,16 * 8 a _L 0,30 — + 1,30 — + 0,50 — + 0,55 + 2,11 — + 1,67 — + 1,50 — + 0,40 + 0,76 ~r 9 J. 0,35 + 2,50 + 0,00 + 1,00 + 10 T 8,80 + 11,70 + 11,84 + 3,40 + 5,80 + 4,50 + X 3,00 + 11 T 14,40 + 19,50 20,75 + 37,00 + 22,80 + 24,00 + 19,20 + 13,04 + 0,55 + 7,00 + 30,50 SPD _L 0,63 — -1- 1,70 + 12 1 12,00 + 3,08 + 3,10 + 2,53 + 7,50 + 13,28 + 2,45 + 1,93 + 4,80 + X 0,20 * 5,55 + MEKO 1 2,60 + 0,50 + 1,58 + 2,40 0,50 + 3,60 + 1743 T 5,00 + 6,00 + 2,00 + 2,08 + 0,40 — + 1,75 * 6,15 + -L Navpična oddaljenost meri lne točke do roba ledu oziroma srena al i snega j Diagonalna oddaljenost meri lne točke do roba ledu oziroma srena al i snega T Oddaljenost po t leh od meri lne točke do roba ledu oziroma srena a l i snega * Merjeno na led + Merjeno na sneg oziroma sren — Meri lna točka je pod snegom oz. srenom X Mer i lna točka je pokr i ta s snegom . . Sneg oz. led popolnoma izgine nja ustnica te razpoke je večja ledna stena. Ta se bliže skalnatega obrobja v nekaterih let ih (1957, 1973) kol je v delno previsnem, l e d n e m o d l o m u : glej si. 36 (35). Po mer i tvah v letu 1956, 1957, 1961, 1963 in 1973 je imela raz- poka največjo globino, izmerjeno, ver je tno z zapadnejšega dela spodnje ustnice, leta 1961 9,7 m. Leta 1969 je bi la ta razpoka neznatna in skoraj brez stene. Leta 1972 pa je bi la zasuta s snegom, prav tako, verjetno, tud i leta 1959. Le malo niže od pravkar omenjene robne prečne razpoke se je v le t ih 1958, 1963, 1971 in 1973 naprav i l l a b i r i n t k r a j š i h r o b n o p r e č n i h r a z p o k (si. 35). V raznih let ih je število teh razpok različno. Te razpoke so ver jetno znanilke procesa razpadanja ledenika v večjem obsegu. Na zahodnem delu ledenika p r i markac i j i 7 je bila opažena razpoka šele leta 1969. Leta 1973 pa je b i l na tem področju že l a b i r i n t k r a t k i h r o b n o p r e č n i h r a z p o k , sličen onemu na vzhodnem robu ledenika (si. 37 in 38). V času opazovanja jeseni sta sneg kot t ud i led vel ikokrat otopljena od strmega, skalnatega obrobja. Tako nastanejo r o b n e l e d n e in s n e ž n e z e v i . Po podatk ih leta 1963 smo imel i p r i markac i j i 3 15 m globoko snežno zev. Ledne zevi so v idne najbol j p r i markaci jah 2 in 7. Pr i markaci j i 9, k i je malo nad markaci jo 7, je bi la leta 1973 okol i 3 m široka ledna zev. Na zgornjem delu ledenika p r i markac i j i 5 ver jetno zelo pogosto nastane r o b n a s n e ž n a p r e č n a p o č , k i je ver je tno posledica t rganja različno st rmih in različno ve l ik ih v rhn j i h snežišč. S n e ž n e p r e č n e p o č i so se videle le v zgornj ih snežiščih ledenika v let ih, ko je b i lo vel iko snega na ledeniku (1965, 1972). Od lednih tvorb je omeni t i m a n j š a l e d n a o k n a na spodnjem robu ledenika (v »Poročilih-« piše »vrata«). Na stropih teh odprt in se lepo v id i v ledu zamrznjeni morenski grušč in sledove živoskalne podlage, preko katere je drsel ledenik. Od pojavov ledenikove površine omenjamo še p l a s t o v i t o s t l e d e n i - k o v e p o v r š i n e bl izu markaci je 7 in malo više. Na površini ta plastovitost ne pride do morfološkega izraza. S n e ž i š č a i z p o d l e d e n i k a p o d S k u t o . Stalno snežišče z raz- l ičn im obsegom od leta do leta je snežišče, včasih ledišče, v spodnj i k rn ic i Ledin. Po Poroči l ih in fotografskih posnetkih je zveza med tem snežiščem i n lede- n ikom največkrat pretrgana. Do pretrganj pa pr ide najprej v pl i tvem, že precej z gruščem zapolnjenem področju med markaci jama 10 i n 11. Zveza med lede- n ikom i n snežiščem v spodnji k rn ic i Ledin je bi la pretrgana v let ih 1957, 1958, 1959, 1966, 1967, 1968, 1969, 1970 in 1973. Nepretrgoma pa se je v i lo snežišče izpod ledenika v spodnjo krn ico Ledin v let ih 1961, 1962, 1963, 1965, 1971 in 1972. G r u š č , k i pade s skalnega obrobja ledenikove kadunje, i n grušč, k i se iztaplja, se nabira na spodnjem osrednjem in delno spodnjem, zahodnem delu ledenika. Na skrajno vzhodnem, spodnjem delu i n na skrajno zahodnem, gor- njem delu se grušč ne more zadrževati zaradi večje strmine. Grušč, k i pokr iva ledni ledenikov konec in njegovo kopno obrobje, onemogoča na tem sektor ju redno merjenje ledenika. O ve l i k ih množinah grušča na spodnjem delu ledenika govore poročila v let ih 1967, 1968, 1973; torej v let ih, ko smo imel i nizko stanje ledenika. Leta 1965 in 1972 (1960, 1962) pa je b i l grušč ledenika pod Skuto pod snežno odejo. To so visoka stanja ledenika pod Skuto. Iz »Poročila leta 1958« povzemamo, da že okrog 5 cm debela plast grušča na ledu ledenika ščit i led tako, da pr ide do tvorbe l e d n i h g r i č e v in h r b t o v (glej »Poročila« za leta 1958, 1959, 1961). Grušč ščit i t ud i sneg. V spodnj i k rn i c i Led in so b i l i s n e ž n i g r i č i v isok i t ud i do 3 m (glej »Poroči l i« za leto 1959, 1966). Po »Poroči lu« iz leta 1966 se je led v spodnj i k r n i c i pod več j im i k a m n i i n ob n j i h v večin i p r imerov h i t re je ta ja l ko t ostala površina. Ledenik odlaga m o r e n s k o g r a d i v o na spodnjem robu ledenika. To gradivo, k i je v b l i ž in i markac i je 71, je b i lo po avtops i j i i n spominu av to r ja tega poroči la leta 1973 popolnoma nesort irano. V b l iž in i te markac i je (71) se leta 1973 lepo v id i jo , na osnovi p ravkar omenjenega v i ra , z a o b l j e n e i n d e l n o o d r g n j e n e g r b i n e a p - n e n c a . Od več j ih geomorfo loških sprememb na področ ju izpod ledenika je omen i t i si lno p o g l o b i t e v j a r k a tako j izpod ledenika, katerega stanje leta 1959 je na s l i k i 53. Voda je ja rek do jeseni leta 1973 poglobi la i n spremeni la v težko prehoden hudourn ik . P r i markac i j i 10 pa je razkr i la lep g l a c i a l n o - f l u - v i o g l a c i a l n i p r o f i l (si. 50, 52). Grad ivo v tem p r o f i l u je srednje močno spri jeto. Taka spri jetost gradiva je očitna t ud i na površ in i ve l ike čelne, vzhodne morene ledenika (si. 54). V e l i k i m spremembam — razdejanjem so b i l i izpostavl jeni t ud i m e 1 i š č - n o - m o r e n s k i n a s i p i v vzhodnem delu spodnje krn ice Ledin. Opažene so bi le leta 1959. POROČILA O OPAZOVANJIH NA LEDENIKU POD SKUTO, katera hrani Inšt i tut za geografijo SAZU v L jub l jan i : 1. K o š i r , D. — soopazovalec G a m s , I., Ledenik pod Skuto, 25. IX . 1956. 2. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 1. X I . 1957. 3. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 5. X. 1958. 4. K o š i r , D. — soopazovalec G a m s , I., Ledenik pod Skuto, 1. X. 1959. 5. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 1. X. 1961. 6. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 13. X. 1963. 7. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 19. IX. 1965. 8. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 1. in 2. X. 1966. 9. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 15. X. 1967. 10. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 20. IX . 1968. 11. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 28. IX. 1969 in 4., 5. X. 1969. 12. S i f r e r , M., soopazovalec K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 26. IX . 1970. 13. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 9. X. 1971. 14. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 4. X I . 1972. 15. K o š i r , D., Ledenik pod Skuto, 3. VI. 1973, 12. V I I I . 1973, 22. IX. 1973 (glavno opazovanje), 6. X. 1973 in 3., 4. X I . 1973. MERITVE LEDENIKA POD SKUTO NA IZBRANIH MERILNIH TOČKAH 1. Meritve pretežno po tleh aH v »meri puičic. 3. Meritve v „vertikalni" smeri. merilne m 30 točke. 20 10 2020 0 m 20 10 10 y i LA m j I r H - ^ J T p 1 ' —j—:— - 4 - ! * ' K K L - U K ' M - t T 1,1« 2. Meritve pretežno v diagonalni smeri ali v smeri puščic. m 20 10 12 0 m 10 | 1 7 4 3 o J i r T U H i - 'T^-Jf.l^f m 10 Me Ko 0 L '"MS ,956 ,958 1959 1960 1961 1962 1983 106« >966 " " K»8 1970 1911 1972 r j o izmerjeno na sneg al) led S merilna točka pod snegom K sneg ali led se |e umaknil iz območ)a merilne točke ) ni podatkov točke 8 a 0- -2 m 8- 6 4 2 3 o- - 2 -4 m6 4 2 4 0 -2 - 4 m 2 - 1 0 - -2- 7 mO- -2 - 4 m2 -2 - 4 m 8 - 6 - 4 2 9 0 K t 71 r K t 0 i 4 o— J i s Pt"« ! I n 6 1957 1958 1959 1960 1961 •11 4 J - s - 1 1 \ ° 1 1 n 1 1? N i | • 1964 1966 1967 1968 ,968 1970 ,97' 1972 1973 KLIMATSKI PODATKI KREDARICE V LETIH 1955- 1973 cm 3ooo » 2ooo- » 1000- aW/ 3oo 200 °C -3 'C 6 dni 200- a 100- dni ko- dni to- IX. » ofc/Je - x trmi i^rc/e najvišje dnevne višine snežne odeje fioedinec/a meseca v cm od I X. do 30./X Vsjte števila dni s snežno odejo £ i cm od t. vm. do 31. vh. Srednja temperature zraka v °C od t. x:do 30./x. Srednje temperature zraka v °C od l.vt. do SO./X- Vsote višin padavin v mm od i.x doso.ix. Vsote vi&in potdavin v mm od ».x. do 31 v. Vsote števila dni s snegom to,1 mm od 1.x.do30./X. Vsote števila dni ssneaom i <\imm od Ivi.do SO. ix. Vsote števila dni s snežno odejo ttem od r. vi. do so. ix. Vsote števila jasnih dni (srednja dnevna oblačnost *2'o) od t vi. do Jo.IX. Vsote števila oblačnih dn/ (srednja, dnevna oblačnost» e o) od /. vt. do 30. ix. Vsote števila ur s sončnim obsevanjem od 1x. do 30JX. Vsote števila ur s sončnim obsevanjem od t.vi d o 3o./X. Vsote števila dni z relativno vlago v enem od terminov 7, f r , 21 h 5o % ali manj od i.x. do 30.ix Vsote števila dni z rela/ivno v/aqo ob 60'h in več od t.x.do 30.7*. / i i i i i i i i i t i s / / / / / / O nepopolni podatek SI. 21. Severno ostenje Kamniško-Savinjskih Alp, ledenik pod Skuto z Ravenske Kočne (3. X I . 1972) SI. 22. Del ledenika pod Skuto izpod Kranjske Rinke (4. X. 1969) SI. 23. Pogled na ledenik pod Skuto ob nizkem stanju (20. IX . 1968) od spodaj z Ledin SI. 24. Pogled na ledenik pod Skuto ob nizkem stanju (6. X. 1973) od spodaj z Ledin SI. 26. Pogled na ledenik pod Skuto ob visokem stanju (19. IX . 1965) od spodaj z Ledin SI. 27. Pogled na ledenik pod Skuto ob visokem stanju (4. X I . 1972) od spodaj z Ledin SI. 28. Pogled na ledenik pod Skuto ob nizkem stanju (15. X . 1967) od macesna, bl izu raz- potja poti : Savinjsko sedlo, pod Kr ižem SI. 30. Pogled na ledenik pod Skuto ob višjem stanju (26. IX . 1970) od macesna, blizu razpotja poti : Sa- vinjsko sedlo, pod Kr ižem SI. 31. Pogled na ledenik pod Skuto ob visokem stanju (4. X I . 1972) od macesna bl izu razpotja pot i : Savinjsko sedlo, pod Kr ižem SI. 32. Pogled na ledenik pod Skuto (3. VI . 1973) od spodaj z Ledin kaže na vel iko zapolnjenost Ledin s snegom. Ledenik je še povsem zl i t s snežiščem zahodno od tod in še povezan s snežiščem pod Kranjsko Rinko, navzlic dejstvu, da so se leta 1973 že zgodaj zmanjšala snežišča SI. 33. Pogled na ledenik pod Skuto (13. V I I I . 1972) od spodaj z Ledin SI. 34. Ledenik pod Skuto (13. V I I I . 1972) od macesna, blizu razpotja poti: Savinjsko sedlo, pod Križem (pr imerjaj s si. 31) SI. 36. Ledni odlom v zgornji steni ledne razpoke p r i markaci j i 2 na vzhodnem robu ledenika pod Skuto, posneto od začetka razpoke (6. X. 1973) SI. 37. Pogled na široko ledno zev p r i markac i j i 7 na zahodnem robu ledenika pod Skuto, posneto malo iznad markaciie 9 (t. j. markaci ja iznad markaci je 7) (6. X. 1973) SI. 38. Pogled na silno ledno zev razpoke, posneto malo se- verneje od markaci je 7, na za- hodnem robu ledenika pod Skuto (6. X. 1973) SI. 39. Del obeh osrednjih prečnih razpok in brezno, posneto z višjega, zgornjega začetka višje ledeniške razpoke (6. X. 1973) SI. 40. Zmrznjeni vodni tok (ledene sveče) »teče« v razpoko, posneto z zgornjega začetka višje razpoke (4. X I . 1973) SI. 41. Pogled na ledenik pod Skuto izpod Kranjske Rinke (3. X I . 1973). Lepo se v id i , kako je voda v rhn j i h snežišč zamrznila SI. 42. Spodnja in del zgornje osrednje prečne razpoke ter razpoke p r i markaci j i 2, po- sneto od nižjega »spodnjega-« dela roba brezna (6. X. 1973) SI. 44. Ledeniške razpoke (15. X . 1967) so bi le že bol j vidne, pogled nanje od vzhodne strani ledenika med označbo 66 in markaci jo 2 SI. 46. Pogled na razpoki od zahoda (1. X. 1966) SI. 48. Pogled na ledeniški l i j ak (kasnejše brezno) na st iku dveh razpok (največje prečne in navpične). L i j ak je b i l globok 9,0 m (15. X . 1967) na ledno brezno (leta 1967 l i jak) od SI. 50. Zaenkrat še strmo pobočje morenskega gra- diva p r i markaci j i 10 (6. X. 1973) SI. 52. Detaj l morenskega gradiva p r i markaci j i 10 (6. X. 1973) brezna S T J s ^ ^ ^ ^ n e strani SI. 53. Tako se je videlo morensko-meliščno gradivo v jarku, po katerem se odteka voda izpod ledenika (1. X. 1959) SI. 54. Vzhodna morena ledenika pod Skuto (1. X. 1959) LITERATURA K o š i r , D., 1965, Kl imatske razmere na Kredar ic i (od 1. avgusta 1954 do 31. oktobra 1962). Geografski zbornik 9. L jubl jana. M e z e , D., 1955, Ledenik na Skuti. Geografski zbornik 3. L jubl jana. THE GLACIER OF THE SKUTA MOUNTAIN FROM 1955 to 1973 (by Dušan Košir) S u m m a r y The glacier on the Skuta mountain lies in a coomb valley on the northern slopes of the Kamn ik or Savinja Alps. The Skuta glacier is a snovvfield glacier. Our report covers the period f rom 1955 t i l l 1973. Dur ing this period reports are missing for years 1955, 1960, 1962, and 1964. I t has been established on the basis of measurements, marks on the terrain, and photos of the glacier that the snowfields of the glacier were shallow in yfears 1957, 1958, 1967, 1968, and 1973; they were high in the years 1972, 1965, and part ly in 1970. This oscillation in the snovvfield of the glacier coincides w i t h climatic oscillations: the middle temperature of the air ( from October lst t i l l September 30®, a n d f rom June lst t i l l September 30th), the sum of the greatest daily height of the snow cover, in cm, f rom October lst t i l l September 30tK, and the sum of the days w i t h a snow cover of 1 cm and more, f rom June l s t t i l l September 30 th, at the meteorological station Kredarica in Jul ian Alps. I t may be mentioned that the snow which in indi- v idual years covers the whole of the glacier, or gathers above it, does not contribute to an increase in the ice surface of the glacier. The ice end of the Skuta glacier continues to recede towards the rocky walls. I n 1973 i t suffered considerable losses in gaps at its edges near the marks 1 and 7. The glacier is also becoming thinner, a fact proved by ice windows. Signs of a recent (1973) recession of ice surface are: intensive screeing of the end of the glacier, and the emergence of new crevasses in the western, Iower, part of the glacier. Besides crevasses mention must be made, among its morphological phenomena, of a 12.6 m deep chasm in ice which was observed in 1973. Naslov — Adress: Dušan Košir Meteorološki zavod SR Slovenije Celjska 1 61000 L jub l jana Jugoslavija K A Z A L O POGLAVITNA DOGNANJA O TRIGLAVSKEM LEDENIKU V L E T I H 1963 DO 1973 (Milan Sifrer) 215 (5) L i teratura 239 (29) The Main Fi rd ing Concerning the Tr iglav Glacier in the Years 1963 to 1973 (Summary) 239 (29) LEDENIK POD SKUTO OD LETA 1955 DO LETA 1973 (Dušan Košir) 241 (31) Li teratura 269 (59) The Glacier of the Skuta Mountain f rom 1955 to 1973 (Summary) 269 (59)