Posamezne Številke*
Navadne Din >
ob nedeljah Din 1*50.
.TABOR* Mte/tete, "SJ*
nedelj« la prKmflc®*, afc 1<V «d • dmtumom aasledniera dne M« ***** > p« poiti 6 12 50, aakw , D 20-50, doaa«Qn sate
n po poiti D 12-30,
Wentl pa <toi—«» Nerod« m pat apaaet .TABORA*, MARIBOR. JarSSaa*®** ®a»»
PonnTf^plaradSS'vljfolevtnr-
Knjižnica liceja
JLjl JL
BOR
P vsaoieine StevUkei Navadne Din 1*^ ob nedeljah Din |*50L
UREDNIŠTVO m aabsfa * M«rt->>««*. Jurdiim «L M. < L ««d-Jtrop^ TMed«. Intvvrk. H. 270. UPRAVA «. nahaja * Jaedldeei .IM H. A prlUičj«, dasaa. Tel«.
talka ŠHJTpoItsaUhaasl aaftm Um U.ISI.
Na aaraiila Im dM«»j« a. aa •te. - Rslnpial aa aa aaada|»
Leto: IV.
Maribor, nedelja 30. decembra 1923.
Številka.* 294.
Na potu k široki samoupravi.
Novi demo^ratsk! načrt o decentralizaciji Maribor, 29. decembra.
Demokratski poslanec in’ bivši miril* ster g. dr. Voja Marinkovič je izdelal nov predlog o samoupravah, ki je bil v ožjem odboru Demokratske stranke sprejet. 0 jn-edlogu bo prihodnje dni razpravljal širfii odbor DS in seveda ni razloga, da bi ne bil tudi tu sprejet. Tako bo Demokratska stranka znovim elanom nadaljevala boj za samoupravo in za upravno decentralizacijo. Marinkovičev predlog ni programatičrio nič riovega in tudi ni v protislovju z dosedanjo demokratsko politiko, kakor trde nekateri opozlcijonalni listi. Na kongresu Demokratske stranke L 1921. so mnogi politični delavci povdar-jali potrebo kar najširše dekoncentracije na podlagi državnega iri narodnega jediri-stva. Nato je bal sprejet v strankin program sledeči pasus: »Uvažujoč moderrio iri za riašo državo nujno potrebo, da se funkcijoniranje administracije pospeši iri nnapredi z razbremenitvijo ministrstev po načelu administrativne dekonceH-tracije. Hkrati bo treba poskrbeti, da bo imelo ljudstvo kar najširši vpliv v samoupravnih jedinicah.«
Marinkovičev načrt pomeni najširšo interpretacijo programa, znaČi daleko-sežno decentralizacijo državne uprava, dasi nikjer ne prekorači okvira vidovdanske ustave. Načrt nam kaže, da je v tem okviru mogoče najširše udejstvovanje prebivalstva posameznih oblasti. *— Ljudstvu je izročen velik del državnih’ poslov. Ne samo da bi ljudstvo stvarjalo zakone v parlamentu, ampak bi imelo tudi velik vpliv na eksekutivo in sicer v ..zadevah, ki so bile v preš nji državi popolnoma pridržane Dunaju. Samoupravne jediriice — oblasti — naj imajo široko davčno moč in naj rie bodo zavisne od doklad. Načelo samouprave je v tem predlogu izvedeno v celoti, do tistih skrajnih meja, ki jih stavi nad vsemi interesi prevladajoči interes državnega in narodnega jedinstva.
Demokratska stranka je z Maririkovi-čevim načrtom znova potrdila, da je njen boj za decentralizacijo uprave iskreri iri! dosleden. S tem je pred vsakim resnim človekom' izpodbil tolikokrat ponavljani očitek, da demokratje centralizirajo, t. j. da hočejo vso upravo osredotočiti okoli beograjskih ministrstev. Demokratski politiki so slejkoprej naglažali moderna samoupravna načela; slekoprej so stali na stališču, da je treba Beograd kar riajboij razbremeniti in mu izročiti le temelje jedinstvene države, vse drugo pa moramo dati samoupravnim jedinicam, kd naj pokažejo upravno, gospodarsko in politično moč ljudstva. Beči je treba, da moramo spričo naših razmer imeti trdno vero v naše ljudstvo, če mu izročamo naloge, ki zahtevajo rnhogo državljanske vzgoje, gospodarsko-politične sole in narodne discipline. Demagogija, ki se je s tako lahkoto oprijela širokih ljudskih slojev, zlasti v krajih, ki so bili stoletja izročeni tujim vplivom1, ni dajala najboljšega jamstva, da bo široka decentralizacija koristila celotnim interesom države iri nacije. Visoko število analfabetov, stara hrvatsko-srbska mržnja, etnografske razmere V Južni Srbiji *— ti in podobni momenta so vsiljevali tehtne pomisleke in narekovali modro prevdamost. iVendar pa je Demokratska stranka slejkoprej zaupala ljudstvu iri se je odkrito borila za prave demokratičrie težnje, ki jih izraža geslo: samoupravne jedinioe v enotni državi! Preverjena je bila, da ne motorno pftspeaaate. m , jakega ge
Pokrajinska konferenca demokratske stranke v Zagrebu.
Zagrel), 29. decembra :(Iz v.) Tukaj se je danes vršila pokrajinska konferenca zaupnikov demokratske stranke iz Hrvatske, ki se jutri nadaljuje in konča z javnim shodom v Musitkhallu. Današnja konferenca je strogo zaupnega značaja. Doznava se le, da je imel poslanec
Svetozar Pribičevič dveuriu govor, v katerem1 je razpravljal o nastalih nesoglasjih med njim in glavnim odborom ter ob-3 jasnil vzroke svojega postopanju. Danes zvečer se vrši demokratska zabava, ki bo ob enem politična manifestacija demokratske misli.
Krvave revolte v rumuskem Banatu?
Tamošnji Nemci zahtevajo celi Banat za Bumunijo.
Bukarešta, 29. dec. Listi poročajo, da je v nekaterih občinah rumunskega Banata prišlo do krvavih nemirov, ker prebivalstvo ni zadovoljno z razmejitvo napram Jugoslaviji. Prišlo je do spopadov z orožništvom in poklicati so morali vojaštvo. Nemška ljudska straha v ru-muriškem' Banatu je poslala mednarodni
razmejitveni komisiji poslanico, v kateri protestira proti izvršeni razmejitvi iri zahteva priklopljerije celega Bahata Ru-■muuiji. (Zdi se, da so ti nemiri bili v glavah rumunskih politikov, ki bi hoteli na ta način izzvati javno mnenje proti razmejitvi in proti Jugoslaviji!)
Odpoklic rumunskega poslanika iz Aten — demonstracija?
Bukarešta, 29. 'dec. Iz Atefl odpoklicani rumunski poslanik je prispel v
beogradsiko konferenco Male antante, da kralja iri vlado podrobno informira o
Bukarešto. V vladnih krogih smatrajo položaju na Grškem, tembolj ker pride odpoklic za demonstracijo proti namera- vprašanje spremembe vladavine na Gr-vanemu izklicanju republike na Grškem, škem v pretres na konferenci v Beo-V drugih krogih zopet povdarjajo, da je gradu,, poslanik prišel v Bukarešto bnš pred r
»-»Tl—N
Vstaja v Mehiki odušeria.
Berlin, 28. decembra. Iz Newyor3Ed poročajo: Po vesteh iz Mehike je tamoš« nja vstaja popolnoma potlačena. VstašJ so brez vsake moči in so se udali, koliko* jih ni izgubilo življenje.	r ^
Odbit priziv Nemcev na južnem' Tirni.
skem.	«<
Rim, 28. decembra. Vlada je odbila ! priziv, ki so ga vložili južnotirolski nemb ški poslanci zoper odredbo trientskega prefekta, da se ima uradovati izključna v italijanščini in izdajati le italijanska razglase.
Velika smodnišnica zletela v zrak. 'S
Rim, 28. decembra. Danes ob 2. mi popoldne je pri Palermu nastala ekspkfc zija smodnika. Mondellska smodišnica j je zletela v zrak. Poročajo o številniM ; človeških žrtvah, vendar pa natančaejSi 1 podatki še niso dospeli.	‘Čl&ttM
Kongres gledaliških' igralcev.
Beograd, 28. dec. (Izv.) Centralni
odbor Zveze gledaliških igralcev se sesta« ne začetkom januarja 1924 v Beogradu. Prisostvovali bodo delegati vseh lokal* nih organizacij iz cele države. Igralci &Qj čutijo po novih določbah uradniškega za. kona oškodovane ter moralno, in materi« jelno zapostavljene. Zahtevajo repara* cijo krivic.	.
Italijani grade največ j? zrakoplov sveta,
■ R i m, 28. decembra. List »Nuovo pae« { se« poroča, da tovarna letalnih strojev! i gradi orjaški zrakoplov, ki bo imel 45jDO0 kubičnih metrov prostora ter bo največji zrakoplov te vrste na svetu. Izgotovljen! so tudi načrti za zrakoplov s 120,000 kri* bičnih metrov prostornin©.
RADIČ V ZAGREBU?
Zagreb, 29. decembra. (Izv.) Vest,ki ste jo prinesli včeraj, da se nahaja Radič že dva dni v Zagrebu, potrjujejo tudi današnje zagreške »Novosti«.
Zagreb, 29. dec. Tudi včerajšnji »Hrvat« poroča, da Be Radič nahaja na Hr-vatskem. Kje — pravi —• je drugo vprašanje, na katero oblasti ne bodo dobile tako hitro odgovora. Na drugem mestu pravi »Hrvat«, da je Radičev povratek prekrižal vse račune radikalske vlade.
ZAKLJUČNO ZASEDANJE FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
Pariz, 28. decembra. Po daljšem govoru radikalskega poslanca Reyuaulta,
ki «e je bavil z reparacijskdm vprašanjem, je ministrski predsednik Poincare prebral odlok, s katerim se zaključuje izveriredno parlamentarno zasedanje, I
MASARYKOV POVRATEK IZ ŠVICE.1
Pr aga, 28. decembra. Predsednik republike dr. Masaryk se jutri vrne iz Švice, kjer je bil več tednov na odpoeltku.1 Takoj po povratku se poda v grad Lana.
SMRTNE OBSODBE V PORUHRJU.
Mainz, 28. decembra. Francosko vojno sodišče je obsodilo na smrt 3 Nemce, ki bo svojčas agitirali za sabotažo proti Franoozom. In oontumaciarjl je bil obso- j jen na smrt poljedelski inženjer Gorges. I
—n—	i
švicarskega ne angleškega rie ameriškega ustavnega vzorca, ker smo po svojih razmerah, potrebah in preteklosti nekaj drugega nego omenjeni narodi. Treba pa je, da v duhu modernih načel dekoncentriramo upravo in s tem olajšamo funkcijo uradniškega aparata, ki v splošnem ni niti izdaleč tako verzirari kakor pa pr. v centralistično urejeni Franciji.
V enem pa Demokratska stranka ni mogla in ne more popustiti; da se namreč decentralizacijo, samouprava ne bi smela ravnati po sočasnih gospodarsko-poliitičnih razmerah, temveč po pokrajinskih ali plemenskih mejah, ki so delo zgodovine. Zato se je. Demokratska stranka borila in se bori proti plemenski avtonomiji, kakor jo hočejo klerikalci. Ta avtonomija je čisto političen pojem in! hoče zaščititi plemensko - kulturno individualnost (ki pa je nihče ne ogroža). Samouprava, kakor jo pojmuje tudi najnovejši demokratski načrt, zahteva moderno upravo v enotni dTžavi, izvedeno na načelu pravične in svobodoljubne delitve lokalnih in državnih interesov. Avtonomija pa stavi lokalne (pokrajinske) interese nad državne, plemensko aad aarod-ae, .Eo*rh tega je politika av-
toriomistov vzbujala sumnjo, da se hočejo pod krinko avtonomije kar najbolj o-tresti skupnih državnih vezi; zveze z Radičem so pričale, da streme po lastni državnosti, dasi bi bile tri separatne slovanske države — Srbija, Hrvatska in Slovenija — za del j časa nemogoče in bi se morale zadušiti v gospodarskih tež-kočah.
Opozoriti je treba na to, da daje samoupravni načrt posameznim samoupravam nekatere svoboščine, ki bi jih dosegle 6amo v federaciji. V nasprotju z avtonomističnimi načrti pa ne obremenjuje prebivalstva z ogromnimi izdatki za posebne (pokrajinske, federalistične) vlade, ministrstva in parlamente. Take vlade bi morda bile potrebne, če bi imeli državo z najmanj 50 milijonov prebivalcev. Država, ki Šteje 12 milijonov in čije gospodarsko stanje je tako aaostalo, da je treba strnjenih moči in sredstev; narod, ki je bil stoletja razkosan in ki se mora šele navaditi na lastno in skupno državo — ta dva ne potrebujeta kar štirih ministrskih svetov.
Z demokratskim načrtom o samoupravi in decentralizaciji so dobile tudi o-stale opoziciioualna skupine trdap pod-
Atentat ria japonskega prestolonaslednika.
Tokio, 28. decembra. Dijak, ki ja I*< vršil atentat na prestolonaslednika, je izjavil, da ni imel nikakih tovarišev im dal za njim ne stoji nobena organizacija. —« Ker se policija boji novih izgredov, Ja dala zastražiti stanovanje dosedanjega notranjega ministra, ki je zaTadi svojiH nesocialnih nastopov zelo nepriljubljen.
BORZA
C u r i h, 29. decembra. (Izv.) Predborzai. Pariž 29.25, Beograd 6.45, London' 24.83, Praga 16.70, Milan 24.80, Newyork 57150, Dunaj 0.0080)4, Sofija 4.10, Bukarešta 2.93.
Zagrebška borza ob' Sobotah M
posluje. , , K,ij,.^
lago, na kateri lahko izvrše revizijo svo* je dosedanje taktike. Naj preneha večno tarnanje o slabi ustavi, o nujno potrebni reviziji ustave itd. — ko vendar ustava ne ovira dalekosežne samouprave, tenf* več omogoča vsaki patriotični stranki pozitivno delo za skupno državo, tj. za podjetje, na čigar uspehih partlcipira vsakdo le v razmerju s tem, koliko 8e ja udeleževal dela iri kakšno je bilo delo.
No bomo se spuščali v podrobnosti Marinkovičevega načrta, po vd ar jamo pa znova, da pomeni konsekventno nadaljevanje dosedanjega boja DS za samou* pravo in upravno dekoncentracijo id da bi mogel v zdravem političnem ozračju zelo pospešiti politično konsolidacija države. Naj še ugotovimo, da načrt riC pomeni razcepljenja stranke v D a Vidovi če vo in Pribičevičevo skupino, kakor! bi to hoteli strankarski nasprotniki ki intriganti. G. Svetozar Pribičevič Je izjavil v »Pravdi«: »Strinjam se s projektom g. dra Voje Marinkoviča. Projekt je docela v mejah ustave. Jaz senl še 1. 1919 na sarajevskem zboru govorni o potrebi široke samouprave in dekoncentracije.«
'•mam
iftrarlb'or,ra3e 30. fleCefiibra 1925.
Naša država v številkah.
f?K:
(Nekaj znntorive statistike.)
O mfitodtfostih.
•« '
Po predhodnih rezultatih zadnjega ljudskega štetja (31. januarja 1921), ki jih je začel objavljati y znanstveni redakciji državni statistični urad, je od 12 milijonov prebivalcev, ki jih (zaokroženo) -šteje naša država, 9 milijonov prijavilo srbskohrvatski materinski jezik, a 'več kot 1 milijon! slovenskega. Skoraj tri četrtine prebivalstva govore službeni državni dijalekt, skoraj pet šestin službeni državni jezik. Če srbsko-hrvatske-mru-slovenskemu jeziku priključimo še druge slovanske jezike (slovaški v Bački, češki in ukrajinski v Bosni in Hercegovini), bo kvota pet šestin že daleč Prekoračena. Vse neslovanske manjšine ne tvorijo tedaj niti šesti del celo-,•kupnega prebivalstva naše države. Ve-.čina novonastalih držav je v tem oziru -mnogo na slabšem nego mi. Na Češkoslovaškem tvorijo Čehoslovaki zgolj 65 •odstotkov celokupnega prebivalstva, z Rusi (Podkarpatska Rusija) vred pa 69 odstotkov. Če izvzamemo Ruse, ki niso •lojalni državljani poljske republike, je ‘Poljakov v poljski državi še manj nego Čehov in Slovakov na Češkosovaškem. Tpdi Romunija ima znatne tuje manjšine*
Ker je sam pojem narodnosti precej hejasen in ker materinski jezik ne pove dovolj, bi mogli k številu Srbobrvatov -priSteti tudi Zid«, timoške Vlahe in
• cigane.
■ ."• Izmed manjšin v naši državi je Haj-tbtočnejša nemška, ki šteje nekaj nad pol milijona prebivalcev; za njo slede Madžari, ki so jih našteli nekaj manj kot 'pol milijona, dalje Arnavti (440.000), Ro-•mutri (230 tisoč), Turki (čez 100 tisoč), Italijanov je v vsej državi 12.825. Od tega ,«*dpada na Animacijo 'komaj 4566.
, • Po pokrajinah so narodnostno najbolj čiste: Dalmacija (98 A % narodnega živ-
■ Ha). Bosna in Hercegovina (96.5%) in •Severna Srbija (93.8%). Najmanj parti-eripdra naš jezik v Bački (okoli 85%), po-jtem v Banatu (42%) in Južni Srbiji (o-krog 60%).
To je narodnostna slika naše države. Pri' tem je seveda upoštevano, da so Srbi in Hrvati enega materinega jezika *(da iuiajo isti jezik, tega ne more zanikajte hiti Radiči). Zato je težko dognati, fflooliko je posebej Hrvatov in koliko Sr-•©ov. Približno sliko si lahko ustvarimo, če kombiniramo veroizpoved in materin jezik po posameznih pokrajinah. Če na **r. odštejemo na Hrvatskem in v Sla-!W>hiji od celokupnega števila ljudi, ki govore srbobrvatski, število pravoslavnih, dobimo število Hrvatov. To velja z 'malimi izjemami tudi za Dalmacijo, dani je tam1 par tisoč katolikov, ki se sma-4*'ajo za Srbe. ,V Bosni in’ Hercegovini
Legenda, ki se je dogodila tega leta.
Spisal I. S. MacKar. Poslovenil P, EL
* Tole se je dogodilo in verjemite mi, Vk je gola resnica!
I ' ■
( Štirje zelo debeli župfiiki So sedeli v Se besih pred svojim stanovanjem pod košato, večno cvetočo in prijetno dišečo ®4>o. Bilo je ravno po dobrem' obedu, ki «Bi je dal danes posebej pripraviti njihov predstojnik; nekdaj je bil na onem Čvhtu opat bogatega samostana, po storiti pa je stopil v vrste zveličanih itt kot tak je bil nadzornik oddelka, v katerem1 |k> prebivali omenjeni župniki.
Bilo je prijetno popoldne. Na svežem! travniku sta se pasla dva osla in en vol; feckl modrook angeljček nižje vrste je pometal s peskom posuto stezo; z desne •ptrani so se iz neke hiše, kjer so prebivale pobožne stare ženske, čult glasovi in Jtapev svete pesmi: »Tisočkrat pozdrav-Jjtuno Tebe,« pri čemer so pevke vso silo d« vso višino svojih od števila let blagoslovljenih glasov tako osredotočile na .besedo »Tebe«, da se je glasilo kakor »Tceee-beeee«; z leve pa, iz bivališča bogaboječih devic, je prihajal apod lipo himna, polna hrepenenja in sladkosti, ii so peli eoj&aaosi glasesi;..
j« treba odšteti pravoslavne in muslimane. Seveda ima pleme, ki dobi ostanek, nekoliko privilegiran položaj, ker mu pstanejo gihokatoliki, ki so lahko Srbi ali Hrvati, evangeliki, event. Židje itd. V Srbiji, Črni gori in Banatu ni Hrvatov. V Medžimurju, na otoku Krku in v Kastavii ni Srbov. V Bački in Baranji žive Bunjevd in Sokci, ki jih lahko smatramo za posebno južno "slovansko pleme. Na ta način’ bi iznašalo število Hrvatov v naši državi 2 milijona 700 tisoč, dočim' bi bilo Srbov 5 milijonov 400 tisoč. V »prečanskih« krajih’ (preko Save, Donave in Drine) jih je 2 miljona, torej za 700 tisoč manje nego Hrvatov. Celo na Hrvatskem in v Slavoniji je relativno več Srbov nego je Hrvatov v vsej naši državi (25% : 22.5%). V Južni Srbiji ih' Črni gori smo prišteli k SrBota’ samo pravoslavno prebivalstvo (900 tisoč), dočim je izpovedalo srbskohrv. materni jezik tudi 150.000 muslimanov. S skoraj 600 tisoč bosenskih muslimanov srbskohrv. jezika in’ sto tisoč Bunjevcev in Šokoev dobimo točno število prebivalstva srbsko-hrv. jezika: okroglo 8,950.000 ali 9 milijonov, natančno 8,946.884.
Število moškihi in žensk v Jugoslaviji.
Znanost Bi mogla ugotoviti točne relacije med številom moških in žensk na vsej zemlji, ker je v mnogih deželah statistika jako pomanjkljiva ali je sploh še ni. Po računih nekega nemškega učenjaka odpada na tisoč moških 988 žensk. Le v Evropi je število žensk višje od števila moških. O Evropi imamo tudi točno, znanstveno zanesljive podatke.
Pred vojno so štele več moških ffego žensk samo štiri balkanske države: Srbija, Bolgarija, Romunija in Grčija. V vseh drugih državah so bile ženske vi premoči. Največ j« proporci ja žensk je bila v Angliji, najmanjša na Madžar-»kem (tu je bilo mnogo Srbov in Rumu-nov). V vsej Evropi je prišlo na 1000 moških 1028 žensk.
Vojna je to stanje izpremenila. Danes imajo le še v Romuniji in Bolgariji več moških kakor žensk. 'Najslabše stanje je v sovjetski Rusiji, kjer po vladnih podatkih odpada na 100 moških 121 žensk. V Nemčiji odpada na 1000 moških 1100 žensk, v Angliji 1093, na češkoslovaškem 1084.
Skoraj v vseh pokrajinah naše države je bfflo pred vojno več moških nego žensk. Danes tega ni več, vendar pa je razmerje eno najugodnejših' v vsej Evropi: na 1000 moških odpada povprečno 1022 žensk. To razmerje je bik) pred vojno takorekoč normalno v vseh za-padnih državah in ga imajo še danes države, ki se niso udeležile vojne. Če uvažitmo, da se v normalnem' času rodi več moških nego žensk (statistika je u-
»Ti moja radost, Jezus moj!« — res nad vse prijetno in mirno je bilo Sedeti pod to nebeško lipo. Vrhutega pl bilo tam sitnih muh in tudi komarjev ni bilo.
Ali častiti gospodje so bili danes nekam resni' in malobesedni. Niti po daljnogledu, ki je ležal poleg njih na klopi, danes niso marali seči. Drugeekrati seveda — in to je bila ena izmed najeistej-ših zabav in nebeških razvedril njih krščanskih duš — so gledali drug za drugim! s tem' daljnogledom v peklensko kraljestvo, kjer je jok to škripanje z zobmi, so opazovali delo hudobnih pe-klenščekov in muke obsojenih, si jih pripovedovali in opozarjali drug drugega nanje; daljnogled je romal iz roke v roko tako hitro, da je bil ves gorek in' so se čestiti bratje rezgetali' od smeha, da so jim tekle solze po rdečih licih. Oh ti peklenščeki so bili res od samega vraga! Vzeli so v roke Žida to ga krstiti; Lutra so prisilili, da je čital vse knjige in' brošure, ki so jih kdaj napisali o ujem in proti njemu; Kalvinu je čital posebno navihan sata« spise 'Alfonza Liguori-ja, Karol Havliček se je moral učiti na pamet zbrane pesmi Frančišk« Sušila, Renana so pražili na olju, VoltadTeja so polili s petrolejem in zažgali, neki vladar, ki je vladal' v letih 1780—1790, je moral dokazovati, da je bil Ignaoij iz Loyole tfajvečji mož, Sar jih je kdaj istra Jana Husa so go,-
gotovila pravilo, 'da se skoraj V, vseh' evropskih državah rodi na 100 deklic 106 fantov) in da pri nas umira yeč( žensk nego moških, smemo upati, da bo ( ob prihodnjem ljudskem Štetju število! moških tol žensk izenačeno.	i
V posameznih pokrajinah to razmerje varira. Najbolj se približuje povprečnemu razmerju Medžimurje, kjer na 1000 moških odpada 1021: žensk. V Banatu sto- j
ji število žensk’ Hapram 1000 moških: 1041, v Bački in Baranji 1050, na Hrvatskem' in v Slavoniji 1053, v Severni Srbiji 1085, v Sloveniji 1097, na otoku Krku s Kastavom 1137. Izpod povprečnega števila stoje v Dalmaciji (10ll), Južni Srbiji (1008), Črni gori (1006) in naposled v Bosni in Hercegovini, kjer odpada na 1000 moških samo 957 žensk.
Politične vesti.
* Slovenija se deli — klerikalci pa molče. O tem piše prav umestno dr. Šušteršičev »Ljudski tednik«: »O razdelitvi Slovenije na dve oblasti časopisje SLS lepo molči in niti ne protestira, dasi se ima izvršiti v najkrajšem času. Gospodje že vedo, zakaj molče. Kakor kažejo vsa znamenja, bi bilo voditeljem SLS prav! ljubo, ako se vidovdanska ustava izvede kakršna je, samo odgovornosti za to izvedbo nočejo prevzeti. To je tudi pravzaprav vse jedro njihovega avtonomističnega boja Kadar bo Slovenija razdeljena in bomo stali pred dovršenimi dejstvom, se bo SLS ravno tako udeležila volitev v oblastne skupščine kakor druge stranke. Voditelji SLS se bodo zadovoljili z danim položajem ter bodo podaljšali rok za izvedbo svojega avtonomističnega bo ja na par sto let.«
* Minister Jankovič vendarle pojde. Iz Beograda javljajo, da je minister Jankovič hotel dobiti drug resort. Ker pa Pašič v to ni privolil, je Jankovič vztrajal na demisiji, ki jo je Pašič nato predložil kralju. Kralj je demisijo sprejel in poveril vodstvo prometnega ministrstva trgovinskemu ministru dr. Kojiču.
* Kriza v ruski komunistični stranki. »Oetexpress« javlja, da je postala kriza v ruski komunistični stranki trajna, odkar je nastal odprt spor med Trockim’ to Zinovljevim.
* Koliko poslančev ho imel prihodnji francoski parlament? Iz Pariza poročajo 27. dec.: Zbornica je datfes nadaljevala debato o številu mandatov. Loucheurjev predlog, naj bi se Število poslancev znižalo, je bil odklonjen’ s 380 glasovi proti 191 glasovom. Sprejet je predlog parlamentarnega odseka, da se ob prihodnjih volitvah voli 575 poslancev.
* Spori na afganistansko - perzijski meji. Afganistanski poslanik je izročil 27. tm’. Havasovi agenciji brzojavko iz Kabula, da ee je dne 20. tm Sešla iz angleških in afganistanskih zastopnikov sestavljena komisija, ki naj uredi obmejne spore na indijsko-afganistanski meji. Pogajanja se nadaljujejo. .:>i.
Obiskujte kolektivno razstavo ANTE TRSTENJAKA, (Kazinska dvorana) odprta od 9.—12. in od 15.—17. ure. 16. XH.-1. I. 1924.
slali vsako leto na dan 6. julija inkogni-to na Češko, kjer je gledal proslavo tega dne, ki raste v lepi slogi s topo glupost-jo ostalih 374 dni, da se je možu zaradi tega od leta do leta bolj mračil um in je že služil vragom za predmet Šal in dovtipov kot tihi norec —da,časti tim! gospodom so se tresli trebuhi in njih oči so se solzile.
Ali daiies ni So imeli zini šla za to nebeško zabavo. Sedeli so tiho,' resno, pod vtisom itekega dalekosežnega dogodka.
»Te babe že spet vrešče, kakor da bi bile Obsedene!« je zagodrnjal nazadnje eden izmed njih. Nobenega i odgovora. Spet dolg molk. •
Neki dolg angelj s podolgasto popotno torbo pod krilom je prihitel po stezici. Pometajoči angeljček je spodobno stopil na stran’.
»Aha, kurir! Vprašam gal« in eden iz-ified naših' župnikov se je vzdignil ter hitel k nebeškemu poslancu. Vprašal ga je natihoma nekaj, poslanec je skomignil z rameufi, dal kratko pojasnilo in se žuril dalje.
Župnik Se je vrnil in se spustil na klop, ki je pod njim zaškripala.
»Nikjer nič ne vedo,« je razlagal skrivnostno. »V palači ga ni. Pri apostolih ga ni. Pri Petru ne sedi. Od svetnikov! ih svetpic ga ni' nihče videl. Zveliča-flim se fliti pe sanja, ki e bi se nahajal, Z
Dnevna kronika.
— Velik ugled našega poslanika v Zedinjenih državah. Prav razveseljiva je vest, ki prihaja o našem poslaniku v Wash ing tonu, g. dr. Tresič-Pavičidu. Oh je med redkimi našimi diplomati, ki uživajo tudi v inozemstvu velik ugled. Dne
1.	decembra se je vršila na jugoslovep-skem poslaništva v Washingtonu proslava ujedinjenja. Ob tej priliki so prinesli tamOšnji ameriški listi zelo laskave članke o naši državi in našem poslaniku, katerega visoko cene. Pri tej priliki je bil dr. Tresid-Pavičič pozvan na tamoš-njo univerzo, da predava o naši državi in’ naših razmerah, kojemu povabilu se je seveda takoj odzvaL List »Ezaminer« piše o njem, da je najbolj učen med vsemi diplomatskimi zastopniki, a sam Go* glielmo Ferrero, znani italijanski sociolog, ga je primerj«! v Shakespearom.
— Naš madridski poslanik. Za posla-ttika v Madridu je bil pred poldrugimi letom imenovan g, Jankovič. Te dni »o javili beograjski listi, d« je g. Jankovič odpotoval na svoje pošlaniško mesta »Politika« ob tej priliki ostro kritizira postopanje vlade, ki imenuje poslanika, a se ne briga, da svoja mesta res tudi nastopijo in vrše službo. G. Jankovič že skoraj dve leti prejema plačo iz blagajne zunanjega ministrstva kot madridski poslanik, toda v Madridu še sploh ni bil in ga tudi tam niti' ne poznajo. Pač pa je znan v Beogradu ikot minister dvora to prejema tudi za to službo posebno plačo. Kdor zna, pa zna...
— Strašna nesreča v Zidanem mostu. V petek 28. dec. so v zidanmoški cementarni padle ifa glavo zidarja Ivana Cvetka štiri železne cevi in ga na mestu ubile. Bil je priden delavec ter zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otročiče, Ena cev je padla na nogo delavcu Jazbecu in mu jo zlomila,	■	i . .,	,
— Goljufiv žento. Malo nenavadno ljuSavno aferico je imela te dni Banjaluka. Tamošnja znarfa mestna krasotica Andjetka L. se je zaljubila v lepega »Amterikanca« Mihajla Popoviča, ki je 10 let služil težke dolarje v Ameriki iti se pred kratkim vrnil v domovino. Možakar je ugajal tudi njenim starišem1 in kmalu sta bila srečen parček. And j elka se je dala pregovoriti, da odpotuje z njim nazaj v Ameriko, ker mu je svet v Evropi bil pretesen. Poslovila se je lepo od svojih znancev in starišev in od-
jnaterjo že nekaj tednov Jii besede izpre-govoril. Angelji so preiskali vsak kot, vse oblačke, vse zvezde, vsa solnca —niti sledu ni po njem* Očeta se nihče ne upa vprašati, stari gospod je silno hude jeze; oni tretji pa samo frfota sem in tja in se po svoji navadi vede, kakor da bi ga bila sama skrivnost.. Ni ga. Cerkveni očetje baje menijo, da je ekoro gotovo stopil na zemljp, da pomaga svoji verni cerkvi v težkih časih. Pravijo, tam' v Franciji in' kaj vem, kje še. Kurir leti zdaj tjakaj irt bo po ujem poizvedoval.«
»Gotovo je na svetu,« prikima drugi izmed župnikov. »Gotovo je tam' pri svoji bojujoči se cerkvi. Očetje imajo prav. V Franciji je hudo. Na Češkem se tudi giblje in v Rimu sedi revček sveti oče kot izgnanec, ki nima mesta, kamor bi položil svojo glavo.«
»Ne vem, ne vem’,« začne previdno tretji. »Dostikrat ga ni mogoče umeti irfi vrhutega je zelo trmoglav. Poglejte vendar, častiti bratje, onele živali! Nobena žival nima pristopa v nebo, a ta dva osla in tale vol so morali Prit' sen3- Zakaj? Na enem oslu je jahal v Jeruzalem, 3 drugi je z volom vred dihal vanj, ko je ležal v Betlehemu v hlevu. Kaj ne, koliko se je moral nas eden pehati, kako krvavo truditi, da si.je zaslutil nebesa! Le spomnite, se! Tiste maše na vse zgodaj, ko je bilo mraz in- tema in bi bil človek tako rad ostal s prijetni postelji! La ot*
„ Mir i w
V—------•	I	  -	,1
>? £ B O®*
Jadrala sta proti Zagrebu, 'da s! dobavita potrebne listin«. Ko sta dospela na zagrebški kolodvor, pa je policija Popoviča aretirala. Pozneje je mlada ženska na policiji zvedela, da je Popovič že oženjen: in da ga je ravnokar ovadila njegova prva žena radi bi gami je. Hotel je z mlado Andjeliko odkuriti v Ameriko, toda žena ga je zasledovala in v zadnjem trenutku dala zapreti. Vsa razočarana se je And jelka vrnila v Banjaluko, kjer so se ji škodoželjne in Zavistne tovarišice seveda posmehovale, Goljufiv: je $vet, goljufive vse nade...
— Žganje gori. Minulo soboto ponoči je nastal v Prijedoru v kleti Riste Kondiča, v kateri je bilo ^skladiščenih vec vagonov žganja, požar, ki se je bliskovito razširil teT zajel tudi sosedno skladišče kož. Gasilno društvo je sicer prihitelo na pomoč, toda bilo je brez moči, iker se ogenj z vodo ni dal pogasiti Vsa rešilna akcija je bila omejena samo na lokalizacijo, dočimje požar neovirano uničeval dragocene zaloge. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Sumi »e, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevalnosti in je v tej smeri uvedena, obširna preiskava.
— Jugoslovan! ▼ Ameriki, Ameriški listi jako laskavo pišejo o jugosloven-
. »kem joeskeyu (jahač konja pri konjskih dirkah) Poviču, ki je odnesel na letošnjih.glavnih 'konjskih drckah v Louisvil-leu prvo nagrado. Kot drugi jockey se je proslavil nek Ivan Park, rodom iz Hr-vatske, ki je dobil pryo nagrado pri dirkah v New-OrleansU. ' >'j:~
r— Beograoski električni tramvaj dobi beogradska občina. V sporu med beograjsko občino in' belgijsko družbo za tramvaj, ki se je vlekel že menda delj kot leto dni, je razsodilo mednarodno razsodišče v Parizu, da pripade beograjski tramvaj občini za odškodnino 25 milijonov 9QO.OOO belgijskih frankov, (60 milijonov dinarjev).
— Prpces proti morilcu Paskijevlču v Zagrebu, ki je trajal nad mesec dni, se nagiblje h koncu. Psihijatri, ki so Pa-skijeviča preiskali, so pač konstatirali pri njem"1, da je dedno obremenjen i« du* ševno slabo razvit, vendar ga smatrajo odgovornim za čin. Danes pledirajo državni pravdnik in! »agovorniki,
— Ne potujte ▼ Brasdiijo! Kakor poročajo južnoameriški listi, so razmere za izseljence v Južni Ameriki, zlasti pa v Braziliji, tako obupne, da si sploh ni mogoče predstavljati bolj obupnih. Dela sploh ni iti postopanje tamoenjih ob-lasti napram! izseljencem je skrajno slabo.
— Ureditev babiškiti honorarjev' pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Da zadosti zahtevi zakona o zavarovanju delavcev, ki določa, da je porodnicam1 prožiti babiško pomoč v naravi, ne pa dovoljevati samo denarni prispeveli, kakor je bil dosedaj običajen, je ravnateljstvo okrožnega urada na
bajanje bolnikov! Posebno babnice! Ponoči jo je začel boleti trebuh, pa je že poslala pote; drtogi dan pa je, vražja co-pernica, že spet 'begala okoli kot vrtalka. In k spovedi so lezle dvakrat, trikrat na teden! In pridige da blagoslovi in’ pretepi s krivoverskimi eoci — nas eden zares ve,! zakaj je tu in’ da si je to krvavo zaslužil. Toda tale nema stvari Čemu? Zakaj 1 Saj je naravnost žaljivo za človeka! Ubijal si se kakor mezeg, a plačilo dobiš kot osel in' vol!«
Župniki so se nehote zasmejali izbornemu dovtipu.
Četrti je povzel besedo: »Sveta resnica, častiti gospod brat! Bilo je na njem vedno nekaj nočem reči nizkega, pač pa demagoškega ali kako naj se izrazim. Taka družba je zbrana tu gori: toliko papežev, cesarjev, kraljev, vojvod, takšna gospoda, toliko kardinalov, škofov, kanonikov, plemstva is najslavnejših rodbin in končno tudi mi zvesti vojaki njegove cerkve — in' kakšne bo bile njegove zar bave? Kakšno družbo si je iskal! Niti enega izmed nas ni sprejel, niti enega ni obiskal in to ne le, kar mi pomnimo, ampak tudi najetarejSi ljudje tu gori se ne spominjajo tia kaj podobnega — to je, jie rečem zarobljenost, pa vendar precej čudno ravnanje ali kako naj se izrazim. Ni mogoče dvomiti, da se mu o nas niti ne sanja, če že z onimi tako ravna kaj »ai QO£eč§flft(j mi. mma contfi-
Svoji IV. redni seji z dne 20. junija 1923 določilo nov babiški tarif iti obenem sklenilo, da bodo babice potrebni obvezilni in razkuževalni materijal dobivale na stroške/urad a, Ta tarif, ki se bo začel uve-ljavati g L januarjem 1924. slove: L Za babiško pomoč pri porodu in predpisano devetdnevno oskrbo po porodu se honorirajo babice v mestih Ljubljana, Maribor, Celje iti Ptuj s 130 Din., na deželi s 65 Din. Ako bi oskrba po porodu trajala manj kakor 9 dni, se za vsak dati v mestih odračuna po 10, na deželi po 5 Din.
2.	Pri dvojčkih se plača poldrugi honorar. 3. Honorar in sicer po številu obiskov ih izgubi časa se babici tudi nakaže, v slučaju oddaje porodnice y bolnico. 4. Ako je pot babice na deželi daljša od dveh kilometrov, se na vsak nadaljni kilometer poti tja in nazaj plača kilometrine, ki velja za državne uradnike, sedaj torej 6 Din za kilometer. 5. Obenem dobi babica pri pristojni poslovalnici brezplačno ha razpolago potrebna razkužila in obvezila, to je steklenico z 80 gr Sanitola iti steliziran karton’, vsebujoč 100 gr vate, 8 predlog iz staničevine zavitih v gazo, 10 predlog iz staničevine, nezavitih, Yt m traku za podvezanje popkovine ln 5 povojčkov (zajčkov) za zavijanje popkovine. 6. Babicami na deželi, ki bi v prehodni dobi in pozneje zaradi prevelike oddaljenosti ne mogle dobiti obvestil od pristojne poslovalnice, se za babiško pomoč pri porodu in devetdnevno oskrbo po porodu plača honorar 50 Din., dočim o-stanejo vsa druga določila tieizpremenje-na. Babice, poklicane k porodom’ članic ali svojk okrožnega urada, si imajo torej pri pristojni poslovalnici pravočasno preskrbeti razkužilni iti obvezilni materijal. Račun je po končani oskrbi predložiti poslovalnici ter obenem z njim vrniti prazno steklenico Sanitola. Na deželi ima dobo oskrbe (9 dni ali manj) ter kilometrino na računu potrditi uradov zdravnik ali pa županstvo v zmislu določila § 188. zakona o zavarovanju delavcev, v mestih pa ima dobo oskrbe na računu potrditi stranka (porodnica ali nje pooblaščeni rodbinski član, Boprog, oče, mati) ter račun vidirati uradov zdravnik. Skupni honorar se potem babici nakaže po poštnem čekovnem prometu. :— Okrožni Urad se nadeja, da bo s proženjem! razkužil ip obvezil bistveno vplival na higijeno porodov, s tarifnimi postavkami pa na dobo oskrbe in’ s tem posredno na nego dojencev. Porodniška oskrba je bila doslej zlasti na deželi pomanjkljiva in se je včasih zgolj omejevala pa intervencijo pri porodu.
— Nahod? Glavobol? Zpbobol? Trganje? Odrečejo večkrat .mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, o&Vežuje in jača ter je čez 25 let priljubljen kosmetikiim za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojna-
buenS plebs? Na svetu smo bili dobri — in zdaj? zdaj? Tudi v nebesih te plačuje z nehvaležnostjo. Bil je pri nas doli na svetu takšen! berač, stari Ledvinka, sama uš iti sam tvor ga je 'bil; kadar sem ga imel srečati, sem se mu vselej izognil daleč naokoli. Umrl je — in kaj mislite? Umrem jaz, pridem sem', prvi, ki mi pride nasproti, je bil Ledvinka! Dejal je, da mu je prišel sam Jezus odpirat vrata, da ga jo uvedel v svojo hišo, kjer sedi z njim cele ure, ga izprašuje in se z njim pogovarja.. Ne — tu se že vse neha! Ako sem knez, moram1 tudi živeti kot knez, iti ako sem! nebeški vojvoda, kot nebeški vojvoda!«
»Gotovo je na zemlji,« mu je segel v besedo prvi izmed župnikov. »Imel je baje že dolga leta neprestano velike skrbi. Tako ml je pravil neki katehet, ki vse iztakne in izvoha. Hodil je s pobešeno glavo, in kadar je bil v sobi, je pritiskal čelo na steklene šipe na oknu; jed mu ni dišala, za nobeno stvar se ni brigal, čisto tako kakor da bi mu bilo celo nebo zoprno. Seveda, skrbi , ho ga morile. Saj nosi vendar odgovornost za ff^et pred Očetom. S svojo .krvjo ga je odrešil, zdaj »e pa gode tam takšne reči!«
»Odgovornost za sveti« ponovi porogljivo nasprotnik vola in! obeh oslov, »Toda za nebesa se prav nič ne briga. Kakšen red pa imamo tu gori! Tiste babnice vikajo, da človek po obedu ne
te ali 1 špeeijalna steklenica 24 'dinarjev 36 dvojnatih ali 12 špecijalriih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. Feller, Stublca donja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko.
— .Uboj pri polnočnici. Ljubljanski listi poročajo, da je ob priliki polnočnice v Lužah pri Šenčurju nad Vranjem nastal pred cerkvo med fanti prepir, v katerem je bil zaboden1 20-letni kmečki sin Avgust Blahme z nožem .V; hrbet in je takoj izdihnil.
— Veliko tvornico za ponarejanje 3u-goslovcnskih novčanic so naši policijski organi izsledili v Santa Croce pri Trstu. Delavnico je imela dobro organizirana dražba falzifikatorjev iz Jugoslavije in Italije, ki je imela zveze v Beogradu in Zagrebu. V Santa Croce je našla policija v hiši Andreja Gorjupa dve veliki moderno urejeni delavnici in mnogo ponarejenih 10-dinarskih novčanic. Gorjup sam, ki je pravočasno zavohal preiskavo, jo je odkuril v Ameriko. Aretiranih pa je bilo v Trstu 13 drugih oseb. Niti preiskave v tej zadevi pa so vodile tudi v Ljubljano in je ljubljanska policija v petek 28. tm. aretirala več oseb: 24-letne-ga Franca Gabrenja iz Primorja, c«?lo družino Lenassi (60-letna gospa, 3 ličarke in 1 sin). Baje je zapletenih še 7cč drugih oseb. ‘
— Sramotno delovanje ‘narodnega odpadnika. Znani bivši dubrovniški odvetnik dr. Nikša Svilocos, ki se je odlikoval že za časa rajne Avstrijo.po svojem sovraštvu do vsega, kar je bilo slovanskega, se je po prevratu preselil v Trst, kjer je otvoril svojo odvetniško pisarno. Tu kisleduje zlasti jugoslovenske izseljence, katerim se izdaja kot naš zastopnik v Trstu, da jih ščiti pred odiranjem tujih agentov. Tam' odvzema izseljencem pod raznimi pretvezami potne liste, češ, da niso v redu ter da bo izposloval popravek itd., za kar zahteva ogromne vsote kot honorar iti povračilo stroškov, katerih faktično nima. Tako je nedavno nekemu Hrvatu zaračunal nič manje kot 1000 lir za svojo »podporo«. Svarimo vse izseljence, ki potujejo preko Trsta, pred tem narodnim odpadnikom in oderuhom. V Trstu se piše Svilocossi, da izgleefa bolj italijansko.
— Wratigel pojde v Ameriko. Beograjska »Tribuna« izve iz niških krogov, da namerava znani ruski general Wrangel oditi v Ameriko. Ni pa še gotovo, ali je opustil svoje načrte za boj proti boljševikom in so namerava posvetiti svojemu poklicu* rudarskega inžinje-ra, ali pa hoče dobiti v Ameriki novo pomoč za borbo proti boljševikom'.
•— Rekord v paroplovnem prometu med Evropo in Ameriko je dosegel italijanski parnik »Duilia«, ki je odplul dne 10. dec. iz Napulja. Prispel je v Newyorku dne 19. decembra opoldne ter je na svojem osemdnevnem potu prevozil pa uro 20 morskih milj.
moro nekoliko zadremati, in devičicam bi to večno prepevanje tudi že lahko prepovedali — saj smo se tega dosita naužili na onem svetu! Angelji so že strašno o-šabni, oni veliki niti ne pozdravi več in celo tale malček, ki pometa stezice, ti nalašč pometa ves prah v oči, če greš mimo njega! Kvarte so. tu prepovedane, ženski se hiti približati ne smeš iti tudi nimaš priložnosti, 'kajti vsak spol je se-parirani kot v kaznilnicah — pri moji duši, miar bi bil pstal na svetu!«
Ostali trije so soglasno prikimali iti vzdihnili. Nato so spet dolgo molčali. Z destie se je glasila pobožna pesem priletnih žen; z leve soprani bogaboječih devic. Angeljček jo pometal stezice, živali «o se blaženo pasle na travniku, lipa je dišala s svojim nebeškim večnim vonjem.
Naenkrat se je prikazal spet veliki atigelj g podolgasto torbo. Ubral jo je naravnost proti župnikom’. Ves je bil poten ji a’ zlepljeno perje na njegovih krilih je pričalo o hitrem in napornem letu.
»Tukajle imate daljnogled, kajne?« je vprašal kratko.
»No, kaj je?« »Kje je?« »Ali že kaj ve-4 ste?« »Ali Ate ga našli?« so kričali župniki vse vprek.
»V Rimu sem' biL Pri papežu, pri kardinalih in škofih ga ni. Letel sem skozi ves vet. V nobeni cerkvi, v nobenem ka-pitejju in v nobenem župnišču ga ni. Cer>
Dopisi.
Studenci. Novo delavsko pevsko društvo »Enakost« je priredilo 26. dec. pod vodstvom g. Josipa Križmana, učitelj8 v Studencih, prvi. koncert v gostilni A*< Senica. Dasi so nastopili večinoma 1» mladi pevci, je bil uspeh tak, da se jimt lahko čestita. V prvi vrsti je treba PO* vdarjati dobro disciplino. Pevovodji je društvo poklonilo lovorjev venec. Koti« cert je uspel zelo dobro v gmotnem im moralnem1 oziru. Čisti dobiček se bo rabil za nakup notnega materijala, , Iz dravske doline. (Škandalozno postan pnajo pri penzijoniranju učiteljstva.) *«■ Zadnji »Tovariš« je nas učitelje, lia lastno j>rošnjo v seji vjšjega šolskega sveta; z dne 21. novembra tl. predlagati« V, stalno vpokojitev, s svojim ogorčenim poročilom o škandaloznem postopanju pri penzijoniranju spravil iz ravnotežji Kje si za čas do nakazila .vpokojtfine.ki traja baje po več mcsecev, naj prihranimo toliko, da živimo ob teh prihraokUi kot zasebniki vsaj do tedaj, ko se nami reši prošnja za »nakazilo akontacije« id! da nas ne bo konec vsega hudega do te* daj, ko se nam nakažejo penzijski prejemki? Govoril sem s tovariši, ki po, kan kor jaz, prostovoljno prosili za »taloo vpokojitev iti vsi smo bili edini ^ tfrif. da dotične proštvie prekličemo takoj ii| obnovimo iste, ko bode UJU storilo pril državni upravi vse korak-*, da ee tak« miidno, nezmiselno in škodljivo postopa« nje jenja.	<
Jarenina. Pri pogrebu g. učitelja VI* Skrbinšeka navzoči gospodje lovci so darovali po g. Alojzu Gorniku za rev®« šolsko mladino v Jarenini tisočdevetst« kron namesto venca na grob blagopokoj* nika. Za ta plemeniti čiti bodi izrečeflat tukaj vsem gospodom’ darovalcem! pri« srčna hvala v imenu šolske mladine. T« je že ponovni slučaj, da so so spomnili gospodje lovci revnih'.učencev. Čast yn» lim možem. — Šolsko vodistvo.	I
Puščav/.i pri Sv. Lovrencu Ha PoHor« ju. Tukajšnja šola je 23. decembra obho* jala božičnico. Na vsporedu so bile dekla« maeije, petje, nastop božičnega deteta iif obdarovanje 98 otrok s šolskimi potreb* šcinarrii. Da je slavnost dobro uspela, j«| zasluga sledečih gg., ki so prispevali 4 znatnimi zneski v Din:	Kieffer
Loschnig 200, JoS. Korma« 125, Lam!'« preht 100, J. Korman 100, ligo 100, Kar« ničnik 100, Slavko Godeč 100, F. Karalo* nik 100, Kores 100, Erhattič 80, Jak; Witaman 50, Maučnik 25, Oton GassneD 25, Osvald 25, Kušnik 25, Brezočnik 25j Grttsslinger 20, Hauptman’ 2o, Fer. Kor* man! 20, Pokorny 20, Hiittl 10, Marc 10/ Bobič 10. Vsem se v imenti otrok iskren« zahvaljuje šolsko vodstvo.
Iz marenberškega okraja. Že večkrat! se je čulo, da se v Marenberku vsaka pri* reditev prične z enourno zamudo, pred* vsem zato, ker so najbližji vedno najzad* nji. Da pa se prično. tudi nradnd
kvi ne pomaga iti cerkev ga tudi ne po« trebuje. Posodite mi za hip daljnogledi Spustil je torbo na tla, vzel daljtio« gled, ga nastavil k očesu, drUgo oko za* tisnil in pogledal doli, doli, globoko doli^ Naenkrat mu omahne jo,‘roke.	J
»Descendit ad inferos. Šel je v pelcel.f je dejal temno. Nato je pograbil 'torbo 14 izginil.
Ederi izmed župnikov pogleda skozJ daljnogled.
»Res je tam doli,« vizklikile Srdito. »5} židj iti krivoverci so brati, z Lutroni itf Kalvinom' se prijateljski pogovarjal Hus, Kavliček in' Voltaire so okrog nje«/ ga.. tudi tisti iz let 1780—1790.. Renati peklenšček! so so izselili .. prosim, g<¥ spod brat!«	-	|
Župniki so gledali drug za drugdni, 1 »Eh kaj,« meni končno eden, »to pomenja nič drugega kot potrdilo tiaš^ diagnoze ati kako bi to imenoval; Iti kaj se zdaj tiče nas, odstaviti nas tu til morejo. Bili smo tu brez njega dn bode« mo brez njega. Toda te tri neme stvari morajo takoj odtod!« je dostavil groaftč* ln pokazal na zveličane pasoče se živalii ' Vstal je, si globoko oddahnil, vzel- paji lico, jo vzdignil k udarcu in hitel, ka^ mu' je trebuh dopuščal, proti živinčetonl iz Betlehema.	1
To se je torej d°£odUo tega leta i4 verjemite, da je vse gola resgica!
.V,'.**'-H "
'JRSBn?
mm	i
vsxxv
Sl ar1530'. 3eccffib'?a M2J
»ja okr. zastopa z obligatrio ramSndto, te se n®m napram’ zunanjim članom Ud Bdi posebno obzirno m prosimo naša drage sosede, da sebe in druge navad:jo na flfod.
, . Središče ob Dravi. Ki še dolgo, kar ei Se	naš	Sokol svoje prepotrebno
gnezdece, kjer je dobila tudi Talija svoj prostorček. Na lepem, okusno opremlje--oeffi odru so odigrali naši sokol. diletanti še dve predstavi. Ob otvoritvi eo nastopni z »Rokovnjači«, ko jih uprizoritev »i baš lahka stvar. V nedeljo, 23. doa. p« j« šla preko odra Štolbejeva veseloigra »Stari grehi« v Govekar je vem prebodu. Ta veseloigra ni sicer nSkak biser tirameke literature, vendar pa jo diletantski odri radi upriaarjajo, ker se*mo-*a od srea nasmejati, ko posluša mlado-,«itne spomine — stare grehe — treh plešastih mož.. — Režiser, kakor uidi igralci eo se potrudili podati igro občinstvu kar najbolj dovršeno. Konzul Za-potocky (br. Vittori) se je razmeroma še preoej dobro vživel v svojo vlogo. Dobra je bila tudi njegova gospodinja Kaira (sestra Žabkar jeva), ki se je s svojo mimiko, gestami in modulacijo glasu razvila tekom igre v skoraj prenagajivo razposajenko. Br. Sinko, rutiniran igralec, je vzbujal v vlogi sluge Krupičk« tnnogo smeha. Kučera (br. Venigerholz) j« bil tudi dober, pa bi naj mestoma bolj •premijijal 6voj glas. Tovarnar Novak in sestra Venigerholzeva sta bila tudi kos svoji nalogi. O ostalih 6e še ne da sedaj izreči prave sodbe. Predstava je moralno in upam tudi gmotno — dobro uspela. Upati je, da bodo sok. diletanti dosegli še Jepe uspehe na svojem odru, če se bode lotili 6tvari z dobro, resno voljo *n ljubeznijo. K dobremu ustvarjanju na o-dru - bi mnogo pripomogli tudi večsri, kj?r bi se naj razpravljalo o vsem, kar je treba znati diletantu o gledališki u-snetnpsti. Na ta način bi si vzgojili dober ansambl, ki "bi lahko uprizarjal tudi težje komade iz slovanske in tuje dramska literature ter bi tako širil med ljudstvom smisel za prelepo gledališko u-metnoet. Za to veliko, lepo kulturno delo ii$ trud igralcev bi naša publika gotovo ne Štedilh s priznanjem	.	..jav.
Št. Jarij ob Pernici. Tukajšnji šolski oder je praznoval v nedeljo, 23. tm. prvo obletnico svojega obstanka z uprizoritvijo mladinske igrice »Sneguljčica«. Libreto je spisal nadučitelj g. T. Robnik, ter razdelil celo tvarino na šest slik, pesnitve je uglasbil učitelj g. Blažič, ki je ' tuldi okusno naslikal scensko ozadje in krcrBse na prav praktično urejenem odru, režijo pa je vodila 8 veliko spretnostjo učiteljica gdč. Pečarjeva. Uspeh uprizoritve je bil izredno zadovoljiv ter je po-d'ai obenem* sliko vzajemnega delovanja učiteljev, od katerih je vsak posamezen) . nekak specialist v svoji stroki. Posebej se morajo omeniti slikovito in uprav u-■ jjtetuiško zasnovani kostimi, razsvetljava H posebnimi efekti ter fiastop domačega orkestra. Ker se je tekom letošnjega leta že priredilo več predstav, so do-> kazali mali igralci primerno spretnost v . kratanju rfa odru. Ugotovilo pe je pri teffi, da je tudi že prebivalstvo dokaj -rtsrojeno za take prireditve: veliko zani-ntenje se izraža v pozornosti, v discipli-t. «| in v točnem prihajanju k predstavi. P^. tudi v materijelni podpori prednjačijo posamezniki; les za stavbo odra se je daroval, prehranili so se delavci i. dn BUe je veselje, videti tukaj uspeha smo-ireaiega delovanja na polju ljudske pro-, irNBte, pofiebej pa še nacionalne vzgoje trga, za vsak pravi napredek dovzetnega , obmejnega prebivalstva, kar je še po-. eebno prijetno izntenadilo piaca teh Trsti«' — šentjurskega rojaka • i Šmarje pri Jelšah. Ljudlstvo se silno irarfmrja in pritožuje nad velikimi davki. K3ar jmoeimo v davkarijo, je še malenkost, pa dlrttgi davki Gospodi kaplani na pšenični barji, na vinski berji, sedaj po ■mtetoi berji (hodijo Segnovat), prvi cek-Mošter nabira za zvonove pri Sv. Miklav-' in, drugi »a zvonova pri Sv. Petru, tretji za popravilo farfle eerkve, in tako ni kon-ea ne kraje. Tega vendar niso demokrati 4irm.
Iz Braslovč. Naša spovednica v Bras-.leiičah vrši razven čiščenja grehov nad-fejjfc čas prav marljivo tudi agitacijo za Merikalne časopise. Novo dožli kaplan Guzej je ob Božičnih praznikih’ pri «po-,®edi VMikffeaE »Kažes§lt če-čita tudi
grešne liberalne liste In mu nasvetoval klerikalne liste, če hoče doseči večno zveličanje. Braslovčam še doslej niso poznali spovednic iz te strani in se opravičeno zgražajo.
Ptujske vest!.
Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo.Ta narodni izrek se več ne uresničuje. Zadnje leto in’ v tem letu se opaža povsod pomanjkanje denarja, gostilne so prazne, le kava in’ čaj sedaj v zimskem času še prevladujeta. Le tuintairi najdeš družbo, ki se je malo ndala 6ladikosti vimca. Ponočnih razgrajačev ni več, mir je zavladal. Kakor je tlaše rajanje ob prevratu kmalu ponehalo, tako je tudi in še bolj bo ponehalo veseljačenje. Borba za kruh je postala težka in vsak rabi sveže živce, da si pribori na pošten' način vsakdanji kruh. Ker letos niso dobro obrodile gorice, je tudi na vrheh in v kleteh slišati redkokdaj glasne povdarke vinopiveev in' petje ljubiteljev žlahtne kapljice. No, ko pride pretek in veseli pust, ki je prihodnje leto neznansko dolg, še bo mogoče nekaj rajanja, potem pa utihne vse, vsa-pa pesmioa zamre v grlu, le skrb in briga za kruh še bo ostala.
Tatvine in ropi v okolici. Opažati je, da so nehali pretepi med fanti, med vi-nopivci in pijanci. Nastal pa je drug pojav, ki jemlje skrbnim1 ljudem nočni mir. Tatovi in roparji se prikazujejo, danes tukaj, jutri tam. Polne so jih Haloze in' Slovenske gorice. Zadnjič je bil pri belem dnevni osamljen1 župan' majšperški napaden in oropan, sedaj se nam spet javlja, da so po Spodjih Halozah vdrli že v tri vinske kleti, v tri gosposke hiše ter odnesli vse, kar se je dalo. Pred par dnevi so oropali tatovi kmečko hišo v Halozah, pobili domače do nezavesti, ter odnesli zadnjo pečenko ubogega Haložana, ki je ta dan' imel koline. — Javna varnost ni več podana. Ljudje, ki po letu pohajkujejo, delomrzneži, ki se hladijo v vročem dnevu v hladnem gozdu, so prišli na daff, da odvzamejo skrbnemu gospodarju njegov trud in znoj. Na žalost še ti trpini dobijo težike rane od zlikovcev, katerih življenje ni bilo in ne bo nikomur v korist. Prebivalstvo zahteva zaščito , kaznovanje krivcev, pa kaj ko storilcev ni izslediti. Pomnožene orožniške patrulje ter lastna samoobramba bo največ izdala, da se Onemogočijo napadi tatov in’ roparjev. Za to pa pravijo Haložani čisto umestno: Ne orožnikov proč, še več jih dajte, da bo naša varnost večja, pa dobro jih plačajte! Tatove pa zapirajte, roparje obesite — in konec bo roparskih napadov im ubojev! Pomiloščenje ne hasne, le hude in stroge kazni bodo o-čistile naše gozdove, bodo pregnale roparje in tatove ter ustvarile spet varnost imetja in življenja, kakor je bilo pred vojno.
Celjske vesti.
Celjsko mestrto gledališče. Pod režijo frovega artističnega vodje g. Janka se je vprizorila dure 23. tm. Horstova veseloigra »Nebesa na zemlji«, kakor nalašč za razpoloženje o praznikih. Obisk je bil dober, nloge tudi dobro zasedene, le videti je bilo, da je bila igra v naglici naštudirana, ker so nekateri igralci celo v glavnih ulogah plavali. Lepa scenerija, točnost in1 celokupni učinek pa je že pokazal, da bo g. Janko kos svoji težki nalogi, ako bo našel v domačih igralcih zadostne opore, kar je pri splošni požrtvovalnosti gotovo pričakovati.
V zadevi časopisne polemik« prot! predsedniku organizacije JDS v Celju dr. Kalanu in njesove izključitve iz Or-june je odbor te organizacije razpravljal ter na podlagi celokupne tozadevne korespondence in podanih’ pojasnil tako od strani g. dr. Kalana kakor od strani g. Prekoršeka ugotovil, da Je blk> postopanje predsednika dr. Kalana v vsakem' oziru n eo porečeno, in’ mia izrekel svoje popolno zaupanje. — Odbor vidi v načinu, kako je o tej stvari poročalo izvastno časopisje in o izključitvi, ki je bila po tem časopisju pripravljana in napovedana, kvarne uplive gotovih političnih skupin, kojim bi nacijonalua organizacija, kakor naj bi bila Orjuna, ne smela biti arodje. — V Celju, 27. dec. 1933. — Odbor krajevne organizacije
Seja občinskega sveta mariborskega.
XIIL redna seja.)
Maribor, 28. decembra 1923. Bilanca letošnjega leta. — Nova stanovanjska komisiua. — Delavnice južne žel. ostanejo v Mariboru in se razširijo. — Dečjo stanico bo začasno vzdrževala občina. — Prejemki mestnih uslužbencev. — Razmerje med občino in Olepševalnim društvom. — Prodaja nepotrebnega inventarja v mestnih podjetjih. — Zvišanje klavniških pristojbin'.
S tričetrturno zamudo je župan o tvoril zadnjo sejo občinskega sveta mariborskega v letošnjem letu. Uvodoma se je v kratkih besedah ozrl nazaj na delovanje občinskega sveta v minulem letu ter konstatiral, da je imel občinski Svet tekom leta 13. rednih sej z razpisanim dnevnim' redom, ki pa se je obravnaval v 29 javnih in 20 tajnih sejah. Obdelalo se je ogromno gradivo, ki je bilo pripravljeno v neštetih sejah odsekov. Občinski svet je lahko zadovoljen z zavestjo, da je v polni meri vršil svojo dolžnost.
Z novim1 letom preneha poslovna doba stanovanjske komisije. V smislu pravilnika mora občinski svet imenovati nove člane. Po predhodnem sporazatnu klubovih načelnikov je bil sprejet sledeči predlog: Predsednikom je bil izvoljen dosedanji vodja stanovanjskega urada, sodni svet. v p. Hraševec, podpredsednik dr. Radoslav Pipuš, prisedniki pa iz vrst hišnih posestnikov gg. Durjava, Marin, Babič, Krulc, Beranič, Palaš, Dolček in Turk, iz vrst stanovanjskih najemnikov pa gg. dr. Kronvogel, Meglič, Bahun, Bošnjak, Aljančič, Kreuzer, Tumpej in Malenšek.
Nadalje poroča župan, da je spredel z ozirom na svoječasno interpelacijo glede prenosa delavnic južne železnice iz Maribora nekam na jug od g. Ivana Hribarja pojasnilo, da taka namera nikakor ne obstoja, temveč se bodo tukajšnje delavnice še razširile iti' izpopolnile z livarno.
■ •
Ker odpokliče država s 1. januarjem voditeljico tukajšnje dečje stanice, bi ostal ta zavod brez vodstva. Zato predlaga župan, da Občina nastavi svojo lastno mož in jo plačuje, dokler je ne prevzame zopet država, iz lastnih sredstev.. Predlog je bil soglasno sprejet.
Odobri se nadalje prodaja enega pogrebnega voza, ki ga pogrebni zavod ne rabi. Nadalje prečita župan vlogo stavbene zadruge »Mojmir«, ki obvešča občinski svet o ustanovitvi ter prosi, da imenuje v nadzorstvo svojega poverjenika, nadalje po enega zastopnika stavbenega urada in zastopnika oddelka za ubožne zadeve, ter da odstopi zadrugi dvoje stavbišč. Na predlog obč. svet. dr. Muleja se imenuje kot zastopnik občinskega sveta v odbor zadruge obč. svet. Ozmej, dočim' se vse ostale zadeve odstopijo v pretres pristojnemu odseku.
Na predlog obč. svet. dr. Muleja se dovoli mestnim uslužbencem* še nadalje izplačevanje 25% poviška draginjskih doklad, dokler se ne uredi razvrstitev uradmištva po službeni pragmatiki, kar bo vsekakor trajalo še par mesecev.
Poročila odsekov.
I. odsek. Poročevalec dr. Mulej: V zadevi določitve razmerja med mastno občino in Olepševalnim društvom predlaga odsek, da se prizna društvu lastnina vseh premičnin, dočim je lastnica vseh nepremičnin mestna občina. Zupan e tem predlogom ni zadovoljen ter zahteva, da se zadeva ponovno vrne odseku v pretres.
Mestni plinarni se dovoli izbris nekaterih manjših neiztirljivih znesicov, ii datirajo še izza preobrata. Delovni '-as v mestni klavnici se določi na 8 ur plos 2 uri s 5Q% poviškom. Ugodi se nadalje nekaterim ugovorom zoper globo radi malomarnega pobiranja dinarskega davka ter nekaterim drugim manjšim prošnjam. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 68 prosilcev,
II. odsek. Poročevalec obč. sv it. Tomažič: Marija Mitteregger prosi za podelitev meščanske bolniške ustanove. Ker je mesto ass^j ae. jftg&ui usodi.
III.	odsek. Poročevalec Bahuri: Odobri se prodaja dveh motorjev mestne plinarne za skupno ceno 3150 D. Ker se mestna plinarna izpopolni z novimi stroji, in bo za časa predelave potrebno obratovanje z retortnimi pečmi, se dovoli plinarni nabava 20 vagonov potrebnega angleškega premoga Na prošnjo prebivalstva se uvede v Linhartovi ulici in pred Magdalensko cerkvijo električna razsvetljava. Odprtje Marijine ulice do Cvetlične ulice Je za enkrat združeno z velikimi stroški. Zahteva se zato od stavbenega urada točen proračun. Najemnina za transformator na Aleksandrovi cesti 55 se zviša od 90 K letno n« 75 din', mesečno.
V. odsek. Poročevalec obč. svet Weixl: Z ozirom na to, da so klavniške pristoj« bine po drugih mestih neprimerno višje, kakor v Mariboru, predlaga odsek pri* merno povišanje in sicer tako, da so pristojbine še kljub temu za polovico nižje, kakor drugod. Predlog se sprejme. Klavi niškemu ravnateljstvu se nadalje naloži, da zbira svinjske ščetine v svrho prodaje. Polovica iakupička gre v mestno blagajno, polovica pa se razdeli med klav* niške uslužbence kot nagrada za to delo. Sklene se nadalje prodaja vseh nerabnih in nepotrebnih strojev in drugega mate« rijala pri mestnih podjetjih na javni dražbi.
Ob pol 23. uri zaključi župan javijo se« jo, na kar se je vrSila Se tajna seja. ?
Iz tajna sela,
V tajni seji je bik odklonjena ponudba elektrarne Fala radi dobave toka kot nesprejemljiva. « Na izpraznjeno mesto ravnatelja mestne klavnica ja imenovan dosedanji podravnatelj vete« rinar g. Rojko, — Po rešitvi nekaterih drugih manjših osebnih zadev je bila seja ob 23.15 zaključena in 8 tem' končano poslovanje občinskega sveta y\ letošrjjenS ktn.	'l«w:	'	«
Obiave.
§ Društvo jugoslovanskih akademikov; v Maribora priredi ovoj običajni aka< demski ples v soboto 5. prosinca v vseli
prostorih Narodnega doma. Gmotni pc» ložaj slovenskega visokošolskega dija» štva v tuzemstvu In v inozemstvu posta* ja od dneva do dneva obupnejšL Vkljub strogimi obveznostim sa izplačujejo &r« žavne štipendije — katerih so pa deležni le maloštevilni — tako neredno, da je di* jaštvo primorano preskrbeti si sredstva! drugod. Čisti dobiček prireditve je namenjen najrevnejšim članoml društva, ki bi sicer morali radi svojih študij zapu« stiti univerzo. Vsled tega se obrača aka« demska o mladina na sl. občinstvo, M ra« zumeva njene težnje, njeno trpljenje :i| bedo, da v imenu kulture in človečanstva pripomore s svojim obiskom do kar najlepšega gmotnega uspeha.
§ Društvo odvetniških is notarskih n« radnikov v Mariboru opozarja svoje čla* ne, da se vrši v nedeljo dne 30. deceuu 1923 ob 9. uri v zadnji sobi restavracije pri »Stari pivovarni« (Halbwidl) IV. redni občni zbor, katerega se morajo u-. deležita vsi redni člani. Pričakujemo u« deležbo tudi od podpornikov. — Odbor.
§ Čebelarska podružnica za Maribor ih okolico ima svoj redni, občni zber v nedeljo, dne 6. januarja 1924. ob D. uri vj dvorani okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26, po sledečem sporedu: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo clrušt venih funkcijonarjev- (tajniki iu blagsj«, nika) 3. Volitev novega odbora. 4. Naeit delovanja za prihodnje društveno leto. 5. Predlogi in slučajnosti. X polnoštevilni udeležbi vabi — Odbor.
§ Instrnkcije za višjo ifi bižjo. gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«.
; Darovi.
Za JngoMov. Matico so planinci, ki so v Mariborski koči slavili božič, zbrali 50 D. Denar v našem uredništvu.
Tvrdka W6gerer je darovala kakor vsako leto tako tudi za letošnji božič večjo množino mesa.ljudski kuhinji za uibožce. Vodstvo ljudske kuhinje izreka za to blagodušno darilo v- imenu ubož. CSS gajerisrčneišo z%bvaLo,
M¥lIE5r7®6rS5.TcGč8EB?F1523t'-	ST	A'	B	O	K*.>	Sfraa	f.
?■ "	'	 ■■■■	1	1	1	—	—	—■«—W—M—.rw< um r . ...». "	,m	,
Mariborske vesti.
M&ribar. 99, decembra 1924.
m Veliki župan g. dr. Ploj častni predsednik akcije »Dom ubogih«. Prejeli smo: V petek 28. tmi. se je poklonila velikemu županu g. dr. Ploju deputacija odbora za »Dom ubogih* in ga naprosila, da prevzame častno predsedstvo. G. dr. Ploj je to sprejel in izjavil, da bo akcijo z vso močjo podpiral. Izjavil je, da pozria CTanovanjsko bedo vj Mariboru iri bo takoj ukrenil prve korake za pomoč naj večjim revežem’, ki so v zimi na cesti. Obljubil je zlasti, da se obrne do vojne uprave, naj da prazne in propadajoče barake na razpolago za brezsta-Jriovanjce. Deputacija je obvestila o izjavi velikega župana ter ga tudi naprosila za pomoč, zlasti za brezplačni odstop stavbišč.
m Upravi gledališča in kina. Prejeli smo: Tako dolgd so popoldnevi v zimskem! času ob nedeljah našim malčkom. In! vendar, niti naše Narodno gledališče, B;iti eden izmed obeh kinov jim ne privošči kake prave, otroške zabave. Mi stariši prosimo ravnateljstvo gledališča, da spravi na oder kako otroško delo in ravnotako oba kina. V Zagrebu tt. pr. se dobe otroški filmi kot: »Sne-gulčiča«, »Janez in Metka« itd. Upam, da bodete vi merodajni činitelji upoštevali te, naše želje.
m Božičnica mariborskih revnih' n-čencev. Minulo nedeljo je priredilo društvo za podporo revnih učencev v telovadnici dekliške meščanske šole božič-nioo, na kateri je bilo obdarovanih krog 300 revnih učencev vseh tukajšnjih šol.
, Božičnice se je udeležil celotni odbor društva, med dragimi gg. ravnatelj Skušek, gospa Wogerer, policijski naidsvet-nik Kerševari, ter v imenu občine podžupan Druzovič in obč. svet. Babun, nadalje nadučitelji vseh osnovnih šol z učiteljskim' zborom. Pred razdelitvijo daril so otroci zapeli par pesmic, nekaj deklic pa je deklamiralo božično pesem. Zasluga zp, .krasen uspeh pri tej akoiji gre predvsem predsednici društva gospodični ravnateljici Stupica, ki »e ni ! (strašila truda pri nabiranju darov, pa ' tudi občinstvm,- ki se je prav zadovoljivo odzvalo pri nabiranju. Primanjkljaj je doložila mestna občina ter s tem! omogočila, da je bilo obdarovanih z obleko in obutvijo 300 otrok večinoma iz delavskih krogov.
m Glasbena Matica. Velika defiarfla Jrriza in nerazumevanje naših kulturnih ipotrebščiri od strani vlade je tudi našo ljubljenko, Glasbeno Matico, pripravilo V težko gmotno stanje. Z nadčloveškim naporom se trudi njeno vodstvo, prosi iri išče sredstev za njen; obstoj, a kaj pomaga, ko so virčki majhni, suša pa velika. Banke, denarni zavodi iri razni dobrotniki so tudi to leto redno dopririašali svoj narodni prispevek. Splošna draginja, povišanje plač, stanarine, luči in goriva pa jo sili do vedno večjih izdatkov. To je tudi vzrok, da že šest mesecev ni v stanu plačati prostorov. To je strašna resnica, ki je tae mislimo prikrivati ob končni leta našemu občinstvu. Ne zanašajmo se na nikogar, mi sami si. mloramo pomagati nia noge. Prvo pomoč bo ji skušal ponuditi njeri pevski zbor, ki bo 15. tfanuara 1924 priredil svoj zimski koncert. Požrtvovalni pevci, ki se cele mesece pripravljajo ria svoj nastop, ji nesebično odstopajo 90% čistega dobička. To je v naljkritičiiejšem času prvi pot, po kteremi vsak lahko Matici hiti na pomoč iri vsak prinese svoj prvi kulturni davek.
m Sokolov Silvestrov večer. Skrivnostna megla, v katero so zavijali prireditelji »Silvestrov večer« mariborskega Sokola, se je začela polagoma raabli-jgjati. Zdaj vemo, da bo ta prireditev xnndil>a vsemi vise. Poskrbljeno je za prisrčen smeh, za katerega bo s popolnim mspebom skrbela enodejanka »Ponesrečena glavna skušnja«, dalje komičen govor in duet gospoda BaSbergerja in gdčne Petkove. Tudi ga Mitrovičeva je obljubila svojo pomoč iri bo zapela nekaj ljubkih arij. Živa slika Sokola iri petje znanega kvarteta bo radostno navdušenje le še spopolnjevalo. Slovo od starega leta in! nekak vademecum za novo leto bo pa podal g. dr. Pivko. Na svidenje toraj x Narodnem domu ia ne kje drugje. _	__	v
tat Zdravniško nedeljsko nočno službo
vrši ta teden od 30. decembra do 5. jeri. zdravnik dr. Karl Ipavic, Cankarjeva ul štev. L
m Lekarniško nočno službo vrše ta teden lekarna Albaneže, Frankopanova ulica in’ »Pri angelju varuhu«, Aleksandrova cesta.
m Naš pOrios je zavest, da dosegajo izdelki naše industrije tuje izdelke. Posebno se to opaža pri »Mirim« čokoladi, ki prav, uspešno izpodriva inozemsko bla-go.
mi Državna loterija. Srečke za Sovo kolo se dobivajo zopet pri blagajni glavne pošte. Cena celi srečki je 80 D, polovici 40 iri četrtinki 20 D; tem primerno so tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora.
m Edo je kupil poslopja za maribor-sko oblast? V »Mariborskem pismu« se je povzpel znani mariborski dopisnik »Jutranjih Novosti« do trditve, da so nakupili neprimerna poslopja za mariborsko oblast mariborski demokratje. Če bi Se gospod dopisnik potrudil do svojega radikatskega šefa v Mariboru, pa bi nedvomno zvedel, da je poslopja kupila vlada po posredovanju nekega tukajšnjega radikalskega veljaka, ki je baje pri tem tudi precej zaslužil. V ostalem pa nas trditve »Jutranjih novosti« na smrtni postelji prav nič ne razburjajo.
m Obsodbe mariborskih Orjunašev. Člani Or jun e iz Maribora, ki so se v o-brambo nacijonalnih interesov udeležili I. ustari. obč. zbora Orjune v Slovan. Bistrici, so bili od policijske oblasti obsojeni vsak na 100 D globe in 2o D takse. Kakor znano, so šli mariborski nacijo-nalisti slovenjebistriškim na pomoč, ker so tamošnji Nemci v zvezi s klerikalci razbili prvi občni zbor. Obsodba mariborskih Orjunašev je vsekakor tipična za naše razmere. Badovedni smo le, kako se glase obsodbe onih nemškutarjev in klerikalcev v Slov. Bistrici, ki so vdrli v zborovalni lokal iri razbili občni zbor ter bili na ta način glavni povzročitelji kasnejših dogodkov v Slov. Bistrici?!
m Dramatičfli odsek Orjufie. Pozivajo se vsi člani, da se udeleže sestanka v sredo, dne 2. januarja 1924 ob 20. uri zvečer v Narodnem domu v svrho konstituiranja dramatičneag odseka Orjune. — Zdravo!
m Kdor se hoče dobro zabavati, ta si ■bo nemudoma kupil Vstopnico za veselico gasilnega društva, ki se vrši dne 5. januarja v Gotzovi dvorani. Obleka navadna. Prireditve gasilnega društva so znanie kot originalne in pri tem pride vsak po-setnik na svoj račun. Preskrbljeno je za plesalce in neplesalce. Vstopnice stanejo v predprodaji 16 Diri., pri večerni blagajni 20 Din. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega rešilnega avtomobila.
m Tečaji za strojepisje Iri' stenografi, jo. Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno koncesijoniranem zasebnem učilišču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja iri pojasnila v specijalni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa v šolski pisarni Vrazova ulica 4 .
m Usmilite se reveža! Beden 50%-rii invalid v Mariboru, po poklicu čevljar, ki pa svojo obrt radi bolehnosti le težko izvršuje in Živi vsled tega s svojo rodbino v skrajni bedi (žena in 4 otroci v starosti od 1—9 let!), prosi nujno dobra srca, naj mu pomorejo v njegovi nesreči. Te dni je hotela žena z malimi otroci v Dravo iz obupa nad strašno bedo. Prosimo dobra srca Mariborčanov sedaj pred božičnimi prazniki, naj si vsakdo malenkost božičnih dobrot odtrga in žrtvuje nekaj za to bedno rodbino, bodisi v denarju bodisi v živilih. Otroci so nagi iri ne morejo niti na ulico. Prosimo tudi rodbine, ki so brez otrok, naj bi enega ali dmgega otroka te bedne rodbine (so sami dečki) sprejele za svojega. Vsa darila sprejema in vsa pojasnila daje u-redništvo »Tabora«.
m Prepoved stare razvade. Pol. kiomi-sarijat poroča:	V	poedinih sluča-
jih se je spet opazila stara razvada, da se šolska in druga mladina že. »e,In j napravlja v sv. tri Kralje ter hodi v ve-1 černih in nočnih urah po hišah, sostjhiuh 1 in kavamah nrepevajoč sotove oesmi z
edinimi ciljem’, da si ria tak lahek način priberačijo denar, katerega potem zapravljajo za sladkarije, kino, cigarete itd. Ker v takih slučajih ne gre za ohranitev starodavnih običajev, temved za navadno beračenje in pohujšs vanjo mladine, katera vporablja tudi take priliko za razne tatvine po hišah, smatra varnostna oblast kot svojo dolžnost odrallti sledeče: Najodločnejše se prepove pohajanje nedoletne dece v večernih in nočnih urah po ulicah, hišah in lokalih preoblečene v sv. tri Kralje v svrho prepevanja in pobiranja denarja in milodarov. Neubo-gljivce se bo prijelo, ugotovilo njih ime kakor tudi ime starišev, ter uvedlo postopanje proti njim v smisla zakona z dne 24. V. 1855 drž. zak. št. 89. Vabi se torej istodobno gospode gostilničarje 53 kavarn ar j e, naj ne dopuščajo mladini nastopov v lastnih lokalih.
m Zadruga brivcev in frizerjev v Mariboru sporoča občinstvu, da so brivnice, kakor tudi damski česalni saloni na praznik (Novo leto) od 8. do 12. ure odprte.
m Umrli v Mariboru. 22. dec.: Kranjc Karl, delavec, 80 let, Slov. ulica 40; Drosg Ana, zasebnica, 52 let, Laiterš-perk; 24 dec.: Gornik Tomaž, 75 lot, bolnica; Zabradnik Avgust, 55 let, strojevodja v p., Magdalenska c. 21; • Bradač Ana, 63 let, zas., Orožnova ul. 2; 25. dec.: Kopavnik Neža, 65 let, zas., Krekova ul. 14; Jiroušek Vera, hči banč. podravn.,
1 leto, Slovenska ulica 13; Pavlica Franc, zas., 72 let, Ipavčeva ul. 55; 26. dec.: Bučar Neža, 50 let, soproga železničarja, bolnica; 28. dec.: Gaiser Marija, zas., 78 let, Buška cesita 3.
m Iz policijske kronike. Aretirana sta bila znana brata Pick iz Zidanega mosta, ki sta se kljub ponovnemu izgonu povrnila v mestni okoliš iri bila pri tem zasačena. Kakor navadno, sta si tudi tokrat pri aretaciji raztrgala vso obleko, tako da je bila policija prisiljena, jima kupiti na račun pristojne občine novo obleko, predno ju je lahko oddala sodišču v nadaljno postopanje. — Glasom obvestila novogradiške policije je bil tam’ aretiran nek Blažek iz Maribora, ki se je izdajal za lastnika velike tovarne gla-sovirjev iri orgelj v Mariboru. Imel j® tudi tiskovine z visoko donečimi naslovi svoje »tovarne«. Izvabil je v južnih krajih države raznim' strankam večje zneske. Badi goljufije je bil izročen? sodišča.
Sri' Restavracija »Kosovo«. V soboto 29. in’ v nedeljo 30. decembra odprta do 24. ure; na Silvestrovo, dne 31. decembra podaljšana policijska ura do 3. ure zjutraj. — Izborna kuhinja in prvovrstna domača in dalmatinska vina. Lepi, rezervirani prostori za društvene prireditve na razpolago.	Jež	&	Starman.
m Restavracija »Narodni dom« ima ria razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube iri obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno.
m Grajska klet. V soboto 29. iri nedeljo 30. decembra koncert nar. žel. godbe društva »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. Vstopnina 2 Diri.
m Gostilna Orovič. Na Silvestrovo tamburaški koncert. Podaljšana policija ska ura. Domače jetrne ia mesene klobase.
m: Gostilna »Zlati konj«. Vetrinjska ulica 4, Silvestrov večer s koncertom. Pojedina puranov in krofov.
m Hotel HaJbwidl. Danes v nedeljo jutranji koncert s trobentom-solo in večerni . koncert. V pondeljek silvestrov koncert z novim programom.
m Kavarna Frarikopan. Od danes naprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno.
Narodno gledališče.
REPFRTTHRE:
Sobota, 29. dec. Koncert iri »Cavalle-ria rusticana,« ab. D.
Nedelja, 30. dec. »Boheme«, ab. C. Pondeljek, 31. dec. zaprto.
Torek, 1. jan. ob 15. uri »Umetniška kri«. Ob 20. uri »Lumpacij-vagabund«. j
—n—
Puccinijeva opera »La boheme«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah krasne uspehe. Ta opera je stalno na re« pertoirju vseh večjih gledališč. Že li« bretto sam na sebi je zanimiv iri močtfo dramatičen; veliki mojster Puccirii pa je poglobil litjretto s krepko, pretresujo čo glazbo. Predstava se vrši za ab C. —1 Pondeljek 31. dec.: zaprto. Na Novega leta dan je popoldne »Umetniška kri«. Ta opereta je izzvala vsakokrat mnogo prisrčnega smeha. »Umetniška kri«, se odlikuje od običajnih operet posebno tem, da je tudi vsebinsko napeta, česair češče pogrešamo v lažji glasbeni literatu* ri. Upamo, da bo »novoletna« »Umetniška! kri« privabila tudi mnogo okoličanov v gledališče. Zvečer istega dne pa se bo vprizorila Nestroyeva- čarobna burka »Lumpacij-vagabund ali Zanikrna trojica«. Izmed burk starejšega kova je »Lumpacaj-vagabund« nedvomno ena najmočnejših in najpopularnejših. Dasi jo igrajo že desetletja, »užiga« vendar še danes s svežim humorjem. Pri predstavi sodelujejo skoro vsi gledališki člana, dalje celokupni gledališki zbor in vojaška godba pod vodstvom g. Viktorja Parm«. Režira g. Rasberger.
Gg. abonentom. Gospodom aboHentofii se naznanja, da se Nestrojreva čarobna burka »Lumpacij-vagaburid«, rie bo igrala v abonmanu,
HQ—■
Upravi Bašega gledališča. Prejeli smo: Mi na deželi bi marsikaJk četrtek ali < Tj soboto radi prihiteli v mariborsko gledališče, to pa javlja repertoir tako pozno, da se na slepo ne moremo odločiti iti % Maribor. Ali bi se ne dalo določiti programa za cel teden1? če nastanejo potem’ tudi male spremembe, menda rie bo prevelike nesreče. — Učitelj z dežele, i.
KDOR IZMED NAŠIH PRIJATELJEV še bi dobil vsaj enega iilovega naročnika zia »Tabor«, naj se potrudi hitro, ker je Novo leto pred durmi. »Tabor« ostarie tudi zaio&pre} naj cenejši slovenski dnevnik.
miiuinnm a □ LOJin»10X1
Sokolstvo.
o Silvestrov večer Sokola v StudeH-
cih se vrši kot vsako leto v Sokolskega! domu. Godba, ples iri razne zabave.. Vsi prijatelji društva, posetiite nas tudi tokrat v obilnem številu, kot ste nas pri naših prireditvah tekom leta! Zdravo!
o Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je vložilo mi predsedstva vlade in pri predsedstvu narodne skupščino v Beogradu protest proti prote&ira-nju Nemcev v naši državi zlasti v obmejnih pokrajinah, kjer vpliv in moč Nemcev od dne do dne bolj rasteta. Protest navaja postopanje Nemcev pod avstrijsko vlado, ko je naš živelj moral pretrpeti huda in kruta preganjanja, v povračilo za to pa uživa peščica Nemcev, bolje renegatov, ne le vse pravice, ampak celo protekcijo, medtem ko na Koroškem naši bratje nimajo nobenih pravic. S tem je Sokolstvo opozorilo vlado, da hoče čuvati jugoslovanski značaj naše države tudi v krajih, kjer so ostale še neznatne nemške manjšine, ki iz političnih ozirov dobivajo koncesije na škodo našega naroda.
o Sokolski sabor iri pokrajinski zlet v Zagrebu. Sporazumno s sokolsko župo v Zagrebu je določeno, da se vrši Sokolski sabor obenem s pokraj inskim zletom v Zagrebu. Posvetovanja in seje v odse-kih za sabor bodo dne 13. in lf. avgusta, plenum sabora pa zboruje dne 18. avgrista 1924. V dneh 15., 16. in 17. avgusta se. vršt pokrajinski zlet, ki je obvezen za vse sosednje župe, t. j. za one, ki meje. na'zagrebško župo. Javni telovadbi na pokrajinskem zletu bosta 15. in 17. avgustai 16. avgusta pa bodo tekme za one:župe, ki je zanje udeležba na zletu obvezna. Povorka po mestu bo na dan 17. avgusta dopoldne. Tehnično in upravno vodstvo po-
krajinskega zleta je v rokah zagrebške župe,, ki se za zlet že vestno pripravlja., i Proste vaje za pokrajinski zlet. je izdala »La bohiSme«. V nedeljo se vprizori za vse oddelke članstva in . naraščaja že ena naj lepših glasbenih del te sezone župa Zagreb.
VT A TTOTt«
—	   i	-	•	-i».(nuVi&rmunBM
Ml^TTTSf,'irae W7#;	107^
Gospodarstvo.
(gr Mestna hranilnica t Marifcorn Sode m ozirom na druge denarne zavoda in 'Umnike obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1924 dalje po 8%, večje in stal-nejše vloge kakor tudi vloge v tekoče«! računa pa po dogovoru tudi višje. Obresti se pripisujejo h glavnici polletno. — To je naj vaš j a obrestna mora, ki jo nudi Mestna hranilnica svojim vlagateljem v dobi 66 letnega poslovanja. Hranilnica sprejema vloge od 1 Din. naprej in je etem dana prilika tudi revnim slojem z malimi naložbami prištediti v kratkem času znaten kapitalček, ki so pri lej ob-, restni meri s polletno pripisanimi obrett- j Sni podvoji že v dobrih 8 letih. Soraz-[ ■nemo temu je morala hranilnica zv;ša+i tudi obrestno mero za hipotečna posojila in druge kredite. V interesu vsakega po-) eameznika se priporoča, da denarja ne shranjuje doma, ker mu ničesar ne nese, temveč da ga plodonosno naloži v dobrih in varnih denarnih zavodih, kjer ga lahko po potrebi vsak čas dvigne. To je tem- j bolj priporočljivo zlasti sedaj, ker 3e po-1-javljajo ponarejeni bankovci vseh vrst! po 10, 100 in 1000 dinarjev in nikdo ne ve* ali shranjuje dobre bankovce ali ničvreden ponarejen papir, s katerimi ima lahko Se sitnosti in nepotrebna pota.
like Je ©dofiril pravilnik Osrednjega tirada, ki predvideva posebne/ dodatke za vse ponesrečene in njih rodbine, katerih He^goda je nastopila pred 1. jul. 1922. Tudi je minister odobril proračun upravnih stroškov Osrednjega urada za 1. 1924. — Proračun znaša 5,860.150 Din. Med izdatki je tudi 570.000 Diru predvidenih za likvidacijo zavarovalnih zavodov v Ljubljani in Zomboru. j .mk ,vv. .	,'j#j ,:;sy: ,	... ■
njenemu možu, Je žalila žena poizVcdu-' joče orožnike z besedami: »Kaj hodite tu poizvedovat in nas mudit,'raje pojdite delat, pa no okrog hodit.« Ko je bila vprašana po rddopisu, se je izrazila.: »Moj oče je tam1 na Gori pokopan, pojdi- j te ga tjekaj vprašat; kako mu je ime.« ( Skamlec, ki prvo žalitev taji, drugo pa; prizna, je bila obsojena radi pregreška 1)0 § 104 srb. k. z. na 400 D denarne kazni.
Spori
Splitski »Hajduk« v Afriki. FE Hujduk je v pokalnem tekmovanju premagal v Tunisu prvaka Stade Gaulois z 1:0 in SK Avantgarde z 3:0 ter si stern, pridobil krasen srebrni pokal. — Lep u-J epeh jugosl. športa v tujini!	j
Z a g r e il>:	Gradjanski: Hašk 4:3,-
Gradjanski: Concordija 4:3, HaškiCon-■ pordi ja 7:0. Gradjanski doihi pokal. I
Beograd: Dunajska »Admira« je premagala BSK i 4-2 in SK Jugoslavijo S 5:2.
3 Božične nogometne tekme v ino-
•emstvo. FC Barcelona poraza dvakrat na ftpanskem! praško »Sparto« z 1:0 in 2:i! ▼ Bilahao je praška »Slavija« premaga-1« A9K Bilbao z 9:2, drugi dart pa igrala neodločeno 4:4. V San Sebastiami jo bil poražen dunajski »Rapdd« z 1:2 od Royal Boieleted, medteuh1 ko je Isti klub bil poražen od! DfFK (Praga) z 1:8! DFK (Praga) se je nadalje v Sargosi premagal »Ib® sioc z 7.-0. Dunajski »Bapid« pa zazna-Jfcluje prvo zmago v Lissaboni nad »Bene-fieio« z 8:1. Kot je razvidno se je repre-M&tanca srednjeevropskega nogometa "Sre* prašnike razkazovala -v) Španiji. —* y\ Italiji je zmagal Wiener Sportklub’ Jffttd FC Torino z 2:1 in brfcsk! Makabi nad SC Spezia 0:0.
Izpred sodišča.
- ! Potrjena obsodba.
Pred mariborskim' okrožnim kot vzklic-nim sodiščem se je te dni obravnavala zadeva dekana Janosa Szlepecza iz Mur- i ske Sobote, o katerem so naši' listi že po- j novno pisali, da je trden steber madžar- i stva v naši državi. Mož je žalil okrajnega šolskega nadzornika g. Franca Cvetka v Murski Soboti in je bil zato pred ta-mošnjim! sodiščem obsojen na 3000 Dih. globe. Vzklicno sodišče je prvo sodbo potrdilo.
,. Na grajšcinaketn sta kradla.
Čevljarski mojster Hinko Vodopivec v Ptuju in njegova žena Marija Vodopivec sta v noči 6. oktobra in v več nočeh nekaj poprej odnesla i® polja grajščine Herberstein v Ptuju 290 kg koruze v klasju, 410 kg pese in 3 vreče slame, v skupni vrednosti 3220 K. Hinko in Marija Vodopivec, ki svoje dejanje priznata, sta biJa obsojena radi hudodelstva tatvine in sicer mož na 1 mesec, žena pa na 1 teden težke ječe.	i	■
Tatinski groBar.
46-letni grobar Simon Lešnik v Studencih pri Mariboru, ki je že 1-krat radi prestopka tatvine predkaznovan’, je dne 13. novembra izpred gostilne Žgajnar v Studencih ukradel Francetu Papežu dvokolo, vredno 6000 K. Obsojen je bil radi hudodelstva tatvine na 6 tednov: težke ječe.
boš dobil ■V kg moke zato, ki si krivo prisegel.« V začetku septembra pa sl a ga Franc Ciringer in njegova žena Elizabet ta Ciringer žalila z besedami: »Hudič fr-damani, idi’r mesto, da boš po krivem prisegel in dobil zato V ks? moke. »Pred okrožnim sodiščem sta, bila obsojena oba radi pregreška po $ 7(14 srb. k. z. in sicer Franc Ciringer na 400 Din. Elizabeta Ciringer pa na 300 Din, denarne kazni.
Krive prisege sta ga obdolžila.
Posestnik Anton Pahor v Dobrovcih j
je bdi v kazenski ndevi Ivana Pečovni- j NaŠa FTlOFSka Obal Od 600ICITI ka zoper posestnika Franca Ciringerja v j _ .
Dobrovcih radi razžaljenja časti dne 11. le brez obrambe! Snujmo
maja pred okrajnim sodiščem v Maribo-!	^
ru zaslišan pod prisego za pričo. Nekaj! Jadransko Sipal®!
Pričo žalil.
Sodialna politika.
)	1z Osrednjega urada m zavarovanje
'delavcev % Zagrebu. Minister soc. poli-
Dno 29. oktobra se je vršila pri okrajnem sodišču vr Ptuju v kazenski stvari posestnika Jakoba Greifa zoper Jerneja Kmeteoa, posestnika v Šikoli, okraj Ptuj, radi razžaljenja časti, glavna razprava. Pri razpravi je bil Frane Greif za pričo zaslišan; Med zaslišanjem pa ga je obdolženec opsoval z lažnjivcem. Kmetec, ki žalitev priče prizna, je bil obsojen radi pregreška po .$ 104 srb. k. z. na 200 D denarne globe.
Orožnike je zmerjala.
Vojaški1 ubežnik Mihael Lepehnik se je zadržaval meseca avgusta in septembra pri Zakonskih Petru in Mariji Škani-Iec, ki sta posestnika v Vodolah, okraj Maribor. Ko je zvedelo o tem orožništvo pri Sv. Petru nad Mariborom in poizvedovalo vi tej smeri pri Mariji Škamlec in
dni pozneje ga je Ciringer nahrulil z be- i sodami: »Ti frdamani Štancer hudičev, 3
□ O; ananaononann
Mala oznanila.
PohiStvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje r zalogi. Šercer in drug. Vetrinjska ni. 2.
Vpokojen nadučitelj, usposobljen tudi za obrtne in trgovske nadaljevalne šole, želi sprejeti roalo postransko slu žbo. Naslov pri upravnistvu ,Tabora".	2957
Učenec boljših starilev se sprejme ▼ manafakUrni trgovini J. Preač, Maribor, Glavni trg 13.	2979 2—1
Učenec iz beljSe hiSe za kovaško in kolarsko obrt se spretme v tovarni vozov Pergler.	2837	5—4
Išče se dobra kuharica, M zna tudi srbske jedi pripraviti Nastop 1. januarja 1924. Plafa po dogovoru. Več se izve v oficirski menaži 46. pešpolka.
J952 3-3
Drva, snha, cepana in žagana
dostavi Andrej Oaet, telefon 88, Aleksandrova c. 57. 2891 10-6
vsako nedeljo in praznik „5ramel-koncert* pri vsakem vremenu. — Izvrstno staro in novo vino, domače klobase Iti domače pecivo. — Koncert se prične ob 15. url. — Za obilen obisk se priporoča 2909	gostilničar.
3-3
2918
Trgovska hHa
na prometnem kraju ob državni meji se radi preselitve po ceni proda. Pripravna za eksport jajc in perutnine} ker je že od leta 1919 služila isti svrhi. Vprašati je v uredništvu »Murske Straže" v Gornji Radgoni.
2980
v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah se dobi samo pri
J. Preac
manufakturna trgovina Maribor Glavni trg 13.
Dva praSIča, 8 mesecev stan, zelo primerna za nadaljno rejo, sta po ceni na prodaj. Einspielerjeva ulica 24.	#
Hlgljenlčna brivnica «e vsem
priporoča. PrvovrstBa postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9.	1850
Vila, lepa stavba, krasna lega, r okolici Maribora, z vodovodom, električno lučjo in kem-pletno meblirana, se po ceni proda. Ponudbe na upravo pod „Lep dem“. 2963 2—1
Specljalnl moderni damski česalni salon za friziranje dam, negovanj - ebraza in rok, masaža in parna kopelj obraza* barvanjo las, izdelovanje vsako vrstnih lasničarskih del. Po. stratba pod vodstvom g. Maly prvovrstna. Abonma v in i*. v«n. salona se sprejemajo, Po? sebni vhod skozi vežo. Obiska se priporeča Fran Novak, brivec—friter, Aleksandrova cest« Itev. 22.	2623	50-12
šivalni stroj, žensko kol«, gramofon, omara ter razno; ' vrstnosti na ' prodaj. Lekarniška nlica 7/1,	2974	2—1
PuDilamo-varno se posodi 25.000.-;- Din. Vprašati yj upravi lista.	2989
Moderne In hlgijensko ur«.
jeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se eenj, občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2622 50-13
Bukova drva, 1 m dolga, le. pa suha, ter rarnotaka mehka drva; potem vsakovrstne hlode iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsakovrsten stavbeni les kupi proti takojšnjemu plačilp tvrdka Vinku Kr=tan, Maribor, Maistrova ulica fitsv. 13. 2956 2—t
D. S. Mere£kow?ki:	• •.
Julijan Odpadnik.
(D.lje.)	(16)
VIL	V
^ /V Maloazijskih' imoatiK Nikoinediji, !P«S«momi iijl Smirni, kjer je devet-mJatletnl Julijan; proučeval helensko modrosti, je afišal o znamenitem! tmrgu Sfff sofistra Jamvlifca iz Kalkide, niencu sovoplatonica Porfirja, o Ibožanskeml Jjsmrlibn, kakor »o ga zvali,
!• Napotil se je k njemu V mesto Efez. ^ 'Jamhrlilk Je bil majhert, snHjat in gii-Vsvi etaree. Bad je tožil o svojih nadlo-sah’ o putiki, trganju in glavobolu; {Novel je zdravnike, pa se vzlio temu ntidno zdravil; z naslado je pripovedo-jttl o obkladkih, mažah irc zdratvilih vseh 'jMMt; noaM Je mehko, teplo dvojnato tu-hiko in 8e zavijal vanjo <tn<li v ix>let-jtfBDl času, kljub temni pa ga je zmeraj neblo v noge; kakor martinček Je rad las«) sia aolaice. Jnmvlik se je že izza ■Bodnje mladosti odvadil meseni hrani; •daj ae mu je gabila inf ni mogel umeti, fnako Se morejo ljudje uživati mesenine. fifožkhiia mu je pripravljala posebno jeomeno kašo, ki jo je použil a čašo toplega vina ini strdi; starcu so manjkali •obje iffl ni mogel prežvekati kruha.
Okoli Jamvlika eo se zbirali številni ,JS odlični učenci — iz Rima, Antiohije, t&artage, Egipta, Mezopotamije, Perzije;
vsi so verovali, da je Jamvlik ondo-tvoTec. On' je ravnal ž njimi kakor oče, ki mu ni po volji, da ima toliko majhnih, šibkih otrok. Ko so se začeli prepirati, je učitelj izpačil obraz ir£ krilil z rokami, ikakor da bi ga popadale bolečine. Govoril je s tihimi glasom'; čimi več hrupa je bilo, temi tišje so postajale njegove besede; ni prenašal šuma, mrzili je hrupne glasove in škripajoče sandale.
Julijan je razočarano opazoval zetovega, bolnega starca iiS ni mogel razumeti, kako je to oloveoe tolikanj mikalo razne ljudi,
y mislih so se nfu obujale podesti, ki So krožile o starcu; učenci so ga bojda videli, da se je med nočno molitvijo dvignil deset laktov nad zemljo, nošen: od neznane, čudežne moči; obdajal ga je zlalti so1 j. Nekdo je pripovedoval, da jel Jamvlik V sirskem! mestu Gadaru priklical iz vročih vrelcev. Erosa in, Anterosa; prvi je bil vesel iri kodrolas, drugi pa mrk in' teman; oba genija ljubezni sta se Jamvliku laskala kakor otročička in na * njegov, migljaj izginila,	j	,
Julijani je pozorno elužal tetrurgove besede, v njih pa je zaman iskal čudežnih moči. Metafizika Porfirjeve šole mu je izgledala mrtva, suhoparna in: preveč zapredena. Jamvlik je skoraj igraje zmagoval vse dijalcktiČne težave mučnih sporov. Njegovi nauki o Bogu in svetu, o idejnih irf plotinskem triasu so pričali o globokem knjižnem1 znanju —i
ne mogla pa bi se izkresati iz njih ne ena živijenska iskra.
In vendar Julijan’ ni izgubil vseh nadej.
Jamivlikove oči so imele nenavadno zelenkasto barvo; na temni, nagubani koži starčevega obraza je bil njihov sij zelo oster; v takšni zelenkasti 'barvi sine včasih večerno nebo med temnimi, nevihto obetajočimi oblaki. Julij anu se je zdelo, da je v teh očeh, ki skoraj niso bile človeške* še manje pa božanske, sijala tista zagonetna kačja modrost, ki jo je Jaanvlik skrival pred učenci. — Ko pa je božanski učitelj tiho povprašal, zakaj še ni gotova ječmenova kaša ali maža, ko je začel tožiti o trganju v udih — tedaj je čar učenjakove osebnosti izginil naglo kakor bi trenil
Nekega dne sta se Julijan in učitelj izprehajala za mestom — na morski obali. Bij je blag in žalosten večer. V daljavi, tam; kjer je ležala luka Panormos, je blestelo belo, z mramomatimi stebri in' stopnicami okrašeno svetišče Artemide Efeške. Na peščeni obali Kaistrosa, kjer je — po pripovedovanju starih legend — tetona povila Artemido in Apolona, je raslo tanko, temno ločje. Z neštetih žrtvenikov, v svetem gaju Artigije so se dvigali v nebo pokončni prameni dima. Na jugu eo vstajale modre gore Samosa. Morski valovi so se zaganjali potihoma, kakor, da diha speči otrok; svetli iri prozorni so poljubljali gladki, črni pesek na obali: dišalo je po slani
"morski vodi, ki so jo segreli solnčni žarki in po morskih travah. Zahajajoče solnce se je skrivalo za oblake in zlatiltJ njih robove.
Jamvlik se je vsedel na (kamen, Julijan pa se je posadil tik njegovih nog. Učitelj je gladil dečkove črne, kodrasto lase.
Ali sl žalosten?
— Da
— Vem, iščeš in ne moreš najti. Nimaš moči, da bi rekel: O n j e, — ne smeš pa reči: Njega ni.
■— Kako si uganil, učitelj?
— Ubogi mladenič! Že petdeset let me mučijo enake tegobe. Ne iznebim se jih da*8mrti. Mar misliš, da Ga poznam! bolje od tebe? Ali sem Ga našel? — Glej, to so večne muke. Vse drugo izpred njdh izgine in se razkadi. Ljudje mislijo, da trpe od gladu, žeje, telesnih bolečin in od bede, v resnici pa trpe od misli, da najbrže Njega ni. To je edina svetovna bolest. Kdo si drzne reči: N j e g a n i, iri kdo zna, koliko moči je treba, da rečeš: On je.
— Iri ti? Ali se nikoli nisi približal Njemu?
— Trikrat v življenju mi je bila dana slast, da sem se zlil ž Njim docela. Plo-tin se je štirikrat, Porfirij petkrat Le tri trenutke sem imel v življenju, zavoljo katerih je vredno živeti.
— Vpraševal sem o tem tvoje učence. Niso znali ničesar.
IPalje prihodnjič.]
Maribor, due 30. decembra iSii.
Ha znanj«1
P« n. obiins-ru na zuanje, da prer-tamemo vsa Upetnižka dekor»c(j*ka is mizarska dela kakor tudi vsa popravila* — Tapetnlktvo la mizarstvo
Jagodic & Sojko
Maribor, Rotovikt trp S*
Odlikorani z zlato medajlo. — 8odniSko zapriseženi izvedenci.	1484
Novol Zaloga pohištva. Novol
SVEOSKE
Me in li Mii
Ito, kalodont, tealatna mila
in razne toaletne predmete priporoča po zelo ugodnih cenah galanterijska trgovina
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska 36.	3596
znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo
gmnlspecilaiist M. J. NERAT
Maribor, Slovenska ulica 13, m ngA Gosposki oBct
Istotam se prevzamejo galošl In snetnl čevlji v popravilo.	2734
u dame in stroke kupite najceneje pri tvrdki 3166
Anica Traun
Maribor, Grajski trg 1.
Dežne plahte
iz jadrovine za konje in ve* zove t vsaki poljubni veli« 2860	kosti	6-5
IV. KRAVOS »
Aleksandrova cesta. St. 13. Slomškov trg 6. Telt. 207.
Redka prilika!
Noviteta pe najnižllh cenah dobite samo v medni trgovini
B. Veselinovič in dr.
Maribor, Gosposka 28
Zimsko blago 15—20°/« cenejie 2230
Reference: ,Drava“, Hochnegger in Vicher, Franc Pergler, Maribor. Viktor Glaser, Ruše, in Skazedonik, Muta,
_	polnoj	armeniki,
'M vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tračno in krožno žago, s sko-belnikom (Abricht-und Dicktenhobelma-H	schine), vrtalom, frczo in krožno žago,
/	PL	nadalje motorje in transmisije prvovrstne
J/88« Eagfcm	kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in
pod ugodnimi plačilnimi pogoji 1146
Welker-Werke
W|en X. LazenburgerstraBe 12.
LEPE ZOBE
ITO-kremo!
Prvo žrebanje 3. in 4. januarla 1924.
5. premil
100.000 srečk
50.000 dobitkov
Velika izbira
modernih
oblek za gospode, fante in otroke, zimskih raglanov usnjatih sukenj dežnih plaščev in površnikov.
Za naročila po meri bogata zaloga angleškega in češkega blaga za gospode In dame.
Za točno in moderno izvedbo jamči	2753
Fran Cverlin
krojaški mojster
Maribor, Aleksandrova ,28
UDIIVDJIIIUU WtT TAKOJ I
po dnevnih cenah s skladlKa v ZAGREBU 6
vsakovrstne stroje in orodje
za mizarje, tovarne pohištva, kolarje in žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za variinice.
A LAT I STROJEVI D. D.
KARL 3ETZBACHER, ZAGREB.
Vtalka ulica 25.	695 18—18
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameninasto in steli M* kleno roko. h Mi 1386
PODRUŽNICA
Tekom petih mesecev bo
in 2414
perje
po niikih cenah vedno v
zalogi pri tvrdki
K. Worsche, Maribor
Gosposka ulica 10
Izžrebanih in v gotovini Izplačanih
brez kakoršnegakoll odbitka. — Največji mogoči dobitek z eno srečko Je
T milil. S n 500.000 Din
Dalnji dobitki po: Din 500.000, 400.000, 300.000,
150.000,	140.000, 120.000, 2 po
100.000, 80.000, 70.000, 60.000 itd.
Cena srečke za vsako žrebanje:
Cela srečka [“"poi srečke	četrt srečke
BiH 80.- I Din 40.-_	lin 20.-
Podruinlce: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split In Trst.
Sprejema vloge na vložne knjižice m tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju. Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkulantnejšimi pogoji. — Ima prvovrstne zveze v tu- in inozemstvu.
Seznam izžrebanih srečk takoj po vsakem žrebanju I — Hitra, točna in strokovna postrežba I
Naročila iz cele države naj se pošiljajo na pooblaščeno glavno kolekturo Drž. razr. loter.
Med ju narodna banka d.d.
(oddelek razredne loterije)
ZAGREB - Gaje™ ulica 8
(Poštni predal KŽ2) .2790
spe i*van*«d»o »tekih «*• ■sh t »slogi pohištva
Brzojavni naslov:
LJUBLJANSKA BANKA"
C' Maribor
Gosposka ulica St. 20
^izehaiiova Mia)
gSr Svoboden ogled CtafM bresplačno!
Poštni čekovni računi
Ljubljana |t. 11.258, Zagreb štev. 39.088.
Wien štev. 180.041, Praga štev. 59.705.
Maribor, 'dne 30. decembra 192$
Koncert. - Srečolov. — Nov program. - Vstopnina prosta
se boste najbolje zabavali
Nov program. — Vstopnina prosta
Koncert. — Srečolov
Cenjenim odjemalcem želi
srečno in veselo novo leto
in se priporoča trgovina z galanterijo
Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska 26.
Veletrgovina manufakturnega blaga VILIM PICKy ZAGREB
podružnica Maribor, Aleksandrova c. 2 6
daje trgovcem po Izjemnih cenah za božično sezono svilene robce, po brezkonkurenčnih cenah kakor tudi vse ostalo kmečko manufakturno blago
O nizkih cenah in solidni postrežbi se lahko vsak trgovec
osebno prepriča.	2513
Na velikoi	Brezkonkurenčne	cene!
MARIBOR
Šolska ulica 2
se priporoča
2969
'reje ko kupite obutev, si oglejte
kupuje po najvišjih cenah tvrdka Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ul. 1. 5970
■■■■IMlIHIIBMIIHUiaiilHIlliaiKI
pri tvrdki
Dragotin Roglič
Pomagajte širiti sokolski tisk!
Maribor, Koroška cesta 19
Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago, kakor:	gojserci, specijalni
lovski in športni čevlji itd. Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom. Božični in novoletni popust od 10*/o do 10. januarja 1924.	2786
Narodni dom
ebrestuje od 1. januarja 1924 dalje hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu, ki se morejo vsak čas dvigniti po
na periferiji mesla za vskladanje približno 200 sodov bencina in petroleja se Išče za takoj. Cenj. ponudbe pod„Bencin“ na upravo Tabora. 2977
in vloge proti odpovedi na tri mesece po
ako brivec uporablja pri britju čopič, kateri je največji prenašalec bolezni, zato obiščite higl-jcnlčno brivnico Fr. NOVAK, Aleksandrova 22, kjer je postrežba brez čopiča, čista in prvovrstna.
zavarovalna družba za požar, vlom, nezgode, jamstvene dolžnosti, transporte valere, živino, avte 1.1. d, — Rezervni kapital 50,000.000 funtov sterlinsov.
Pristopajte k Sokolski Matici
Zavarovalna druiba za življenska zavarovanja yseh vrst,
lezmi kapital 800,00011 Mn. - JnuM kapital n JnoMjo 75S.000.I10
Lesene
GENERALNA REPREZENTANCA
jermemce
izdeluje in dobavlja najhitreje
MARIBOR
lekarniška ulica 4
Najprikladnejše in koristno božično in novoletno
darilo je
0^ SINGER šivalni stroj, kakor
SINGER elektr. motor za vse Singer šivalne stroje.
Motori na osemdnevno poskušajo!	2774	9-9
SINGER šivalni stroji Bourne & Co., Maribor,. Šolska ulica 2.
lastnik in iadajatolj: Konzorcij »Tabore. — O.dgcasoriii urednik.; Rudolt .Onim. -' Tiska; Mariborska ttekaraa d. d.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prejemnica
za vlog Din	P	   t.	i
dinarjev
vplačan na čekovni račun pri poštnenrt *1 F? 17 čekovnem zavodu v Ljubljani st.X A. I & I
Lastnik računa:
Mariborska tiskarna d. d Maribor.
Podpis poštnega uradnika:
Tisk. St 2. SL 1922.
Upraya dnevnika „TABOR” Položnica.
Vpisnica.
Vlog Din je vplačal
na račun štev.
11787
<3
o
D.
•H
dne
192
■š
° X.
n a
Vlog Din Ime vložnika
Račun štev.
11787
	d x \ >o / \	
	« / \	
	°* I 1	
		
	£ V /	
	o V /	
Položnico in vpisnieo naj pofttni uradnik odtrga od prejemnic« in pošlje z du^vuin, računom poštnemu čekovnemu zavodu t Ljubljani.
Tisk. 51. '2. Sl. 1922.
3
-a
o
>
CO
N
O
»4
° _! a s
Ji
ca
N
a
>
N
h
O
+*
J)
O
t-
ft
o G >
O
cu
E 03 w D) C
<y a>
5 ~ J2 73
CA
>05 -rt
i.1
GO
t > a
a
ra
a
01
ra a
ra “ -2 g ja
{/5	**
° XX
M '3 . « S ra
g Ji3
j> .2
Prostor za pismena sporočila lastniku računa.
Pri uporabi se mora franklrati kot odprta poStna dopisnica.
r i
Da se opravi plačilo s pomočjo položnice, mora se ta poslednja tisku primerno v vseh treh delih izpolniti in oddati potem na pošti z zneskom vred, ki se hoče vložiti.
Položnica se izpolni s črnilom, s tiskom ali pa s pisalnim strojem. Za datum mora položnik postaviti vselej dan, katerega je plačilo v istini opravljeno bilo.
Poštni uradnik opravi prejemnico ter jo potem, ko jo je od položnice oddelil, vrne kot potrdilo napravljenega vloga tistemu, ki jo je prinesel. Položnica in vpisnica se pošljeta na poštni čekovni zavod.
Nerazločno pisanih, pomazanih, raztrganih, stru-ganih, prečrtanih in popravljenih položnic poštni uradi ne smejo sprejemati.