109. številka Ljubljana, v sredo 26. julija. XV. leto. 1882 lehaja vsak potisnil vladnega namestnika v deželi. Baron Conrad zastopa negativni elemi nt ki ničesar ne sezida, temveč ki samo razdira v ka binetu grofa Taaffeja ter skr:i za to. da se ponav ljajo do pičice vse iste napake, ki so se naprav* ljale prej po liberalnih ministerstvih. Baron Conrad visi kakor kamen grofu Ta.-dleju na nogah, tako da le-ta niti najmanjšega koraka z mesta storiti ne more. Baron Conrad je zastopnik državno - zborne levice v vladi. Ali le-tej levici je uŽe odklenkala skoraj zadnja ura; gotovo pa je levičarska ta stranka tako diukreditirana in blamirana, da po vsej pravici naredi Avstrije zahtevati smejo, da se jej vzame -zastopnik v kabinetu. Kadar bode baron Conrad odložil ministereki svoj posel, kadar bode ministerstvo očiščeno ustavoverno-liberalnih njegovih atomov, tedaj se bodemo oddahnili pred vsem mi Slovenci in občutke bodemo imeli kakor da smo bo prebudili iz težkega spanja, v katerem nas je mora hudo tlačila! — osobe vstregel radovednosti prijatelja Josip;«, priče) sem izpraSevati tudi jaz ter delati svoje opazke. „Č!im delj premišljam," povzel sem besedo jaz, „Tvoje zdanje stanje, tem bolj se prepričujem, da si dobro ukrenil, ko si šel v bogoslovje. Zdaj imaš najlepše življenje. Stanovanje lepo in ravno toliko vzvišeno, da imaš prost razgled po dolini; okolo farovž a. pa, kakor ovčice, bele hiše Tvojih fa-ranov, železnica blizu, dohodki povoljni in, kar je glavna reč, Ti živiš mej hribovjem, to je vel ko vredno. Jaz vsaj sem na vsem svojem potovanji v gorah najbolj čvrst a najmenj pokvarjen narod, tu so še poštenjaki doma." „Da, da," odgovori Josip, „a tudi hribovci imajo svoje muhe." „Pa vender ne tolikih, da bi komu grenile življenje," opomnim jaz. BTega baš ne, a vender take hribovske muhe spravijo človeka ob dobro voljo, ako se jim ne ustavi o pravem času.1* „Na primero, — prav radoveden sem." ,.Moj prednik, ki je od tu odšel na boljšo župnijo, rekel mi je pri odhodu: Vse bi bilo tU prav, a tam gori pri sv. Lenartu — to je moja najdaljša Javni zbor kranjskega obrtniškega društva dne 28. julija. I Konec I Tajnik obrtniškega društva gosp. M. Kune predlaga v imenu upravnega odseka sledečo resolucijo : 1. Obligatorične zadruge naj se v smislu 7. poglavja obrtnega reda od leta 18">!h ohdrže in re-orgauizujejo in sicer samo za Bamostalne obrtnike. Kdor hoče pričeti obrtnijo, mora na postavno določeni način dokazati, da se je iste redno izučil in kot delavec več let praktično izkusil. 3. Vrejenja reda in pogodeb mej obrtnimi učenci naj st popolnem prepušča zadrugam. Prepiri mej delodajalcem in delavcem naj se poravnajo v razsodiščih, katera jednako volita obe stranki. 4. Kdor izdeluje obrtna dela, naj se postavno zavede, da svoje izdelke pripozna in na iste, če je možno, pridem* svoje ime in naslov. 5. Krošnjarstvo (havziranje) naj se po mestih in trgih popolnem odpravi tir dopušča samo za oddaljene samotne kraje. Potovalne kupčije z obrtnimi izdelki, naj se naznanjajo pod katerim koli imenom. Btrogo naj se prepovedo. 6. Delo po kaznilnicah, katero krati zaslužek obrtnikom, naj se popolnem odpravi. V. /a razdelitev davka naj se napravijo pari-tetične komisije, v katerih bode erar, kakor davkoplačevalci zastopani jednakomerno. Potrebno pa je za pov digo obrtnije. da se temu stanu bremena zlajšajo in primerno naloži! po načelu rasočega dohodninskega davka onim, kateri imajo večje dohodke. S. Priporoča se osnovanje benišndi, invalidnih, in najtežavnejša poddružniea, nad dve dobri uri hoda — imajo kmetje to čudno razvad.- lil pri vsi kej še tako neznatnej priliki pošljejo po gospoda in nij ga skoro tedna, da bi ne moral tja gori. Ve el sem, da mi odslej tega ne hod ■ v et;eba. studilo se mi je uže*" „No, je-li res tako, pa zakaj V" poseženi mu v govor. ...Da, bilo je, pa zda; i i j več," odgovori Josip. „Kako tO, povej, povej !" ..Pritožba mojega odhajajočega prednika mi nij šla iz glave, Tu mora biti nenavaden uzrok, mislim si. kajti hribovci so navadno jako trdni, nikjer drugod tega nij, od kod ravno pri sv. Lenartu ta razvada? Povprašujem, pozvedujem in kmalu sem dobil rešitev tej zastavici. Mežnar tam gori dobi za vsak pot, kadar gre po gospoda, tri dvajsetiee. Mož rad pije žganje in zdaj si lehko raztoltnačiš. zakaj bodi tako cesto po gospoda''. „ Razumem. In ti nijsi tega odpravil V" nDa, sem, sem in prav brzo, čuj, kako." „Tretji dan, ko sem nastopil to župnijo, imel sem mašo pri sv. Lenartu. Stopnje po slabe' in strmej kozjej stezi, ki drži gori, preveril sem se, da je bila nevolja mojega prednika opravičena, kajti kakor tudi vdovskih in sirotinskih blagajnie pod nadzorstvom in s podporo vlade. 9. Volilna pravica naj se razširi na vse davko plačevalce. 10. Slavni državni zbor se naprosi, da, kadar se zopet snide, kakor hitro mogoče obravnava obrtniško postavo in se pri rešitvi ozira na izražene želje obrtnikov. (iospod Kune kot poročevalec odseka pravi: rSlavni zbor! Praktičen in vsem dvomljivim nakanom neprijazen obrtnik naorej pomisli, ali ima pričakovati oi denainjega obrtnega gibanja tudi kaj koristi, in ker so obrtniki, kakor se od vs'h stranij čuje, skeraj obupali, da bode za DJC se kaj redtve, da so bodo vender kdaj njih od dne do dne slabeje razmere zboljšale, je gotovo potrebno, da previdni je, da takim sleparskim pijavkam nit življenja, kakor le hitro mogoče, pre.striže. Dolžnost tedaj in vidni dobiček je za obrtniški stan, da zdanjo pravično in skrbno vlado ■ vsemi močni in povsod podpira, in ob jednem ne preneha svojih prošnji. ponavljati, dokler bodo rešene glavne težnje. Več kot dvajsetletna skušnja nam svedoči, da bivša tako zvana liberalna stranka nij za razvoj in korist male obitnije storila ničesar, temveč je ono še ovirali, in ostanki liberalne stranke v državnem zbora še zdaj napenjajo sile. da bi spravili načrt obrtniške postave do propada, in da bi s tem obrtniškemu stanu napravili neizmerno škodo. Zato morajo avstrijski obrtniki, ki žele res in nesebični obrtniki, ki nijso v prvej vrsti Koristo- zboljšanja svojega stanu iz vsemi silami stati za lovci, poskušajo oživeti zaupanje in samosvest mej' zdanjo vlado, jo vsikdir in povsod podpirati, da obrtniki, kajti stanu, kateri se sam zapusti, nij mo- j bode zamogla vztrajati, kajti Se pade današnji vladni goče več pomagati. Obrtniki imajo še nekaj za-j sistem, potem se tudi v tem padci pokopane vse upanja v boljšo pnliodnjost, akoravno so uže izgubdi I nade obrtniškega stanu in veselili se bodo le nnj-mnoge obrtne pozicije, nekoliko zarad neugodnih [ vefii sovražniki in Škodljivci obrtniškega stanu. Ne okoliščin, nekoliko vsled lastne malomarnosti ! bodem na drobnej • premišljeval in razgovarjal po Iu to zaupanje stavijo v zdanjo vlado, katera j sameznih točk nrše nasvetovane resolucije, le ne- je po dolgem, uže obupu se čakanji obrtnikov začela predlagati ) bližajočem trpljenji in katerih hočem nekoliko obširneje omeniti, idlagati postavne načrte, i bi priporočal skrbi gg. državnih poslance Posebno anee v in v tej ki se ozirajo na blagor ljudstva, iu ker je videti, da ¡ vrsti g. Klunu odpravo obrtnega dela po kazini ima zdanja vlada trden namen, braniti zadnje Še dihajoče ostanke obrtnega srednjega meščanskega stanu popolnega propada, katerega mu je namenila prejšnje vlade tako zvana »liberalna" sistema.. Država neče več, rok križem držati, ko vidi, kako se razširja sleparska industrija, uvedena po židovskih bogataših, kateri brezvestno vporabljajo vsa nepoštena sredstva, da uničijo poštenega obrtnika in oškodijo neprevidnega kupovalca. Poštene, solidne obitnije se obrtniku nij treh:; bati, bojevati pa se mora napram dopuščenemu in nedopuSčenemu sle-parstvu, katero pod znakom prostosti tlači in podira ljudsko blagostanje. Jaz navajam v potrdilo svoje trditve le, kako se plazijo v Ljubljano havziraraki zidi, kateri občinstvu po hišah, v stanovanjih silijo ure na obroke po tuko nezm.tnih cenah, da se j i in posreči odriniti Blabo blago, mej tem ko drugi jednaki Bleparji zoptt drugo blago le na videz in navlašč za sleparje uže izdelano prodajajo po tako nizkih cenah, da tisti, kateri kupi prvikrat, še le pozneje izpo-znati zamere, kako bil je osli parje. In jednakih slučajev bi navel lehko v vseh strokah obrtništva. Pošten obrtask se nij iu se m- bo nikdar poprijel jednacih židovskih sleparskih običajev, ker mu poštenje tega ne dopušča, a oškodovano in oslepar-jeno občinstvo 1> de moralo se še mnogo vežbati v tej slepariji, da bode koneeno uvidelo da je in bode od jednacih prodajalcev osleparjeno. Ako se zatrjuje, da je to prostost kupčijo, se mi zahvaliujemo za tako prostost, in naloga države oicah in posilnih delavnicah, da bi to krepko podpirali ob ugodnej priliki. Nij je stvari, o katerej bi tukajšnji obrtniki in delavci uže toliko let govorili, sklepali, tožili in prosili, kakor ravno ta. Kamen bi se skoro omajal, le ta stvar ne najde poveljm> rešitve. Kaj je temu uzrok, se ne ve. Trdi se od jedne strani, da se ne ve, kaj bi kaz-nenc>, ako se odpravi pri njih obrtniško delo, potem ki je tudi za slabeje čase davek plačeval, kaj zaslužiti. Veliko pritožeb je bilo pri razpravi v društvenem odboru tudi slišati o razmerah zaradi davka. Marsikater obrtnik, ki nijma skoraj nič lastnega premoženja in dela le z zaupanim denarjem, da si prisluži skromen kruh, plačuje več davka kot kapitalist, ki živi ob svojih rentah. Jaz bi lehko navel krojače, čevljarje itd., o katerih bi nikdo ne mislil, da plačujejo po 100 do 200 gld. dohodninskega davki. Konečno priporočam gorko g. državnemu poslancu težnje obrtniškega stanu, obrtnikom pa kličem, naj se zjedinijo, da vsaj še to malo obdrže v svoj in blagor države ! Zbor z živahnimi dobro-klici odobri govor poročevalca g. Kunca in potem se sprejmo vse točke resolucije jednoglasuo. Predsednik g. J. N. Horak se potem zahvali g. Klunu za trud in predlaga, da bi se izrekla zahvala zbora državnemu poslancu grofu Bel čred i ju kot poročevalcu obrtniškega odseka in g. Ldblichu. G. Klun naBvetuje Še pl. Zallingerju, načelniku obrtniškega odseka, /bor sprejme oba predloga. Konečno zakliče gosp. Horak deželnemu predsedniku g. Winklerju v imenu obrtnikov zato, ker pospešuje mir v deželi, trikrat „slavau, čemur zbor navdušeno pritrdi, in zbor se konča. Politični razgled. &t4>traiij4» dežele. V Ljubljani 26. julija. Nemška opozicija se nie kaj zadovoljno na izraža o obravnavah «i<*i«*lnili zborov, tako go- A jo/ ne bodem nobenega nasveta stavil, kaj naj kaznenci delajo, to ima izumiti v prvej vrsti le vlada sama. KonStfltUjem le, da, ako bi se obrtno delo po kaznilnicah ljubljanskih odpravilo, bi imelo stalno delo iu dober zaslužek najmenj 20 malih obrtnikov več ko zdaj v Ljubljani in najmenj 200 delavcev. Vprašam pa ludi. ali je pravično, da mej tolikimi mesti v Avstriji, ki nijmajo kaznilnic, ali v katerih se rabijo kaznenci za druge namene, bi morali ravno ljubljanski obrtniki prenašati to tako škodljivo konkurenco v jedno mer, katera je v ljubljanskem mestu, ki nijma posebnega prometa in je v kupčijskem in obrtniškem oziru navezano skoraj le na lastno potrebo, še toliko bolj škodljiva, ker krati obrtnikom še tisti nudi zaslužek, na kateri bi za-mogli računati s sigurnostjo. Č3e mora Ljubljana trpeti, naj trpe še druga mesta, ne pa samo obrtniki ljubljanski, kajti gotovo je, da za take naprave je Ljubljana najmenj umesten prostor. Tudi havziranje in popotne kupčije z obrtnimi izdelki mnogo škodujejo stalnemu obrtniku, ker ti krosu j ai ji prihajajo ravno tedaj, ko bi imel obrtnik celo jaz, ki sem, kakor veš, trden hodeč, bil sem vesel, ko sem dospel na vrh. Po končanem opravilu govoril sem malo s ključarji, potem pa se vrni domov, komor sem dospel malo pred poludne. Jedva sem se preoblekel, kar stopi mežnar od sv. Lenartu v sobo. Zagledavši ga, sem uže vedel, kaj hoče, vender ga vprašam : „TsTo, kaj pa Vi V" „Po njih s"in prišel. Dobovičnici je tako hudo, prosim, da bi takoj šli, ker je sila." „No, če je sila, tedaj pa le hitro," rekel sem jaz in ne čakaje niti na obed. bil sera v par trenutkih v redu in kmalu odrinila sva z mežnarjem. Ko stopiva čez prag, mu rečem: „Le hitro, le hitro!'' in začela sva stopati malo hitreje. Ko pa prideva k rebri, začne mežnar vbirati prav počasne korake. A jaz mu velim zopet: „Le hitro, ie hitro!" in tako sem vzpodbujal njegovo počasnost vso pot, vedno ponavljaje mu: „Le hitro, le hitro!", ker sem mislil, da je nevarnost res ištinita in velika. Bil sem mu vedno trdo za petami in parkrat, ko je stopil počasneje, stopil sem mu celo nehotoma na pete, kurje še bolj pospeševalo hitro hojo. Možiček hodil je, kar je mogel, proti vrhu je uže močno pešal, a jaz delali. Dosti se je uže stavilo nasvetov v tem oziru. riskegfc Štajerskega in tirolskega. Vse premirno vršilo se je nosim nemškim srdltežem ! Grot Coro-nini je odpadel od vere, ker je v goriškem deželnem zboru glasoval za predlog dra. Tonklija, naj bi se razširila —horribile dietu! — vol dna pravica. V Tirolih pa je bilo krivo ver cev še več; „ liberalci" in pa »klerikalci" sklenili k) mej soboj celo nekakšen kompromis glede volilne reforme v dr. Tonkli-jevem smislu. In v štajerskem dež'dnem zboru jim pa to nij bilo po volji, da je poslanec Herman govoril premalo. »Neua Freie Presse" bo jezi zbog tega. To nij nič ču Inega pri našej opoziciji, ki hrepeni le po »Iletzi", ki neti le politične in narodnostne prepire in ki naperja vse svoje orožje ^roti Taaffejevej vladi samo za tega delj, ker ta vlada, zvesta poslušnica presvetlega našega cesarja, želi napraviti mir v avstrijskih narodih. Kakor pi d dvema mesecema na zdravniškem shodu v Pragi, tako poudarjalo se je češko« |M»lj«lto i mi *3»luli slovansko prijateljstvo, te dni na shodu učiteljev v Kolom i j i. Prof. Soleski, napil je, kakor pripovedujejo polj siri časopisi, »napredku če.sko-poljske vzajemnosti"; koncem tega nazdravljenja, ki je vzbujalo kipečo navdušenost, zagodla in pela se je pesen „Kd2 domov miij?J Omenjalo se je tudi poljsko-rusinskih razmer, govoril je gospod Koblanski. „Sto in sto let, dejal je, prepirajo se Poljaki in Rusini, in vender če se nam je ohraniti, mora. nam biti tudi jasno, da so ti prepiri škodljivi in nepotrebni. Mi moramo delati združenimi močmi za namene, ki so nam skupni, iu zato ne gre brez lepega sporazumljenia. Prva naloga učiteljem bodi, uže v mladini cepiti ljubezen do prijateljstva in vzgojiti bratov^kega dnha mej obema narodoma". — Veseliti se nam je vsa-cega pojava, ki govori o mejsobojnej ljubezni slo-vanskej, a tudi vselej pristaviti, da bi postale take besede tudi meso in dejanje! Slogo, slogo Bože daj! Vsa Dalmacija iu Hrvatska kipi od veselja, da je zmagala narodna stranka v S|»lJ<»tu» Od vseh rod slovanske zemlje došlo je nad s o telegrafičnih čestitek Spljetu in dalmatinskemu narodu. Da naši eitatelji vedo ceniti neizmerno veselje hrvatskega naroda nad to zmago, priobČujemo nekaj s srčno krvjo napisanih besed iz uvodnega članka »Narodnega Lista", izhajajočega v Zadru. Vrli ta list piše v uvodnem članku: . . . „Poslie pet dugih dana junačke borbe, izbori Splitski danas su svršeni, i, Bogu hvala, svestranom pobjedom narodne stranke! Poslie 805 godina okad je Splitski narod krunio svog hrvatskog kralja u crkvi S. Petra na Lučcu, ovo je prvi put, Sto je on došao do svoje sviesti i otresao sa sebe talijanštinu, koja ga je gu-šila kroz toliko vjekova nesasluženog robovanja! — Pod utiskom tako radostnog i zamašitog dogadjaja, zahman ce naši štioci čekati, da njim u ovaj čas istaknemo rojeve misli i čustva, što se ovom sret-nom prigodora naravno pojavljuju u našem, ko bil sem mu neprestano za hrbtom s svojim: „Le hitro, le hitro !" Tresla so se mu kolena, ko sva vsa vzuojena prihitela k Dobovičnici, katera je bila sicer v postelji, a nikakor nevarno bolna, kar mi je dato povod opomniti, dp, nij taka sila, zlasti, ker sem bil zjutraj uže tu. „Se ve, da ne," pravi ona, ,,pa mežnar je tako silil in nijsem se ga mogla odkrižati, tega sitneža." Opravil sem kmalu in šel potem domov, kamor sem popolnem utrujen prišel pozno po polu dne. Odslej bil je mir in mežnar je dejal, kakor mi je ključar pozneje smeje se pravil: »Tagospod so kakor srn:1., kar naprej so veleli: Le hitro, le hitro! in če sem le malo počasneje stopal, so mi bili uže za petami. Petkrat so mi na pete stopili. Tri dvajsetice so lepa reč, pa če nij prava sila, ne grem več, škoda!" In tako je prenehala ta neopravičena"po mež-narji upeljana razvada na veliko veselje Šent-Lenar-čanov samih. V vseh petih letih, kar sem tu, sem pozneje le se dvakrat šel bolnika obhajat tja gori k sv. Lenartu, saj jih v tem času tudi več umrlo nij. Mežnar pa zdaj men j žganja pije." Sto če u svakom rodoljubnom srdeu. — Nek duboki poznavaoc ljurtskog srdca odavna je osta-vio napisano, da prava ljubav, ko što duboka bol il veliko veselje, nenadjoše još na svietu, u ni-jednoj azbuki zuakove, da ih tuma-e. Pretrgnuti uzkliei na ustnicam, biserna suza na očima, jedva jedviee da mogu raztumačiti jedan najneznatiji dio prvih otajstveidh izrazi is t mita osječaja. S toga mi bismo zaludu danas i tratili da u kieenom Hanku dademo oduška velikoj radosti kojom smo obuzeti s pravog histornnog dogadjaja, kog stvori u nušoj povjesti današnja piv/namenita pobjeda brvatštine nad prekomorskom talijanštinom u bielom Splitu. A i netreba: mi ju čutimo, narod ju čuti! — Slava vam Spitski rodoljubi! Največi i najnadobudniji grad Dalmacije dosad nam mrtav bje.se, i tto po vami oživlje; i izgubljen bješe, i nadie se! Sliva spase-nom Splitu! Slava preporodjenoin Splitu 1 . . .Slavna pobjeda Spbtska nek bilježi novo razdobje u ljeto pisim ove dosta izkusane naše zemlje; nek usviesti i stare i nove naše odmetuikel J ur složni m al ne svi u misli neograničene ljubav i prama domovini i svietloj kruni, slo/.imo se sad i u radu i nastojunju za obče dobro! U to ime slava opet preporodjeno.n nam Splitu ! Sla"u opet vrlim Splitskim Hrvat ima!" Vnaiijc rt rakave. Na IS)»l£*ar«k«>m govorilo se je zadnje čase največ o novem ministorstvu. Knez Aleksander sestavil je svoj sovet po svojt j volji, ne Oziraje S6 n.i Spomenice, tabore in druge pojave strank, ki si nasprotujejo v Bolgariji, Večji del poklical je neke-danje konservativne ministre bolgarskega porojen j a v kabinet, kateri pa nij še polnoštevilen, ker se bode jed no izprazneno ministersko mesto popolnilo najbrž v jeseni, kadar se knez Aleksander povrne od vojaških vaj. — Generala Kaulbars in Sobolev nij-strotniki Laroda našega, v rečeh celo, ki se šolstva nič ne tičejo. Učitelj, ki poučuje slovenske otroke, ki uživa kruh slovenskega kmeta, on se ponižno uklanja samim željam onih, ki narodu našemu ne privoščijo njegovih pravic, narodne samostojnosti, in vedno še goji skrivši namen ponemče-vanja; ne upa si pokazati odločno, da mu bije sred za narod, čegar sin je, da mu hoče zvesto služiti do poslednjega i/.dilia. Novi dokaz temu je zopet učiteljska skupščina v Litiji z 19, julija t. 1., o katerej prinaša „8lovenski Narod" št. Hit) kratek popis. Le pet učiteljev je tedaj imelo pogum glasovati za predlog, da naj se zloglasna »Schulzeitung" izbacne iz okrajne šolske knjigarne ter namesti s poštenim našim „Tovari-šem", le pet učiteljev? Vsi drugi so mirno obsedeli ter prihuljeno gledali v tla V Boječi .se šibe mogočnega barona višenjskegaV In še le predlog, d.i naj se vsaj poleg ošabne tujke „S •liul/.eitipig" blago voljno vzprejme v knjigarno tudi ponižni domačin „TovartŠM, dobil je — komad menda — postavno večino? In zoper dopis v ^Slovenskem Narodu", ki I vidi iz tacega dejanja najhujša str..>t ter sovraštvo je oni dan učitelje vzpodbujal k večjej odločnosti v do vsega, kar nij nemško? — Iu kaj je rekel raini-narodnem odru, protestiralo jih bodo 28? ster Pražak našim poslancem, zahvaljujočim se mu za Ta bojazljivost učiteljev litijskega okraja mora rizdani ukaz od 18. aprila t. 1 na oponinjo jednega obudit' srd in gnjus v srci vseli slovenskih damo- j poslanca, da okrožnej sodniji celj kei [»odrejene Jjubov. Kakova bode mladimi naša, izročena odgoje- jsodnije slovenske vloge sicet vzprejemajO, a da je vateljem tacega duha? TuŽna nam maj kal še v d;,o nekaj (? bi moral reči velika veČina) ta- Možato in odločno postopanje narodne petorice leih, kijih nemški rešujejo? Gospod minister odgovoril v litijskej Šolskej skupščini pa zasluzi javno pri'.na-■„kakor hitro za kak slučaj /.vem, dal ga bodem nje in odobravanje. Ko bodo napočili časi milejše ' preiskati". usode, domovina ne bode pozabila zvestobe naše, pa j Drugi razlog je, da ti gospode slovenskega ne tudi ne pozabila Udajalstva odpadnikov. znajo, nekateri pa nočejo znati. Lenoba tu so- Iz Idrije 25. julija. [Izv. dop.] Veselica, vraštvo pa sta tisti dve grdi lastnosti, kateri ne pulti jo je priredila naša čitalnica pretočeno nedeljo v Btita tl>m gospodom se navaditi našega jezika, prid »Narodnemu D »mu" nag. I. Leskoveevej pri To mi^' st "'i1' i,:l S1> toliko ,:,s;l ne Dodfl stavi, bila je zelo obokana, ljudstva nabralo se je abotfšalo, dokler nijmamo glede uradovanja postave, 150 gold. v gotovini. Skupna škoda se ceni na 16.000 gld., zavarovana je bila samo cerkev, farovž in mežnarija pri rSlaviji*, a tudi tu je mnogo več škode nego je zavarovanega. Idrija bila je v velikej nevarnosti, ker je veter ogorke prav gosto nosil doli k nam. Vrli Idrijčanie hiteli so takoj na pogorišče, da so rešili, kar je še mogoče, in gasili, da se nij ogenj še naprej razširjal. V novic so se vsi sploh, moški in žensk**, pri tem delu ukazali toliko spretne, kakor vsako najbolj organizirano gasdno društvo; vsem tem res pristoji očitna pohvala. Zažgala >ta dva triletna paglavca, igraje se s klinčki. w ■lovenskeffH Stajerskes;* | Izviren dop. | Velika večina uradnikov o slovenskem ura-dovanji neče ničesar vedeti, branijo se ga na vse knplje. Poslužujejo pa se ti gospodje različnih pri pomoekov. Nekateri trdijo, da nij moči j t. j. tacih, koji bi znali pisati ter prepisavati; — drugi sklicujejo so na maso našega naroda, kateri — po mnenji teh gospodov — o slovenskem uradovanji neče ničesar vedeti; /opet. tretji trdija da liudstvo našega pismenega jezika ne ume — četrti pa nočejo naročiti slovenskih tiskovin. Vse to je, se ve da, prazen, prav otročji izgovor. Mi si Usojamo navesti prave radoge tega ukora do slovenskega uradovanja . Prvi glavni razlog je sovraštvo strani uradnikov do jezika samega in to samo zavoljo tega, ker je jezik slovensk. Da je to i-tiua, navedemo sledeči faktum. Vložila se je slovenska vloga. Ker je bilo Vložitelju znano, da dotična BOdnija nijma slovenskih tiskovin, prilepi na vlOgO slovenski t BkSO odlok. A kaj stori dotična sodnija! 81ovenskl v c. kr, državnej tiskarni tiskani ter prilepljeni odlok kasira ter ga nadomesti z — nem-kim. Ali se ne Dopisi. Iz litijskegra okraja 24. julija. [Izv. dop.] (Naši učitelji.) Vsak pravi rodoljub mora toliko, da je bilo veliko dvorišče skoraj Še premajhno. Le naši c. kr. uradniki, bodi si katere koli branže, se nas še vedno ogibljejo, se li to godi na višje povelje ali iz kakega druzega uzrok i, nam nij jasno. Program se je zvršil vsestransko jako dobro, govor gospoda Hrasta bil je navdušen in z velika pohvalo vzprejet. čital se je tudi slede*'-, nam od ožjega odbora notranjskih rodoljubov dOŠli telegram: „V zavednem, samostojnem, delavnem ljudstvu je naš stalni „Narodni Dom", naši prihodnjost. zaveli jekleni in vztrajni narodni budit-dji, živelo žilavo in pošteno ljudstvo v Idriji! Živela boljša vseslovenska prihod-njost." Na to zagromi navdušeno splošno trikratno živijo! Po končanem programu podala seje mladina v zgornje prostore, kjer se je pričel pies, kateremu so sledile navdušene zdravice. T&ko stno se torej zabavali mi tukaj, a na gorah pri sv. Mariji Magdaleni, kjer je bil shod, se je ljudstvo tudi pri kupici poštenega vinca radovalo po svoje. Ali znani izrek pravi, da si žalost in veselje vedno roke podajata iu tudi tukaj je moralo to priti, da smo za veseljem kmalu občutili grenko žalost. Včeraj 24. julija opoludne ob Vi 1-uri—začuje se žalosten glas zvonu z „Gore" in zagledali smo strašnim plamenom goreti. Veliko posestvo Lužar-jevo se je vnelo, iu ker je veter proti Idriji piha 1 se je v tem hipu tudi Hladnikovo in Remčevo posestvo, ter potem cerkev s stolpom vred, farovž in mežnarija vnela, in je pogorelo vse do tal. Lužarju zgorelo je 20 goved, hranilnična knjižica iu okolo in če bi izdal minister Pražak še nekaj ukazov, ne pomagalo bi nič. Sicer pa moramo reči, da ukaz od is. aprila ne veli kaj pozitivnega. So li bili naši poslanci z njim zadovoljni, nam nij znano, a reči moramo, da masa našega naroda harem na slovenskem Štajerskem s tem pohlevnim ukazom nij zadovoljna, ker zadovoljna biti ne more, kajti kratijo se mu tako še zdaj njega narodne pravice, kakor so se mu kratile pred izd. njem narodnega uka/.a. Domače stvari. — (Vojaki pridejo v Ljubljano,) me-soea septembra in sicer: 'J batalijoni pešcev K uh novcev z Dunaja, 4 eskadroni ko nji kov in baje 2 batalijona lovcev. Naši Kuhnovd pridejo z godbo. — To novico zvemo iz sicer zanesljivega vira, in v nadeji, da se vresniči, pozdravljamo jo z veseljem, kajti v glavno naše mesto pride zopet več življenja in dohodka. Posebno pa bi radi imeli mej soboj vrle Kuhnovce. — („Mrtulek") imenuje se novo najdeni krasni, nad 20 sežnjev visoki slap pri Kranjskej Gori, katerega sem obiskal preteklo nedeljo. Čita-teljem, ki ga hote iti gledat, poročam naslednje : Voznina iz Ljubljane do Lesec tour in retour sttme 1 gold. GO kr., od Lesec do Kranjske Gore tudi tour in retour 1 gold. 10 kr. V Kranjskej Gori priporočam gostilno gospoda A. Hribarja „Na pošti". Od tod se- gre nazaj, po cesti do vasi „Gozdw, ali pa po stranskem, z rudečo barvo po skalah in drevji zaznamovanem potu \4 ure do hriba, potem ure po zaznamovanej stezi v hrib do vodopada. Pot vsakdo lehko najde brez voditelja. Ko bi vender kdo želel izpremljevalca, priporočam „Uogarjau kot izurjenega voditelja ne le k slapu, ampak tudi na snežnike, za prehod v Trento in v „Luknjo". Slap „Mrtuleka je jako lep, vodo-snežnico dobiva od velikanske piramide snežnikov „Debela peč\ „Špiku in druzih. Ker gre vlak zjutraj ob 7. uri iz Ljubljane in pride ob 10. uri v Kranjsko Goro, je časa do zvečer, ko se vrne ob 61/* uri, dovolj, ogledati si zanimljivi vodopad in lepi kraj. Na zdravje! Kadilnik. — (Kegl j au j e „Narodn emu Domu" na korist) prične se v Zatičini v gostilnici v „Poli-čanski", lastnini g. F. Fortune, v nedeljo .'JO. t. m. Kegljanje traja do 3. septembra, v kateri dan zvečer ob 8. uri se razdele dobitki. Dobitki so jako krasni: I. dobitek: 3 cesarski cekini; II. dobitek: 10 tolarjev v srebru; III. dobitek: 5 tolarjev v srebru; IV. dobitek: 3 gl. v srebru; V. dobitek: 15 razno vrstnih srebrnih denarjev. Vsi dobitki so v lepih okvirih. Ker je v gostilni g. Fortune izvrstna pijača in jed, pa skrbna postrežba, upati je, da bode udeležba za blagi namen vseobčna. — (Tržaško razstavo) obišče cesarjevič Rudolf s svojo gospo soprogo zadnje dni avgusta meseca; presvetli cesar pa pride 28. dne septembra v Trst in drugi dan ogleda si razstavo. — („Tržaški Sokol") volil si je predsednikom g. J. Vuvkoviča. — (Prof. Legčr) bival je osem dnij v Zagrebu in podal se predvčeranjim z drom. Daniči-čem v Beli Grad. Predno je odšel, pozdravili so ga hrvatski vseučiliščniki na kolodvoru goreče. Prof. Leger zahvalil se jo mladini v hrvatskem jeziku in izrazil še jedenkrat svoje veselje o hrvatskem napredku. — (Razpisne učiteljske službe.) Na Btirirazreduici v Toplicah — Zagorji služba četrtega učitelja z letno plačo 400 gold. in stanovanjem. Prošnja do 15. avgusta t. 1. — Na ljudskcj šoli v } Radovici, v okraji metliškem, služba učitelja s 450 gld. na leto in prostim stanovanjem. Prošnje do 81, avgusta t. 1. Meteorologično poročilo. Barometer: Stanje baroraetrovo je bilo v pretepenem tednu sploh srednje, in le za 0-18 mm. višje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 735-7.S mm. in je bilo vtorek, sredo in četrtek nadnormalno, v ponedeljek, petek in soboto pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 5-65 mm. nad normalom, je imela sreda; najnižje, za 468 mm. pod normalom, ponedeljek; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je znašal tedaj 10*33 umi. Najvišje v vsem tednu sploh, za 8*98 mm. nad normalom, je stal barometer v sredo zjutraj; najnižje, za 5*44 mm. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksiinom in minimom sploh je tedaj znašal 11*67 min. Največji razloček v stanji jednega dne, za 301 nun., je imel barometer v četrtek; najmanjši, za 0*08 nun., v sredo. Termometer: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala -j- 22 1" C, to je za 2-7° C. nad normalom, in je bila vse dni nadnormalna. Z ozirom na, srednji; stanje vsega tedna je bila temperatura tudi le v sredo in nedeljo pod-normalna. Najvišjo srednji, temperaturo, za 12" C. nad tedenskim normalom, je iimda sobota; najnižje, za 23° C. pod tedenskim normalom, nedelja; razloček mej maksimom in minimoui .srednje; temperature je tedaj znašal 3"5° 0. Najvišja v vsem tednu sploh, za 6'7° 0. nad normalom, je bila temperatura v petek, oziroma v soboto opoludne; najnižja, za 4-5° C. pod normalom, četrtek zjutraj; razloček mej maksimom In minimoui sploh je tedaj znašal 11*2° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 103° C, je imel četrtek; najmanjš , za 3"4° C, nedelja. Vetrovi pretočenega tedna so bili v primeri s predzadnjim tednom nekoliko močnejši, sploh pa še precej mnogovrstni; prevladovali so južni in vzhodni nad severnimi in zahodnimi. Največkrat,, namreč 6krat, je pihal „vzhod*', fikrat jo bilo ,,brezvetrije", 4krat,jugozahod*1, 3krat pjugo-v»hoda. 2krat pburjaa, lkrat gorenj ce". Nebo je bilo največkrat, namreč 1 lkrat ,jasno", 7kratdeloma jasno-' in „deloma oblačno", ".Škrat pa,,ohiačno". Mokrina: Ker je bilo vreme pretočenega tedna precej stanovitno, jo palo tudi primeroma malo dežja; pretočeni teden je imel samo dva deževna dneva, namreč soboto iu nedeljo, s samo 9*90 mm. dežja. Poslano. (54—26) Poslano. p. n. gospodom narodnim pevcem. Pri notraojskej narodnej slavnosti v Postojini dne 3. septembra t. 1. peli bomo skupno tri zbore: „Napreju, Dav. Jenko; „Ustaj rode", G. Eisenbut; in nJadransko morje", A. Hajdrih. Vse p. n. gg. vodje narodnih peVBkih zborov in posamezne gg. pevce, ki se hočejo dejansko udeležiti omenjene slavnosti, prav ulj ud no prosim, da se blagovobj > prej ko mogoče za litogrufirane note gornjih pesnij oglasiti pri meni. V Postojini. dne 10. julija 1882. Josip Lavrenčič, blagajnik ožjemu odboru. GLAVNO S KLAD I STE ijčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujnce pice, I kas izkušan liek proti trajnom kaŠIjti pluoevine I ieludoa bolesti grkljana I proti nadurnim kataru, " (PASTI LLE N) Hinke Mattonija l Karlovi vari u Českoj). kr ZDULntujska borza dne 26. juliju. (Izvirno telegrorično poročilo.) Papirna renta......... 76 gld. 95 Srebrna renta .... ..... 77 „ 65 Zlata renta........ 94 . 90 lhtio državno posojilo....... 132 „ — Akeij«- narodne banko....... 827 r — Kreditne akcije......... Mie „ 4t> London . ,......... 120 „ 40 Srebro............ — „ — Napol.............. 9 , 58 15. kr. cekini........ . . 5 „ 68 Državne marko . .... 58 „ 90 &L državno srečke iz I. 1S54 250 gld. 120 , — Državne srečke iz i. 1864 . . 100 „ 17J » - 1 , avstr. zlata renta, davka prosta . 95 „ 30 Ogrska zlata rotita 6°/,...... 119 85 * Vi....... 8H 40 „ papirna renta 5"y0..... 87 05 5°/^ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — Dunava reti. srečke 5% . . 100 gld. 114 , — Zemlj. obč. avstr. 4%*/« z'nt' ZH8t- nst' • Ul a 75 Pnor. oblig Elizabeti ne zapad. železnice 99 . 60 1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 177 _ — Kudolfove srečko..... 10 „ 20 , 60 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 121 Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . 225 , - - Št. 25 T z vrtom in hlevom, ki ima v pritličji sobo s kuhinjo, shrambo ln dv.ina kletmi, v prvem nadstropji pa 3 sobe, so takoj proda. — Natančneje pove opravništvo „Sloven-skega Naroda". (468—4) Prodaja opeke in gline. Opekarna Aniona Treota, stara uže nad 30 let, v Ker«lu pri % napravlja kakor doslej priznano najboljšo in naj trd nišo opeko za streho, zid in tlak, kakor tudi korce v raznih oblikah in velikostih in prodaje jih po najnižjej ceni. Tudi se po nizkem kupu dobiva tukaj najboljša glina za i mm* i in kiparske izdelke. — Več v opekarni v Berdu ali pa pri lastniku Antonu Treotu, jim., (474—3) Marije Terezije cesta št. 10. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisei. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Dnvici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. .Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—100) Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapredi pokončanje zob iu odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica f>0 kr. Salicilni zobni prašek, vpliva zelo oživljajoče in blesteče bele, a 30 kr. splošno priljubljen, pravi zobe ! &Jflp Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo iet vporabljam Vašo Hali«*ilao umIuo t odo in Na.ieilni zobni praNek z izvrstnim vspehom in priporočati Ja morem vsakemu naj topleje« Pošljite zopet od vsakega 8 steklenice. Spoštovanjem (4G6—2) -A.ra.torL Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,,pri samorogu v I.; ni» i j ¡tu i. MÓNtui trg si. 4. u 25. julija. Pri Slonu: Kaudas z Dunaja. — Ekel iz liudol-fovega. — Pelker, Zebul Iz Trstu. Pri Malici: de M a rion z Dunaja. — A seli man iz Kočevja. — Na-tanski z Dunaja. Pri avNtriJNkcni ee-Nurji: Rozman iz Kudol- fovega. — Umrli so t S.Ju3>IJv6;isi: 23. julija: Janez Btrekel, dimnikarjev sin, 4 mesece, llorijanake ulice st. 24, za b< žjastjo. V deSolneJ bolnici. 20. julija: Janez Zaveržen, delavčev sin, za katarom v črevesu. 21. julija: Jožef Kastolio, dninar, let, za jetiko. 23. julija: Franc Obaha, dninar, 49 let. PranoKu- šlin, mizar. 27 let, za jetiko. — (Jašper Triler, gostač, 57 let, za otrpnenjem moči. V vpjaškej bolnici: 19. julija: duri j ('erne, pešec, 22 let, za vročinsko I boleznijo. WW trajno &a HmetavuMcet Marsikateremu gotovo V veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav Ugodnih pogojih dobra /.'iiinc Lanz-ove ročne mlatilnice, slamoreznice itd., katerih se je v malo letih izdelalo in razperalo ogromno Itevllo »H liso«- komadov, kar je gotovo najboljši; spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupaj iu ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in ča.sa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača. Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu (448—6) vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji. Ustanovljena l^ kr.. Mariiuibader Kreuzbrunnen 35 kr., Pre-blauer 20 kr., Kakoc/.v l_'2 kr., Selters 30 kr. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451 — 3) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Arinič. Lastnina in tisk nNárodne ti.skarnett.