\ \



I j f
J



D

RNI PARA0L1I
Da'

¡en ck Gorazda Tirška
STRAN 17
praznovalo 120 let
STRAN 12
17704316
Oglasi
Tretja stran
Zadnji čas za spremembe
Vlada je predstavila predlog novega pokojninskega zakona in ga začela usklajevati s socialnimi partnerji. Prvi odzivi so spodbudni, želja na strani vlade pa je, da bi pogajanja zaključili v najkrajšem možnem času. Po pričakovanju ministra za delo mag. Andreja Vizjaka bo najtrši oreh usklajevanje pri treh vprašanjih: ali očistiti pokojninsko blagajno in jo vezati na zdrav zavarovalniški sistem, ali je za polno pokojnino potrebnega najmanj 40 let dela oziroma zavarovalne dobe in odmera pokojnin.
Pokojninska reforma, če bo sprejeta, naj bi začela veljati spomladi. Ker je Slovenska demokratska stranka v sodelovanju s sindikati lani uspela preprečiti uvedbo pokojninske reforme, ki jo je pripravila Pahorjeva vlada, je danes Slovenija v bistveno težjem položaju, kot bi bila sicer, zato se s spremembami toliko bolj mudi. Upamo lahko, da bo sedanja opozicija ravnala bolj konstruktivno, čeprav zahteva Pozitivne Slovenije za izredno sejo parlamenta, menda je sedaj ne bo, ne govori ravno temu v prid.
Škoda je, da se v naši državi ne moremo pravočasno dogovoriti za spremembe, za katere je več kot očitno, da so potrebne. Žal nam morajo tujci postaviti pogoj, da se potem končno začnemo resno pogovarjati. Tako je pri pokojninski reformi in tako bo, prepričan sem, tudi pri refor-
mi delovnopravne zakonodaje. Gospodarstveniki že več kot desetletje opozarjajo, da s takšnimi bonitetami, kot jih vsebuje naša zakonodaja, ne moremo dolgoročno konkurirati na globalnih trgih, a se v javnem mnenju doslej ni nič bistvenega spremenilo.
Vsi bi si želeli varne zaposlitve, toda kaj je v današnjem svetu nenehnih sprememb sploh še varno? Podjetja, banke in druge finančne ustanove ugašajo »čez noč«, kupci dobaviteljem sporočajo, da bodo od jutri dalje kupovali manj in da zahtevajo nižje cene, podaljšujejo se plačilni roki, zvišujejo se cene surovin in reproma-terialov, obrestne mere (za slovenska podjetja) zaradi vse dražjega zadolževanja v tujini rastejo, mi pa se pogovarjamo o tem, da bi radi imeli varnejše zaposlitve. Varne zaposlitve v »nevarni« državi?
Ne potrebujemo večje varnosti, saj je sami realno nismo v stanju zagotoviti, potrebujemo pa bistveno več odgovornosti, in sicer vseh: delodajalcev, zaposlenih, politikov, sindikalistov ... Odgovornosti, pri kateri bo na prvem mestu nacionalni interes in šele potem kakšen osebni ali strankarski interes.

IZ VSEBINE: 37]
^_J
Tema tedna:
Pokojninska reforma
znova aktualna........................................................4
Srečanje SLS v Mozirju:
O finančnem stanju in
dolgoročnem razvoju države..............................5
Lesarska konferenca v Nazarjah:
Lesno-predelovalni
panogi vrniti mesto, ki ji pripada........................6
Intervju:
Uroš Marolt................................................................8
(ML)
KLS Ljubno:
Ministra Žerjava popeljali skozi proizvodnjo in podali pobude ...
.10
Most v Spodnjih Krašah:
Gradnja bo začasno spremenila potek prometa...............
.15
Črna kronika:
Zbežal z ene in povzročil
še drugo prometno nesrečo.............................23
ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 37, 14. september 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
ID
Tema tedna
POKOJNINSKA REFORMA ZNOVA AKTUALNA
Delovna doba bo daljša, pokojnine
ne bodo rasle
V preteklem tednu je vladna koalicija javnosti predstavila osnutek novega pokojninskega zakona in ga hkrati že pričela usklajevati s socialnimi partnerji. Reformo želijo v vladi izpeljati čim prej, saj, kot zatrjujejo, zagotavljanje trenutne ravni pokojnin že čez štiri leta brez sprememb ne bo možno. Spremembe kljub vsemu naj ne bi bile prenagljene, predlog novega zakona naj bi vzpostavljal pravičnejši, bolj pregleden in finančno učinkovitejši sistem.
Ta prinaša kar nekaj novosti. Zviševanje in izenačitev pokojninske dobe in upokojitvene starosti tako za ženske kot za moške je med najpomembnejšimi spremembami. Vlada namerava spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja, kot novost med drugim napovedujejo tudi informativne individualne račune in drugačne možnost zniževanja pokojninske starosti.
65 LET STAROSTI IN 40 LET DELOVNE DOBE
S pokojninsko reformo želi vlada, tako navaja v predlaganem osnutku pokojninskega zakona, »povrniti pokojnini, ki temelji na
vplačanih prispevkih, status pravice, zaslužene z minulim delom in vplačanimi prispevki v pokojninsko blagajno«. Glavni vladni adut, s katerim želi doseči omenjene cilje, je izenačevanje upokojitvene starosti in višine pokojninske dobe za moške in ženske.
Zavarovanec se bo do leta 2020 lahko upokojil pred 65. letom starosti brez odbitkov pri pokojnini, če bo dopolnil potrebnih 40 let zavarovalne dobe. A kot predvideva predlog, se zadeva po tem datumu »zaostri«. Do takrat se bo namreč upokojitvena starost zviševala postopoma. Od leta 2020 naprej se upokojitev s 60 leti staro-
Bojan Leskovšek, zdravnik v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje:
»Če bo sprejeta meja upokojevanja pri 65 letih, menim, da se bo to odražalo različno pri različnih poklicnih skupinah. V intelektualnih poklicih je že sedaj običaj, da se dela dlje, tudi do omenjene starosti in preko. V našem zdravniškem poklicu in v situaciji v Zgornji Savinjski dolini vidim problem predvsem v tem, da imamo veliko pomanjkanje zdravnikov. Posledično smo vsi »prisiljeni« vse do upokojitve opravljati urgentno službo, ki pa zahteva posebne psihofizične napore. V večjih zdravstvenih domovih, kjer se s pomanjkanjem osebja ne srečujejo, starejših zdravnikov ne obremenjujejo z urgenco. Problematični bodo tudi poklici s (Foto: ML)	pretežno fizičnim delom, torej delom
za tekočim trakom, delom v strežbi ..., pri katerih je med delavci redkost, da že zdajšnjo upokojitveno starost dočakajo brez bolezni. Mislim, da bi bilo potrebno nekaj narediti na prekvalifikacijah v pozni starosti, kar pa je v trenutni gospodarski krizi, ko je služb že tako premalo, iluzorno pričakovati. Bojim se, da bomo s to reformo dobili manj učinkovite, ostarele delavce, vrste na invalidskih komisijah, mladi pa bodo ostajali brez služb.«
sti in 40 leti pokojninske dobe šteje le še kot predčasna upokojitev. Za vsak manjkajoči mesec do polne starosti 65 let bo znašal odbitek 0,3 odstotka, kar na leto znese 3,6 odstotka. Upokojevanje pred 65 letom starosti brez odbitkov prav tako ne bo veljalo za tiste, ki ne bodo imeli 40 let zavarovalne dobe.
BONUSI IN MOŽNOST ZNIŽEVANJA POKOJNINSKE STAROSTI
V 40 let zavarovalne dobe se bo štelo tudi obdobje, ko je bil zavarovanec prijavljen kot brezposeln na zavodu za zaposlovanje ali na porodniškem ali bolniškem dopustu.
rem so služili obvezni vojaški rok, od 60. leta starosti pa največ do 58. leta. Predlog nadalje ukinja dodano dobo za študij.
INFORMATIVNI OSEBNI RAČUNI Z LETOM 2014
Tako sedanja ureditev kot predlog pokojninske reforme, ki jo je poskusila uveljaviti Pahorjeva vlada, ne poznata individualnih pokojninskih računov. Tokratni osnutek pokojninskega zakona želi to spremeniti in z letom 2014 uvesti omenjene račune. Ti naj bi omogočali nadzor nad delodajalčevim nakazovanjem prispevkov. Račun za vsakega zavarovanca, ki je vklju-
Razmerje med številom zavarovancev, ki vplačujejo prispevke v državno pokojninsko blagajno, in številom upokojenih se drastično poslabšuje. Leta 1980 je bilo razmerje zaposleni na enega upokojenca 3:1. Leta 2000 le še 1,8:1 in leta 2010 še slabše 1,54:1.
Ženskam, ki bodo imele 20 let ali manj pokojninske dobe, se bo upokojitvena starost od leta 2013 do leta 2015 postopoma zviševala vsako leto za pol leta. Pri njih se bo postopoma dvigovala tudi pokojninska doba od 38 let in 4 mesece postopno na 40 let.
Predlog sicer uvaja bonuse za tiste, ki bodo ostali zaposleni tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20-odstotne pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Predlog tudi navaja, da se jim z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, poveča odmerni odstotek za pokojnino.
Še vedno ostaja, sicer v nekoliko spremenjeni obliki, možna zgodnejša upokojitev zaradi otroka in vojaške obveznosti. Enemu od staršev se lahko upokojitvena starost za vsakega otroka zniža za osem mesecev, znižanje je možno le do 58. leta starosti. Moškim se zniža starost za obdobje, enako dvema tretjinama obdobja, v kate-
čen v obvezno zavarovanje, naj bi vodil zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po predlogu bo vseboval podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih ter o priznani delovni dobi. Vsakdo naj bi imel omogočen vpogled v podatke, ki se o njem vodijo v matični evidenci in v informativnem osebnem računu.
SINDIKATI SO PRIPRAVLJENI NA DIALOG
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da so določene spremembe pokojninskega sistema vsekakor potrebne, zato so na dialog z vlado pripravljeni. K spremembam Slovenijo silijo spremenjene demografske razmere, zato do zvišanja dejanske upokojitvene starosti sindikalisti nimajo odklonilnega odnosa. Precej bolj sporna je zanje vpeljava individualnih pokojninskih računov, prav tako so zavzeli previdno stališče do vladnega pojasnila, da bodo počistili pokojninsko blagajno.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Tema tedna, Aktualno
Naša anketa
Ali nam bo reforma prinesla pozitivne učinke?
Predlagatelji predlogov pokojninske reforme so prepričani, da reforma prinaša pozitivne učinke. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak meni, da je starost sicer pomemben pogoj za pridobitev starostne pokojnine, še bolj pa je pomembno, koliko je kdo vplačeval skozi svojo delovno aktivnost. Zdajšnja vlada je poudarila, da je treba pokojninski sistem očistiti vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Pri tem naj bi bile borčevske in veteranske pokojnine izvzete. Menijo, da bo sistem tako postal pravičnejši in tudi preglednejši. Bo res?
Darko Kumprej, Ljubno ob Savinji
Sam kmetujem. Prepričan sem, da kdor dela štiri desetletja, si zasluži pokojnino, ne glede na to, koliko je star. Tudi bonitete bi lahko ostale.
Peter Krajnc, Bočna
Mislim, da smo že veliko zamudili. Janšev predlog se mi zdi boljši od tistega, ki ga je dal Pahor. Sicer pa zame reforma ne bo prinesla bistvenih sprememb, saj sem tik pred upokojitvijo.
Andrej Presečnik, Gornji Grad
Že ko sem doštudiral, sem vedel, da bom delal do 65 leta. Že takrat je bilo potrebno imeti 40 let delovne dobe, tako da tistim, ki smo študirali, to popolnoma nič ne pomeni. Reforma je drugače nujno potrebna, saj ni logično, da hodijo mladi ljudje v pokoj. Je pa potreben selektiven pristop do dejstva, da se ne bi upoštevale različne bonitete. Vsi namreč niso ime-
li možnosti vplačevati za pokojnino v času dela. Tovrstna kategorija so kmetje, ki pred tremi desetletji sploh niso mogli vplačevati prispevkov v pokojninski sklad, ker jim to sistem ni dopuščal. Sicer pa bo reforma v vsakem primeru prinesla ljudem pozitivne učinke. Po mojem občutku je reforma premalo stroga na določenih segmentih in je verjetno prevelik kompromis ter bodo po nekaj letih potrebni dodatni ukrepi.
Saša Podkrižnik, Radmirje
Politika me trenutno ne zanima. Sem še študentka in ne hodim v službo. Kaj bo, ko bom šla v pokoj, zato niti ne razmišljam.
Tatjana Bezovšek, Mozirje
Pokojninska reforma je nujna in bi jo morali že zdavnaj narediti. Je pa potrebno razlikovati težke fizične delavce in tiste, ki delajo po pisarnah. Nekdo, ki dela v nemogočih pogojih, ko dopolni štirideset let delovne dobe, bi moral v pokoj ne glede na to, koliko je star. Kakšni bodo učinki, pozitivni ali negativni, bo pokazal čas. Sama delam intelektualno delo in do tedaj, ko bom šla v pokoj, ne verjamem, da bom dobila kaj od države.
Nuša Irmančnik, Spodnje Kraše
Težko rečem, kaj nam prinaša pokojninska reforma. A sem vse bolj prepričana, da sama pokojnine ne bom dočakala oziroma bom delala do 65. leta in kljub temu ne bom imela dovolj delovne dobe, saj sem morala zaradi osebnih razlogov službo prekiniti in se posvetiti bolni osebi. Tudi prispevke trenutno sama plačujem. Ali bodo pozitivni ali negativni učinki, pa težko rečem.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
SREČANJE SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V MOZIRJU
O finančnem stanju in dolgoročnem razvoju države
Predsednika SLS mag. Radovana Žerjava (levo) je pozdravil tudi podpredsednik DZ Jakob Presečnik. (Foto: Marija Lebar)
Ministra mag. Radovan Žerjav in Franc Bogovič, predsednik in podpredsednik stranke SLS, sta se v sredo, 5. septembra, v Mozirju srečala s predstavniki članstva te stranke iz 5. volilne enote. Srečanja se je udeležilo več kot 70 članov in županov, ki so bili izvoljeni s podporo SLS, pa tudi podpredsednik državnega zbora in poslanec Jakob Presečnik.
Na srečanju so se zbrali predstavniki občinskih odborov SLS, zvez in gibanj znotraj SLS ter župani, izvoljeni s podporo SLS, iz 5. volilne enote, to je celjskega, savinjskega, šaleškega in koroškega območja. Ministra sta jim predstavila aktualno-politične teme, s katerimi se v zadnjem obdobju srečuje stranka in država.
Andrej Presečnik, regijski koordinator SLS, je po srečanju povedal:
»Tema, ki v zadnjih dneh vnaša določen nemir v stranko, je pismo, s katerim predsednik vlade Janez Janša pričakuje zamenjavo kme-
r
tijskega ministra zaradi neke obvoznice mimo enega od slovenskih mest, ki sicer zaposluje strokovno javnost že več kot desetletje. Stri-
njali smo se, da to ni vzrok, ampak vzroki ležijo drugje, kje in kakšni so, pa lahko le predvidevamo.«
Toda bistveno pomembnejše so vsebine, povezane s finančnim stanjem in dolgoročnim razvojem, o katerih so govorili. Predsednik Žerjav in ostali gostje so izpostavili nujnost ureditve referendumske zakonodaje, vpisa fiskalnega pravila v ustavo, sprejetja nove delov-nopravne in pokojninske zakonodaje. Pri slednji je Žerjav poudaril držo SLS že ob oblikovanju prejšnje področne zakonodaje, saj so se že takrat zavedali nujnosti sprememb. »Enako nujne so spremembe na področju delovnopravne zakonodaje, predvsem s ciljem narediti prijaznejše okolje za gospodarske subjekte in zagotoviti varnejšo zaposlitev tudi za delavce.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012 5
Gospodarstvo
LESARSKA KONFERENCA IN SREČANJE LESARJEV SLOVENIJE V NAZARJAH
Lesno-predelovalni panogi vrniti mesto,
ki ji pripada
V okviru nazarskega Lesarskega praznika sta v sredo, 5. septembra, potekala peta razvojna konferenca in srečanje slovenskih lesarjev, ki so ju organizirale Občina Nazarje, Območna obrtno-pod-jetniška zbornica (OOZ) Mozirje, Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA). Dogodka sta se udeležila tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav ter minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Na konferenci so predstavili primere dobre prakse in zavzeli sklepe in stališča, ki jih bodo posredovali resornima ministrstvoma.
TAKOJŠNJE UVAJANJE NAČRTA V PRAKSO
Uvodoma je udeležence, ki so dodobra napolnili nazarsko kulturno dvorano, v imenu organizatorjev nagovoril direktor SŠGZ Franci Kotnik, ki je konferenco tudi povezoval. Kot gostiteljica je spregovorila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Izrazila je zadovoljstvo, da je bil letos junija sprejet Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, »saj si novih stečajev, kot je Smreka Gornji grad, Garant Polzela, prisilne poravnave Lesna TIP Otiški vrh ..., ob dejstvu, da imamo zeleno zlato - lesne zaloge prek 330 milijonov kubičnih metrov, kar pomeni naše največje naravno bogastvo, ne moremo in ne smemo več dovoliti,« je dejala Podkrižnikova.
PANOGA PREPOZNANA KOT STRATEŠKA
Minister Radovan Žerjav je poudaril, da je bila lesno-predelovalna panoga v preteklosti izredno cenjena. Treba je vložiti vse napore, da ji to mesto povrnemo, saj je glede na obnovljive vire in velike zaloge lesa prav gotovo perspektivna in mora predstavljati slovensko strateško usmeritev. Vendar bo po ministrovih besedah potrebno mobilizirati prav vse potenciale in delovati povezano, da se bo akcijski načrt, imenovan tudi Les je lep, udejanjil tudi v praksi. Vse to pa ne bo dovolj brez kapitala, za katerega je potrebno poiskati ustrezne strateške partnerje, za kar se je pripravljen angažirati tudi sam osebno.
Viri lesno-predelovalne industrije so trajnostni in obnovljivi, še več, pri nas sečnja celo zaostaja za prirastkom, je dejal minister Franc Bogovič. Tudi z vidika rasti cen energentov je gozd in les zanimiv. Novi akcijski načrt prinaša ukrepe
in spodbude za celotno verigo vse od gozdarstva do izrabe lesnih ostankov za biomaso. »Ne smemo dovoliti, da akcijski načrt ostane na papirju in pozabljen kje v predalih, temveč ga moramo takoj začeti uresničevati. Zato, da bo temu res tako, bo skrbel poseben strateški svet,« je še povedal minister Bogovič.
Minister Franc Bogovič: »Ne smemo dovoliti, da akcijski načrt ostane na papirju in pozabljen kje v predalih, temveč ga moramo takoj začeti uresničevati.« (Foto: ML)
TRIJE PRIMERI DOBRE PRAKSE
Uspešno poslovanje skupine Jelovica je predstavil predsednik upravnega odbora Jelovice Gregor Benčina. Kljub znanemu stanju gospodarstva načrtujejo letos doseči 15-odstotno rast prodaje in imajo tudi v prihodnje smele načrte. Nekaj težav zaznavajo na področju nabave surovine, saj gre veliko našega kakovostnega lesa v sosednje države, predvsem v Avstrijo, in to nepredelanega.
O istem problemu je govoril tudi Alojz Cugmaj-ster, lastnik in direktor družbe Žaga Cugmajster. Slikovito je opisal zgodbo in vzpon svojega podjetja, ki bi ga lahko še širili in ustvarjali nova delovna mesta, a nepotrebne administrativne ovire in izvoz hlodovine v Avstrijo to onemogočajo.
Lastnik in direktor podjetja Melu iz Luč Alojz Selišnik se je pridružil sogovornikoma glede izvoza hlodovine. Tudi njegovo podjetje bi lahko še zaposlovalo, če ne bi bilo delo v naši državi tako visoko obdavčeno, delovni čas pa glede na konkurenco v drugih državah efektivno precej krajši. »Zakaj moramo državi odvajati prispev-
Alojz Selišnik je predlagal, da naj država ukine
prispevke za čas malic, odmorov in dopustov,
delavcem se neto plače povečajo za 10 odstotkov, čas malice oziroma odmora pa se ne bi všteval v delovni čas. (Foto: ML)
ke tudi za čas malic, odmorov in dopustov?« se je vprašal Selišnik in predlagal, da država ukine prispevke za ta čas, delavcem se neto plače povečajo za 10 odstotkov, čas malice oziroma odmora pa se ne bi všteval v delovni čas.
NEUSTREZNO IZOBRAŽEVANJE
Selišnik se je dotaknil tudi našega izobraževalnega sistema, ki mladih ne pripravi na delo v praksi. Stari mojstri in z njimi bogato znanje naše lesarske tradicije odhajajo. V Avstriji, kamor se tako radi oziramo, imajo nespremenjen šolski sistem že več desetletij in ga ne menjajo z vsako novo vlado. Podjetniki so stimulirani, da mladim nudijo prakso, kjer pridobijo potrebna znanja.
SPREJELI VEČ ZAKLJUČKOV
V razpravi, ki je sledila, se je večkrat pojavilo vprašanje, kako je mogoče, da lahko avstrijski kupci za hlodovino ponudijo toliko več kot slovenski, če njihova država ne posega v področje s spodbudami in ukrepi za zvišanje konkurenčnosti. Izraženo je bilo tudi mnenje, da Slovenija svojim lastnikom gozdov sofinancira izgradnjo gozdnih cest in vlak, les gre nato nepredelan v izvoz, naši lesarji pa ne pridejo do cenovno in kakovostno ustrezne surovine.
Franci Kotnik je na koncu predstavil zaključke konference. Te bo ponovno preučil organizacijski odbor, jih ustrezno oblikoval in poslal obema ministroma.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Iz občin
ZAČETEK PRAZNOVANJA LESARSKEGA PRAZNIKA V BOHACEVEM TOPLARJU
Nazarje obiskal predsednik države dr. Danilo Türk
Prazničen sobotni dan ob Lesarskem prazniku so v Nazarjah pričeli s prireditvijo v Bohače-vem toplarju. Tam se je županji Majdi Podkri-žnik pridružil predsednik države dr. Danilo Türk. Po ogledu spremljajočega kulturnega programa sta zasadila jablano, drevo, s katerim Zgor-njesavinjčani od nekdaj živijo in jim predstavlja simbol sožitja z lesom.
Visoki gost, predstavniki občine, krajevnih skupnosti in številni občani so se zbrali v zavetju
toplarja, kjer so jih pričakali stalni ponudniki doma pridelanih vrtnih, mesnih izdelkov in sladkih dobrot. Pridružili so se jim izvajalci kulturnega programa, člani Mešanega pevskega zbora KD Nazarje in Zbora Frančiškove mladine Nazarje. V program je zbrane šegavo popeljala modera-torka Nataša Terbovšek Coklin.
Türk je tako najprej prisluhnil ubranemu petju nazarskih pevcev, nato pa še nagovoru županje Podkrižnikove. Slednja je na kratko pred-
Predsednik države Dr. Danilo Turk (drugi z leve) si je skupaj z županjo Majdo Podkrižnik in drugimi predstavniki občine Nazarje z zanimanjem ogledal bogato kulturno vsebino, ki jo ponuja Bohačev
toplar. (Foto: Tatiana Golob)
stavila domačo občino in izrazila veliko veselje nad predsednikovim obiskom ob občinskem praznovanju. Predsednik je poudaril, da je vesel obiska Nazarij, ki so mu poznane ravno po nekoč bogati lesni predelavi. Na zbrane se je obrnil z besedami, da se zaveda pomembnosti tradicije, s katero živi celotna dolina in še posebej občina Nazarje. Bil je čas, ko so bili naši kraji poznani po ustvarjalnem razmišljanju, je dejal in poudaril, da svoje povezanosti z lesom ne smemo pozabiti. Današnji časi niso lahki in zahtevajo nove tehnološko ter ekonomsko zanimive rešitve. A ne le naša dolina, celotna Slovenija mora po njegovem mnenju poiskati novo identiteto v Evropi in svoja naravna bogastva izkoristiti na bolj produktiven način.
Prireditev, ki sta jo z obujanjem minulih časov popestrila dva nekdanja olcarja, se je nadaljevala z zasaditvijo jablane pred toplar-jem. Projekt Šolski učni sadovnjak, v okviru katerega je potekala zasaditev, sta zbranim opisala idejni vodja projekta Jože Santner in Jernej Mazej, študent na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Po njunih besedah je namen projekta osveščanja prebivalstva, glavni dolgoročni cilj projekta pa je dvig odstotka samooskrbe v državi. Prvo lopato zemlje na korenine zasajenega drevesa sta položila dr. Türk in županja Podkrižnikova. Predsednik države se je ob koncu uradnega dela še precej časa zadržal ob ogledu razstavnih prostorov Bohačevega toplarja, Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec ter samega dogajanja na prazniku.
Tatiana Golob
OBČINA LJUBNO IN OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Za varne šolske dni prvošolčkov
Prejšnji ponedeljek, ko so šolski prag prvič prestopili številni zgornjesavinjski otroci, so na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji pripravili sprejem. Poleg prvošolčkov so se sprejema udeležili številni starši in sorodniki, v imenu Občine Ljubno pa je bila na sprejemu podžupanja Anka Rakun, ki je otroke tudi obdarila.
Občina Ljubno je vsakemu prvošolčku podarila rumeno rutico, da bodo otroci na cesti bolj opazni in da jim ostali udeleženci v prometu, zlasti v teh prvih dneh njihovih korakov po poti učenosti, posvetijo še posebno pozornost. A ker je življenje nepredvidljivo in prinaša tudi neprijetnosti, je dejala med drugim v svojem nagovoru podžupanja Rakunova, jim občina podarja tudi zavarovalne police za nezgodno zavarovanje.
Ravnatelj Rajko Pintar je izrazil veselje nad številom novih učencev. Teh je letos 32 in so
Podžupanja Anka Rakun je otrokom razdelila darila občine in jim zaželela čim lepše šolske dni. (Foto: Marija Lebar)
razdeljeni v dva razreda. Večini od njih šola ni neznana stavba, saj so hodili v vrtec, pa tudi na ogled so prišli, preden se je začel pouk. »Da bo prvi šolski dan ostal med lepimi spomini, smo vam pripravili nekaj presenečenj,« je med drugim dejal ravnatelj. Na obisk so povabili Kranjske komedijante, ki so predstavili lut-kovno-igrano igrico Žogica Marogica in zmaj Tolovaj. Čeprav je igra stara že več desetletij, nosi aktualno sporočilo in ne samo otroci, tudi njihov spremljevalci so si predstavo z zanimanjem ogledali.
Učiteljice so nato malčke odpeljale v razrede, kjer jih je čakalo še sladko presenečenje. Starši so se z ravnateljem pogovorili še o nekaterih dilemah, kot je nova ura začetka pouka, ki jo je kot novost zahtevalo resorno ministrstvo, in o urniku varstva.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012 7
Intervju, Gospodarstvo
Uroš Marolt (Fotodokumentacija Gorenje)
Mozirjan Uroš Marolt je svojo uspešno kariero gospodarstvenika začel v Nazarjah, v takratni Gorenjevi tovarni MGA. Pot ga je vodila v tujino, sedaj je že pet let član uprave družbe Gorenje, zadolžen za divizijo Notranja oprema, od začetka letošnjega leta pa za področje korporacijskih storitev ter za program kuhinj. Pod njegovo »pristojnost« sodi tovarna pohištva v Nazarjah, katere obstoj je bil nekaj časa pod vprašajem. Kot nam je v pogovoru povedal Marolt, so za to podjetje na obzorju boljši časi.
-	Kako dolgo ste že zaposleni v Gorenju? Ste delali že tudi kje drugje?
Moja prva služba je bila v podjetju MGA Nazarje, sedaj BSH Hišni aparati, kjer sem bil v letih 1996 in 1997 zaposlen kot samostojni kontrolor v kontrolingu.
-	Kakšna je vaša izobrazba in kako je doslej potekala vaša poklicna kariera?
Leta 1997 sem diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer trženje, sedaj končujem magistrski program na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V Gorenju d.d. sem se zaposlil leta 1998. Do leta 2001 sem bil komercialist za območje Rusije, nato sem vodil komercialno področje v Gorenjevi prodajni družbi na Poljskem Gorenje Polska Sp., kjer sem leta 2002
UROS MAROLT, ČLAN UPRAVE GORENJA, ODGOVOREN ZA DIVIZIJO NOTRANJA OPREMA, ZA KORPORACIJSKE STORITVE IN KUHINJSKI PROGRAM
Tujina je izziv, a delati doma
•	v
je najlepše
prevzel funkcijo direktorja. Septembra leta 2005 sem prevzel vodenje prodajnega podjetja Gorenje Austria Handels GmbH. Od septembra 2007 sem član uprave Gorenje.
-	Torej ste kar nekaj časa preživeli v tujini. Je bilo sporazumevanje za vas težava? Ali kdaj pogrešate delo v inozemstvu?
Jeziki mi pri sporazumevanju na srečo nikoli niso delali preglavic. Aktivno govorim angleško, nemško in poljsko. Za osebnostni razvoj človeka je dobrodošlo, da spozna različne kulture, jezike, navade, okolje, zato je delo v tujini vedno izziv, čeprav moram priznati, da je delati doma vseeno najlepše. Službene obveznosti me sicer še vedno velikokrat popeljejo v tujino.
-	Vaša poklicna pot se je vzpenjala. Ste član uprave Gorenja. Kako dolgo že?
Septembra 2007 sem bil prvič imenovan v upravo družbe in bil do marca 2009 odgovoren za področje trženja in prodaje. Marca 2009 sem bil imenovan za člana uprave odgovornega za divizijo Notranja oprema, z vstopom v leto 2012 pa za področje korporacijskih storitev ter za program kuhinj.
-	Pred časom ste v družbi Notranja oprema izvedli precejšnjo reorganizacijo. Kakšno?
Aktivnosti reorganizacije in racionalizacije poslovanja podjetja smo razdelili na dva dela. En del aktivnosti se je nanašal na reorganizacijo proizvodnje kuhinjskega pohištva, ki je bila pred tem razpršena na več lokacijah: v Vele-
nju, Mariboru, na Češkem, v Avstriji in Ukrajini. Proizvodnjo smo v okviru reorganizacije združili na dveh lokacijah - v Mariboru in v Velenju. Drugi del aktivnosti se je nanašal na reorganizacijo proizvodnje celotnega kopalniškega programa. Tako imenovani mokri del te proizvodnje, to je proizvodnjo sanitarne tehnike, smo lani iz Šoštanja preselili v Srbijo, suhi del proizvodnje pa organizirali v okviru proizvodnje kuhinjskega pohištva v Velenju.
-	Ste spremenili tudi kaj na področju prodaje?
Večje spremembe smo izvedli tudi na področju prodajnega asortimana, kjer smo med drugim popolnoma poenotili in prenovili kuhinjsko
»Lahko rečem, da nam je bil program nemškega partnerja dnevnih sob in pisarniškega pohištva pisan na kožo, saj so proizvodi podobni tistim, ki smo jih v Nazarjah delali že do sedaj.«
pohištvo in kopalniško opremo, osvežili smo tudi podobo ostalega pohištva. Pri oblikovanju smo sledili najnovejšim trendom vse z namenom narediti naše pohištvo, keramiko in ostalo notranjo opremo čim bolj uporabniku prijazno in privlačno.
-	Kje prodajte kuhinje Gorenje in Marles?
Večino kuhinjskega pohištva, okoli 50 odstot-
SREČANJE Z MINISTROM FRANCEM BOGOVIČEM
O stanju v gozdarski in kmetijski strokovni službi
Na ožjem sestanku so se v sredo, 5. septembra, z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem srečali predstavniki kmetijstva in gozdarstva iz naše doline. Pogovarjali so se o težavah, ki trenutno najbolj pestijo to območje.
Srečanja so se udeležili vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik, Stanko Jamnik in Štefka Goltnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, direktor Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik in predsednik upravnega odbora te zadruge Stanko Zagožen.
Po srečanju je Andrej Presečnik povedal: »Go-
vorili smo o ukrepih, da bi strokovno delo na področju kmetijstva in gozdarstva teklo nemoteno kljub strogim varčevalnim ukrepom, ki sta jih deležni obe službi. Strinjali smo se, da bo potrebna prilagoditev novonastalim razmeram, ker verjetno sredstev na dolgi rok ne bo toliko, kot bi si jih želeli. Še posebej smo izpostavili pomen krepitve strokovnega dela s kmeti in lastniki gozdov na terenu in zmanjšanje administrativnih nalog strokovnih služb. Ministra smo seznanili tudi s posledicami letošnje suše in razvojnimi pogledi naše zadruge.«
Marija Lebar
Hi
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
C
Intervju, Gospodarstvo
kov prodamo na domačem trgu, torej v Sloveniji, 25 odstotkov prodaje ustvarimo v drugih državah regije JV Evrope (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija ...), preostalo kuhinjsko pohištvo izvozimo v Ukrajino, Avstrijo, na Nizozemsko, tudi na Daljni vzhod, kjer zanimanje za naše kuhinje raste.
- V vaše področje sodi tudi tovarna pohištva v Nazarjah. Tovarna že nekaj časa posluje v rdečih številkah. Govorilo se je o prenehanju proizvodnje. Kakšen je položaj v tem času?
Res je vodstvo razmišljalo tudi o tej možnosti. Na srečo smo pravočasno našli ustrezno rešitev in tako omogočili nadaljevanje proizvodnje ter ohranili delovna mesta. Med iskanjem rešitev smo stopili v stik z nemškim pohištvenim podje-
»Naj omenim, da imamo v podjetju vsa ustrezna znanja in izkušnje, potrebne za tovrstno proizvodnjo, kar je zagotovo pripomoglo k pomembni odločitvi nemškega partnerja za sodelovanje.«
tjem Jahnke, ki je zaradi nekonkurenčnosti zaprlo svojo tovarno v Nemčiji. Iskali so poslovnega partnerja, ki bi prevzel proizvodnjo pohištva pod njihovo blagovno znamko in uspeli smo se dogovoriti.
- Koliko je ta rešitev trdna?
Trenutno imamo pogodbo za tri leta. Podpisali smo jo v juniju, potem ko smo pol leta porabili za intenzivno uvajanje programa v proizvodnjo. Lahko rečem, da nam je bil program nemškega partnerja dnevnih sob in pisarniškega pohištva pisan na kožo, saj so proizvodi podobni tistim, ki
smo jih v Nazarjah delali že do sedaj. Seveda pa moramo za dolgoročno stabilnost poskrbeti kar sami in ves čas paziti na nivo kakovosti, produktivnosti in stroškovne učinkovitosti.
-	Je bila potrebna za to, da bi osvojili njihovo proizvodnjo, kakšna večja investicija?
Za prevzem proizvodnje podjetja Jahnke niso bile potrebne večje investicije, in to je bilo seveda zelo pozitivno za nas. Naj omenim, da imamo v podjetju vsa ustrezna znanja in izkušnje, potrebne za tovrstno proizvodnjo, kar je zagotovo pripomoglo k pomembni odločitvi nemškega partnerja za sodelovanje. Z novimi naročili smo povečali obseg proizvodnje, zmanjšali fiksne stroške na enoto proizvoda, izboljšali produktivnost, vse to pa izboljšuje rezultat poslovanja.
-	Kako ste si torej z nemškim partnerjem razdelili delo?
Delimo si razvoj, proizvodnja je naša odgovornost, za prodajo njihove blagovne znamke pa skrbijo sami. Pri tem bi poudaril, da bo predstavljal posel z nemškim partnerjem manj kot 40 odstotkov prodaje nazarske tovarne. Ostali del proizvodnje oziroma prodaje je namenjen pohištvu pod lastno blagovno znamko in proizvodnji izdelkov za ostale kupce.
-	Ste že odposlali kakšno serijo? Kako je bil partner zadovoljen?
V poletnih mesecih smo poskusno že odposlali več tovornjakov, septembra pa bo prodaja že potekala na polnih obratih. Nemški partner zelo natančno nadzoruje izhodno kvaliteto proizvodov in je z našim dosedanjim delom zelo zadovoljen.
-	Škarje med stroški in prodajno ceno se vse
bolj stiskajo. Kako je s cenami vhodnih surovin in materialov?
V zadnjem letu in pol so cene vhodnih materialov krepko rasle, vendar tej rasti ni sledila rast prodajnih cen končnih izdelkov, saj zaradi izredno zahtevnih tržnih razmer na naših ključnih trgih, dvig prodajnih cen ni bil mogoč. Ravno za-
»Da bi tovarna v Nazarjah poslovala pozitivno, je potrebno v bodoče ohraniti enak delež materiala in strošek storitev, na drugi strani pa stroške dela na enoto proizvoda zniževati.«
radi tega je potrebno biti še posebej previden pri obvladovanju vseh vrst stroškov, kakovosti in produktivnosti. S tem, ko smo sklenili poslovno sodelovanje z nemškim partnerjem, pomembno izboljšujemo poslovanje.
-	Bo povečana proizvodnja prinesla tudi kako dodatno delovno mesto?
Računamo, da bomo s povečano proizvodnjo lahko na novo zaposlili do deset oseb.
-	Kdaj računate, da bi se v Nazarjah lahko izkopali iz rdečih številk?
Posel z nemškim partnerjem nam prinaša precej višji obseg prihodkov od prodaje. Da bi tovarna v Nazarjah poslovala pozitivno, je potrebno v bodoče ohraniti enak delež materiala in strošek storitev, na drugi strani pa stroške dela na enoto proizvoda zniževati. Ob podvojitvi prodaje, kar je cilj za leto 2013, se podjetje lahko izkoplje iz rdečih številk, za kar pa bo potreben izredno velik napor vseh zaposlenih na tej lokaciji.
Pogovarjala se je Marija Lebar
APARTMAJI IN WELLNESS SKOK
Obiskovalci okusili gostoljubje apartmajske hiše
V soboto je potekal dan odprtih vrat Apartmajev in wellnessa Skok Mozirje. Prikaz že ustaljene in predstavitev nove ponudbe ter storitev je na odprtje privabil obiskovalce, ki so se lahko na lastne oči prepričali o kvaliteti turistične dejavnosti. Zbrane je v imenu lastnikov in ustanoviteljev hiše razvajanja, Saše in Marka Skok, pozdravila Janja Irman Kolar ter opisala njihov pristop, ki z veliko mero prijaznosti ustvari trenutke, ki jih sodoben človek potrebuje in za katere se trudijo v Apartmajih Skok.
Ti so od letošnjega poletja bogatejši za nov prizidek, v katerem sta prostor dobili dve ma-sažni sobi ter prostor za nego rok in obraza. Svojemu namenu so predali tudi mini konferenčno sobo in novo dvorano za skupinsko vadbo, kjer bo mogoče ob pilatesu, plesu in drugih oblikah vadbe vzpostaviti harmonijo telesa in duha. Precej zanimanja je bila deležna nova oblika sproščanja - masaža na pro-
Marko Skok (v sredini) je s ponosom predstavil obetavno turistično dejavnost.
(Foto: Mateja Goltnik)
stem, s pogledom na neokrnjeno naravo Mozirja.
Poleg tega so si lahko obiskovalci vodeno ogledali sodobno opremljene apartmaje in wellness ter si privoščili nego rok in nohtov ali nasvet kozmetičarke. Na dvorišču je za glasbo skrbel ansambel Golte, najmlajše pa je s svojimi triki zabaval žongler Jakob. Zbrane je nagovoril Marko Skok, ki se je zahvalil družini, prisotnim in zasluženim za dosego cilja, ki sta ga z ženo Sašo izpolnila ob odprtju well-nessa.
Župan Ivan Suhoveršnik je dejavnost Apartmajev in wellnessa Skok označil za pridobitev občine in širše skupnosti ter lastnikom zaželel smelo in pogumno nadaljevanje zastavljene poti, kar bo pripomoglo k še večji turistični razpoznavnosti kraja. Nove prostore je blagoslovil župnik Sandi Koren.
Mateja Goltnik
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
ID
Gospodarstvo, Oglasi
KLS LJUBNO
Ministra Žerjava popeljali skozi proizvodnjo in
podali pobude
Preteklo sredo je uspešno lju-bensko podjetje KLS obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav z ekipo šestih sodelavcev, med katerimi sta bila tudi poslanec in podpredsednik DZ Jakob Presečnik ter državni sekretar mag. Uroš Rožič.
Mirko Strašek, direktor podjetja KLS, katerega proizvodi so vgrajeni v avtomobile 28-tih blagovnih znamk, je bil ministrovega obiska vesel, saj mu je lahko poleg ogleda pretežno robotizirane proizvodnje tudi podal pobude in pripombe iz prakse z delovno pravnega področja. Direktor je v pogovoru z ministrom dejal, da so potrebne določene spremembe na tem področju in da je nefleksibilnost trga delovne sile velikokrat težava za delodajalce.
Med predlogi je izpostavil odpuščanje iz krivdnih razlogov, pravice starejših delavcev (v primeru novih zaposlitev), dolžino dopusta za za-
Radovan Žerjav (levo) in Jakob Presečnik sta med ogledom proizvodnje v KLS-u z zanimanjem prisluhnila Mirku Strašku. (Foto: Štefka Sem)
poslene, višino nadurnega dela, zaposlovanje invalidov, usposobljenost za delo študentov in dijakov po zaključku šolanja in še kaj. Dani predlogi so za podjetja pomembni, saj znižujejo določene stroške. Strašek meni, da to ne pomeni zmanjševanje pravic delavcev, temveč le prila-
goditev zahtevam na trgu dela. »Dobrim delavcem se pri resnem delodajalcu ni treba bati, da bodo ostali brez službe,« je dodala vodja kadrovsko splošne službe v KLS-u Aleksandra Logar.
jim omogoča vlaganje v razvoj, letos bodo investirali skoraj 6 milijonov evrov.
Kakovost dokazujejo s tem, da na milijon dobavljenih kosov dobavijo le 3,3 slabe kose, izdelujejo pa več kot 170 različnih produktov. Več kot 90 odstotkov proizvodnje je avtomatizirane in robotizira-ne, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa je zavidljivih 75.000 evrov. S temi številkami in podatki je Straškova seznanila goste in dodala, da so vsi rezultati plod domačega znanja in domačih ljudi.
Kasneje je z zgodbo o štirih desetletjih podjetja, v kateri ni manjkalo težav, izgube trgov, nato pa ponovnega vzpona do sedanjih rezultatov, nadaljeval direktor. »20. septembra bo 40 let, odkar sem v KLS-u. Podjetje je prebrodilo težka obdobja, spomini so tako lepi kot
Zbiranje ponudb za odprodajo stavbnega zemljišča
V središču Mozirja v Levstikovi ulici, na lepi lokaciji ob Mozirnici, v bližini osnovne šole, odprodamo komunalno urejeno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše. Velikost parcele je cca 650 m2. Izhodiščna cena zemljišča znaša 31.200 € z vključenim DDV.
Informacije na telefonski številki 03 839 33 12.
Občina Mozirje
Mag. Radovan Žerjav: »Čestitam vam osebno in vsej vaši ekipi za vse, kar ste dosegli. Takšni rezultati ne pridejo sami od sebe in ne brez truda. Delate na področju, kjer se je treba vsak dan znova in sproti dokazovati in priznam, da vam gre to dobro od rok. Navdušen sem nad vsem, kar sem videl in slišal pri vas. Delovno pravna zakonodaja je potrebna sprememb in nekaj vaših predlogov je že vključenih, vprašanje je le, kako bomo to uskladili s socialnimi partnerji. «
Ministra in ostale goste je z nekaterimi podatki o poslovanju navdušila vodja trženja mag. Barbara M. Strašek. Podatki, da je prodaja v zadnjih sedmih letih narasla za 15 milijonov evrov, da letno izdelajo 8 milijonov kosov obročev in da novi izdelki letno predstavljajo 30 odstotkov prodaje, so dali vedeti, da podjetje nenehno napreduje. To
slabi, a vse smo prestali in dokazali, da zmoremo. Pogoj za to je bilo veliko odrekanja, zagnano delo ter spoštovanje do sodelavcev, kupcev dobaviteljev in na koncu do samega sebe. Spoštovanje je pri nas beseda z veliko začetnico in ima v kulturi poslovanja podjetja velik pomen,« je dodal Strašek.
Štefka Sem
10 Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Iz občin, Oglasi
6. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH
Pester program navdušil staro in mlado
Osrednja in med občani najbolj priljubljena prireditev občinskega praznovanja, ki je v šestem letu pognala že prav močne korenine, je znova uspela. Lesarski praznik v Nazarjah ostaja pester, osredotočen na tradicijo obdelave najžlah-tnejše zgornjesavinjske dobrine, hkrati pa dovolj zabaven, da privablja vse generacije domačinov in prebivalcev drugih občin.
ravnih materialov, domačinke so ponujale okusne dobrote, poleg tega je takrat svoja vrata obiskovalcem odprl Muzej gozdarstva in lesarstva, kjer so potekali brezplačni ogledi muzejske stalne razstave.
Dopoldan je bil namenjen poučnemu spoznavanju lesa. Svoje znanje so v domu kulture na kvizu Kaj vem o gozdu in lesu preizkusili osnovnošolci iz vseh zgornjesa-
S kiparjenjem z motorno žago se je predstavila domačinka Vera Benda.
(Foto: Tatiana Golob)
Začetek praznovanja pod Boha-čevim toplarjem je v soboto zaznamoval visok državni obisk. Prireditve se je namreč udeležil predsednik države dr. Danilo Türk. Ob 10. uri se je dogajanje prestavilo na osrednji prireditveni prostor pred Gradom Vrbovec, kjer je potekal sejem izdelkov iz lesa in drugih na-
Na Lesarskem prazniku so se predstavili tudi člani Čebelarskega društva Kokarje. (Foto: Tatiana Golob)
še bolj oživel, za kar je dodatno poskrbela moderatorka prireditve Nataša Terbovšek Coklin. Zaigrale so motorne žage, s pomočjo katerih so Vera Benda, Marija Štiglic in Vlado Cencel skozi ves dan ustvarjali mogočne lesene skulpture. Zbirati so se pričeli otroci, ki so jih anima-torke povabile na delavnice, kjer so
njihovi predstavniki prav tako preizkusili v podiranju v ta namen postavljenega drevesnega debla.
Godba Zgornje Savinjske doline se je zbranim predstavila z repertoarjem poskočnih melodij. Obiskovalce so zabavali člani ansambla Labod. Ob zaključku uradnega programa je potekala še po-
vinjskih šol. Prav vsi so se v svojem poznavanju lesne dediščine, industrije in gozda dobro izkazali. Kaj se tudi ne bi, saj jih je pred začetkom kviza pozdravil predsednik države, ki je s svojim bodrenjem zagotovo poskrbel za večjo motivacijo tekmovalcev.
Opoldne je prireditveni prostor
S svojimi veščinami so obiskovalce navdušili mojstri v podiranju dreves z motorno žago. (Foto: Tatiana Golob)
nato iz lesa ustvarjali raznolike izdelke. Kmalu so se na prizorišču obiskovalcem pridružili konjeniki Zgornje Savinjske doline in nudili panoramske prevoze s kočijo. Popoldan so se predstavili mojstri v podiranju dreves z motorno žago, ki so prikazali veščine gozdnih delavcev. Sledilo je tekmovanje med krajevnimi skupnostmi, kjer so se
delitev pokalov in priznanj najboljšim ekipam v športnih igrah, ki so se v obliki nogometnega in odbojkarskega turnirja odvijale na športnem igrišču. Več o tem v naslednji številki Savinjskih novic.
Galerijo fotografij z Lesarskega praznika si lahko ogledate na www. savinjske.com (geslo: le06na).
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Organizacije. Oglasi
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE PRAZNOVALO 120 LET DELOVANJA
O C
TJ	:=,
o	> "5
*	I
:	(O
_ o
.<2 "c	N
o S	>
« |	g
E o)
._ O	<d	C
"D °	'<=03
O -=	5?	>N
>	p	>	ro oh5	c
■O C	(D	o
O d)	>	r
>	o	w	E
0£L ££ OZ £0
cd
«» i 0) « 2
gos® c ^ (0
-- O — CD
Sç-EE .o : CD JS
-o > ~
CD CD £= £ i— :=* CD CD O) > 13 W
082 09 OZ £0


Med tremi najstarejšimi v Sloveniji
Turistično društvo Mozirje je 8. septembra praznovalo visok in okrogel jubilej delovanja. Na osrednji slovesnosti v dvorani kulturnega doma v Mozirju so bila najzaslužnejšim članom iz rok podpredsednika Turistične zveze Slovenije Dominika S. Černjaka podeljena bronasta in srebrno priznanje zveze kot zahvala za opravljeno in vzpodbuda za nadaljnje delo na področju turizma.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1892. Odtlej je z dvema kratkima prekinitvama med obema vojnama neprenehoma delovalo in v svojih vrstah združevalo ljubitelje čistega in urejenega okolja ter razgibanega družbenega življe-
Člani društva skozi vse leto pripravljajo in organizirajo različne akcije, prireditve, sodelujejo z drugimi društvi in organizacijami. Mozirje v zadnjih letih redno posega po najvišjih priznanjih v projektu TZS Moja dežela lepa in gostoljubna. Župan Ivan Suhoveršnik je izrazil željo, da Mozirje svoj razvoj tudi v prihodnosti ne bi gradilo na večjih industrijskih obratih, ampak na izkoriščanju naravnih danosti in na domačinih.
Temu je z zadovoljstvom pritrdil podpredsednik TZS Dominik S. Černjak, ki ga je napovedal voditelj slavnostne prireditve Franci Podbrežnik. Černjak je med drugim ome-
Dobitniki priznanj TZS ob jubileju Turističnega društva Mozirje (Foto: Benjamin Kanjir)
nja. Kratek besedni sprehod skozi dobro stoletje delovanja je zbranim pripravil sedanji predsednik Andrej Klemenak. Dotaknil se je ustanoviteljev in velikega pomena, ki ga je imelo društvo že od samega začetka delovanja. Od tega, da so se ljudje pričeli zavedati pomena urejenega bivalnega okolja, do osveščenosti v razmerju do obiskovalcev, ki so že takrat prihajali v kraj na oddih.
Srebrno priznanje TZS ob obletnici društva je šlo v roke Antona Veneka, člana upravnega odbora društva zadnjih deset let. Venek s svojim delom in svojim pedagoškim znanjem že vrsto let v društvu ustvarja pozitivno delovno klimo, saj so mu za dosego ciljev pomembni medsebojni odnosi in medsebojna pomoč.
Bronasta priznanja TZS so prejeli Osnovna šola Mozirje, sekcija zeliščark pri Društvu upokojencev Mozirje, člani komisije društva, ki so ocenjevali urejenost ocve-tličenosti in okolice kraja pri dosedanjih akcijah Darja Planinšek, Matija Blagojevič, Nevenka Presečnik, Ana Klemenak, Liljana Bele in Jože Skornšek ml., priznanje so prejeli tudi Drago Poličnik, Roman Čretnik, Ivana Žvi-pelj in predsednik TD Andrej Klemenak.
V zahvalo za opravljeno delo na področju zgodovinopisja je Valt Jurečič Aleksandru Videčniku izročil lastni grb.
(Foto: Benjamin Kanjir)
nil, da je mozirsko turistično društvo tretje najstarejše v Sloveniji. Županu se je zahvalil za njegova prizadevanja pri skrbi za prijazno bivalno okolje domačinov, ob tem pa tudi obiskovalcev. Njegova podpora, tudi s financiranjem projektov turističnega društva, je ključnega pomena pri
Hi	Savinjske novice št. 37, 
14. september 2012
C
Organizacije, Informacije
njihovi izvedbi. Sledila je podelitev priznanj dobitnikom, ki so bili izbrani po sklepu upravnega odbora društva.
Na slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja Edija Mavriča Savinjčana. Predsednik odbora EMS, ki deluje v okviru KUD Utrip Rečica ob Savinji, Aleksander Oblak je podal obrazložitve dobitnikov. Tema letošnjega razpisa je bila zgodovina. Strokovna komisija je med prispelimi deli izbrala tri, katerih avtorje so izbrali za nagrade. To so bili Simon Podkrižnik,
Franc Bezovšek in Aleksander Videčnik. Slednji je iz rok Valta Jurečiča, predsednika He-raldičnega in veksilološkega društva Herold, prejel svoj grb kot tretji častni član društva v zahvalo in počastitev velikega Videčnikovega pomena pri ohranjanju zgodovine, predvsem Savinjske doline. Izdelava lastnega grba je redka čast, ki si jo tokratni dobitnik po Jure-čičevih besedah nedvomno zasluži. V zahvalnih besedah je izpostavil širok knjižni opus, s katerim je zanamcem ohranil jasen zapis de-
la in življenja ljudi v preteklosti.
Za kulturni program prireditve so poskrbeli članice in člani Mešanega pevskega zbora društev upokojencev in invalidov iz Mozirja, ki ga vodi Anton Petek. Zapeli so tudi Mozirski koledniki, ki jih vodi Jelka Repenšek. Zanimiv dramski vložek so pripravili člani KD Mozirje, odigrala pa Roman Čretnik in Stane Kranjc. Igralci so ob koncu tudi zaplesali na ubrane viže izpod strun citrarja Klemna Matka.
Benjamin Kanjir
DAN DRUŽIN LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE
Gornji Grad je za Nadškofijo Ljubljana pomemben kraj
Tako je omenil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres na srečanju družin ljubljanske nad-škofije v Gornjem Gradu, v soboto, 1. septembra. Gornji Grad je bil namreč dolgo letna re-
zidenca ljubljanskih škofov in prav je, da se je srečanje ob 550-letnici nadškofije odvijalo prav v tem pomembnem kraju, je še dodal Stres.
Družine so na srečanju prosile blagoslova ob začetku šolskega in veroučnega leta. Nadškof Stres jim je v nagovoru spregovoril o vrednotah, ki naj bi jih živeli v vsakdanjem življenju, za vzor je postavil Sveto družino. Brez družinskega okolja je veliko težje odrasti v zrelo osebnost, je poudaril. V družini se mlad človek nauči, kaj je prav in kaj ni prav, kako je mogoče z drugimi sodelovati in jih upoštevati. Vzgoja, ki jo je otrok deležen v svoji družini, je odločilna za vse njegovo življenje.
»Vsi drugi vzgojitelji samo nadgrajujejo na temeljih, ki jih položijo starši. Od kvalitete družinskega življenja je odvisno, kakšna bo naša prihodnost,« je v nagovoru povedal Stres, ki je somaševal v družbi pomožnega škofa dr. Antona Jamnika ter številnih drugih duhovnikov. Na srečanju se je zbralo okrog 200 ljudi, pri zaključni maši pa se jim je pridružilo precej domačinov.
Program se je že dopoldan pričel v gornje-grajski katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Po skupni molitvi so odrasli v cerkvi prisluhnili ka-tehezi nadškofa Stresa in se z njim pogovarjali. Katehistinje so pripravile za otroke krajše ka-teheze, ki so se nadaljevale v ustvarjalnih delavnicah. Skupaj s prostovoljci, predvsem anima-torji oratorija v Gornjem Gradu, so pripravili pevsko, biblično, likovno in plesno delavnico. Zaradi slabega vremena se je vse odvijalo v kapeli in bližnji dvorani. Dogajanje so sklenili z mašo, pri kateri so prepevali otroci, ki so se pesmi naučili pod vodstvom Anje Rajter.
Štefka Sem
Nadškof msgr. dr. Anton Stres (v sredini): »Vsi drugi vzgojitelji samo nadgrajujejo na temeljih, ki jih položijo starši.« (Foto: Štefka Sem)
Matična kronika za mesec avgust 2012
ROJSTVA:
Rodilo se je pet deklic in sedem dečkov.
POROKE:
Nikolaj Slapnik iz Vologa in Anita Vratnik iz Spodnje Rečice, Tadej Lever iz Šmartnega ob Dreti in Mateja Ugovšek iz Radmirja, Uroš Hacin in Petra Novak, oba iz Griž, Borut Repše in Monika Steiner, oba iz Mozirja, David Skok in Paulina Zgrabljič, oba iz Spodnje Rečice, Klemen Likar iz Cerkna in Polonca Pečnik iz Lepe Njive, Milan Jelen iz Ljubljane in Andreja Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Matjaž Rifelj in Ksenija Hren,
oba iz Ljubljane, Martin Cokl iz Strtenice in Natalija Bevc iz Pristave pri Mestinju, Janez Sedo-všek in Maja Vintar, oba iz Mozirja, Marjan Go-ličnik iz Šmihela nad Mozirjem in Barbara Maček iz Adergasa.
SMRTI:
Marija Pečovnik iz Nove Štifte, Ana Bastl iz Na-zarij, Frančiška Krivec iz Dola, Stanislav Trap iz Mozirja, Ivan Klemenčič z Ljubnega ob Savinji, Anton Grlica iz Mozirja, Janez Grudnik z Ljubnega ob Savinji, Marija Vršnak z Spodnjih Kraš, Karolina Bevc iz Gornjega Grada.
Če hočeš postati moder, se nauči pametno spraševati, pazljivo poslušati, mirno odgovarjati in umolkniti, ko nimaš več kaj reči.
Johann Lafater
Hi	Savinjske novice št. 37, 14. september 2012

Zgodovina in narodopisje
Zgodbe in pripovedi (9)
Piše: Aleksander Videčnik
HUDIČEVA SKALA
Sredi grajskega obzidja v Nazarjah stoji velika skala. Na njej je prvotno stal gradič, ministerial oglejskega patriarha. Pozneje so tam postavili cerkvico sv. Jožefa, ki so jo Nemci leta 1942 podrli in tam postavili protiletalske topove. Kmalu so ugotovili, da bodo s topovskimi tresljaji sesuli skalo, zato so topove umaknili.
Legenda pravi, da je to ogromno skalo prinesel sam hudič. Blizu Savinje je nekoč v veliki revščini živel mali kmet. Kočar si je pomagal preživeti z ribolovom v Savinji in Dreti, toda graščinski so ga na prepovedanem lovu ujeli. Nekoč je spet opazoval, kdaj gredo graščinski hlapci nazaj v grad, tedaj je skočil v vodo in pod koreninami nalovil ribe za družino. Vesel je bil ulova, ko je zaslišal graščinski rog in zagledal graščinske hlapce in lovce. Ti so ga kmalu opazili in v silni stiski je zaklel in na glas pozval vraga, naj mu pomaga. Hudobec se je takoj pojavil in skril kočarja pred graščinskimi. Potem sta se dogovorila, da ga bo vrag še tri leta varoval pred graščinskimi hlapci, da bo lahko varno lovil ribe. Kot plačilo mu je kočar obljubil svojo dušo.
Kočar je bolje preživljal vsakdan in družina ni bila lačna. Še prodajal je ribe, toliko jih je nalovil, tako je bil tudi denar pri hiši. Po dveh letih se je kočar zavedal, da bo lepemu sledilo peklensko trpljenje. Belil si je glavo, kako naj hudiča pretenta. Zavedal se je, da bo težko uiti hudiču iz krempljev. Nekega dne se je pojavil hudič pri svoji žrtvi, tedaj ga je kmet prosil za uslugo, naj mu s Črete prinese veliko skalo, da si bo lahko sezidal hišo, namesto koče, v kateri je živel. Vrag se je lotil dela, toda ni mu šlo od rok. Skala, katere se je lotil, je bila celo za njegovo nadnaravno moč pretežka. Zavleklo se je, njegov čas pa z jutranjico mine in tedaj mora izginiti. Ko je vrag privlekel skalo blizu dogovorjenega mesta, je kočar v kapeli udaril na zvon in vrag je mislil, da že zvoni jutranjico. Izpustil je skalo med Dreto in Savinjo in tam še danes stoji. Kočarja hudič ni več nadlegoval, saj ni zmogel napora s skalo ...
RAKOV ZAKLAD
Pokrajina ob Lučnici je glede lepote nekaj posebnega. Danes je seveda veliko bolj poseljena, kot je bila še na začetku stoletja. Tedaj se je odigrala pričujoča zgodba. Na Rakovem posestvu je bila jama, imenovali so jo Rakov pekel. Ni bila daleč od domačije, tam blizu pa je bila kmetija Sunč-nik, na kateri se je rodil pripovedovalec te zgodbe. Kot hlapec je delal na Riharjevem posestvu, imenovali so ga Matevž. Vedno znova je otrokom pripovedoval, kako je še pred prvo vojno neki goljuf
izvabil denar od Rakovih, pa tudi o njegovem očetu je rad kaj povedal, kako je kot olcer delal in kaj prislužil za lepše življenje družine.
Njegova pripoved pa se je glasila, da se je pri Rakovih nekega dne pojavil lepo oblečen moški. Imeli so ga za gospoda. Govoril je zelo prepričljivo in trdil, da pozna skrivnost jame Rakov pekel. Tam da je zlato, le najti ga je treba. On da ima izkušnje, je trdil, ima pa tudi skrivnostno knjigo, tako bo zagotovo našel zlato. Vsi Raki bodo bogati, nekaj bo pa njegovega za zahtevno delo. Prvi večer je gospod prespal pri Raku, zvečer je molil z domačimi rožni venec. Domači so to opisali, »da je modlil kot škof«. Po vsem tem so Rakovi bolj verjeli gospodu, ki je povrhu še pobožen ...
Naslednji dan je šel v jamo in se po nekaj urah vrnil. Domačim je rekel, da je v jami čisto gotovo zaklad. Pač pa gre tukaj za te vrste zaklad, ki se najde le, če se odkrije njegov dvojček, ta pa je v Sarajevu. Prepričal je domače, da so dali vse svoje prihranke v posebno kovinsko skrinjico, s katero bo odkril zaklad, seveda pa mora biti v njej denar.
Spet je krenil v jamo. Vrnil se je in dejal, da je v skrinjici premalo denarja in torej ne »vleče«. Domači so nastrgali ves denar, ki je bil na voljo, in ga vložili v skrinjico. To je mož skrbno zaklenil in ključ predal domačim. Tretji dan je spet prišel iz jame in rekel, da naj zberejo še nekaj denarja, saj se jim bo tisočero poplačalo, ko bo odkril zlato. In spet je krenil v jamo. Rakovka je šla k sosedu, da je primaknil svoje trdo zaslužene prihranke. Seveda mu je obljubila delež pri zakladu.
»Gospod« je zdaj v jami ugotovil, da je vse jasno - treba je potovati v Sarajevo in tam odkriti zaklad, potem bo na voljo tudi ta v Rakovem peklu. Ljudi je prepričal, da naj določijo spremlje-
j,- j V- •
(Kg povelje Adj, št. 3488/19 iti po v.
valca v Sarajevo, ki bo imel ključ od skrinjice. Dogovorili so se, da pojde Sunčnik z njim na pot. Drugi dan sta že odpotovala. Zvečer pred tem je gospod položil skrinjico na mizo v hiši, zraven pa je priložil kolomon, kar je naredilo na domače globok vtis. Toda, kot kaže, je mož izpraznil skrinjico. Zjutraj sta krenila na pot s spremljevalcem, ki je imel ključ do Sarajeva.
Na železniški postaji v Sarajevu je velel gospod Sunčniku počakati, ker da mora sam nekaj urediti. Zaman je čakal prestrašeni spremljevalec na gospoda. Končno je odprl skrinjico, v njej pa je bil le narezan papir in od denarja niti krajcer. Ubogi Sunčnik je dolgo potoval nazaj domov, saj si je sproti moral prislužiti kaj denarja za pot. Ko je končno prispel domov, so skupaj z Rakovimi lahko le ugotovili, kako jih je »pobožni« goljuf okradel. Zgodbo mi je pred leti povedal Alojz Plaznik, starejši, ki je na Riherskem še kot otrok večkrat poslušal hlapca Matevža to žalostno zgodbo pripovedovati.
TRDOSRČNI GRAŠČAK
Grad v Goltah je stal na kraju sedanje cerkve sv. Radegunde. Baje je bil v lasti Vrbovških gospodov. Upravljali so ga najemniki, ki so grdo ravnali s pod-ložniki. Tam blizu je bila kmetija Keber, ki je bila svobodnjaška. Zato se Keber ni bal graščakov. Nekoč je najemnik hudo pretepel tlačana in ga nato zaprl v grajski stolp. Keber je za ta dogodek izvedel in sporočil hudobnežu na grad, da njega čaka enaka usoda, kot jo je on namenil tlačanu. Kmalu so Vr-bovški zaradi nenehnih pritožb o slabem ravnanju s podložniki na tem gradu zoper najemnika ukrepali. Hudobneža so zaprli v grajski stolp in ga pustili tam tudi umreti. Baje je Keber neke noči nad radegundskim gradom videl krvavo prikazen, ki je naglo izginila v prepadu proti Trnavi.
Posebna zanimivost. Izkaznica narednika Mihaela Kokota iz leta 1919. Bil je koroški borec in ostal kratko v jugoslovanski armadi, in to v pionirskem bataljonu IV. armijske oblasti na Ptuju. Izkaznico nam je poslala Saša Zver iz Mozirja.
Iščemo stare fotografije
14 Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Iz občin, Organizacije, Šolstvo
MOST V SPODNJIH KRASAH
Gradnja bo začasno spremenila potek prometa
Predstavniki občine in izvajalca so krajanom predstavili projekt novega mostu. (Foto: Marija Lebar)
Občina Nazarje bo gradila v Spodnjih Krašah nov most. Ker bo gradnja dodobra spremenila dnevni ritem prometa, se je županja Majda Pod-križnik v petek, 7. septembra, srečala s tamkajšnjimi krajani. Prisotni so bili sodelavci občinske uprave, občinski svetniki, člani krajevnega odbora krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti in predstavnik izvajalca gradbenih del.
Gradnja mostu, ki jo je občina načrtovala že dalj časa, se je zavlekla, saj je bila na izbor izvajalca podana pritožba. Revizija ni odkrila bistvenih napak v postopku razpisa, tako da se dela lahko vendarle začnejo, je pojasnila županja. »Že dolgo si želite ta most, ki je tudi nujno potreben tako z vidika varnega prometa kot z vidi-
DRUGI FESTIVAL BICKA V SOLČAVI
ka poplavne varnosti,« je dejala in krajane Spodnjih Kraš, ki živijo na levem bregu Drete, pozvala k strpnosti v času gradnje.
Podrobnosti projekta je zbranim razložil direktor občinske uprave Samo Begič, ki je med drugim poudaril, da bo novi most prinesel številne pozitivne spremembe, med drugim bo promet po novem mostu tudi veliko manj hrupen in moteč za sosednje stanovalce, kot je zdaj po obstoječih lesenih mostnicah. Most bo zgrajen v loku tako, da ne bodo potrebni podporniki, ob katerih so se ob velikih deževjih nabirale naplavine in povzročale, da je voda prestopala bregove in poplavljala. Prevlečen bo z dvoslojnim asfaltom. Gradnja bo predvidoma trajala od 10. septembra do 22. oktobra.
Obljubljajo pestro dogajanje na temo volne
V organizaciji Centra Rinka in partnerjev bodo v Solčavi organizirali drugi festival ovčje volne Bicka 2012. Dogodek bo v dveh dneh postregel s številnimi dogodki in dejavnostmi, zanimivimi tako za širše občinstvo kot tudi za strokovno javnost.
Začetek dogajanj bo v soboto, 22. septembra, ko se bo mogoče že zjutraj udeležiti fotografiranja ovc na paši s Tomom Jeseničnikom in prigona črede s Strelovca. Čez dan bo potekala delavnica polstenja volne, v Centru Rinka bodo odprli razstavo utrinkov vsakdanjega življenja Solčavanov V spomine ujeti čas. Ogledati si bo moč predelavo ovčje volne vse do končnega izdelka, za zaključek pa bo zvečer še modna revija oblačil iz ovčje volne.
Naslednji dan, to je v nedeljo, 23. septembra, bo najprej pastirska maša, nato bo poteka-
Krajani so izrazili veselje nad bodočo pridobitvijo, a se je pojavil tudi kak pomislek. Vprašali so, zakaj ni poskrbljeno za pomožni most ali brv vsaj za pešce. Begič in Podkrižnikova sta razložila, da bi to pomenilo še dodatna sredstva, ne bi bilo varno, poleg tega pa je nekoliko više že obstoječa brv, preko katere bodo lahko hodili pešci. Tam bodo tudi vstopali na avtobus bodisi za v šolo ali službo in druge opravke. Za vozila pa je obvoz preko Homc in Pobrežja na regionalno cesto.
Marija Lebar
Vrednost odstranitve starega in gradnje novega mostu in ustrezna vodnogospodarska dela, kar obsega projekt, bodo znašala okoli 280.000 evrov. Občina računa na državna sredstva iz dveh virov. Eno tretjino denarja bo iz sredstev za sanacijo poplav leta 2007, tretjino iz sredstev za financiranje investicij po zakonu o financiranju občin, tretjo tretjino pa bo pokrila Občina Nazarje s svojimi sredstvi.
100 LET GIMNAZIJE CELJE - CENTER
Veliko srečanje generacij
la okrogla miza na temo kako tržiti jezersko-sol-čavsko ovco in izdelke. Svoj prispevek k dogajanju bodo dodali tudi solčavski otroci in kulturniki, ki bodo pripravili kulturno zabavno prireditev Solčavske viže in vižnge. Predstavili bodo knjigo Naša ovca in njena volna ter modno revijo volnenih oblačil.
Skozi ves dan bo na prireditvenem prostoru potekala ponudba različnih izdelkov na stojnicah, tudi kulinarika iz ovčetine, vrstile se bodo pastirske igre, od 15. ure dalje pa bo zabava z ansamblom Zmaji. Pripravili bodo licitacijo domačih izdelkov in dobrot, izkupiček je namenjen obnovi freske sv. Krištofa. V obeh dneh si bo mogoče ogledati nekatere razstave in instalacijo imenovano Gobe. Dogajanje festivala je podprto s sofinanciranjem preko programa Leader.
Marija Lebar
Gimnazija Celje - Center je v velikem pričakovanju enega od vrhuncev praznovanja 100-le-tnice stavbe. 21. septembra se bodo na celodnevni prireditvi Naših sto družili zdajšnji in nekdanji dijaki ter učenci II. osnovne šole, ki je nekoč delovala v secesijskem poslopju na današnji Kosovelovi 1.
Izjemen izobraževalni in kulturni program, odtisi vtisov v glini, medgeneracijski pevski zbor, znova združene glasbene skupine in spomini na za mnoge najlepša štiri leta so tisti, ki bodo na tretji septembrski petek nazaj na Gimnazijo Celje - Center privabili mnoge, ki so bili s šolo kdaj in kakor koli povezani.
Prireditev Naših sto se bo ob 12. uri na gimnaziji začela s tradicionalno saditvijo drevesa ob svetovnem dnevu miru in nadaljevala z različnimi delavnicami za osnovnošolce in dijake. Ob 19. uri se bo začelo veliko druženje nekdanjih in sedanjih dijakov, ki bodo sooblikovali program.
Praznični vrvež se bo ob 21. uri zaključil z velikim koncertom nekdanjih in sedanjih glasbenih skupin ter medgeneracijskega zbora. Ob obletnici sta zaživeli posebna spletna stran nasi-hsto.gcc.si in facebook stran DrustvoGCC, preko katerih generacije dijakov znova vzpostavljajo stike in delijo spomine.
GD
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012 15
Kultura, Organizacije, Oglasi
RAZSTAVA VELJKA TOMANA
«1*1	• •	•	V v« ■•	•	I ■•
Slikanje je zanj način življenja, ne poklic
Akademski slikar Veljko Toman je v Gornjem Gradu razstavljal že v preteklosti. (Foto: Štefka Sem)
Zadnji počitniški četrtek je bila v galeriji Štekl v Gornjem Gradu otvoritev razstave Veljka Tomana. Kot je dejala predstavnica KD Gornji Grad Jožica Tiršek Drčar, avtorja razstave najlepše predstavljajo slike same.
Akademski slikar Veljko Toman se je rodil v Splitu, otroštvo pa je preživel v domači vasi Vrbje v Savinjski dolini. Po končani šoli za oblikovanje in pedagoški fakulteti (likovna smer) se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je diplomiral na slikarskem oddelku in pridobil naslov akademski slikar. Zaposlil se je v Mestnem muzeju Ljubljana in nadaljeval podiplomski študij restavratorstva pri profesorju Mirku Šubicu.
Leta 1975 je uspešno zagovarjal specialistično nalogo in si pridobil naziv akademski konservator specialist. Kot slikar se ukvarja s slikar-
E'
stvom, grafiko in ilustracijo ter s pedagoško andragoškim delom na restavratorskem in likovnem področju. Do danes je nanizal že preko 160 samostojnih razstav in še več sodelovanj na skupinskih razsta-
vah. Razstavlja doma in na tujem. Za svoje delo je prejel številna priznanja, od diplom in nagrad Ex tempore v različnih krajih, študentske Prešernove nagrade, do priznanja Turistične zveze Slovenije.
Tomana je gornjegrajska galerija gostila že drugič. Ko je spregovoril o svojih slikah, je povedal, da vsaka od njih nosi svojo zgodbo. Omenil je, da obožuje naravo, slike pa so vezane na njegovo počutje. »Če vas ob sliki vsaj malo pož-gečka pri srcu, je moj namen dosežen,« je dejal umetnik in dodal, da je ustvarjanje slike najpomembnejši del slikarstva.
Do srca ga je ganila pesem od Celja do Žalca, ki so jo med drugimi izvedli glasbeni gostje otvoritve Nastja, Katja in Mitja Sten-šak, kot da bi vedeli, od kod prihaja. Tomana je v imenu organizatorja razstav, Kulturnega društva Gornji Grad, pozdravila Vika Venišnik, medtem ko je župan Stanko Ogradi omenil, da se v Tomanovih stvaritvah vidi, da slikanje ni le poklic, ampak način življenja.
Štefka Sem
PROJEKT LEONARDO DA VINCI
O izkušnjah pridobivanja znanj v tujini iz prve roke
V nazarskem centru za samostojno učenje je pred nedavnim Martina Herlah Pečnik predstavila možnosti pridobivanja poklicnih znanj in izkušenj v tujini. Gre za evropske projekte mobilnosti, med njimi projekt Leonardo da Vinci, za katerega je posrednica v Sloveniji, pred leti pa je že bila imenovana za slovensko ambasadorko tega projekta.
Predavateljica je med drugim povedala: »Program Leonardo da Vinci finančno podpira poklicno usposabljanje v državah Evropske
Unije. S projekti mobilnosti omogoča mednarodno delovno prakso, poklicno usposabljanje in izmenjavo delovnih izkušenj. Udeleženci lahko izboljšajo svoje poklicno znanje, pridobijo spretnosti in kvalifikacije, povečajo svojo za-posljivost in vključenost na evropski trg dela.«
Za predstavitev je vladalo dokaj-šnje zanimanje, saj so različne možnosti poklicnega izpopolnjevanja v tujini dostopne tako za zaposlene kot za brezposelne osebe, razpon bivanja v inozemstvu pa od nekaj
Martina Herlah Pečnik je spodbudila prisotne, da razmislijo o svojih idejah in se prijavijo na razpise za leto 2013.
(Foto: Marija Lebar)
tednov do nekaj mesecev, odvisno do tega, kakšen program si izbere posameznik in v kolikšnem času lahko osvoji želena znanja.
Prednost projektov mobilnosti je, da so brezplačni in da udeleženec precejšen del sredstev za bivanje dobi že vnaprej, potem ko je
projekt potrjen in sprejet tudi od gostitelja v tujini. Priprava dokumentacije in prijava na sredstva terjata kar nekaj časa, potreben je posrednik v Sloveniji. Martina Herlah Pečnik je zato spodbudila prisotne, da razmislijo o svojih idejah in se prijavijo na razpise za leto 2013.
Herlah Pečnikova je o izkušnjah iz tujine lahko poročala iz prve roke, saj je bila pred leti na večmesečnem izpopolnjevanju prav v okviru Leonardo da Vinci na izpopolnjevanju v tujini. V okviru projekta je delala kar v treh državah na okoljevarstvenih vsebinah.
Nedavno je posredovala pri realizaciji projekta mobilnosti imenovanega Znanje za razvoj Zgornje Savinjske doline, preko katerega se bodo v različnih državah Evrope izpopolnjevale štiri Solčavanke. Prva od njih Renata Jakob Roban se je že vrnila in je na predstavitvi z navdušenjem govorila o pozitivnih izkušnjah in številnih idejah, ki jih je dobila med svojim bivanjem in delom pri nevladnih organizacijah na Irskem.
Marija Lebar
@
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Šport, Ljudje in dogodki, Čestitke
FRANCEK GORAZD TIRSEK SE JE VRNIL V GORNJI GRAD
Prisrčen sprejem za srebrnega paraolimpijca
Slovenski junak paraolimpijskih iger v Londonu Franček Gorazd Tiršek je končno doma. Gor-njegrajska občina mu je v sodelovanju z domačimi društvi pripravila izredno pester in čustven sprejem, na katerem ni manjkalo solz sreče, pohvalnih besed za velikega šampiona, zahval, smeha, glasbe, fotografiranja, intervjujev in še in še, kar sodi zraven takšnega dogodka.
Olimpijske medalje ni moč videti pogosto v živo, kaj šele da bi se je nešportnik lahko dota-
knil. Čeprav vidno utrujen je ponosen nosilec paraolimpijskega srebra svojim številnim krajanom, prijateljem in znancem to omogočil in obojestranskega navdušenja ni manjkalo. Na uradnem delu prireditve je med drugimi župan Gornjega Grada Stanko Ogradi svojemu občanu izročil občinsko priznanje, podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin pa je paraolimpij-skemu junaku podaril protokolarno darilo njihove občine, kipec nabiralke zvezd.
Franček Gorazd Tiršek je v Gornjem Gradu proslavil olimpijsko srebro s trenerko Polono Sladič v družbi župana Stanka Ogradija (desno). (Foto: Ciril M. Sem)
Srebrni paraolimpijec v družbi domačih in domačinov (Foto: Ciril M. Sem)
»Za takšen sprejem se je bilo vredno potruditi. Uspelo nam je in veselim se z vami. Hvala Gornjemu Gradu, hvala Velenju in mojemu matičnemu strelskemu društvu ter hvala Sloveniji,« so bile še zaključne, zahvalne besede velikega zmagovalca.
Franjo Pukart
MOZIRJE
Po dolgem času spet zasejali ajdo
Fanika Pustoslemšek in Tone Reberšak iz Lju-bije sta opravila delo, na katerega zreta z veseljem. Sredi avgusta je bila njiva, zasejana z ajdo, bela od medenega cvetja. »Po več desetletjih na Robidovi njivi spet ajda cveti na željo in v veselje ljubijskih čebelarjev,« je povedala Fanika.
Na 80 arov veliki njivi je najprej rasel ječmen. Po žetvi je čebelar Tone predlagal sosedom, da bi za njim posejali ajdo. Pustoslemškovi so bili takoj za to. Domača fanta sta preorala strnišče, Tone pa je priskrbel seme, si oprtal sevnik (pletena košara z ročajem za setev) in ajdna - tako ji pravijo domačini - je bila v zemlji, pripravljeni na novo rast. Ta do meter visoka rastlina uspeva na rastišču, ki ni obdelano s herbicidi. Je skromna rastlina, a od nje bosta imela dvojno korist. Čebelam Toneta Reberšaka je odlična paša, Pu-stoslemškovi bodo nekaj zrnja namenili za moko, nekaj pa shranili za seme.
Fanikin in Tonetov pogled se že ustavlja na njivi s koruzo. Tam bodo naslednje leto valovile rastline s srčastimi listi in trirobimi plodovi.
Andreja Gumzej
Soseda v vročem avgustovskem opoldnevu na njivi, na kateri dozoreva plod skupnega dela.
(Foto: AG)
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Čestitike, Oglasi
	1 J. seplf mbfi {e pramflvgl
	Franc Kolenc
Li	ti na it topit miili ob tvojim 70. rajilncm dnevu undijn p d pate h in naj t« spremljajo lepe besede ter dobra dcjjnjfl. To 11 li JelhjO itru Joi;: j. oftod Jrmiuki
PRODAJALEC ADMINISTRATOR GASTRONOM HOTELIR EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOM SKI TEHNIK LOGIS UČNI TEHNIK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
<1 Xj
fV
'V
19. september 2012 9.00-12,00 in 15.00 -18,00
Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje 03 89S 54 5 Q i u-ve lenj e. si
a
¡RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE-S 041227133
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNKE iTAJHKTlM
»IET rablju s spreitiljnaJcan !LI ■
TECAKRP
MOZinjE, Savinjska t. 29 www.avtosola-relax.si
18
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
INDUSTRIJSKA KONOPLJA NA PREIZKUŠNJI
Prva žetev industrijske konoplje v Zgornji Savinjski
dolini po več kot pol stoletja
Stara mlatilnica je bila pripomoček za ločevanje stebel od semen.
(Foto: Štefka Sem)
Letos spomladi se je na Ljubnem ob Savinji odvijal zanimiv ekološko podjetniški projekt. Na rad-mirskem polju se je po več kot pol stoletja posejal prvi posevek industrijske konoplje. Pridelovalka, brezposelna domačinka Anja Pu-kart je morala predhodno pridobiti potrebno dovoljenje, saj je gojenje industrijske konoplje možno le ob določenih pogojih.
Konoplja je ekološka rastlina in zato zagotovo rastlina prihodnosti. Ima izredno visok potencial uporabnosti. Iz stebel proizvajajo izolacijski material, tekstilne izdelke, vrvi, karoserijo za avtomobile ... Seme vsebuje visoko prehrambne snovi, zato jih lahko zaužijemo tudi surova, vsebujejo pa več beljakovin kot goveje meso. Najpogosteje se iz semen stiska zdravo kono-pljino olje. Konoplja je odlična paša za čebele, učinkovala naj bi celo proti varoji in poapneli zalegi.
Konoplja je nezahtevna rastlina: ne potrebuje gojenja in ne za-
livanja, ne moti je suša, ne deževje. S hitro rastjo zatre ves plevel, zato se je v preteklosti uveljavil znan slovenski rek: »Raste kot konoplja!«. Julijska toča je konopljin posevek zvršičkala in tako še dodatno povečala semenski donos. Konec avgusta so pridelovalki na pomoč priskočili prijatelji in sorodniki ter posevek poželi, zvezali v manjše sno-
pe in shranili na suho.
Po sušenju je prišlo na vrsto »mašinanje«. Za to opravilo so usposobili starejšo mlatilnico, s katero seme ločijo od stebel. Seme so nato prečistili skozi star vevnik in se sedaj suši, stebla pa se godijo na njivi in čakajo na nadaljnjo obdelavo. Pukartova je ponosna, da so letos vse delo opravili ročno
in na star način, za kar je potrebno veliko napora in pomoči, toda po drugi strani je rastlino tako lahko dodobra spoznala in videla, kako se obnaša v procesu predelave.
»Iz konoplje so bile izdelane prve kavbojke, Ford je izdelal avtomobil iz konoplje s pogonom na biogorivo iz konoplje, prva zdravila so bazirala na konoplji, uporabljali so jo za močne vrvi, iz nje izdelovali papir . Konoplja je bila zaradi svojih številnih potencialov trn v peti številnim industrijam, re-cesivna politika do nje je privedla do izpada razvoja tehnologije pridelave in predelave. Se pa v zadnjem času tehnološka oprema znova razvija, kar je bilo predstavljeno tudi na letošnjem svetovnem kongresu industrijske konoplje v Lendavi,« je povedala Pukar-tova. Prihodnje leto namerava posevek še povečati, vsem zainteresiranim pridelovalcem pa bo organizirala seminar.
Štefka Sem
23. PIKIN FESTIVAL
Nagajive Pike in gusarji letos kulturni
Največja otroška prireditev v Sloveniji, Pikin festival bo v času od 16. do 22. septembra v Velenje zopet privabil množico nagajivih Pik in
MOZIRSKI GAJ
gusarjev. Letošnji sedemdnevni festival bo v znamenju kulture, saj je Pikin festival največji otroški projekt Evropske prestolnice kulture 2012.
V sklopu razstave buč tudi tehtanje najtežjih
To soboto se v etnološko hortikul-turnem biseru v Mozirju pričenja zadnja letošnja razstava. Tradicionalno bodo na ogled različne kompozicije iz buč, ob tem pa organizirano tudi državno tekmovanje za najtežjo.
Tehtanje najtežjih buč bo to soboto ob 11. uri. Na tekmovanju je lani sodelovalo dvanajst pridelovalcev teh plodov jeseni, za letos pa organizatorji upajo, da jih bo še več. Letošnje sušno poletje bučam sicer ni bilo najbolj naklonje-
no, kljub temu bi bil lahko lanskoletni rekord buče, ki je tehtala kar 457 kilogramov, presežen.
Na sami razstavi bo na ogled več deset ton buč, ki bodo obogatile dogajanje v celem parku. Različne kompozicije bodo popestrile jesensko cvetje in barvanje grmovnic v jesenske barve. Tako razstava kot tekmovanje bosta čudovit dogodek za zaključek letošnje sezone. Razstava bo na ogled do 7. oktobra.
Benjamin Kanjir
Pika privabi v Velenje preko 100.000 radoživih nagajivcev.
Otroci bodo lahko ustvarjali v več kot 100 delavnicah, si ogledali preko 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, prisluhnili številnim koncertom, raziskovali hišice Pikinega mesta in umetniške četrti, občudovali zanimive razstave, pluli po jezeru z gusarskim kapitanom
ter doživeli nešteto pikastih dogodivščin.
Pika si je za ambasadorko izbrala špansko veleposlanico in pesnico Anunciado Fernández de Cór-dova, ki je z navdušenjem sprejela častno funkcijo. Glavna tema letošnjega festivala je pikasta kultura, zato bo na glavnem festivalskem prizorišču ob Velenjskem jezeru zraslo veliko Pikino mesto s šestimi novimi umetniškimi četrtmi: likovno, muzejsko, knjižno, filmsko, gledališko in glasbeno-plesno četrtjo.
Celotedenske norčave avanture imajo dva vrhunca, v nedeljo, na otvoritveni družinski dan, in zadnji sobotni festivalski Pikin dan, ko Pika mestno oblast zopet preda županu. Priprave na Pikin prihod lahko spremljate na spletni strani www.pikin-festival.si in socialnem omrežju facebook.
BP
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
IV
Ljudje in dogodki, Organizacije
SANJA GOLOB IZ PODHOMA
Svojo priložnost našla v izdelavi naravnih mil in olj
Ljudje se vse pogosteje vračamo nazaj k naravi. Zavedamo se, da iz njenih nedrij prihaja veliko dobrega, predvsem pa naravni izdelki niso polni »kemije«, ki nam velikokrat tudi škodi. Med temi, ki iz narave črpajo ideje, je Sanja Golob iz Podhoma, ki se je lotila izdelave naravnih mil in eteričnih olj.
Tej njeni odločitvi je botrovala bolezen, številne alergije, kasneje diagnosticirana celiakija in predvsem zaradi alergije se je lotila preučevanja kozmetičnih izdelkov in produktov za vsakdanjo nego. Rezultati so jo šokirali in jo hkrati navdušili, da se je lotila izdelave mil iz povsem naravnih sestavin, znanih pod imenom Žajfa.
BOLEZEN SPREMENILA NAČIN ŽIVLJENJA
Sanja Golob je diplomirala na ljubljanski fakulteti za upravo, sedaj dokončuje magistrski študij. Iz Žlabra se je preselila v Podhom, kjer v naravnem okolju, obkrožena s hišnimi ljubljenčki, med katerimi so muce, kuža in vietnamski prašič, snuje nove vrste izdelkov. S fantom Mihom delujeta zelo usklajeno. Sanja preizkuša nove vrste izdelkov, medtem ko je Miha zadolžen za tehnične plati posla, kamor spada izdelava embalaže, šivanje darilnih vrečk iz jute in podobne slvari. Po selitvi iz Ljubljane v enega najbolj mirnih kotičkov Zadrečke doline sta se tako rekoč vrnila nazaj k naravi, njeno zvrhano bero zakladov pa sta izkoristila v zdravilne namene.
Sanja Golob prisega na bogastvo narave in naravne izdelke. Ne le sestavine le-teh, tudi darilna embalaža je iz naravnih materialov.
(Foto: Štefka Sem)
»Bolezen je velikokrat razlog, da spremenimo način življenja, da se lotimo česa novega,« je povedala Golobova, ki je pri 15-tih letih zaradi številnih alergij veliko raziskovala. Zanimalo jo je, zakaj prihaja do alergij in kako si pomagati na naraven način. Takrat je spoznala, da želi delati to, kar počne sedaj, naravne izdelke, ki bodo koristili ljudem.
BOGASTVO NARAVE SE NUDI SAMO PO SEBI
»Zavedati se moramo, da ti narava da vse in da si lahko pri mnogih težavah pomagamo kar doma. Obkroženi smo s številnimi zdravilnimi rastlinami, domačim medom in še čem, pa tega ne znamo izkoristiti. Z velikim navdušenjem sem se lotila raziskovanja sestavin raznih izdelkov in ugotovila, koliko je v njih sestavin, ki telesu niso koristne. Priskrbela sem si naravne sestavine in začela preizkušati, zapisovati recepte in izdelke testirati pri domačih. Počasi se je obseg proizvodov večal in hkrati tudi zadovoljstvo strank,« je svoje začetke opisala Golobova.
Sedaj izdeluje več vrst naravnih mil, olja za telo, ognjičevo kremo in mazilo za ustnice. Izdelki so narejeni izključno iz naravnih sestavin, so pregledani in imajo oceno ustreznosti s strani ministrstva za zdravje. Pregledane so tudi vse surovine, iz katerih so izdelki in imajo analizni certifikat. Naravna kozmetika Žajfa je več kot očitno narejena z ljubeznijo za ljudi, ki se cenijo in želijo svoji koži le najboljše. Ljubezen do svojega dela kaže tudi Golobova, kateri načrtov in idej ne manjka. V glavi že snuje nove kombinacije olj, mil in še česa. Kupci na velenjski tržnici jo že dobro poznajo, njeni izdelki pa se najdejo tudi v nekaterih trgovinah, kjer cenijo naravne izdelke. Več o naravnih izdelkih lahko preberete tudi na spletni strani blagovne znamke Žajfa.
Štefka Sem
ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Spet prvi šolski dnevi
Lepe in vroče počitnice so končane. Učenke in učenci so pripravljeni na predavanja in zoreti v odraščajočem obdobju življenja. Šolska vrata so odprta, do njih pa so speljana vozišča, križišča in ceste, ki so natrpana z različnimi prevoznimi sredstvi.
Da je pot do šole in domov varna, se ob prometnih konicah nahajajo člani prostovoljci Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline, ki aktivno spremljajo mladostnike na poti v šolo in domov ter opozarjajo voznike na šolarje in morebitne nepravilnosti v prometu. Odrasli ljudje bi morali biti za vzgled mladim in pomagati starejšim osebam, ki ne morejo hiteti čez cesto. To je pravilo, ki je v uporabi že desetletja. Varujmo in poučujmo naš zaklad, mlado generacijo in spoštujmo naše dedke in babice, ki so nas utrdili in s svojim znanjem in spodbujanjem pripravili za varno življenje.
Rozalija Tkavc Pot v šolo naj bo varna. (Foto: Rozalija Tkavc)
20 Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
C
Organizacije, Oglasi
1. TABOR MLADIH PLANINCEV PD NAZARJE
V znamenju preživetja v naravi
Dva tedna pred pričetkom novega šolskega leta, od 21. do 24. avgusta, je bilo na Farban-ci, koči Planinskega društva Nazarje, živahno kot že dolgo ne. V tem času je tam namreč potekal 1. tabor mladih planincev, ki ga je organiziral mladinski odsek Stonoga. Za petindvajset energije polnih otrok so skrbele mentorice skupaj z mladimi planinskimi vodniki, za en dan pa so jih v oskrbo vzeli celo vojaki.
Seveda to ne pomeni, da so bili otroci, stari med šest in enajst let, tako živahni, da so mento-
rice nad njimi obupale. Nasprotno, mladi planinci so vse dejavnosti spremljali s tolikšno radovednostjo, da je pester program, ki so jim ga pripravile, komajda zadostoval.
V torek popoldan, prvi dan skupnih dogodivščin, so otroci lahko vojakom in odraslim članom društva pomagali pri postavitvi njihovega šotora in ležišč, ki jih je prijazno posodila Slovenska vojska. Sledile so spoznavne igre, raziskovanje gozda, zvečer pa ogled mladinskega filma na prostem. Naslednje jutro je sledil pohod na
Čreto, ki je bil za dodatno motivacijo popestren z lovom na skriti zaklad. Na cilju so si ogledali ple-zališče in se z okusnim kosilom okrepčali na koči na Čreti. Po povratku so planinci zavzeli »ključne« položaje v gozdu in postavili več bunkerjev. Še istega večera so jih obiskali člani Gorske reševalne službe Celje in otrokom predstavili svoje poslanstvo.
Najbolj vznemirljiv dan pa je šele sledil. V četrtek so jih znova obiskali štirje vojaki in jim pripravili učni dan iz preživetja v naravi. Otroci so se v gozdu naučili poiskati sestavine za pripravo čaja, zamesili so »vojaški« kruh in postavili gozdni bivak. Pripravili so si prostor za kurišče, vojaki so jim demonstrirali prižiganje ognja brez vžigalnika. Kmalu je že zadišalo po pečenem kruhu in gozdnem čaju. Da vznemirljivega dneva ne bi bilo prehitro konec, so jih obiskali še gasilci, ki so poskrbeli za vodno osvežitev malih vojakov. Zvečer sta sledila tradicionalni planinski krst in planinska poroka.
Poučnega in predvsem zabavnega druženja, za katerega so poskrbele mentorice Bernarda, Martina in Vanja ter njihovi pomočniki Patricija, Kaja in Marcel, je bilo prehitro konec. Ob slovesu so se vsi strinjali, da tako zanimiv tabor zagotovo ponovijo naslednje poletne počitnice.
Tatiana Golob
Mladim planincem so vojaki pripravili učni dan iz preživetja v naravi. (Foto: Tatiana Golob)
5 A MU TURS
Somu Josip ¿ p. avtcpravozrifstvo Nove Love Moiirie
i
Zadruga mozlrje
Odhod iz Mozirja v jutranjih urah in vožnja do Škofje Loke. Ogled mestnega jedra in številnih znamenitosti tega starega slovenskega mesta. Po ogledih nekaj prostega časa za kavico, nato vožnja v Železnike, kjer si bomo ogledali muzejske zbirke v fužinarski hiši iz prve polovice 17. stoletja. Nato vožnja proti Goriški, na poti postanek za glavni topel obrok. Naslednji postanek v Mostu na Soči in ogled kraja. Sledi vožnja do Svete Gore nad Novo Gorico. Ogled veličastne bazilike in ostalih zanimivosti, nato vožnja do Nove Gorice, kjer si bomo ogledali mlado slovensko mesto, ki je nastalo šele po drugI svetovni vojni. Po ogledu nekaj prostega časa, nato vožnja proti Zgornji Savinjski dolini, kamor se vrnemo v večernih urah.
CENA IZLETA ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC (in njihove ožje družinske člane) znaša 35,00 EUR in vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, stroške cestnin, oglede zanimivosti po programu, vodenje in organizacijo izleta, hladno malico ter topel obrok. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na tel. 839-0790 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali po elektronski pošti na naslov: savinjske@siol.net.
Z nekaj sreče lahko naročniki Savinjskih novic potujete z nami tudi BREZPLAČNO! Odgovorite na ZADNJE nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, iS. septembra 2012, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali dva naročnika SN, ki jima za izlet ne bo treba odšteti niti centa! To sta: Nina Bider (Nizka 2) in Ivan Robnik (Raduha 2). Pravilen odgovor je bil: najugodnejšo ponudbo izletov, potovanj in počitnic.
Izlet za naročnike Savinjskih novic
v soboto, 6. oktobra 2012
ŠKOFJA LOKA - ŽELEZNIKI - MOST NA SOČI -SVETA GORA - NOVA GORICA
Nagradno vprašanje	KUPON ŠT. 10
Železniki so:
a)	Železni tramovi na mostu
b)	Kraj na Gorenjskem
c)	Rastline, ki vsebujejo dosti železa
Obkrožite samo en odgovor. Ime in priimek: Moj naslov:
Tel./GSM:_
izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
I2D
Šport
11. TEKMOVANJE V ŠPORTNEM PLEZANJU ROCK JUNIOR 2012
Grega Verbuč dosegel največji uspeh doslej
25. in 26. avgusta je v italijanskem Arcu potekalo 11. tekmovanje v športnem plezanju Rock Junior 2012 za otroke do štirinajstega leta. Tekmovanje je bilo uvod v Rock Master Festival, ki se je nadaljeval s tekmovanji športnikov invalidov in končal s tekmovanjem najboljših plezalcev svetovnega pokala. Tako so se mali in mladi nadebudneži srečali s prizorišči, na katerih tekmujejo njihovi vzorniki.
Tekmovalo se je v treh disciplinah, v hitrostnem, balvanskem in težavnostnem plezanju. Da gre za pravi festival plezanja, pove podatek, da je nastopilo preko 500 tekmovalcev iz vseh koncev sveta, med njimi tudi petindvajset Slovencev.
Športnoplezalno sekcijo PD Mozirje je zastopal Grega Verbuč, ki se je tekmovanja udeležil pod okriljem C-teama, ki ga vodi Gorazd Hren. Grega se je zelo dobro odrezal in osvojil skupno tretje mesto. Najprej je v hitrosti osvojil osmo mesto, v balvanih je bil odličen tretji, v težavnosti pa je za sabo pustil vso konkurenco.
Uspeh na tako prestižnem tekmovanju je njegov največji na mednarodnih tekmovanjih, ni pa edini. Med počitnicami je nastopil tudi na tekmovanju Petzen Trophy 2012 v Avstriji, kjer je dosegel skupno četrto mesto. Na tem tekmovanju je nastopila tudi Julija Verbuč in se uvstila na dvanajsto mesto.
Benjamin Kanjir
BELI ZAJEC BO ZOPET KOLESARIL
Nimam časa, kolesarim
Lani septembra je Bojan Napotnik iz Kolesarskega centra Beli zajec organiziral prvo družinsko kolesarjenje ob mozirskih potokih. Odziv je bil zelo dober, zato se bo akcija ponovila tudi to nedeljo.
Lansko kolesarjenje je bilo izvedeno tudi s pomočjo evropskih sredstev, zato so bili udeleženci simbolično obdarjeni. Temu bo tudi letos tako, pravi Napotnik, čeprav bo letošnje kolesarjenje organizirano izključno s strani njegovega kolesarskega centra. Trasa bo enaka kot lani, ob Mozirnici do Dol-Suhe, čez Radegundo in ob Trnavi nazaj na začetek na mozirski trg. Kolesarjenje ne bo tekmovalnega značaja, pot pa je primerna za vse starostne kategorije udeležencev. Po koncu bo poskrbljeno za zabavo in okrepčilo.
Benjamin Kanjir
Grega Verbuč (desno) je osvojil skupno tretje mesto. (Foto: Gorazd Hren)
TURNIR MALEGA NOGOMETA V BOČNI
Ekipa Ekstreme caffe potrdila nepremagljivost
V soboto, 1 septembra, se je v Bočni četrto leto zapored odvijal turnir malega nogometa. Kljub slabemu vremenu se je turnirja udeležilo enajst ekip. Presenetljivo veliko je bilo tudi navijačev, ki so izpod šotora in dežnikov navijali za svoje favorite.
Po razburljivih četrtfinalnih in polfinalnih srečanjih so se za tretje mesto pomerili ekipi To je to in Izbrisani. Po kazenskih strelih je tretje mesto pripadalo domači zasedbi, ekipi Izbrisani. Za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi Jeroplast in lanski zmagovalci Ekstreme caffe, ki tudi letos niso dopustili presenečenja in z zmago 0:1 potrdili nepremagljivost. Za najboljšega igralca je bil izbran Primož Miklavc iz ekipe Ekstreme caffe, najboljši vratar turnirja pa je bil Maks Cajner, ki je branil vrata ekipe Izbrisanih.
LM
]
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Pripravljeni na novo sezono
Za člansko ekipo KMN Nazarje Glin je sklepni del priprav na novo sezono, ki se začne že danes z domačo tekmo proti aktualnim državnim prvakom iz Litije. Stari in novi strateg »grašča-kov« Ilija Pezič je v svoje vrste vključil precej mladih, na seznamu pa so se ponovno znašli vratar Jovica Mihajilovič, Mare Brinovc ter Miklavc, ki so barve nazarskega kluba zastopali že pred leti. V družbi bratov Kugler, Metulja, Hrena, Ba-novška, Oblaka in številnih mladih bodo tako iskali dobitno kombinacijo za uspeh v naporni sezoni lige elitne slovenske osmerice dvoranskega nogometa.
Pričakovanja in cilji so jasni, in sicer je na prvem mestu obstanek v ligi, uvrstitev v zaključni play off pa tudi ni tako nemogoča. Pustimo se presenetiti, kot je bilo to lani, ko so nekateri »gra-ščake« že na začetku povsem odpisali, na koncu pa so brez večjih težav zadržali status prvo-kategornika.
Na dnevu slovenskega futsala v Kobaridu je komisija za dvoranski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije podelila še priznanja najboljšim v pretekli sezoni. Zasluženo si je naslov najboljšega strelca ponovno priboril nazarski »bom-barder« Blaž Metulj - Yohi.
Franjo Pukart
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško
Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo organizirali 3. strelsko tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona. Tekma je štela za naslov družinskega prvaka 2012.
Na tekmi je bila dobra vidljivost, ki pa jo je na koncu zmotilo sonce. Rezultati so bili povprečni in prva tri mesta so dosegli: 1. Janez Kolar (76 krogov), 2. Tomaž Trogar (73) in 3. Peter Bezo-všek (72). Stanje na lestvici za družinskega prvaka se ni spremenilo: 1. Boris Purnat (52 točk), 2. Peter Bezovšek (50) in 3. Jože Gomboc (27).
JG
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo._
22 Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
C
Črna kronika, Zahvale, Oglasi
Č R N A K R O N I K A
•	VLOMILCI ODNESLI KOSILNICO
Radmirje: 5. septembra je dežurni policist PP Mozirje dobil obvestilo občana, da je vlomljeno v brunarico na športnem igrišču v Radmirju. Vlomljeno je bilo v skladiščne prostore brunarice, last Športnega društva Flosar Radmirje. Iz notranjosti je neznanec ukradel kosilnico na nitko znamke Stihl v vrednosti okoli 250 evrov.
•	ZBEŽAL Z ENE IN POVZROČIL ŠE DRUGO PROMETNO NESREČO
Mozirje: 6. septembra v večernem času je na regionalni cesti izven
naselja Mozirje prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Nekaj minut pred to je prišlo do prometne nesreče v krožišču pri upravnem centru v Mozirju, povzročitelj pa je pobegnil s kraja dogodka. Patrulja je ugotovila, da je prometno nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je pred tem zaradi vožnje v nasprotno smer na krožišču povzročil prvo nesrečo in nato s kraja pobegnil. V drugi prometni nesreči je bil povzročitelj udeležen sam. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika, ki je vozil v smeri Nazarij in je bil v fazi bega s kraja prometne nesreče v krožišču v Mozirju. Pri tem je zapeljal z vozišča, pri čemer se je vozilo večkrat prevrnilo, voznik pa je pri tem dobil lahko telesno poškodbo in bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Za povzročitev prometnih nesreč mu bosta izdana plačilna naloga.
•	OBČAN OB BAKER
Radmirje: 8. septembra je do policistov v patrulji pristopil občan iz Radmirja in prijavil tatvino bakra. Neznani storilec je v času oškodovančeve odsotnosti odnesel 15 kg bakra, ki je bil v zaboju za gospodarskim poslopjem. Nato je neznani storilec vstopil v odklenjeno gospodarsko poslopje, od koder je ukradel več bakrenih predmetov (kolena, mrežice, žleb) ter starejšo motorno žago (staro približno 25 let), ki jo je oškodovanec hotel odnesti na odpad. S tem dejanjem je tatič oškodoval občana za 400 evrov.
•	GORELO ZARADI SRŠENOV
Mozirje: 9. septembra okoli devete ure zvečer so v Lokah pri Mozirju zaradi požara na drevesu posredovali gasilci PGD Mozirje. Občan je na drevesu zažigal sršenje gnezdo, pri tem pa mu je ogenj ušel izpod nadzora. Gasilci so goreče drevo pogasili.
Minilo je trpljenje, minile so skrbi, se izteklo je življenje, a plamena spomina nihče ne zaduši!
ZAHVALA
ob izgubi naše mame, tašče, babice in prababice
Karoline BEVC
rojene Krivec 23.4.1925 - 31.8.2012
vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti pomagali, stali ob strani, darovali cvetje in za svete maše.
Vsi njeni
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
SPODNJA RECICA
Policisti zasegli več sadik konoplje
Mozirski policisti so 4. septembra opravili hišno preiskavo pri 32-letne-mu občanu iz Spodnje Rečice. V kletnih prostorih stanovanjske hiše so našli prostor, prirejen za gojenje prepovedane droge konoplje. V prostoru je bilo tudi več sadik konoplje.
Policisti so 32-letnega osumljenca za kazniva dejanja iste vrste obravnavali že v preteklosti. Pri tokratnem pregledu so mu zasegli opremo, ki jo je uporabljal za gojenje konoplje in več okoli 120 cm visokih sadik. Poleg tega so mu zasegli še več manjših sadik konoplje, ki jih je osumljeni pripravljal za nadaljnjo vzgojo.
32-letnega osumljenca bodo mozirski policisti kazensko ovadili zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovi
v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Kazenski zakonik za tovrstna kazniva dejanja predvideva kazen z zaporom od enega do desetih let.
Benjamin Kanjir
Zasežene sadike konoplje
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012 ^23)
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrcb inorcina.si
Za razvedrilo
LES JE LEP, CE JE NAS, PA SE LEPŠI
Tik pred pričetkom razvojne konference o lesu naval sedme sile na izvršilno oblast: »Gospod minister, tamle si poglejte,« je pokazala novinarka TV Slovenija Duška Lah na prostor, kjer je včasih delovala ena najboljših žagalnic hlodovine v Sloveniji, »tam je bilo in je vse šlo ...«.
»A v Avstrijo in Italijo ...?« je ugibal kmetijski minister Franc Bogo-vič. »Zato pa smo zdaj tu, da pripeljemo les iz Zgornje Savinjske doline v Zgornjo Savinjsko doline.«. (PRISOTNI SO KAR UMOLKNILI PRESS)
PRICURLJALO V JAVNOST Janez Usenik, novinar 24 ur: »Nani, na paraolimpijskih igrah ste prišli do medalje z na novo sestavljeno puško. Meni je odpovedal mikrofon. Mi lahko pomagate?«
Franček Gorazd Tiršek, srebrni paraolimpijec: »Za popravilo enega potrebujeva dva. Mogoče bi Duška Lah s TV Slovenije posodila kakega, ampak se bojim, da bomo potem dobili 24 ur z naročnino, za kar noben od naju ne bi dobil medalje.«
OLCARJI, PREDSEDNIK IN ŠMARNICA Nataša Terbovšek Coklin, moderatorka Lesarskega praznika:
»No, Bastlov ata, kar pogumno povejte, kaj vi pričakujete od obiska dr. Turka v naši dolini? Pa nič se ne »šajhete«, čeprav predsednik države zraven vas stoji!«
Franc Bastl, svoje dni olcar, danes upokojenec: »Eh, kaj mi bo nerodno, o mojih pričakovanjih bova raje kakšno ob suhem želodcu in kozarčku vina rekla.«
Srečo Urtelj, tudi bivši olcar, danes upokojenec (levo): »Pa mu ja menda ne bo dal šmarnice za pit ... Resni časi so danes, ki zahtevajo trezne odločilve.«
[24J
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
Križanka, Informacije
SESTAVIL: PETER UDIR
nemški B BLiOGRAF (friedrich)
TEK NA KRATKE PROGE
POLET. VNEMA
SEVERNO-ATLANTSKI FAKT
PISATELJICA (ILKAI
NAGNJENOST K EROTIČNEMU. TELESNEMU UŽIVANJU
PETER HANOKE
ZID MED DVEMA 00-PRTINAMA
IGRANA SREČO
RASTLINA ALI ilVA. n EKSOTIČNIH OEŽEL
moralna načela, etika
LETOVIŠČE PRI KOPRU
KOŽNO VNETJE PRI KONJIH AU
GOVEDU. UAKOVNICE
POKRAJINA. OZEMLJE
GLAVNO MESTO AZERBAJ-D2ANA
vrvica. vrv
PREHODNI PAS MEO EKOSISTE-MOMA
zaščitno prema2no sredstvo
TRUD. NAPOR [»g.)
mesto v benin u
UMETNO PRIDOBLJEN RADIOAKTIVNI KEMIJSKI ELEMENT
_temi_
ZVEZ. DRÍA-VA V INDIJI
nahftigal, rajko
STROJENA ŽIVALSKA KOŽA
SUMA. SEŠTEVEK
NAJBOLJ RAZŠIRJEN ELEMENT NA ZEMLJI
KUŠTRAVA ŽENSKA
pulover z zavihanim o/ratnikom
anton podbevsek
KDOR SE UKVARJAŠ KOPIRANJEM
DRSALNI KORAK
TVORBA V PANJU
ORGAN ZA voh
AMERIŠKA PEVKA (TINA)
KEM. SIMBOL ZA TANTAL
17. ČRKA GRŠKEGA ALFABETA
RUSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (KARPOV)
dolgo trajajoče. dolgoČasno
GRAJANJE
SEČNINI SORODNA SPOJINA. KI SE UPORABLJA V KEM. INDUSTRIJI
REKAMA HRVAŠKEM. DESNI PRITOK KOLPE
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjižne novitete v septembru
LEPOSLOVJE:
Martin, George R. R.: Ples z zmaji, Schami, Rafik: Mračna plat ljubezni, Pahor, Boris: Knjiga o Radi : dnevnik 2009-2011, Zlobec, Ciril: Trn ali radost v srcu, Rahimi, Atiq: Syngue sabour - kamen potrpljenja, Eco, Umberto: Praško pokopališče, Musso, Guillaume: Dekle s papirja, Levy, Andrea: Dolga pesem, Forsyth, Frederick: Kobra, Reid, Carmen: Manhattanski dragulji, James, E. L.: Petdeset odtenkov sive, Martínez, Raquel: Samorogove sence, Sharma, Robin Shilp: Svetnik, deskar in direktorica, Colgan, Jenny: Vsi moji bivši, Kinsella, Sophie: Vsiljivka, Karlin, Alma M.: Isolanthis, Cestnik, Helena: Črna, Echenoz, Jean: Pobli-ski, Viewegh, Michal: Biosoproga.
MLADINSKA LITERATURA:
Smolar, Adi: Zgodba o rolici papirja, Dinozavri: odkritja, način življenja, izumiranje, Menzel, Bettina: Moje živobarvno potovanje v daljne dežele, Černič, Jure: Bebo, Widmark, Martin: Nogometna skrivnost, Šoster Olmer, Ksenija: Kuku, Šoster Olmer, Ksenija: Papa.
STROKOVNA LITERATURA:
Premagajmo stres in ostanimo zdravi, Mcdougall, John A.: Izzivalno drugo mnenje, Hashagen, Carina: Da! : 10 pravil, kako najti pravega moškega in se z njim poročiti, Caioli, Luca: Messi : resnična zgodba o fantu, ki je postal legenda.
->i
Slovarček:
ABIPONI - izumrlo indijansko pleme v severni Argentini; ABOMEY - mesto v Benlnu; AHN - nem. bibliograf (Friedrich);
v.__J

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
MIKROSKOP, INVENTURA. STAN, AHAT, TEK, SVEČA. MIRA FURLAN, UKV, O POJ, ANGELC, AKSEL, ČŠ, READE, 8LUF, IMAM, AVTOGOL, KONTURA. FEN, AVATARA, HOR, ARISTOTEL, RAABE, TAKT, JODO, TERAN
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 37, 14. september 2012 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 12.00. BSH Hišni aparati Nazarje
	Otvoritev nove hale
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Petek,	Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : FC Litija
14. september	ob 19.30. Pred gradom Vrbovec Nazarje Letni kino: Pisma svetemu Nikolaju
	ob 21.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji
	Žur do jutranjih ur
	ob 10.00. Nazarje
	Otvoritev poslovno stanovanjskega objekta
	ob 11.00. Mozirski gaj
	Državno prvenstvo za najtežjo bučo
	ob 14.00. Laze pri Kokarjah
	Vaške igre
Sobota, 15. september	ob 15.00. Športni park Varpolje Tradicionalni turnir naključno izžrebanih trojk v odbojki na mivki
	ob 15.30. Športna dvorana Nazarje
	Košarkarski turnir Bisol 2012: Nazarje, Hrastnik,
	Kolpa Črnomelj (člani)
	ob 20.00. Dom kulture Nazarje
	Koncert Juana Vasleta
	ob 10.00. Ranč Veniše
	Občinsko prvenstvo v tenisu (mlajši moški, ženske)
	ob 12.00. Ranč Veniše
	Občinsko prvenstvo v tenisu (starejši moški, ženske)
Nedelja, 16. september	ob 14.30. Šmartno ob Dreti
	Koncert ob promociji nove zgoščenke in peti obletnici delovanja Ljudskih pevk KD Lipa
	ob 15.00. Mozirski trg
	Družinsko kolesarjenje po Mozirju
	ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji
	Koncert tolkalske skupine Rhythm Factory
Ponedeljek, 17. september	ob 9.00. Muzej lesarstva in gozdarstva Nazarje Dan odprtih vrat
Torek, 18. september	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj
Sreda,	ob 17.00. Mozirski gaj
19. september	18. Ex tempore Mozirski gaj
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca simentalca, starega 2 meseca, primeren za nadaljnjo rejo; gsm 031/408-467.
Sivca 120 in 200 kg, prodam; gsm 070/379-065.
Prodam pašno brejo telico simentalko; gsm 031/494-188.
za 80 x 80 cm; gsm 031/530-533. Mlin za sadje, prodam, možna dostava; gsm 041/818-899 - popoldne. Prodam kosilnico laverda in velika kolesa za BCS kosilnico; gsm 041/510-409.
DRUGO - KUPIM
Kupim rdeče grozdje; gsm 041/616-463.
Telico sr, visoko brejo in domači kis, ugodno prodam; gsm 041/239-017.	VOZILA - PRODAM
Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, Prodam opel frontero 2.0, 4x4, l. 1994, premožna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619- voženo 126.000 km, reg. do 20.3.2013; 372. gsm 041/913-518.	
Prodam hišne zajčke - mladičke, cena po Prodam subaru impreza 1.6, GL4WD, letnik dogovoru, info: 031/760-665, Nataša. 2000, 113.000 km; gsm 041/322-914.	
DRUGO - PRODAM	NEPREMIČNINE
Prodam domače vrhunsko pridelano bučno Oddam opremljene sobe v najem; gsm olje, cena 10 eur; gsm 051/366-133. 041/280-005.	
Prodam 100 kg krompirja agria, cena 0,50 eur/kg; gsm 031/827-368.	OSEBNI STIKI
Prodam male gajbice za sadje in klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam okno glin, 80 x 120 cm, ali menjam
skupno življenje zaželena; gsm 041/510457.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. TRGOVINA ZAGOŽEN
šivalni stroji in pribor, gasilniki in servis, delovne rokavice in obutev. Tel. 03/8394801, 031610563.
Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MV, KO POTREBUJETE POMOČ, SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE
Gospodinjska opravila, obisk zdravnika, osebna nega, pogovor, energijska terapija za lažje uživanje v življenju, vse ostalo po dogovoru. Pokličite 031/606-162.
Marjetka Vodovnik s.p. Na trgu 5, Mozirje. AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
m
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
£1)M SPORNA TRGOVINA
v zqomi£SA\/mia wuni
tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com
Oglasi
wwte rassit j jr-
J ^T&^C v . IL. trasa 10 km , stan m 6lj na trgu pred trgovino.
oTužlnskokolesarien^
www.belîzajec.si
PRODAJA • OPREMA • SERVIS • POSOJA
Savinjske novice št. 37, 14. september 2012
sam
PRODAJNA MREŽA
SAM NAZARJE
Lesarska cesta 2 3331 Nazarje tel.: 03/33 92 760 fax: 03/83 92 765
^samjarSE
Presežka testa l,Zg, Jarše, 1235 Radomlje teL: 01/72 98 800 fax: 01/72 98 832
— SAM STRANJE
Zg. Stranje 1a 1242 Stahovica tel,: 01/72 96 283 fax: 01/72 96285
— SAM LATKOVA VAS
Latkova vas 84 3312 Prebold teb03/70 32 700 fax: 03/70 32 710
VSE ZA UREDITEV G ROBOV V TRGOVINAH SAM
Ponudba velja od 12.9 do 3.10 2012
Umetno cvetje šopek	Dekorativni pese k za grobove
hortenzija 4,80 EUR	4-7mrn,25lig 3,59 EUR
križancema 2,40 EUR	7-10i™u25kg 3,59 EUR
— SAM TRBOVLJE
Nasipi 6a 1420Trbovlje tel.: 03/56 14 780 fax: 03/5614 785
www,sam,si
minimox 874,80 EUR mini rdeč 81 5,40 EUR
minibež 81 5,40 EUR
Tehnični podatki: dimenzija(mm):565x850x565 dimni priključek (mm): 145 toplotna moč (kW): drva 21 in premog 25 količina vode (I): 32,5 max.delovna temperatura! C jt 90 max.delovni tlak (bar}:2,5 teža 140 kg
72,00 EUR
Kotni brusilnik Makita
GASO3O720W, I25mm, M14 vpetje. 1 hOPO/mfa teža l.flfej
34,00 EUR Ribez za zet je
60cm