številka 28 četrtek, 16. julija 1998 160 tolarjev F* ! Vsi, ki si želimo poletne vročine, letos nimamo sreče. Več kot sonca je dežja, kije v torek že kar močno prestrašil vse tiste, ki še niso pozabili zadnjih poplav. VPirešicije bila cesta Velenje - Celje poplavljena, pa tudi Paka se je nevarno dvignila... na srečo vremenska napoved ni povsem država in deževje se je proti večeru umirilo. Želimo si, da bi v prihodnjih dneh vendarle posijalo sonce in prineslo tiso pravo vroče poletje. Šolski center Velenje Večji vpis kot je bil razpis Prejšnji teden so s Šolskega centra v Velenju naslovili na republiško Ministrstvo za šolstvo in šport predlog za spremembo obsega vpisa. Ministrstvo je njihovo vlogo za soglasje v celoti potrdilo, kar pomeni, da bodo imeli jeseni v posameznih programih več dijakov kot so predvideli. Tako bodo povečali vpis iz enega na dva oddelka v diferencialnih programih strojni tehnik in elek- V drugi polovici tedna se bo zadrževalo deloma jasno neme za vikend so v j popoldanskem času možne krajevne nevihte. trotehnik elektronik. Pri dodatnem oddelku je za slednjega ministrstvo dovolilo kombiniran oddelek, zato bodo v novem šolskem letu izvajali izobraževanje za elektrotehnika elektronika in elektrotehnika energetika. Zadovoljni pa bodo najbrž tudi kandidati za program gospodinjske storitve (3 + 2) za tehnika gospodinjskih storitev, kjer bodo povečali vpis iz enega v dva oddelka. Zadnji dan junija so na velenjskem Šolskem centru opravili vpis v programe poklicno tehniškega izobraževanja, za katere je od skupno 64 kandidatov za pridobitev poklica strojni tehnik oddalo zahtevano dokumentacijo 53 prijavljenih, od 74 prijavljenih kandidatov za poklic elektrotehnik elektronik pa 55. Od teh jih je 40 uspešno končalo triletno šolo za elektrikarja elektronika in 15 šolo za elektrikarja energetika. Ostali se vabilu za vpis še niso odzvali, ker imajo v avgustovskem roku še popravne izpite iz zaključnega izpita. Za program gospodinjske storitve (3 + 2) pa se je odločilo 60 kandidatov. Kot so povedali, se tudi v preostalih programih Šolskega centra Velenje še najde kakšno prosto mesto. Vloge za vpis bodo sprejemali do zapolnitve mest v zadnjem tednu v avgustu, razen za program avtomehanik dualni sistem. Tega je Ministrstvo zaradi premajhnega števila prijav ukinilo. mtp Republiške štipendije ISSN 0350-5561 9 Republiški zavod za zaposlovanje je objavil razpis za pridobitev republiške štipendije za šolsko leto 1998/99. Dijaki in študentje že lahko na Uradu za delo na območju upravne enote, kjer imajo stalno bivališče, oddajo vloge. Zahtevano doku- mentacijo morajo dijaki predložiti najkasneje do 5. septembra, študentje pa do 30. septembra. Dijakom in študentom, ki to štipendijo že prejemajo, svetujejo, da zahtevano dokumentacijo predložijo čim prej. ■ mkp Mladinski mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje je v Kanadi doživel izjemen uspeh. S festivala, ki se ga je udeležilo 37 izvrstnih zborov z vsega sveta, se je vrnil kot zmagovalec v kategoriji mešanih zborov, zmagovalec v kategoriji sodobne zborovske glasbe 20. stoletja, drugim mestom v kategoriji ljudske glasbe in kot absolutni zmagovalec festivala. Niti največji optimisti si pred odhodom v Kanado niso upali napovedati česa takega. Zboru samo čestitke! Več o festivalu na 7. strani. ■ fotografiji: Sašo Šonc Jutri prva skupščina delničarjev Gorenja Odhaja Borut Meh ? Gorenje sodi med tista slovenska podjetja, ki se več ne pripravljajo za vstop v Evropo. Že dolgo je del nje. Sodijo med osem največjih evropskih proizvajalcev bele tehnike in so s svojimi 6400 zaposlenimi največje slovensko proizvodno podjetje. S svojimi proizvodi so prisotni v šestdesetih državah na vseh kontinentih, Evropo pa imajo za svoj trg. Na domačem trgu ima kar 80 odstotkov gospodinjstev njihove proi- zvode, v Evropi pa dosegajo tri odstotni tržni delež. Boj za preživetje je bil po izgubi velikega jugoslovanskega trga, trd. Kar nekaj let je trajalo, da so jih nadomestili in našli v težkih pogojih svetovne konkurence, svoje mesto, ki ga zdaj vse bolj utrjujejo. Preteklo leto je zanje v marsičem prelomno, tako po doseženi proizvodnji kot ustvarjenem dobičku, pa tudi končanem procesu lastninskega preobli- kovanja. Delničarjem bodo na jutrišnji skupščini predstavili smele načrte in upajo, da jih bodo ti tudi potrdili. Imenovali naj bi tudi novo upravo Gorenja. Med člani pa najbrž ne bo Boruta Meha, kije bil doslej zadolžen na področje ekonomike poslovanja, ker se odloča za delo v drugem okolju. U(mz) d d ZAVAROVALMCA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 TROCAL IMJ« I MOfltOM ALU-PVC okna in vrata* zimski. . ... vrtovi senčila Ijučavničarstvo 041 708 si8 063 412 128 063 33 522 Položnice Včasih smo vedeli, da lahko julija pričakujemo sušo, tako kot lahko v drugi polovici avgusta, ko začno v Savinjski dolini obirati hmelj, računamo na dež. Ta pravila zadnje čase ne držijo več, zamenjala so jih druga, tudi povezana z julijsko sušo, le daje ne povzroča sonce na poljih, ampak država v denarnicah državljanov. Ko ste v začetku junija še optimistično računali, da vam bo naposled v žepu le ostalo toliko, da boste šli za za kak dan do morja, ste ob prejemu odločbe za plačilo dohodnine najbrž pomislili, da bo to težko. Država se je odločila, da je treba plačati prav v dneh, ko bi vi odpotovali. Morda ste se poigravali z mislijo, da se naredite Francoza, greste najprej na morje, potem bo pa že kako. Misel na obresti vas je spametovala, ostalo pa je vprašanje, zakaj teh odločb niso mogli poslati bodisi aprila, ko bi lahko računali na ta strošek in že takrat načrtovali kak morski dan manj, bo- Tako mislim disipočakali z njim na oktober, ko bi bile počitnice za vami in bi polni novih moči lahko razmislili kako plačati državi, kar ji pripada. Drugič ste o tem premišljevali, ko so vas nagradili še s položnico za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče. Plačati jo je treba avgusta. In z na las enakim vprašanjem ste se srečali: zakaj ne prej ali zakaj ne kasneje? Ko ste začeli razmišljati o tem, da se septembra začne šola, ki pri nas kot brezplačna veliko stane, ste se morda s težkim srcem odločili, da boste spet ostali kar doma. Ce že država v času počitnic ne mara za svoje državljane, skrbi zanje vsaj vreme. Vtem julijskem deževju po morju nimamo pravih skomin, čisto vseeno nam je, če pod dežnikom stojimo doma in razmišljamo, da je v tistem sloganu - dolg vikend, kratke počitnice - pravzaprav skrita vsebina moje in najbrž tudi vaše denarnice. ■ Milena Krstič - Planine 9770350556014 2 W VAS DOGODKI 16. julija 1998 Mejni prehod z Avstrijo Danes nadaljevanje seje? ŠOŠTANJ, 16. julija - Predsednik sveta občine Šoštanj Anton Skornšek je za danes sklical nadaljevanje 24. junija prekinjene seje sveta. Prvi poskus, da bi sejo nadaljevali že 29. Junija, se ni obnesel, ker je na sejo prišlo premalo svetnikov, v Šoštanju pa pričakujejo, da bo tokrat bolje. Za nadaljevanje je predlagan obširnejši dnevni red. Med drugim naj bi svetniki, če bo predlog sprejet, spregovorili tudi o delu Policijske postaje Velenje na področju občine Šoštanj, najbrž pa tudi kaj o tem, da naj bi Šoštanj že septembra dobil policijsko pisarno. ■ mkp Prvič občinska priznanja LJUBNO - V ljubenski občini se že pridno pripravljajo na četrti občinski praznik, ki ga slavijo v petek pred vsakoletnim flosarskim balom. Bogato izročilo flosarjev bodo letos oživili že 38. po vrsti in to je gotovo ena najstarejših narodopisnih in turističnih prireditev v Sloveniji. Praznik občine Ljubno bodo tako letos proslavili 31. julija, ko bodo na slavnostni seji prvič sploh podelili občinska priznanja. Ljubensko kulturno društvo ob praznovanju pripravlja bogat spored, ki je vsa zadnja leta preprosto navdušil. Zanesljivo bo tako tudi letos, med novosti pa sodi običaj "umivalca." To je nekdanji običaj, s katerim so nepovabljeni gosti obiskali mladoporočenca teden dni po poroki in pogledali, kaj je po ohceti še ostalo. Vsekakor je to običaj posebne sorte, ki bo mnoge presenetil. ■ JP Zbirajo predloge za občinska priznanja ŠMARTNO OB PAKI - Komisija za priznanja pri Svetu občine Šmartno ob Paki je pred tednom dni objavila razpis za zbiranje ponudb za podelitev letošnjih priznanj ter nagrad občine. Predloge bodo zbirali do 20. avgusta letos, podelili pa jih bodo na slavnostni seji Sveta ob občinskem prazniku. Občina ga praznuje 11. novembra. Lani so najvišja občinska priznanja podelili prvič, in sicer grb in dve plaketi občine. ■ tp Osebne tudi po krajevnih uradih MOZIRJE - V prvem mesecu izdajanja novih osebnih izkaznic so na Upravi enoti Mozirje izdali 42 dokumentov. Posebnost na področju te upravne enote je, da so na željo občanov omogočili urejanje osebnih izkaznic tudi na sedežih krajevnih uradov, vendar bolj ali manj pogojno. Problem je namreč v tem, da krajevni uradi za takšne zadeve niso ustrezno povezani z računalniškim sistemom upravne enote, prav tako lahko nastanejo težave zaradi neustreznih fotografij in še zaradi česa. Zato občane opozarjajo, da lahko novo osebno izkaznico zaradi teh razlogov dobijo najprej v treh dneh. Prav tako pravijo,da bodo to ugodnost ukinili, če na krajevnih takšno uslugo iskalo premalo občanov. ■ jP Šola do konca leta NAZARJE - Izvajalci hitijo z deli pri gradnji nove osnovne šole v Nazarjah in pri tem v celoti izpolnjujejo predvidene časovne roke. Streho na novem delu bodo postavili še v avgustu, gradnja tega dela, ki zajema večnamenski prostor, učilnice za devetletno in glasbeno šolo bo tako sklenjena do 15. novembra, ob tem pa je pomembno, da bodo še pred koncem letošnjega leta začeli gradnjo telovadnice. Naslednje leto izvajalcem ostane še posodobitev in razširitev prostorov sedanje šole. ■ slika: j p Vodovod v Vinski Gori Velenjčanom ŽALEC - VINSKA GORA - Žalski svetniki so sklenili, da bo z vodovodom Prelska-Vinska Gora poslej upravljalo Komunalno podjetje Velenje. Vodovod je že vse od uveljavitve nove lokalne samouprave leta 1994 v velenjski občini, vendar je doslej z njim upravljalo Javno komunalno podjetje Žalec. Vanj je bilo vključenih 84 porabnikov vode v naselju Vinska gora, kjer imajo v sušnih mesecih tudi največ težav z dobavo vode, saj je močno primanjkuje. Tudi letos junija so jo morali dovažati z gasilskimi cisternami. bš Lesnikovo sedlo, ne Pavličevo!? Najnovejša dogajanja glede skoraj tridesetletnih zapletov okrog mejnega prehoda s sosednjo Avstrijo na Pavličevem sedlu so po eni strani spodbudne, po drugi pa spet ne. Tako lahko sklepamo po srečanju, ki gaje v začetku prejšnjega tedna sklical župan Železne Kaple na avstrijskem Koroškem. Med ostalimi udeleženci so bili tudi predstavniki občine Luče ob Savinji, krajevne skupnosti Solčava in generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Dobra novica je, da so predstavniki Republike Avstrije zagotovili, da lahko v soglasju s Slovenijo začnejo graditi cesto do mejnega prehoda že v štirinajstih dneh, za Slovenijo neugodna vest pa je, da to ne pomeni mejnega prehoda na sedanjem Pavličevem sedlu, kar je sosednja država v pogovorih z našo sicer večkrat omenjala kot možnost. Cesta preko Pavličevega posestva na avstrijski strani je namreč na nekaterih mestih preveč strma, poleg tega pa z lastnikom Pavličem niso našli skup- nega jezika glede odškodnine, saj njegov zahtevek znaša precej milijonov šilingov, tudi za Avstrijce odločno preveč. Avstrijci so torej pripravljeni graditi cesto do Lesnikovega sedla, ki je na precej večji nadmorski višini (okrog 1500 m) od Pavličevega, vendar je z njihove strani dostop precej lažji. To žal ne velja za slovensko stran, saj bo treba na zelo zahtevnem terenu zgraditi skoraj 2 kilometra nove ceste. Ob tem je res, da strokovnjaki na slovenski strani to možnost že proučujejo, odločitev pa naj bi bila znana do konca avgusta. Po nenehnem metanju žogice z ene na drugo stran v minulih desetletjih, je zdaj (spet) na vrsti Slovenija. Za konec pa naj velja ob vsem še najbolj ugodna vest. Sedanjo cesto iz Logarske doline proti Podolševi, torej tudi proti sedanjemu Pavličevemu sedlu, bodo pričeli temeljito obnavljati že to jesen, saj predvideni odsek ni odvisen od mesta mejnega prehoda, država pa je zanj že namenila 180 milijonov. ■ JP Občinski svet Luče Komunalne zadeve prihodnjič Na začetku prejšnjega tedna so se na redni seji sestali lučki občinski svetniki. Že na začetku so se dogovorili, da bodo odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Luče obravnavali v nadaljevanju seji v bližnji prihodnosti. Do takrat se bodo skušali z občino Ljubno ob Savinji končno uskladiti o izvajalcu odvoza smeti in odpadkov med velenjskim podjetjem PUP in mozirskim ko- munalnim podjetjem Okolje, čeprav ta nujna odločitev z odlokom ni neposredno povezana. Na to sejo so preložili tudi razpravo o perečem problemu športnega igrišča ob osnovni šoli, saj na tokratni seji ni bilo odvetnice skupine krajanov, ki so problematiko igrišča sprožili. Tudi končni sklep o turistični taksi za krajevno skupnost Solčava bodo sprejeli kasneje. Gre za to, da v Solčavi zahtevajo zase vso turistično takso s svoje- ga področja, zakonska določila pa so drugačna. So pa sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Luče in obnovili sklep o znižanem prispevku staršev za vrtca v Lučah in Šolčavi za julij in avgust. Obravnavali so tudi mnenja o kandidatih za ravnatelja osnovne šole Luče in se po temeljiti razpravi odločili, da podprejo za ravnateljico domačinko Valči Robnik. ■ jp Rdeči križ Slovenije Kadar boli življenje LJUBLJANA, VELENJE -Tudi letos je Rdeči križ Slovenije pripravil humanitarno akcijo zbiranja denaija "Nikoli sam 98". Letošnja poteka pod sloganom "Kadar boli življenje -Rdeči križ in Vi." Začeli sojo v tednu solidarnosti, v prvi polovici letošnjega junija. Do konca preteklega meseca se je vanjo vključilo že več kot 22.500 darovalcev, pravnih in fizičnih oseb, darovali pa so več kot 63 milijonov 477 tisoč tolar- jev. Na položnicah, ki naj bi jih prejela vsa gospodinjstva in pravne osebe v Sloveniji, jih je kar 88-odstotkov obkrožilo, da namenjajo svoj prispevek za pomoč revnim in brezposelnim, 3-od-stotke darovalcev se je odločilo za letovanje otrok socialno ogroženih, nekaj manj kot 4-odstotke pa za pomoč bolnim, invalidnim in ostarelim. Republiški RK bo zbiral pomoč na enem žiro računu, nato pa bo zbran denar - tako kot lani -porazdelil med območna zdru- ženja RK. Ta bodo prejela toliko, kolikor denarja so prispevali iz določenega okolja. S prispevki iz lanskoletne akcije Nikoli sam je RK Slovenije omogočil letovanje 300 otrokom iz najbolj ogroženih družin v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, razdelili so 22.516 prehrambenih paketov, 66.468 kg pralnega praška ter 5000 darilnih paketov za stare, bolne in invalidne osebe. Območno združenje Velenje je iz tega naslova razdelilo 570 paketov pomoči potrebnim občanom v občinah Velfnje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. ■ tp LJUBLJANA-Slovenski krščanski demokrati so predlagali, da naj bi vlada za vprašanja lokalne samouprave ustanovila posebno ministrstvo, saj je na tem področju ogromno pomembnih zadev pri prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven in ob prilagajanju vsebini evropske listine o lokalni samoupravi; matični odbor je predlog že podprl. LJUBLJANA-Slovenska škofovska konferenca je na papeževo željo zbrala podatke o mučencih, ki so v tem stoletju dali življenje za vero: v ljubljanski nadškofiji jih je 157, v mariborski škofiji 23 in v koprski 19, obenem pa škofje proučujejo možnost novih škofij, ki naj bi bile v Murski Soboti, Celju in Novem Mestu. PODČETRTEK - Hudo neurje s točo pred nekaj tedni je povzročilo veliko škode v 43 občinah, na kakšno večjo pomoč države pa jih lahko računa le šest, saj ima država na voljo borih 200 milijonov proračunskih sredstev, škode pa je za 1,5 milijarde tolarjev; samo v občini Podčetrtek je škode za 350 milijonov, odprava posledic pa bi veljala 720. RAVNE NA KOROŠKEM - Ravensko letno kopališče je imel sedem let v najemu zasebnik, vanj je vložil precej sredstev, letos pomladi pa ga je občina Ravne - Prevalje izplačala in postala lastnica; za odpravo pomanjkljivosti rabijo 34 milijonov tolarjev, bazen vseh sedem let ni imel obratovalnega dovoljenja in letos ne bo odprt. MARIBOR, LJUBL JANA - Letos bo študentom na voljo 10.600 postelj (500 več kot lani), v študentskih domovih 8895,800 v dijaških domovih in 900 pri zasebnikih, ministrstvo za šolstvo pa ima za naslednja 3 leta na voljo 1,366 milijarde tolarjev, ki jih je najelo kot posojilo pri Skladu Evrope za povečanje prostih mest v študentskih domovih. CELJE - V celjskem razvojnem centru je projektna skupina programa Phare odprla nove prostore, cilj projektov pa je, da bi v naslednjih štirih letih odprli tisoč novih delovnih mest na celjskem in ptujskem območju ter v Posavju in Dravinjski dolini. Zupani ne bodo prvi svetniki Bolj kot vprašanje, koliko novih občin naj bi dobila Slovenija, je bilo v preteklih dneh aktualno vprašanje, ali bodo župani še pridobili na veljavi, ali ne. Po predlogu naj bi namreč tudi seje občinskih svetov voditi župani, a glej ga zlomka, proti temu so bili tudi nekateri župani, ki so poslanci hkrati, sami. Tak poraz županskega lobi-ja se zdi nekaterim nerazumljiv, predvsem tistim, ki jim je kaj mar varčevanja. Že bi župani prevzeli mesto predsednika sveta, bi ne bil manj le en funkcionar. Kar več, saj bi odpadli tudi njihovi "pribočniki". Odpravili bi tudi nesoglasja, ki so ponekod (tudi kje v Šaleški dolini) izredno velika. Tam, kjer sta ta dva predstavnika ljudstva iz nasprotnih strankarskih taborov, je težko usklaje\>ati njuni stališči in tudi svetniki so marsikdaj v težkem položaju, ko je treba pritegniti temu ali onemu. Taka združitev bi torej tako nasprotovanje odpravila, marsikje pa tudi "uzakonila" že sedanje stanje. Po nekaterih občinah imajo že zdaj župani ta glavno besedo. Sicer pa naj bi Slovenija jesenske lokalne volitve dočakala s 35 novimi občinami. Štiri nove bodo tudi na (nekoč) celjskem območju. Od zgornjega konca (Solčava) do skrajnega spodnjega (Bistrica ob Sotli). Dobili bomo še eno zdraviliško občino (Dobrna) in še eno koziansko (Dobje). In tako bo na tem območju med 27 občinami tudi nekaj dokaj majhnih. To bodo prave pritljikavke v primerjavi z, na primer, občino Žalec. Ker tu poizvedovalni referendumi v vseh petih občinah, kjer naj bi tudi nastale samostojne občine, niso uspeli, bodo morali trpeti še naprej. Če se ne zgodi kaj "čudežnega", kar je pri nas tudi mogoče. Vsaj v delu Zgornje Savinjske doline je bila osrednja politična (poslanska) osebnost mozirski župan Jaka Presečnik. Kljub izražeiti volji ljudi se je komisija državnega zbora za lokalno samoupravo iztekel proti izločitvi Prihove iz njegove občine in pripojitvi k nazarski. Očitno je bil prepričljiv, saj mu je komisija pritegnila. Seveda ima tudi tu zadnjo besedo državni zbor. Kot v priment Obrežja, ki želi iz laške občine v radeško. Čeprav smo nedavno tega trdili, da je volja ljudi sveta, želijo zdaj nekateri njihovo voljo spet krojiti po svoje. Jim bo (spet) uspelo? Časa za odločanje ni več veliko, saj se lokalne volihe hitro bližajo. Sicer pa je na jugovzhodu spet kaj novega! Napetost s Hrvaško se je tako zaostrila, da po "okupaciji" Piranskega zaliva nekateri v Sloveniji razmišljajo že o povratnih ukrepih. Morda bi lahko pri rtas zadržali tuje turiste, ki potujejo preko naše dežele, in so namenjeni k naši sosedi. Tako bi ubili dve muhi na en mah: Hrvatom bi pokazali, da nismo tako pohlevni, pri nas pa bi s tem morda le zvečali turistično bero. Vsaj na načrtovano raven. M (k) ■HI 16. julija 1998 AKTUALNO MS VAS 3 SPOŠTOVANI OBČANI! Naposled dočakali nadaljevanje prenove Kidričeve v Velenju NEPOZABEN DOPUST IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA SI LAHKO PRIVOŠČITE Z GOTOVINSKIMI KREDITI NAŠE BANKE PO NIZKIH OBRESTNIH MERAH, IN SICER: - PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T+5,0% LETNO IN - PRI DOLGOROČNIH KREDTITH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T+6,0% LETNO KREDITI SO NA VOLJO TAKOJ. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Vzeli usodo v svoje roke Velenje gradi in obnavlja )bnova Šaleka tik pred zdajci? Danes na Uradu za gospodarske javne službe v MO Velenje že vedo, kdo izmed osmih prijavljenih bo izvajalec del pri obnovi glavnega trga v Šaleku. Z deli naj bi pričeli še pred iztekom meseca, če bodo uspeli pravočasno pridobiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Investitor bo v celoti MO Velenje, ki bo iz sredstev proračuna in nadomestil za stavbna zemljišča za obnovo namenila 30 milijonov SIT. Kot nam je povedal predstojnik Urada za gospodarske javne službe Tone Brodnik, bodo izvajalci do sredine septembra, ko se jim izteče zelo kratko postavljen rok za izvedbo sanacije, nadaljevali že lani začeto delo. Takrat so opravili glavnino zemeljskih del; obnovili so kanalizacijo, vodovod in toplovod. "Sedaj bomo uredili še celoten trg in postavili razsvetljavo. Uredili ga bomo po načrtu, ki so ga izdelali na Zavodu za urbanizem Velenje - preplastili pa ga bomo s posebnim asfaltom." Svetniki pomadanskih strank so na eni od zadnjih sej očitali vodilnim v MO Velenje, da z obnovo Šaleka nalašč zavlačujejo, saj se jim ni zdelo prav, da bo ta končana tik pred volitvami. Tone Brodnik na te očitke pravi: "Mi nismo prav nič zavlačevali. Zal še vedno nimamo gradbenega dovoljenja, teh pa ne izdaja občina, ampak upravna enota. Denar za naložbo pa je zagotovljen, tudi s stanovalci in cerkvijo smo dogovorjeni. Hkrati z ureditvijo Rok za dokončno obnovo trga v Saleku je zelo kratek, sa naj bi bila končana sredi septembra. trga bomo uredili tudi del poti na Šaleški grad. Lani so bili gradbeni posegi v Šaleku veliko obsežnejši kot bodo letošnji, pripravili pa smo tudi veliko stvari za nadaljevanje del. Tako smo recimo za 70 centimetrov dvignili nivo cestišča in s tem preprečili zamakanje v bližnjih hišah ob večjih nalivih." Približevanje Slovenije k Evropski uniji je tudi nekatere strokovnjake v Šaleški dolini spodbudilo k ustanovitvi organizacije civilne družbe. Te imajo drugod po svetu precejšnjo veljavo, pripomogle pa naj bi k uveljavljanju stroke na nekem področju. Ponekod po Sloveniji tovrstne družbe že delu- jejo, od nedavnega tudi v Savinjsko-šaleški regiji. Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem deluje v okviru območne gospodarske zbornice, med osnovne cilje pa so ustanov- Dr Franc Seme: «v Evropski ni člani uvrstili prizadeva- unij/ ima civilna družba pre-nja za dosego kakovosti cejšen pomen." proizvodov, storitev in procesov, ki bodo primerljivi z evropskimi standardi. Hkrati s tem naj bi v posameznih okoljih poskrbeli še za utrjevanje lastne prepoznavnosti. Le tako, smo slišali, bo mogoče doseči konkurenčnost domačega gospodarstva na svetovnih trgih. Po besedah predsednika društva dr. Franca Semeta želijo znanje s področja kakovosti in ravnanja z okoljem sistematično "pripeljati" v širše zaledje Šaleške ter Zgornje Savinjske doline in dejavnost društva vpeti v vse pore gospodarskega, družbenega, kulturnega in političnega življenja. Pri tem naj bi medsebojno sodelovali z ustreznimi državnimi, občinskimi organi, ustanovami, industrijo, obrtjo in še s kom. "To, da hočemo vzeti usodo v svoje roke pove veliko o naših namerah in ciljih delovanja. Takšna društva v Sloveniji že delujejo, vendar je njihov program v primerjavi s programom našega društva nekoliko drugačen." Med predvidenimi aktivnostmi društva velja omeniti skrb za rast kakovosti, za izobraževanje, svetovanje tistim, ki se bodo nanje obračali ter spodbujanje sistemov meroslovja in standardizacije. Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem za zdaj šteje 16 članov. Pričakujejo, da se jim bo v bljižni prihodnosti pridružilo vsaj še 150 strokovnjakov z najrazličnejših področij. ■ tp Vegrad ima na voljo le dva meseca Nova parkirišča v središču mesta Nadaljevanje prenove Kidričeve ceste, napovedana je bila že za začetek minulega leta, pa so potem z deli prelagali, so Velenjčani naposled le dočakali. Gre za 240 metrov dolg odsek med Kersnikovo, ki se priključuje na Kidričevo in osnovno šolo Mihe Pintarja - Toleda. Vzporedno bodo uredili tudi obcestni prostor z novimi pločniki, kolesarskimi stezami in dodatnimi parkirišči ter obnovili komunalno infrastrukturo. Odgovorni projektant Aleksander Kneževič z Zavoda za urbanizem Velenje pa pravi, da se s tem odpirajo tudi možnosti novih parkirnih mest med stano- vanjskimi bloki na območju med Šercerjevo, Kidričevo in Koroško cesto v predelu, kjer je bila pred tem "dvignjena" zelenica in v delu, ki s parkiriščem meji na novo krožno križišče. Investitor druge faze prenove Kidričeve Mestna občina Velenje je dela zaupal GIP Vegrad, končana pa naj bi bila v dveh mesecih. Gre za precejšen denarni zalogaj, saj bo prenova stala okoli 80 milijonov tolarjev. Ta del Kidričeve sodi v mestni obroč pomembnejših prometnic, ki prevzemajo največji del prometa. V nadaljevanju je predvidena še obnova dela Koroške ceste (od krožnega križišča do Dela na Kidričevi naj bi končali v dveh mesecih. Tomšičeve) in Kidričeve ob parku do starega kina. Kot kaže bo prav tu (ob starem kinu) Velenje dobilo še drugo krožno križišče, podobno tistemu ob parku. ■ Milena Krstič - Planine Ob stanovanjskem bloku med Rudarsko in Šaleško cesto, ki meji na občinsko hišo in Titov trg, že nekaj tednov brnijo gradbeni stroji. MO Velenje tam gradi kar 80 parkirnih prostorov, od tega bo vsaj 50 pridobljenih na novo, 30 pa bo obnovljenih. Izgradnja parkirišč je temeljita, saj hkrati polagajo nove komunalne vode, zato bodo dela trajala vsaj do sredine septembra. Trenutno sanacija poteka le na eni strani bloka, preden bo stekla še na drugi, pa bodo predstaviki občine pripravili pogovor s stanovalci in člani sveta Mestne četrti Levi breg. To pa predvsem zato, ker bodo morali odstraniti kar nekaj velikih dreves, ki obkrožajo blok. Kot nam je povedal Tone Brodnik, bodo odstranili le tista, ki so po mnenju strokovnjakov iz Vratnarst-va Celje neustrezna in nekvalitetna. Vendar pa bodo po končani izgradnji parkirišč posadili veliko novih, mladih dreves - na vsako podreno drevo naj bi jih "prišlo" kar 15. Tako bo center Velenja še vedno zelen in prijeten, hkrati pa bodo ob novih parkiriščih obnovili še javno razsvetljavo. ■ Bojana Špegel Preden so gradbinci pričeli z izgradnjo parkirišča, so morali odstraniti nekaj velikih dreves. Po končani izgradnji jih bodo nadomestili z novimi, po mnenju strokovnjakov tudi bolj primernimi. 'PPBHIPHHHP^K -PHHHPHi 4 KAS CAS GOSPODARSTVO 16. julija 1998 Nadaljujejo trend dobrih lanskih rezultatov V Gorenju pripravljeni na izzive novega tisočletja V petek bodo v Gorenju tudi uradno sklenili proces lastninskega preoblikovanja, zgodila se bo namreč prva skupščina delničarjev, na kateri bodo med drugim ocenili tudi rezultate poslovanja za čas od leta 1993. Rezultate so predstavili že na ponedeljkovi novinarski konferenci. Z doseženim v lanskem letu so lahko zadovoljni, čeprav predsednik začasne uprave Jože Stanič ob tem nenehno poudarja, da le, če se primerjajo s slovenskim gospodarstvom. Ko pa se primerjajo z razvitimi evropskimi državami, ni tako. Produktivnost bodo namreč morali povečati še za 40 do 50 odstotkov. Sicer pa je bilo lansko leto prelomno. Prvič v skoraj petdesetletni zgodovini Gorenja jim je uspelo izdelati več kot milijon 800 tisoč velikih gospodinjskih aparatov. Po petih letih so sklenili tudi proces lastninskega preoblikovanja in se kot javna gospodarska družba vpisati v sodni register. Delnice Gorenja že kotirajo na slovenski borzi in to uspešno, saj so kar krepko presegle vrednosti, ki so bile pred tem na trgu. V Gorenju, največjem slovenskem neto izvozniku, še naprej opozarjajo na nespretno vodeno slovensko ekonomsko, predvsem pa tečajno politiko. Izvozijo skoraj 95 odstotkov svoje proizvodnje, zato so še kako občutljivi na razmerja med rastjo deviznih tečajev in domače inflacije. Slednja je dosegala v lanskem letu 9,4 odstotka, rast tečaja marke pa le 3,7 odstotka. Zaradi tega neskladja izgubijo v Gorenju za 8 do 9 milijard tolarjev (celoletni znesek plač). Skupina Gorenje - čisti prihodek odprodaje 200,000,000 150,000,000 100,000,000 ! / / / ___ 1994 1995 1996 1997 □ Nekonsolidirani □ Komlidirani Ustvarjeni konsolidirani čisti prihodek iz prodaje so uspeli v Gorenju lani povečati v primerjavi z letom poprej za 23,5 odstotkov, uresničili so ga v višini 91,6 milijard tolarjev. Ta prihodek jim je konstantno naraščal vse od leta 1994. Največji, kar 92 odstotni delež prihodkov dosežejo s proizvodnjo in prodajo bele tehnike, 6,4 odstotka s storitvami in 1,6 odstotka s strojegradnjo. Še posebej uspešno je, kot je poudaril Jože Stanič, svoje poslanstvo v preteklem letu opravila, dobro organizirana distribucijska mreža podjetij Gorenja v tujini. Prek nje je bilo ustvarjenih več kot tri četrtine vseh prihodkov Gorenja. Njihovi najpomembnejši trgi so Nemčija (tja so prodali 503.289 gospodinjskih aparatov), sledijo Hrvaška, Francija, Avstrija in Skandinavske države. Preostanek prodajo v države vzhodne Evrope in prekomorske države. V Gorenju se zavedajo, da se ne morejo zadovoljiti s pri- Leto 1997 O Pro izvodnja in prodaja bele tehnike B Strojegradnja, orodjarstvo in komponente Predsednik začasne uprave Gorenja Jože Stanič: "Dobri poslovni rezultati lanskega leta so dobra popotnica, ki jo v novo delniško družbo prinašamo zaposleni Gorenja." merjavo z domačim trgom. Njihovi kupci so pretežno na tujem, to pa pomeni, da morajo biti konkurenčni z vodilnimi svetovnimi proizvajalci bele tehnike. Zato si racionalizacije na vseh področjih sledijo dobesedno iz dneva v dan. To pa se pri fi- Leto 1996 £2 Proizvodnja in prodaja bete tehnike ■ Strojegradnja. orodjarstvo in komponente Član uprave za področje marketinga in prodaje Fra-njo Bobinac: "Slovenija je za nas premajhna, Evropa postaja naš naravni domači trg." nančnih pokazateljih odseva v upadanju stroškov blaga, materiala in storitev. V lanskem letu jim je uspelo znižati tudi stroške dela. To je seveda zelo težko, saj Slovenija, kot poudarja Borut Meh, v začasni upravi odgovoren za področje ekonomike poslovanja, ni naklonjena industriji (ta je od leta 1986 upadla za 28 odstotkov), ob tem je še močno potratna država, saj sije na primer povečala svoj proračun ob enoodstotni industrijski rasti za 14 odstotkov. Pa vendar bodo ravno stroški dela tisti, ki jih bodo morali v naslednjih letih najbolj oklestiti, to pa bo možno edino s povečanjem produktivnosti. Rezultati pretekla leta so dobri, vendar pa Jože Stanič, predsednik začasne uprave nenehno poudarja: "Brez vlaganj v povečanje zmogljivosti, nove trge in razvoj novih izdelkov, bomo obstali. V današnjem razgibanem poslovnem življenju pa to ne pomeni nič drugega kot nazadovati, nekateri pravijo temu, umirati na obroke. Tega pa ne smemo dovoliti. Preveč naporov je bilo vloženih v PROJEKT NARAVA IN VARSTVO OKOLJA Na Šolskem centru v Velenju ob podpori Mestne občine Velenje, Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje in podjetja PUP d.d. Velenje, izvajajo projekt z naslovom Narava in varstvo okolja. Pomemben je (tudi ali pa predvsem) zato, ker gradi na ekološkem osveščanju mladih. Ti še zdaleč niso brezbrižni do tega, kar se v njihovem okolju dogaja, ampak o tem veliko razmišljajo in iščejo poti, kako probleme razrešiti. V preteklem šolskem letu se je z okolje varstvenimi problemi seznanilo že veliko dijakov in učencev, v naslednjem pa se bo z ekološko vzgojo "ukvarjal" kar ves Šolski center Velenje, saj bo ta potekala skozi vse leto v času pouka. Tisti, ki jih ekološke teme še posebej zanimajo, se bodo z njimi ukvarjali tudi izven pouka, kot prostovoljci in raziskovalci, kjer se jim bodo pridružili tudi drugi, denimo učenci iz skupine Želv, ki delujejo v okviru Društva prijateljev mladine Levi breg, najbrž tudi nekateri brezposelni, ki z delom v naravi iščejo izhod iz stisk, ki so povezane z brezposelnostjo. Tistim dijakom Šolskega centra Velenje, ki so v projektu kot prostovoljci in raziskovalci delovali skozi vse leto, so zdaj, ko so počitnice, za nagrado omogočili, da pomagajo pri delu v rastlinjakih PUP-a. Na voljo so jim dali tudi njivo v Topolšici, na katero so že presadili nekatere kulture, predvsem papriko, paradižnik in kapusnice, najbrž pa se bodo spoprijeli tudi s presajevanjem zelišč. Že doslej pa so se lotili marsičesa. Popisali so divja odlagališča v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, uredili register divjih odlagališč in pripravili sanacijski program za pet največjih in najbolj motečih, tistih, ki so v bližini vodnih zajetij in potokov. Gre za odlagališča z nevarnimi odpadki, ki so tudi po površini, ki jo zavzemajo, zelo velika. Pri zbiranju podatkov so jim pomagali krajani in tisti mladi, ki so sodelovali v programu ekološke vzgoje. Proučevali so tudi postopek reciklaže starega papirja, sodelovali na Cvetličnem sejmu, zgledno sodelujejo z Društvom zeliščarjev, pomagali pa bodo tudi pri domačih opravilih na eni od kmetij v Cirkovcah. Doslej so izdelali že tri raziskovalne naloge, ki vsaka na svoj način govorijo o naravi in varstvu okolja, teme pa še zdaleč niso izčrpane: Kam s smetmi ali ločeno zbiranje odpadkov v mestni četrti Levi breg; Divja odlagališča v občini Velenje in nalogo o tem, kako pripraviti srednješolsko mladino za sodelovanje pri reševanju ekoloških problemov. z mm v čteio MšTO! M0 Velenje in pur d.d Član uprave za področje ekonomike in poslovanja Borut Meh: "Država je potratna, ob enoodstotni industrijski rasti je povečala proračun za 14 odstotkov." po uvrstitvi delnice na prosti trg Ljubljanske borze, saj so po mesecu prometa z njimi gibanja umirjena. Računajo, da bodo delnice Gorenja prav kmalu v A borzni kotaciji, razmišljajo pa tudi o njihovi kotaciji na tujih borzah. Osnovni strateški cilji Gorenja so tudi v bodoče osredotočeni na temeljni posel - proizvodnjo in prodajo bele tehnike na evropskem trgu. Hkrati želijo skrbno in preudarno določiti pravo ekonomijo obsega, obvladovati stroške in dati čim večji poudarek prodaji pod lastnimi Slovenski odškodninski sklad 10% Slovenska razvojna Družba - za notranji odkup 5% Upravičenci iz interne razdelitve in notranjega odkupa 32% Kapitalski sklad 18% teh tranzicijskih časih, da smo preživeli, ohranili poslovni sistem in ga finančno okrepili. Zato se ne bojimo, da bi kdor koli hotel preprečiti nadaljnji razvoj in rast Gorenja, še najmanj njegovi lastniki - delničarji." V lanskem letu so v Gorenju ustvarili za milijardo 300 milijonov tolarjev dobička. S prepričanjem, da so vsi, ki so investirali v Gorenje, to naredili iz dolgoročnih nagibov, ker verjamejo v perspektivo Gorenja in razumejo nujnost investiranja, bodo delničarjem na jutrišnji skupščini predlagali, da ostane dobiček nerazporejen. Da je naložba v delnice Gorenja dolgoročna, dokazuje tudi borzno dogajanje Lastniki Gorenja blagovnimi znamkami, pri tem pa vse bolj zahtevnim kupcem | ponuditi celovito paleto energetsko varčnih, ekonomičnih in lepo oblikovanih proizvodov. O letošnjih rezultatih niso veliko govorili, so pa povedali, da tudi letos dobro prodajajo svoje izdelke in pričakujejo vsaj tako ugodne številke, kot so jih dosegli lani. Proizvodnja bi morala po besedah Jožeta Staniča preseči milijon 900 tisoč aparatov, kar je tudi tehnološki maksimum. S to proizvodnjo bi dosegli 5 odstotno rast prihodkov, vsi ostali pokazatelji pa bi morali doseči višje rasti. ■ Mira Zakošek Okrogla miza o podjetništvu Premalo pozornosti malim podjetjem Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo na Koroškem, Podjetniški center Slovenj Gradec ter dve zasebni podjetji, Inova iz Velenja in Sird iz Raven na Koroškem, so pred kratkim v Slovenj Gradcu pripravili okroglo mizo o spodbujanju tehnološkega razvoja malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Ta podjetja so najvitalnejši del gospodarstva, tista, ki naj bi omogočala prestrukturiranje gospodarstva v smislu višje dodane vrednosti, novih, zahtevnih delovnih mest, zato je smiselno, da prilagodimo spodbude, ki bodo na enostavnejši in učinkovitejši način pomagale dosegati cilje, ki jih od tega dela gospodarstva pričakujemo. Tako so ugotavljali tudi udeleženci okrogle mize, ki so prihajali iz podjetniških vrst. Predstavili so svoje programe, probleme pri financiranju razvoja, zagotavljanju konkurenčne sposobnosti in (ne)izkoriščanju svojih zmogljivosti. Diskusija je potrdila, da predstavljajo tehnološko-inovativna mala podjetja v vseh gospodarstvih sveta najvitalnejši del gospodarstva, ki nudi "najžlaht-nejša" delovna mesta. V Sloveniji pa temu delu gospodarstva ne posvečajo dovolj pozornosti in podpore... Ob koncu srečanja so sprejeli tudi vrsto zaključkov in predlogov za hitrejši razvoj malih in srednjih podjetij. Med drugim so dali pobudo za ustanovitev Fondacije za spodbujanje tehnološkega razvoja, ki bi bil neodvisna in nevladna institucija... ■ bš 16. julija 1998 POGOVOR S TEZO KAK i AS 5 I Pogovor s kustosom Tonetom Ravnikarjem o preteklosti Šoštanja 1 Trške pravice prvič omenjene pred 650 leti I Letošnje leto za Šoštanj ni | "navadno" leto. V mestu | praznujejo 650 letnico pridobitve trških pravic in temu do-I godku bo posvečenih vrsto | prireditev. Vrhunec bo sep-| tembra, v okviru praznovanja občinskega praznika Šoštanja, I kraja torej, ki se ponaša z | bogato preteklostjo. O tem ve- | liko vedo zgodovinaiji. Eden izmed njih je Tone Ravnikar, I zgodovinar, kustos, ki razisku-| je in beleži srednjeveško | zgodovino Šaleške in Zgornje Savinjske doline ( na to temo pripravlja tudi magistrsko nal- I ogo). Skupaj z njim smo šli | 650 let nazaj in se potem vrnili v današnji čas. 0 V Šoštanju so zelo ponosni na jubilej, ki ga slavijo, 650 - letnico pridobitve trških pravic. Kateri dogodek je bil pri tem odločilen? I TONE RAVNIKAR: "Jubilej | ali pa obletnica je vezana na najstarejšo ohranjeno listino iz 10. aprila leta 1348, v kateri se I omenja trški sodnik v Šoštanju. | S tem se posredno dokazuje, . da je takrat Šoštanj že imel trške pravice. Ta listina je prva, I ki govori o Šoštanju kot trgu. | Listina, ki govori o teh pravic-| ah bolj konkretno pa je mlajša, iz 3. oktobra 1436, ko je trške I pravice ponovno potrdil celjski | grof Friderik." | % Glede na to, da se veliko uk- ^ varjate z zgodovino Šoštanja, — — — — — bi morda lahko rekli, kdaj je ta kraj, ta trg ali pa to mesto, doživel svoj največji razcvet? TONE RAVNIKAR: "Lahko bi govorili o dveh vrhovih. Prvi je vezan na pozno srednjeveško obdobje, konec 14. in začetek 15. stoletja, ko se je "borba" za prevlado med trgoma Šoštanj in Velenje, prevesila na stran Šoštanja. Šlo je za borbo med svetnima lastnikoma nad obema trgoma, med Žovneškim oziroma potem Celjskimi grofi na eni strani kot šoštanjskimi svetnimi lastniki ter na drugi strani Ptujskimi gospodi, ki so bili velenjski svetni lastniki. Kot že rečeno se je ta borba prevesila na stran Šoštanja. Šoštanj je takrat na ta račun dobil vrsto privilegijev in postal zelo pomembno trško, prometno in obrtno središče ne samo Šaleške doline ampak tudi širše. Drugi, verjetno najpomembnejši vzpon Šoštanja, pa se je tekel konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vezan je na usnjarsko industrijo in Vošnjake, na družino, ki je dosegla, da je Šoštanj leta 1911 dobil mestne pravice in to prav na račun tega, da so v Šoštanju ustvarili eno najpomembnejših evropskih tovarn usnja." % Kdaj je potem prišlo do menjave vloge Velenje - Šoštanj v tej "prevladi"? TONE RAVNIKAR: "To se je zgodilo po drugi svetovni vojni, ko se je z vzponom Premogovnika Velenje začela ekonomska moč seliti in ko so morali iz Šoštanja oditi Vošnja-ki, ki so jih kot Nemce pregnali. Tovarna usnja je bila nacionalizirana, začela je stagnirati, in prišla na točko na kateri je zdaj. Potem, ko se je v Velenje prestavilo še Gorenje, pa se je tehtnica odločilno nagnila v korist vzhodnega dela Doline." % Omenili ste Vošnjake. Šoštanj pa je imel še druge zelo pomembne in velike ljudi. TONE RAVNIKAR: "Absolutno. V Šoštanju je bodisi zraslo bodisi delalo, ogromno pomembnih ljudi. Težko je našteti vse, a na vsak način je treba omeniti Petra Musija, izjemnega učitelja, ki je pisal pedagoške spise, in ki je pomagal Slomšku pisati Blažeta in Nežico; nujno je omeniti oba Vošnjaka, brata Mihaela in Josipa, ki sta za slovenski kulturni, politični in gospodarski razvoj zelo pomembna človeka; obvezno je omeniti Blaža Kocna, izrednega geografa, raziskovalca in proučevalca slovenske zemlje. Šest let je bil kaplan v Šoštanju in tam začel svojo strokovno delo. Pomembno je omeniti kiparja Ivana Napotnika, ki je rojen blizu Šoštanja, in ki je v kraju dolgo živel in delal; Davorina Ravl- Tone Ravnikar se veliko ukvarja s srednjeveško zgodovino Šaleške doline, s tem pa tudi Šoštanjem. jena, odgovornega urednika Jutra, pisatelja, ki je napisal čudovit roman iz Šoštanja Ugasli ognjenik. Še in še pomembnih ljudi je, ki so bili tako ali drugače povezani s Šoštanjem." % Najbrž tudi Franc Hribernika, zgodovinopisec ? TONE RAVNIKAR: "Ja, če zgodovinar govori o zgodovinarjih navadno prav nanje pozabi. Franc Hribemik je bil v času stare Jugoslavije ravnatelj meščanske šole v Šoštanju. V času ravnateljevanja je natančno proučeval preteklost Šoštanja, napisal delo Mesto Šoštanj - zgodovinski opis, izdal prva dva zvezka, tretji pa je ostal v rokopisu. Njegova izdaja ostala tako okleščena, kar bomo letos poskusili popraviti, ko bomo izdali njegov celoten tekst." 9 Najbrž s primernimi opombami. Te pripravljate vi? TONE RAVNIKAR: "Ja z dodatnim tekstom, v katerem bodo pripisana nova spoznanja, čeprav smo se držali osnovnega vodila, da gre vendarle za izdajo Hribernikovega teksta, in ne za pisanje nove zgodovine Šoštanja." 0 Hribemik je bil pri pisanju zelo natančen. TONE RAVNIKAR: "Zelo. Presenečen sem bil, kako zelo natančno je poznal mesto in koliko ur je preživel v arhivih. Šele natančno branje pokaže, da to pravzaprav ni bil zgodov- inar, kronist, ki bi prepisoval iz drugih del in k temu pritegnil še ljudsko vedenje in občinski arhiv. Ogromno dela je opravil v arhivu v Grazu, ker citira celo serijo listih, ki jih je takrat lahko videl samo tam. Vedenje v 30-tih letih tega stoletja, ki je bilo takrat dostopno, je Hribemik obvladal in ga znal tudi zelo dobro podati. Težko je reči, daje bilo takrat v Sloveniji mnogo boljših zgodovinarjev kot je bil on." 0 Zgodovinarji se ukvarjate s preteklostjo, ne s prihodnostjo. Ker pa sva pogovor začela z "bojem " za prevlado v tem prostoru, med Velenjem in Šoštanjem, ki se je začel že zelo zgodaj, bi me vseeno zanimalo še nekaj. Bi lahko napovedali, ali je to obdobje, morda tudi začetek kakšnega podobnega boja? TONE RAVNIKAR: "Zdaj že osem let živim v Šoštanju, prej sem živel nekaj časa v Velenju, sicer pa sem priseljenec tako kot vsi "pravi" Šalečani ... Rekel bom takole. Morda zato, ker nisem obremenjen z lokalno zgodovino in preteklostjo srčno upam, da je to začetek obdobja, ko bo zmagal človek Šaleške doline. Med Šoštanjem in Velenjem danes potegniti mejo je - milo rečeno - neumnost. Morda mi bo kdo te besede zameril, ampak sam tako razmišljam." ■ Milena Krstič - Planine I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Pogovor z mislinjskim županom Mirkom Grešovnikom ■ ■ V ■ ■ ■ m m Uspesno shodili Občina Mislinje je bila konec junija polna dogodkov, s katerimi so obeležili letošnji občinski praznik. To je bila hkrati priložnost za obisk župana Mirka Grešovnika, prvega moža male, a lepe koroške občine, ki meji tudi na Velenje. Življenje mnogih tamkajšnjih občanov je zato tako ali drugače povezano tudi s Šaleško dolino. f Ob prazniku ste se najbrž ozrli nazaj in pregledali rezultate svojega dela. Mirko Grešovnik: "Z zadovoljstvom smo ugotavljali, da je občina tiidi v tem obdobju uspešno delovala, in da smo pridobili nekaj novih objektov. Med pomembnejše štejemo obnovljeno in dograjeno šolo na Paškem Kozjaku, pospešeno smo dograjevali vodo oskrbo in zgradili kr nekaj vodovodov. Poleg doliškega še v Movžah, na Graški Gori izgradnja k koncu, lotevamo pa se še nekaterih novih naložb." % Praznovali pa ste precej bolj bogato kot prejšnja leta. Mirko Grešovnik: "Ze lani smo skušali organizirati praznik tako, iabi praznovali občani. Lanski koncept smo letos dopolnili, tako da je bil teden praznovanja občinskega praznika res praznovanje občanov. Zvrstile so se številne prireditve, na katerih so sodelovali od najmlajših io najstarejših." f Sele na junijski seji ste sprejeli proračun za letos. Ali imate zaradi tega v občini kaj težav? Mirko Grešovnik: "Težava je v tem, da ima občinska uprava manj časa za izvedbo naložb, vendar pa bistvenih ovir najbrž ne bo. Trudimo se, da bi vse investicije, kijih letos načrtujemo, pravočasno pričeli in jih tudi pravočasno zaključili." § Koliko sredstev imate letos na voljo in kako je po precejšnjih pripombah v prvem branju proračun oblikovan sedaj? Mirko Grešovnik: "Letošnji proračun ima 400 milijonov prihodkov in prav toliko odhodkov. Od države pričakujemo polovico od tega; 'ji tako imenovan zagotovljeni program približno 200 milijonov, 200 mi lijonov pa so sredstva, kijih nameravamo dobiti iz drugih virov; iz prispevkov posameznih ministrstev in sofinanciranj naših občanov pri gradnji objektov. Naš proračun ima še vedno primanjkljaj skoraj 40 milijonov. Računamo, da ga bomo z izrednimi prihodki in delno z kred-iti uspešno premostili. Del primanjkljaja nameravamo pokriti s sredstvi, kijih bomo dobili od mestne občine Slovenj Gradec po delitveni bilanci: % 0 delitveni bilanci boste govorili prav ta teden. Mirko Grešovnik: "Občina prosi, grozi in pritiska na državo, da bi čim prej "rešila" mislinjski klanec." Mirko Grešovnik: "Priprave za delitev premoženja so bile dolgotrajne. Zaključili smo jih tako, da smo pripravili predlog na nivoju obeh županov. Slovenjgraški mestni svet je v večini podprl predlog, pričakujem pa, da ga bo tudi naš. Tako bi se pol leta pred zaključkom mandata načelno, sporazumeli o delitvi in premoženje tudi razdelili." % Na začetku leta je prišlo do nekaj hude krvi zaradi višine cene stavbnih zemljišč s strani nekaterih podjetnikov v vaši občini. Kako ste to uredili? Mirko Grešovnik: "Višina nadomestila je takšna kot jo ima večina sosednjih občin s približno takim statusom kot ga ima občina Mislinja. Vzeli smo nižjo postavko kot je v Velenju, in približno tako, kot velja za Šmartno, Pameče in Podgorje. To je pomenilo povečanje glede na stari odlok, na čemer so se pritoževali zlasti podjetniki. Delno smo ugodili njihovim predlogom in nadomestilo skoraj za polovico zmanjšali. Namesto 8 milijonov prihodkov v občinski proračun se bo iz tega vira nateklo le dobre 4 milijone tolarjev." 0 Ko smo se nazadnje pogovarjali ste napovedali, da boste končno v občini pridobili tudi nekaj stanovanj. Kako je sedaj z gradnjo prizidka k enemu od redkih blokov v občini? Mirko Grešovnik: "V občinskem svetu je bilo veliko govora o tem ali graditi ali ne. Ves čas sem vztrajal, da je treba denar, ki ga bomo z delitveno bilanco dobili od kupnin za stanovanja, nameniti za gradnjo novih. To je občinski svet sprejel in letos pričenjamo graditi stanovanjski blok, v katerem bo 8 neprofitnih stanovanj, v spodnjem delu pa bo knjižnica, velika okoli 170 kvadratnih metrov. Sedaj imamo samo 30 kvadratnih metrov veliko knjižnico in temu primerno skromen je fond knjig, ki so na voljo bralcem. To želimo izboljšati." % Predvideli pa ste še nekaj drugih vlaganj m področju družbenih dejavnosti, v mislih imam mislinjsko osnovno šolo. Mirko Grešovnik: "Ja, precej pozornosti namenjamo urejanju prostorskih pogojev za prehod na devetletno šolanje. Pripravljen je že investicijski program, jeseni pa bomo sprejeli tudi terminski plan do leta 2003, tako da bi na doliški, mislinjski in završki šoli zagotovili pogoje za devetletno šolanje. Ob tem pa se že lotevamo tudi nekaterih manjših posegov. Tako bomo v mislinjski šoli do novega šolskega leta končno uredili jedilnico, kije ta šola doslej ni imela. Otroci so malicali kar na hodniku. Ta naložba je vredna 4,5 milijona tolarjev. Obnovili bomo tudi vezni hodnik med šolo in telovadnico in skupaj za to namenili od 7 do 8 milijonov tolarjev % Poletje je tu. Zadnjih nekaj let ste imeli v občini smolo, da so vas prizadele poletne katastrofe, ujme. Se letos spet bojite česa podobnega? Mirko Grešovnik: "Doslej smo sanirali tiste najhujše poškodbe, ki jih je lansko avgustovsko neurje povzročilo zlasti na cestah in na nekaterih objektih. Največ škode je bilo na vodotokih, precej pa je bilo tudi kmetijske škode. Z denarjem, ki smo ga imeli, smo lahko sanirali tiste najhujše poškodbe, v celoti pa žal ni šlo. Povračilo teh stroškov bomo dobili šele v naslednjih mesecih, ko bo vlada razdelila okoli milijardo tolarjev za saniranje lanskoletnih škod po neurjih. Letošnja neurja nas že prizadevajo. Precej škode je na cestah, tudi na privatnih objektih in na vodotokih. Zal je tako, da še enih poškodb nismo odpravili, pa se nam že odpirajo druge." 9 Se en žulj ostaja odprt, to je mislinjski klanec. Nam lahko poveste kaj novega o tem, kdaj se bo pričela sanacija tega klanca? Mirko Grešovnik: "Težko, ker je to v pristojnosti države, občina pa lahko le predlaga, prosi, grozi in pritiska na državo, da bi do tega prišlo čimprej. Letos bomo obnavljali cestišče skozi naselje Mislinja, uredili meteorne vode, zgradili obojestranske pločnike, skušali urediti še razsvetljavo, tako da bi bila glavna cesta skozi Mislinjo varnejša in bolj urejena. Državi smo predlagali, da v proračun za leto 1999 in 2000 vendarle vključi sanacijo mislinjskega klanca in zožitev ceste v Srednjem Doliču pri Repluskovem mostu. Ti dve naložbi sta zelo nujni in država bi jih morala obravnavati prednostno." % Počasi se vam izteka mandat. Ali ste v njem postorili vse tisto, kar ste mislili, da boste? Mirko Grešovnik: "Mislim, da smo dosegli glavni cilj - organizirali smo lokalno samoupravo. Največ dela je bilo vloženega v to, da je občina shodila. Uradovati sem začel v svojem stanovanju, s svojim telefonom, čisto sam, po treh letih pa imamo sodobno urejene prostore, občina normalno deluje, delavci pridno delajo. Na področju občinskih predpisov pa vsega še nismo sprejeti; vseh odlokov še nismo zamenjali s svojimi. Trudimo se, da bi to uredili do izteka mandata, manjka jih še tretjina. Med še ne sprejetimi akti je najpomembnejši prostorski plan. Računamo, da bo ta sprejet še v tem mandatu." ^ Boste za župana kandidirali še enkrat? Mirko Grešovnik: "Nisem se še odločil. Veliko je razlogov, ki govorijo v prid temu, da bi prenehal s tem delom, so pa tudi razlogi, da bi ostal še en mandat, da bi postoril še tisto, kar si še želim postoriti za napredek Mislinje. Ko sem prvič kandidiral, nisem dajal nobenih konkretnih obljub. Obljubljal sem le pošteno in pridno delo in to sem po svojim močeh tudi izpolnil." ■ Bojana Špegel, foto: vos 6 KAK ilAS UTRIP 16. julija 1998 Brez (počitniškega ) dela ni dopusta Študent in Mladine posredujeta Ko počitnice potrkajo na vrata in dijaki in študentje končajo z obiskovanjem učilnic in predavalnic, si vsak želi oddihni-ti ob obali, na morju, v hribih ali pa na popotovanju po Evropi ali drugih krajih planeta Zemlje. Vendar vsi nimajo tako globokih in polnih žepov. Zaradi tega ni treba obupati, ker sta tu Študentski in Mladinski servis Velenje, ki posredujejo začasna dela za študenta in dijake. Na Študentskem servisu se v času počitnic, širom Slovenije, prijavi okoli 30000 dijakov in študentov, od tega 3000 v Velenju, ki želijo opravljati kakšno počitniško delo. Najbolj pogosta dela, ki jih ponujajo razna podjetja (npr. RLV in Gorenje ter razna gostinska podjetja v Velenju), so pomoč v proizvodnji, strežba, selitve, delo v trgovini, pralnica, kuhinja, nega v oddelku in fizično delo. V enem mesecu dobijo 25 različnih ponudb za strežbo in 8 do 10 del na dan. Najbolj prevladujejo fizična dela, strežba, veliko pa je tudi kratkoročnih del, kot so selitve, prevozi,____Pmembno na vodilo za študente in dijake, ki ga pošilja študentski servis je, daje treba, zaradi zavarovanja, napotnice oddati dan ali tedeni dni preden prično delo,. Študentski servis je na voljo vsak dan od 7 do 19 ure, kjer vas prijetno sprejmejo vedno nasmejana dekleta. Pri Mladinskem servisu je zgodba enaka, razlika je le v številkah. V času počitnic se prijavi okoli 8000 tisoč dijakov in štu- dentov od tega 2000 v Velenju. Dela, ki jih posredujejo, so enaka kot tista, ki smo jih navedli pri Študentsken servisu. Če ste dijak ali študent, se lahko oglasite na Mladinskem servisu vsak dan od 7 do 16. ure, ob sredah od 7 do 17. in ob sobotah od 8 do 12. ure. Posredovalnice so tudi v Žalcu in Slovenj Gradcu. Torej, vsi ki bi radi zaslužili kakšen tolarček, hitro na Študenta ali Mladinca in si izberite delo, ki ga želite opravljati. ■ Edin Biščlč Med obiskovalci novega velenjskega kina Navdušeni nad novo tehniko Velenjčani smo pred kratkim, skupaj s hotelom Paka, dobili tudi dve novi dvorani za predvajanje filmov. Sedaj si boste s prijatelji ali s svojo boljšo polovičko lahko ogledali kakšno grozljivko, akcijo ali romantičen film. Novi kino je veliko boljši od starega v Sončnem parku, saj ima dve dvorani, klimo in kino zvok (stereo sur-round sistem ), ki ga imajo najboljši kinematografi, s katerimi se lahko sedaj primerja tudi velenjski. Obisk filmskih predstav se je povečal, saj so vsi hoteli preizku- siti novo tehniko, ki je nekaterim še neznana. Film, ki je trenutno na sporedu, si lahko ogledate ob več možnih terminih, ker ga predvajajo v obeh dvoranah. Nekatere občane smo vprašali, kaj si mislijo o novi kino dvorani in njenem sporedu: Elvisa, 18 let:" V novem kinu sem bila dvakrat in se mi zdi kar v redu. Zelo dobro je to, da ima klimo in stereo surround sistem, pa še aparat za kokice. Malo premalo je kinopredstav, na primer Titanic je bil že tolikokrat, da bi bilo treba dati kaj drugega. Po moje bo veliko boljše, ko se bodo malo " ulaufali". " Jasmina, 23 let: " Upam, da bo v Velenju odslej spored približno takšen, kot je v ljubljanskih kinematografih, s katerimi imam več izkušenj. Tega namreč še ne poznam tako dobro saj v njem še nisem bila, slišala pa sem, da je zelo dober, ker ima surround in klimo. Drugače namreč hodim v kino v Ljubljani, kjer študiram in zato tam preživim več časa. Spored bi moral biti malo bolj pester in napolnjen s filmi različnega žanra. " Mateja, 19 let: " Novi kino mi je zelo všeč, do sedaj sem si že ogledala tri filme; Titanic, Zvezni šerif in Brezno. To, da ima surround in klimo mi je zelo všeč, pa še velik je. Spored bi res lahko malo bolj popestrili. " Tomaž, 29 let: " V novem kinu še nisem bil, ampak se mi zdi zelo v redu, da smo tudi mi končno dobili pravi kino s klimo in surroundom. Za spored bi se res lahko reklo, da sedaj ni takšen kot bi moral biti, vendar verjamem, da se bo s časom izboljšal. " ■ Edin Biščič Spodnja Rečica Končno začetek gradnje Pravega lepotca med jezovi v Zgornji Savinjski dolfni v Spodnji Rečici, "graščinski" jez so mu desetletja pravili domačini in mu bodo tudi poslej, je pred slabimi osmimi leti odnesla huda vojna ujma. Torej je še eden od neporavnanih dolgov pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, obenem pa velika nevarnost za industrijsko in obrtno cono ter spodnji del Nazarij ob morebitni le malo večji poplavi. Zapletov glede nameravane novogradnje je bilo v minulih letih veliko, obljub tudi, zraven še kak poskus začetka gradnje, voda pa je z ostankom jezu opravljala svoje. Zdaj je zadeva že bolj jasna. Sredstva za novogradnjo so zagotovljena, izvajalci so čisto prva dela že pričeli in nato prekinili, ker se je eden ob ponudnikov pritožil nad izbiro izvajalca na podlagi javnega razpisa. Vsi si seveda močno želijo, da bi zadevo razrešili čim prej in gradnjo zares pričeli. JP Turistično društvo Šmartno ob Paki Z rožami ni sreče Člani Turističnega društva iz Šmartnega ob Paki ugotavljajo, da za zdaj njihovi poskusi za lepše okolje še zdaleč niso obrodila željenih sadov. Ko so polepšali avtobusna postajališča s cvetličnimi koriti, seje našel nepridiprav, jadrno odnesel nekaj korit in z njimi okrasil balkon ali okna svojega doma. Kaj klaveren pogled pa se ponuja vsem, ki se ozrejo na cvetlično korito v središču občine (na sliki). Le kaj neki bi ob tem porekli člani komisije, če bi jo ustanovili, kot so to že predlagali šmarški svetniki? Najbrž bi ugibali, ali pri odgovornih ni volje ali ne smisla za urejeno okolje. ■ tp Raziskovalni tabor avgusta V ERIC-u Velenje, Inštitutu za ekološke raziskave, skupaj z vrsto podjetij in organizacijami pripravljajo vse potrebno za jubilejni, 10. raziskovalni tabor, ki bo od 16. do 23. avgusta v Vinski Gori. Glavni pokrovitelj je že nekaj let, tudi letos bo, Republiški zavod za zaposlovanje. Skupno vsem taborom je spoznavanje, dokumentiranje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in umetniško ustvarjanje. Letos pričakujejo 89 udeležencev, od tega 50 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije. ERIC-o je organizacijo tabora pred štirimi leti prevzeli od Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in to, kar je v taborih že potekalo, obogatil še z okoljskim vidikom. V preteklih letih so mladi raziskovalci prečesali širša območja naselij Zavodnje, Paški Kozjak, Skale, Bele Vode, lani prvič, letos pa bodo drugič Vinsko Goro. V enem kraju vztrajajo dve leti. ■ mkp Mladi raziskovalec Andrej Lesjak Rezultati potrdili predvidevanja -svinca je preveč Onesnaženost tal s težkimi kovinami ob prometnih cestah v Šaleški dolini je ena od prvonagrajenih srednješolskih raziskovalnih nalog letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Zagotovo bo ena redkih, ki ne bo ostala kje v kakšnem kotu omare ali zaprtem predalu, ampak jo bodo strokovnjaki uvrstili v sanacijski program tal Mestne občine Velenje, ki naj bi ga končali predvidoma leta 2001. In ne le to. Nalogo bodo sedaj ocenjevali še na državnem tekmovanju. Avtor naloge Andrej Lesjak, dijak 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje, je na to upravičeno ponosen, prav tako njegova mentorica mag. Marta Svetina z velenjskega ERICa. "Ob cesti, dokaj prometni živim, naravoslovje me zanima, želim si izpopolniti znanje na tem področju. To so bili glavni razlogi za vključitev med mlade raziskovalce. Upal sem, da bodo rezultati analiz in raziskav bolj spodbudni kot so bili. Tako pa so ti povsem potrdili domnevo, da so vsebnosti težkih kovin v tleh v bližini prometnih cest povečane zaradi onesnaženja tal z izpušnimi plini", je povedal Andrej. Pod drobnogled sta mentorica in avtor vzela 9 cestnih odsekov v Šaleški dolini (od. najbolj do najmanj prometnih) in na vsaki še po 3 odcepe in rezultate analiz primerjala s cesto Šempeter - Dobrteša vas. Danes z gotovostjo trdita, daje prekoračena mejna imisi-jska vrednost svinca v tleh na odsekih cest Šoštanj - Pesje in Velenje - Črnova. Na cesti Pesje - Gorenje pa je v zemlji preveč niklja. Ob teh spoznanjih sta v zaključnih mislih zapisala, da zemljišča ob teh cestah niso primerna za kmetovanje. "Rezultati res še zdaleč niso primerljivi z onesnaženostjo tal ob cestah v večjih mestih, ampak vsi si želimo čistejšega okolja. Normativi, po katerih sva delala? Vprašanje, če ustrezajo vsem zahtevam." Naloga je, po Andrejevih besedah, presegla pričakovanja. Ob odločitvi za sodelovanje v gibanju ni ocenil, da mu bo vzela toliko časa: terensko delo, nato laboratorij, pa obdelava podatkov z računalnikom, ... "Toda ko spoznaš, da veš več, te vleče in čas postane postranska stvar." Zelo veliko literature je moral vsaj prebrati in marsikatero debelo "bukvo" tudi prevesti iz angleškega jezika. Več muh na en mah ne škodi, ampak koristi. Andrej upa, da bo lahko mladi raziskovalec še prihodnje šolsko leto. Mentorico Marto je že snubil za sodelovanje, na šoli so minulo šolsko leto razumeli njegove izostanke od pouka in zakaj ne bi še prihodnjič, na roko so mu šli tudi zaposleni ERICa, kjer sta z njim še posebej tvorno sodelovala kemika Vesna Rožič in Andrej Glinšek. Počitnic, tistih lenobnih, bo imel bolj malo. Večji del jih bo izkoristil za pridobitev novih znanj, izkušenj na počitniškem delu na ERICu: sodeloval bo na raziskovalnem taboru v Vinski Gori, Andrej Lesjak:" Nalogo bodo vključili v sanacijski program tal v Mestni občini Velenje, z njo pa bom sodeloval še na državnem tekmovanju." Mag. Marta Svetina:" Škoda je, da ostane toliko uporabnih raziskovalnih nalog mladih v predalih." kjer bo morebiti vnovič preverjal nerodnost, ki se mu je dogodila pri raziskovalni nalogi in je kasneje postala inovacija. Morje in zabava s prijatelji pa bosta odmor pred začetkom novega šolskega leta zagotovo popestrila kot bo to sam želel. Svetinove letos ne bo med udeleženci raziskovalnega tabora. Ima pač druge obveznosti. Skoraj zagotovo pa bo Andrejeva mentorica v gibanju v prihodjem šolskem letu."Saj ne morem reči ne. Toda, Andrej, saj veš. Že lani sem ti na samem začetku povedala, da startava na nagrado. Ne misli, da bo tokrat drugače." Andrej je to njeno opozorilo, namig - po kretnji sodeč - razumel. Iz izkušenj ve, da misli zelo resno. Nenazadnje to zgovorno potrjuje ne le Andrejeva prvonagrajena, ampak tudi preostale nagrajene naloge. Pet let že spremlja mlade raziskovalec kot mentorica in recenzentka in in njena ugotovitev, da je raven raziskovalnih nalog vsako leto višji, je že eden od razlogov za zavzeto delo. Čestitke in obema kar se da prijetne počitnice! I Tp 16. julija 1998 KULTURA NAŠ ČAS 7 Izjemen uspeli Kovačiča Poleg štirih prizanj, ki jih je na gostovanju v Kanadi prejel mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje velja omeniti še izjemen uspeh člana tega zbora Tomaža Kovačiča (na sliki). Tekmoval je namreč v kategoriji vokal solo pevcev, mlajših od 25 let in v konkurenci 14 najboljših z vsega sveta osvojil tretje mesto. Na klavirju gaje spremljala članica zbora Ana Avberšek.Tomaž je sicer študent 2. letnika solo petja na Akademiji za glasbo v Gradcu. Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje uvrstitev na festival v Kanadi, na Uspeh za zgodovino, knjigo in ponos v Kanadi je ocenila kot spodbudo in hkrati veliko obveznost za delo v prihodnje. "Vsekakor bom svoje delo opravljala tako kot sem ga doslej. Ustvarjalna žilica nastaja ob delu, in če se pevci potrdijo, enostavno ne moreš nazaj." "Navdušen sem, presrečen in izredno zadovoljen," je povedal Andrej Kuzman. "Tbrneja je bila kljub prijetnemu bivanju pri družinah zelo, zelo naporna. Pevci in pevke so na najpomembnejših nastopih peli tako brezhibno, da so uvrstitev, ocene in kritike mednarodne strokovne žirije logična posledica vsega." Kuzman je še povedal, da uvrstitev na festivalu v Kanadi ne napoveduje obdobja nenehnega gostovanja zbora po svetu, saj si tega enostavno ne morejo privoščiti. Vsekakor bo potrebno v jeseni izdelati plan in videti, kako in kaj. Osebno meni, da se mora zbor udeleževati vseh največjih domačih tekmovanj, izmenjava z Esslingenom je že utečena, o gostovanjih v tujini pa je rekel: "Ta izkušnja je pokazala, da je potrebno načrtno delati nekaj let in se potem odločiti. Ne glede na to, je potrebno vseskozi zbirati denar in ko je tega v pravem trenutku dovolj, naj bi odločitev padla."Ob odhodu na pot še niso pokrili vseh stroškov gostovanja. Obljube pred odhodom in dosežen uspeh naj bi spodbudili še nekatere, da jim bodo pomagali zbrati manjkajočih približno 2 milijona tolarjev. ■ Tp Pred velenjsko Rdečo dvorano so jim predstavniki nekaterih podjetij, vodstva občine Velenje in starši pripravili prisrčen sprejem. Utrujenim in lačnim so se dobrote še kako prilegle. katerem bodo nastopili v svetu uveljavljeni zborovski poustvarjala je uspeh. Če bo še kaj več, pa toliko bolje," je pred odhodom 65-članskega mešanega mladinskega zbora Šolskega centra Velenje rekel vodja projekta gostovanja zbora Andrej Kuzman, ravnatelj Splošne in strokovne gimnazije. Zbor pa je osvojil prva mesta v kategorijah sodobna zborovska glasba in mešani zbori, drugo mesto v kategoriji ljudska glasba ter naslov absolutnih zmagovalcev med 37 v svetu že uveljavljenimi zbori! Polni pričakovanj so na dolgo pot v Kanado, v mesto Povver River, odpotovali 27. junija, v soboto v zgodnjih jutranjih urah pa se vrnili z odličnjem, za katerega ni nihče niti pomislil (ne zborovodkinja Danica Pirečnik, ne pevci in ne pevke), da gaje mogoče na tako zahtevnem tekmovanju doseči. Pa so ga! S tem so se na najboljši način odolžili vsem, ki so jim ali pa jim še bodo pomagali pri plačilu stroškov gostovanja v višini nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. Čeprav so svoj prihod pred velenjsko Rdečo dvorano napovedali v petek okoli triindvajsetih, seje avtobus z absolutnimi zmagovalci festivala Kathaumixw (srečanje vseh narodov) v Velenju ustavil nekaj pred eno uro zjutraj v soboto. Predstavniki Mestne občine Velenje so jim v sodelovanju z nekaterimi gospodarstveniki tega okolja pripravili dobrodošlico, kot se za zmagovalce spodobi: s fanfarami, obloženimi mizami in toplim aplavzom. Solze sreče v očeh pevcev, pevk in njihovih staršev ob snidenju,ob doseženem uspehu so ganile. In ni nas bilo malo, ki smo se spraševali: kdo je bolj srečen? Čestitke so deževale od vsepovsod. Da je bilo sodelovanje na festivalu in nato še na koncertih v okolici Vancouvetja naporno, je bilo moč sklepati iz njihovih izjav. "Ne vem, ali naj se jočem ali smejem? Ful je bilo naporno." Kljub temu pa so še zmogli vsem, ki so jih pričakali, zapeti Čestitke za dosežen uspeh so deževale od vsepovsod. Po nagovoru je takole prisrčno čestital s šopkom rož dolgoletni in uspešni zborovodkinji Danici Pirečnik Tone Brodnik, vodja Urada za javne gospodarske zadeve pri Mestni občini Velenje. Svet je naš! Veselje po razglasitvi rezultatov, (foto: S. Sonc) Del zbora - folklorna skupina - pred nastopom v kategoriji ljudske glasbe, (foto: S. Sonc) zdravico, narodno Mau čez Izaro in celo zaplesati del programa be-lokrajskih plesov, s katerim so nastopili tudi na festivalo v Povver Riverju. Zbrane je nato nagovoril vodja Urada za javne gospodarske zadeve Mestne občine Velenje Tone Brodnik, ki je ob čestitki za uspeh izrazil prepričanje, daje osvojitev naslova ponos tudi za občino. "Ime Velenja in Slovenije ste ponesli po svetu, z blestečo uvrstitvijo pa med drugim dokazali, da tu dobro delamo, in da Velenje res postaja mesto priložnosti. Vaš vrhunski uspeh je plod dolgoletnega strokovnega in zavzetega dela ter zaupanja v lastne sposobnosti." Danica Pirečnik je po strnitvi vtisov povedala, da je zbor prejšnja leta veliko tekmoval na evropskih mladinskih festivalih, kjer je prav tako dosegal zavidanja vredne uvrstitve, vendar ni poznala meril za takšne preizkušnje kot je bila v Kanadi. Sedaj ve, daje povsod v ospredju strokovno delo. To je merilo, ki jih tudi sama uporablja. "Presenetilo pa me je dejstvo, da sta nas občinstvo in strokovna žirija sprejeli za svoje. Navdušili smo jih z interpretacijami. Nagrade so plačilo za ves trud. To je največje priznanje v dosedanjem 31-letnem delovanju zbora, pravzaprav priznanje več, saj smo dobili v najzahtevnejši kategoriji (glasba 20. stoletja) v konkurenci najboljših zborov tega festivala prvo nagrado." Priznanje in hkrati konjiček. Ne dopušča, da bi lahko v prostem času počel še kaj takega, kar ne bi bilo povezano z njo." Z orglami kot kraljico instrumentov se želi v prihodnje ukvarjati kot glasbeni pedagog. Seveda pa se ne bo ustavljal, če mu bodo možnosti dopuščale postati koncertni orglavec. "Na to bo treba počakati še nekaj let." Počitnice? "Oh, v bistvu so se zame že začele. Upam, da se bom lahko tudi v tem času "spravil" za orgle. Sicer pa moram zamenjati program, kar pomeni, da bom pridno listal po literaturi in iskal zame nove note," je povedal ob koncu klepeta Tomaž Sevšek. Priznanje za osvojeno 2. nagrado pa si seveda zasluži čestitke ! ■ Tp Orglavec Tomaž Sevšek iz Šoštanja Drugi na evropskem tekmovanju Ljubljana, 12. julija - V Cankarjevem domu je Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije pripravil 4. evropsko tekmovanje mladih or-glavcev. V skupini do 25 let je med 13 nastopajočimi in nato med sedmimi finalisti Tomaž Sevšek iz Šoštanja osvojil drugo nagrado. To je najvišja uvrstitev, ki jo je dosegel kdorkoli na tem instrumentu v Sloveniji. Tomaževo zadovoljstvo ob odličnem dosežku je seveda upravičeno. Pomeni mu zelo veliko. Je spričevalo njegovega celoletnega dela, plačalo za vložen trud. Na tekmovanju je nastopil kot študent 2. letnika Visoke šole za glasbo iz razreda prof. Zsigmonda Szathmarya v Freiburgu. Sedem let prej pa se je dobro seznanil s kraljico in- strumentov, z izkušnjami, ki spremljajo najrazličnejša tekmovanja kot obetaven orglavec v razredu mag. Eme Zapušek na velenjski glasbeni šoli.To ni njegovo edino priznanje iz tekmovanja orglavcev, ampak se ponaša med drugim tudi že z naslovom državnega prvaka v svoji skupini. Drsenje njegovih prstov po tipkah, igranje z nogami, topli, nežni, a tudi grobi zvoki, ki so jih pod njegovimi "ukazi" izvabljale orgle, na katere je igral, so vedno navdušili občinstvo v dvorani. Da so orgle tako prevzele Tomaža, je "kriva" njegova sestra Barbara. Leto pred njim se je namreč odločila za ta instrument, povabila brata na koncert, navdušenje nam vsem, kar je videl in slišal pa mu je bilo dovolj za odločitev: "Fant, ti boš igral orgle". Priden dijak Splošne gimnazije Šolskega centra Velenje in obetaven orglavec se je nato izkazal na sprejemnih izpitih na Visoki šoli za glasbo v Nemčiji, kjer priznani profesor Zsigmond sprejme vsako leto največ tri nove študente. Tu seveda zavzeto nadaljuje življenjsko pot, ki je za zdaj v celoti prepletena z glasbo. "Da oba s sestro igrava isti instrument, je pravzaprav sreča. Sreča je tudi, ker sta starša odločitev sprejela z razumevanjem. Spoštovanja vredno je njuno soglašanje, da pridem domov enkrat na mesec ali še to ne." Če bi moral opisati samega sebe, bi zagotovo poudaril, kako stoji dokaj na trdnih tleh, in da njegov cilj ni biti umetnik z dolgimi lasmi, ki se trudi, da bi ga drugi težko razumeli. "Glasba je moje delo Tomaž Sevšek:"Resno ukvarjanje z orglami ne dopušča, da bi tudi v prostem času počel kaj takega, kar ne bi bilo povezano z glasbo." 8 ms VAS 107,8 MHz _——____ 1 16. julija 1998 ■MM; MMBMMBMBMMMHMBHMM«^ * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * HMBHHHBl KUMARICE Kakšen čas kislih kumaric, lepo vas prosim? Pod kislimi kumaricami novinarji razumemo čas, običajno je to poletje, ko je vse na dopustih, in ko se ničesar ne dogaja, ko je delati časopis in ustvarjati radio toliko težje, ker ni "pravega materiala". Tod naokoli ta čas še ni nastopil, in morda letos sploh ne bo. Lokalno dogajanje je tako bogato, da je vprašanje, če bodo politiki, tisti, ki računajo na jesensko pobiranje plodov, sploh imeli čas vlagati. Kumarice namreč. Zato delo v obeh redakcijah, kar je za ta čas popolnoma nelogično, poteka normalno. No, ja, pozna se že, da so kolegi na dopustu, in da je treba namesto koga zdaj pokriti to in namesto drugega ono. A, če so dogodki, to ni težko. Težje je, ko je treba pokrivati tisto, česar ni. Tudi Tatjani Podgoršek zato ni bilo težko čakati izjemnih pevcev Šolskega centra, ko so se v noči na soboto vrnili iz Kanade domov; in tudi Miri Zakošek ni bilo težko že kar prvi dan, ko se je vrnila z dopusta iti na tiskovno konferenco v Gorenje... Pa tudi ljudje, naši bralci in poslušalci, veliko razmišljajo. Morda jih v tem poletju k temu sili dež, ki hladi ozračje in jim ni vseeno kaj se dogaja okoli njih in z nji- mi. Pišejo, pošiljajo, sporočajo... Kar tako naprej! Če bi se jim radi pridružili, pa ne veste kako, zavrtite katero od dveh telefonskih številk, za Naš čas 855 450, za radio pa 49 76 680 in povejte, kar veste ali bi radi vedeli. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... ■ PRINCE The Artist, včasih tudi AFKAP (Artist Formerly Known As Prince), sicer s pravim imenom Roger Nel-son, večini ljudi pa še vedno znan po imenu Prince, se je po precej dolgem mirovanju ponovno oglasil. Multiinstrumentalist in vrhunski skladatelj, ki ga mnogi imenujejo Mozart nove dobe, je v teh dneh izdal nov album. Naslov novega izdelka škrlatnega princa je "The New Povver Soul...", nastal pa je v sodelovanju z njegovo skupino New Povver Generation, s katero sodeluje že celo vrsto let. Prvi sin-gle z albuma se je že pojavil na lestvicah, njegov naslov pa je "The One". HARLEY DAVIDSON KOMPILACIJA Ob častitljivem jubileju, 95 letnici obstoja znamenite ameriške tovarne motociklov Harley David-son, se je le ta na poseben način lotila praznovanja. K proslavljanju so povabili vse lastnike teh legendarnih motociklov in na različnih koncih sveta organizirali tri velike koncerte. Eden takih, nam i je bil tudi koncert v Faakerseeju v Avstriji. Pokroviteljstvo nad temi koncerti je prevzela založba BMG, ki je ob tej priložnosti izdala tudi posebno kompilacijo v obliki dvojnega albuma. Na njej so se znašla mnoga znana imena svetovne popluame glasbe. Naj naštejemo le nekatera: U2, Anouk, Eros Ra-mazzotti, Tina Turner, Natalia Im-bruglia, Deep Purple, Guns'n'Ros-es, Faith No More in mnogi drugi. JAN PLESTENJAK Pred dnevi je naš pevec Jan Plestenjak nastopil na velikem tridnevnem glasbenem festivalu Bud-va '98. Na tradicionalnem festivalu, ki že vrsto let poteka v tem namreč izbrana tudi za hit dneva neke radijske postaje v Beogradu. POVVER DANCERS Naša najuspešnejša dekliška dance skupina Povver Dancers je po izdaji zadnjega albuma "Če si upaš" zelo aktivna. Številni nastopi črnogorskem obmorskem letovišču na južnem Jadranu, je letos nastopilo še posebno veliko glasbenikov, med njimi pa se je kot gostja pojavila tudi slovita Spagna. V tej močni konkurenci je Jan prejel nagrado za najboljšo interpretacijo skladbe z naslovom "Ostani". Tu pa se uspehi našega pevca na glasbenem trgu ZRJ še ne končajo. Omenjena skladba je bila pisana druščina znanih slovenskih skupin. Predstavili se bodo: Država v malem (mlada punk skupina iz Velenja), novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov, ki je pred kratkim izdala svoj nov, zelo uspešen album, velenjska skupina Funk You, ki bo po dolgem premoru spet nastopila, Saussages, ljubljanska r*n'r skupina, Adi Smo-lar in primorski rockerji Night Jump. Festival se bo pričel ob 20. uri. NO DOUBT Člani skupine No Doubt so v teh dneh zelo aktivni. Pripravljajo namreč nov album, za katerega so doslej posneli že dvajset pesmi. Vseh najbrž ne bodo objavili, zato po domovini in tudi onkraj meja, različna gostovanja in snemanja so vsakodnevno na umiku vrlih Mariborčank. Pred kratkim so tako posnele prvi videospot za hrvaško tržišče za pesem "Like A Bomb" (Bomba), ki je tudi promocijski spot za film znanih Spice Girls -"Spice VVorld". Delovno bodo pow-erke preživele še ves julij in začetek avgusta, nato pa se bodo 12. avgusta odpravile na zaslužene počitnice na Florido, kjer se bodo udeležile tudi srečanja naj plesalcev z vsega sveta. POP ROČK FESTIVAL "GRIŽE 98" V soboto, 18. julija, bo v Grižah pri Žalcu potekal zanimiv pop ročk festival, na katerem bo nastopila je pred izidom mogoče pričako- | vati še temeljito selekcijo pripravljenega materijala. Kdaj natančno bo album izšel še ni znano, ve pa se, da si člani skupine močno želijo, da bi po uspešnosti vsaj približno posnemal prejšnjo ploščo "Tragic Kingdom", ki se je, predvsem zahvaljujoč uspešnicam "Don't Speak" in "Just A Girl", odlično prodajala. ■ MiČ .VELENJE Baročni festival V nedeljo 19. julija ob 14.30 bo izpred Rdeče dvorane v Velenju odpeljal poseben avtobus v Brežice na koncert francoskega baročnega ansambla »Le par-lement de Musique« iz Strasbourga. Udeleženci si bodo najprej ogledali sred- njeveško tržnico v Brežicah nato pa Pišece - grad, Pleteršnikovo rojstno hišo in domačo cerkev, pod vodstvom domačega župnika. Koncert ob 20.30. Vstopnice 3.000 SIT, prevoz 1.500SIT. Prijave do četrtka, 16. julija do 14.00. Verona 98 V petek, 31. julija ob 5.00, bo odpeljal visokoturistični avtobus v Verono na ogled Puccinije opere TOSCA v veronski areni. Nočitev. Polpenzion. Drugi dan po želji ogled Gardalanda ali mesteca Sirmione, ogled Verone in obisk nakupovalnega centra. Prihod domov v soboto 1. avgusta v poznih večernih urah. Cena 18.700 SIT, lahko v čekih v dveh obrokih. Vstopnica 45.000 LIT! Prijavite se čimprej! VERONIGA Veronica je nastala leta '93 v Celju. Fantje so iz prejšnje skupine, ki je bila bolj pop - rockovsko usmerjena, postavili temelje za novo. Tako je nastala Veronica, kot jo poznamo danes. Zasedba je ostala enaka, zamenjali so le kitarista in nadaljevala se je kontinuiteta iz prejšnjih let z drugačno glasbo - instrumentalno glasbo. Takrat je Veronica štela štiri člane; Matej Oset - klaviature, Franc Podgoršek - tolkala, Boštjan Leban - kitara in Mario Barušič - bas. Vzrok za preusmeritev v drugi žanr glasbe najdemo v tem, da so se člani zavedali, da jih v pop- rocku ni doma in da nima smisla početi tistega, kar ne kaže nikakršnih rezultatov. Fantje so po eni strani imeli prav, zato so raje začeli delati glasbo, ki bo všeč njim IHIIIliE ...Veronica v akciji na ljubljanskem gradu , ,j f-t Baron in seveda tudi (na žalost) ožjem krogu ljudi, ki se jim reče" pravi muzičari" in čez čas se bodo pokazali kakšni rezultati, ker če nekaj delaš dobro in v to verjameš potem iz tega mora nekaj biti. V etiketiranje se ne spuščajo, ker se ne imajo za "orto - glasbenike " in to delo raje pustijo kritikom. Kritiki pa so jim dali nalepko eksperimentalnih glasbenikov, medtem ko si sami pravijo le glasbeniki. Veronica izvaja instrumentalno avtorsko glasbo. Do sedaj so posneli dve plošči in sicer PROSPECTIVE (prospektiva) in NATURA NAT-URANS (porajajoča se narava). Glasba prvega cd - ja je delo celotne ekipe, medtem ko na drugem pa predvsem delo bobnarja in klaviaturista, ki sta še edina člana originalne Veronice. Na drugi plošči so Mateju in Francu pomagali sami dobri glasbeniki; Cveto Polak (iz AMBASADE) - bas, Aleš Ulaga - bas, Aleš Uratnik kitara in Igor Bezgel - kitara. Na drugem cd - ju so združili duh narave in glasbe in zato ima druga plošča tematsko težo. Na njej je devet skladb in vsaka nosi naslov ime enega tipičnega slovenskega drevesa. Veronica ni toliko znana kot bend, ki veliko nastopa ampak jih bolj poznamo po tem, da smo lahko njihovo glasbo slišali na videostraneh rtv Slovenija. To, da so izredno dobri, so Veronica pokazali na letošnjem Jazz - Lentu, saj jih je občinstvo dobro sprejelo, kjlub rahli smoli z vremenom. V prihodnje načrtujejo več nastopanja po festivalih, predvsem v tujini in propagando na najmočnejšem mediju današnjega časa, televiziji. ■ Edin Biščič LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 273) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter J vsak četrtek v tedniku Naš čas. | Takole ste glasovali v nedeljo, 12. julija: J 1. LIPOVŠEK: Štajerska klapa 7 glasov 1 2. GOLIČNIK: Ti si rib ca, jaz sem kit 6 glasov 2. BOBRI: Danes nisem več miličnik 6 glasov 2. ŠTAJRSKIH 7: Prijatelja po srcu se pozna 6 glasov 5. NAGELJ: Naš mali vragec 5 glasovi f Predlogi za nedeljo, 18. julija: 1. BOHORČ: Kje so tiste rožice | 2. DVOJČICI: Niste se zmotili 3. IGOR + 11:. Mornarska 4. NATALIJA: Tvoja bom nevesta 5. V. ŠTAJERKE: Moja pesem 1 ■ Vili Grabner 107,8 MHz ■tAIMO VELE\\l 12 16. julija 1998 KULTURA KAS VAS 9 let (1978) Leto 1978 seje za Naš čas pričelo z nekaterimi pomembnimi novostmi, ki sojini prepustili več kot polovico prve strani prve številke časnika, kije izšel 6. januarja 1978. Direktor in glavni urednik Marijan Lipovšek je podpisan pod članek z naslovom "Z optimizmom in novimi nalogami v leto 1978": "Pred ustanovitvijo Skupščine Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje ter programskih sosvetov - Vokvini naše delovne organizacije od 1. 1.1978 naprej skupni reklamni program pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj Slovenije - Prepotrebni lastni prostori." V nadaljevanju članka je urednik bralce obvestil o novem statutu centra, o ustanovitvi skupščine centra in pripravi na ustanovitev programskih sosvetov. Za izboljšanje delegatskega obveščanja v občini Velenje so ustanovili tudi posebno prilogo oziroma rubriko imenovano "Delegatski Naš čas", ki je prvič izšla 10. februarja, kot sestavni del šeste številke Našega časa. Z novim letom so pri Našem času prevzeli skupni reklamni program pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj Slovenije in ga organizirali kot posebno organizacijsko enoto. Uredništvi Našega časa in Radia Velenje pa sta prevzeli tudi soorganizacijo dveh velikih javnih prireditev, in sicer 13. januarja izbor najuspešnejšega športnika leta 1977 v občini Velenje (kupon s katerim so bralci izbirali najboljšega športnika so objavljali v Našem času) in 21. januarja srečanje malih vokalnih ansamblov Slovenije v Velenju. Pokrajinske časopisne organizacije in lokalne radijske postaje so us- tanovile skupnost delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja s sežem v Velenju. Skupnost, kije začela z delom 1.1.1978 so ustanovile: ČGP Delo - tozd Novi tednik - Radio Celje, Časopisno založniško podjetje Dolenjski list Novo mesto, Časopisno podjetje Glas Kranj, Časopisna delovna organizacija Primorske novice Koper, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Radio - Tednik Ptuj, Center za informiranje, založništvo in propagando Velenje ter lokalne radijske postaje Brežice, Cerkno, Jesenice, "Glas Ljubljane", Ormož, Radlje ob Dravi, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje in Tržič. Prvič pa je Marjan Lipovšek glasno izrazil tudi željo po novih, lastnih prostorih oziroma že napovedal možnost uresničitve njihove dolgoletne želje. Druga, manj razveseljiva novica, ki jo je uredništvo objavilo na prvi strani, pa je bila podražitev časnika, ki je bil kljub podražitvi še vedno najcenejši lokalni časopis v Sloveniji. Cena se je s 3 dvignila na 4 dinarje, letna naročnina s 120 na 150 dinarjev, naročnina za tujino pa je poskočila na 300 dinarjev. Podražile so se tudi objave, reklame in čestitke, cena malih oglasov pa je ostala nespremenjena (čestitka na radiu Velenje je tako veljala za eno predvajano skladbo 80 din, za dve 140 din, ob nedeljah pa so morali poslušalci za eno skladbo odšteti 120 din, za dve pa 200 din). Udk Godba Zgornje Savinjske doline Bodo občine rešile mlad orkester? Nekdanja Delavska godba občine Mozirje in današnje Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline je letos slavila 10- letnico. Lepo sojo počastili ssamostojnimi koncerti in med drugim podelili enajst visokih Gallusovih priznanj. Ze to je dokaz, da je godbeništvo v Zgornji Savinjski dolini po velikih prvotnih težavah zaživelo, da se je godba obdržala, da je njeno delo odlično, kar s svojimi nastopi vsakodnevno dokazuje. Pa današnjega mladega, kakovostnega in izjemno obetavnega orkestra ne bi bilo brez Francija Goljufa, dirigenta, učitelja, skrbnika - pravega očeta zgornjesavinjske godbe. "Predvsem je pomembnih zadnjih deset let, ko smo z nazorsko glasbeno šolo pospešeno prešli na izobraževanje mladih godbenikov pod domicilnim vodstvom Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ko smo bili deležni ogromne pomoči in razumevanja te šole in njenega ravnatelja mag. Ivana Marina in godbenikov Premogovnika Velenje, ki so nam priskočili na pomoč v najbolj kočljivih trenutkih na prehodu iz čistega amaterskega na organizirano delovanje, pogojeno s "šolanjem mladih godbenikov, ko smo bistveno dvignili raven kakovosti in številčnosti orkestra," pravi Franci Goljuf. Dvajsetletnica je jasno pokazala in dokazala, da so bili cilji in hotenja vodstva godbe in predvsem njenega dirigenta vseskozi pravilno usmerjeni, zato je po tem zahtevnem obdobju na podlagi trdega in zagnanega dela nastal orkester, ki danes šteje 52 mladih godbenikov in dosega v ožjem in širšem slovenskem prostoru lepe uspehe in tople sprejeme vsepovsod kjer nastopa. Godbeniki nastopajo na vseh mogočih prireditvah po vsej dolini, prirejajo samostojne koncerte, omeniti med ostalim velja, da so že dvakrat zmagali na tekmovanju godb do 45 članov v zabavni glasbi v Ormožu, tudi drugod navdušujejo staro in mlado: "Odločili smo se namreč, da ne bomo igrali samo čiste klasične glasbe, ampak tudi zabavno, saj moramo priznati, da se godbeništvo giblje v smer, kije podobna današnji zabavni glasbi," pravi dirigent. Po letošnjem novem letu so se pogumno določili za nastop na 18. tekmovanju godb iz vse Slovenije, ki je bilo konec maja v Krškem. "Na tem tekmovanju je naš mlad orkester, njegova povprečna starost je okrog 15 let, dosegel zavidljiv in odmeven uspeh, saj smo dosegli tretje najvišje možno število točk, tretjo nagrado in zlato listino, kar obenem pomeni prehod v drugo težavnostno stopnjo. Tudi strokovna žirija je bila presenečena nad uspehom ladih godbenikov. Zanj smo zaslužni vsi, vendar takšnih uspehov orkester gotovo ne bi dosegel brez podpore staršev, ki so godbenike redno vozili na vaje tudi iz Luč, Nove Štifte in ostalih oddaljenih krajev, seveda pa so tu še glasbena šola in njeni učitelji," je v prvem delu zadovoljen in vesel Franci Goljuf. Žal ima zgodna tudi drugi, temnejši del. Jasno, gre za velike, velike težave pri zagotavljanju sredstev za redno delovanje godbe. Od petih občin godbo izdatno podpira le občina Mozirje, nekaj primakne tudi nazarska, ostale tri pa za redno delo nimajo denarja in ne razumevanja. "Odkrito moram povedati, da orkester sam po sebi ne potrebuje denarja, vendar bi bilo zelo lepo, če bi nam posamezne občine kupile instrumente. Ni prevelik problem kupiti trobento, pozavno ali klarinet, nerešljiv problem za nas so nizka trobila kot so rogovi, tube, baritoni, ki so zelo dragi in sijih ne moremo privoščiti. S takšno pomočjo občin bi obnovili instni-mentarij, ki ga sedaj niti popraviti ne moremo. Res, da instrumente popravljamo sami, vendar to ne zagotavlja daljše dobe igranja, kaj šele kakovosti," je kot že nič kolikokrat doslej potarnal Franci Goljuf. Dirigent je na mlad orkester vezan veliko bolj kot zgolj čustveno, vsi skupaj so ogromno žrtvovali in trdo delali, po vsej dolini bi morali biti ponosni na njegov obstoj in delovanje ter na uspehe. Vendar je ponos eno, resnične razmere pa nekaj drugega. "Zavedati se moramo, da morajo orkester podpreti prav vse občine, sicer je njegovo nadaljnje delo zelo vprašljivo, vprašljivo je, kje in kako bomo sploh še našli motiv za trdo delo, če ne bo podpore in razumevanja. Današnja kakovost in številčnost orkestra sta torej na prelomni točki," pravi Franci Goljuf v tihem upanju in pričakovanju, da se bodo stvari vendarle premaknile na bolje. Res, če si kdo v dolini zasluži pomoč in (denarno) podporo, potem je to godba. ■ jp Zbornik za dva ljubitelja v Šolskem centru Velenje Vseh šestero šol v Šolskem centru Velenje, ki združuje nad 2500 učečih se, te dneve že uživa zaslužene počitnice. Pevci tamkajšnje gimnazije so se pravkar vrnili iz Kanade, kjer so na mednarodnem prvenstvu zborov poželi dve prvi in eno drugo mesto. Kljub počitnicam se skupina v Šolskem centru pridno pripravlja za pomembno praznovanje septembra letos. Takrat bo minilo štirideset let te pomembne šolske ustanove in devetdeset let. odkar so v Velenju začeli strokovno izobraževati učence. Za oba ljubitelja pripravljajo kar zajeten zbornik. V njem bodo skušali zajeti vsa pomembnejša doživetja v razvoju strokovnega in srednjega šolstva v Velenju. Pomemben je tudi podatek, da se je pred štiridesetimi leti vpisalo v takratno industrijsko rudarsko šolo skoraj devetdeset učencev. Danes pa se je iz te osnove razvilo šest šol z 2500 učenci. ■ Vinko Šmajs Srečanje s slikarjem Jožetom Napotnikom Kako prehiteti čas? Jože Napotnik, slikar, ki se zdaj, od kar je upokojen ukvarja z vsem, vsega pa ni mogoče našteti, je napovedal tekmo času. Tako vneto tekmuje z njim, kot bi v resnici verjel, da lahko enkrat v tej tekmi zmaga. Morda bo pa res, kdo ve? Dolga leta je bil zaposlen v Gorenju, v propagandi in za to podjetje delal širom po svetu, ko je s svojo spretnostjo in idejami opremljal sejme in beležil ime Gorenja. lepo cvetko je zraven narisal. Ali pa kravo. Tisočkrat. Čisto zares znan in tudi zelo priznan pa je postal, ko se je začel ukvarjati s scenami za najrazličnejše prireditve."Scena je delo mojstra Napotnika," slišimo nič kolikokrat in prav to, scene so bile povod, da smo slikarja Napotnika povabili na klepet. Prišel je brez čopiča, dal pa je čutiti, da tekmuje, s časom seveda. Čisto zares pa je obremenjen z nečim drugim, s tis- Slikarju Napotniku bi bil izziv 100 metrov dolga scena. Kaj boste porekli, če vam povem, da se je nekoč po svetu vozilo 2.600 avtomobilov Gorenjevega servisa, ki jim je ime nanje, da se je vedelo, za katero podjetje gre, ročno pripisal prav Napotnik? Ali pa: se morda spomnite, kako smo v Velenju, novo Velenje smo mu tistikrat rekli, prav vsi skrbeli za njegov izgled? Da bi po travi hodili in iskali bližnjice? Če smo jih, smo si lahko na kakšni tablici zapičeni v zemljo kaj hitro prebrali: KDOR HODI PO TRAVI, SPODOBI SE KRAVI. Tako nekako je bilo. Napotnik je pisal in še kako tim, čemur bi se lahko reklo -lepo. To daje smisel njegovemu delu. Tega ni bilo težko uganiti. "Čista resnica. S čimerkoli sem se doslej ukvarjal, vedno sem v vsem iskal lepo. Ta beseda mi veliko pomeni." Ni pa slikar Napotnik na koncu še nikoli bil zadovoljen s tistim, kar je ustvaril. Vedno se mu je zdelo, da bi bilo lahko še lepše. Zelo iskan mojster je. Sami ga najdejo. On sploh ne išče. Mu ni treba. Morda boste jutri (petek) na TV Slovenija spremljali Matjanco. Če jo boste, odvijala se bo na ladji Marjanca, pogle- jte sceno. Seveda, Napotniko-vo. Zgledalo bo, kot da je vse skupaj dolgo 300 metrov, v resnici pa bo le deset! Njegova doslej največja scena je bila postavljena na prireditvi Boš videl kaj dela Dolenje, 42 metrov dolga in 12 metrov visoka! "Rad delam velike stvari, "je povedal. Izziv bi mu bil 100 metrov velik projekt. To bi užival. Zmogel bi jo, brez skrbi. Jo hočete? Pokličite ga. Predvsem je pa slikar Napotnik človek, ki zelo hitro dojema. Samo ugotoviti mora, kaj bi kje radi, premleti v sebi in zadeva steče. Na televiziji mu že tako zaupajo, da vedo, da je dovolj, če mu povedo vsebino in naslov. Potem gre s tem domov, razmišlja, premišljuje, velikokrat ponoči, išče ... Vselej pa najde tisto pravo. Nič čudnega, če ga je nekoč v Celovcu, kjer je razstavljal, neki novinar označil za tistega, ki gleda sliko z ušesom, glasbo pa posluša z očmi. "Res je. Ne pomeni pa to nič drugega kot to, da se mora v meni tisti hip, ko prireditev spremljam, ujemati scena in pevec. Ce se ne, je stvar zgrešena." Končajmo s tistim, s čimer smo začeli. Napotnik je tudi na obisku pri nas tekmoval s časom. Ni zmagal. Čeprav je morda računal, da bo kako dragoceno desetinko sekunde pridobil, če bo pustil na avtomobilu goreti luči, časa ni prelisičil. Stanovalec s Foitove mu je prišel povedat, da če se bo predlogo zadrževal pri nas, ne bo mogel naprej. Pa je raje odšel. Delati tisto, kar dela najraje - lepe scene. ■ Milena Krstič - Planine Praznik faranov in občanov Gorenje, 12. julija - Pri podružnični cerkvi Sv. Janeza Krstnika v vasi Gorenje v občini Šmartno o Paki seje v nedeljo popoldan zbralo veliko faranov in tudi drugih na slovesnosti, na kateri je ljubljanski škof dr. Jože Smej blagoslovil tri nove zvonove. Za največjega v čast Sv. Janezu Krstniku (972 kg težkega) so denar prispevali farani, za 475 kg srednje velikega (posvetili so ga Mariji brezmadežni ob 140-letnici prikazovanja), je denar zagotovil šmarški župnik Ivan Napret, najmanjšega (297 kg) pa je kupil dolgoletni dobrotnik te cerkvice Jožef Polak. Posvetili so ga Sv. Jožefu. Zvonove so izdelali v žalskem Feniksu, skupaj pa so bili vredni približno 3 milijone 600 tisoč tolarjev. Če smo prav razumeli pozdravne besede župana Občine Šmartno ob Paki Iva Rakuna (mimogrede tudi sam se je vpisal med botre), je bil to praznik faranov in občanov. Priložnostni kulturni program so pripravili godbeniki Zarje iz Šoštanja in člani domačega moškega pevskega zbora. Rudi Ježovnik, ki je množico zbranih nagovoril v imenu faranov, je poudaril, da so si že vrsto let želeli, da bi iz zvonika njihove cerkvice ubrano peli trije zvonovi. Letos spomladi so akcijo za nakup zvonov začeli in jo tudi kmalu uspešno končali. 24 botrov so pridobili (botrstvo je bilo vredno 94 tisoč tolarjev), pa tudi ostali darovalci so se odzvali proti pričakovanju. Zbrali so toliko denarja, da so lahko obnovili še dotrajano os- trešje cerkve in uredili njeno pročelje. Zahvalil se je vsem, ki so jim pomagali pri uresničitvi dolgoletne želje. Župnik v fari Šmartno ob Paki, kamor sodi podružnična cerkev v Gorenju Ivan Napret je povedal, da so do sedaj vabili k bogoslužni molitvi železni zvonovi iz leta 1923 (bronaste je namreč vzela prejšnja vojna).Te so sedaj darovali cerkvi v Dol pri Hrastniku. Denarja za nove zvonove pa Z zvonika cerkve Sv. Janeza Krstnika bodo zdaj ubrano peli trije zvonovi. niso prispevali le farani iz Gavc, Gorenja, Paske vasi, Slatin, Skorna, ampak tudi iz šoštanjskega dela Skornega, Lokovice, Gneča, dela Velikega Vrha in tudi iz nekaterih drugih bližnjih vasi. Ob koncu blagoslovitvenega obreda so zvonove potegnili v zvonik, najmlajši farani najmanjšega, žene in dekleta srednje velikega, največjega in najtežjega pa fantje in možje. ■ Tp MED VAMI Jožef Blatnik, predsednik sveta KS Šmartno Moška desetina iz Šmartnega ob Paki tokrat vaje ni opravila dovolj dobro za uvrstitev med prve tri. V KS Šmartno novi komunalni vodi 16. julija 1998 Šentvid bo (končno) dobil vodo Opazili ste jih Naj slaščičar(ka) Danes objavljamo tretji kupon v akciji Opazili ste jih, v kateri iščemo naj slaščičarko, slaščičarja. Ne moremo vas ravno pohvaliti za vaše sodelovanje, ker prav veliko pošte za omenjeno rubriko še nismo prejeli. Nekaj slaščičark pa ste že opazili, ocenili, da si zaslužijo vaše pozornosti in jih tudi nagradili. V tej akciji našega tednika smo za zdaj prejeli kupone, na katerih so bila največkrat zapisana naslednja imena: Simona Stra-hovnik (Sladek butik Nama Velenje), Metka Tasič (Slaščičarna Metka Velenje), Jožica Sporin in Vida Part (slaščičarna Miš-maš Šoštanj), Aleksandra Crnjac (slaščičarna Kepica Šmartno ob Paki) in Jožica Marolt (Slaščičarna Mozirje). Čas za to, da nagradite tistega, ki je ustregel vaši želji po dobrem poobedku ali sladici, seveda še imate. Vaša naloga je, da zapiše na kupon potrebne podatke in ga pošljete v pismu ali na dopisnici na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih. Tudi ob koncu te akcije bomo izžrebali med tistimi, ki boste sodelovali pri iskanju naj slaščičarke, slaščičarja, dobitnika praktične nagrade. NAJ SLAŠČIČAR(KA) Glasujem za........................................... Iz ................................................. Moje ime in priimek.................................... Naslov ..........................Pošta............... Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89, 3320 Velenje. Mladinke gasilke Lokovice Jim bo uspela uvrstitev na olimpiado? PCD Letuš Pri ženskah domačinke, pri moških Dobrovlje Letuš, 11. julija - Že pet let zapored se v splet prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Letuš vključijo tudi člani tamkajšnjega gasilskega društva. Letošnjega tekmovanja za prehodni pokal KS seje udeležilo 23 gasilskih desetin praktično iz vse Slovenije. Med 15 moškimi | so zmagali tekmovalci Dobrovelj pred Letušem in Sv. Florjanom pri Rogaški Slatini. Pri ženskah (tekmovalo je osem ekip) so bile najuspešnejše gostiteljice, PGD Letuš, pred desetinama iz | Šentjurja in Sv. Florjana pri Rogaški Slatini. ■ Tp Krajani prispevali le dobro voljo Polagajo glavne vode Gasilke mladinke PDG Lo-kovica so že na lanskih najrazličnejših preizkušnjah dokazale, da se z njimi ne gre šaliti. Kjerkoli so nastopile, so se odlično uvrstile. K bogati zbirki priznanj, pokalov in diplom so lani med drugim dodale tudi naslov državnih prvakinj v svoji kategoriji. Letos marljiva dekleta, kijih že 8 let vodi sedanji predsednik lokoviških gasilcev Emil Juvan, znova žanjejo uspeh za uspehom. Tako so na nedavnem izbirnem tekmovanju na Rogli osvojile med 15 desetinami prvo mesto, teden dni kasneje na mednarodnem tekmovanju v Markovcih prav tako. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da se kitijo z naslovom zmagovalk Gasilske zveze Velenje. "Zmaga na izbirnem tekmovanju na Rogli nam je odprla nove možno- sti za dokazovanje na višji ravni. Ce bi veljala stara pravila, bi bile naše mladinke zanesljive udeleženke gasilske olimpiade, ki bo prihodnje leto v Franciji. Ker pa so se pri Gasilski zvezi Slovenije odločili drugače in sprejeli nova pravila, se bomo morali za sodelovanje na tem tekmovanju še truditi. Na olimpiado bo namreč lahko odšla desetina, ki bo najbolje izpolnila predpisan program urjenja pod strokovnim vodstvom (ob gasilskih veščinah še plavanje, telovadba in podobne aktivnosti). Mi se bomo trudili po svojih najboljših močeh, saj si dekleta to nagrado zaslužijo za že dosedanje uspehe," je menil Juvan. V društvu samem se uvrstitve deklet veselijo, jih v njihovih prizadevanjih tudi spodbujajo. Po drugi strani pa vedo, da se bodo V krajevni skupnosti Šmartno, eni najmanjših in najlepših mestnih krajevnih skupnosti v Velenju, z blizu 8 tisoč prebivalci, že od lanskega maja teče obsežna obnova komunalnih vodov v zaselku na hribu pod župnijo. Dela gredo počasi k koncu. Predsednik sveta KS Šmartno Jožef Blatnik je povedal, da so z rekonstrukcijo vodovoda, kanalizacije in ceste na področju, ki ga naši krajani poznajo kot nekdanji gradbeni okoliš Šmartno 3, obsega pa del Šmarške ceste, celotno Graškogorsko in Prisojno, začeli že lani. "Zajetih je blizu 90 individualnih hiš, ki žal stojijo na precej majhnih parcelah, ki imajo zelo nerodne dovoze, zato je bilo potrebne veliko strpnosti krajanov. Na veselje krajanov pa bodo dela kmalu povsem končana," je povedal naš sogovornik in dodal, da so nekaterim že popuščali živci, ker so bili dostopi do hiš kar nekaj časa močno ovirani. In kaj vse bodo pridobili? "Obnovljene bo 477 metrov cest, ki smo jih že "oblekli" z novim asfaltom, obnovljeni pa so tudi priključki k hišam. Na Prisojni smo uredili še priključke za novo javno razsvetljavo, da ne bi čez kakšno leto še enkrat razkopavali. Krajani za to naložbo - razen dobre volje - nismo nič prispevali. Preko 100 milijonov SIT smo dobili iz občinskega proračuna in sredstev komunale," smo izvedeli. V Šmartnem bo po končanju te izgradnje ostalo še nekaj odprtih vprašanj in bodočih de-lovišč. Parkirne prostore ob Domu učencev naj bi začeli graditi še letos, zatika pa se pri plačilu soudeležbe podjetnikov, ki imajo v njem svoje poslovne prostore. Še pred iztekom poletja pa bodo dokončno dorekli tudi, kaj bo s starim pokopališčem. ■ bš morali pošteno truditi za pridobitev potrebnega denarja za pot v Francijo. Zadeva ne bo poceni, vsepovsod niso radodarni, svojega pokrovitelja pa tudi nimajo. Skupaj z dekleti, starimi od 12 do 14 let, seveda upamo, da se bo ob koncu vse srečno izteklo, in da bodo videli in tudi doživele Francijo tako kot si želijo. ■ Tp Kar nekaj časa je v krajevni skupnosti Šentvid trajalo, da so v kraju, ki sodi pod občino Šoštanj, pripravili vse potrebno za gradnjo vodovoda. Zato pa zdaj, ko so dela pričeli, toliko bolj hitijo, da bi imeli v kraju čim prej zdravo pitno vodo, predvsem pa v zadostnih količinah. S projekti so začeli že, ko so bili še pod "skupno" občino Velenje, ki je v ta namen tudi namenila nekaj sredstev, glavnino denarja pa je prispevala Termoelektrarna Šoštanj iz sredstev ekoloških odškodnin. Po tistem, ko so zgradili vodna zajetja, so prejšnji teden naredili potrebne izkope za položitev cevi in računali, da bi že v teh dneh lahko v zemljo položili glavne vode, in da bi potem najkasneje do začetka prihodnjega meseca že imeli vodo tam, kjer jo najbolj težko pričakujejo: pri Coparjih, Radmanih Podvratniku, Campi, domu na Slemenu ... Otvoritev, pravi predsednik krajevne službe Šentvid Milan Kretič pa bodo pripravili takrat, ko bodo vodo vsi, ki jo pričakujejo, tudi že imeli. ■ mkp kanalizacije, 600 metrov vodovoda in 400 metrov primarnega vodovoda. Zaradi del so bile poškodovane skoraj vse ceste v zaselku, zato jih moramo sedaj popraviti. Prvotno to ni bilo predvideno, saj smo računali, da bomo zmogli z manjšimi posegi, po mnenju strokovnjakov pa to ni bilo mogoče. Do sedaj smo popraviti 600 metrov 16. julija 1998 KAK ČAS 11 Napetost Menda smo kar mi sami krivi za visoko napetost v odnosih s sosednjo Hrvaško. Saj jim še vedno pridno dobavljamo električno energijo iz krške nuklearke. Logično Nekaterim se zdi čudno, da je bil Peter Robida počaščen s slavnostnim rudarskim skokom šele tik pred odhodom v pokoj in da naj bi tudi šele zdaj dobil visoko občinsko priznanje. Po mnenju drugih je to povsem razumljivo: pri njem se vsaj jasno vidi. da sije taka priznanja (že) zaslužil. Pri vseh ostalih dobitnikih to vedno ne velja. Brezzakonje Elementarne nesreče pa nas pestijo druga za drugo. Kot da ne bi mogle počakati, da sprejmemo zakon o odpravi posledic takšnih nesreč. Tako pa naše brez- levo in desno zakonje na tem področju zapolnjuje toča. Krivica krivic Pri nas smo ustanovili že veliko komisij za popravo krivic med vojno in v prvem povojnem obdobju. V Šoštanju so šli še korak dalje. Imajo odbor za popravo tudi aktualnih krivic. Nekaterim se zdi tako podvajanje tovrstnih "teles" krivično. Vode! V teh poletnih dneh vsakdo misli na vodo. Samo ne na tisto z neba! Radodarnost Državi so nekateri pogosto očitali, da se vmešava v kulturno dogajanje po posameznih krajih. Zdaj se je država izkazala radodarna. Nič več se ne bo vmešavala. Še financiranje kulture bo v celoti prepustila občinam. Moja Maja Ker narod naš po posteljah vse manj raja- Ukiniti morali smo vrtec Maja! Sem in tja Mi v vode hrvaškega morja, oni školjke v naše! Vila naprodaj Vse bolj pogosto tarnamo, da nas lahko rešijo le še bog in še kakšna druga nadnaravna bitja. Velenjčani pa prodajajo svojo vilo. Ivo Stropnik, slavist in pisatelj, zatopljen v globoko razmišljanje, tako globoko, da se da celo razbrati, kaj ga teži: "A, da je Srečko Meh, župan, že na dopustu? Kaj naj pa zdaj? Naj pišem ali ne? Bo plačal ali ne? Nič ni rekel ... Najbolje bo počakati, da se vrne. desetletju 19. stoletja so proti kozam tudi pri nas poskušali cepiti vse otroke. Zaradi globoko ukoreninjenega nezaupanja ljudi do zdravnikov so se mnogi najbrž tudi pri nas upirali peljati otroka na cepljenje, ki je še sredi 19. stoletja povzročalo mnogim materam pravo travmo; razširila se je namreč prazna vera, da s cepljenjem zakrament sv. krsta ne velja več in da s tem matere svoje otroke zapišejo hudiču. Slomšek je zato zapisal, da so zato nekatere matere "morli z beričem goniti, da so svoje otroke prinesle... Gospod fajmošterso jih učili, prosili, jim žigali pa zastojn. Vse zelene in napihnene so svoje otroke deržale. Kakor hitro jim os-epence nastavijo, so z njimi potegnile kakor bi jih veter odnesel, ter jim za prvim voglam nastavljene osepence iz rokice izcizajo. Bilo je slišati, da so nek-tere na pervem potoku svoje otroke zopet kerstile." V času prve svetovne vojne pa je v Velenju epidemija črnih koz ponovno izbruhnila. Zanjo so zboleli italijanski in ruski vojni ujetniki, ki so bili tu internirani in so delali v velenjskem premogovniku. Izolirali in zdravili so jih v rudniški bolnišnici v Pesju. Epidemija je zahtevala sedemnajst žrtev, ki so bile pokopane na pokopališču v Škalah. PROFIL Najbrž je sedaj še mogoče razmišljati, kakšnega župana si želim v naši občini po prihodnjih, volitvah. Čeprav z večjo mero zanesljivo lahko napovemo le tri (dva kandidata in eno kandidatko), je stanje uradno še tako nedorečeno, da lahko neobremenjeno razmišljamo o profilu človeka, ki bi mu brez zadržka dali svoj glas. Ko bo napočil tisti čas in bodo kandidati v resnici znani, bo večina volivcev itak ponovno razočarana, saj navadno vsi kandidati zelo odstopajo od naših idealov, pa nam potem ostane izbor samo še med tistimi, ki so bolj naši in tistimi, ki imajo več pred-I volilne fantazije. Karakterja bodočim kandidatom ne moremo določiti, saj je nenazadnje demokracija in imamo po ustavi pravico j kandidirati vsi! Razmišljamo pa lahko o obljubah. Za našo I občino je eno bolj zanimivih stališč odnos kandidata do pok-| ličnega ah nepoklicnega opravljanja županske funkcije. I Namerno nisem uporabil besede "profesionalno", saj z njo I razumemo nekaj drugega; poklicni - ali nepoklicni - na vsak I način pričakujem od župana profesionalno opravljanje ' funkcije, na katero bo izvoljen. Zdaj, po štirih letih prvega mandata prvega župana | lahko na podlagi opravljenega dela brez zadržkov ugotovi-I mo, da v občini Šoštanj ne rabimo poklicnega župana! J Merilo za takšno prepričanje pa-niso ura, kdaj sedanji župan prihaja in kdaj odhaja iz službe, saj je znano, da se pri njem z županovanjem ukvarja skoraj cela družina in tako skupaj naberejo zanesljivo več, kot osem ur dnevno, i Tudi število do sedaj izdanih in objavljenih aktov župana ne more biti merilo opravljenega dela, saj je znano, da naš župan namesto da bi akte objavljal, le-te zadržuje v svojih predalih in s tem ogroža občinsko demokracijo, kot ugotavlja predsednik sveta občine. Obseg potrebnega, ne opravljenega dela, je tisti, ki me 1 utrjuje v prepričanju, da ne rabimo poklicnega župana. Še posebej, če si, tako kot sije naš, le-ta omislil desetčlansko upravo, (ki mu je, sodeč po zadnji seji sveta, že zrasla čez glavo). Poleg tega ima župana še nekaj zunanjih, plačanih svetovalcev. A eden od njih in to tisti, ki ima največ nalog, , uspe svoje delo opravljati po (in med) službo, brezplačno ! in opravlja to delo za svoj hobi. če tako soočimo dejansko J opravljeno delo poklicnega župana in njegovega nepoklicnega komunalnega svetovalca, ne moremo drugače, kot ugo- Itoviti, da gre našemu županu le za zaslužek, njegovemu svetovalcu pa za delo! Izhajajoč iz tega bom na naslednjih volitvah ugotavljal, da bodo kandidati, ki bodo hoteli postati poklicni župani, bolj nagnjeni k zaslužkarstvu, kot k delu. kandidati, ki pa bodo hoteli opravljati svojo funkcijo nepoklicno, bodo po vzoru sedanjega županovega svetovalca, s to gesto nakazali svojo požrtvovalno pripravljenost za to, da bodo vložili ves svoj prosti čas v razcvet naše občine. Najbrž tako misli tudi pretežna večina volivcev v naši občini in tega se je gotovo zavedal sedanji župan pred prejšnjimi volitvami. Spomnimo se namreč lahko, da je v času prejšnje predvolilne kampanlje dal nalepiti na vrata zdravstvenega doma obvestile, da bo kljub morebitni izvolitvi, še naprej delal poklicno v svojem osnovnem poklicu, ne pa kot poklicni župan! Stvar možatosti njegovih besed in zgedovinskega spomina šoštanjskih volivcev pa je dejstvo, da ga je že po letu dni premamila redna zaposlitev na občini, poučeni pa vedo povedati, da se obseg opravljenega dela po redni zaposlitvi ni bistveno spremenil od tistega, ki gaje opravil, ko je bil zaposlen še v zdravstvenem domu. Vprašanje je sicer, kako so bih s takšnim načinom dela prvo leto zadovoljni čakajoči v zdravstveni postaji, a res je tudi ' to, da čakajočih ni bilo nič manj še preden so bile prve volitve , v novo občino Šoštanj. Po povedanem in zaradi neobvladljivosti razraščanja ; birokracije, če je njen vodja pretesno spleten z njo, bom sam navijal za takšne kandidate, ki bodo v prihodnje pripravl-I jeni v naši občini opravljati župansko funkcijo sicer pro-j fesionalno, a nepoklicno, nam v zadovoljstvo, sebi pa v čast! ■ JPerorez Ko se je od začetka 18. stoletja kuga umikala, so se pojavile nove epidemije, ki so bile po svojih posledicah prav tako grozljive. O njih in različnih en-demijah ter o valovanjih, v katerih so te zagrizene sopotnice življenja naših prednikov nenadoma izginjale in se znova vračale so številni evropski raziskovalci napisali številne knjige. Danes naj omenimo samo koze, jih neka medicinska knjiga iz leta 1775, opisuje kot najsplošnejšo od vseh bolezni; saj je običajno od 100 ljudi v času epidemij obolelo kar 95, eden od sedmih obolelih pa je za kozami tudi umrl. Dobrih petdeset let kasneje je epidemije koz slikovito popisoval tudi takratni "Vozeniški fajmošter" Anton Martin Slomšek. "Osepenc, strašne kužne bolezni, svoje dni bilo ni. Med Zamorci v gorkih deželah se je vnela in Turki so jo v naše kraje zanesli... Iz med 100 ljudi jih ni 5, katerih bi se ne prijele. Pogosto jih dete u maternem telesu dobi, in se mertvo vleže. Iz med 10 gotovo 1 umerje; če so osepence hude, pa tudi več... Se osepence koga primejo, še le v 14 dneh se prikažejo. Bolnika začne mraziti in vročina prehajati. Tretji alj šterti den se-kakor pšeno po životu posiplejo in v 10 dneh v sokraste popke pre-menijo. So osepence dobre, se začno v 10 alj 12 dneh sušiti, kraste se naredijo, in v 14 dneh olušijo. Se pa kraste oderejo, se jim vse žive dni poznajo... Dos-tim se koze še hujši naredijo, v 8 alj 9 dneh se namesti popkov začrneli mehurji povsem životu izpustijo, smerdliva sokrvca iz njih teče, da ni blizo obstati. Lice zabuhlo ko pisker, oči zatekle, božja jih tere, vse pod nje leti, v 10 ali 11 dneh morjo umreti. Ali ni to žalostno!" V Šaleški dolini očitno epidemije črnih koz očitno niso bile tako uničujoče in pogoste, omenjajo pa se vendarle: Franc Hribernik je v svoji Zgodovini Šoštanja in okolice navedel dve večji epidemiji črnih koz, ki sta se pojavili skoraj sočasno z epidemijami griže. Tako so se leto dni po veliki epidemi griže leta 1808 v Šoštanju pojavile še koze, ki so zahtevale kar sedemnajst žrtev, leto kasneje (leta 1809) pa sta razsajali obe bolezni; za kozami je tega leta umrlo petnajst ljudi, za grižo pa dvajset. Povejmo še, da so v istem času že začeli pisati in govoriti o cepljenju proti kozam, vendar cepljenja niso bila uspešna vse do Angleža Eduarda Jennerja, ki je po Slomškovih besedah "gledal kako v časih krave po vimenu muzole dobijo, ki se tudi človeka primejo, ki z odrenimi alj ranjenimi rokami doji; zato se jim kravje koze pravi. Poskusil je nožič v nje pomočiti in jih ljudem na roko vpeljati... Taki otroki so bili zdravi, naj bi vse krog njih v naj hujših osepencah ležalo.; in če bi katerega se še prijele, jih prav lehko prestoji. To je velika dobrota božja. Od te dobe se po vsih deželah nastavljajo, kjer so modri ljudje, starim in ' mladim, beračem kakor cesarjem." Poročila o "stavljanju osepenc", oz. o cepljenjih proti kozam so tudi v Šaleški dolini zelo zgodnja; že kmalu po omenjenih epidemijah v prvem REZANJE ŠOŠTANJA "Poslušaj, pa kaj, če ti še zdaj kdo reče Dragan? To si včasih bil in veliko ljudi te pozna iz tistega časa. S tem se obremenjuješ, ne obremenjuješ pa se s tem, da so v občinskih aktih včasih nelogične, predvsem pa slovnične napake," se je Pankrac Semečnik (desno), svetnik iz vrst LDS v svetu Mestne občine Velenje lotil predsednika sveta Draga Martinška. Mimogrede, Semečnik je med svojimi svetniškimi kolegi znan kot "uradni slavist". Lučki župan in poslanec v državnem zboru Mirko Zamernik in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, izgledata na tej fotografiji, kot da se prepirata. Pa ni šlo za nič drugega kot za to, da je Zamernik vprašal Rožiča: "Kdaj bomo pa mi v Lučah dobili kakšno visoko priznanje?" Marjan Rožič mu je svetoval, naj najprej poskrbi, da bo do Luč vodila taka cesta, da se je turisti ne bodo bali. 12 MS VAS PISMA IN ODMEVI 16. julija 1998 Pozdrav iz Šentvida Četrtek, osmega julija. Seja gradbenega odbora vodovoda Sleme - Šentvid. Mjhen kraj. Verjetno najmanjša krajevna združba v Sloveniji. Dela se vlečejo še izpred časov delitve občin. Potem se je razdelila tudi že tako mala KS Zavodnje. Dobili smo drobiž - KS Šentvid. Peščica občanov z velikimi papirnimi, finančnimi in fizičnimi napori rine projekt naprej. Seveda vode ne bodo dali vsem -kdor dela, naj ... (vikendašem in oponentom). Zupan občine Šoštanj jih opozori, da iz poročila vidi, da stvari niso čiste, po domače se tukaj ne more delati. Voda, da je državna lastnina, finančna situacija mora biti transparentna, udarniško delo je dandanes vprašljivo, skratka delati bo treba po pravilih. Člani gradbenega odbora so bili na župana ogorčeni, češ da jim ne pomaga, da je vodovod njihov, da vse delajo zastonj - fizično, sami, nekaj denaija, da so dobili od Teša, nekaj so ga sami poiskali mimo občine, itd. Obtožbe so hude, zahteve župana po zakonitosti ostajajo. Temperatura na sestanku je vseskozi visoka. Župan je vesel, če uspe izgovoriti štiri besede zapored, zeleni del gradbenega odbora mu nenehno skače v besedo; napad je najboljša obramba. Rezultat sestanka je piškav. Spodaj podpisani sem prisostvoval. Udarniki namreč kopljejo preko Radmanove kmetije jarek vodovoda. Upal sem, da se bom z njimi na sestanku ob prisotnosti župana občine Šoštanj dogovoril glede nekih nejasnosti in manjših popravkov trase jarka, pa sem se zmotil. Ko naj bi jaz dobil besedo, sem zaprosil, da me ne bi prekinjali tako kot župana, nad čemer sem presenečen. Moram vam povedati, da je bilo še hujše. Silna želja čim prej in za vsako ceno zgraditi vodovod sta tokrat izničila vsakršen dialog. Jaz sem končal sestanek pred vrati doma na Slemenu z nekaj zaušnicami. Seveda razmišljam: kako to, zakaj? Kdo je to posejal? Duhovni oče drobcene KS Šentvid - Sleme bi lahko za začetek pomagal z nasveti lepega vedenja in kulturo dialoga, kar nam sam kot cenjeni kolumnist Našega časa in pesnik vsak teden radodarno ponuja, ali pa je morebiti pri nas obilno pognalo seme zla proti občinski politiki, ki ga vešče podtika v svoje tekste? ■ Radmanov Vanč Perorezova demokracija Občina je imela ne dolgo nazaj -morda pa še ima - svoj računalnik v tako imenovanem Galipovem bloku. Iz Ceste talcev 2a v Šoštanju je neki gospod pošiljal razno razna pisma na zelenem papirju in pri tem najbrž uporabil kar osebne podatke o časopisnih naslovnikih šoštanjskega Lista. Sodnija bi lahko povedala ali je gospod pri tem kršil zaupnost zasebnih podatkov mnogim občanom. Ne glede na razsodbo pa lahko sami razmislimo ali je taka metoda demokratična. Prav na demokracijo se sklicuje v zadnjem članku. "Bivši sekretar ZK ne pozna načela demokracije, kaj šele današnje zakone," mu je bilo zapisano v Našem času po vsem tistem, ko je pomagal odstavljati prejšnjega predsednika sveta občine Šoštanj, ko so v istem članku spraševali, kdo je ukinil krajevne skupnosti in s kakšnim namenom in pojasnili, da "je to interes tistih, ki jim je malo do Šoštanja in veliko za oblast, ne glede na strankarsko pripadnost." Namreč on. ravno on je spisal Statut občine Šoštanj - zdaj pa ščuva proti njemu. "In z veseljem vam, spoštovane bralke in bralci, danes sporočamo, daje Svet občine sprejel Statut, za kar mu čestitamo, saj je to ravno tako pomembno, kot pozitivni izid referenduma ZA OBČINO ŠOŠTANJ; ni lepšega darila občanom za obletnico referenduma kot sprejem temeljnega akta naše občine" - je maja 1995 zapisal gospod urednik v Uvodniku šoštanjskega Lista, naslov "Občina Šoštanj ima svoj statut!" je dal urednik natisniti z 2 cm visokimi črkami, na "Levi strani" pa je ob sprejemu Statuta poetični politik zapisal "Po petdesetih letih spanja v okovih, se prebujamo v pravico in svobodo!" Gospod je bil pa tudi v tisti vladi bivše občine Velenje, ki je nastala tako, da je on kot predstavnik Zelenih Slovenije prišel iz pomladnega v rdeči tabor. Ko je kasneje elektrotehnik odšel na občino Šoštanj se je zopet znašel na drugi strani, kje drugje, kot med pomladniki. In glej ga vraga! Naš čas je glede cerkve Svete Barbare v Velenju zapisal, "da je bil celoten postopek za pridobitev dovoljenja za gradnjo cerkve, ki ga je pričel v letu 1993 takratni izvršni svet, strokovno pa ga je utemeljil gospod Edi Vučina (kasneje že v vlogi vodje organizacijske enote za okolje in prostor na Upravni enoti Velenje) strokovno in pravno vprašljiv." Srednjeročni prostorski plan je tisti travnik pod vilo Herberstein opredelil za rekreacijsko dejavnost, gospoda pa je na njem "strokovno in pravno" utemeljila gradnjo cerkve. Tako je politična gospoda spustila meglo na cerkev Svete Barbare, še preden so konec koncev izza rokava potegnili njihovega lastnega aduta o rekreacijskih površinah. Lubenice so znotraj rdeče, zunaj zelene. In po vsem tem hoče gospod Per-orez igrati razsodnika v demokraciji, javnosti dopoveduje kaj so javne površine, namigne pa nekaj tudi o lastnini, kaj je lastnina so upravljavci in planerji prostora radi spregledali in zanemarili. In to počno še danes. Gospod veselo zavaja javnost in z vplivom na javno mnenje po tihem utira pota prejšnjim časom, ko so nekateri lahko nekaznovano plenili, kradli in ubijali. Kako pa si predstavlja te javne površine? Morda pa meni, da gre na stari bencinski črpalki za javne površine na javni lastnini!? Ker je bil v javnih službah z lepimi plačami, nima pojma, kaj predstavlja vsako mesečna obveznost plačila davkov od eventuelnih dohodkov, od najemnin za nepremičnine, parcele, objekte, itd. Ne ve, kako izgleda uporabno dovoljenje za prodajo čokoladic, lizik, igrač, tehničnih izdelkov, keksov, bencina, olja, itd. na bivši bencinski črpalki v Šoštanju. Le-tega je moral najemodajalec izročiti ob najemni pogodbi, sicer bi bil najem brezpredmeten. To bi bivši uslužbenec iz oddelka okolja in prostora pa še izvršnik povrhu, že lahko vedel. V genih mu je. Sprejemali so prostorske planske dokumente, planirali zasebno lastnino za javno, navkljub zakonu pripravljali prostorsko ureditvene pogoje mimo de-nacionalizacijskih upravičencev, pomagali in držali vrečo, itd., itd. Vedno na sigurnem, pri državnih jaslih, daleč od preživetja in borbe za vsakdanji kruh. Ne splača se več izgubljati besed. Takšen bi morda lahko bil opis gospoda, ki je tipkal po računalniku davkoplačevalcev na Cesti talcev 2a, zunaj zelen - znotraj rdeč, poetični politik, ki mu je bilo (ali pa mu je še) - kot so zapisali, veliko do oblasti in malo do Šoštanja. ■ DJ. (avtor in njegov naslov znana uredništvu) Opažanja Sem občasna obiskovalka rekreacijske poti ob jezeru. Malo kolesarim, tečem, opazujem... in se sprašujem:"Komu je rekreacijska pot namenjena?" Po iztrebkih (na poti) sodeč - konjem in psom. Vem, da do pašnika konj mora priti, in da mora, ko mora, iztrebljati, vendar me moti, da "fig" nihče ne počisti. Veijetno je kdo zadolžen za to opravilo. (V poduk! V konjskem črevesu oz. v iztrebkih je "doma" tetanusov povzročitelj, ki se lahko "širi" naprej.) Enako mislim, da naj bi lastniki psov počistili za svojim ljubljenčkom. Doma to vsekakor storijo, ne vem, zakaj ne bi mogli tudi tam, tako kot v tujini (če se že v vsem tako zgledujemo po tujini). Tudi klatežkih psov ne manjka, ki dajo "vetra" perjadi, divjadi, itd...Mimogrede; najprej je bilo šest mladih labodov, sedaj vidim le še štiri. Imamo naravo-varstveno službo (na visoki ravni), pa...? Ta služba bi lahko "vrgla oči" tudi malo na frače ribičev, ki jih poleg tega, da ribam malo dalje pošljejo hrano, uporabljajo za odganjanje labodov ter divjih rac, ki jim motijo ulov in "ukradejo" kakšen zalogajček, ki je sicer namenjen le ribam. Ribiči so tudi najbolj "zaslužni" za polne koše smeti, ki so jih pred kratkim namestili pri klopeh ob jezeru. Menim, da bi lahko embalažo odnesli nazaj domov, v smetnjake - kakor to delajo planinci. Koši so namreč polni, smeti pa ležijo tudi okoli njih, kar seveda ni lepo. Tudi o nepravilno parkiranih avtomobilih bi lahko kaj rekla, a nisem pristojna. Opazila sem, da delavci stadiona perejo kosilnice na stezi; tako trava ostaja, pesek pa odnaša in nastanejo mali hudournički. Tega nisem napisala zato, da bi "šinfala", ampak, da bi koga od tistih, ki lahko kaj storijo, opozorila na vse to. Zato, da bi se stvari izboljšale. Po celotni urejenosti kraja nas bodo ocenili in ocenjevali tisti, ki bodo prišli k nam. Če bodo prišli? ■ Opazovalka (naslov v uredništvu) Udarniško po ko-munalsko... V zadnji in predzadnji številki tednika Naš čas, je v rubriki " iz zasedanja velenjskega mestnega sveta " precej namenjeno obravnavi poročila KPV za leto 1997. Kot občan, si nekako iz tega pisanja ne morem ustvariti jasne slike o pravem stanju poslovanja KPV. Na eni strani se poroča o zastarelih komunalnih sistemih, plačilni nedisciplini potrošnikov, na drugi strani pa govorijo tako lastnik KPV kot odgorovni v KPV o odlični, zanesljivi in moderni komunalni oskrbi občanov in industrije v Velenju. Ali gre tukaj za neenakopravni boj strokovnjakov KPV z zastarelimi sistemi iz preteklosti kot se skuša prikazati ali pa gre za spretno prikrivanje in zamegljevanje dejanskega stanja ter potrošnike pripraviti na ubogljivo in spoštljivo plačevanje vedno večjih cen komunalnih storitev. Prav banalna je ugotovitev vodje PE VODOOSKRBA pri KPV, da je osveščenost občanov- Velenja zaskrbljujoča oz. slaba. Torej so po logiki tega gospoda osveščeni le tisti občani, ki porabijo minimalne količine vode in še to samo za kuho, ostale potrebe pa opravljajo v reki Pa ki ali kako drugače. V soglasju KPV je med drugim klavzula, ki potrošnika zavezuje k plačevanju komunalnih stoitev in tudi, da so merilniki -števci osnova za izstavitev računa porabljene energije. Nikjer ni klavzule, da morajo imeti potrošniki opravljen tečaj iz osveščenosti oz. si pridobiti naknadno dovoljenje KPV, koliko in kako bodo dobavljeno energijo trošili. V nadaljevanju se vodje PE VODOOSKRBA pri KPV javno pohvali, da so izgube kar 21 odstotne. Pozabil pa je dodati, koliko let so izgube že tako visoke in koliko km cevovodov bi se lahko saniralo na račun zmanjšanja teh izgub. Zmanjševanje izgub na sistemih je prva in stalna naloga KPV in ne voditi akcije, v katerih se občane seznanja z varčevalnimi ukrepi. Mar ni to poseganje v področje šolstva, vzgoje in izobraževanja, kjer so za to strokovno usposobljeni ljudje. So pa odgovorni na KPV pripravljeni prevaliti krivdo za zastarele sisteme na ramena udarnikov, ki so v 6o letih s svojimi pridnimi in žuljavimi rokami gradili mesto Velenje ter njihovim sinovom in vnukom sporočiti, da bodo oni plačevali ceno za njihovo slabo in nekvalitetno delo. Kdor koli pozna mesto Velenje ve, koliko komunalne infrastrukture je bilo zgrajeno udarniško in koliko v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Nadzor nad izgradnjo, so v večini primerov izvajali strokovnjaki ZUV Velenje in to ne udarniško. Zatorej pozivam KPV, da nam občanom predstavi, koliko teh sistemov, ki so bili narejeni udarniško še deluje, v kakšnem stanju so ter poda primerjalno oceno sistemov zgrajenih v poznejšem obdobju. Dopušča se tudi možnost, da gre pri vsej stvari za prikrivanje lastne nesposobnosti vodstva KPV in njihovih predhodnikov. Obstaja tudi možnost, da se za vodstvom KPV spretno skriva lastnik, ki preko od-goornih v KPV vodi smo njemu znano komunalno politiko. Mesto Velenje ocenjujem kot mest mladih, mesto prihodnosti in priložnosti, v katerem delujejo odlična in sodobna podjetja kot je Premogovnik Velenje in pa Gorenje Velenje. Na takšna podjetja smo upravičeno ponosni vsi občani. Prepričan sem, da v teh podjetjih nimajo časa, da bi za svoje slabosti krivili svoje predhodnike, ampak NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE DOLINA POSLOVALNICE: BLAGOVNICA ŠOŠTANJ, TEL.: 063/882-914, ŠPECERIJA ŠOŠTANJ, TEL.: 063/883-017, DELIKATESA ŠOŠTANJ, TEL.: 063/882-633, MM LINA, TEL.: 063/881-142, MARKET ŠMARTNO OB PAKI, TEL.: 063/885-036, OLJKA ŠMARTNO OB PAKI, TEL.: 063/885-001, MARKET GORICA, TEL.: dolina TRGOVINA d.d. VELENJE SIT 639, Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje s pripisom "DOLINA", najkasneje do 3. Avgusta. IZŽREBALI BOMO 3 NAGRADE: 1. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT 2. nagrada: BON V VREDNOSTI 3.000 063/853-712, DISKONT GORICA, TEL.: 063/855- 3. nagrada: BON V VREDNOSTI 2.000 SIT se smelo, hitro in z vso močjo vključujejo v moderne gospodarske tokove. Prav lastniki KPV bi se morali tega dejstva najbolje zavedati in si ta uspešna podjetja vzeti za vzor. Tudi na komunalnem področju je razvoj silovit in zahteven, ki ne dopušča zavite, medle in mlačne komunalne politike. To si mesto Velenje ne zasluži. ■ Ivan Blazinšek dipl. psiholog Ko postane sosedstvo neznosno Dragi bralci, želel bi vas seznaniti z mojim problemom. Pred šestimi leti sem se preselil k prijateljici Mariji Sešel, s katero sva se odločila za skupno življenje. Takrat sem se spoznal tudi z njenim sosedom, ki sem mu pri delu pogosto pomagal, vse do takrat, ko sem se zaposlil V Gorenju in tega zaradi pomanjkanja časa nisem več mogel narediti. Takrat se je začel do mene grdo obnašati in mi nagajati. Spori so se pričeli zaradi ceste, ki vodi preko njegovega dvorišča do naše hiše. To je edina možna pot do naše hiše, ki so jo do sedaj in že v preteklosti stalno uporabljali. Ko sem si pred nekaj meseci kupil avto in se začel voziti mimo njegove hiše, mi je na cesto začel nastavljati razne predmete, kopati jarke in na vozilo ščuvati psa, ki mi je grdo opraskal in poškodoval avto. To pa še ni vse. Pes je poškodoval avto tudi moji sestri, ki se je nič hudega sluteč pripeljala k meni na obisk. Domov se je odpeljala z grdimi praskami na desni strani avta. Takrat smo poklicali policijo, ki je naredila zapisnik in mu kasneje odredila kazen, ki pa je ni hotel poravnati. Pred začetkom teh sporov sva NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TERME TOPLŠICA, objavljene v tedniku Naš čas, 2. julija. 1. nagrado: solarij, kosilo in kopanje za dve osebi prejme Do-broslav Polenik, Tovarniška 2, Šoštanj 2. nagrado: solarij s kopanjem in savno za dve osebi prejme Doroteja Rosenstein, Stritarjeva 3, Velenje 3. nagrado: vstopnica za kopanje s savno prejme Bojan Sušeč, Kardeljev trg 8, Velenje Nagrade prejmete po pošti! ČESTITAMO ! cesto koristila oba in jo tudi oba vzdrževala. Tako sva naprimer pred dvema letoma sklenila, da bova odsek od njegove do moje hiše posula s peskom. Jaz sem nabavil pesek, ona pa je uporabil svoj traktor in delo je bilo kmalu končano. Ko mi je po končanem delu rekel, naj mu plačam delo s traktoijem, me je to zelo presenetilo. Odvrnil sem mu, da mu dela ne bom plačal, saj konec koncev poleti tudi on uporablja cesto, ki vodi od njegove do moje hiše in nato dalje na njegov travnik. Zagrozil mi je, da bo ves pesek izrinil nazaj iz ceste, če mu takoj ne plačam, tako da sem mu takoj moral napisati ček za deset tisoč tolaijev in s tem prekoričili bančni limit, saj tisti trenutek pri sebi nisem imel gotovine. Kljub vsemu pa so najhujši problemi nastopili šele konec lanskega leta, ko nam je sosed enostavno prepovedal uporabljati cesto. Pesek je dokončno uničil s hlevskim gnojem, ki ga dež spira po cesti, kar pa ga je odeč, ga spere v potok ki teče mimo naše hiše. Zaradi vse te nesnage nihče več ne more z avtom do naše hiše, če pa je le vztrajen, ima avto tako umazan, da mu je kaj kmalu žal, da se je peljal po njej. S prijateljico sva že premišljevala, da bi si cesto naredila drugje. Obstaja namreč še ena cesta (glavna cesta za v Vitanje), ki vodi nad sosedovo in nad mojo hišo in od katere bi prav tako bilo možno narediti odsek do naše hiše, vendar pa bi tudi ta ces- ta vodila preko njegove zemlje. Ko sva se s sosedom nekoč pogovaijala o tem, mi je rekel, da mi je pripravljen dovoliti speljati to cesto in mi pri tem pomagati, če mu plačam štiristo tisoč tolarjev. Ker sva s prijateljico navadna delavca in o tako velikih vsotah denarja ne moreva razmišljati, sva tudi na to možno rešitev morala pozabiti. Ob vsem tem pa sosed nikoli ne pomisli na odsek od njegovega dvorišča prek moje zemlje na njegov travnik, po katerem se poleti stalno vozi s traktorjem. Pred kratkim smo se odločili, da b omo hišo prodali, pa nam še pri tem n e prizanese s svojo zlobo in nam posk uša z nesramnimi besedami odbiti vsa kega potencialnega kupca, ki si pride hišo ogledat. Pri tem mu pomaga cela družina - žena, sin in celo sinovi prijatelji, Kupci pa si seveda takoj premislijo, ko spoznajo takšnega soseda. S prijateljico in otroci sedaj živimo v najemniškem stanovanju, toda sosedova nesramnost in brezbrižnost še vedno nista pozabljeni. ■ Silvo Hudournik Sporočilo uredništva: Avtor Odgovora je Srečko Meh. Do napake (inicialk) je prišlo pri prepisovanju v uredništvu. Za napako se gospodu Mehu opravičuje- 16. julija 1998 ZANIMIVO MŠ VAS 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Zbegani boste zaradi obilice dogodkov, ki se vrstijo v nepretrganem zaporedju. Nekdo si bo na moč prizadeval, da bi vas osrečil in vam pokazal, koliko mu pomenite. Ne zamudite priložnosti, ki se vam bo ponudila že v naslednjih dneh, saj si lahko z njo močno izboljšate predvsem ljubezensko življenje. lu i spremembo močno potrebujete. BIK OD 22.4. D0 20.5. Preveč si prizadevate, zato je tisti, ki ga poskušate osvojiti, vse previdnejši, saj ne mara, da o njem vsi govorijo. Poleg tega ste izbrali zelo plašno osebo, kjer ne morete pričakovati prvega koraka. Ce boste malo manj vsiljivi, se bodo pokazala vsa čustva v pravi luči in zgodilo se bo tisto, kar si že ves čas želite. Sicer pa boste zelo srečni, sploh, ker verjetno že uživate proste dni ali pa so na dopustu šefi, kar je skorajda podobno. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Neverjetne stvari, ki jih slišite in vidite v svoji bližnji okolici, bodo pustile posledice. Ali boste postali samozavestnejši in drznejši v svojih zahtevah ali pa boste pustili vse skupaj, da gre svojo pot. Bolje bo, če se uresniči prva možnost, saj ste zadnje čase vse preveč na svojem bregu, mnogim pa delujete naravnost zmedeno. Zdravje bo občutljivo, zato pazite, kaj boste jedli in kako se boste oblačili. RAK OD 22.6. DO 22.7. (e si želite miru in počitka, boste morali še malo počakati, liha sreča se vam izmika, zato pa je življenje razburljivo in polno prijetnih dogodkov. Hvalili vas bodo na vsa usta, vendar ne povsod. Zato se raje zadržujte tam, kjer veste, da ste dobrodošli, škodožljivcev pa se nekaj dni raje izogibajte. Denar bo naglo kopnel, zato bodite pri večjih investicijah bolj previdni. LEV OD 23.7. DO 23.8 Ce boste vedno ravnali samo tako, kot hočejo drugi, boste nazadnje ostali praznih rok. Postavite se na svoje noge in si privoščite tisto, kar vas mika. Kritika starejšega človeka vas bo usmerila na pravo pot. Dobili boste denar, ki ga že dolgo čakate, a ga žal ne bo dovolj, da bi ustregli vsem muham vaših sorodnikov, predvsem partnerja. Krepko premislite, kako in kam boste investirali. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Zapletli ste se v prepir, ki ga sedaj ne znate končati tako, da bi bili vsi prizadeti zadovoljni in potolaženi. Poiščite nasvet tam, kjer vam ga že nekaj časa ponujajo. Neprimerno vedenje bo povzročilo ogorčenje med domačimi in zanesljiv nasmeh med prijatelji. Ce ugotavljate, da imate preveč želja naenkrat, se nekaterim odpovejte, tako bo bolje za vaše živce, pa tudi od poletja boste imeli več! TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Zodeva seje premaknila z mrtve točke, zato ste lahko zadovoljni in pomirjeni. Spremenili boste mnenje o človeku, s katerim preživljate večji del dneva. Cisto premalo časa boste imeli za zasebne zadeve, zato poskrbite, da si ne boste po nepotrebnem življenja zapletli preko vseh razumnih meja. In to čisto brez potrebe, saj znate biti tudi skromni. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Zaradi tistega, kar seje zgodilo pred nekaj tedni, boste ogorčeni in slabe volje. Šele na drugi pogled boste opazili, da ste napačno presojali svoje znance in prijatelje, na srečo pa ne bo prepozno za ukrepanje. Sedaj, ko boste končno imeli več časa, ga nekaj poklonite fudi njim. Ne bo vam žal, saj se boste sprostili, kot že dolgo ne. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Pokazalo se bo, da se niste zmotili, vendar od tega ne boste imeli velikih koristi. Z neko potezo si boste pridobili ugled, hkrati pa tudi zagotovili dobiček, ki si ga močno želite. Iz varne razdalje boste opazovali, kaj se dogaja v okolju, kjer so spremembe pogostne in usodne. Za vas se bo končno vse obrnilo loko, da boste srečni in zadovoljni, le na enega od sorodnikov boste morali malce bolj popaziti. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.. Ostro boste ošteli človeka, ki si ves čas prizadeva, da bi vam O ^ ustregel. Napako boste potem sicer popravili, a ne tako hitro, da bi ostala brez posledic. Razvajali boste partnerja in mu tako J) dopovedovali, koliko vam pomeni. Lahko se zgodi, da mu bo to nekaj dni godilo, potem po bo imel vsega dovolj. Zato ga dobro opazujte in reagirajte, ko vam bo tako rekla vaša intuicijo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Čeprav si prizadevate, da bi se izognili neprijetnostim, boste zabredli v manjše težave. Najti morate človeka, na katerega se boste lahko zanesli v vsakem trenutku in ob vsaki priložnosti. Nabirali si boste izkušnje, ki vas bodo bogatile in radostile. Hkrati pa boste našli srečo v nekdanjem, skorajda pozabljenem konjičku. RIBI OD 20. 2. D0 20.3. Zadeva napreduje tako, kot ste si ves čas želeli. Nekdo vam zavida srečo, ki vas ves čas spremlja, ne opazi pa tega, da ste si velik del te sreče priborili tudi z vztrajnostjo in s poglobljenim znanjem. Ne poslušajte sorodnikov, ki vam poskušajo zagreniti konec tedna. Prijetna novica vas bo ujela, še preden jim bo to uspelo. Vsekakor bodo njene posledice zelo dolgoročne. Poleti nam včasih zadošča krepka juha, saj je telo velikokrat bolj žejno kot lačno. Zato vam danes ponujamo recept za juho, ki jo v teh poletnih mesecih, ko je na vrtu dovolj zelenjave, lahko pripravite prav ob vsakem času. Le še piščančje meso morate imeti v zamrzovalniku. Potrebujemo: (za 6 oseb): 30 dkg piščančjega belega mesa, četrt litra kokošje juhe, 2 lovorova lista, sveženj zelenjave (por, korenje...), 2 neškropljeni limoni, 3 rumenjaki, čisto malo sladkorja, 2 žlički nasekl-janega peteršilja, sol in poper. Pristavite juho z lovorom. Piščančje meso posolite in popoprajte ter kuhajte 20 minut. Primešajte še narezano zelenjavo. Meso dajte iz lonca. Dobro stepite rumenjake in 5 žlic limoninega soka ter malo sladkorja. Dodajte nekaj žlic juhe, da dobite redko tekočino. Mešajte na majhnem ognju, dokler se ne zgosti. Dodajte narezanega piščanca, posu-jte z peteršiljem in zalijte, da bo juha še vedno ostala gosta. Dober tek. Zelo veliko žensk trpi zaradi tako imenovanega predmenstrualnega sindroma (PMS). Najpogosteje čutijo bolečine med menstrualnim ciklusom, nekatere pa imajo celo take težave, da izostajajo iz šole in službe. V Ameriki PMS muči več kot 25 milijonov žensk. Velikokrat si lahko pomagamo sami. Poglejmo kako. - Ce imate boleče krče, v telesu pa se vam zadržuje tekočina, v času mestruacije uživajte vitamine B-6, C in E, kalcij ter magnezij. Če imate res hude simptome, dodajte še železo. - Da ne boste otekali, zamnjšajte količino zaužite soli. Na dan je ne zaužijte preko 2,5g, s takšno dieto pa pričnite vsaj teden pred pričakovano mestruacijo. - Poskušajte se izogibati kofeinu in alkoholu. Tako se boste izognili tudi glavobolom v času Tiskani in vezeni • ■ » ^ w vzorci na mm: tkaninah imai°že r - ?dolgoletno ♦ ■ tradicijo. Vsake nekaj let jih moda ponovno močno "porine" na površje in tako je tudi v letošnjem poletju, ki naj bi bilo, po zapovedih največjih modnih kreatorjev, posuto z rožami. Na prvem mestu so vrtnice, romantične in vedno lepe. Veliki in mali cvetovi v zamolklih ali zelo živih barvah se različno prepletajo. Vzorci se ne pojavljajo le na tankih tkaninah za bluze in krila, ampak tudi na natikačih, torbicah... Vse v imenu vrtnic. Takšne so seveda tudi barve. Največ rož je natiskanih na bele in temne podlage, da je kontrast še bolj učinkovit. Zanimive so tudi mešanice tkanin, ko na prosojno tkanino vezen ali tiskan cvetlični vzorec prekriva modno, telesu prilegajočo obleko iz sifona, ki ji dajejo pečat še ozke naramnice. Tiskani cvetlični vzorci se zelo pogosto pojavljajo tudi v stilu, ki ga lahko poimenujemo kar urbani etno, saj živopisani cvetovi spominjajo na šarm različnih kulturnih in nacionalnih vplivov. Ni jih težko prepoznati, a vseeno dišijo po civilizaciji in novem. Veliko domišljije pri izbiri vam všečnih cvetov želimo! mestruacije. - Če je le mogoče, se vpišite v tečaj joge. Ta pomaga ne le pri PMS-u, ampak tudi pri nespečnosti, nervozi, za premagovanje vsakodnevnega stresa... - Jejte hrano bogato z ogljikohidrati, ker zmanjšuje napetost in nerazpo-loženje v samo 30 minutah. -Če ste utrujeni, pomaga pepermint, spearmint ali cimet. Lahko jo dodate tudi kopeli. Vanjo lahko date tudi kamilico, lavando ali vanilijo. - V času menstruacije se izogibajte mlečnih proizvodov in rdečega mesa. Jejte raje različne semenke, zelenjavo ter ribe, ki so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami. mm 14 NilS (AS TV SPORED 16. julija 1998 SREDA, 22. julija ČETRTEK, 16. julija SLOVENIJA 1 09.30 Packačkov pisani svet, risanka 09.40 Mlada evropa poje 09.50 Denver, ris. serija 10.15 Afriške korenine, 2/7 11.10 V hribih se dela dan: Uršlja gora in Robanov kot 11.40 Homo turisticus 12.05 J.A.G., 9/22 13.00 Poročila 13.10 Zgodbe iz školjke 13.40 Koncert tria Novšak v Zemonu 14.30 Razgledi slovenskih vrhov 15.00 Ob svetem nikoli, 4/7 15.30 V New Orleansu, 19/22 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Parada plesa 18.35 Izzivi prihodnosti, 3/22 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Emily z mesečeve domačije, 10/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Ob svetem nikoli, 5/7 23.15 V New Orleansu, 20/22 00.00 Brane Rončel 01.25 Izzivi prihodnosti, 3/22 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 14/44 10.30 Pacific drive, 14/130 10.50 Družinski zdravnik, 8/14 12.00 Cikcak 12.45 Koncert skupine Touche in Melita Osojnik 13.15 Naša krajevna skupnost 13.55 Svet poroča 16.20 Le bon plaisir, franc. film 18.05 Saint Trapez, 12/39 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Koncert skupine Chateau 20.55 Grozljivo, ang. film 22.25 Ples na ulici, 9/10 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Zavedno, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Ljubezen skozi stoletja, nan. 13.00 Bolnišnica upanja, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Ogledalo, nan. 15.30 Zavedno, nan. 16.30 Vrnitev v paradiž, nad. 17.30 Esmeralda, nad. 18.30 Sedma nebesa, nan. 19.30 24 ur 20.00 Melsore plače, nan. 20.50 Dobim - podarim 21.00 Manhattan bo moj, nan. 22.00 Cybill, nan. 22.30 Krila, nan. 23.00 Kdo je tukaj nor, amer. komedija 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 88. del, ponovitev 09.55 LEPOTICA IN ZVER, risani 10.55 film 11.00 10.45VABIMO K OGLEDU 11.45 10.50 VIDEO TORglasbena oddaja 12.30 11.35 FESTIVAL BREŽICE 97: 12.35 MODUS VIVENDI (Zlata 19.55 doba Španije) 20.00 12.20 TV IZLOŽBA 20.05 12.25 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 VABIMO K OGLEDU 20.10 PROGRAM ZA OTROKE; VVILLIAM TELL, risani film 20.55 20.55 EPP 21.00 21.00 VEČERNI GOST 21.30 IZ PRODUKCIJE LTV; oddaja TV PTUJ 21.20 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 KARTE USODE, kontaktna 22.50 oddaja 23.15 22.50 SOSEDJE, 89. del 23.20 23.15 NAJ SPOT DNEVA 23.25 23.20 TV IZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI do 24.00 23.45 PETEK, 17. julija SLOVENIJA 1 09.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Parada plesa 10.35 Izzivi prihodnosti, 3/22 11.00 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.05 Emily z mesečeve domačije, 10/13 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.55 Medved, posnetek predstave SLG Celje 14.30 Snubač, posnetek predstave SLG Celje 15.10 Ob svetem nikoli, 5/7 15.35 V New Orleansu, 20/22 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Muca copatarica 17.45 Palček David, 2/12 18.20 Izgubljene civilizacije, 4/10 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Marjanca, 1. del 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Oglasi 22.55 Polnočni klub 00.05 Ob svetem nikoli, 6/7 00.30 V New Orleansu, 21/22 01.15 Izgubljene civilizacije, 4/10 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 15/44 10.30 Pacific drive, 15/130 10.50 Saint Trapez, 12/39 11.40 Nosorogi, amer. film 15.05 Bela Krizantema, dokumentarec 16.35 Grozljivo, ang. film 18.00 Pasje življenje, 13/22 18.30 Čudežni otrok, 6/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Ko štorklja ponori, norveški film 21.35 Vinska popotovanja, 2/13 22.00 Say a little prayer, amer. film 23.35 Klient, 2/19 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.15 23.00 00.30 02.00 09.30 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nad. Ogledalo, nan. Za vedno, nad. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nad. 24 ur Willy 2, amer. film Dosjeji X, nan. Halifax, nan. Vse za ljubezen, erotični film 24 ur kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO: - NAJ SPOT DNEVA -VEČERNI GOST, pogovor v studiu - IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja TV PTUJ -SOSEDJE, 89. del VABIMO K OGLEDU VVILLIAM TELL, risani film KARTE USODE, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU POLETNI MIŠ MAŠ - PIKAPOLONICA, otroška igra - Risanke - OTROŠKI GLASBENI SPOTI EPP 705. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program ZAPRAVLJIVCA, ameriški film SOSEDJE, 90. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 705. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 18. julija SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 29/39 08.55 Živahni svet iz zgodb, 4/13 09.20 Modro poletje, 9/37 09.50 Dobrodošli doma 09.55 Marjanca, 1. del 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.35 Prisluhnimo tišini 14.05 Ob svetem nikoli, 6/7 14.30 V New Orleansu, 21/22 15.20 Hitra dama, ang. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Flamenco, 1. del iz baletnega arhiva 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Črna skrinjica, dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Poletni tv poper 21.00 Melodije morja in sonca, razglasitev 23.35 Tretje oko, 8/10 00.20 Camelot, amer. film 03.10 Tin man, amer. film SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.30 Jeklene ptice, nan. 11.30 Stork staring mad, norveški film 17.30 Teniški magazin 18.00 Kolesarstvo Tour de France, posnetek 19.30 Videoring 20.00 Želim si te, nemški film 21.35 V vrtincu 22.10 Sobotna noč 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščin medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Guliverjeva potovanja, ris. serija 09.30 Kremenčkovi, ris. serija 10.00 Pajkec, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Heidi, mladinski film, 2. del 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Odiseja, nan. 14.00 Super POP s Stojanom Auerjem 15.30 Esmeralda med nami 16.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 17.30 Highlander, nan. 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Uničevalec, amer. film 22.00 Pod ključem, amer. film 00.00 F.I.S.T., amer. film 02.15 Ponočnjaki, amer. film 04.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 POLETNI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.20 705. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program 10.40 VABIMO K OGLEDU 10.45 SOSEDJE, pon. 90. dela 11.10 ZAPRAVLJIVCA, am. film 12.40 TV IZLOŽBA 12.45 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 VABIMO K OGLEDU 20.10 ČUKEC IN ROZI; ponovitev otroške oddaje 20.40 RISANKE 20.55 EPP 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI - 26. oddaja 21.30 ORFEJČKOVA PARADA, pon. 1. dela 22.45 REGIONALNE NOVICE 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 19. julija SLOVENIJA 1 08.00 Cilkin kotiček, risanka 08.10 Skrivno življenje igrač, 8/26 08.25 Zvezdica, 21/26 08.45 Telerime 08.50 Modro poletje, 10/37 09.20 Pustolovščine, 20/24 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Kočevja 10.20 Koncert iz Cankarjevega doma 11.00 Divji svet živali, 2/5 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.10 Melodije morja in sonca 15.20 Dancing nuage, franc. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poletni most 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.00 Tretji kamen od sonca, 14/20 23.25 Bramvvell II., 7/8 00.15 Razgledi slovenskih vrhov SLOVENIJA 2 09.15 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 10.50 Kapitan Johnno, avstralski film 12.25 Motociklizem VN Nemčjije do 250 ccm, prenos 13.30 TV prodaja 14.00 Motociklizem VN Nemčije do 250 ccm, prenos 15.00 Kolesarska dirka Tour de France 17.25 Polni šport 18.25 Motociklizem, ponovitev 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost 20.40 Oglasi 21.45 Šport v nedeljo 22.15 Čarovnik, amer. film 08.00 Butec in butec, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija 09.30 Kremenčkovi, nan. 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Beverty hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasim in žrebanje dobim-podarim 14.00 Snežni prelaz, amer. film 16.00 Baby boom, nan. 17.30 Bogataš in revež, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Nova ljubezen, amer. film 21.45 Odpadnik, nan. 23.00 Misija v Maleziji, amer. film 01.00 24 ur kanali k 27 W 46 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja 09.30 MALA MORSKA DEKLICA; risani film 10.20 704. VTV MAGAZIN 10.40 ŠPORTNI TOREK 10.50 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 13. del dokumentarne oddaje 11.15 705. VTV MAGAZIN 11.35 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.40 FESTIVAL BREŽICE Ž97 MODUS VIVENDI (Zlata doba Španije) 12.25 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV:oddajaTV PTUJ 12.55 VEČERNI GOST 13.25 VIDEOSTRANI 17.00 ZAPRAVLJIVCA, am. film 18.30 DRUGAČEN SVET; KAREL V0GRIN, župnik iz Zg. Korene 19.20 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 26. oddaja 19.50 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.35 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 20. julija SLOVENIJA 1 09.30 Muca copatarica 09.30 Lažnjivi Kljukec 09.50 Palček David, 21/12 10.15 Izgubljene civilizacije, 43/10 11.10 Izgubljene civilizacije, 3/10 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Očetje in sinovi 14.50 Poletni most 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Planinica, otroška oddaja 18.05 Časovni popotniki, 6/13 18.25 Oglasi 18.30 Otroci sveta 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje3x3plus6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, 28/34 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.25 Kultura 22.30 Vreme, šport 22.50 Fina gospa, 8/14 23.20 V New Orleansu, 22/22 00.00 Otroci sveta SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 16/44 10.25 Pacific drive, 16/130 10.50 Pasje življenje, 13/22 11.15 Čudežni otrok, 6/22 11.40 Šport v nedeljo 12.10 Vinska popotovanja, 2/13 12.45 Hitra dama, ang. film 14.50 Polnočni klub 16.00 Povej molitvico, ang. film 17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.05 Ivanhoe, 3/6 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Koncert K.U.D. GAS 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.05 Studio city 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 09.30 10.50 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 22.00 22.25 22.30 22.55 23.00 23.05 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Padli angeli, nan. Parker Levvis, nan. Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. 24 ur Oblegani 2, amer. film Detektiv iz Salzburga, nan. Brata, amer. film 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda - NAJ SPOT DNEVA - ORFEJČKOVA PARADA, 1. del -VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: MALI PARNIK,risani film EPP SKRBIMO ZA ZDRAVJE: MANJ INVAZIVNI OPERATIVNI POSEGI; Gost: Dr. NADO VODOPIJA ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 14. del dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 91. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 21. julija SLOVENIJA 1 09.30 RadovedniTaček 09.50 Planinica, otroška oddaja 10.00 Časovni popotniki, 6/13 10.30 Otroci sveta 11.05 Po domače 12.05 Savannah, 28/34 13.00 Poročila 13.10 Dosje 15.10 Fina gospa, 8/14 15.45 V New Orleansu, 22/22 16.20 Milje in vozli 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, 9/26 18.20 Velike knjige 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Hrošči, 3/10 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.55 Ob svetem nikoli, 7/7 23.15 V New Orleansu, 1/14 00.05 Novinec, nemška drama 00.35 Zlorabljena, nemška drama 01.10 Velike knjige SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 17/44 10.25 Pacific drive, 17/130 10.50 Ivanhoe, 3/6 11.40 Studio city 12.35 Sobotna noč 15.00 Kolesarska dirka Tour de France 18.05 Dom, 3/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Osamljeni planet 20.55 Samo preko mojega trupla, nemški film 22.35 Oglasi 22.40 Svet poroča 23.35 Svet poroča 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.15 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Padli angeli, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nan. Sedma nebesa, nan. 24 ur Resnične zgodbe: mami, živeti hočem, nemški film Mladi par, nan. Krila, nan. Fcotton club, amer. film 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 09.55 10.45 11.45 11.50 12.15 12.20 19.55 20.00 20.05 20.55 21.00 21.15 21.25 21.50 21.55 22.00 22.15 NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 91. del, ponovitev MALI PARNIK, risani film SKRBIMO ZA ZDRAVJE: MANJ INVAZIVNI OPERATIVNI POSEGI; Gost: Dr. NADO VODOPIJA VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 14. dela dokumentarne oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: RISANKE EPP 706. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja SOSEDJE, 92. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 706. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Moja enciklopedija 09.40 Waynove dogodivščine,9/26 10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.20 Velike knjige 11.10 TV konferenca 12.05 Hrošči, 3/10 13.00 Poročila 13.10 Tretji kamen od sonca, 14/20 13.35 Plešoči oblak, franc. film 15.00 Ob svetem nikoli, 4/7 15.30 Zgodbe Ruth Rendell, 1/14 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Modro poletje, 11/37 18.00 Mlada evropa poje 18.20 Afriške korenine, 3/7 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 10/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, 43/11 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Naravnost fantastično,1/6 23.20 Zgodbe Ruth Rendell, 2/14 00.15 Macbeth, opera 01.25 Afriške korenine, 3/7 SLOVENIJA 2 10.00 10.25 10.50 11.40 12.40 15.00 17.35 19.00 19.30 20.05 22.05 23.00 Na vasi, 18/44 Pacific drive, 18/130 Dom, 3/3 Pomp Seks, cenzura in film, 1/6 Kolesarska dirka Tour de France Družinski zdravnik, 9/14 Kolo sreče, kviz Videoring Šport Šestero zgodb, 2/6 Lov za zakladom, 2/6 IBI 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.30 11.00 11.05 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 21.45 22.30 22.35 23.00 23.05 23.10 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nan. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. » Vreme 24 ur Nore ni več, amer. film Newyorška policija, nan. Krila, nan. Medeni tedni v Vegasu, amer. komedija 24 ur, ponovitev , kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO: - RISANKE - 706. VTV MAGAZIN - ŠPORTNI TOREK - SOSEDJE, 92. del nadaljevanke VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE; HRESTAČ, risani film EPP NAJ SPOT, glasbena oddaja VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE; JULIJ 1998 REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 93. del nadaljevanke NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT. trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 StT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Starte Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka)- Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefac (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 16- julija 1998 MODRO © :fy\ KRONIKA W VAS 15 Buden občan razveselil lastnika Tovornjak je bil ukraden! Samo budnosti občana z območja upravne enote Velenje se lahko zahvali lastnik tovornjaka s koprsko registracijo, kateremu je bil ukraden v Sežani, da je tega nepoškodovanega dobil nazaj. Na izogibališču v Paki je postal rdeč tovornjak sumljiv občanu, pomislil je, da bi lahko bil ukraden, zato je poklical policiste, da preverijo, če njegovi sumi držijo. Izkazalo se je, da so bili upravičeni. Kraje tovornjaka je osumljen Ismet K. iz Mute, z njim je bila v času, ko so policisti preverjali lastništvo prijateljica iz Kozine. Policisti so kamion zasegli, ga vrnili lastniku, zdaj pa zoper osumljenega pišejo kazensko ovadbo. ■ mkp i V Velenju že izdali prvo odločbo o prenehanju j vozniškega izpita IŽakon streznil voznike Dva meseca in pol je, kar je v Sloveniji v veljavi nov Zakon o varnosti cestnega prometa. Tisti, ki spremljajo dogajanje na slovenskih cestah ugotavljajo, da seje ta med vozniki "prijel", in da ga spoštujejo. Sledi enemu samemu cilju - zmanjšati prometno morijo na slovenskih cestah. Na območju UNZ Celje se je v času, odkar velja ta zakon zgodila ena prometna nesreča v kateri je 1 oseba umrla. Lani je bila slika bistveno bolj tragična: maja lani so ceste na Celjskem vzele 6 življenj, junija 3, najbolj črn pa je bil julij, ko so te ceste terjale kar 8 življenj! Storjeni prekrški voznike po novem veliko stanejo, tudi zato so bolj previdni. Na Policijski postaji v Velenju so nam povedali, da je bila na območju upravne enote Velenje doslej že izdana prva odločba o prenehanju veljavnosti vozniškega izpita za udeleženca v prometni nesreči, kije vozil pod vplivom alkohola. Sodniki za prekrške torej res, tako kot je bilo rečeno, o teh zadevah pospešeno odločajo. Odločbo pošljejo na pristojno upravno enoto, ta pozove voznika, da prinese vozniško dovoljenje, ki ga potem razveljavijo. Če ga voznik ne prinese sam, zaprosijo za pomoč policiste. Da pa je veliko policijskih patrulj na cestah, ki spremljajo dogajanje, še posebej ob vikendih, govori podatek, da je bilo konec minulega tedna na območju UNZ Celje prisotnih kar 88 prometnih patrulj, ki so med drugim pri svojem delu uporabljali radar 72 ur in samo prekoračene hitrosti izrekli zoper prehitre voznike 134 ukrepov. ■ mkp Praznik šoferjev in avtomehanikov Zvesti izročilu, ogorčeni nad oblastjo Mala anketa STANE ČAS: " Novi zakon nas je zelo presenetil, zlasti zaradi tega, ker ne upošteva strokovnih pripomb naše organizacije. Nevzdržen je odvzem vozniškega dovoljenja za vse kategorije in to moramo čim prej urediti. So tudi določila, ki pomenijo bolj policijske ukrepe, kot pa prispevek k večji varnosti v cestnem prometu. Poleg tega vozniki novih predpisov sploh ne poznajo, kar varnost na cestah dodatno ogroža." EDO CVIKL: "Žal je tako, da je zakon takšen kot je in ga moramo upoštevati, jasno pa je, da bodo popravki nujni. Nujna bi bila tudi višja raven vozniške kulture, kar vprašajte enakopravne šoferjem, saj jih vidimo tudi za volanih avto- busov in tovornjakov. Prav tako bi bilo lepo, če bi se vse članice ZSAM, ki imajo uniforme, udeležile današnje in podobnih slovesnosti in prireditev. Ni mi všeč, da jih ni nikjer. Sicer pa menim, da bi morali težak šoferski poklic bolj vrednotiti in ceniti." ŠTEFAN ORTER: Poklicne šoferje tepe vse po vrsti, zlasti neustrezna zakonodaja. Zelo me moti, da vozniki ne pozna- jo predpisov in dodatno ovirajo promet, da o vozniški kulturi sploh ne govorim. Premalo voznikov se zaveda, da vsi opravljamo enak in zahteven poklic, da smo vsi udeleženci v prometu odgovorni za varno vožnjo in malo več obzirnosti in strpnosti gotovo ne more škoditi." in vloge šoferjev in avtomehanikov. Najprej je poudaril, da so si šoferji poklic pridobili še v prejšnjem sistemu, danes pa jim oblast oporeka poklic in strokovnost, zaradi domnevnih "na- voznike reševalnih vozil. Za nas šoferje so boleče tudi zadeve okrog benificirane delovne dobe, saj jo nekateri imajo, drugim pa ne pripada. Ob tem moram pohvaliti dobro delo našega združenja." FRIDA ŠUMAN: "Lepo bi bilo, če bi bile šoferke zares Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje so tudi na letošnji stanovski praznik, 13. julij, ostali zvesti dolgoletnemu izročilu. Povorka 40 najrazličnejših in lepo okrašenih vozil s 45 uniformiranimi šoferji in avtomehaniki se je vila od parkirišča APS - a po velenjskih ulicah do Gorice in nazaj preko Pesja do restavracije Jezero, kjer so pripravili manjše slavje, ko je zbranim spregovoril predsednik ZŠAM Velenje Stane Čas, delavcem APS - a so ob tej priliki podelili jubilejna priznanja in nagrade, praznik pa sklenili s skromno zakusko in prijetnim družabnim srečanjem. Predsednik Stane Čas je v nagovoru vsem čestital za praznik, spregovoril o njegovem pomenu, zaželel varno vožnjo, bil pa je tudi dokaj kritičen do trenutnih razmer preživetje podjetij in družin. Le kdo jc sprejemal ta zakon, če je nanj toliko pripomb in za- kaj predlagatelji niso poslušali mnenja stroke," se je spraševal in izrazil upanje, da bodo na- pake kmalu popravljene. UiP pak" v takratnem sistemu izobraževanja. "To je krivično do starejših in mlajših šofeijev," je dejal in nadaljeval: "Posebej novi zakon nepravično enači amaterske in poklicne šoferje. S svojimi nesmiselnimi določili Slavnostno povorko so občani pozdravili skoraj po vsem mestu ogroža posel in s tem Ne pri Bayu, malo stran V prejšnji številki Našega časa smo v modro-beli kroniki zapisali, daje prišlo do pretepa pred lokalom Bay na Kardeljem trgu v Velenju. Dogodek nima nobene zveze s tem lokalom in tudi zgodil se ni tik pred njim, kot bi morda kdo iz zapisanega lahko razumel. Tri nesreče motoristov V soboto, 11. julija, ob 4. uri zjutraj se je na lokalni cesti izven naselja Ravne pri Šoštanju zgodila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval voznik motornega kolesa 26-letni Iztok K. iz Velenja. Motorno kolo je vozil iz Topolšice proti Gaberkam. Ko je pripeljal po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, je zapeljal levo čez vozišče na travnik, kjer je skupaj z motornim kolesom padel. Gmotna škoda nastala v nesreči je ocenjena na približno 300.000 tolarjev. Druga nesreča, v kateri seje hudo poškodoval voznik motornega kolesa 44-letni Franc J. iz Celja, pa se je zgodila istega dne ob 14.30 na magistralni cesti pri Paki. Motorist je vozil iz Velenja proti Mislinji, zapeljal izven vozišča in trčil v prometni znak. Na vozilu in prometnem znaku je nastalo za okoli 450.000 tolarjev gmotne škode. Do tretje prometne nesreče z udeležbo motorista, pa je prišlo v ponedeljek, 13. julija, okoli 15. ure v Šmartnem ob Paki. V nesreči sta se poškodovala mladoletni voznik M.P. iz Šmartnega ob Paki, kije neregistriran motor vozil brez vozniškega dovoljenja in brez čelade ter sopotnica P.G. prav tako iz Šmartnega ob Paki. Avto brez radia? V noči na sredo, 8. julija, je bil v Velenju na delu avtomobilski vlomilec. Iz avtomobila škoda, ki je bil parkiran v Ulici bratov Mravljakov je ukradel radiokasetofon in lastnico Teo Š. oškodoval za 10.000 tolarjev. Na Jenkovi je ostal brez 20.000 tolarjev vrednega avtoradija lastnik juga Aleš Š. iz Velikega vrha. V noči med 10. in 11. julijem pa je brez avtoradija v svojem oplu ostal Peter K. iz Velenja. Vlomilec ni imel sreče V sredo, 8. julija, nekaj minut pred polnočjo, je 35-letni Bogdan B. iz Velenja vlomil v MT Center - Market na Cankaijevi v Velenju, last Tomaža R. Ko si je ogledal prostore in začel pripravljati zavitke cigaret, so ga na kraju zalotili varnostniki. Ti so ga izročili policistom, ki bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo. V noči med 8. in 9. julijem je bilo vlomljeno v prostore Avto moto društva Velenje na Prešernovi. Vlomilec je odnesel menjalni denar in dva zavojčka cigaret Maribora. Društvo in Slavica P. sta oškodovana za okoli 80.000 tolarjev. Policisti pa tudi tega dejanja sumijo 35-letnega Bogdana B. iz Velenja. Poskrbel za garderobo V noči na soboto, 11. julija, je neznanec vlomil v trgovino s konfekcijo Nitka na Šaleški cesti v Velenju. Odnesel je 12 jeans hlač različnih barv, 3 letne jakne rdeče in oranžne barve, 2 komada moških kratkih hlač, 4 moške polo majice in blizu 40 različnih mi-kic. Z dejanjem je lastnico Ireno T. oškodoval za okoli 200.000 tolarjev. Tatovi na kolesih? Prejšnji teden je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka na Foitovi v Velenju. Iz kleti je odpeljal gorsko kolo temno zelene kovinske barve last Silvestra B. S krajo ga je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. V četrtek, 9. julija, popoldne, pa neznanec na Pustem gradu v Šoštanju ukradel moško kolo znamke Scott Peak, vredno okoli 60.000 tolarjev. Okradena turistka V soboto, 11. julija, med 17.30 in 19. uro, je neznanec vlomil v prtljažnik avtobusa, ki je bil parkiran pri restavraciji Jezero v Velenju. Iz prtljažnika jc ukradel planinski nahrbtnik v katerem je imela Angela K. iz Gornje Radgone med drugim tudi usnjen etui z 51.000 tolarji, čekovne blankete in dokumente. Avto v strugi potoka V nedeljo, 12. julija, okoli 3.30 zjutraj, se je na regionalni cesti izven naselja Florjan pri Gornjem Gradu zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. 19-letni Tomaž V. iz Zavodic je vozil osebni avtomobil iz smeri Radmirja proti Gornjemu Gradu. V bližini naselja Florjan je v desnem nepreglednem ovinku zapeljal v levo izven vozišča, kjer je trčil v prometni znak in se ustavil v strugi potoka. Tomaž se je v nesreči hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. mr HI Odklenil, pobral in šel V začetku prejšnjega tedna je neznanec obiskal odklenjeno pisarno blagovnice Savinjska v Žalcu. Iz predala je vzel ključ blagajne, jo z njim odklenil in iz nje pobral okoli 89.000 tolatjev. Z denarjem in ključi je odšel v neznano. 16 NAŠ ČAS ŠPORT 16. julija 1998 Nogometni klub Rudar V soboto mini turnir Nogometaši Rudarja zavzeto vadijo za novo državno prvenstvo in za nastop v evropskem pokalnem tekmovanju. V priprave naj bi sodila tudi prijateljska tekma z drugoligašem iz Zagorja, vendar gostov ni bilo v Velenje, za včeraj (sreda) pa so imeli predvideno tekmo s Pohorjem v Rušah. Na mestnem stadionu bo zanimivo v soboto popoldne od 17.00 dalje. Na mini turnirju s tekmami po 45 minut se bodo namreč pomerila moštva Rudarja, Črnuč in Domžal. Živojin Vidojevič še čaka na pravi preiskus strelskih spretnosti mm Nov podvig Katarine in Tine Lokostrelski klub Indiana Osem medalj na državnem prvenstvu Minulo soboto je bilo na Ambrožu pod Krvavcem državno prvenstvo v streljanju z loki in samostreli (3D). Člani in članice Lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so v različnih razredih članske konkurence osvojili 8 medalj - 3 zlate, 4 srebrne in 1 bronasto. Tekmovalci s samostrelom in lokom compound tega kluba so po dosedanjih tekmovanjih tudi v Evropi na najvišjih mestih, seveda pa bo treba uvrstitve potrditi in obdržati, saj tekmovalne sezone še ni konec. Uvrstitve članov LK Indiana na državnem prvenstvu - compound neomejeno, člani: 1. Karli Gradišnik 367 krogov; članice: 2. Bernarda Skornšek 254; samostrel klasik: 1. Janko Pinter 344, 2. Tomaž Praprotnik 336, 3. Gorazd Grosek 314; samostrel compound: 1. Stane Saksida 300, 2. Maks Janežič 276; ekipno: 1. LK Indiana (Bernarda Skornšek, Janko Pinter, Karli Gradišnik). ■ Aleš Turk iz Šmartnega ob Dreti Uveljavitev v nemškem nogometu V nemški drugi nogometni ligi se igralci vneto pripravljajo na začetek novega prvenstva, v moštvu Fortune iz Koelna pa bo svojo drugo sezono začel tudi Aleš Turk sicer iz Šmartnega ob Dreti, ki se je kot igralec uveljavil, potrdil in končno tudi "prodal" na zahtevno nemško nogometno tržišče iz celjskega Pro-tonavto Publikuma, kjer je zares uspešno igral polnih sedem let. Kakšni so bili njegovi vtisi po letu dni igranja v drugi nemški ligi? "Vesel in zadovoljen sem z dobro uveljavitvijo. Začetne težave, kijih ima vsak igralec pri prestopu v drug klub, v tujino pa še posebej, sem na srečo kmalu prebrodil. Res sem na začetku igral manj, vendar mi je bilo v veliko pomoč zaupanje, ki miga je vseskozi nudil trener Bernd Schuster. Vaditi in igrati pod vodstvom tako slovitega nekdanjega igralca je seveda še posebno zadovoljstvo in doživetje. Tudi njegovo zaupanje mi je omogočilo, da sem odlično izkoristil priložnost, ko mi jo je dal. Zlasti konec prvenstva je bil odličen. Odigral sem vseh sedem zadnjih tekem, ki so bile najboljše tekme našega moštva. Posebej sem vesel, da sem bil na vseh v odlični formi in na večini med najbolje ocenjenimi igralci. Povedati moram, da smo te tekme igrali na samih velikih stadionih v Dueseldorfu, Nuembergu in posebej v Frankfurtu, kjer je bilo na tekmi kar 50.000 gledalcev. To srečanje smo sicer izgubili z 2:4, ampak smo bili kljub temu z igro zadovoljni, prav tako z uvrstitvijo, saj je bila Fortuna na koncu šesta. Po tej sezoni nas je zapustil trener Bemd Schuster, kije odšel k slovitejšemu prvoligašu, nadomestil pa ga je Toni Schumacher, nekdanji vratar in prav tako legenda nemškega nogometa. Cilj mojega kluba v naslednjem prvenstvu je uvrstitev v prvo nemško ligo, kar je tudi sicer moja največja nogometna želja," je zadovoljno pripovedoval Aleš. Aleš bo v Koelnu ostal vsaj še leto, saj ga tako veže tudi pogodba. Njegov prvi cilj v naslednji sezoni je, da bi čim bolje igral za svoj klub, kar bi mu morda pomagalo tudi k uresničitvi še ene želje, to pa je zaigrati v slovenski reprezentanci. Dobro igranje v nemškem nogometu bi lahko bila popotnica za kaj takega, saj tudi nemške druge lige ne sme nihče podcenjevati, "če se mi bo ponudila možnost, se bom rad odzval povabilu novega selektorja," je še pribil Aleš Turk. MjP Velenjčanka Katarina Srebotnik in Mariborčanka Tina Križan sta v avstrijskem mestu Maria Lankovritz na turnirju z nagradnim skladom 107.500 dolarjev igrale že njun tretji finale na turnirju WTA Tour in po sijajnem nastopu v Wimble-donu poskrbele za nov podvig. Uvrstili sta se v finale, kjer sta morali priznati premoč v tem trenutku na peščenih igriščih še premočnima Argentinkama in tretjima nosilkama Montal-vo in Suarez (1:6, 2:6), vendar je slovenska dvojica zablestela že prej. V teniških krogih je bila najbolj odmevna njuna zmaga s 6:4 in 7:6 (7:3) v osmini finala nad prvima nosilkama Patty Schny-der iz Švice in Barbaro Schett iz Avstrije, ki sta bili dvanajsti nosilki v VVimbledonu, pa tudi polfinalna zmaga na Francozinjo Balleret in Nemko Rit-tner s 6:4 in 6:2 veliko pomeni. Katarina Srebotnik se tako vse bolj uveljavlja v igri parov, saj je s 312. mesta svetovne računalniške lestvice teniških profesionalk na začetku leta napredovala kar na 69. mesto, kar je skoraj neverjeten skok, Tina Križan pa je trenutno na 76. mestu. Seveda velja omeniti, da je Katarina letos zmagala še na šestih profesionalnih turnirjih v igri parov. Strokovnjaki menijo, da sta Katarina in Tina glede na trenutno formo in uigranost že zelo blizu najboljšim parom na svetu. Plavanje Vrhunski rezultat Jureta Primožiča Tekmovalci Plavalnega kluba Velenje so ob koncu preteklega tedna ponovno zelo uspešno nastopili v Mariboru in Radovljici. V mariboru je bilo prvo tekmovanje za pokal tega mesta. Kakih 120 plavalcev iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, med njimi 14 iz Velenja, je tekmovalo v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Organizatorji so se potrudili in za najboljše v posameznih kategorijah pripravili lepe denarne nagrade. Nastop velenjskih plavalcev je bil zelo uspešen, saj so skupaj osvojili 8 prvih, 3 druga in 7 tretjih mest. Najbolj se je izkazal Jure Primožič z odličnima rezultatoma na 200 (1:58,72) in 400 m prosto (4:08,88). Rezultata nista samo nova klubska rekorda, temveč sta po mednarodnih točkah to najboljša rezultata v zgodovini kluba. Dosežen rezultat na 400 m prosto bi Jureta popeljal na evropsko mladinsko prvenstvo, če bi ga dosegel do 15. junija. Zal mu je daljša bolezen v aprilu in maju onemogočila treninge. Od ostalih plavalcev se je s štirimi zmagami izkazala Tina Pandža, z zelo dobrim rezultatom pa tudi David Danev. V Radovljici seje na drugem delu moštvenega in posarfičnega državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice zbralo 250 plavalcev iz vseh 18 slovenskih klubov. Med njimi je nastopilo 16 velenjskih plavalcev, ki so osvojili eno zlato medaljo v posamični konkurenci in ekipno dobro 8. mesto (mlajše deklice so bile pete.) Vrstni red so določili tako, da so upoštevali po tri najboljše plavalce posameznega kluba v vsaki disciplini. Svojo prvo medaljo je osvojila najmlajša od treh sester, to je Sandra Pandža. Izkazala seje tudi Nika Kugonič, ki je v mlajšem letniku osvojila dve tretji mesti. Rezultati iz Maribora: kadetinje - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:04,35; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2.22,01; 400 m prosto: 1. Tina Pandža 4:48,42; 200 m mešano: 1. Tina Pandža 2:39,24; kadeti -100 m prosto: 6. Domen velički 1:00,97; 100 m hrbtno: 3. David Danev 1:07,66; 200 m hrbtno: 3. David Danev 2:27,13; 200 m prsno: 6. Domen velički 2:55,57; mladinke - 200 m prosto: 2. Anja Jandrok 2:23,79; 400 m prosto: 3 Anja Jandrok 5:06,82; 100 m hrbtno: 3. Petra Pandža 1:17,31; 200 m hrbtno: 4. Petra Pandža 2:48,40; 100 m delfin: 3. Helena Dolšak 1:13,44; 200 m mešano: 3. Helena Dolšak 2:46,23; mladinci 100 m prosto: 2. Jure Primožič 57,50,4. Bojan Knez 57,61,6. Mario Petras 59,26; 200 m prosto: 1. Jure Primožič 1:58,72,3. Ivan Vrhnjak 2:07,47,4. Mario Petras 2:10,89; 400 m prosto: 1. Jure Primožič 4:08,88,2. Ivan Vrhnjak 4:23,19; članice -100 m prsno: 1. Mateja Udovičič 1:25,99; 200 m prsno: 1. Mateja Udovičič 3:01,13. Rezultati iz Radovljice: mlajše deklice - 50 m hrbtno: 3. Sandra Pandža 41,11; 50 m delfin: 14. Katarina Jukič 44,96; 100 m prosto: 7. Sandra Pandža 1:20,61; 400 m prosto: 11. Žana Prislan 6:17,07; 100 m prsno: 16. Žana Prislan 1:51,18,17. Nika Kugonič 1:51,88,200 m prsno: 14. Nika Kugonič 3:49,91,18. Katarina Jukič 4:00,37; štafeta 4 x 50 m prosto: 6. Velenje (Sandra Pandža, Tjaša Lepko, Katarina Jukič, Žana Prislan) 2:35,34; mlajši dečki - 50 m hrbtno: 7. Aljaž Velički 36,74; 50 m delfin 7. Aljaž Velički 34,64; ekipni vrstni red: Radovljica 25.271 točk, Olimpija 20.601, Triglav 20.071,6. Velenje 14.627 itd. ■ Marko Primožič Atletika Velenjski mladin ci najuspešnejši V soboto in nedeljo je bilo v Novi Gorici državno prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Nastopilo je preko 200 atletov in atletinj iz 35 slovenskih klubov, predstavniki velenjskega kluba pa so osvojili 7 naslovov državnih prvakov in dve dru- odličnimi napravami pa v velenjskem klubu širijo discipline na celoten olimpijski program, kar. potrjujejo naslovi državnih prvakov na dolgih in srednjih progah ter v šprintih, skokih in metih. Uvrstitve velenjskih predstavnikov: mladinke - višina: gi mesti in bili po številu prvih mest najuspešnejši med vsemi sodelujočimi klubi. Jana Pugelj in Boštjan Buč sta bili s po dvema naslovoma državnega prvaka med najuspešnejšimi udeleženci, Alenka Majdak in Kristina Obronek pa sta se izkušeno merili s tekmicami. Sašo Njenjič je v teku na 1500 metrov prepozno začel finiš in se je moral zadovoljiti z drugim mestom, v teku na 800 metrov, ki je bil zaradi izenačenosti tekmovalcev in silovitega finiša najzanimivejša disciplina na prvenstvu, pa je ugnal vso konkurenco. Damjan Verbn-jak je bil s kroglo premočan za tekmece in je že s prvim metom dokazal, da nima resnejšega tekmeca, obenem pa je znova potrdil normo za mladinsko svetovno prvenstvo v Franciji. Velenjski atleti in atletinje so ponovno dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji. Delo trenerjev v klubu daje vse boljše dosežke, z izgraditvijo sodobnega stadiona z Jana Pugelj - garaško | delo za lepe dosežke I I 1. Alenka Majdak; 3000 m: 2. J Kristina Obronek; 100 m: 1. | Jana Pugelj; 200 m: 1. Jana | Pugelj; mladinci: krogla: 1. I Damjan Verbnjak; 1500 m: 2. I Sašo Njenjič; 800 m: 1. Sašo 1 Njenjič; 5000 m: 1. Boštjan J Buč, 2000 m zapreke: Boštjan Buč. 1 P9E 6~ jI 1 ' l: Boštjan Buč - brez tek- | mečev na daljših progah I I __j Športnik - športnica meseca Našo akcijo nadaljujemo z tretjim kuponom za športnico ali športnika meseca junija. Vsak lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. Tudi za junij vam ponujamo nekaj kandidatov, odločitev pa je seveda vaša. Katarina še vedno ostaja na ""isti,""poleg nje so še Uroš Kočnik (smučarski skoki), Damjan Vodušek (namizni tenis), Zoran Rednak (balinanje), Tina Pandža (plavanje) in Damijan Verbnjak (atletika). Za lepe dosežke je doslej največ glasov prejela Katarina Srebotnik, v "igri" pa so še Jernej Javornik, Uroš Kočnik, Damjan Vodušek in Boris Kališek. i Športnica - športnik junija Glasujem za športnico(ka).. Naslov glasovalca.............. I L. 16. julija 1998 ŠPORT IN REKREACIJA MS OS 17 Osemnajstletni Matej Črešnik: Na EP v tenisu in košarki! Malo je v časih dandanašnjih takšnih športnih kampeljcov kot je 18 - letni Velenjčan Matej Črešnik, ki bi uspeli nastopiti na dveh evropskih prvenstvih, za povrh vsega še v zelo različnih športih -tenisu in košarki. Mateju je to uspelo, najbrž iz zelo preprostega razloga, daje prehitro rasel. Ze osemletni fantič je pri STK Velenje pričel udarjati belo teniško žogico in se vtem športu hitro in dobro uveljavil. Ob igranju za matični klub je bil tudi član slovenske reprezentance v kategorijah do 12, 14 in 16 let. Na reprezentanco ga vežejo lepi spomini, med ostalim je slovenske barve nastopal na ekipnem in posamičnem evropskem prvenstvu do 14 in 16 let, z ekipo do 16 let je bil četrti, njegovi trije vrstniki pa so malo kasneje na svetovnem prvenstvu osvojili celo drugo mesto. Da ne bi pozabili, teniško športno pot je nadaljeval pri ŽTK Maribor, ker je v štajerski prestolnici obiskoval športno gimnazijo. Seveda si pozabe ne zasluži tudi dejstvo, da je letos kljub vsem športnim obveznostim brez težav opravil maturo in ga sedaj zlasti privlači študij ekonomije, z zadržkom pa razmišlja tudi o fakulteti za šport. In kaj ima vse to skupnega s košarko? To, da se je v ponedeljek vrnil iz bolgarske Varne, kjer je za slovensko reprezentanco igral na mladinskem evropskem prvenstvu. In šele septembra bo dve leti, ko se je spoprijel tudi s košarko, čeprav to ni čisto res. Košarka je bila namreč zanj dopolnilni šport še v teniških časih, ko je pri šoštanjski Elektri krepil telesne zmogljivosti, res pa bo kmalu dve leti, ko se je pojavil pri Ovnih, torej pri mariborskih košarkarskih prvoligaših. "Pivo leto zapr\'o ekipo Ovnov v slovenski ligi nisem igral, sem pa dvakrat dnevno treniral in bil član mladinske peterke, v članski ekipi pa sem zaigral letos," pravi Matej, ki pa je za mladinsko reprezentanco kljub vsemu igral že lani v Postojni v drugem krogu kvalifikacij za letošnje evropsko prvenstvo v Bolgariji. Nenavadno hitro bi lahko dejali, vendar se je izkazal na prijateljskih in preglednih tekmah in dobil zaupanje. Slovenski mladinci so v Varni osvojili 7. mesto, kar sicer ni slabo, Mateju pa je žal, da niso bili peti, kar bi še vodilo na svetovno prvenstvo. "Poraz v četrtfinalu s Hrvati nas je zelo potrl, saj bi lahko bili precej boljši. Res je škoda, vendar nas kmalu čakajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo do 20 let, ki ga je mednarodna košarkarska organizacija na novo uvedla" Kakšne so njegove športne želje? "Predvsem si želim stalno mesto v slovenski reprezentanci. Želim se uveljaviti v Sloveniji in na podlagi tega morda tudi v tujini, skratka, v naslednji sezoni želim čim več igrati in se dokazovati." Kje? Pri šoštanjski Elektri, kjer se bo v prihodnje kalil. In kje je razlog, da je presedlal na košarko? Razlogov je očitno več, a jih ni hotel razkriti, kljub temu pa je ponudil dva zelo tehtna. V tenisu ni napredoval kot je želel, najpomembnejši pa so njegovi 204 centimetri. Tako je zatrdil, pod šoštan-jskimi koši pa naj to vzamejo v zakup. mjp Kolesarski maraton treh dežel Na kolo namesto v gostilno V začetku junija so člani Športnega društva Sele iz Mozirja pripravili že četrti tradicionalni maraton treh dežel z gorskimi kolesi. Letos je bilo udeležencev osem, sicer pa radi sprejemjo vsakogar, ki rad kolesari in uživa v naravi. V treh etapah so prevozili 425 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, Avstriji in Italiji, spremljal pa jih je tudi avtomobil. Na pot so se podali pod domačimi Goltemi, kjer je bil tudi cilj. Preko Avstrije jih je pot vodila do Šentvida in Trbiža nazaj v Slovenijo - v Krajnsko Goro, kjer so zaključili prvo etapo. Druga je potekala preko Vršiča, Trente do Mosta na Soči. V tretji so se preko Bohinjske Bistrice podali domov. Peter Skornšek, ki se maratona udeleži vsako leto, nam je ob tem povedal: "Namen našega maratona je druženje in to, da pokažemo mladim, daje bolje prosti čas preživljati na kolesu kot v gostilni." ■ bš Udeleženci letošnjega kolesarskega maratona ob vrnitvi pod Golte. t ?0 HRIBIH IN DOLINAH Preko Krvavice do Zajčeve koče ■ Ko smo v prejšnji številki predstavili Zajčevo kočo, smo nekaj besed namenili tudi Krvavici gori, ki je zaradi svoje oblike, nekaterih znamenitosti, kamenin in bogate vegetacije proglašena za naravni spomenik. Danes poglejmo, kje se nahaja in kako na njen vrh s severne oziroma Preboldske smeri. Res, da je pot za povprečnega planinca malce zahtevnejša, vendar je lepa in zanimiva. Že ko se peljemo po sedaj stari cesti od Šempetra proti Vranskem, pritegneta našo pozornost dva vršička, ki se nekako sramežljivo stiskata med vence gora, ki na jugu zapirajo Savinjsko dolino. Tisti na levi je Krvavica. Smerna tabla nam pove, kje skrenemo z glavne ceste za Tabor in naprej proti Lokam. Na koncu asfaltirane ceste je avtobusno obračališče s skupino hiš. Še malo naprej pridemo do manjše razpadajoče zgradbe. Tukaj je ob potoku dovolj prostora, da lahko pustimo naše prevozno sredstvo. Če smo s kolesom, je to bolj pametmo storiti pri bližnjih hišah. Po nekaj sto metrih hoje po makadamski cesti nas dobro vidne oznake napotijo na levo v začetne strmine Krvavice. Tudi tukaj se pozna, da je med Taborskimi planinci zavel nov veter. Pot, po kateri se vzpenjamo, je bila veliko let zelo slabo vzdrževana. Danes pa je solidno obnovljena, tako, da ni bojazni, da bi se predvsem v zgornjem delu zašli. Po nekakih dvajsetih minutah hoje smo na sedlu, kjer nas pozdravi lahen vetrič in orjaška bukev, ki seje zaradi nedostopnosti terena izognila drvarski sekiri. Čez nekaj minut smo pri drugi lepotici. Od tukaj se nam prvič odpre pogled na del Savinjske doline in gričevje, ki jo obdaja na severu. Sicer pa lahko poznavalec drevesnih vrst najde predvsem na zahodni strani celo tiso, ki slovi po tem, da ima izredno trd les in je v naših krajih precej redka. Po dobri uri vzpona pridemo do največje znamenitosti te gore -naravnega predora, ki bi ga lahko imenovali kar Krvavičino okno. Kljub temu, da se ne more primerjati s tistim v severni steni Pris- ojnika, daje Krvavici nek poseben čar. Pa tudi nekaj spretnosti je potrebno, da ga premagamo. Če smo na Krvavici v sredini junija, lahko na poti od okna proti vrhu naletimo na posamezne svetove Kranjske lilije. Pri oknu tudi prvič naletimo na rdečkasto prst in kamenje. Verjetno je prav zaradi tega ta gora dobila ime Krvavica, o kateri krožijo številne zgodbe in legende. Ena od teh pripoveduje, da so na tej gori tako mučili tlačane, da sta pričela krvaveti zemlja in kamenje. Malo je tudi poznano, da se nahaja na Krvavici podzemna jama z lepimi kapniki. Vendar je - po besedah Preboldskih jamarjev, ki sojo leta 1970 odkrili in imenovali Lepa jama na Krvavici - mala, komaj nekaj metrov dolga z izredno ozkim "Krvavičino okno" vhodom , zato se je ne izplača iskati. Tudi lovci, ki imajo tukaj svoj revir, se lahko pohvalijo s prisotnostjo gamsa. Po uri in pol hoje smo na vrhu, poraslim z red- Planinsko društvo Gornji Grad V soboto slavje na Menini Člani gornjegrajskega planinskega društva bodo v tem tednu z nekaj prireditvami obeležili dva visoka jubileja. To sta 100 - letnica prve planinske koče in danes lepega doma na Menini planini ter 135 - letnico rojstva Frana Kocbeka, ki je planinstvu dal neizbrisen pečat tudi v slovenskem merilu. Sinoči (sreda) so izvedli Kocbekov večer, na katerem so predstavili tudi bilten ob visokih obletnicah, jutri, v petek, bodo odprli razstavo o zgodovini planinstva v Gornjem Gradu ter kviz za mlade planince, osrednja proslava pa bo v soboto dopoldne ob planinski postojanki na Menini. Ribiška družina Mozirje Domačin ugnal Šoštanjčane kim drevjem in grmičevjem. V kovinski skrinjici se nahaja vpisna knjiga in če imamo srečo, tudi žig vrha in Savinjske planinske poti. Če imamo srečo pravim zato, ker tudi sem gori zahajajo planinci "boljše vrste". Z vrha je v jasnem vremenu lep pogled kamorkoli se ozremo. Pri sestopu po južni steni Zajčeve koče in Čemšeniške planine bodimo, zlasti kadar je teren moker, previdni. Pod stezo na zahodni strani se bohotijo tudi do sto metrov visoke navpične stene. Zdrs na tem mestu bi se lahko slabo končal. Ker je tudi ta pot dobro označena, kmalu sestopimo na južni greben, kjer je križišče proti Krvavica, Čemšeniška planina in Zajčeva koča. Za slednjo krenemo v križišču na levo po kolovozu navzdol in potem skozi smrekov gozd do Zajčeve koče, kamor pridemo v pol ure. V koči povprašamo za pot v dolino skozi Tesen greben. Mogoče bomo zaradi na novo zgrajene gozdne ceste na začetku malce zgrešili, vendar se ni bati, da bi se izgubili. Voda teče v dolino in na koncu soteske oziroma kanjona, kjer v neurju neusmiljeno gospodarijo naravne sile, zopet pridemo na gozdno cesto in planinske oznake, ki nas bodo pripeljale točno tja, kjer se je naša pot začela. ■ M.H. Miro Finkšt (čisto levo) je presenetil z lepim dosežkom, v ospredju je tretji Šmejc Člani mozirske ribiške družine so v soboto izvedli prvo tekmovanje v spomin na dolgoletnega člana družine, tekmovalca in ribiškega sodnika ter vzgojitelja mladih Milana Kojca starejšega. Takšno tekmovanje bo poslej vsako leto, z njim pa so letos ribiči želeli oživiti dan savinjskih ribičev, ki so ga po nepotrebne opustili že pred precej leti. Letošnja izkušnja kaže, da bo spominsko tekmovanje zares tradicionalno in se tudi za vsakoletno druženje zgornjesavinjskih ribičev in vseh ljubiteljev ribolova ni treba bati. Prijetno in lepo izvedeno tekmovanje 35 ribičev sta spremljala tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije Bojan Jerše in njen sekretar Marko Koračin, ki sta družini podelila priznanje slovenske zveze, predsednik mozirskih ribičev pa je prejel priznanje družine. Prehodni pokal in pokal v trajno last je tokrat prejel domačin Miro Finkšt, ribe v njegovi mreži so tehtale 9650 gramov, drugi je bil z 8150 grami Milan Kukič in tretji s 7250 grami Jože Šmejc, oba člana Ribiške družine Šoštanj. Najboljši so prejeli še medalje in priznanja, vsi tekmovalci pa še praktične nagrade. ■ jp Šport za vse Na Veliko planino Z gorskimi kolesi se boste lahko odpravili na 1605 metrov visoko Veliko planino. ŠD Calcit Ročk Shox team namreč v soboto, 18. julija, ob 10.00, pripravlja tekmovalni vzpon na to najbolj znano planšarsko planino. Proga bo dolga 12 kilometrov, višinska razlika je 1000 metrov, start je v Krivčevem in cilj prav na vrhu - na 1605 metrih. Na voljo je več kategorij, po novem pa se bodo lahko po trije tekmovalci iz istega društva, kluba ali sponzorja (ne glede na tekmovalno kategorijo) potegovali še za "pokal planšar." Prijave bodo pobirali na startu, ob prijavi pa boste poravnali tudi 1500 tolarjev startnine. Informacije na telefonu (061) 817-641 (Sandi Srdar in 825-795 (Metod Močnik). ■ 18 NAS VAS OBVESCEVALEC 16. julija 1998 mu bo prthociiiosi * t» rMi 7/7 /7/1 m? .. ...... V'!' V-'^ 1....' > V i P 1 ■>»' F J d ■ S prodajo delnic PlD-ov (Atena, Triglav, Kmečka družba, Arkada, Nacionalna Finančna Družba,...) pri nas boste storili veliko dobrega. Čeprav boste Vi plačali običajno ceno, bomo mi del našega dobička prispevali za nakup inkubatorja za novorojenčke. Pomdmiaka Ljubljana LIRIKA 8CH2NO POSREDNiŠKA HIŠA 0.0. Tel 061/125-20-10 KINO PIAUA IAGUNA mmmem ;>.— ^ POCITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Želimo vas informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25. julija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 8.360 Sit (89 DEM)! Dobrodošli v autokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo na dan že od 6.110 Sit (65 DEM)! V hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu so cene polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: že od 5.170 Sit (55 DEM)! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 207 Sit (2,20 DEM) po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 k ■H ; ■III A KINO VELENJE-V HOTELU PAKA VELIKA DVORANA v čertek 16.7. ni filmskih predstav SFERA (Znanstveno fantastični triler), DTS V petek 17.7. ob 18. in 20.30 uri v soboto 18.7. ob 18 in 20.30 uri ter 23. uri V nedeljo 19.7. ob 18. in 20.30 uri Režija Barry Levinson Vloga: Dustin Hofman, Sharon Stone, Samuel L. Jakson Dolžina 136 minut Kaj se dogaja na dnu oceana v skrivnostni ladji? Skupina znanstvenikov in strokovnjakov odkriva skrivnostno sfero, ki povzroča nenavadne reakcije. Bodo preživeli? Film je posnet po romanu Michaela Ccristhona - avtorja Jurskega parka. DOBRODOŠLI V SARAJEVU (vojna drama) Dolby Digital V ponedeljek in torek 20., 21.7. ob 18. in 20.30 uri Režija Michael VVinterbottom Vloga: Stephen Dillane, Woody Herreison, Marisa Tomei... Dolžina: 135 minut Film temelji na resnični zgodbi, pripoveduje o novinarju, ki pride v Sarajevo. Veliko hodi naokoli in vsi mu pripovedujejo grozljive zgodbe. Tudi sam vidi grozodejstva in se odloči sam poseči v dogajanje. Odloči se, da bo posvojil malo deklico in jo rešil iz pekla... G. I. JANE (drama), Dolby Digital sreda 22.7. ob 18. in 20.30 uri četrtek 23.7. ob 18. in 20.30 uri Režija Rldley Scott Vloga: Demi Moore, Viggo Mortensen, Anne Bancroft Dolžina 120 minut Častnica Ameriške mornarice Jordan 0,Neal, je prva ženska ki je testno rekrutirana v tajno posebno enoto. Bo izdržala urjenje, čeprav mnogi računajo, da ji ne bo uspelo? Bo opravila zahtevno nalogo na prvi resni akciji? MALA DVORANA ALJASKA (avanturistični film) Dolby SR Sobota, nedelja 18. in 19.7. ob 16. uri Otroška matineja! Cena 400 SIT. SFERA (znanstveno fantastični triller), Dolby SR Ponedeljek in torek 20. 21. 7. ob 19. uri DOBRODOŠU V SARAJEVU (drama) dolby SR sreda 22.7. ob 19. uri Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT. Rezervacije vstopnic: 898-2493, dopoldan, uprava 8982-491 eno uro pred prvo predstavo. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da , morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi AKomunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije Odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje ČETRTEK, 16. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 17. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovenško; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 18. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) 1 Telefon/fax: 063/728-080 ■fgf