J'aSćm/ia /c*/acfOJZe? i per/otsat/. M*a%tni šrfafniii Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 11. februarja 1929. 5. številka. Tajne V zadnji številki »Poštnega glasnika« smo na tem mestu osvetlili eno vrsto tajnih sil, ki hoče pod firmo »gospodarskih krogov« izrabiti sedanji položaj v naši državi. Pod krinko »zaščitnikov državnih in narodn.h interesov« se hočejo prikopati do moči in izvoje-vati najhujše reakcionarstvo. katero bi škodilo državnim in nacionalnim interesom še mnogo hujše, nego dosedanji zloglasni parlamentarni sistem. Ob vsakem prevratu prilezejo kakor ščurki od nekod najprej tisti, ki hočejo v kalnem ribariti, to je napraviti profit iz še ne popolnoma jasnega in ustaljenega položaja. Staro in znano pa je dejstvo, da je vedno in povsod prvi mednarodni kapitalizem, ki se hoče še toflj odebeliti na račun še večjega guljenja siromašnih slojev — ročnih in duševnih delavcev. V javnosti, v časopisju in v predstavkah na merodajne faktorje so se predstavili ti silaki z zahtevami in predlogi, da človek strmi nad njimi. Ne ve, ali bi se razburjal al smejal, najmanj pa more verjet;', da pridejc 1 1929 po Kristusu v Evropi liudje s predlogi, kakršnih mi že nekaj desetletij v nobeni moderni državi. Edini rezultat demokracija — priznanje vsakega človeka za človeka — ki se je dokumentiralo v socialnih zakonodajah posameznih držav, hočejo zatreti in sc vrniti v neko fevdalno dobo, ki sicer lebdi zastarelim konservativnim krogom kot zadnji cilj, ki se pa vzlic temu nikdar in nikjer ne povrne. Poleg teh »gospodarskih krogov« pa lezejo iz tal, vohajoč po profitu, še druge tajne sile iz vrst samih državnih nameščencev in njihovih organizacij. Kakor so v pojmovanju smisla, pomena in namena strokovne organizacije za 20 let nazaj, kakor ne poznajo v svoji nadutosti in egoizmu nikakega altruizma, nobenih splošnih koristi, kakor ne poznajo v svoji brezidejnosti kakega višjega cilja stanovske organizacije, tako ni čudno, če so prišli še fii' anonimni samozvanci, ki mislijo, da predstavljajo neko osobje in neke organizacije, z nekimi zahtevami in predlogi, ki jih najkrajše in najtočnejše označimo, če jih vizporedumo s kurioiznimi »privrednimi krogi«. Edino dobro je še to, da so te tajne organizacijske sile brez moči in vpliva. Gospodarski krog« so toliko nevarni, ker so bogati in vplivni: I majo zveze, tisk, denar, bivše po-htične stranke in velik apetit. Tajne sile organizacije nimajo, hvala Bogu, razen širokih ust in volčjega apetita, ničesar drugega. Nekaj bevskajo lin bevskajo, pa nihče jih ničesar ne vpraša, nihče jih ne poSltuša in vse lajanje je brez pomena. To je tudi samo ob sebi umevno. Koga pa naj predstavljajo ti ljudje, kakšen pa je njihov program, kakšne njihove zasluge za sploš-nost, za stroko in državo? Če je govor o trgovini in obrti, imajo govoriti trgovinske in obrtne zbornice, gremiji in slične poznane in priznane korporacije, kdo bo vprašal branjevce? Če je treba reorganizirati armado, narodno vojsko, vendar ne bo nihče pričakoval, da bodo vprašali avstrijske k. u. k. feld-vebelne. Če je govor o reformi poštne stroke, ima svojo besedo poštna uprava in poštna strokovna in stanovska organizacija. Ta pa je samo ena in nihče ne bo trkal na trhle duri nekih poštarskih ferajnov. sile. Vsa puhlost in duševna revščina teh feraj-marskih krogov se pokaže ob takih prilikah, kakor so zdaj, ko se pripravlja reforma celokupnega državnega življenja, nov uradniški kader in ž njm vred nov uradniški zakon. Nikdar niso imeli jasne linije, nikdar točno začrtanega programa, nikdar pogleda na ob-čenitost, kako naj torej pričakujemo sedaj od njih kaj drugega kakor majhnost. Majhni sc bili, v majhnem so se razvijali, — če se more sploh govoriti o kakem' razvoju, — in majhni so,ostali. Zakaj ostali so tam, kjer so bili leta 1907 ali 1914, torej tam, kjer so slavni »gospodarski krogi«. Vsa svetovna vojna, ves prevrat, vseh teh 10 povojnih let je šle mimo njih kakor sanje, oni so ostali še vedno v družbi graških c. kr. penzionllstov, ki še vedno računajo v kronah, še vedno radi pripenjajo avstrijske medalje in še vedno hodijo na dan 18, avgusta v »Waffenrocku« k maši. Vse zastonj — čas jih je pregazil in pregaženi so. To so živi mrtveci, okostnjaki, ki hodijo 1. 1929 še vedno po zemlji, pa ne razumejo več sedanjega jezika, sedanjih šeg in, sedhnje dobe. Odtujili so se narodu, ki je tako daleč od njih, da niti ne ve, da so na svetu, čas jih je pregazil in med nami hodijo samo še začudeni, v kakšno družbo so prišli, ta družba jih pa še bolj začudeno in sumljivo gieda, ker sumi. da so ušli iz muzeja. Zakaj Ea spadajo in tudi diše po muzeju. Treba je samo tablice še s slovenskim in latinskim napisom, kako se zovejo ti stvori in kdaj so iz-umrli. Zanimivo je, da pri vsaki evoluciji, pri vsakem odločnem koraku naprej, se najprej oglasijo reakcionarji, kakor da se je zgodil tisti veliki dogodek prav zaradi njih in da so ravno oni zdaj na vrsti, da pridejo do sklede in besede. To je zanimiv psihološki pojav, Aiiterega si ne znamo drugače tolmačiti, kakor da pričakujejo ti nazadnjaki, da se bo začelo vrteti sedaj kolo nazaj. Pa zakon naravt jim ne da nikoli prav, zakaj čas gre samo naprej, kolo se mora vrteti samo dalje. Mi smo iskreno, navdušeno in brezpogojno pozdravili novo stanje v naši državi. Takoj, začno s pozdravom 'in navdušenjem sme povedali, da si drž. nameščeno« ne smejo obetati Bog ve kaj. Nasprotno, naj si bode na jasnem, da se bodo vse določbe poostrile) da se bo ukinila stalnost, da bo treba res delati vsem itd., toda vse sprejemamo iz višjih vidikov: vse za dobrobit države in naroda, vse za izboljšanje državne uprave in ptt. stroke Zato se ne bomo spuščali v polemike z nekimi elementi, ki ob tem splošnem prizadevanju od Nj. V. kralja pa do zadnjega državljana, da ozdravijo našo ljubljeno domovino,- iščejo neko »staro pravdo« in vzdihujejo po nekih šaržah, tftelnih, ovratnikih in po kitajskem zidu. Je vse zastonj, čas jih je pregazil in pregaženi ostanejo. Prosimo članstvo', naj se ne pusti begati od nasprotnikov naše organizacije. Kakšne sc nj-.hove želje, vsi vemo. Toda vedeti je treba tudi tc, da so se vse uredbe in zakoni v naši državi sprejele brez njih in proti njim, pa so bo tudi novi uradniški zakon uveljavil mimo njihovega zavistnega bevsku aja. Fei- Opozicija. Ker se govori, da hočem pod vplivom drugih ljudi zasejati razdor med naše članstvo čutim potrebo, da napišem sledeči članek. Z naglimi koraki se bližamo glavni skupščini Oblastne organizacije. To daje mnogim članom povod, da razmišljajo, kaj bo treba v vodstvu naše organizacije izpretneniti, kaj mora ostati in kaj je treba odpraviti. Prav za prav je vsakega dolžnost, razmišljali o t^srn da povpraša sotovariše za mnenje in nasvet ter se tako pripravi za občni zbor. Žalostno pa je pri nas dejstvo, da se ljudi, ki hočejo misl.ti z lastno glavo, obsoja teot opozicior.alce, — še več, kot izdajalce svoje oiganizacije. Ni vsak vajen, odobravati vsega in tudi molčali ni vajen vsak. Nikakor s*, ne sine obsojati človek, ki pove svoje nazore, 1 i ctsoja, kar se mu zdi nepravilno in ki ima vedno pred očmi le korist svoje organizacije. To niso ne opozicionalci in ne izdajalci. Ta skupina članov hoče samo to, d'a sliši vodstvo c iganizac je odkrita in resnična mnenja svojega članstva, jih vzame v razmo-trivanje in ukrene, kar smatra za potrebno. Ako pa smatra vodstvo, da je sedaj vse prav in dobro ter da riso potrebne ni-kake izpre-inembe .potem pa Kar po tej poti naprej. Takozvana opozicija pa noče škodovati svoji organizaciji in ne bi zato v nobenem slučaju nastopala koc opozicija proti njej. Kakor .eni že omenil, ^ glavni namen teh ljudi, da povejo svoje m leme, ker je nemara tudi v naši organizaciji treba kaj izpremeniti. Odločilni član predsedstva OPO je nedavno tega izjavil, da manjka pri nas ljudi, ki bi delo organizacije kritizirali in da tudi v odboru manjkajo taki ljudje. Ta hiba je sicer v vseli organizacijah, vsak se boji napasti posamezne osebnosti, ker bo napadenec užaljen in morda izstopi iz odbora. Odločilno vlogo igra torej osebnost odnosno strah pred užaljenostjo posameznih osebnosti. Recimo, da je ta in ta funkcionar — zelo agilen lin zmožen, v vsakem primeru kos svoji nalogi in zraven še moj prijatelj — zakrivil v stanovski organizaciji kako nepravilnost ali nekorektnost, ga člani smejo za to nekorektnost grajati. S tem pa ni v nikaki zvezi prijateljstvo in ostale zasluge, ki si jih je pridobil ta funkcionar tekom svojega delovanja v organizaciji. Kakor že omenjeno, se je svoječasno želelo krit ke. članstvo pa kaže danes s prstom na nekatere svoje člane kot na izdajalce, ker so se upali iziraziti odkrito svoje mnenje. Poudarjam, da ti »izdajalci« niso in nočejo škodovati organizaciji, nego samo koristiti. Jav-no| je treba povedati, da ni tako zvana »opozicija« nikaka opozicija. Ti ljudje niso pod nikakim vplivom kake nasprotne organizacije in nimajo nikakega načrta za razdiralno politiko med članstvom OPO. Čudim se, kako morejo člani odboraOblastne organizacije domnevati, da hočejo lastni člani razbijati svoje mnogoletno ddo. Časi so taki, da je brezpogojno potrebno, da se naše zadeve urede med: nam«. Za to je v prvi vrsti poklican sedanji odbor. Tel mora poznati mnenja svojih članov, mora sam priznati svoje eventualne napake in zmote ter napraviti temelj za bodoče leto. Zato nikar ne obsojati ljudi, ki povedo, kar mislijo in čutijo, samo da bi koristili svoji stanovski organizacijo. Za bolišo administracijo. Zboljšanje administracije tvori enega najslavnejših problemov v naši državi. Vsaka stroka mora stremeti za tem, da svojo administracijo zboljša. Ne bo škodilo, če nekoliko načnem to vprašanje in izpregovorim nekaj besed tudi o administrativnem poslovanju pri pošti. Vse naše poštno iposlovanje lahko razdelimo v dve glavni skupini, v prometno in administrativno. Ti skupini moramo razločevati pri vsaki vrsti službe posebej. V prometno skupino spada -poslovanje, kjer imajo uslužbenci opravka s strankami in s pošiljkami samimi. V administrativno skupino pri poišti pa spada kontroli ran j e dokumentov, shranjevanje in reševanje spisov. Pred vsem' je treba vse listine, izstavljene pri prometu, dnevno odvesti administraciji urada oziroma oddelka, kjer se shranijo. To razdelitev smatram, za zelo važno, ker vsako zadržavanje listin v prvi skupini zadržuje in moti ipromet-no poslovanje, obenem pa trpi red v administraciji. Prvi pogoj za dobro administracijo pri vsaki pošli je urejeno prometno poslovanje. Ne zadostuje, da imajo uslužbenci pri opravljanju službe samo pravilnike in raizne odredbe na razpolago, potrebujejo pred vsem pripomoček, v katerem najdejo kratko in praktično opisan potek in način službe za vsakega uslužbenca' posebej. Ta pripomoček, katerega imenujemo »Poslovni red«, sestavijo Upravniki oziroma šefi oddelkov, ozirajoč se na poštne predpise in lokalne razmere. Posebno dobro pride ta pripomoček tam, kjer se uslužbenci pogosto menjavajo, da ostane kljub temu opravljanje službe neiz-premenljeno. Poslovni red ne sme manjkati pri nobeni pošti, pri nobenem oddelku. Uradom, pri katerih sc spisi hitro in eksaktno rešujejo, pravimo, da imajo dobro urejeno administracijo. Glavni pogoj temu je urejen arhiv. Vse dokumente je treba sešiti (ne povezati) v zvezke oziroma knjige. Te knjige naj nosijo platnice iz trdega papirja (lepenke), na katerih naj bo primeren naslov, napisan s črnilom, n. pr. »Odhodne karte za JLju—JVla 36 — II. polletje 1928.« Dohodne karte se naj sešijejo mesečno v zvezke za vsak sklep posebej; ti zvezki se potem sešijejo v knjige četrtletno, polletno ali pa letno, kakor pač zahtevajo lokalne razmere. Na enak pregleden način, kakor zgoraj omenjeno, je sešiti v knjige 'tudi vse ostale listine. Za shranjevanje dokumentov mora imeti vsak urad prahu čiste prostore ali pa omare. Arhiv pri pošti naj bo poštna knjižnica, kjer bo vsak uslužbenec opravljal svojo službo z veseljem. V svežnje zvezani dokumenti se raztrgajo. Takšne listine, in zraven še zaprašene, odbijajo uslužbenca pri delu. Koliko zlatega časa se izgubi pri razvezavanju dokumentov, če pomislimo, da je treba skoraj za vsak spis razvezati kak sveženj. Poizkusite, kako praktične so knjige! Šilo, motfvoz, lepenka in lepilo so vsi pripomočki, s katerimi si lahko sešijemo knjige. Vsak spis, ki ga pošta prejme ali odpravi, je opremiti z vložno številko. Naše pošte uporabljajo »Vložni zapisnik« (obrazec štev. 697/1925), katerega je izpolniti točno po predpisanih stolpcih. Rubrik »Odobren dne« in »Priložen spisu štev.« pošte ne uporabljajo. Mesto zadnje rubrike bi bila primerna nova rubrika: »Prejšnji spis štev.. S tem bi se vezali spisi in bi bilo iz vložnega zapisnika •razvidno, kolikokrat se je spis pri pošti že obravnaval. Manj znano pa zelo važno je, da je pri reševanju vsakega spisa v dokumente zabeležiti vložno številko. Na pr. reklamira se paket; pošta vpiše reklamacijo v svoj vložni zapisnik pod štev. 200, poišče nato v odhodni knjigi reklamirani paket in zabeleži poleg postavke predmetnega paketa vložno številko in letnico (200/1928). Cez nekaj dni ali tednov reklamira isti paket direkcija. Spis dobi novo vložno številko, recimo 370, katera se zopet zabeleži v odhodni knjigi paketov. Ce ostane 'poizvedovanje brezuspešno, ali če Vpraša direkcija iz katerega drugega vzroka pošto, ali se je predmet že obravnaval, odpre urad svojo odhodno knjigo paketov in najde pri odpravni postavki reklamirane pošiljke vpisani vložni številki 200 in 370. Da bo pošta ta spis lahko takoj dobro rešila, je jasno. Administrativno poslovanje navadno ne funkcionira tam, kjer je obrat večji. Pri vseh velikih poštah hi bilo potrebno, da uprava sama uvede enoten, decentralističen sistem administrativnega poslovanja. To razdelitev si zamišljam takole: 1. Vsaka pošta se deli v toliko oddelkov, kolikor oddelčnih šefov imia dodeljenih. 2. Vsak oddelek vodi svoj vložni zapisnik in svoj arhiv. 3. Oddelki in njih vložni zapisniki se označijo z rimskimi številkami: I. oddelek je n. pr. tajništvo upravnika, II. špedicija itd., kakor bi pač določila uprava. 4. I. oddelek vodi za vsak oddelek posebno »Oddajno knjigo spisov«, v katero vpiše dnevno datum, številko spisa in odkod je spis (n. pr. 265 Celje, 30. III. 19211 Maribor 1 Itd.) in pa »Sprejemno knjigo spisov«, s katero dostavlja vsak oddelek rešene spise I. oddelku. I. oddelek vpisuje v svoj vložni zapisnik vse direkcijske in druge za urad važne spise, kar določi pri vsaki pošti upravnik. Vse ostale nevknjižene spise pa razdeli I. oddelek z oddajnimi knjigami ostalim oddelkom, da jih ti vknjižijo’, rešijo in neposredno odpravijo pristojnim poštam. Upravnik pošte podpisuje vse spise, ki so bili vknjiženi v I. oddelku, ostale spise pa podpisujejo šefi oddelkov, iki so odgovorni, da se spisi hitro in pravilno rešijo. To bi bilo nekaj predlogov, ki so v praksi 'pokazali, da so koristni za dobro administrativno 'poslovanje. T. Š. Zmg. Mrtvi kap tali. Potrebne izpremembe v carinskem poslovanju. 'Pravilnik o denarnem poslovanju pošt in navodila za izvrševanje tega pravilnika navaja dobesedno: »Vsaka pošta ima svoje določeno najvišje blagajniško stanje in ji je strogo prepovedano, zadrževati v blagajni kakršenkoli denar, s katerim bi bilo to določeno najvišje blagajniško stanje prekoračeno za več kot 100 Din i. t. d. Kdor se ne bo ravnal po tej naredbi, bo strogo kaznovan. Plačati bo moral za kazen tudi še za vsako neopravičeno na pošti zadržano vsoto bodstotne obresti, In sicer za vse tiste dni, ko je ta vsota ležala na pošti brez potrebe in brez vzroka.« Pa vendar hranimo brez potrebe in vzl'c citirani naredbi po ves teden, celo po 10 dni izterjane carinske pristojbine, carino in tantijeme v blagajni, ker zahteva tako carinski pravilnik. Če se vse ostalo denarno poslovanje strogo izvaja, kar je tudi popolnoma umestno, zakaj je le carinsko poslovanje izjema, da se smejo ti zneski zaračuniti samo 10., 20. in zadnjega v mesecu? Kaj ni to tudi denar in leži na pošti kot mrtev kapital do določenega termina in povrhu še nezaraču-nan? In to brez potrebe 'in brez vzroka. Navajam samo slučalj: stranka prejme iz inozemstva nekaj paketov manufakturnega blaga. Plača carino, ki znese navadno več tisočakov. Ta denar, ki daleč presega dovoljeno blagajniško stanje, leži po več dni v blagajni nezaračunan. Vsi pravilniki so se iizpremanili, zšle so nove odredbe, ki so se izkazale v prometu kot praktične. Le carinski pravilnik, ki ima največ hib, je neprimeren zahtevam časa in po nepotrebnem obremenjuje osobje, je ostal neizpremenjen. Zato je tudi v carinskem po- , štovanju, zlasti- kar se tiče denarja, potrebna nujna in temeljita izprememba. Navajam primere, po katerih bi se te izpremembe izvršile, ne da bi bilo treba 'izpremeniti poslovnik car. pošte: 1. Carina -in tantieme naj -se zaračunajo dnevno, nakaznice naj se odpravijo dnevno hkirati z navadnimi nakaznicami. Ali 2. Carina naj se zaračuni -dnevno v »Stanju kase« pod- dohodki v stolpcu »Depoziti, carinske dažbine« (stolpec 13). Vsakega 10., 20. in zadnjega pa pod izdatki v stolpcu »Depoziti, carinske dažbine« (stolpec 29). Nato se nakaže znesek po poštni nakaznic' po sedaj veljavnih predpisih. A1?; 3. Carinjalna pošta naj otvori pri podružnici poštne -hranilnice v Ljubljani svoj lastni čekovni račun. Pošte naj izterjano carino in tantieme premakazujejo dnevno s ptotožnica-mi na ta čekovni račun-, priznanice pa pri- j ključijo 'kontrolniku In jih s kontrolnikom vred predlagajo oh določenem roku- cari-njal-ni .pošti. Za-dhj' način bi bil iz vseh razlogov najenostavnejši im zelo praktičen. Imeli bil še to prednost, da bi bil denar res gospodarsko- naložen proti obrestim v državnem, zavodu in bi bil c arin jalni -pošti za njeno poslovanje vedno na razpolago. Car. pošta bi nadalje prihranila na delu, ker b' o priliki obračuna s carinarnico ali sama dvignila z eno samo nakaznico potrebni denar iz poštne hranilnice, ali pa bi prenakaizala denar kar po nakaznici' direktno na naslov carinarn-toe. Izprem-emha v tem smislu bi bila v korist osebju in poštni upravi. Redni obilni zbor „Poštnega doma“, rs z« z o. z« bo v nedeljo, 3. marca t. 1. ob 16. uri v Ljubljani v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red: L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. PoročMo funkcionarjev načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug. 5. Odobritev računskega zaključka. 6. Proračun za poslovno leto 1929. 7. Predlogi in prizivi v smislu čl. 42 pravil. 8. Izprememba pravil. 9. Vol tcv članov načelstva in nadzorstva. 10. Slučajnosti. Če občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil čez pol ure na istem mestu občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Predlogi in pritožbe članov se morajo predložiti pismeno 8 dni pred občnim zborom. Letni računski zaključek je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni od 20. februarja dalje. Načelstvo. poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež! VABILO NA GOSPODARSKE ZADRUGE POŠTNIH NAMEŠČENCEV, fegistrovane zadruge z otnejenim jamstvom v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 24. februarja 1929 ob 9. uri dopoldne v »Beli dvorani« hotela Uniona, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Verifikacija pooblastil. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o pritožbah in prizivih zoper poslovanje načelstva ali nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1928. 6. Dopolnilna volitev članov načelstva in volitev članov nadzorstva. 7. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se bo vršil po čl. 37 zadružnih pravil istotam in z ist:m dnevnim redom pol ure kesneje, t. j. ob V* 10. uri drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Pooblastila se bodo sprejemala v soboto, dne 23. februarja t. 1. med 4. in 6. uro popoldne v zadružni pisarni. Pred Prulami št. 1, in na dan občnega zbora med pol 9. in 9. uro zjutraj v zborovalni dvorani. Samostojne predloge se bo upoštevalo le, če bodo pismeno dostavljeni načelstvu do 20. februarja t. 1. Računski zaključek bo na vpogled članom od 13. do 23. februarja t. 1. v pisarni zadruge med uradnimi urami. Poleg tega bo objavljen v naših strokovnih glasilih. Za načelstvo: Francč Ferjančič, 1. r. Karel Ceh, 1. r. tajnik. predsednik. Računski zaključek Gospodarske zadruge pošinih nameščencev, r. z. z o. j. v Ljubljani za 8. poslovno leto 1928. Aktiva. Bilanca na dan 31. decembra 1928. Predmet Din P Din P Predmet Din P Din P G, tovina v blagajni 8 576 57 Vplačani deleži članov .... 65.439 „ v pošt. hran 1.451 60 10.028 17 Odpoved., nedvig. deleži .... 3.575 Terjatve pri članih: Obveznosti denar, zavodom: a) na blagu 49 >.587 71 a) Zvezi slov. zadrug .... 90.375 b) na posojilih 413.884 13 906.471 84 b) drugim 150.160 240.535 - Deleži: Hranilne vloge 542.746 29 a) 6 deležev pri Zvezi Slov. Razni upn ki 12.817 32 Zadrug 500 — Fondi: b) 10 deležev pri Poštnem do- a rezervni 105658 54 mu 1.000 — 1.500 — b) dobrodelni 2.300 Inventar 18311 40 ci garancijski 5.148 10 113.106 64 Zaloga blaga: 9.4 8 Čisti prebitek 6.740 36 a) v čevljarni 20 b) v skladišču 39.180 — 48 648 20 984.959 61 984.959 64 j Kretanje zadružnikov in deležev: Pričetkom leta je bilo t09 zadružnikov s 609 deleži Tekom leta je pristopilo 98 „ z 98 „ „ „ „ izstopilo 5 „ s 5 „ Stanje dne 31. decembra 1928, 702 „ s 702 „ S knjigami in prilogami primerjali in našli v redu: Nadzorstvo: Anton Boh, 1. r., Karel Jerkič, 1. r., Gregor Hribar, 1. r., t8!01*1- podpredsednik. predsednik. Joško Bizovičar, 1. r., Joško Ferluga, I. r., član nadzorstva. član nadzorstva. Zgnba. Račun dobička in zgube na dan 31. decembra 1928. Dobiček. Predmet Din P Din P Predmet Din P Din P i Mezde in plače Provizija pri poštni hranilnici Knjige, tiskov, in pis. potreb. . Poštnina 45.856 924 1.322 1.021 1.355 548 4.800 18 67 80 55.827 3.743 34799 2.500 3.551 1.969 6.740 65 83 14 23 36 Prebitek od blaga Obresti Razni upravni dohodki .... 5 .334 42.990 7.805 79 84 58 Potni stroški . . Zavarovalnina Razsvetljava in kurjava .... Popusti radi tak. plačila . . . Obresti izplačane Odpisi Davki Kazni stroški Čisti dobiček Z7 X 109 131 21 109.131 21 P Ljubljana, dne 31. decembra 1928. Denarni promet je znašal........... Blaga se je nakupilo za............ __ » x» » Prodalo ................. Kreditni promet s člani je znašal . Skupni promet vseh računov .... Din 6,443.44395 , 1,0(072621 , 1,00*4412 80 „ 2,333.3S733 „ 17,378.209*36 Načelstvo: France Ferjančič, 1. r, Martin Ban, 1. r., Karel Čeh, 1. r., taJnik* blagajnik. predsednik. Martin Gruden, I. r., Ciril Lllek, 1. r, Franjo Martinšek, 1. r., Vinko Slamič, 1. r., Člani*načelstva. To in ono. f Anton Bučar. Dne 3. februarja t. 1. je umrl Z. Anton Bučar, upokojeni dolgoletni šef pismo-noškega oddelka na pošti Ljubljana 1. Komaj pred ipar meseci je stopil v pokoj;, ki ga ni nič užival. Po 35-letnem službovanju je v pokoju takoj začel bolehati in kmalu umrl. Bil je zelo poznan in priljubljena osebnost v Ljubljani, svojim uslužbencem pa m bil samo predstojnik, ampak v -prvi vrsti varu-h in zaščitnik. Vatno obvestilo glede priznavanja kaderskega raka. Po najnove.jšem odloku priznava sedaj ministrstvo pošte in telegrafa kaderski rok tudi vsem onim uslužbencem, ki .so bili dne 1. oktobra 1923 prevedeni na novi uradniški zakon, pa so bili že pred 6. septembrom 1919 v kakršni koli državni slnžbi. In to ne glede na to, ali je bila tista služba vštevna v pokojnino ali ne. Če je bil n. pr. pred tem rokom kdo selski pismonoša ali poštni aspirant in mu kaderski rok zato ni bil priznan, ker kot tak ni imel pravde« do pokojnine, naj sedaj; takoj aai>et vloži na direkcijo prošnjo s potrebnimi prilogami v overjenem prepisu. Ministrstvo za-"Aterva sedaj sledeče priloge: 1.) provedbeni dekret; 2.) komur je bila priznana ,po prevedbi še kaka druga služba, potem še tisti odlok, s katerim se mu priznava tista doba; 3.) dva prepisa potrdila (uverenja) o vojaški službi; 4.) matični list, katerega naj vsak zahteva od pristojnega vojnega okroga. Pisemski nabiralniki v pragozdu. iNemška poštna uprava namerava pritrditi na hiše pisemske skrinjice, v katere bo pismonoša devai pisemske pošiljke za, vse stanovalce. S tem bo pismonošam prihranjen,ih nešteto stopnic v visokih hišah. Znano je, da mora pismonoša večkrat vsako leto doseči višino Gaurizankarja. če mora dan na dan V slednji visoki hiši po stopnicah v tretje -ali četrto nadstropje. Take pisemske skrinjice, samo nekoliko težje dostopne, so navadna prikazen v ameriških pra-gozdih, zakaj tu sfluži poštni nabiralnik ljudem, ki prebivajo daleč drug od diruige-ga; saj so ondot-ne naselbine večkrat po 20 do1 30 kimi druga od druge. Ti nalbdra-lniilki so čisto drugačni kakor’ naši, ker imajo obliko zabojev ali kadi in -so pritrjeni na debla. Pobarvani, so v kričečih barvah, da se od daleč vidijo. Ameriški farmar mora večkrat ure in ure daleč, da vrže pismo v poštni nabiralnik. — Iz teh zabojev' ali kadi pobirajo pisma parniki, ki pristajajo od časa do časa. Istočasno vržejo vanj druga, ki so namenjena v razne kraje. Računa se pač s tem, da so ‘ljudje toliko pošteni, da si ne bodo prisvajali 'tujih pisem. . Življenje v pragozd-ih krepi zmisel za tujo lastnino in se malokdaij zgodi zloraba. Jako za jemlji vo je pstmonoševo poslovanje pri tistih zabojih ali kadeh. On ne pobere samo v odpravo naslovljenih pisem, da bi j-ih oddal na blližnjem parniku ail; železnici, temveč v nabiralnik (kad) tudi vrže vsa taka pisma, ki se glase ma farmarje v onem okraju. Farmar, ki odda pismo v, zaboj, potegne vrvi- co, da visi iz odprtine. Pismonoša opazi jezdo, da, so v nabiralniku pisma, skoči s konja, potegne z vrvico iz nabiralnika škatlo, v kateri so pisma, ter oddirja ž nj.imi v, pragozd, da jih izroči naslovnikom. ’’ Za prodane bloke smo prejeli še od pošt; Borovnica 112 Din, Laško 800 Din in Ljubno — 2 Din. V sklad ^Poštnega doma« so prispevali: Bano Kairel, šef tt. sekcije H'! 100 Din, IPriiatelj Draga pt. ur. II/2 100 Din, Šiibovec Štef. pit. ur. II/2 100 Din. Vsi v Ljubljani. — Polenčič Jos. zvan. v Mariboru 40 Din in Lombardo Francka, p. pošt. v Smledniku 50 Din. Obveznico 7% drž. posojila A 100 Din smo prejeli od Kutner Marije v Ljubljani in Dekleva Milene v Mariboru. Vsem in vsakemu naša iskrena zahvala. Še vedno pa je nekaj pošt, ki niso poslale obračunov, niti vrnile blokov ali vsaj sporočile, kaj je z bloki. Ponovno lepo prosimo, uredite to malenkost. Bliža se občni zbor zadruge »Poštni dom«, pa bi hoteli imeti! vsaj do takrat točne račune in podatke o vsem našem dosedanjem delovanju. Načelstvo »Poštnega doma«. Manufakturna veletrgovina FELIKS IIRB9HC, LJUBIMKA Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenai . V VELIKI IZBERI A. & E. SKABERNE © Pozori Poštni n?me$cenci! PADIO aparate in potrebščine si lahko nabavite z nakaznico svoje G spodarske zadruge na,ugodneje pri tvr ,ki RADiovai Ut bi ana. Kongresni trg 3 Najboljši nakup ed'no le v konfekciji DERENDA, Ljubljana nasproti dramskega gledališča V veliki i/t er; se ^ m n di o vs • o brila za rro-šhe L n e in ■ eČKe oso1 ito z m k suknje kra ke in dolge obleke za šolaije >. t. d. po b eznonku-renrnih ce ah. MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA, KOLODVORSKA 8. GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAJA ZA Sl OVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-— MENINI IN KAR INI PAPIR — BRATJE P«AIIN>K. RATEČE V priporoča svoj izbo ni produkt 6/CO kalorii jakost, večinoma komadne vrste po nizki ceni. Ustanovljeno 1852 Ustanovljeno 1888 TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8. (preje Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In centralna kurjava. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave izdelovanje posod iz p očevine za f rnež, barvo, lak in med vsake vel kosti kakor tudi posod (škatel) za konstTve. Z nakaznico Gospodarske zadruge pošt. nam. si nabavite apa