Številka 322 Trst. v petek 23. novembra 1906. Tečaj XXXI. Izuaja va&Al dan seiellal la prLiaiS;!: cs 5. sn. ct post^ittih on iri iliusi. ufBSlčEe številke so pr«K?ajfcjo po 3 avi (6 stotinki v nnngib lobat&mp.h v Trst«, in okolici, Ljubljani. Gorici. . rbiMU. .^t. Petru, 8eŽani. Nabrefini. Sr. Luciji, Tulminu. Ajdovščini, Postojni. Dornbereu. Srlkann itd. fv,c ufritiaoT pe :ačunaio po vratai; tSiruke 73 mm, visoke . , nun); za irgovinBke in obrtne ogisse pt» -0 stot. ; tp cBmrtnjre. zabvnle, poslanice. oglr.Mp deasjraih zavodov : o M 8lot. r/.*L oglase v tekstu !i.=ta d« f> vrel K 20. v-aka oa-;«.Jj; k K i'. Mali ogluši po S sT. hesedi, nuj manj y& p 4(i »tet. _ Oglate cprejen h mseratni oodelek uprave dinost". —■ Pp čuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edisonti Je moč/ ' Naročnina znaj* zr vae leto 24 K. pol ieta 12 K, 3 uesece 6 K. — Ns aaročbe brez riopoelaue naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraci kova a* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo list« UREDNIŠTVO: al. Giorglo (Jaiatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La^tclr konsorcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konsor ija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. ^^ PoStno-hranilnižni račun 8t. 841.652. —— TELKrOB št« v. 11S 7. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK poraz avstro-ogrske poli-litike v Srbiji. (Dopis iz tržaških srbskih krogov.) Slednjič so pa prišli znani katastrofalni j dogodki, prišla je maščevalna Nemeza s pla-| menečim mečem, ki je na grozen način obra- I čunala s krivičniki ki so na toli brezvesten ; .... j način izdajali vitalne interese, politično svo-! bodo in gospodarsko neodvisnost svojega Nekoliko dni sem se zopet množe gla- ! laatliega "a™da in svoje lastne domovine. In j sovi no velikih novinah, ki dajajo slutiti, da j na mesto Pokvarjenih degeneriranih sinov na Dunaju začeli uvidjati, kako velika | Pnšlt so Pravi sinovi> »taktni značaji, ljudje, Ifl 1 1 IVI a n f iviinll A y - - ■* * ____1 1 _ __ _ nevarnost grozi Avstro-Ogrski za njene eko-nunične in politične interese vsled usodnih /.niot in pogreškov dosedanje avstro-ogrske >alkanske politike, posebno pa vsled na eni i ki jim pamet misli in srce čuti za blagor lastne svoje domovine, ljudje, ki se jim je duša vspenjala vspričo poniževalnega položaja, v kateri so jim pahnili brezvestni ljudje strani brezglavega, na drugi pa brezprimerno i narod in domovino. | bahaškega in frivolnega postopanja bivšega1 Začel° se Je resno» ali veletežko delo , avstro-ogrskega ministra /a vnanje stvari, I ~ veIetežko zato> ker Je moral° korak za grofa Goluchowskega, nasproti mali Srbiji. korakom premagovati neštevilo infernalno i Da, nizko-bahaško, zato pa tudi nasilno ' rino zasn°™nili i^rig, mahinacij, spletkarenj je bilo stališče, ki je je zavzemala avstro-!™ klevet — za vstajenja iz nižav politične j ogrska balkanska politika nasproti vsem ma- i onemoglosti in gospodarske odvisnosti. Ptuja. lim državam na Balkanu. To stališče je bilo ; j mtnSa Je z,iala ~ seveda tudi 5 pomočjo; jaz, Avstro-Ogrska, sem velika, sem mogočna domačA izdajalskih in podkupljivih elemen- i sem velesilu in imam kakor taka važno sood- ioCilno besedo v evropskem koncertu ; ti < rnogora, pa ti Bolgarska, ti Srbija si tov — tako zameša v a ti in zamotavati niti notranjih dogodkov v ^rbiji ter ustvarjati vsaj na videz popolnoma kaotične razmere, majhna! In ker si manja in slabeja, od da je bil° često momentov, ko se je zdelo, mene, se mi moraš brez prigovora pokoriti . da se zdaJ Pa zdai vfie zruši na kose m da v vsem : molčati moraš, če te hočem jaz. ki ^em mogočna, ukovati v politične spone, in ne smeš se makniti. ako te jaz, ki sem mo-mogočna, hočem prijeti gospodarski za vrat na razvalinah zopet zavladata stari kur/ in — fikacija. Nu, dobri genij Srbije ni dopustil teg*. Ljudje, ki so bili prijeli za krmilo, so imeli trdne mišice, železno voljo, bistro pamet, Tako je bilo do pičice že dolgo, dolgo j dalekoviden pogled, dovolj diplomatične asa sem, \se postopanje avstro-ogrske <3iplo- j spretnosti in pa tople ljubezni v srcu do domačije nasproti Srbiji : uveljavljal se je bru-j movine. Poštenje namenov jih je jačilo, talni nehuman ni, divjaški princip Bismarekov :! da jim intriga ni mogla izbiti krmila iz kdor ima m o č n e j o pest, ta ima — i — prav! Moč gre pred pravico! ! Avstro-ogrska diplomacija pa ni hotela in zgodovinsko ilejotvo. Jo j ta J/i iikulti> julitika dolgo vspevala — tako dolgo, dokler hotela suverenim preziranjem iti mimo dejstva, bilo v Srbi i ljudij. ki so imeli da imajo v Srbiji moč v rokah drugačni „ hi na mi sirani dovolj lnezcetnosti, dovolj j lju^e, nego so bili oni, ki so odločali za pokvarjenosti srca, dovolj tisti efijaltske na- ^sa Obrenovićev ! - t ,- 7 , j j . - Pač, avstro-ogrska diplomacija j mm. radi lastne udobnosti prodaja sre/naciii. srbskim prašičem in goveji živini. Računaj e, da je Srbija eminentno poljedelska država — takorekoč država — kmetov, ki se žive od živinoreje, je grof GoluchowsKi gotovo računal, da bo efekt njegovi odredbi naravnost grozen za beligrajske vladalce, ki se upajo upirati volji njega, mogočnega ministra za vnanje stvari ene velesile. Računal je gotovo da se vsa dežela revolucijonarnim načinom dvigne in da navstane vihar, ki odnese srbsko vlado, na kar da pridejo zopet do oblasti ljudje, ki pojdejo hitro v Kanoso — pred vrata Goluchowskega. Nu, danes se more reči. {da so redki slučaji, da bi se kakov diplomat, tako neizprosno trd v svojih sklepih in zahtevah, tako temeljito zmotil prek in preko, kakor se je to zgodilo grofu GolueJt o ivskemn v njega politiki, nasproti Srbiji. Ta politika, ki naj bi biia politika diktatov, je bila le nepreviden ples na ledu, ki se rad zvršava s — padcem. Goluchouskemu se je zgodilo po tistem znanem reku: šel je tja ven, da bi strigel, a vrnil se je domov — sam ostrižen ! Avstrijska poslanska zbornica. Pturalitetni volilni zistem odklonjen. DUNAJ 21. Na današnji seji poslanske zbornice je bil z 241 proti 143 glasom odklonjen pluralitetni predlog posl. Tollinger-ja. Italijani so kompaktno glasovali proti predlogu. Poljaki so se razcepili. Demokratični členi poljskega kluba, katerih je sicer neznatno število, so se glasovanja vzdržali, tako tudi minister Dzieduszycki. Kakor znano, je zbornica odklonila predlog posl. \Yassilka, ki je zahteval za Galicijo izredno določbo glede sestave kmetskih občin v volilne skupine. Xa ■ - ^ri.—^ c. m oni u /|a se ne bodo več udeleževali sej odseka za volilno reiormu. » nekem komunikeju zatrjujejo, da se je inini-sterski predsednik v resnici prizadeval, da bi prišlo med njimi in Poljaki do kompromisa, kar se pa ni posrečilo. Načelnik maloruskega kluba posl. Romanszuk poda na prihodnji seji v zmislu omenjenega sklepa izjavo. Radi glasovanja o pluralitetnein zistemu je prišlo v klubu centruma do krize. Odstopil je načelnik kluba, posl. dr. Katlirein, ker ni hotel v nasprotstvu do svojega tirolskega kolega glasovati proti pluralitetnemu predlogu posl. Tollingerja, ki pripada klubu centruma. Posl. Katlirein se je vzdržal glasovanja. Njegov naslednik postane baje posl. Fuchs. Par zanimivosti iz debat v hrvatskem saboru. Na „čistih** v Hrvatski se vidi prav eklatantno, — da omamljati nevedno maso z PODLISTEK. Dobra žena... (Spisal Pirto Cian.) Ko sem prišel v F..., majhno kranjsko vasico, na svojo novo postajo, bil sem pred-netoin občnemu zanimanju, ker v takih krajih se malokdaj kaj spreminja. Vse gre po navadnem tiru. Ves teden na znojapolnem delu, v nedeljo v oddaljeno vaško cerkev k maši, vsaki drugi mesec v bližnji trg na semenj — drugega se malo kaj dogaja. Ni čuda torej, da jo bil to dogodek" za vaške ženice in posebno vaške punice, ko s^m prišel jaz, mlad, 25-leten fant, na mesto starega, čmernega, poročenega postajenačel-uika. V začetku je bilo vse polno potnikov, mladih krepkih gorskih deklet, ki so šle v bližnji trg. Vse so tako zvedavo, koketno šepavo gledale v mojo pisarno in se glasno Mnejale. Čuvaj .Janči mi je pravil, da 011 teh de-dcklet že dolgo ni videl, da bi šle kam po železnici. Posebno vsiljivo se mi je zdelo neko inajhno, drobno bolj priletno, a vendar še trikupno dekle. Ko sem jej dal prvikrat vozni listek, se je dolgo mudila pri blagajni. Izpra-ševala me je, kdaj da sem prišel, od kodi sem in druge stvari. In potem sem jo videl skoraj vsaki dan na postaji. Zmerom je imela kaj opravka. Postal sem slednjič radoveden in vprašal sem čuvaja .Taučka, kaj je to dekle ? In povedal mi je žalostno poglavje, enako stoterim drugim r gorskih vaseh. Gospod, motite se, to ni več dekle, ta je že 15 let poročena žena, pa taka, da Bog pomagaj. Zal pa. da ima moža, ki jej ne mor« priti v okom. Slep je revež in si ne more pomagati. Baba je pa vražja. Pred par leti, veste, je pustila ne le ubogega slepega moža, ampak tudi svojega ljubčeka Lojzeta, in je ušla z nekim fabriškim pisarjem iz trga na Hrvaško, ali kaj jaz vera že kam. Dve leti je bila s tistim svojim pisarjem na Hrvaškem, nobeden človek ni vedel nič o njej, nobenemu ni nič pisala. Mož, slepec, je pa doma stradal in trpel. Dobro, da je imel brata, ki mu je pomagal. Dve leti sta potekli, kar prišla je Mica (tako se namreč imenuje ta ženska, njen mož pa Anton Majer) — prišla je ta baba zopet domov s svojim ljubčkom. Da bi jo videli, kakšna je bila ! Vsa našemljena: lepo gosposko krilo, rokavice in klobuk na glavi. Po- mislite to babše pa klobuk! Prišla je k možu. Mislili smo vsi, da se je spametovala, da bo živela v miru z možem in stregla revežu. Ali motili smo se. Kakor sem že prej omenil, pustila je, razen svojega moža tudi ljubčeka Lojzeta, ko je odšla na Hrvaško. Ko je bil namreč mož Anton popolnoma oslepel, si je izbrala Mica drugega ljubčeka, Ta Lojze pa ie bil tudi že poročen, imel je sedem otrok in še lepo ženo, a vendar se je začel ukvarjati ta neumni dedec z Mico. Uganjala sta in uganjata še zdaj grozno po-liujšljive stvari. Zmerom sta skupaj v krčmi, na sprehodu, doma, sploh povsodi. Nič se ne sramujeta: ne ljudi ne Boga, ne župnika. Župnik je enkrat celo na propovednici omenil, da so v občini neke osebe, ki žive po-hujšljivo in je šel tudi na dom k Mici, da bi jo pregovarjal, naj bo pametna. Ali vse ne pomaga nič. Baba je še zmerom neumna, posebno pa, ako je prišel kak gosposki človek v naš kraj. Takrat je vsa v ognju in skuša na vse možne načine, da bi si ga pridobila. Boste videli, gospod, kako se bo trudila tudi za Vas. * * * Bilo je nekega lepega dne. Ker sem bil svoboden, sem šel v bližnji trg na sprehod. Popoludne sem se vračal domov. Moj pes je veselo skakal pred menoj in se zdaj pa zda j iz- bobnečimi frazami in črnimi sumničenji družili strank je jedno ; a kako vse kaj druzega je v resni debati pred naobraženim in politično izšolanim poslušalstvom precizirati in braniti svoja načela ter s stvarnimi argumenti opravičevati svoja dejanja in svojo opozicijo proti nameram in nakanam drugih. V prvem, v operiranju s frazami, v špe-kuliranju na nevednost mase in nje zle instinkte, so si „čisti" pridobili prvenstvo, izkazali so se naravnost velikanske ; v drugem, v stvarni debati, kjer treba proti stvarnemu argumentu postavljali stvarni argument, so se pa „čisti" pokazali male, pritlikave. Ze debate teli malo dni, kar zboruje hrvatski sabor, so pokazale vso nagoto in praznoto politike „čistih". Kar strmeč smo mogli gledati, ko so posamični govorniki „čistih" padali v protislovja eden proti drugemu. V svečanem tonu podane izjave enega govornika so bile v kričeči kontradikciji z izjavami drugega čistega". Če prav nočeš, si moral priti do zaključka, ki je sicer že davno gotov v vsakem razsodnem motrilcu strankarskega življenja in bojev na Hrvatskem, do zaključka namreč, da je . tem „čistim" fraza vse, dočim se s temeljnimi principi, ki jih hrupno razkričavajo, in — zapuščajo če jim hipni položaj lastne stranke (ne naroda !) tako veleva. Naj navedemo v dokaz par kričečih iz-I gledov, da „čisti" ne mislijo resno niti s ! temeljnimi principi, niti s končnimi cilji, ki j jih imajo v -- lastnem programu! Nobena stranka na Hrvatskem ne kriči toliko po svobodni Hrvatski, torej po svobodi kakor kriče „čisti". Hrvatska \lada je predložila saboru načrte političnih reform, ki se imajo izvesti ter zagotoviti Hrvatski branili te načrte, oziroma predlagane reforme. A kako so se vedli „čisti" ? Dočim so se nekateri, da bi oslabili utis argumentacije govornikov večine, kričali : „Saj hočemo tudi mi!" — so izjavljali drugi v isti debati, da ustavne reforme ne prinesejo svobode in so le pohištvo, ki se stavlja Iv dograjeno hišo in (p o p o t r e b i) | z o p e t odpravlja!! Kateri teh govornikov so govorili. I stranka v resnici hoče ?! — To je ' sramna igra z najresnejimi stvarmi ! ! to je tudi drzna borba proti najjednostavneji logiki. Svobodomiselne ustavne reforme imajo biti fundament, na kateri se bo mogla postaviti svobodna Hrvatska. „Cisti" pa hočejo : najprej sezidaj mo hišo, potem p a j e j bomo stavili fundament g ubij al v hosti, spodil kakega zajca in skakal za njim glasnim vriščem, a se kmalu vračal, ko sem mu zabrizgal. Ptički so prepevali vesele pesmi in iz dalje je bilo čuti veselo vriskanje pastirjevo. Cvetke so dehtele in napajale vzduh prijetnim vonjem. Na potu sem dohitel krepkega mo/.a s polno črno brado in s palico v roki. Moško jo je mahal naprej, a zmerom tolkel pred seboj s palico po tleh. Ker imam rad družbo, sem se mu pridružil in šla sva skupaj proti F.... Zdelo se mi je čudno, da je mož zmerom tolkel s palico in sem ga slednjič tudi vpraša!, zukaj da dela tako ? „Ah gospod, slep sem !" „Za božjo voljo, slep ste V Kako pa hodite ?" „Eh, kar tako, veste. Privadil sem se in zdaj lahko hodim iz F... v trg in nazaj. Saj dobro poznam pot, ker sem jo mnogo-krati prehodil, ko sem še videl luč božjo. Ali ni tukaj v bližini grad Ponovič?" Da. res, ravno pred nama se je dvigal ponosni grad Ponovič, znak starodavne grajske moči. Tukaj so nekdaj gospodovali mogočni grajščaki. Bili so sodniki, glavarji in gospodarji nad vso okolico. Spominjam se, da mi je kazal naš čuvaj listine iz onih časov, ko je bilo še vsa oko- kar ne-Ali ►Stran II »EDINOSTc št. 322 V petek:, dne 23. novembra i!Mi Z O P e t i it g a e v e 11 t u v e ! 11 o podirali! To je patrijotizem „čistih" . . . ! Zadrega v resnem boju jih je spravila ob vsako taktično razsodnost in jili razkrinkala. Ali prišlo je še hujše. Vodja teh dervi-sev. dr. Josef Frank sam, se je v svojem govoru dne 19. t. ui. spozabil do nečuvene trditve, da Dalmatinci nimajo pravice vmešavati se v hrvatske stranke in daje to najbolj nezdrava politika, ako se dalmatinski poslanci vmešavajo v odnošaje Hrvatske do Ogrov ! Prosimo in podčrtujemo: to trditev je podal voditelj stranke, ki dan na dan. od jutra do večera kriči po Veliki Hrvatski! Kakor da si je kateri politik „Veliko H r-v a t s k o" predstavljal brez Dalmacije!! — Frank je menda prvi tak politik. Jasno je : tudi krik „čistih" po rVeliki Hrvatski" ni drugega nt-go bobneča fraza, ki naj mami mase, ki naj — Fzavedene in nahujskane — pomagajo prepre-č a t i konsolidira n je političnega življenja naroda hrvatskega! Taki so ti „čisti". Dal Bog, da bi jih tudi oni, ki jim slepo verujejo, enkrat začeli spoznavati! ! Ogrska poslauska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 22. Zbornica je pričela generalno debato o državnem poročilu za 1907. Poročevalec baron Hoitsv je izjavil: Mi stojimo pred novo dobo: mi se hočemo od Avstrije osvoboditi. Mi hočemo ustvariti ogrsko industrijo, ki ne obstoja do sedaj. Zato potrebna sredstva se pa ne zahteva v predstojećem računu, marveč v posebnem zakonu. Proračun p®kazuje največo varčnost, le glede ene postavke se ne more to reči, in to so uradniške plače. Potem ko je govorilo več govornikov, med temi tudi minister grof Ap-ponyi, je bil proračuu vsprejet kakor podlaga za specijelno debato, ki prične jutri. Drobne politične vesti. Misija Munir paše v Belem-g r a d u. V Beligrad je dospel iz Carigrada Munir paša, ki ima baje izvršiti neko misijo, o kateri sta dve verziji. Glasom prve verzije je prišel v Beligrad radi dozdevne nabave tt.pov od strani Srbijo cVuogoro ; glasom druge misije radi protesta proti gradnji železnice, projektirane od Turna-Severir>a-Kla-dovo-Niša preko Turške do obali Jadranskega morja. Po atentatu v Rimu. Iz Rima poročajo, da je vlada radi zadnjih dveh atentatov z bombami (pred kavarno Aragno in v cerkvi sv. Petra) izdala stroge odredbe. Povodom prihoda grškega kralja v Rim bodo smele na kolodvor samo tiste osebe, ki bodo previdjene z vstopnicami. Trgovinska pogodba med Srbijo in Bolgarijo. Kakor javljajo iz Sofije, je bil bolgarski poslanik v Belem-gradu poklican v Sofijo, da dobi navodila za sklepanje pocodbe med Srbijo in Bolgarsko. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Strokovni komisiji, imenovani od obeh vlad. da se pogajajo o gospodarski nagodbi med Avstrijo in Ogrsko, sta imeli v sredo svoii seji. R a k o c z v j e t a koračnica v Bele m g r a d u. „Budapesti Hirlap" poroča iz Belegagrada. da je bil pred par dnevi v tam- občinskih uradov. Po odvzetju prenesenega temu predlogu, češ, da ne zaupa vladi pouk, kajšnjein znanem Koldračevein zabavišču kon- delokroga ima magistrat 40.000 aktov na leto italijanske mladine in da se boji, da bi gim. ' ccrt gardne godbe. Ko je ista zasvirala Ra- j manj nego prej in ni možno, da bi to ne nazij izgubil svoj italijanski značaj. 1 koczv-jevo koračnico, je občinstvo vstalo s ■ provzročilo nekega zmanšanja dela. Način Svet. d r. R v b a r je na to opazil. da lica podložna ponosnim posestnikom grada Ponovič. Zdaj je gospodar te graščine zaveden slovenski grajščak, ki je dober sosed in gospodar. ..Da. res je, dragi mož, tukaj je Ponovič. rSo vidite, da še dobro vem, čeravno sem slep. popolnoma slep". ^Slišite mož, zanimate me. povejte, kako ste prišli v tako nesrečo. Povedal mi je ves dogodek : Bilo je pred 15 leti. Takrat sem bil premožen trgovec. Imel sem dobro obiskovano prodajalnico v C'irkušah. Ljudje so radi hodili k meni. ker sem jim postregel dobro, kolikor sem le mogel, a nesreča je hotela, da sem obolel na očeh. Zdravil sem se pri najglaso-vitejših zdravnikih. Bil sem v Gradcu v bolnišnici, v Ljubljani pri dr.ju Bocku. a vse ni nič pomagalo : oslepel sem. Pri meni je takrat fslužilo lepo čedno dekle. Ljubilo me je. kakor sem tudi jaz ljubil njo. Ob času svoje nesreče sem jo torej poročil. In se nisem kesal. Je vsaj skrbela zame reveža. Dobro da imam njo, ki ..skrbi za-meu. — — — In ta slepec je bil mož slaboglasne Mice .... svojih sedežev ter pričelo vihamo klicati:, uradovanja ni racijonalen. Vsaki akt preide tudi v drugih italijanskih mestih, n. pr. v ,.Pereat Avstrija! Živela Ogrska !" Na splo-! skozi nebroj več ali manj nepotrebnih rok. Kopru in v Tren t u so gimnaziji v rokah šno zahtevo je morala godba ponoviti ko- j Menim pa, da bo preureditev uradovanja jako vlade, a dijaki istih gimnazijev niso nič mah: račnico. j težko delo, ker posebno uradniki se kaj radi j narodno navdušeni, nego tržaški. Tudi drž. Novim namestnikom n a č e 1 -j držijo starih metod, katerim so z davna na-j poslanec Bennati, kije poznan radikalec, ju nika generalnega štaba Konrada j vajeni. Vendar pa mora mestni svet pogumno , študiral na koperski gimnaziji. Da je pa napi. Hotzendorfa. je bil namesto FML Potio- nastopiti v to svrho. Predlaga, naj mestni j sproti temu dejstvo, da tržaški italijanski sta- rčka imenovan poveljnik 3. gorske brigade v Nevezinjah, GM Rudolf Langer. Klub narodnosti na Ogrskem; svet imenuje komisijo 5 členov, ki naj bi riši pošiljajo svoje sinove na drž. gimnazii > proučevali to preureditev in o tem poročali, j in drž. realko, ki sta na trgu Lipsia in ki Svet. L u c a t e 11 i je opazil, da tu ne gre ' sta obe nemški. (Klici na galeriji : ,.'10 proti vladi. Iz Budimpešte poročajo od! za preureditev poslovanja, marveč za „Dra- = res! Bravo Rvbaf !u) 22. t. m. : Sinoči je imel klub narodnosti svojo sejo, na kateri je razpravljal proračun. Klub je sklenil, da izreče vladi nezaupnico, ki jo bo v državnem zboru utemeljeval posl. Polit. Predsednik i t a 1 i j a n k e poslanske zbornice Bianchieri je odstopil od svojega mesta. Ogrska ljudska stranka je imela v sredo shod, na katerem je na splošno odobrila proračuu za 1907. Poljaki in prihodnje volitve. Kakor poročajo iz Lvova, je poljski centralni volilni odbor sklical komisijo, sesto-ječo iz vseh petih poljskih strank ter z ozi-rom na spremenjene razmere enoglasuo sklenil, da se ima organizacija centralnega volilnega odbora staviti na svojo širjo podlago. Deželni maršal opat Schmolk odstopil. rWiener Zeitung" je objavila odstop opata Schmolka od mesta deželnega maršala. Schmolk je imenovan tajnim svetnikom. Poulični boji v Barceloni, Iz Barcelone poročajo od 21. t. m,: Med klerikalci in republikanci je prišlo do krvavih spopadov. Pri?lo je do hudih pouličnih bojev, na obeh straneh so streljali z revolverji. Še le, ko je prišlo vojaštvo, je ponehal boj. Ubitih je bilo več oseb. ginjsko doklado". Za tem sta se oglasila še svot, Morpurg Svet. Maver je dejal, da on ni proti- in dr. Dcpiera, izjavivša se proti predlo [ii. ven predlogu o tej dokladi, a opaža, da bi ( a za njima je nekaj pojasnjeval vladni zastop-se morala ta pokriti z rednimi, in ne z iz- j nik vi. sv. Lasciak. rednimi dohodki. V rednem delu proračuna j Za tem je govoril svet. dr. Slavi k, eksistira pa deficit. Torej bi trebalo skrbeti. ki je pobijal mnenje dra. Morpurgo, da bi za pokritje tega troška. j srednje šole, če bi prišle v roke vladi, izgu- Svet. Ravasini je izjavil, da ne more j bile svoj italijanski značaj. „Zahtevate glasovati za noben trošek, če prej ne ve, kako j dejal — vseučilišče, a če vam je vlada da. bo ta trošek pokrit. j je bo tudi vlada vzdrževala in vendar se 11 • Svet. R i c c h e 11 i je trdil, da se lahko i bojite, da boste morah pošiljati svojo izglasuje za trošek, a za pokritje se poskrbi v j dino na to vseučilišče. Razumim, da hoče! eni prihodnjih sej. ilz političnih razlogov obdržati srednje šole, a Svet. dr. Rvbaf je izjavil, da se pri-! radi te kaprice (protestni šum na galeriji) n« družuje mnenju svet. Ravasinija. rJaz bi ne smemo obremenjati proračuna in zato bon. bil proti ven temu trošku — je dejal —, ako-ravno niso občinski uradniki posebno prijazni naši narodnosti (Veselost na galeriji), a v tem slučaju ne morem glasovati za trošek 150.000 kron brez podrobno utemeljenega predloga in ne da bi vedel, kako se bo ta trošek glasoval za dr. Rvbaiev predlog." Govorila sta še svet. Maver in vladni zastopnik Lasciak, na kar je bil predlog dra. Rvbara stavljen na glasovanje a je dobil u-glasove naših zastopnikov. Pri postavki „Otroški vrtci<; je dr. S 1 a- pokril. Radi tega bom glasoval proti pred- j v i k predlagal, naj se odpravita otroška vrtca l0gU « i na Greti in v Vrdeli, ker ne služita v drugo. Svet. dr. Depiera je podpiral pred-' nego v raznarodovanje naših otrok. Predi«* log ter izjavil, da bo glasoval za istega. jni bil vsprejet. Svet. d r. R v b a i-: Sicer pa svet. dr. j Pri postavki „Itazni prispevki za učne Mrach ni omenil nikake svote in torej glede in vzgojevalne svrhe'' je dr. R y b a r izjavi!. svote nimamo nikakega predloga. Le svet. dr. Ricchetti je omenil svoto 150.000 kron, ampak to ni bil nikak predlog. Glasoval bo torej načelno za zbo!jšaiye razmer občinskih uradnikov, a ne za vsprejetje troška 150.000 kron v proračun. Svet. dr. M r a c h je potrdil, da res ni na kar je kon- Domače vesti. Tržaški mestni svet. Podrobna razprava o proračunu. Sinoči je začela seja ob 6. uri in tri četrt. Prisotnih je bilo 44 j stavil še dotičnega predloga, svetovalcev. Mej odsotnimi, v o-®-*« u« (kteUiiil dotiCui tu-eillug. kor sinoči, je bil tudi svetovalec dr. Venezian. j Svet. dr. Rvbar je prosil župana, naj Po prečitanju zapisnika prejšnje seje. je ; stavil na glasovanje posebej načelno pri-župan prečital pismo borzne deputacije, ki j znanje potrebe zboljšanja gmotnih razmer ob-prosi da bi se dala zastopnikom trgovcev ^gj^h uradnikov in potem vsprejetje v pro-prilika konferirati s tinančnim odsekom prej, j ra£im troška 150.000 kron. nego mestni svet odobri novo povišanje ob- gvet Mazo rana je predlagal, naj se činskih doklad. Za tem je župan prečital resolucijo vsprejeto na javnem shodu, ki se je vršil v sredo popoludne v gledališču Polite-ama Rossetti, in slednjič resolucijo, kije bila na istem shodu predlagana od zadruge trgov- glasovanje o predlogu dra. Mracha odloži za eno prihodnjih sej. Temu se je izjavil nasprotnim svet. dr. Ricchetti. Svet. dr. Ravasini je dejal, da ni še nikdar in da nikdar ne bo glasoval za cev na drobno, ki so bili sklicali shod. Tej no[,en trošek, če se ni prej vedelo, kako se poslednji resoluciji se pridružujejo razne trgovske in obrtne zadruge, kakor mesarji brivci itd. bo isti trošek pokril. Svet. Ivan Goriup je opazil, da svota 150.000 kron, bi znašala 20% plač, Nato je župan podelil besedo svetovalcu na je svetovalec Maver pojasnil, da to dr.u Depiera, ki je nekaj odgovarjal na I nj res govor svet. Maverja. j Svet. Mazorana je vstrajal pri pred- Na to je mestni svet prešel v podrobno I i0rrU> naj se glasovanje odloži za eno prihod-razpravo o proračunu. Na županov predlog1 sej> se je sklenilo, da se imajo smatrati za vspre- j Na to je župan po dr. Rybaievi zahtevi jete in odobrene one postavke, h katerim se stavil na glasovanje načelno priznanje potrebe nihče ne oglasi za besedo. ' zboljšanja gmotnih razmer občinskim uradni- Svet. dr. S 1 a v i k je prosil za besedo ter ! kom. To načelno priznanje je bilo vsprejeto : je dejal : „Leta 1902. je moj kolega dr.! glasovali so za to tudi naši zastopniki. Pred-Gregorin v deželnem zboru stavil predlog, ; log svet. Mazorane je pal. Predlog svet. dra, naj bi se opustila zemljiška obveza. Deželni j Mracha je bil vsprejet ; od naših zastopnikov zbor je bil sprejel ta predlog ter izročil stvar je glasoval za ta predlog le gospod Alojzij deželnemu odboru v proučevanje. Rad bi ve-' Goriup. del. v kakem stadiju se nahaja to proučevanje. I Pri raznih dru8ih Postavkah, kakor Obenem pa predlagam, da se suspendira iz-! „Ekonomat", „Oskrbovanje in vzdrževanje tiijevanje dolgov za zemljiško odvezo. |javnih ur" in Molitve" ie bilo nekoliko raz- Svet. Ravasini je predlagal, naj se Prave-za sedaj še ne glasuje o dr. Slavikovem i Pri postavki „Gimnazij" (za katerega je predlogu. Ta predlog je bil vsprejet. i v proračunu predvidjenih 118,420 K) sc je J Pri postavki: .,Plače občinskih organov'4 oglasil dr. Rybar rekŠK da vzdrževanje sred-ie bila prečitana neka resolucija tinančnega | njih šol obremenjuje proračun vsako leto s odseka, h kateri se je oglasil za besedo d r. j troškom 330.000 kron, katere svote bi ob-, M r a c h. Predlagal je, naj se mestni svet iz- 1 čina ne bila dolžna trošiti, ker je dolžnost reče, da-li vsprejme v to postavko pod našlo-! vlade, da skrbi za vzdrževanje srednjih šol. vom „Draginjska doklada" svoto, ki naj bi' Odklonil je insinuvacijo dra. Mracha v prej-' se pod rečenim naslovom razdelila med ob-! šnji «eji, da hoče on štediti na škodo kultur-činske uradnike. Poimioženje števila uradni-! nih sredstev Italijanov. Sicer so bili pa tudi kov ni potrebno, pač pa je potrebno zbolj- j od italijanske strani stavljeni predlogi, naj bi šauje gmotnih razmer teh ^uradnikov. Pošlo-! država vzela srednje šole v svojo režijo. Sam vanje občinskih uradov bi moralo biti bolj ! list „Indipendente" je že pisal v tem smislu, racijonalno. On ne more izrekati sodbe o tem ! a poslanec Bennati je v državnem zboru poslovanju, ali čuje se mnego pritožeb. i pred malo leti stavil enak predlog. Predlaga Svet. dr. R i c c h e 11 i je izjavil, da so- j torej, naj se slavni mestni delegaciji poveri glaša z dr. Mrachom. Če bi se hotelo posta-! nalog, da uvede z vlado pogajanja v svrho, . viti v provačun postavko Draginjska doklada" da vlada prevzame tržaške srednje šole v bi ta zahtevala 150.000 kron. Soglaša z dr. svojo režijo. Mrachom tudi glede preurejenja poslovanja Svet. Morpurgo se je izjavil proti da bo glasoval proti prispevku za vseučilišče, ker isto, če je mesto dobi. bo vzdrževano od vlade in je prispevek nepotreben. Seja je končala ob uri in pol. Promocija. V petek dne 2:i. t. m. 1>" promoviran na graškem vseučilišču gospod Alojzij G r e g o r i n, sin g. deželnoso«!-nega svetnika v Celju, doktorjem vsega pravu Čestitamo iskreno. Slovenščina na c. kr. drž. ljudskih šolah v Trstu. Pred nekoliko dni je „Osser-vatore Triestino" objavil razpis podučiteijski-službe za slovenski jezik na državni ljudski šoli Via Fontana v Trstu oziroma na jednaki šoli na Piazza Lipsia. Mesto je nastopiti 1. prosinca 1907. O tem razpisu oziroma o kreiranju mesta x>osebnega učitelja za slovenščino na t< h šolali hočemo v pojasnilo reči par besed. Najprej protestujemo proti temu, da se to mesto, katero more zavzeti le Slovenec razpisuje edino v nemškem jeziku. Kakor razpisujejo v zadnjem času mesta pri sodnijah po Primorskem v dveh jezikih, ravno tako naj tudi nainestništvo razpisuje mesta slovenskih učiteljev naj prej v slovenščini. Upamo da se razpis ponovi v slovenščini. Dalje protestujemo proti temu, da se je kreiralo za slovenski jezik le p o d u č i t e 1 j-sko mesto. Vemo sicer, da šolski izpitni predpisi ne poznajo razločka med podučit« -ljem in učiteljem, a znano nam je pa tudi, da dela razloček plača. In ta razloček je na vadnicah (in to bi morale biti te šole) *>20 K t. j. podučite lj ima v Trstu 1700 K, učitelj pa 2680 K dohodkov. Ali je mar slovenščina tako malo važna, da se izroči njen pouk za 920 K slabše plačanemu učitelju ? Tudi v tem pričakujemo in zahtevamo popravka. Xa prvi pogled bi človek mislil, da je položaj naše dece na teh šolah s tem novim učnim mestom zboljšan. To je pa le vidaz. Res je, da bo odslej slovenščino učil z.i to popolnoma kvalitikovan učitelj, a zelo ve-rojetno je tudi, da bodo dnevi razrednih učiteljev, ki so Slovenci, na teh šolah, šteti. Doslej imamo vsaj nekaj razrednih učiteljev na teh šolah ki so Slovenci, edini sposobni za pouk na teh šolah, a odslej se bodo na izpraznjenih nameščevali le Nemci, ker ne bo potrebno, da bi poleg razrednega pouka morali oskrbovati tudi pouk v slovenžčini. Torej bo invazija Nemcev še veča in to se bo kmalu pokazalo, ker gre jeden iz med Slovencev na teh šolah kmalu v pokoj. To je gotovo slabo, kajti na teh šolah so edini V petek, dne 23. novembra 1906 >EDINOST« štev. :\22 ►Stran f-T na mestu le taki učitelji, ki poznajo poleg v postajo vozeči osebni vlak št. 80 podrl na nemščine tudi laški in slovenski, vsaj dokler tla železniškega težaka Lovra Malalan, ko je slovenskih otrok ne združijo v posebnih pa- isti baš neopazivši vlak hotel preko tira. raleikah pod vodstvom učiteljev Slovencev. Ponesrečenec je pri padcu na bližnjo drelso Seveda, kakor je izrinil Suida z gimna- zadobil na desnem sencu precejšno rano. zije in realke počasi vse Slovence, tako hoče Zdravnik, ki je bil p sklican z rešilne po-1 očistiti s pomočjo njegovih somišljenikov tudi staje, ga je dal prepeljati v bolnišnico, ljudske državne šole. i Nov kolodvor zgradijo na Sušaku po- Ta razpis pa tudi ima nekaj, kar nam leg Reke. kaže boljšo bodočnost. Pasja steklina se je pojavila v Luč- liazpis pra\i: „fiir die Erteilung des slo- niči na Spodnjem Štajerskem. Stekli psi so venischen Spracliunterrichtes" in ne omenja ugrizli 4 osebe, 2 telici in več svinj. Ugriznit, da je ta predmet sedaj neobliga- njene osebe so takoj odposlali v Pasteurjev t en. Upamo, da to ni pomota, ampak na- zavod na Dunaju. Poškodovano živino so pa mera in da se začetkom šolskega leta 1907/8 pobili. Vsled ukaza c. kr. glavarstva v Konji-uvede na teh šolah slovenščina kakor obliga- cah se je razglasil pasji kontumac nad vse ton predmet za slovenske otroke, kar še ni- občine omenjenega glavarstva za dobo šest kakor ni to, kar nam je država dolžna : Slo- mesecev. venska ljudska Šola! j Neki oče 12 otrok se je hotel te dni Torej upamo, da se bo od 1907. naprej v Celju zastrupiti z žveplenkami. Ljudje so učila materinščina slovenskih otrok na vseh ga še pravočasno opazili in redarji so ga teh šolah ne izvzemši dekliško ljudsko in me-' spravili v bolnišnico, kjer upajo, da v krat-sčnnsko šolo na Lipskem trgu kakor obliga- kem okreva. ten predmet. Vzrokov za to pač ni trebaj Volitve v občinski zastop celjske navajati ! okolice je vlada razveljavila. Drug svitel moment v omenjenem raz-j Javna shoda „Kmetijsk stranke" pisu je zahteva, da morajo prosilci dokazati. ,.Kmetijska stranka" na Krasu priredi dne učno vsposebljenost za šole slovenskim: 25. t. m. javen shod v Št. Polaju v prosto-učnim jezikom in le znanje (torej ne;rih g. Ivana Kosmine, dne 9. decembra pa učne vsposobljenosti ne kakor učni jezik, ne i v Komnu pri g Švara. Začetek vsakokrat ob kakor učni predmet) nemščine. Poznavalec s. urj popol. šolske uredbe razvidi iz tega, da so nehali z Električna luč v žepu. K največemu anomalijo, da je smel — in danes še sme — vzbujanju sedanjega časa pripada nedvomno slovenske otroke učiti njih materinščine ka- pomen]jiva jn nad vse praktična iznajdba: „Bralno in pevsko društvo v Volčah" (pol. gpsfer. okraj Tolmin). * teri-koli nemški učitelj (ali učiteljica) če je le položil izpit iz slovenščine kakor učnega predmeta t. j. izpit kateri pač pokaže, da zna dotičnik slovenski za silo govoriti, a ne pozna pa svojstva jezika, njegovega raz voja, zgodovine in tudi slovstva ne; sovra- žepna električna luč. Vsak, ki je v posesti te luči, ne more jo dovolj prehvaliti. Uporabljanje iste je jako priprosto ; z malim pritiskom razsvetli se precej vsak temen prostor. Nosi se jo lahko v žepu, ker je ista brez nevarnosti proti ognju tudi če se ž njo " ' " "i*-" i"«« — ~ "J ** itva do jezika in naroda, ki krasi nekatere sveti v s0(j smodnika. Tudi zunanja oprava take tržaške „slovenske učitelje", niti ne je lična in čedna jn cena jafc0 njzka. Izdelo- omenjam. Saj je več nego čudno če tak vatelj te luči je firma j Konig, Dunaj, VII. -.učitelj14 slovenščine govori v slovenski uri Westbahnstr. 36. *red slovenskimi otroci rn emško", če iim —————■ i- .... t • Koledar &a ttmbo. Danes : Klement, papež I.oce to ah ono naročiti v disciplinarnem -n MafcBec. Dragufi. r^ju. _ jutri. K^gSn, ožim. na učenec ; Zoran ; Zeca. — Temperatura včeraj : nb Slovenske odločilne faktorje pa opozo- 2- "ri popoladne -f l'*' CeUiu*. — Vreme včeraj: rimo, da skrbe za to, da pride na razpisano lep°' ■ mesto mož, ki bo imel srce za izročeno mu DPCIŠtVCDC VČSfi II) ZdbdVČ. mladino in za predmet, katerega bo učil.; „Dramatično društvo" v Trstu vpri-Sevcda vsegavtdeu ni nihče in nič bi se ne 7Qri v nedeljo posredovanju naših politikov prišel na Tfstu burko kinematograf ali Martin Smola". Piazza Lipsia učitelj (nekak „tudi Slo- Začetek ob 4 uri p0poladue. Dame so na-vcoec") C...., ki je potem v zahvalo, da so pr0^nef da pridejo v pritUčje brez klobukov, mu Slovenci pomogli iz Pule v Trst (bilo je Vgtop v pritličje 80 stot. Sedeži od L—IX. treba popolniti mesto za neobvezni slovenski e R ^ Qd X.—XV. K 1.60. Vstopna (č/.ik) vstopil namesto v „Učiteljsko društvo j galerij0 60 stot> Sedeži na galeriji z vstop-za Trst in okolico' v društvo „Deutscher j nino ;ređ R 14Q Diiaki -n vojaki do na. U-hrerverein in Triest", ki ima svoj sedež v ^^ pkčajo polovico. Sedeži in vstopnice društvu „Eintracht". Hvaležnost je r e d k aj^ na prođaj v veži rNarodnega doma" vsak vet" ost' . . „ ^„ , | dan od 2.-4. ure popoludne in na dan pred- Električna železnica Matulje-Volov-j ^ od 9 ure zjutraj in popoludne pri Darovi. Internacijonalna družba zbrana pri Jožefu Starcu, gostilna na proseški cesti nad Barkovljami, je nabrala na plesu „Polster-tanz" 4 krone 10 stot. za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti. sko-Opatija-Lovran. Včerajšnja .... .o.-.. ... zjutraj .\\iener ,t • • i 1 blagajni. 2eitungi: je priobčila : Glasom razglasa mi- j nisterstva za železnice je bila akcijski družbi j Pevsko društvo „Kolo" priredi na ra elektrotehniška podjetja v Monakovem v j Novega leta dan svoj veliki konce r t, vezi s stavbenim podjetjem Jakob Ludovik na katerem nastopi prvič novoustanovljeni Brzojavne vesti. Grški kralj odpotoval z Dunaja. DUNAJ 22. Grški kralj Jurij je ob 7. uri 30 minut dopoludne odpotoval v Rim. Zveza nemških strank. DUNAJ 22. Glasom nekega izdanega komunikeja je danes načelnik dr. Gross priobčil na seji nemškega naprednega kluba, da je predsednik nemške ljudske stranke poslal klubu vabilo, naj stopi v pogajanja radi zveze nemških svobodoumnih strank. Po daljši debati je bil načelnik pooblaščen, da se prične pogajati ter da o vspehu poroča stranki. Ministerska kriza v Črnigori. CETINJE 22. Ministerska kriza traja dalje. Rešitev nahaja vedno težkoče. Nesreča na morju. BREMEN 22. Ko je danes brzi parnik „Severo-numškega Lloyda" „Cesar Viljem Veliki" zapustil pristanišče, je trčil skupaj s parnikom „Orinoco" družbe Roval Mail. „Cesar Viljem Veliki" je bil poškodovan ob boku. Dva potnika sta bila ubita, pet pa ranjenih. Skoda ni velika. Parnik popravijo najbrž v Southamptonu. Arnim imenovan pruskim poljedelskim ministrom. BEROLIN 22. „Reichsanzeiger" poroča : Pl. Arnin je imenovan državnim in poljedelskim ministrom. Inventarizacija cerkvenega premoženja na Francoskem. PLOUIGOREAU (Dep. Finistere) 22. Kmetje so se z oboroženo silo uprli inventuri ter so ranili več rojakov. Pozvana so na pomoč vojaška ojačenja. Dementi. PARIZ 22. Minister vnanjih stvari de-mentuje poročilo nekega jutranjega lista, gled3 obstanka angležko-francoske konvencije. Nemiri v Maroku. GIBRALTAR 22. (Reuterjev biro). Štiri stotnije španske pehote v Algesirasu so dobile povelje, naj bodo pripravljene, da odpotujejo v slučaju potrebe v Maroko. R u s i l a. PETROGRAD 22. (Petr. brz. ag.) Vojni minister je odredil, da se ima danes zopet odpreti vojaška medicinska akademija, ki je bila dne 14. t. m. zaprta. MALI OGLASI. Mnii otrliuu r*-!ut>ajo se po 3 stot. besedo; j m&Ktnotiskane besede se računajo enkrat 1 več. Najmanjša pristojbina 40 atotink. j! -- Plača se takoj. - A 11 ■ — - -^gjjff Xdor liven TrsU pismeno naroči kak „BALI OGLAS", (Sonar v naprej, kar drugače na bo njegov oglas ob|avlJaa ;a nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa Ja natisnjena ria čelu „MALIM OOLASOV" In vaakia iftc preračuni, fceliko rau ja plačati s tom, 'Ja preita|a besedo Oglase troba nasloviti na „IMSERATMI ODDELEK" „EUlnasti". Ha vprašanja potom pisan bo dajal „laSERATNl ODDELEK' i-formacij* edino le, ča bo pismu priložena znamka za oOgoucr novih in rabljenih Kupljenih na javni dražbi in v mestni zastavljalnici Monte di pieta). Kupujem. Menjam. == Piazza della Borsa št. 9. = Mož dvaintridesetih let ŠJL"^ tjedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko Sok» i: odliko. i5če posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst r 1279 Meblirana soba 5t. 9, III. nadst., levo. Čista, zračna, <"d'ia se takoj. Via Commerciale VM2 M0I*I9C0Q 7a Ple:n9 'ma tVun K n n t e, Sv. IflOlJdLol/Cl Mar. Magdalena zgornja Stt'v. 17^ Kdor rabi, naj se ram oglasi. Išče aa v zakup ali zi apo»ovv. o mal > po-wO sestvo (mandrija) Ponudbe na ratni oddelek Etinosti" pod ^Mandrija". 1^'-"* Qnho elegantna, » primerni za OUlIll narno. odda »e takoj. Ulica S F"ranee3c > s t. 15, I. n. i:sr»T zne-jam- Denarna posojila . stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja to liko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDABIo ulica deli* Caserma it. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Dr. Fran Korsano spccijalist za sifUrtične in kožne bolezni itd. v Trstu ima r i svoj ambufatorij i • ? Biici S. Nkolo st. 9 lađraislco Mu Sprejema od 12. do f. in 5.Vi do 6.' t fopol. -lOiiOiiOMOiioitOtiOiionOHOiO O mt Tovarna pohištva -mm ! Aleksander levi jUfinzi ali || OtM, «tMRl aatl n«Mn« h«nfcur»no*. ,r m Tiikonatu dah todi po posebnih uMh. |f Milk IrMflalM l»taak« Mita/ podeljena koncesija za gradnjo električne ozkotirne železnice s postaje Opatija Vfatulje preko Volovske in Opatije v rano društveni tamburaški odsek, broječ nad 40 Členov. Toliko na znanje bratskim dru-' Lo- j stvom. .Tamburaški odsek" opozarja vse gg. Glas iz občinstva. Prejeli smo: Ne- člene, da se udeleže polnoštevilno sobotne veile kaj bi počel stopil sem pred aekoliko dnevi v Vašem mestu v atriji neke hiše, da »: >i ogledal kinematogratično predstavo. Videl sem nekaj res inštruktivnega — . di 1 sem pa tudi mnogo takega, kar je ineni blizu 30 letnemu iuožu. gnalo skoro lase po koncu. Pripominjam, da je prisostvovalo predstavi najmanje MO Jotrok — od naj nežnejše mladosti tja do 14 let. Ne maram omenjati liogre v kakem grajalnem tonu prizorov, v ut- iim žena svojega moža z drugimi slepari to bi bilo še vse dopustljivo. ker se res še .re«fj komično predstavlja in otrok se smeje l>a e pač rade vse-savaio sladkor — pa tudi strup. Videant consules... Tržaška mladina že itak ni preveč m jralna. Prijatelj otrok. Nesreča na južnem kolodvoru v Trstu. Včeraj ob 7. uri 40 minut zjutraj je vaje. na kateri se naznani prostor in čas za slikanje. Slovanska Čitalnica. Opozarjajo se p. n. členi, da bo prihodnja plesna vaja za otroke jutri, v soboto, dne 24. t. m. od 5. do (J. ure zvečer. Tržaško podporno in bralno društvo" V Trstu naznanja svojim udom, da društveni zdravnik obdržuje ambulanco ob | delavnikih ob 10Vi uri in nedeljah in praznikih pa od 8.—9. ure dopoludne r društve- j nili prostorih. Odbor ruskega kružka opozarja zopet na svoje tri kurze, to je : hrvatski kura ob ponedeljkih in četrtkih od 6.—7. ure zvečer, češki kurz ob torkih in petkih od 6. do, 7. ure zvečer, ruski kurz (nižji oddelek) ob j ponedeljkih in četrtkih od 7. do 8. ure in j Tišji oddelek ob torkih in petkih od 7.—8. j ure zvečer in sicer v ulici Galatti št. 18/11. Ker se je pouk v rečenih treh jezikih še le pričel, vsprejemajo se novi učenci ob urah pouka ali od 11.—12. ure dopoludne isto-tam, Galatti 18. Slovenska Čitalnica- v Gorici priredi jutri, v soboto, dne 24. t. m. koncert v veliki dvorani hotela Central. Začetek ob 8. uri zvečer. Po koncertu ples. Novo društvo, t', kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : Borzna poročila dne 2?. novembra. Tržaška borza. Nanoteoni K 19.12«/,—19.15, angiežke lire K — io —.—, London trmtek termin K 241.25—241.50 Francija K 95.42--95.60, Italija K 95.55 ——95.75— italijanski bankovci K —.— —.—♦ Nemčija K 117.57—117.75. nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 98.15 — i«9.45, ogrska kronBka renta K 95.55—95.85, italijanska renta E ——, kreditne akcije K 683.— — 635.— iržavne železnice K 676.25-678 25 — Lombardi K 173 50—175 50 Llordove akcije K 805 — 81?»— Sreč te Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.-do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. - 310—. Bo-d en kredit 188« K 302.— 310.—. Turffcc K 160 — io 162.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. t>op. včeraj dp.ne* l>ržK»ui dolg v papirju „ r srebru A.vfrrij*ia rtniA v zlatu v kronah 40 " AvHtr. invesiicijftca renta 3, Ogrska rema v -i0., .60 11.31 23.48 19.15'/, 95 60 11-31 ■v-^nutmii etili lrgttfto u tmu ^m Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladlite In razstava pohištva in tapetarij rnmr Parižka in londonska bo-za P a r i z : (dk!R[>.) — Francoska renta 96.10, italijanska renta 1U3.20. španski eiterieur 95.22, akcije otomanske banke 680 —. Menjice na Londcn 252 75. (l>alje na četrti strani). ulica Malcanton |tev. 1 90 lioa mUk 0 Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI - v „Edinosti ~ TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON trst, ulica cassa di RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV. »EDINOST« stev. 322 V petek, dne 2;;. novembra 11 H HOTEL* KAIiKA^ 70 sob. eletkr. razsvetljava, [ift kopeiji Cene zmerne SB-niS?1" HOTEL, KATKA Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice --Lcmbarde 183.— unificirana turška rema£4.62 HVHtrijfka zlata renta 98.90, ogrska 4°/0 zlata renta f»7.10. 1-ftnderbonk 4SM —, turške srečke 152.—, pr,-rižkn banka 1(145. italijanske meridijonalne akcije 783,— akcije Rio Tinto 19.32. Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg &l> J« ■rebro 327lt, Lombardi 7.—, Apaneka renta 94.V4 iijaneka renta 102.'/, tTŽni diskont 5-7/. menjice ns I>una;u 24.46. Stalna. Tržna poročila 21. novembra. Budimpefita Pšenica za april K 14.02 do K 14 94, rž za april K 13.28 do 13 30, oves m april td K 14.96 do 14.98, koruza za maj 10.34 do 10 36. Prtnica: ponudbe prednje, povcrcšc^Ei'i* pičlo tendenca mirna. Lrodaša: 20.000 met. nespremenjeno, oves za 10 stot. vi>e. Koruza ne^romenjena. — Vreme: lepo. II a v r e. (Sklep) Kava Santo? good averago z* tekoči mesec 43.t0, za marec 44,50. N e w - Y O r k. Kava Rio za bodoče dobave, »talno, nespremenjeno, za 5 ni5e. Prodaja : 2000 vreč. I. o n d o n. Sladkor iz repe surov, d S13 lfl Sh. Sta lno. I'a riz Rž za tekoči mesec 17.7"», za december 17."5, z« jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 (mirno). — Plenica za tekoči mesec 23.15, za de-etmber 23-15, za jsnuvsr-april 23 3«), za marec-junij 2335 4mirno). — Moka za tekoči mesec 30.85 za «I(cember 30.45, za januvar-april 30.30, za marec junij 30.35 mimo). — Repično olje za tekoči mesec V:>— , /a december. 82—, jan.-april 81.—, za maj-avgust 70.—, (trdno), špirit u tekoči mesec 42.;/4, za mesec december 423,4, za januvar-april 43--. za maj-avgust 44.'/%, (mirno) — Sladkor surov 83" oso nov 24 1 ,—24Vs, (mirno), bel za tekoči mese U7vsi december. 27 C, zt; januar-april 28.'/« za marec-junij 281" 'mlačno) rafiniran 59.50— 00.— — Vreme: dež. Posredovalnica za kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT ! Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst. od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Privole se ptve vknjižbe tudi za okolico in zunaj. > Zaloga oglja in drv M. RIBARIČ Trat. ulica Squero Nuovo 15, Trst Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom. Svoji k svojim! Veliko pozornost vzbuja v zdravniških krenili in pri občin tvu izum amer.^ke vode Za laSB odiik. mtilfi raz:t.v Bruselj a 1906 z zlaio Kolamo in čis!n3 air*M3 s Jtrižcem. LOVATRIN deiuje tako ua lasne barbončice, da Tzra-tejo gotovo tcl:om S <5ni lasje in brada, kjer je to 'ploh možno. Jamči se, ua izginejo prhljaji, luskine in izpadanje las po en-kratni uporabi. Na razpolago so dokazi, da je nad ioo.ooo plešcev in golubradcev zadobilo po „LOVACRINU" bujno raiČo las in brade. „LOVACRiN** zgosti in zdaljSa v v oke lase „LOVACR1N" podeljuje polagoma osivelim lasem zopet njih prvotno barvo. Cene veliki Škalljici „LOVAC11INA", ki z.idosča za več mesecev, je 5 kron; 2 steklenice 12 kron; 6 steklenic 20 kron. Da se zadobi simpatično nežno in tino polt na obrazu in rok^h ter po vsem Životu, rez v-ake nesnaznosti, kakor: sojedet, pege, lišaji itd. itd. raj se uporablja le nastopne, absolutno neškodljive, doslej nedosezne .,LOVACRIX-OVE" preparati: „Crema LovacriiV4 v lončkih po 3 krone in 5 kron : ,, Lovacrinova toa-le'na vola" v steklenicah po 3 krone in 5 kron: ,,Lovacrjnov*4 puder ibe!i, roza in crema) v kartonih po 3 krone in 5 kron itd. Odpošilja proti poš-. povzetju, ozir. predplačilu Ludvik Pollak (prej M. Feith) DCJNRJ, VI. Mariahilfcrstrase 45. V Trstu je vd jbiti pri: G. M. ANDRE1 J/.ZI, 1 Ci>. 5; OIČV. < iU.lA: LODOVICO NAC.KT,- (SCHMID, via S Seba>tUno 3; ETTORE ZER- I — - NITZ, via Sta tion 2. --= I n BRAVO V Najboljše in najnovejše čistilo za, kovine Glavni zastopnik : EUGENIO COSTANTINI Via Lavatoio št. 5 Električna žepna Inč. Vedno uporabljivo. Mal pritisk s prstom razžari svitlo električno svitlo-bo. Lahko in priročno nosi se lahko v žepu in uporablja delj časa. Baterija, kadar je izrabljena, nadomesti se lahko z novo.---- Cena komplektno K 3— : s povečevalno lečo K 4; nadomestna baterija K 1. Pošiljanje po povzetju. J. Kdnig\ elektrotehnik DUNAJ Vil, Westbahnst. 36 Prodajalcem visok popust. irile iz Sifona za bluze za gledišče, zatoileties in nakite V velikanski izberi tovarniških cenah v zaiojn svile AL lik CiTTA ni LlOftlE" Trst: Piazza della Borsa 3 OBfi IM VI UUWC Lion: 8 Rue de (a Republique VZORCI SE RAZPOŠILJAJO NA DEŽELO BREZPLAČNO. NB. Ena partija svile za bluze po 78 nvč., prej so veljale gld. 1-50. elika izbera najboljše vrste in sistemov Naznanilo dobrim materam! Za praznik sv. Miklavža ima in \im ulica Farneto štev. :» VELIKO IZBERO punčk vsake velikosti in kakovosti. — Škatlje igrač, meče, puške, bobne, orgljice, ter najrazličneje glasbene inra-če, ter druge predmete za pisarne in čole v«e po izredno nizkih oenah XXXXXX5oooc