N J  ~ volf

Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani,
Uredil I. H. Z.

VSEBINA,

Stran

Predgovor. 7

Koledar.. 9

Razdelitev ur.28

Pristojbine za pisma.32

Primerjalna tabela denarjev.34

Ploskovne mere.. 36

Počitnice na srednjih in visokih šolah . . 36

Kolkove pristojbine.37

Vojaška dolžnost.38

Šolstvo:

Visoke šole.45

Srednje in strokovne šole.59

Slovensko srednje- in visokošolsko dijaštvo:

Naša akademična društva.71

Izobraževalna sredstva v naših visokošolskih

mestih . ... 76

Druga slovenska akademična društva ... 83

Ferijalna akademična društva.84

Slovenska dijaška žurnalistika.87

Dijaška podporna društva:

Podporna društva.91

Vzgojevalno in izobraž. društvo „Domovina“ 100

Slovensko vseučilišče: stran

M—r: Naše priprave za slovensko vseučilišče 103

Srednješolski del:

R. K.: Masaryk učitelj in vzor. 109

R. K.: Pomen literarne umetnine ....  113

Društvo slovenskih profesorjev. 117

Članki:

Po III. nar.-rad. shodu. — Lev Brunčko . 121

O pangermanizmu. — Lev Brunčko . . . 127

Statistika srednješolskega dijaštva ....  144

Popravek. 144

Izdajamo četrtič „Dijaški almanah" z veliko željo,
da se udomači še pri onem številu narodno rad.
dijaštva, kjer ga dosedaj Še ni bilo. — Poleg drugega
prinašamo članek o pangermanizmu; skrajni čas je,
da dijaštvo krene iz pretežno rodoljubnega podpiranja
na pot proučavanja našega boja za obstanek; kajti
kaj nam pomagajo milijoni, če jih ne znamo upo¬
rabiti! Iz dijaštva je izšla prva reforma družbe, in
ko bo potreba druge, bo zopet poklicano dijaštvo,
da jo izvrši. Moramo dospeti do položaja, ko bomo
mogli zadržati vsako roko, trgajočo našo zemljo. —
Stari a vedno časovni pesmi o samoizobrazbi po¬
svečujemo par strani; napredno naobraženih, delav¬
nih sil potrebujemo; dolžnost srednješolca  je, da
najde samega sebe in svojo pot — ker akademična
svoboda je brezobzirna izzivalka na boj za zmago
ali padec. — Tudi mojstru Masaryku čestitamo k
60 letnici. Na kratko, ker smo obširneje storili dolž¬
nost na drugem mestu. — Kar se ostale tvarine tiče,
smo potrebno izpolnili; stvar bržčas ni popolna, in

to radi brezuspešnega čakanja na popravke in na¬
svete. Upamo in poživljamo cenjene tovariše in tova¬
rišice, da nam pomagajo tem marljiveje za prihodnje
leto, ko bo obhajal „Almanah“ mal jubilej; osvežiti
ga hočemo na vseh koncih ter lepo opremiti, da
nastopi čil pot nadaljnega obstanka.

Uredništvo.

V PRAGI, 15. maja 1910.

6

Leto 1911 je navadno in ima' 365 dni.
Židovsko leto 5611/12.

Turško leto 1328/29.

Pričetek pomladi 21. marca.
Pričetek poletja 21. junija.
Pričetek jeseni 23. septembra.
Pričetek zime 22. decembra.

Solnčni in lunini mrki.

Obadva, solnce in luna, mrkneta letos dvakrat;
solnce dne 28. aprila po noči in 22. oktobra zarano
zjutraj, pri nas obakrat nevidno. Luna mrkne dne
13. maja zarano zjutraj in 6. novembra proti večeru,
pri nas obakrat deloma vidno.

Lunine spremene:

Mlaj . ..©

Prvi krajec.©

Ščep ali polna luna.@

Zadnji krajec ..(g


KOLEPRR, ° RAZPEUTEU
UR, POSTNE IN KOLKOVNE
PRISTOJBINE, o VOJAKA
P0LŽN05T o o o o o o

Kimavec

1910 September

8. Mali Šmaren. — 24. Rupert (na Solnograškem).
28. V&clav (na Češkem).

ZAPISKI  0@S03@@©a®00@SS|3]3ž2)[3]lž!)(š5;3](3]|3j

Vinotok

1910

Oktober

15. Hedviga (v Šleziji).

ZAPISKI

Listopad 1910 November

1. Vsi svetniki. — 2. Just (v Trstu). — 15. Leopold
(na Nižje Avstrijskem).

ZAPISKI ©@@s@@©0i3i0@aa0|3g2i@a@iz5(!5ii3iE gj

Gruden

1910 December

8. Brezmadežno spočetje D. M. — 14. Spiridion
(v Dalmaciji). — 25. Božič. — 26. Štefan.

ZAPISKI

@®®@®®@®@®@@®©®®0@@@@@@Sl

Prosinec

1911

Januar

I. Novo leto. — 6. Trije kralji.

ZAPISKI

Svečan

1911

Februar

2. Svečnica. - 28. Pust.

ZAPISKI ©©©©©©©S®®©®©®©©®©©©©©®©

Sušeč

1911

Marec

19. Jožef (na Kranjskem), Štajerskem, Koroškem,
Tirolskem in Primorskem). — 25. Oznan. D. M.

ZAPISKI 0a@i@i@)(aiai@iaas)aiia@@i@aiagi@)iai3i(3i(a

Mali traven 1911 Hptil

16. in 17. Velika noč.

Vel. traven 1911 Maj

7. Stanislav (v Galiciji). — 16. Janez Nepomuk (na
Češkem). — 25. Vnebohod.

ZAPISKI  S)®©©©®®©©©©®®©®©®®®©®©®®



Rožnik 1911 Junij

4., 5. Binkošti. — 14. Ivan Novi (v Bukovini). — 15. Te-
lovo. — 29. Peter in Pavel. — 24. Ivan (v Slavoniji).

ZAPISKI

_


' '

Mali srpan 1911 Julij

5. Sv. Ciril in Metod (na Moravskem). — 20. Ilija
(na Hrvaškem). — 27. Ladislav (na Sedmograškem).

ZAPISKI ©©aaaassaaassiaaa©©®®®®®®)

'J






Vel. srpan 1911 Hvgust

15. Veliki Šmaren. — 20. Štefan (na Ogrskem).

ZAPISKI

Kimavec

1911

Vinotok

Listopad

1911

Gruden

Razdelitev ur.

Razdelitev ur.


Razdelitev ur.

Razdelitev ur.

Tabela pristojbin za pisma,

Pisem nad 250 gr  težkih pisemska pošta ne sprejema.
Pri rekomandiranih pismih in pošiljatvah se plača poleg na¬
vadne pristojbine še 25 vin.; pri ekspresnih 30 vin. Prejemnik
ekspresnega dopisa plača poleg tega, če v onem kraju ni
pošte, še slugi za vsakih 7 in pol km  1 K. Tiskovine morajo
biti zavite tako, da se lahko pregleda njih vsebina; obsegati
ne smejo nikakoršnih pisanih prilog. V notranjem prometu
ter v prometu z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg,  v
ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne 2 kg.  — Poštne na¬
kaznice se sprejemajo le do 1000 kron. — Pristojbina znaša:

do 20 K.K —-10

od 20 „ do ICO K.„ —‘20

„ 100 „ „ 300 „.„ —*40

„ 300 „ „ 600 ... — -50

„ 600 „ „ 1000 „.„ 1*-

V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar in Srbijo je plačati:
do 40 K 20 viv., do 100 K 40 vin., do 300 K 80 vin., do 1000 K

32

dopisnice, tiskovine in vzorce.

2 K. V Nemčijo in Turčijo je plačati: do 40 K 20 vin., za
vsakih nadaljnih 20 K 10 vin V druge države: za vsakih 25 K
25 vin. do 100 K; od 100 K do 1000 K za vsakih 50 K 25 vin.
Za Angleško, Irsko in Združene države Sev. Amerike pa za
vsakih 25 K 25 vin. — Za brzojavke se računa pristojbina po
besedah. Za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino ter Nemčijo
velja beseda 6 vin., najmanjša pristojbina za brzojavko pa
60 vin. — Vozna pošta odpošilja denarna pisma in zavoje z
denarjem, pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr,  vozno
blago do £0 kg,  pošiljatve proti poštnemu povzetju. Denarna
pisma se oddajajo odprta (le nad 1000 K in do teže 250 gr)
ali pa zaprta. Pri teh se mora zavita denarna vsota navesti
po svojih delih; pošta jamči le za izročitev nepokvarjenega
ovitka, ne za vsebino. Pristojbina za vozno pošto je do 5 kg
in do oddaljenosti 10 milj 30 vin., do 5 kg  in nad 10 milj 50
vin. Ako je teža večja od 5 kg,  se ravna pristojbina po teži
in oddaljenosti.

33

3

Primerjalna ta=

34

bela denarjev.

35 3 *

Ploskovne mere.

1 ruska vrsta.

1 angl. milja.

1 morska milja vseh narodov . .

1 franc, morska milja.

1 geografična milja.

1 danska milja.

1 švedska milja.

1 norveška milja.

1 stopinja ekvatorja (15 geog. milj)

1067 metrov

1609

1852

5556

7420

7532

»

10688

11295

111300

n

n

Počitnice na srednjih in visokih šolah.

a)  Srednje šole:

Šolsko leto traja od 16. septembra do 15. julija
(zadnji 2 leti provizorno do 5. julija). V glavnih de¬
želnih mestih se neha poduk pred ustmeno maturo,
če pade ta v dobo od 1. do 15. julija. Prvi tečaj
konča v soboto pred 16. februarjem, semestralne
počitnice so 3 dneve; božične počitnice trajajo od
24. decembra do 2. januarja inkl., velikonočne od
velike srede do torka po veliki noči inkl., binkoštne
od sobote pred binkoštno nedeljo do torka po nji.
Na imendan cesarja in cesarice je prosto, dalje ob
vseh svetnikih in dva dni, ki jih da prosto ravnatelj.

b)  Na visokih šolah:

Šolsko leto se deli v zimski in poletni semester.
Zimski se začenja 1. oktobra in traja ekskl. do če¬
trtka pred cvetno nedeljo. Poletni semester se za¬
čenja v četrtek po velikonočnih praznikih in traja do
zadnjega julija. Božične, velikonočne in binkoštne

36

počitnice se ravnajo po navadi predavanj posamez¬
nih docentov. Zadnje 3 dni v pustu in na pepelnično
sredo ni predavanj. Na tehniki trajajo glavne počit¬
nice od 1. avgusta do 1. oktobra, božične od 23.
decembra do 6. januarja, velikonočne od četrtka pred
cvetno nedeljo do nedelje po veliki noči; prosti
so torek in sreda po binkoštih. Vseh vernih duš dan,
v pustu pondeljek, torek in pepelnična sreda.

Kolkovne pristojbine.

Kolki za pobotnice:

od

n

Absolutorij.. . .

Domovinski list., . .

Immatrik. list.

Indeks (za vsak tečaj) ........

Krstni list.

Potni list.

Pravila društvena, naznanilo.

„ društvena eks. prepisa, pola . . .
„ društvena eksemplar s potrdilom

polit, urada, prva pola.

vsaka nadaljna pola.

Prepis (za vsako polo).

Reverz...

Spričevalo zrel., o teoret. skušnjah na vis.
šoli, iz drž. knjigovodstva.

„ —'30

37

Spričevalo semestralno, kolokvijsko ... K —'30
Verifikacija podpisa sodnijska za 1 podpis „ 2'—

„ „ notarska za 1 podpis „ 1'—

„ „ za vsak nadaljni pod¬
pis, sodnijska ... „ 1'—

„ „ notarska.„ —'50

Vojaške zadeve: za oprostitev od voj. vaj

za nabor v drugem kraju.„ 1'—

Zabave, koncerti, gled. predstave z vstop¬
nino, prošnja za dovoljenje.„ 2'—

Zdravniško spričevalo.1'—

Vojaška dolžnost.

Nikakor ni mogoče, našteti vse brezštevilne pred¬
pise, ki se tičejo vojaške službe; zato se omejimo le
na splošnejše informacije. Podrobnosti najde vsakdo
v slučaju potrebe v dotičnih predpisih. Sploh pa je
najbolje obrniti se na vojaškega referenta pri okr.
glavarstvu (magistratu) ali pa na kako vojaško infor¬
macijsko pisarno, posebno v zamotanih slučajih.

Pravico do enoletne vojaške službe imajo:

I. V armadi: absolventje višje srednje šole*)
(realke, gimnazije, vis. gospod, šole, učiteljišča, trg.
akademije in podobnih srednjih šol), če so šolo ab-
solvirali do 1. vinotoka nabornega (21.) leta, (zre¬
lostni izpit se ne zahteva, treba je pa v tem slučaju
služiti na lastne stroške), dalje oni, ki so napravili
takozvani inteligentni izpit. Na ta izpit opozarjamo
posebno one, ki morajo iti k naboru pred zadnjim
letom svojih srednješolskih študij; po informacije
naj se obrnejo na vojaškega referenta pri okrajnem
glavarstvu (magistratu) kar najprej, da bodo imeli

*) Absolventje realke brez mature morajo imeti inteli¬
gentno skušnjo!

38

čas pripraviti se na izpit, ki ga morajo napraviti še
pred naborom. — Enoleten prostovoljec si lahko iz¬
bere polk, rte more si pa izbrati posadke.

Službo je v splošnem treba nastopiti najkasneje
1. vinotoka v onem letu, ko je izpolnjeno 24. leto.
Slušatelji zdravilstva nastopajo polletno aktivno
službo najpozneje 1. mal. travna 25. leta svoje sta¬
rosti; drugo polovico službe pa nastopijo po svoji
promociji kot zastopniki asistentov pri voj. zdrav,
institutih, toda najpozneje do 1. maj. travna 28.
leta svoje starosti. Kdor do te dobe ni izvršil svojih
študij, mora odslužiti drugo polovico kakor ostali
prostovoljci.

Farmacevti, ki so do 1. sušca nabornega leta
napravili tirocinalni izpit, nastopajo službo kot diplo¬
mirali magistri farmacije. Kdor pa ne doseže di¬
plome do 1. vinotoka svojega 26. leta, izgubi to
ugodnost.

Veterinarci, ki so začeli študirati živinozdrav-
ništvo vsaj do 1. sušca svojega nabornega leta, na¬
stopijo enoletno službo po dobitvi diploma. Kdor
diploma ni dobil do 1. vinotoka svojega 24. leta,
izgubi ugodnost enoletne službe.

II. Pri vojni mornarici: 1. redni slušatelji.tehnike,
stroj. teh. oddelka; 2. absolventie viš. ind. šole,
3. slušatelji navtičnih šol.

Kdor na konci prostovoljskega leta ni napravil
častniške skušnje, mora dostikrat služiti še drugo
leto (tudi na drž. oz. svoje stroške), obdrži pa last¬
nost enoletnega prostovoljca; skušnjo lahko ponovi.
— Pravico do enoletne službe izgubi, kdor je bil
obsojen radi prestopka storjenega iz dobičkarije, pre¬
stopka proti nravnosti ali zločina.

Kdor ima pravico do enoletne vojaške službe,
mora oddati prošnjo, ki je kolka prosta, najpo¬
zneje do konca svečana  (!) nabornega leta

39

okrajnemu glavarstvu (v avtom mestih magistratu),
v katerem ima domovinsko pravico, ali pa naj¬
pozneje naborni komisiji pri glavnem  (ne pri na¬
knadnem !) naboru. Kdor odda prošnjo šele pri glav¬
nem naboru, mora navesti zadosten vzrok, zakaj ni
mogel vposlati prošnje že v svečanu. Izročiti mora
prošnjo pred  zdravniško preiskavo. Vsakdo naj gleda,
da stori vse vsaj v svečanu, da pozneje nima sitnosti,
kajti v slučaju zamude ne pomaga nobena prošnja
niti na cesarja. Služiti se mora potem tri leta.

Komur se je dovolilo, da gre k naboru drugje,
ne v domačem kraju (informacije za to se dobe od
voj. referenta pri okrajnem glavarstvu, mora kljub
temu oddati prošnjo pri domačem okrajnem gla¬
varstvu (magistratu), nikakor pa ne šele pri naborni
komisiji.

Prošnja, ki jo mora vložiti vsak slovenski dijak
v slovenskem jeziku, naj se glasi tako-le: Slavno c.
kr. okrajno glavarstvo (oziroma sl. mestni magistrat)
v J.! Podpisani prosi za pravico enoletne vojaške
službe na državne (lastne) stroške z nastopom pre-
zenčne službe v (pehotnem, topničarskem itd.) polku
št. ...-v  J. sl.  vinotokom 19...  (medicinci: s 1.
mal. travnom 19...) in prilaga: 1. Spričevalo  (iz
zavoda, ki mu sploh daje pravico do enoletnega
prostovoljstva, torej: ali potrdilo frekventacije z
visoke šole, ali maturitetno spričevalo, ali spričevalo
iz zadnjega razreda srednje šole, ali pa spričevalo,
da je napravil inteligentni izpit). 2. Vstopni list
(izdan od okr. glavarstva oziroma magistrata).
3. Krstni list. Poleg tega:  a)  za prosilce na
državne stroške. 4. Ubožni list  (da ga pristojna
občina, potrdi župnik: potrebna je opomba, da

prosilec ne more vplačati 348 K). 5. Rodbinski
list  (Familienausweis); formularji se dobe po 2 vin.
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, če jih nima v zalogi
župnik, ki mora to listino potrditi). — b)  za prosilce
na lastne stroške. 6. Reverz  (potrdilo očeta oziroma

40

varuha, da bo sin [varovanec] služil na svoje lastne
stroške).

Osmošolci gimnazijci, ki pridejo k naboru, naj
vložijo do konca svečana ravnotako opremljeno
prošnjo samo za varstvo  enoletnega prostovoljstva,
po maturi pa do konca malega srpana definitivno
prošnjo za enoletno prostovoljstvo z zrelostnim spri¬
čevalom kot prilogo. Kdor prosi za enoletništvo pred
21. letom, naj vloži prošnjo, vsaj do kimovca dotič-
nega leta in mora priložiti tudi dovoljenje oče¬
tovo,  da sme vstopiti k vojakom.

O ugodnosti slušateljev vis. šol v dobi voj.
službe glej tozadevne naredbe v visokošolskih zbirkah
zakonov, ki jih dobi vsakdo pri vsprejemu na visoko
šolo.

Srednješolskim dijakom, ki še nimajo pravice
do enoletnega prostovoljstva — k tem se štejejo
tudi realci v 7. razredu  — a že pridejo k na¬
boru, se priporoča, da napravijo najpozneje v sve¬
čanu pred naborom usposobljenostno skušnjo za
enoletno prostovoljstvo (inteligentno skušnjo). Za 3.
armadni voj se ta skušnja lahko dela v Gradcu,
Ljubljani (tudi v slovenskem jeziku) in v Trstu.
Skušnja obsega dva jezika, eden kot glavni, drugi
kot stranski, zemljepis, zgodovino, matematiko, fiziko,
kemijo in prirodopis (botanika, zoologija, somato-
logija, mineralogija) približno v obsegu srednje šole.
Taksa je 24 K. Prošnja se naj vloži na pristojni (3.)
armadni voj vsaj en mesec prej, kakor se hoče
delati skušnja. Ta skušnja pa daje pravico le k eno-
letništvu na lastne stroške.

£Z=ZI □

41

ŠOLSTVO

<DO>

Visoke šole.

Splošni del.

5 1ovensko dijaštvo pohaja v večjem številu visoke
šole na Dunaju, v Gradcu in Pragi, kjer posebno
v zadnjem času število slovenskih visokošolcev precej
raste. V interesu slovenskih dijakov samih bi bilo
želeti, da bi v kar največjem številu posečali češke
visoke šole. Tam niso izpostavljeni — kakor je to
na Dunaju in v Gradcu — šovinizmu nemško-nacijo-
nalnih profesorjev, ki je prepogosto vzrok, da na¬
darjen in marljiv slovenski dijak pri skušnji propade.
Tudi v materijelnem oziru moramo Prago kot jako
ceno mesto le priporočati. Res je sicer, da filozofom
za sedaj skušnje napravljene iz nemščine na češki
univerzi ne veljajo za naše srednje šole in da se iz
slovenščine ne morejo tam napraviti izpita, ali juristi,
tehniki in medicinci naj bi izključno študirali v
Pragi in obrnili hrbet nam neprijaznim nemškim
visokim šolam. Poleg vsega tega mora iti naše
stremljenje po uresničenju naših vseučiliških zahtev
za tem, predvsem doseči provizorij slovenskega
vseučilišča na češki univerzi v Pragi, dokler še
vršimo priprave za lastno vseučilišče. V tem edino
vidimo realno pot k lastnemu vseučilišču. Slovensko
dijaštvo bode gotovo prvo, ki bo podpiralo našo
delegacijo pri teh zahtevah in se koncentriralo na
praških visokih šolah. — Komur razmere le količkaj
dopuščajo, naj bi pogledal za kak tečaj v tujino, na.

45

kako francosko, angleško ali nemško visoko šolo;
germanistom ter modernim filologom je to skoro
neobhodno potrebno.

Za prvoletnika je potrebno, da si prinese s seboj
na vseučilišče:

1. par od sodnije potrjenih z 1 K kolekovanih
prepisov maturitetnega izpričevala;

2. več ubožnih listov (za visoko šolo je poseben
formular, ki ga lahko naročiš v Učiteljski tiskarni v
Ljubljani) potrjenih od župana, župnika, davčnega,
zemljeknjižnega urada in politične oblasti. En for¬
mular stane 4 h ;

3. svojo fotografijo brez kartona, ki se rabi pri
vpisu in pozneje kot legitimacija;

4. na praških visokih šolah se še poleg tega
zahteva potrdilo, da je slušatelj za vpisno leto prost
vojaške službe; če je odslužil vojake, zadošča vo¬
jaški pas, če ne, si je treba priskrbeti potrebno po¬
trdilo pri glavarstvu oziroma magistratu.

5. dobro je, če se naroči že v počitnicah od
portirja univerze seznamek predavanj in akademiške
postave, (za vsako fakulteto posebej); vsako stane
— na raznih nniverzah različno —20 do 40 h; znesek
se pošlje v znamkah.

Prva skrb, ki jo ima dijak s prihodom na visoke
šole, je skrb za stanovanje. Cene stanovanj so raz¬
lične. Navadno so pač stanovanja, ki so blizu uni¬
verze, tudi najdražja. Za enega stane soba povprečno
16—30 K mesečno, za dva okoli 24—36 K mesečno.
Zajutrk pride mesečno na 6 K. Stanovanja s popolno
oskrbo pridejo na 50-70 kron, vendar je večina na
Dunaju in v Pragi v menzah, v Gradcu pa v go¬
stilnah. Dalje je treba predvsem skrbeti za pravo¬
časno vpisanje na univerzi (tozadevne informacije
pri posameznih visokošolskih zavodih.) Veliko breme,
ki ga prevzema na svoje rame skoro 3 / 4  slovenskih
dijakov, ki prihajajo na visoke šole, je gmotna skrb.

46

Ne biti tukaj preveč brezupen in nepodjeten, na
drugi strani pa tudi ne imeti preveč rožnatih nad,
ki ravno v tem pogledu dijaka le prepogostokrat
varajo in ga storijo brezbrižnega. Predvsem naj
nikdo ne prihaja na visoke šole s posebnimi upi na
instrukcije, če nima teh mogoče že prej zagotovljenih.
Glavna in pri večini edina podpora, ki je sigurna
potrebnemu dijaku, je podpora naših slovenskih
podpornih društev in deloma tudi drugih podpornih
društev na univerzi. (O tem glej rubriko »Dijaška
podporna društva«.)

Poleg teh popolnoma gmotnih vprašanj, je še vrsta
drugih, ki zahtevajo največje pozornosti in katerim
edino naj bi bilo posvečeno vse stremljenje dijaka.
Akademična leta, to je čas, ko se nudi dijaku, ki
prihaja na visoke šole po ogromni večini z vsemi
slabimi odznaki današnje srednješolske vzgoje, naj¬
boljša prilika izpolniti velike vrzeli, ki jih je pustila
na njem srednja šola, se iznebiti suženjskih srednje¬
šolskih nazorov. Čas visokošolskih študij, to je menda
ona najkrasnejša doba v življenju vsakega akade-
mično izobraženega človeka, ko si more z drago¬
cenim priznanjem svobodnega akademiškega meščana,
z mladostno energijo prosto širiti svoje duševno
obzorje, poiskati si notranje podlage za svoje rav¬
nanje. Zatorej ne tratiti teh krasnih let, ampak takoj
od početka gledati svoj poklic v strokovnem in
splošnem izobraževanju. Škoda vsakega lahko¬
miselno, brezplodno ubitega dneva.  Menda
je ravno ta veliki razloček med srednješolcem kot
nezrelim dečkom, čigar kretnje zasledujejo na vsak
hip, in med že popolnoma samostalnim visokošolcem
vzrok, da se omami marsikak abiturijent in spre¬
gleda velike naloge Svojega dijaškega poklica. Poleg
strokovnega štu dija jeneobhodno potrebno si izpol¬
njevati splošno znanje in si pripraviti na ta način tem
večjega razumevanja in vpogleda tudi v svoji lastni
stroki. Neizčrpljiv vir nudi dijaku pri samoizobraže-

47

vanju v vseučiliških mestih cela vrsta važnih knjižnic
ali za akademika popolnoma brezplačno dostopnih
čitalnic. (Natančnejše informacije v rubriki izobra¬
ževalna sredstva v naših vseučiliških mestih"). Drugo,
kar zahtevamo od dijaka, je zanimanje za javno živ¬
ljenje. Mnogo praktičnega se more iz njega naučiti
dijak; življenske skušnje drugih ljudi mu morejo ka¬
zati tem jasnejšo pot v bodočem poklicu, storiti ga
tem previdnejšega in neustrašnejšega v njegovem na¬
stopanju. Slednjič imajo velik vzgojevalen pomen za
dijaka naša akademična društva. Od vsakega je želeti,
da posveča svojemu društvu vedno del svojih moči.
Danes, ko so naša društva torišča smotrenega in
najresnejšega dela, mu bode prinesla udeležba pri
društvenem delu vedno največjih koristi.

1. Vseučilišče.

Na Avstrijskem obstojajo popolne univerze z
vsemi štirimi fakultetami na Dunaju, v Pragi (češka
in nemška), v Gradcu,, v  v Inomostu in Krakovu. Vse¬
učilišči v Lvovu in Cernovicah nimata medicinske
fakultete. Naše informacije o vseučilišču se tičejo le
juridične, filozofične in medicinske fakultete. Glede
teološke fakultete je vse napredno dijaštvo mnenja,
da ta fakulteta ne spada na znanstveno učilišče,
ker se omrežena z dogmami, silabi, indeksi itd. ne
more in ne sme svobodno znanstveno razvijati.

Splošne informacije: Zimski tečaj traja od 1.
oktobra do četrtka pred cvetno nedeljo: letni tečaj
se prične v četrtek po vel. noči ter konča zadnjega
julija. Vpisuje se 8 dni pred in 8 dni po začetku
tečaja; v tej dobi se oddajajo tudi prošnje za opro-
ščenje kolegnine. Pri vpisovanju se je treba izkazati
z zrelostnim spričevalom (ter ponekod z izkazom o
vojaški službi, ki ga izgotovi okrajno glavarstvo, oz.
magistrat). Dalje je treba izpolniti dva nacionala ter
indeks. Kolegnina znaša za vsako tedensko uro na

48

tečaj K 2*10, vpisnina enkrat za vselej 10 K. Koleg-
nine je oproščen abiturijent, ki se izkaže z ubožnim J
ter z odličnim zrelostnim spričevalom; k prošnji se
priloži še eden nacional. V ostalih informacijah, ki jf
se tičejo načina vpisovanja, oproščenja kolegnine,
prestopa z ene fakultete na drugo itd., se naravno
ne moremo spuščati v podrobnosti in izčrpati pre- f
obširnega gradiva; zato se bode treba marsikomu ),
obrniti po svet k starejšemu tovarišu, ali pa v naše
akademične organizacije, ki pojdejo vsakemu rade-Jr
volje na roko.

A.  Juridična fakulteta. Študij traja 8 tečajev, ,
ter ima sezidati trden teoretičen temelj v vseh strokah
pravniške vede. Pravnik je sposoben za javno služba,'
če je z uspehom napravil tri državne izpite, in sicef:

a)  Historično-pravni.  Za tega so določtfii
trije termini, in sicef v začetku 4. in koncem 4. fer
v začetku 5. semestra. Pripuščen je oni, ki je po¬
slušal skupno vsaj 72 tedenskih ur, in sicer te-k' ,■
predmete: rimsko (20 ur), cerkveno (7 ur) in nemško
pravo (10 ur), dalje avstrijsko zgodovino (5 ur) in

na filozof, fakulteti praktično filozofijo (4 ure); z
ostalimi 26 urami disponira poljubno. Oni, ki na- ,
stopijo v mesecu oktobru vojaško službo in se ho¬
čejo priglasiti k izpitu šele v jeseni po dokončanem
4. sem., morajo prositi na dekanatu za izredni termin
v mesecu septembru.

b)  Sodni (judicielni).  Za tega se zahteva
absolutorij, ki ga je možno dobiti po 8. semestru.
Predmeti so avstr, privatno pravo (18 ur), avstr,
trgov, in menično pravo (7 ur), avstr, civilni sodni
proces (12 ur) in avstr. kaz. pravo in proces (10 ur).

Izpit se lahko dela tudi že koncem 8. tečaja.

c)  Predmeti tretjega, političnega izpita  so: /,

splošno in avstr. drž. pravo (5 ur), upravna veda in j/
avstr, upravno pravo (6 ur), narodno gospodarstvo)/'
in narodno-gospodarska politika (10 ur)?. 1  finančna

veda z ozirom na avstr. fin. zakonodajo (5 ur). Za
judicielni in politični izpit se izprašuje razen v po¬
čitnicah, skozi celo leto.

Pravniški doktorat.  Da se ta doseže, je
treba po absolutoriju napraviti tri rigoroze. Vse tri
rigoroze je treba napraviti na enem in istem vse¬
učilišču. Pristojbina za vsakega znaša 120 K, pro-
močna pristojbina tudi 120 K.

B.  Medicinska fakulteta ima nuditi slušatelju
teoretično in praktično strokovno izobrazbo. Študij
je precej naporen, absorbira skoro vse sile in je tudi
precej drag (drage knjige, preparati, visoke pristojbine
itd.), tako da je revnim dijakom od dne do dne
manj pristopen. Študij traja 10 semestrov, v katerih
je treba imeti zapisanih najmanj po 20 tedenskih ur.

Doktorat vsega zdravilstva doseže, kdor napravi
tri rigoroze na enem. in istem vseučilišču. Prvi se
dela po 4. sem. iz splošne biologije, fizike, kemije,
anatomije, histologije in fiziologije. Drugi 6 semestrov
po prvem, iz patol. anatomije, farmakologije, no¬
tranjega zdravilstva, otroškega zdravilstva in psihia¬
trije. Tretji iz kirurgije, porodništva in ginekologije,
očesnega zdravilstva, dermatologije, higijene iz sod¬
nega zdravilstva. Pristojbine so 120 K, 130 K, 140 K,
ona za promocijo 120 K.

C. Filozofična fakulteta ima na eni strani
gojiti vedo brez ozira na prakso, na drugi pa vzga¬
jati srednješolske učitelje. Ti dve nalogi pa se dasta
pogosto prav težko spojiti. Filozofske fakultete glavna
napaka je njena nesistematičnost: dijak posluša, kar
hoče, profesor predava, kar in kakor hoče. Zato je
bolj kot kje drugje treba, da se dijak obrne po svet k
starejšemu tovarišu ali pa k profesorju samemu. Kdor
se priglasi k državni skušnji, mora dokazati, da je
bil vsaj 7 semestrov redni slušatelj na vseučilišču,
od teh najmanj 5 semestrov na filoz. fakulteti, dalje
mora predložiti izpričevalo o kolokvijih iz pedagogike,

50

filozofije in higijene. Skupine predmetov so sledeče:

a)  klas. filologija, t. j. latinščina in grščina kot
glavni predmet, poučevalni jezik kot stranski predmet;

b)  nemščina ali pa poučevalni jezik kot glavni predmet,
latinščina in grščina kot stranska predmeta; c)  zemlje-
pisje in zgodovina kot glavna predmeta; d.)  mate¬
matika in fizika kot glavna predmeta ; e)  naravoslovje
kot glavni predmet, matematika in fizika kot stranska
predmeta; f)  filozofija z grščino kot glavnim in la¬
tinščino kot stranskim predmetom ali pa z mate¬
matiko kot glavnim in fiziko kot stranskim pred¬
metom. Poleg teh skupin z omejitvijo na realke: g)
eden modernih jezikov (francoščina, italijanščina,
angleščina) z nemščino ali poučev. jezikom kot
glavna predmeta; h)  angleščina kot glavni, francoščina
ali nemščina ali poučni jezik kot stranski predmet;
i)  matematika kot glavni predmet ter bodisi deskrip¬
tivna geometrija kot glavni ali pa geometr. risanje
ali fizika kot stranska predmeta; j)  naravoslovje in
kemija bodisi kot glavna predmeta ali pa eden obeh
kot glavni in kot stranska predmeta dva sledečih:
matematika, fizika, kemija, prirodopis, zemljepis,
geometrično risanje pa samo z matematiko.

Druge skupine od tu navedenih niso dopuščene.
Osobito bi priporočali študij modernih jezikov, ker
tu nimamo še skoro nič svojih učnih moči, manj
druge skupine (posebno matematiko in fiziko, zgo¬
dovino, tudi klas. filologijo), ker so te stroke na
naših srednjih šolah že večinoma zasedene z mlaj¬
šimi močmi, tako, da se ne more tu več sigurno
računati na hitro dosego definitivnega mesta.

Kdor hoče doseči filozof, doktorat, mora doka¬
zati, da je bil 8 sem. na filozof, fakulteti ter pred¬
ložiti znanstveno razpravo (disertacijo). Nato napravi
dva rigorosa (iz glavnega predmeta dveurni in iz
filozofije enourni). Pristojbine znašajo 240 K.

Farmacija. Študij traja najmanj 4 semestre.
Farmacevti so izredni slušatelji filozofske fakultete;

51

4 *

zahteva se 6 gimnazijskih razredov, predhajajoča
3 letna praksa (kdor ima maturo, mu zadostuje 2
letna) ter spričevalo o tirocinalnem izpitu. V dosego
diplome magistra farmacije se zahteva 3 skušnje in
1 rigoroz. Takse za skušnje znašajo po 60 K, za
rigoroz 140 K. — Skušnje je treba delati na filo¬
zofski, rigoroz na medicinski fakulteti.

2. Tehnika.

Tehnične visoke šole imamo v Avstriji v Pragi
(češko in nemško), v Brnu (češko in nemško', na
Dunaju, v Gradcu, v Lvovu in Krakovu (obrtno teh¬
nično akademijo). Kot redni slušatelji se sprejmejo
na tehniki oni, ki se morejo izkazati z zrelostnim
spričevalom realke. Ravno tako je pa tudi gimna¬
zijskemu abiturijentu pot na tehniko odprta; na¬
praviti mora samo izpit iz opisne geometrije, (ki je
pa malenkosten, tako, da sploh ne more ovirati
gimnazijca pri vstopu na tehniko) ter iz prostoroč¬
nega risanja.

Študij realnih ved se je doslej pri nas veliko
premalo gojil. Obrača se šele v najnovejšem času
na bolje. Na realke odpade komaj 20% slovenskih
srednješolcev (pri Čehih nad 50°/ 0 !) In je žalostno,
da se pri nas realka smatra za manjvredno od gim¬
nazije. Komur izpodleti na gimnaziji, se zateče na
realko in faktično nižje razrede dobro absolvira.
Malokdo pa se izmed teh prerine skozi višji del. Ne
smemo se čuditi, če sede pri nas ravno na mestih,
kjer se zahteva tehnika, v tako obilnem številu tujci;
sami smo krivi. Zato ne moremo dovolj priporočati
slovenskim dijakom, da posvečajo več pozornosti
realnim vedam.

Pri izbiranju mesta povdarjamo Prago,  seveda
češko  tehniko. Jezikovne težkoče se premagajo v
kratkem času, odpre pa se Slovencem nov svet z
znanjem češčine. Odločno zavračamo ono učenjaško

52

megalomanijo, ki pravi, da ima tehnik na Dunaju
več praktičnega pred seboj: tovarne, stavbena dela
itd. Precenjevanje samega sebe se kaže v vseh takih
stavkih. Kajti popoln upogled ima v vse stvari le
tehnik, ki je dovršil teoretične študije in se šele
potem špecijalizira na gotovo stvar. Sicer pa ne
vemo, kako je nastalo ono mnenje o Dunaju, ko
ima vendar vsa Češka dosti izrazitejši industrijski
značaj. In ona velika pristaniška dela, ki zvežejo v
petih letih Prago z morjem, kažejo krasne triumfe
modernega stavbenika. Odločno odsvetujemo Gradec,
ker ubija slovenskega študenta.

Na praški češki tehniki traja vpisovanje od 1.
do 20. oktobra. Imatrikulačna taksa, ki jo plača na
novo vstopajoči slušatelj, znaša 8 K, pristojbina za
kolke 30 vin. in 1 K ter kolegnina (za tega, ki ne
vlaga prošnje za oprostitev) 50 K. Listine, s katerimi
se je treba izkazati pri vpisovanju, so: zrelostno
spričevalo realke ter certifikat, da slušatelj v tem
letu ne nastopa vojaške službe. Gimnazijski abitu-
rijent mora poleg tega priložiti spričevalo o skušnji
iz opisne geometrije in prostoročnega risanja. (De¬
lajo se navadno okoli 10.—15. oktobra.)

Kolegnine je oproščen, kdor se izkaže z odličnim
zrelostnim ter zadnjim semestralnim spričevalom,
soglasno in dobro spričevalo opravičuje k polovič¬
nemu oproščenju. Kdor je že bil na tehniki, mora
predložiti mesto zrelostnega spričevala vsaj 40 jednot
za celo oproščenje gli 30 za polovično.

Češka tehnična visoka šola v Pragi ima sledeče
oddelke: stavbeno inženerstvo (9 sem.); arhitek¬
tura (9 sem.); strojno inženerstvo (8 sem.); tehnična
kemija (8 sem.); kulturno inženerstvo (8 sem.);
zemljedelsko-tehnični oddelek (8 sem.); geodetični
kurz (4 sem.); zavarovalno-tehnični oddelek (4 sem.);
montanistični kurz (6 sem.).

Izpiti na tehniki so: 1. izpiti o prospehu  iz
predmetov 1. drž. izpita, ki ga, če so s povoljnim

53

uspehom napravljeni, nadomeščajo deloma ali po¬
polnoma. Delajo se vedno koncem šolskega leta,
začetkom prihodnjega le z dovoljenjem rektorjevim
in proti plačilu takse 10 kron.

2. državni,  in sicer: a)  splošni državni
izpit,  ki se dela po 4 tečajih v zadnjih tednih let¬
nega ali pa v prvih tednih zimskega tečaja; taksa
znaša 20 K; b ) strokovni drž. izpit  se vrši po
absolviranju in se deli v praktični in teoretični del.
Taksa je 40 K.

Doktorat tehničnih  ved  zahteva predlo¬
žitev znanstvenega spisa in strogo skušnjo (rigoroz),
ki se ozira predvsem na podano znanstveno raz¬
pravo in na stroko kandidatovo. Pristojbine znašajo
180 kron.

3. Živinozdravniški študij.

Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju in v
Lvovu se zamore vpisati z maturo srednje šole. Študij
traja 4 leta (za doktorje med. samo 2). Rigorozi, po
najnovejšem dva, se polagata po absolutoriju, prvi že
v petem tečaju. Po teh 3 z uspehom napravljenih
strogih izpitih dobi rigorozant živinozdravniško di¬
plomo.

Vpisovanje traja od 1. do 14. vinotoka, izredno
se more vpisati do božiča. Vpisnina znaša 15, šolnina
50 K, ki se mora takoj pri vpisanju položiti. Kdor
ima maturo z odliko, je oproščen za dva tečaja po¬
polnoma, boljše maturitetno spričevalo zadostuje za
polovično oproščenje, ki se z dobrimi kolokviji spre¬
meni v popolno.

Doktorat se doseže z disertacijsko nalogo in
posebnim rigorozom. Natančnejša določila vsebuje
od rektorata izdan »Program der Tierarztl. Hochschule
in Wien“, ki se dobiva na šoli in stane 1'20 K. Vsako
leto sprejme vojna oblast 20 abiturijentov, ki študirajo
popolnoma na erarne stroške živinozdravniški študij

54

in se zavežejo služiti kot živinozdravniki v armadi
7 jet. Informacijsko knjižico „MiIitar-Veterinar-Aka-
depiiker" ima v zalogi „Verlag der k. k. Hof- u. Staats-
drjrckerei", Dunaj I. po 20 v. Prednost imajo odlič¬
njaki in protežirani.

Živinozdravniške šole se preustrojajo in se do¬
ločila zmiraj spreminjajo. Odločno je odsvetovati
poset lvovske visoke šole, ki je skrajno konservativna
in zanemarjena pod birokratskim rektorjem Spill-
manom. Toplo je priporočati zgoraj omenjeni študij
slabše situiranim, ker odpade po dovršenih študijah
brezplačna praktikantska doba; diplomiran živino-
zdravnik je takoj nastavljen s plačo. Ko bo vpeljan
fizikat, se bo spremenil fakultativni doktorat v obli-
gatorični, kakor pri hum. medicincih.

Podpore slušateljem, ki so dobro kolokvirali,
podeljuje tudi ministerstvo.

4. Zemljedelska visoka šola.

Do danes študirajo slovenski dijaki menda še
izključno na dunajski. V Pragi obstoja visoka zemlje¬
delska šola od 1. 1907/08 ter je samostojen oddelek
češke tehnike. Ko se izpopolni, bo treba tudi slo¬
venskim agronomom začeti misliti na Prago.

Pogoj za sprejem je: matura srednje šole. Du¬
najska zemljedelska visoka šola ima 3 sekcije, polje¬
delsko, gozdarsko in kulturno tehniko. Študij traja
4 leta; rigoroz in znanstvena disertacija sta pogoj
doktorskega naslova. Vpisnina znaša 10 K, šolnina
polletno 50 K, takse v laboratorijih 10 do 30 K.

O kulturni tehniki se predava v Pragi in v Brnu
na tehniki. Študij traja 4 leta. Zahtevata se 2 izpita;
taksa za vsak izpit je 20 K.

5. Eksportna akademija na Dunaju

obstoja iz splošnega oddelka in dveh letnikov eks-
portne akademije. Abiturijent srednje šole more biti

55

vsprejet v spl. odd., ki nudi slušatelju kolikor mogoče
obsežno in splošno trgovsko naobrazbo, na podlagi
katere vstopi lahko v službo pri kakšni banki, eksportni
ali drugi tvrdki. V I. letnik eksp. akad. se sprejme:
a)  absolvent trg. akad. ali kurza za abiturijente pri
njej, ako- je obiskoval tudi francoščino; b)  abiturijent
srednje šole, ako napravi izpit iz trgovskih pred¬
metov (iz knjigovodstva, korespondence, trgov, arit¬
metike, trg. prava) in francoščine. — Eksp. akad. ima
namen podati dijaku celo moderno opremo komer-
cielne izobrazbe, ki naj ga vsposobi, da nastopi na
svetovnem tržišču z nekim predvidkom, ki ga pa
omogoči le natančno poznanje razmer, in pridobiti
tam naši industriji primerno stališče. Kolegnina znaša
v spl. odd. K 5'— od ure, zahteva se vsaj 26 ur na
teden za redne slušatelje, vpisnina je K 20"—. Redni
slušatelj eksp. akad. je pa dolžan plačati vsak tečaj
K 150 kolegnine in K 30 vsako leto kot prispevek
za učila. — Vpisovanje traja od 28. do 30. septem.;
najbolje, da se pride takoj prvi dan, ker te potem za¬
radi prevelikega števila lahko odklonijo. Predavanja
se začnejo s 1. oktobrom. — Eksportna akademija se
nahaja v IX. okraju, Berggasse št. 16.

6. Montanistični visoki šoli v Ljubnem

in Pribramu

imata po 2 oddelka; jamski in žgalniški: v obeh traja
študij.po 4 leta. Na obeh zavodih je učni jezik nemški.
Pogoj za sprejem je matura realke ali gimnazije.
Podrobnejše informacije v programu, ki ga na zahtevo
pošlje rektorat.

7. Akademija umetnosti na Dunaju in

v Pragi.

C. kr. akademija umetnosti na Dunaju in v Pragi
je . visoka šola in ima kot taka nalogo navajati za

56

umetnost nadarjeno mladino k samostojnemu delu v
glavnih panogah slikarske in kiparske umetnosti ter
jo poleg tega izobraziti v vseh onih strokah, ki po¬
spešujejo doseženje tega cilja.

Na dunajski akademiji obstojajo za glavne pred¬
mete 1 splošna slikarska in 1 splošna kiparska šola.
Doba študij traja navadno 3 leta. Pogoji vstopa:
a)  izpričevalo o dokončanih študijah na spodnji
gimnaziji ali spodnji realki ali sploh o znanju, ki
odgovarja tema dvema; b)  predložitev lastnih sli¬
karskih poskusov ter sprejemni izpit, na podlagi
katerega se je mogoče prepričati, da ima kandidat
poklic in zmožnosti k študiju ene izmed glavnih strok.

Poleg tega obstojajo na dunajski akademiji š.e
4 specijalne šole. Pogoj vstopa je s povoljnim uspehom
dokončana splošna šola ali poseben sprejemni izpit.

8. Konzularna akademija na Dunaju

se deli v jezikovnem pogledu v 2 sekciji, orientalno
in zapadno. Študijska doba traja 5 let. Šolnina znaša
2600 K, ki se plača v 2 obrokih; poleg tega je treba
plačati pri vstopu v akademijo enkrat za vselej 240 K.
Tudi za ta študij so določene državne štipendije.

Glede predštudija je pogoj za sprejem maturi¬
tetno spričevalo in pa znanje nemškega in franco¬
skega jezika. Prošnje za sprejem je treba opremljene
z mnogobrojnimi prilogami podati v dobi med 1. jul.
in 1. sept. adresovane na ministrstvo zunanjih zadev
pri direkciji konz. akademije (Favoritenstrasse 15.).
Zahteva se ustmeni in pismeni sprejemni izpit.

9. Ženski študij

je dosedaj na univerzi pri nas še prav neznaten.
Pripuščene so ženske kot redne slušateijice na filo-

57

zofski in medicinski fakulteti. Pogoji za to so 1. av¬
strijsko državljanstvo; 2. dosežena starost 18 let;
3. matura na gimnaziji.

Glede sprejema rednih slušateljic odloča dekan
fakultete.

Izredne slušateljice lahko postanejo one, ki so
dovršile licej ali učiteljišče. Te lahko delajo po 6 se¬
mestrih državno skušnjo, ki jih usposablja za po¬
učevanje na ženskih licejih in podobnih zavodih.

Isto kakor za medicino velja tudi za farmacijo.

Na drugih fakultetah se pa sprejemajo ženske
le izjemno, in sicer odloči za sprejem fakulteta spo¬
razumno z docentom. Vendar pa tudi v teh izjemnih
slučajih niso imatrikulirane, morejo poslušati le po¬
samezne predmete in ne dobe nobenega uradnega
potrdila, da so poslušale.

Doktorat lahko dosežejo pod navadnimi pogoji.

□ □
□ □

58

Srednje in strokovne šole.

1. Gimnazija.

Med 220 gimnazijami, ki jih vzdržuje v letošnjem
šolskem letu država, še vedno ni niti enega zavoda
s, slovenskim učnim jezikom. Nemci jih imajo 95,
Čehi 52, Poljaki 49, Malorusi 6 in Italijani 3, a Slo¬
venci smo ostali kljub takozvanemu in tolikorazkriča-
nemu „poslovenjenju“ kranjskih gimnazij še vedno
pri utrakvističnih bolje rečeno ponemčevalnih zavodih.
Dokler nismo imeli slov. učnih knjig nam je naspro¬
tovala vlada in nas vedno opominjala na spisovanje
knjig, sedaj, ko so jih slov. profesorji s požrtvo¬
valno pridnostjo v par letih dovršili, sedaj pa na¬
sprotujejo popolnemu poslovenju celo — Slovenci
sami, vsaj vlada to trdi. — Slovenski ljudski zastop¬
niki zahtevajo baje, da se mora oni predmet, ki naj¬
bolj vpliva na razvoj mišljenja, in čuvstvovanja,
namreč zgodovina, še nadalje poučavati v tujem
jeziku in radi tega seveda potom tujih germaniza-
toričnih učnih knjig in v tujem duhu. Kljub temu,
da je zgodovinska učna knjiga za stari vek dovršena
in potrjena in so jo ob lastnih stroških izdali slov.
profesorji, vendar bo moral ležati vsled sklepa c. kr.
deželnega šolskega sveta kranjskega sad tolikega
truda zaprašenih v založnikovih shrambah. S1 o-
venska  večina deželnega šolskega sveta kranjskega
je proti slovenskemu  jeziku pri poduku zgodo¬
vine! Bojijo se, da bi mladina ne čutila preveč
slovensko!!

59

V kolikor je poslovenjenje gimnazij kljub ne¬
prijaznim razmeram napredovalo, je vspeh „Društva
slov. profesorjev".

Popolnoma slovenska gimnazija je škofova
gimnazija v Št. Vidu.  Tu so se poučevali vsi
predmeti v slovenskem jeziku tudi v peti šoli.

Na gimnazijah v Ljubljani  (I. in II. državna),
v Kranju in Novem mestu  so se poučevali na
nižji vsi predmeti  (na novo grščina v IV. raz¬
redu) v slovenskem jeziku, v peti verouk, matema¬
tika in prirodopis, a v šesti samo verouk: Pripomniti
treba, da so vse učne knjige za peti razred že spi¬
sane in odobrene, in da bi se torej prav lahko po¬
učevalo vse slovenski, če bi vlada ne bila tega iz¬
recno prepovedala. Veliki latinsko-slovenski slovar,
ki ga piše Wiesthaler, in na katerega se vlada toliko¬
krat sklicuje pojde sept. 1910. v tisk in bo do šol¬
skega leta 1912/13 dotiskan.

Pri poslovenjenju uprave  naših gimnazij nismo
dosegli še prav ničesar. Izvestja kakor katalogi in
spričevala so še vedno nemška in pri konferencah
je razpravni jezik še vedno nemški. Profesorski zbori
so sicer napravili potrebne korake in poslali .to¬
zadevno vlogo na kranjski deželni šolski svet, ki pa
o njej kljub slov. klerikalni večini še do danes ni
sklepal.

V drugih deželah je ostalo, kar se gimnazij tiče,
vse pri starem. Napredovali nismo prav nič, za kar
pa se naši zastopniki tudi niso dosti brigali, da, pre¬
prečili so še celo ustanovitev privatne višje slov.
gimnazije v Celju. V Gorici se snuje kot odgovor
na laško privatno gimnazijo enak slov. zavod.

Slovenskih gimnazijcev še vedno ni preveč, dasi
jih je lepo število. Zlasti obmejne dežele bi jih
morale, da zadoste lastnim potrebam, še veliko več
dati.

60

2. Realka.

Glede realk smo še veliko na slabšem, kakor
glede gimnazij. Prvič pohaja v primeri z gimnazijami
prav malo Slovencev realke. Števila slov. dijakov na
realkah se, ker je tako majhno, razven Ljubljane, Idrije
in Gorice niti ne splača omenjati, dasi ravno bi se
morali ravno Slovenci vsled geografske lege svojih
dežela, vsled bogastva na rudah in premoga in vodnih
silah ter vsled bližine morja v prav posebni meri
zanimati za realne vede in predmete.

Slovenske realke nimamo. Še ona, ki jo je usta*
novila Idrija ih ki je začetkom letošnjega šolskega
leta prešla v državno upravo, ni slovenska, marveč
utakvistična in bo taka vsled sklepa slov. večine v
deželnem šolskem svetu kranjskem tudi ostala.

Realke so podvržene deželni zakonodaji, a
Kranjska še tudi v preteklem letu realčnega zakona:
ni dobila. Sicer je sklical deželni odbor na 22. maja
1909 neko tozadevno anketo, ki je tudi napravila
načrt za kranjski realčni zakon, toda ker se je vlada
izrekla proti, ga niti pred plenarno sejo deželnega
zbora niso spravili, marveč že v odseku zopet po¬
kopali za nekaj let. Nemci in radi njih vlada ne pri¬
puste na noben način utrakvizacije ljubljanske nemške
realke, marveč so sprožili za nas Slovence skrajno
ponižujočo misel, naj se idrijska realka premesti v
Ljubljano, ljubljanska pa naj bi še nadalje ostala,
nemška trdnjava in germanizatorični zavod prve
vrste.

Na izvenkranjskih realkah se za nas v pre¬
teklem letu ni prav nič obrnilo na bolje. Glej to¬
zadevno lanski almanah.

3. Učiteljišče.

Učitelj se izobražuj in pripravljaj za svoj bodoči
poklic v tem jeziku, v katerem bo sam učil otroke

61

— to načelo je tako jasno, da se učitelji drugih na¬
rodov začudijo, če se to načelo sploh omenja, češ,
da se razume že samo ob sebi, da mora tako biti.
In vendar to načelo pri nas še ni prišlo do veljave!

Veliko se govori in piše dandanes o reformi
učiteljišč, ki je res potrebna. Slovenci moramo paziti,
da uveljavimo svoje učiteljiške zahteve zlasti za
Štajersko in Koroško. Potrebno pa je tudi, da se
materijelni položaj učiteljstva na Kranjskem izboljša,
vse druge reforme ne bodo delale čudežev pri našem
šolstvu.

Moška učiteljišča, ki jih obiskujejo Slovenci, so:
v Ljubljani s slovenskim in nemškim učnim jezikom;
v Mariboru in Celovcu z nemškim učnim jezikom in
v Gorici premeščeno iz Kopra. To je edini popol¬
noma slovenski zavod.

Ženska učiteljišča so: v Ljubljani in Gorici s
slovenskim in nemškim učnim jezikom, vsa druga so
nemška in sicer deželno v Mariboru, državno v Ce¬
lovcu ter samostanska v Mariboru, Ljubljani in Škofji
Loki. Tudi žensko učiteljišče v Gradcu ima pravico
dajati spričevala učne usposobljenosti za slovenski
jezik, dasiravno po upokojenju prof. Hauptmana
noben profesor na zavodu ne zna slovenski. Na
učiteljišču v Celovcu ni nobenega slovenskega pro¬
fesorja. Izpraševalna komisija za ljudske in meš¬
čanske šole v Mariboru ima polovico članov ne¬
zmožnih slovenščine in vendar usposoblja za slo¬
venske šole! Celo v ljubljanski komisiji so profesorji,
ki so nezmožni slovenščine!

Najslabše je s slovenskim učiteljskim naraščajem
na Štajerskem. Dozdaj so vsaj iz Kranjskega in Pri¬
morskega prihajali slovenski učitelji in učiteljice na
Štajersko. To hoče v bodoče preprečiti najnovejši
odlok štajerskega deželnega šolskega sveta, ki zahteva,
da se pri nameščenju naj v prvi vrsti upoštevajo
oni, ki so maturirali na Štajerskem. S tem se hoče

62

pomagati absolventkam deželnega nemškega učite¬
ljišča v Mariboru na škodo Slovenk, ki so študirale
v Gorici in Ljubljani. Tako upajo Nemci preplaviti
Spodnji Štajer z nemčurskimi učiteljicami in učitelji.

4. Trgovska akademija v Pragi na Dunaju
in v Gradcu.

„Ceskoslovanska akademie obchodni"
v Pragi. Ima 4 letnike; šolnina znaša letnih 240 K.
Pogoji za sprejem; štirje razredi srednje šole ali
meščanska Šola z dobrim uspehom — tu pa se za¬
hteva še poseben sprejemni izpit.

Slovenski trgovski akademiki posečajo zadnji
čas v pretežni večini češko trgovsko akademijo v
Pragi, ker se slovenskemu dijaku v Gradcu pri spre¬
jemu delajo vse mogoče težave in sitnosti. Revnemu,
marljivemu dijaku ne more biti nepoznanje češkega
jezika ovira, da bi ne študiral v Pragi na češkem
zavodu. Tudi abiturijentski kurz, ki ga še do sedaj
češka trgovska akademija ni imela, se vpelje s pri¬
hodnjim letom. Pogoji za Dunaj in Gradec so sledeči:
v triletni kurz se sprejme, kdor je dovršil nižjo
srednjo šolo z dobrim uspehom. Vpisnina in pri¬
spevek za učila znašata skupno 30 K, celotna šolnina
320 K, ki se lahko plača v dveh obrokih — prva
polovica pri vpisovanju, druga v začetku drugega
tečaja. Šolnina se lahko zniža na polovico ali četr¬
tino, popolnega oproščenja ni. Na akademiji je poleg
tega še enoletni kurz za abiturijente srednjih šol.
Absolventje trgovske šole imajo pravico do eno¬
letne vojaške službe.

5. Žensko srednje šolstvo.

Žensko srednje šolstvo prepušča avstrijska država
deželam, občinam in društvom. Narodi, ki imajo

63

zaveden in požrtvovalen meščanski stan, imajo
tudi dobro žensko šolstvo. Slovenci imamo svoje
meščanstvo le na Kranjskem, v vseh drugih de¬
želah so narodni sovražniki lastniki mest. Edina
pospeševateljica slovenskega ženskega šolstva je
mestna občina ljubljanska, ki vzdržuje višjo dekliško
šolo in dekliški licej ter pedagoški in trgovski tečaj.
V zadnjem času se osnuje tudi v Novem mestu
višja dekliška šola. Učenk je. bilo v Ljubljani v 2
razredih liceja 85, v višji dekliški šoli 193, v peda¬
goškem tečaju 25 in v trgovskem tečaju 43, skupaj 351.

Žalibog je občinski svet sklenil s predlanskim šol¬
skim letom opustiti prvi letnik višje dekliške šole.
Storil je to na priporočilo ravnatelja dekliškega liceja
in višje dekliške šole, ki je svoj predlog utemeljeval
s tem, da se tudi drugod opuščajo višje dekliške,
šole — ne povsod! op. pis. — in da bi Slovenci
imeli potem preveč ženske inteligence!

Za slovenske razmere je poleg liceja potrebna
tudi višja dekliška šola zlasti za izvenljubljanske
deklice, ki si želijo v krajšem času pridobiti boljšo
izobrazbo. Najboljši dokaz o potrebi te šole je njen
mnogoštevilen obisk. Ali naj slovenska dekleta, ki
nočejo v licej, gredo v nemškonacijonalni zavod
Huth-Hanss v Ljubljani ali v samostanske šole, ki
so tudi vseskoz nemške?

Dekliški licej odpira gojenkam in absolventkam
sledeče poklice: profesuro na licejih, farmacijo,
poštno službo in ugodnosti pri sprejemu v učiteljišča
ter v trgovske akademije.

O ženskih učiteljiščih smo že govorili.

Popolnoma pogrešamo še slov. dekliških meš¬
čanskih šol, gospodinjskih šol, strokovnih šol za
šivilje, modistke in druge ženske poklice.

Nujno potrebno bi bilo kako žensko izobraže-
vališče v Gorici.

64

Vpliv ženske je neprecenljive Važnosti. Mati naj
nam vzgoji narodno zavedne otroke, žena naj bo
možu zaslomba in značajna tovarišica v nezgodah
življenja. Zato bi ženska vzgoja morala biti naša
prva skrb, za njo morajo občine, društva in posamez¬
niki prinašati žrtve.

6. Gospodarsko šolstvo na Slovenskem.

Da moremo rešiti gospodarsko in politično moč
slovenskega naroda, je treba zastaviti vse sile, da
dobimo slovenske šole za vse stroke. Ko prirejamo
shode za slovensko univerzo, ne smemo pozabiti na
naše kmete, rokodelce, obrtnike in trgovce. Bodoč¬
nost naroda je v veliki meri odvisna od strokovno
izobraženih srednjih stanov, ki bodo pa narodno
zanesljivi je tedaj, ako se bodo izobraževali v mate¬
rinskem jeziku.

a)  Obrtno šolstvo.

Na Štajerskem je v Gradcu državna obrtna šola,
ki je pa popolnoma nemška  in ravnotaka šola
v Trstu, ki je samo italijanska; slovenske
ni nobene.  V Celovcu je drž. rokodelska šola, ki
je nemška; slovenske ni nobene.  Italijani
imajo svojo rokodelsko šolo v Tridentu. Za čipkarstvo
imamo nekaj slovenskih šol: v Idriji. Čepovanu, v
Dolnji Otlici in v Bovcu. Za obdelovanje lesa sta
nemški  šoli v Beljaku in v Kočevju; italijanska
(mizarska) šola v Marianu; slovenske ni nobene.
Za kovinsko obrt je nemška  puškarska šola v Bo¬
rovljah in nemška  strojnoobrtna šola v Celovcu;
slovenske ni nobene.  Edino, kar imamo na
obrtnem šolstvu, je c. kr. umetno-obrtna šola v
Ljubljani, ki je pa nekako skrpucalo za vse mogoče
stroke in ravno zadostuje, da se naši rokodelci nauče
toliko spisja ter nemščine, da potem lahko gredo za

65

5

kondukterje in železniške paznike. Šele letos je do¬
segel poslanec Hribar državno obrtno šolo v Ljub¬
ljani, ki bo imela značaj srednje šole, da ne bo
trebalo hoditi več v Gradec in na Dunaj iskat višje
obrtne izobrazbe. O obrtnih uspehih ne moremo
govoriti, dokler še večino boljših obrti v Ljubljani
izvršujejo Nemci in dokler še ljubljanske slovenske
tvrdke ne le konfekcijsko delo, ampak tudi delo po
meri pošiljajo na Dunaj ali drugam.

b)  Trgovsko šolstvo.

V slovenskih deželah imamo trgovsko visoko
šolo v Trstu, trgovsko in mornarsko akademijo isto-
tam; obe sta italijanski.  V Gradcu je nemška
trg. akademija. Dvorazredne trgovske šole so: slo¬
venska  v Ljubljani od. leta 1908. s pripravljalnim
razredom in zadružniškim tečajem; nemška  pri¬
vatna (Mahrova) vzdrževana z jugoslovanskimi obisko¬
valci ; nemška  v Celovcu od leta 1895, itali¬
janska  v Gorici od leta 1907.

c)  Poljedelsko in gozdarsko šolstvo.

Vedno se povdarja, da smo Slovenci kmetski
narod, pričakovati bi torej morali, da je vsaj ta pa¬
noga šolstva pri nas razvita, ki se peča s poljedel¬
stvom in sorodnimi strokami. Kdor bi to pričakoval,
bi se bridko varal. Visoke šole za poljedeljstvo so
na Dunaju, v Pragi (na češki tehniki) in v Krakovu
na univerzi. Nadalje so 3 akademije: ena nemška,
ena češka in ena poljska. Potem pridejo čiste srednje
šole, in sicer je poljedelskih 5 nemških. 3 češke
in 1 poljska;  za sadje-, vinorejo in vrtnarstvo sta
2 nemški  in za pivovarstvo je ena nemška. Slo¬
venske šole ni za to stroko nobene.  Nižjih
šol z dvema ali manj letniki imamo Slovenci na
Grmu pri Novem mestu, zimsko v Gorici in v Št.
Jurju ob juž. želez, (otvorjena v letu 1909). Vse drugače

66

je preskrbljeno v naših deželah za Nemce in Italijane.
Kmetijsko šolo imajo v Grottenhofu pri Gradcu. 2
zimski sta na Štajerskem, 4 zimske na Koroškem,
seveda vse popolnoma nemške.  Poleg tega
imajo Nemci pri nas še vrtnarski šoli v Gradcu in
Celovcu in vinorejsko v Mariboru, planinarsko v
Wengu. Italijani imajo 2 nižji kmetijski šoli: v Vod-
njanu in Poreču ter zimsko v Gorici.

Gozdarske šole so v Gusswerku na Štajerskem,
v Celovcu in v Idriji.

O takih stvareh se pri nas jako redko kaj sliši,
še manj čita; smatrali smo torej za svojo dolžnost
podati tovarišem kratek pregled vsega našega šolstva,
da bi v vsakem mladem inteligentu vzbudil zavest
vnebovpijoče krivice, ki se v tem pogledu godi
nam Slovencem in pa, da bi zatirali brezbrižnost za
ta elementarna vprašanja našega narodnega obstoja
in napredka. Preteklost menda kaže dovolj, da imamo
velik del svoje zaostalosti pripisati lastni nezaved¬
nosti in brezbrižnosti.

□ □
□ □

67

5 *









.

■





SLOUIrNSKO 5 REtD.
IN UIS0K050L5K0
DIJR5TU0 v v v v

Naša akademična društva.

Slovenija.

Slovensko akademično društvo »Slovenija«
na Dunaju (Vlil. Breitenfelderg. 20) je najstarejše
slovensko akademično društvo. Ustanovljeno je
bilo 26. maja 1. 1869. Smer društva je bila že od
začetka strogo napredna, toda pomanjkanje enot¬
nega društvenega programa je omogočilo vstop v
društvo tudi klerikalnim dijakom. Prepiri, ki so radi
tega morali nastajati v društvu, so končali 1. 1893. z
izstopom klerikalnih dijakov in ustanovitvijo (1894)
klerikalne „Danice“. Daši je bila „Slovenija“ sedaj
enotnejša, vendar je še vedno nekaj manjkalo do
pravega njenega razvoja in procvita. Jasno se je za¬
čelo kazati, da samo  zbirati in zabavati akadem.
mladino, ne more biti več namen akadem. društev.
„Slovenija“ je tvorila v tej dobi družbo ljudi, ki so
se sešli le slučajno, ki niso imeli nikakih skupnih
teženj. Jeseni leta 1901 pa so prišli v društvo novi
ljudje, ki so društvo reformirali in mu dali enoten
program, ki naj bo podlaga vsemu društvenemu delu.
Glavna točka novega narodno-radikalnega programa,
ki se je sprejel 22. januarja 1. 1902., je osamo-
svoja naroda,  kateremu cilju se klanjajo vsi drugi.
Na podlagi novega programa se je začelo takoj z

71


delom. Ustanovili so se razni klubi, kakor narodno¬
gospodarski, politično-izobraževalni, klub za ljudsko
izobrazbo itd. Liberalni dijaki, nezadovoljni z novo
društveno smerjo, so izstopili ter si ustanovili 1. 1902.
svoje društvo „Savo“, ki naj bi nadaljevala v za¬
starelem duhu prejšnje »Slovenije". „Slovenija“ pa se
je kljub raznim napadom in oviram krepko razvijala in
si pridobila konečno po marljivem in vstrajnem delu
tudi priznanje nasprotnikov. Danes so zunaji boji že
ponehali in zato je mogoče, da so posvečene sedaj
vse sile notranjemu izobraževalnemu delu.

Lani je obhajala »Slovenija" dne 26. maja 40-
letnico svojega obstanka, redek jubilej akademiškega
društva, poleg še slovenskega v daljni tujini. Sep-
temberskega številka „Omladine« je prinesla zgodo¬
vino tega za slovensko dijaško življenje najvažnejšega
in najbolj zaslužnega društva.

Članom je na razpolago obsežna knjižnica —
okoli 3000 zvezkov — kateri se v dodaja redno vsaka
na novo izišla slovenska knjiga. Čitalnica nudi razno¬
vrstne časopise in revije. Obstojajo dalje različni
klubi in odseki ter se po potrebi ustanavljajo novi.
Izobraževalni klub  prireja vsak teden pre¬
davanja, kjer se vadijo društveniki v prostem govoru
in diskusiji. Evolucijo našega programa skuša po-
spešavati poseben p r ogra m a t i č n i odsek  ki po¬
sebno letos pridno deluje pod devizo: „Spopolnitev
narodno rad. programa!" Poučuje se po možnosti
laščina. češčina, slovenska in nemška stenografija itd.
Ob dolgih zimskih večerih skrbita za zabavo pevski
zbor, glasovir in šah. Prirejajo se izleti v razne
tovarne in zavode ter v krasno dunajsko okolico.
Za telesno vzgojo skrbi društvo tudi s tem, da na¬
vaja svoje člane k telovadbi v »Sokolu".

Na zunaj je zastopano društvo v slovanskem
komiteju, pri slovenskem podpornem društvu ter se
udeležuje vseh slovanskih prireditev. Odnošaji z
drugimi slovanskimi organizacijami so povsem naj-

72

boljši, z nekaterimi celo prijateljski, — „Slovenija“
je tudi poverjenica „Slovenske“, „Hrvatske« in
„Šolske Matice" za Dunaj. — V področju »Slo¬
venije" obstoja strokovni medicinski kljub, ki je pa
sicer popolnoma samostojen. Ima že lepo strokovno
knjižnico kjer dobivajo člani učne knjige in skripta.
Vrhutega goji tudi predavanja in diskusijske večere
ter vodi velevažno statistiko.

Tabor.

Akadem. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu

je tudi v tekočem študijskem letu delalo kot v
prejšnjih letih vztrajno na utrjenju svoje notranje
sile. Ali to njegovo delo je imelo obilo zaprek,
katerih prva in glavna je bila emigracija sloven¬
skega dijaštva v Prago, ki je odtegnila društvu
duševnih in gmotnih moči. Kljub temu pa društvu
ni zmanjkalo življenja in kakor prej, tako si je
društvo tudi danes svesto visoke svoje naloge in
svojih ciljev. Velikih akcij in glasnih demonstracij
sicer v letošnjem letu ni bilo, pač pa je izvršil
»Tabor« mnogo več in važnejšega podrobnega in
vstvaril novih, lepih idej. Z drugimi jugoslovanskimi
akademičnimi društvi vred je sprožil »Tabor« misel
združitve vseh naprednih jugoslovanskih akadem.
društev v Gradcu, katera združitev bi bila tako za
društva, kakor za njih poedince velevažnega po¬
mena. Društva so se izrekla za skupno čitalnico
in za skupna predavanja. Žal se je pa ta ideja,
lepa kakor je, razbila ob malenkostnih stranskih
zahtevah nekega društva.

»Tabor« je pošiljal v delavsko društvo »Do¬
movino« predavatelje in sploh iskal stikov z ime¬
novanim društvom. Spoznal je, da je narodno
obrambno delo med graškimi Slovenci hvaležno
polje za vsakega Taborjana. Tako bo društvo po¬
šiljalo neorganiziranim graškim Slovencem iz mesta

73

in najbližje okolice časopise, namesto da bi časniki
ležali mrtvi v društvenem prostoru. V društvu ob¬
stoja »Izobraževalni klub«, ki skrbi za predavanja
in podučne izlete v različna industrijska podjetja,
poljedelske šole itd. Programatični odsek skrbi za
programatična predavanja.

Krožeče vesti o razpadu »Tabora« so le glas
onih ljudi, ki našega društva, njega dela in ciljev,
ki jih zasleduje, ne poznajo. Vedno bo ostalo še
dokaj visokošolcev v Gradcu in očivid velike naloge
in ogromnega dela, ki ga nakazuje dijaštvu pro¬
gram naše struje, je za uresničenje naših idej
»Tabor« neobhodno  potreben.

Zato kličemo vsem onim dijakom, ki name¬
ravajo študirati v Gradcu, naj polnoštevilno stopajo
v »Tabor«, odkoder bodo izšli kot zavedni delavci
naroda v poznejšem javnem življenju.

Hdrija.

Slovensko akad. društvo »Adrija« v Pragi

(II., Spalena ulice 20. Akademicky dum.) Ko je bila
pred štirimi leti ustanovljena, se je izrazilo mnenje
in želja, da bo »Adrija« idejna voditeljica narodno-
radikalne struje. Ona misel se uresničuje. Že takoj
prvo leto obstoja je pokazala svojo življensko moč.
Z delom enega samega kratkega letnega tečaja se
je posrečilo manjšinskemu odseku  v »Adriji«
reformovati Družbo sv. Cirila in Metoda.
Pričela se je pa tudi preosnova manjšinskega dela
sploh, oziroma bolje, začelo se je z manjšinskim
delom. Preje ni bilo nobenega sistema, ker ni bilo
nobene statistike. S strogostjo in vztrajnostjo je
začel manjšinski odsek v »Adriji« — voditelja tt.
Brunčko in Mačkovšek — izdelovati statistiko in
mape narodne meje. Česar ni vstvarila slovenska
»napredna« in v novejšem času »zbogomzanaro-
dovska« politika cel čas svojega »delovanja« to je

74

vstvarila »Adrija« v par letih svojega obstoja. Si¬
stem in _znanstvena podlaga mora priti v manj¬
šinsko delo naše šolske družbe. Začeti se mora
res manjšinsko delo ! To je smer »Adrije« v splošnem.
— Letos je bila »Adrija« pridna sodelavka pri ve¬
selici, si se je vršila v Plznu za družbo sv. Cirila
in Metoda. Predavala sta tam tt. Brunčko in Mač-
kovšek. Iz »Adrije« je letos izšel tudi načrt za
manjšinski seminar, ki se vrši v prvih dneh julija
v Ljubljani. Tt. Brunčko in Mačkovšek sta izdelala
načrt, ki se je obravnaval v manjšinskem odseku.
Pri tem tečaju je par »Adrijanov« aktivnih so~
delavcev-predavateljev. V manjšinskem odseku se
je tudi govorilo o obrambnem muzeju. (O tem glej
tov. Mačkovšek : Obrambni muzej v 3. in 4. štev.
Omladine.) Manjšinski odsek ima redno  vsak
teden eno ali dve seji s predavanji  ob obili
udeležbi članov. Predavanja so skozi in skozi na¬
zorna. Edino tu se lahko tovariši pripravljajo na
narodno delo v domovini. Tako se rešuje narod¬
nostno vprašanje konkretno, s številkami in linijo !
Tudi knjižnica manjšinskega odseka je bogata in
lepa. Da se je predvsem zelo pretresalo vprašanje
ljudskega štetja, to skoro ni potreba povdarjati.
Za nas je to letos zelo važna stvar. Tovariši so
odšli dobro pripravljeni v domovino. — Poleg manj¬
šinskega odseka je vršil svojo nalogo izobraže¬
valni klub;  izleti (na razne razstave: umetniške
in gospodarske) ter s predavanji. V področju tega
kluba se je vršil v zimskem semestru socialni
kur  s. Čitala se je pod vodstvom g. dr Rostoharja
knjiga: O svobodi od Johna Stuarta Milla. Važno
je bilo predavanje tov. dr. 1. Laha: O novem ume¬
vanju starega Levstika. Odprl je čisto novih per¬
spektiv v tedanje politično življenje. V letnem
tečaju se je izobraževalni klub spremenil v pro-
gramatični odsek,  kjer se natančno pretresa
naš program v vseh točkah: verstvo in narodnost;

75

politika in gospodarstvo. Vršili so se zaeno tudi
sestanki, ki so izdelali podroben načrt za »Prosveto«
in njene podružnice. — Da ni »Adrija« v Pragi,
gotovo bi ne bila tako delavna in incijativ bogata.
Pozna se, da je tudi  ona  d e 1 ež  n a tistega
duha, ki je prenovil in reformoval celo češko živ¬
ljenje, duha Masarykovega.  Duh njegov je
prenovil češko življenje, ker je zgodovinsko nazi-
ranje Čehov pripeljai na čisto novo stališče. Nič
nam ni mar »psovke« naših katolikov: Masary-
kovec. Ponosen je Adrijan na ta naslov! Javno
smo pokazali spoštovanje in hvaležnost svojemu
mojstru dne 5. maja, ko smo priredili slavnostni
Masarykov večer, kjer se je. z izbranimi referati
podal in očrtal v jasnih potezah Masarykov duh
in nazor. Vsebino tega večera prinašata prvi šte¬
vilki »Omladine«, Vil. letnik.

V peto leto svojega življenja stopa »Adrija«
čila in bodra, z upanjem in energijo. Trdne cilje
si je postavila — ne spadujo v javnost. V bodoč¬
nosti se bodo javno pokazali vspehi. Prej ali poznej!
— Tudi po članih je najmočnejše slovensko akad.
društvo. Vabimo tovariše, ki jim je mar napredek,
naj prihite v naše vrste, ter se nauče delati. Tu
spoznajo, kaj je delo, kaj je demokratizem. Častna
dolžnost vsacega »Adrijana« pa je, da se nauči
kolikor mogoče kmalu češko.

Mladi delavci — dobrodošli v »Adriji«!

Izobraževalna sredstva v naših
visokošolskih mestih.

1. Na Dunaju.

A)  Knjižnice:

Vseučiliška knjižnica,  ki izposoja le stro¬
kovne knjige. Velika čitalnica je vsakomur dostopna,

76

mala pa le starejšim po semestrih. Ako se založi
maturitetno spričevalo, se knjige lahko vzamejo tudi
na dom.

Zentral-Bibliothek  (L, Rotenturmstrasse
16). Ima vso najboljšo nemško znanstveno in lepo¬
slovno literaturo in precejšnje število italijanskih
in francoskih knjig. Mesečni abonement znaša za
znanstvo 50 vin., za leposlovje 1 K in vsaka izpo¬
sojena knjiga 2 vin. Radi lahkega izposojevanja ter
krasne izbere je dijakom priljubljena. Katalogi so
v »Sloveniji« članom vedno v vpogled.

Dvorna knjižnica.  V čitalnici lahko čita
vsakdo; obsega vse knjige in liste, ki so izšli v
Avstriji.

B)  Muzeji:

Zakladnicama  cesarskem dvoru.

Umetniško-zgodovinski muzej,  L, trg"
Marije Terezije.

Naravoslovsko - zgodovinski muzeja

1., trg Marije Terezije.

Muzej v topničarskem arzenalu, X.

Avstrijski muzej za umetnost in obrt,.

1., Stubenring 5.

Mestni zgodovinski muzej  v rotovžu.

Moderna galerija  lil., Rennweg (Belvedere).

C. kr. akademija upodabljajočih umet¬
nosti,  L, Schillerplatz 3.

Muzej za avstrijsko narodopisje,  L,
Wiplingerstrasse 34.

Vsi ti muzeji so parkrat na teden brezplačno
dostopni.

C) Izobraževalna društva:

Strokovnjaška predavanja iz vseh ved prireja.

;>Sozialwissenschaftlicher Bildungsve  rein«
(Vlil. Schlosselgasse 11), Predavanja so oznanjena,
na univerzi in vsakomur dostopna. Prireja tudi
poučne izlete.

77

»Akademischer Abstinentenverein«
prireja zanimiva predavanja in diskusijske večere
o alkoholizmu.

Za slovenske medicince je važno društvo »Ver-
einigung der W i e n e r Mediziner«,  ki ima
lepo znanstveno knjižnico in skoraj vse medicinske
časopise. Prireja znanstvena predavanja in poučne
izlete. Zastopa stanovske interese medicincev brez
ozira na narodnost in veroizpovedanje.

Nekaka univerza »en miniature« je »Volks-
heim«,  XVI., Keplerstrasse z laboratoriji, ateljeji
itd. Dobra šola za slovenskega dijaka, kako se
moderno popularizira znanost. Ima lepo knjižnico
in vsakomur pristopno čitalnico z vsemi boljšimi
časopisi in revijami.

»Slovenija«  nudi svojim članom bogato okoli
3000 zvezkov broječo knjižnico, v kateri je v prvi
vrsti skoraj vse slovensko slovstvo, dalje izbranejše
nemške, francoske, italijanske, češke, srbske, hr-
vatske, ruske in poljske knjige. V čitalnici »Slo¬
venije« so na razpolago z malimi izjemami vsi
slovenski listi, boljši nemški, češki, hrvatski in
srbski. V izobraževalnem klubu se vrše redno pre¬
davanja, ki so namenjena splošni izobrazbi. Za
strokovno izobrazbo skrbita samostojno v področje
»Slovenije« spadajoča kluba »Klub slov. medicincev
na dunajski univerzi« in »Klub slov. pravnikov na
Dunaju«. Oba imata posebni znanstveni knjižnici
(medicinska šteje okoli 60 zvezkov, pravniška okoli
80), prirejata predavanja in diskusije iz medicinske
in pravne stroke, vodita statistiko slov. juristov in
medicincev, dajeta informacije novo vstopivšim
članom itd. »Slovenija« prireja po možnosti poučne
izlete v znamenita tovarniška podjetja.

Društvo slov. agronomov »Kras«  ima v svoji
knjižnici vse knjige, ki so potrebne za agronomski
študij.

78

Izobraževalna sredstva v Gradcu.

A ) Knjižnice in čitalnice:

Vseučiliška knjižnica obsega blizu 150.000
knjig in rokopisov. Krasna čitalnica, ki je posebno
pripravna za študiranje, je odprta v zimskem tečaju
od 8.—4. ure popoldne, ob torkih in petkih od 8.
zjutraj do 8. zvečer, v letnem tečaju pa od 8.—1.
ure in od 4. — 6. ure popoldne. Znanstvene in učne
knjige se lahko izposojajo tudi na dom.

Knjižnica na tehniki  je odprta od 9. do
1. ure in v zimskem tečaju od 4.-7., v letnem pa
od 3.—6. ure popoldne.

Deželna biblioteka  (Kalchberggasse 2) je
odprta ob delavnikih od 10.—1. ure ter v zimskih
mesecih od 4.-9. ure, od 1. maja do 15. julija od
4.—7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od
10.—1. ure. Proti mali odškodnini se znanstvene
in leposlovne knjige izposojajo na dom.

Ljudska knjižnica in čitalnica  se na¬
haja v Stempfergasse 4, 1. in Glacisstrasse 65
(»Saria«), knjižnica sama pa v Strauchergasse 15.
Izposojevalne ure so od 9.—1. in od 3.-7. zvečer.

B)  Muzeji:

Deželni muzej »Joaneum«  hrani drago¬
cene zbirke nadvojvode Ivana, ki se neprestano
Izpopolnjujejo. V starem poslopju (Raubergasse 10.)
je mineraloški, geološki, botanični in zoološki od¬
delek, zbirka starin in prehistorični oddelek. Ob
nedeljah in praznikih je vstop od 9.—12. ure prost.
V novem poslopju (Neutorgasse 45.) je kulturno¬
zgodovinska in umetno-obrtna zbirka ter galerija
slik (prost vstop 'v nedeljo od 10.—1. ure) in zbirka
bakrorezov (Kalchberggasse), vstopnine prosto le
v pondeljek od 10.—1. in v četrtek od 3.-4. ure
popoldne.

79

V deželnem muzeju se nahaja tudi umetniška
razstava štajerskih slikarjev in stalna razstava
društva za umetno obrt.

Edina svoje vrste v Evropi je deželna oro¬
žarn  ic  a v Gosposki ulici 16., kjer se nahaja nad
28.000 komadov orožja. Prost vstop je le ob ne¬
deljah od 10.—1. ure.

C) Izobraževalna društva:

Sociološko društvo  ima redna predavanja
vsak teden na univerzi.

V akad. tehn. društvu »Tabor«  je predvsem
na razpolago obširna knjižnica, ki obsega v prvi
vrsti novejšo  slovensko in hrvaško beletristiko.
Tudi znanstvena literatura, juridična, sociološka,
modroslovna in jezikoslovna je dobro zastopana.

V knjižnici se nahajajo tudi nemške, češke, poljske,
ruske in francoske knjige in moderne revije, v či¬
talnici pa razen slovenskih listov tudi hrvatski in
srbski. V društvu obstoja znanstveni klub, ki pri¬
reja vsak teden predavanja in debatne večere ter
večkrat poučne izlete. Od časa do časa obstojajo
po potrebi tudi razni drugi klubi in odseki.

3. V Pragi.

A)  Knjižnice in čitalnice:

C. kr. javna vseučiliščna knjižnica v
Klementinu.  Odprta vsak dan od 9.—1. opoldne
in od 3.-8. ure zvečer (vsako sredo in soboto od
3.—6. ure popoldne). Zaprta je v mesecu avgustu,
ob nedeljah in praznikih ter ob običajnih počitnicah.

V vseučiliščni knjižnici se nahaja tudi čitalnica za
periodično izhajajoče revije vseh strok.

Knjižnica obeh tehnik  (na nemški teh¬
niki Husova tr. č. 240—1.) Odprta je vsak dan od 9.
do 12. ure dopoldne in od 4.-7. ure zvečer; ob
nedeljah in praznikih samo od 9.—12. ure dopoldne.

80

Praška mestna knjižnica. (Valentinska
ul.). Odprta je ob pondeljkih, sredah in petkih od
9. — 1. ure dopoldne, ob torkih, četrtkih in sobotah
od 3.— 7. zvečer. Knjige se izposojujejo proti za-
stavljenju zneska 2 K in višje samo prebivalcem
mesta Prage. — Za knjige je treba plačati na 14 dni
2—10 vin. V ravno tistem poslopju se nahaja v
11. nadstropju javna osrednja čitalnica revij in časo¬
pisov. Dostopna razen pondeijka vsak dan od 8,
do pol 2. in od 3. do pol 8. ure zvečer vsakomur
proti letnemu prispevku 20 vin.

Knjižnica muzeja kraljevine češke  (v
muzeju, Vaclavske nam.). Pristopna vsakomur. Od¬
prta je razen praznikov vsak dan od 8.—1. ter ob
S-iedah in sobotah razen tega od 3.-6. ure po¬
poldne.

Mestne knjižnice:  na Kralj. Vinogradih
(Narodni dom), na Žižkovu (Basilejske nam. 9), v
Karlinu (Komenskeho tr. 10). Čitalnica »Delnicke
Akademie« (Žitna ul. 7) je pristopna vsakemu brez¬
plačno vsak dan od 6.-9., ob nedeljah in praznikih
od 9.—11. dopoldne. Čitalnica kluba »Slavie« (Vo-
dičkova ul., Novakuv dum II. p.) pristopna članom
za 30 K letno, dijakom se zniža.

Knjižnica »kral. č. společnosti nauk«
pristopna samo članom in po njih vpeljanim osebam.

Knjižnica muzeja trgovske in obrtne
zbornice v Pragi za umetno obrt  v Rudol-
finu. Odprta vsak dan razen pondeijka od 10.—12.,
ob sredah in sobotah tudi od 5.—8., ob nedeljah
in praznikih od 10.—12. Pristopna vsakemu.

Knjižnica in čitalnica polj. kultur¬
nega sveta  za češko kraljestvo (Vaclavske nam.
54). Odprta po sredah in sobotah od 9.—1. Treba
se oglasiti pri oficijalu.

Naprstkova knjižnica  (I. Betlemske nam.,
»U Halanku« pristopna priporočenim obiskovalcem

81

6

vsak dan od 9.—1., ob pondeljkih tudi od 3.-6.
Ima knjižnico Zeyerjevo, oddelek kitajsko-japon-
ski itd.

Knjižnica društva za povzdigo indu¬
strije na Češkem  (Rytirska ul. 31). Odprta
vsak dan od 4.—8., ob nedeljah in praznikih od
9.-12.

Knjižnica akad. čitalnice  (v Akad. domu).
Dostopna samo članom; letni prispevek 2 K. Od¬
prta vsak dan od 8.-8; v poletnem tečaju ob ne¬
deljah in praznikih popoldne zaprta.

Za dijake posebno važne so strokovne knjižnice.

Knjižnica »Všehrda«  (v Karolinu), knjiž¬
nica filološkega društva  (v Klementinu),
knjižnica filozofiškega društva  (Velesla-
vinova ul.) knjižnica društva čeških medi¬
ci  n cev  (Sokolska tr. 35/III).

B)  Muzeji:

Zbirke muzeja za kralj. Češko.  Odprto
poleti: po nedeljah od 10,—1., po sredah in so¬
botah od 2.—6. zastonj; po torkih četrtkih in pet¬
kih od 9, —1. za 60 vin.; po sredah in sobotah od
9.—12., po torkih, četrtkih in petkih od 3.-5. za
1 K- Po zimi: po nedeljah od 9.—1po  sredah in
sobotah od 10,—4. zastonj; po torkih, četrtkih in
petkih od 10.—4. za 1. K- Slušatelji visokih šol
imajo na legitimacijo brezplačen vstop.

Češko - slovan. narodopisni muzej
(Smichov). Ob sredah in sobotah od 3.—6., ob ne¬
deljah od 9.—1. zastonj, drugače 1 K.

Muzej mesta Prage  (Potičsky sad). Odprto
ob nedeljah in praznikih od 10.—1., ob torkih,
sredah in petkih od 2.—6. (po zimi od 2.—4.) za¬
stonj; ob sobotah od 2.-6. (2.-4.) za 40 vin.

Muzej trgovske in obrtne zbornice
(v Rudolfinu.) Odprto vsak dan razen pondeljka
od 10.—3. zastonj.

82

Tehnologični muzej trg. in obrtne zbor¬
nice (Purkynova ul.) Odprto vsak dan razen pon-
deljka od 8.-3., ob nedeljah in praznikih od
9,—12.

Naprstkov muzej  (Betlam. nam. 1.) Od
junija do sept. ob nedeljah in praznikih od 9.—12.
za 20 vin., drugače vsak dan od 11. ure dopoldne

za 2 K.

Žal nam primanjkuje prostrora, da bi našteli
vse mnogoštevilne galerije slik, vsa umetniška
društva, razstavna podjetja, ki delujejo v Pragi
in kjer je ukaželjen slovenski dijak vedno dobro¬
došel gost. Opozarjamo tovariše na to posebe, da
ne zamude prilike si vsega tega ogledati. Vse naj¬
drobnejše informacije se lahko dobe v »Svazu«.

Druga slov. akad. društva.

Na Dunaju je zbirališče liberalnih  slov.
akademikov »Sava«, v Gradcu »Triglav«  v
Pragi »Ilirija«.  Kakor smo povzeli po poročilu
v »Slov. Narodu« je imelo društvo. »Sava« v zim¬
skem semestru 9 predavanj. Ideje naše struje po¬
vsod zmagujejo.

Klerikalci imajo svoje organizacije na Dunaju
— »Danica«  — in v Gradcu — »Zarja«  ter v
zadnjem času tudi v Pragi — »Dan«.

»K r a s«, akademiško društvo slovenskih agro-
manov obstaja na Dunaju. Zastopa strokovne in¬
terese slovenskih agronomov.

»Društvo slovenskih veterinarjev«
se je osnovalo letos na Dunaju z namenom, da
zastopa strokovne interese slovenskih veterinarjov.

»Klub slovenskih medicincev«  je
popolnoma samostojna organizacija pri »Sloveniji«
na Dunaju. Ima svojo strokovno čitalnico in knjiž¬
nico ter prireja strokovna predavanja.

83

6 *

»Akademiška podružnica družbe
sv. Cirila in Metoda« v Gradcu je edina
akad. podružnica naše »Šolske družbe«.

»Klub slovenskih tehnikov« v Pragi
prireja poučne tehnične izlete in strokovna preda¬
vanja ter zbira tudi gradivo za slovenski tehnični
slovar.

»Če ško-slovenski akadem. alpski
krožek«  v Pragi se je osnoval pred par leti pri
češki podružnici »Slov. plan. društva«. Vzbuja za¬
nimanje med slovenskimi in češkimi akademiki za
naše planine in za turistiko.

»Komite slovanskih akad e mičnih
društev na Dunaju«  je oblastveno potrjena
zveza vseh akad. društev slovanskih, ki imajo se¬
dež na Dunaju. V njem so zastopajia akad. druš¬
tva vseh slovanskih narodnosti. Široka podlaga,
na kateri stoji komite, mu bo omogočala izvrševati
namen: zastopati skupne interese vseh slovanskih
vseučiliških dijakov na Dunaju, v važnih slučajih
započeti enotno akcijo vsega slovanskega dijaštva
in s predavanji ter drugimi prireditvami upoznati
posamezne slovanske narodnosti med seboj.

Ferijalna akademična društva.

»Prosveta«.*) Narodni radikalci so takoj v
začetku spoznali, da morajo v domovini ustanoviti
svoje društvo, če se hočejo manifestirati. V domo¬
vini morajo pokazati s prakso koliko velja njihova
teorija, ki so jo razvijali v visokošolskih mestih.
V tem spoznanju in v težnji imeti središče v po¬
čitnicah, se je ustanovilo društvo »Prosveta«, s
sedežem v kulturnem središču Slovenije, v Ljub¬
ljani. Ni bila zastonj ustanovljena. Ideja ljudskega

*) Glej „Almanah“ 1907/8, 1908 9, 1909/10.

84

knjižničarstva, propagirana po »Prosveti« je tekom
petih let zmagala povsod na Slovenskem. Že je
naša zemlja preprežena povsod s knjižnicami, bodisi
neposredno od »Prosvete« ustanovljenimi, bodisi
s takšnimi, katerim je »Prosveta« stala s svetom
ali posredovanjem ob strani. Ljudsko knjižništvo
je tako v cvetu, da je treka resno premišljevati o
tem, kako bi se to centraliziralo. »Prosveta« stoji
pred važnim vprašanjem: ali naj postane ona cen¬
trala, ali naj to prepusti kakšni drugi korporaciji
(Zveza slovenskih izobraževalnih društev). Je važno
vprašanje: ali naj ima »Prosveta« še nadalje ljudsko
knjižničarstvo kot prvo in najvažnejšo točko na
programu, ali naj to sedaj prepusti kakšnemu
drugemu faktorju ter sama začne izvrševati drugo
važno točko svojega programa: biti duševno sre¬
dišče slov. narodno - radikalnega dijaštva o počit¬
nicah ter se kot takšno začeti z vso vnemo pri¬
pravljati za predavanja po mestih in deželi. Vedo
socijalizirati. Ali združiti oboje v svojih rokah. To
bo težko, ker »Prosveta« je počitniško društvo.
Centrala ljudskih knjižnic bo pa morala fungirati
celo leto. Mislim, da se bo treba odločiti za drugo.
Organizacija mora postati tesnejša, stiki med po-
samezniki-tovariši večji. Modus, kako napraviti
večje stike in kako širiti na drug način med čiani
in ljudstvom, je že napravljen. Po Božiču je začel
delovati in se pripravljati dramatični odsek.
Treba gledati na to, da se ta obdrži in razvije. In
z igro se da čisto lepo zvezati predavanje. Koristno
zvezano z umetnostjo in zabavo. — Na polju
ljudskega kujižničarstva je letos delala »Prosveta«,
kolikor so ji le gmotna sredstva pripuščala. Izpo¬
polnila oziroma čisto prenovila je knjižnico v
Kranjski gori, v Domžalah, Ločah in Ma-
loščah na Koroškem. Nove knjižnice  je
ustanovila s pomočjo slovenskih abiturijentov iz
idrijske in ljubljanske realke v Poljčanah, Slo-

85

ven jem Gradcu, v Poljani na Koroškem
ter eno v kočevskem ozemlju. Mnogo knjig
je poslala tudi  v Pulj. O počitnicah bo nadaljevala
s tem delom.

Izmed njenih podružnic delujejo vse prav pridno.

Dolenjska »Prosveta«  (Novo mesto) ima
v evidenci kočevsko ozemlje in knjižnice, ki so tu
od centrale ustanovljene. Razven tega prireja v
počitnicah predavanja v Novem mestu.

Mariborska podružnica  je istotako de¬
lavna.

Nadalje deluje tudi celjska podružnica
ter Sl o v e n j e - bistriški in konjiški odsek.

Centrala dosedaj še ni gojila predavanj. Pri¬
redila je pa ob šestdesetletnici prof. T. G. Masa-
ryka dne 7. marca javno predavanje v Ljubljani v
Mestnem domu, kjer je predaval njen predsednik
tov. R. Krivic: O življenskem nazoru Masa-
ryka.  Isti je predaval o tem predmetu tudi v
Trstu.

»Prosvetin« ljudsko - izobraževalni program
imajo od slovenskih feiijalnih društev še »Adrija«
v Gorici, »Bodočnost«  na Štajerskem, »Goro-
tan«  na Koroškem, »Balkan«  v Trstu in vzadnjem
času ustanovljeno društvo »Istra«  za Istro.

Liberalci so si ustanovili za Gorenjsko svoje
ferijalno društvo »Vesno«.

Klerikalci so si po vzoru »Prosvete« videč njene
uspehe ustanovili svojo »Zvezo slovenskega
dijaštva«,  kjer so pa prav previdno — bodisi,
da se je sramujejo, bodisi, da nima dovolj kredita
— zamolčali svojo »katoliško« firmo. Tudi slovenski
liberalni akademiki imajo svoje ferijalno društvo
»Savo«, ki je letos angažovalo predavanja o slo¬
venski umetnosti, o čemer je predaval g. Žmitek
v Jakopičevem paviljonu.

86

Slovenska dijaška žurnalistika

šteje dva časopisa. »O m 1 a d i n a«, ki izhaja letos
7. leto, je organ narodno-radikatnega dijaštva. Pri¬
naša programatične in informativne članke. V
»listku« so rubrike: slovensko dijaštvo, literatura
in umetnost, manjšinski obzor, srednja šola i. t. d.
Od časa do časa ima »Omladina« srednješolsko
prilogo, v kateri se nahaja poleg programatičnih
člankov iz peres srednješolcev tudi beletrija.

Organ klerikalnih dijakov je »Zora«. Prinaša
poleg programatičnih in informativnih člankov tudi
beletrijo.

Redna dijaška publikacija postal »Dijaški al¬
manah«; izdaja ga eksekutiva narodno-radikalnega
dijaštva. V kratkem času si je pridobil med di-
jaštvom veliko simpatij in priznanja.

Tudi klerikalni akademiki izdajajo svoj: »ko¬
ledarček katoliškega slov. dijaštva«. Prišli so eno
leto za nami.

□ □
□ □

DIJAŠKA PODPORNA
DRUŠTUA w w w

'

Podporna društva.

Dijaško podporno društvo »Radogoj«
v Ljubljani je splošno podporno društvo, ki posluje
16. leto. Podpira slovenske visokošolce brez ozira
na kronovino z brezobrestnimi posojili navadno v
mesečnih zneskih po 20 K. Svoj delokrog je razširil
tudi na absolvente višjih šol, ki vstopijo v praktičuo
službovanje in ne dobe nič plače ali adjuta. Tem se
dovolijo višji mesečni zneski. S tem se bo seveda
število podpiranih dijakov znižalo, ako se ne pove¬
čajo drpštveni dohodki. V preteklem šolskem letu
se je oglasilo 76 prosilcev, a ugodilo 42, 9 več kot
lani. Razdelilo se je 6074 K. Dohodkov je imelo
društvo 7568 K. Ker se je v prejšnjih letih načela
osnovna glavnica, se mora sedaj polagoma dopolniti.
Glavnica znaša 44'366 kron. Glavna dobrotnica je
mestna občina ljubljanska, ki daje letno 700 kron.
Prošnje se vlagajo v počitnicah pri Radogojevem
tajniku (letos g. prof. Lovše.)

„Radogoj“ bi bil v prvi vrsti poklican prevzeti
centralizacijo našega podporništva, tako da bi centrala
vsaj imela v evidenci vse podpore ter na ta način
dosegla kolikor mogoče enakomerno podpiranje na¬
šega dijaštva. Toda manjka delavcev, ki bi prevzeli
to ogromno delo. Saj je izmed 160 bivših Radogo-
jevih podpirancev komaj desetina rednih članov ali
ustanovnikov društva. In vendar bi moral vsak
smatrati za svojo častno dolžnost, da podpira društvo,

91

ki je podpiralo njega pri študijah! Brezbrižnost in
nehvaležnost bivših podpirancev je prvi vzrok hiranja
našega podporništva.

V domovini je še nekaj podpornih društev z
delokrogom, omejenim na nekatere dele slovenske
zemlje, tako v Celovcu podporno društvo za slo¬
venske dijake s Koroškega, v Trstu za Primorce; na
Štajerskem pa prav izdatno podpirajo osobito ondotne
posojilnice štajersko slovensko dijaštvo. Omenjamo
devet Rapočevih štipendijev, ki znaša na leto vsak
300 K in se vsako leto iznova podele. Prositi more
vsak slovenski dijak, namenjene so pa v prvi vrsti
prosilcem iz šoštanjskega in mariborskega okraja.
Prošnje je navadno treba vložiti do 20. novembra
pri ravnateljstvu posojilnice v Mariboru.

Poieg tega je na Dunaju, v Gradcu in v Pragi
število slovenskih in neslovenskih podpornih društev,
na katera se obračajo slovenski dijaki precej veliko.

Dunaj.*) „Podporno društvo za sloven¬
ske visokošolce na Dunaju"  podpira revne
slovenske dijake vseh dunajskih visokih šol. Podpore se
podeljujejo od meseca do meseca in je treba prositi
vsak mesec sproti. Mesečni podporni minimum znaša
10 K, po potrebi se dovoli tudi večja vsota. V odboru
sede s posvetovalno pravico tudi zastopniki dijaštva
(po en zastopnik ,.Slovenije", „Save“ in „Danice“
ter zastopnik „divjakov“, kateri pa dosedaj še ni bil
nikdar izvoljen). Močna opora društva so štajerski
denarni zavodi, dočim se ostali denarni zavodi za
njega dosti ne zmenijo.

Določila za prosilce;

1. Prošnje za podporo je oddati prvi teden vsa¬
kega meseca. Prošnje-sprejemajo tudi akad. društva.

2. Kdor prosi prvič, naj priloži prošnji ubožno
izpričevalo, narejeno po obrazcu, ki je predpisan za
vseučiliščnike: poleg tega naj tudi pridenejo spriče-

*) Popolne informacije v posameznih društvih.

92

vala o študijah preteklega letnika (prvoletniki zre¬
lostno spričevalo, ostali pa kolokvijska spričevala,
spričevala o državnih skušnjah in rigorozih.) Za
prošnje je rabiti obrazce, ki jih je založilo društvo
in jih oddaja dijakom brezplačno. Dobijo se tudi v
akad. društvih.

3. Razmere marsikaterega dijaka se tekom šol¬
skega leta izpremene ter so potem dokaj različne od
razmer, katere je opisal podpiranec v prvi, začetkom
šolskega leta vloženi prošnji. Podpiranci naj torej
vsak mesec vestno  izpolnijo vse razpredelke v
obrazcu za prošnjo. Na prošnje, ki so v tem oziru
pomanjkljive, se ni mogoče ozirati.

4. Podpiranci morajo ob pričetku vsakega tečaja
donesti spričevalo o študijah preklega tečaja (izpri¬
čevalo o kolokvijih, drž. skušnjah, rigorozih).

5. Vsakemu podpirancu se priporoča, da naj
precej, kakor hitro mu bo to mogoče, po svojih
močeh povrne društvu prejete podpore.

„Juridično podporno društvo"  podeljuje
podpore revnim juristom na dunajskem vseučilišču.
Da se dobi podpora, je potrebno, da se zglasi vsak
prosilec v društveni pisarni (vseučilišče, juridična
fakulteta), izpolni predpisani vzorec in predloži ubožno
spričevalo, indeks in kolokvijska spričevala. Dobi
se vsak drugi ali tretji mesec 15 menznih znamk,
event. tudi denar ali obleka. Društvo izposojuje
svojim članom tudi juridične knjige.

„Medicinsko podporno društvo"  po¬
deljuje podpore revnim medicincem na dunajskem
vseučilišču. Vpiše se lahko v začetku vsakega tečaja,
pa tudi sicer vsak mesec. Predložiti treba ubožno
izpričevalo in indeks. Dobi se navadno vsak mesec
10—15 menznih znamk, izredno tudi podpore v de¬
narju ali obleki. Društvo izposojuje svojim članom
tudi medicinske učne knjige. Poleg tega so društveni
člani lahko oproščeni napol ali pa popolnoma pri¬
stojbin v raznih medicinskih kurzih.

93

..Filozofsko podporno društvo" podeljuje
podpore revnim filozofom na dunajskem vseučilišču.
Začetkom vsakega tečaja se mora vložiti prošnja na
..Philosophischer Unterstutzungsverein an der Wiener
Universitat". Pridejati je treba: ubožno spričevalo,
potrdilo referenta za štipendije, indeks in kolokvijska
spričevala (prvoletniki zrelostno izpričevalo). Dobi
se navadno vsak mesec 10 menznih znamk. Društvo
posreduje tudi oddajo instrukcij, na katere se pa
slov. dijak ne sme zanašati, da jih dobi.

Posamezna podporna društva  obstojajo
tudi na živinozdravniški in poljedelski visoki šoli.
Pogoji slični.

„Gregorijevo društvo"  (Gregorius-Verein)
daje revnim vseučiliščnikom vseh narodnosti mesečno
12 K oz. 20 K. Prošnje, katerim je treba pridejati
maturitetno spričevalo, ozir. kolokvijska spričevala,
ubožno spričevalo, stanovski izkaz (Nationale), po¬
trdilo referenta za štipendije in potrdilo, da je pro¬
silec vpisan na dunajski univerzi, se morajo vložiti
pričetkom zimskega tečaja pri policijskem svetniku
dr. Wagnerju. (XIV. Kellinggasse 2., II.)

Splošno podporno društvo na dunajski
univerzi.  Pri tem društvu prosi lahko vsak vse-
učiliščnik, ki je najmanj že v 3. tečaju. Prvoletniki
ne dobijo nikakih podpor. Vsak prosilec se mora v
društvo vpisati. Pogoji: 1) izpolniti se mora tiskani
vzorec, ki leži na razpolago v društveni pisarni, 2)
indeks, 3) ubožno spričevalo, 4) potrdilo referenta
za štipendije in 5) kolokvijska spričevala. Vsak pro¬
silec dobi navadno vsak drugi mesec 10 menznih
znamk, oz. enkratno denarno podporo, za katero je
pa potrebna posebna prošnja.

„Studentenheim“  (IX. Porzellangasse, 30).
Društvo „Asylverein der Wiener Universitat" podeljuje
revnim slušateljem vseh narodnosti in veroizpovedanj
na dunajskem vseučilišču brezplačno stanovanje,

94

postrežbo in kurjavo. Poleg tega se dobi v zavodu
razmeroma: dobra hrana in sicer zajutrek za 10 v.,
kosilo za 24 vin. in večerja za 20 vin. Svečavo in
perilo mora plačati vsak sam. Prošnje, ki jih je na¬
sloviti na odbor zgoraj omenjenega društva, se mo¬
rajo oddati osebno  do 15. oktobra vsakega leta.
Priložiti je treba: 1) zrelostno spričevalo, 2) ubožno
izpričevalo (ki naj ga potrdi tudi župnik), 3) potrdilo
referenta za štipendije, 4) indeks in 5) „nationale“.
Priporoča pa se, da se vpošljejo na ravnateljstvo
zavoda že o počitnicah provizorične prošnje, katerim
je treba pridejati le zrelostno in ubožno spričevalo.
V oktobru je sicer treba vložiti še enkrat prošnjo,
toda oni, ki so prosili že o počitnicah, pridejo v
slučaju ugoditve preje na vrsto. Prosilci, ki nimajo
starišev, imajo prednost.

„Dijaško bolniško društvo na Dunaju",,
(„Verein zur Pflege kranker Studierender"), ki ima
svoje društvene prostore na vseučilišču, preskrbuje
svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdrav¬
niško pomoč, brezplačna zdravila in v bolnišnici
brezplačno mesto 2 V  razreda, v slučaju smrti tudi
brezplačen pogreb. Član društva je lahko vsak slu¬
šatelj vseučilišča, tehnike, živinozdravniške, polje¬
delske visoke šole in umetniške akademije. Pri vpi¬
sovanju, ki traja v zimskem semestru od 1. oktobra
do sredi novembra, v letnem pa od začetka inskrip-
cije 30 dni, je treba pokazati indeks in oddati sta¬
novski izkaz. Pri vstopu je treba plačati 2 K vstopnine
in 4 K udnine za semester (če se vpiše za' celo leto
le 6 K). Revnim visokošolcem iz Kranjske povrne
navadno to svoto dež. odbor kranjski.

„Mensa academica"  (l. Reichsratstrasse 29)
daje vseučiliščnikom proti primerni odškodnini kosilo
in večerjo.

Prevažno podporo za slov. visokošolce iz Kranj¬
skega tvorijo na dunajskem vseučilišču tudi Knaf-

95

flove ustanove, katerih je sedaj 36, vsaka z let¬
nimi 600 K, Ustanovil jih je leta 1671. Gorenjec
Luka Knaffl, župnik v Grofi-Rufipachu na Nižje Av¬
strijskem za dijake »kranjske narodnosti". Ustanovo
upravlja sedaj ravnatelj dunajske vseučiliške pisarne
posamezna mesta pa oddaja vseučiliški senat. Za
ustanove prosi lahko vsak visokošolec iz Kranjske,
ki je vpisan na dunajskem vseučilišču, Prednost
imajo prosilci, ki so prestali zrelostno skušnjo z od¬
liko. Juristi in medicinci dobijo ustanovo navadno
šele po prvem izpitu, filozofi v drugem ali tretjem
letu. Prošnje, naslovljene na vseučiliški senat, je
vložiti najkasneje do 31. novembra vsakega lela. Pri¬
ložiti je treba: 1. krstni list, 2. domovinski list,
3. ubožno izpričevalo, 4. potrdilo o stavljenju koz.
5. zrelostno izpričevalo, 6. potrdilo referenta za šti¬
pendije, 7. kolokvijska izpričevala zadnjih dveh se¬
mestrov, oziroma izpričevalo o prestanem državnem
izpitu. Ustanova se uživa tudi lahko v vojaškem letu.

Gradec. »Podporno društvo za slov.
visokošolce v Gradcu".  Predsednik gosp. dr.
Fr. Žižek, Luthergasse 4/1. Društvo deli podpore v
denarju in v obednicah, in sicer razen oktobra,
aprila in julija vsak mesec. Seja odbora podpornega
društva se vrši drugo soboto vsakega meseca. Na¬
mesto prošnje le treba izpolniti prosilcu samo po¬
seben vzorec ki jih je dalo podporno društvo na
razpolago v vseh graških akad. društvih. Vestno iz¬
polnjen vzorec je treba oddati v vsakem akadem.
društvu za to določenemu referentu; referenti iz vseh
treh društev skupaj tvorijo poseben dijaški pod¬
odbor, ki strogo nadzoruje, da navajajo prosilci vse
svoje dohodke.

Ko se prosi prvič v tečaju, je treba priložiti
prošnji: 1. kolokvijska izpričevala, ozir. maturitetno
spričevalo; 2. ubožno spričevalo; 3. izkaz, da je
prosilec dotični tečaj inskribiran. Podpore se razdele

96

med prosilce proporcionalno, tako da se skuša enako¬
merno pripomoči vsakemu prosilcu do eksistenčnega
minima (50 K). Redni maksimum mesečne podpore
je bi! lansko leto 25 K.

„Slovansko podporno društvo"  (Stu-
d i e n - U n t e r stil tzu n gsf o n d fur slavische
Hochschuler der Grazer Un i v ersi  tat“).
Uprava društva je v rokah akad. senata. Podpore
razdeljuje dijaški odbor obstoječ iz 9 članov. Društvo
deli podpore dvakrat v letu, in sicer razdeli v zim¬
skem tečaju okoli 600 K, , v poletnem do 400 K.
Prošnje enako opremljene kakor za oproščenje koleg-
nine, je oddati ob razpisanem terminu pri glavnem
pedelu. '

,Slovansko bolniško društvo"
„Kranken-Unterstutzungsverein fur slav.
Hochschuler"),  v rokah senata in dijaškega od¬
bora. Člani morejo postati vseučilišniki in tehniki.
Društvo nudi brezplačno zdravniško pomoč, zdravila
in v slučaju potrebe bolniško oskrbo II. razreda.
Vstopnina 2 K, članarina 4 K za semester, člani se
sprejemajo le v prvih 6 tednih vsakega semestra v
lokalu, ki je naznanjen na posebni črni deski „Slov.
bolniškega društva" na univerzi.

Za Slovenca pride v Gradcu v poštev samo še
takozvani „Fr e i ti sc h -In s t i tu t“, ki deli vsak
mesec obednice. Slovenec more le malo pričakovati
od tega društva. Juristi dobe do 8, filozofi 10—15,
medicinci do 15 obednic.. Enako društvo obstoji na
tehniki. Prošnje se morajo oddati osebno referentu
na posameznih fakultetah. Natančnejše informacije
daje posebna črna deska ma rektoratih.

Praga. „Podporno društvo za slovenske
visokošolce v Pragi"  popira slovenske Slušatelje
čeških visokih šol praških z mesečnimi podporami
do 25 K (v gotovini in v nakaznicah za obede v
menzi). Prosilec napiše prošnjo na poseben vzorec,
ki je dobiti v naših akdemičnih društvih v Pragi,

97

7

priloži ubožno, zrelostno (oz. kolokvj izpričevalo 'i
ter dokazilo, da je vpisan na kaki češki visoki šoli. j
Vse to odda enemu poverjeniku, ki jih imata praški !
slov. akadem. društvi pri podpornem društvu. Ta mu
izroči, ko so prošnje rešene, nakaznico, na katero
mu blagajnik podpornega društva izplača nakazano :
podporo.

„Husov Fond"  podpira vse slušatelje na češ- j
kih visokih šolah brez razlike; podpira tudi slovenske ,;!
prosilce z mesečnimi podporami 4 — 10 K. Prosilec,
ki mora biti član »Husovega Fonda" (letna članarina :1
1 K), napiše prošnjo na poseben vzorec, ki se dobi
za 2 vin. v društveni pisarni (Praga II.. Reznicka ul. i
14. Uradne ure od 3. do 4. pop.) priloži ubožno iz- (
pričevalo napisano istotako na posebnem vzorcu ter
odda oboje v zadnjih treh dneh mesca (za mesec
vinotok šele od 1. do 6.) društvenemu tajniku. Pri
razdelitvi podpor (14. in 15. vsakega mesca) se |
mora izkazati z društveno legitimacijo ter z doka¬
zilom, da je vpisan na češki visoki šoli. „Husov
Fond" daje tudi brezobrestna posojila za pristojbine
pri skušnjah.

„Nadace Krombholzova"  omogučuje pra¬
škim akademikom brez razlike brezplačno zdravljenje
(zdravnike in zdravila). Kdor želi brezplačno zdrav¬
ljenje, si vzame na kvesturi ali v pisarni svoje šole |
poseben vzorec, da izpolnjenega podpisati kakemu
profesorju ter gre žnjim k zdravniku ali pa na kliniko;
na recept, ki se mu napiše, dobi v lekarni brez¬
plačno potrebna zdravila.

»Mensa academica"  (Splalena ul. 20) daje
revnim akademikom za nizko ceno obed (po 58 v.)
in večerjo (po 36 vin.). Kdor želi imeti hrano v
menzi, napiše na poseben vzorec prošnjo (golica
se dobi v „Svepomoci“, Spalena ul. 9), priloži svoje
ubožno izpričevalo in na karton nalepljeno foto¬
grafijo za legitimacijo; čez par dni dobi legitimacijo,
na katero si v menzi pri kontrolorju kupuje nakaznice

za obede. Kdor hoče v menzi obedovati (ozir. večer¬
jati), izpolni nakaznico s svojim podpisom in dnevom
ter vrže polovico v posebno skrinjico v menzi,
drugo polovico pa odda drugi dan pri obedu (ozir.
večerji) kontrolorju.

„Svepomoc“  preskrbuje revnim dijakom in-
strukcije in druga primerna mesta. Kdor želi kako
mesto, mora napisati prošnjo, v kateri navede, kaj
bi laho poučeval. Slovenskim dijakom se ni mogoče
v Pragi na instrukcije preveč zanašati, ker — vsaj v
začetku — ne znajo še toliko češki, da bi mogli
sprejemati taka mesta. Vse podrobnosti se dobe v
„Svepomoci“ (Spalena ul. 9) od 9. do 1. in od 3.
do 6. ure popolndne.

„Hlavkovy  k o 11 e j e“. Tu dobi reven dijak,
ki se izkaže z izvrstnim zrelostnim izpričevalom,
pozneje z izvrstnimi izpričevali od izpitov, prosto
stanovanje, razsvetljavo, kurjavo in perilo; za hrano
plačuje mesečno po 12 K, nekaj mest pa je sploh
brezplačnih. Prošnje za sprejem se vlagajo pri ravna¬
teljstvu (Praga II., Jenštejnska ul. 1: vzorec zanje se
dobi istotam), za zimski tečaj do 15. vel. srpana, za
letni do 15. sušca. Lani je bilo v zavodu nad 200
dijakov.

»Filozofsko podporno društvo"  daje
podpore v neenakih terminih, ki so naznanjeni na
črni deski na filozofski fakulteti. Vzorec za prošnjo
v „Svepomoci“.

„Pomocny spolek nadace Jonakovy“
(za pravnike). Prošnjo je treba napisati za celo leto
naprej in priložiti ubožno izpričevalo in revers, s
katerim se prosilec zaveže podporo pozneje vrniti,
ter jo izročiti v prvi polovici vinotoka oficijalu prav¬
niške fakultete.

Podporni fond „Purkyne“  (za medicince),
daje podpore v denarjih, v obednicah ter posojila
za rigor. takse. Vzorec za prošnjo pošlje na željo
„Spolek českyh mediku" (Praga II., Lipova ul. 2).

99

7 *

„Nadace Skuberskeho" daje revnim teh¬
nikom obednice. Prošnje se oddajajo tajn, društva v
dobi, ki je naznanjena na črni deski na češki tehniki
(navadno do zadnjega vinotoka).

Slovenski slušatelj visokih šol brez razlike mesta
in stroke dobe lahko ministerijalne podpore,
ki jim jih podeljuje ministrstvo za uk in bogočastje,
in sicer v znesku 40—120 K za tečaj. Prošnje, ki so
naslovljene na omenjeno ministrstvo, se oddajajo,
opremljene z ubožnim izpričevalom in izkazih o
uspehih v študijah, v dekanatski, oziroma rektorski
pisarni. Prošnje se pišejo slovensko.

Vzgojevalno in izobraževalno društvo
»Domovina«. Ker so bile razmere v ljubljanski
dijaški kuhinji za napredne dijake vsled terorizma in
preganjanja nemško-klerikalnega vodstva neznosne,
se je ustanovilo po prizadevanju ljubljanskih narodno-
radikalnih starejšin meseca oktobra 1. 1909 v Ljub¬
ljani dijaško podporno in vzgojevalno društvo „Domo-
vina“, ki je takoj otvorilo dijaško kuhinjo. Dijaško
kuhinjo pohaja nad 50 srednješolcev, ki dobivajo
tečno opoldansko in večerno hrano deloma proti
popolni ceni, ki znaša za kosilo 32 vin,, za večerjo
20 vin., deloma pa po znižani ceni. Skoro polovica
pa dobi hrano popolnoma brezplačno. Za kuhinjo
je izdalo društvo dosedaj že nad 7000 kron. Poleg
hrane hoče skrbeti društvo tudi za dobra stanovanja,
za katere posreduje in jih nadzira, ter za bolniško
okrbo dijakov,  kar je prav posebne važnosti.
Cilj društva je, ustanoviti v najkrajšem času dijaški
internat.

Na čelu društva stojita dr. K. Triller  in gospa
dr. Šla j m er jeva,  tajnik je tržni nadzornik Rib¬
nikar,  blagajnik pa prof. Jug.

V V V
100

SLOUENSKO ^UČILIŠČE

Naše priprave za vseučilišče.

Napisal M—n

Pomankljive in površne so te priprave. Ker
naši odločilni faktorji ne poznajo bistva in ustroja
univerze, zato so tudi pota, po katerih hodijo za
našim najvišjim kulturnim idealom, tako medla in
zmedena. Doslej se vrše prav skromne priprave
le za pravniško fakulto, ako to, kar se je v tej
zadevi doslej storilo, sploh moremo smatrati za
priprave, dočim se za filozofsko in medicinsko
fakulto ni še prav nič storilo ; in vendar sanjamo
in zahtevamo popolno vseučilišče, kar je čisto na¬
ravno, kajti le cela univerza nam more biti kul¬
turno ognjišče, kakršnega potrebujemo za svojo na¬
rodno eksistenco, za samostojno kulturno življenje.

Prava priprava za vseučilišče obstoji: 1. v do¬
bivanju kvalifikovanih sil; taka kvalifikacija pa se
more danes dobiti le na vseučilišču; 2. v slovenski
znanstveni literaturi, in 3. v potrebnih učnih sred¬
stvih, kakoršna so n. pr. knjižnica, seminarji in
instituti. Govoriti hočem tukaj le o prvem pogoju
za naše vseučilišče — o zadnjih dveh se je že
večkrat podrobno razpravljalo — in pokazati, kako
naše priprave v resnici izgledajo, če si jih ogledamo
iz stvarnega vidika.

Doslej se je praktikovalo tako, da so naše spo¬
sobnejše pravnike pošiljali z ministrsko podporo
za eno leto na nemške univerze. Komaj pa je

dotičnik začel znanstveno delovati, potekla je doba
njegovega dopusta, posušil se mu je zajedno
nervus rerum — in konec je bilo njegovega znan¬
stvenega pripravljanja. Mora hote ali nehote v
službo, kjer vse pozabi, kar je pridobil in dela
kot navaden uradnik. Na kako nadaljno samo¬
stojno znanstveno delovanje v naših sodnih
okrajih pač ni misliti. Kakšen je torej efekt te
metode. Ničev. Dotičnik nima nobenega pozitiv¬
nega vspeha, ker si potrebne kvalifikacije ni pri¬
dobil — in naše priprave niti za korak niso s tem
napredovale, ker si nismo pridobili kvalifikovane
učne sile. Na ta način so naše priprave za prav¬
niško fakulto dozorele po dvajsetih letih tako daleč,
da imamo danes cela dva docenta! In s temi
naj takoj otvorimo pravniško fakulto!
Zanimivo je vsekako povdarjati, da imamo za filo¬
zofsko fakulto pet kvalifikovanih učnih sil in to
brez vsake zasluge naših faktorjev, ki imajo skrbeti
za priprave slovenskega vseučilišča. Zanimivo je
dejstvo, da imamo danes več sposobnih filozofov
in medicincev, kakor pravnikov, ki bi se mogli v
prav doglednem času habilitovati; vendar pa se
za nje noče prav nič storiti.

Ne le pomankljive so torej naše priprave za
slovensko univerzo, ampak tudi skrajno površne.
Za dokaz navedem le fakt, da se danes nič manj
kakor štiri sile hkratu pripravljajo iz ene in iste
stroke (državna veda), dočim nimamo za ostale
stroke še nobene usposobljene moči. In tako mora
ta in oni po večletnem strokovnem študiju pre¬
sedlati in znova začeti 1 Ta površnost in neeko-
nomičnost naših priprav se bo še strašno mašče¬
vala. Naše priprave se vrše popolnoma brez načrta,
zato, ker ni nobene organizacije, ki bi sestajala iz
mož, ki ustroj vseučilišča poznajo in vedo, kakšne
učne moči potrebujemo in za katere stroke jih že
imamo in za katere ne. Taka organizacija bi morala

104

biti vseučiliški odsek, ki bi sestajal zgolj iz strokov¬
njakov ne, pa iz strankarjev. Tak vseučiliški odsek
bi moral imeti na svoji strani politične faktorje,
dijaštvo in denarne zavode, ki bi ga vzajemno
podpirali. Le taka organizacija bi mogla voditi
priprave za vseučilišče smotreno, po načrtu, in v
nekaj letih bi imeli potrebne učne sile vsaj za
pravniško in filozofsko fakulto, v doglednem času
pa bi se dala s pomočjo ostalih Jugoslovanov usta¬
noviti tudi medicinska fakulta.

Smotrenost priprav za slov. vseučilišče zahteva,
da se naše učne sile koncentrujejo na eni univerzi,
ravno tako tudi dijaštvo, ki bi moralo naše docente
moralno podpirati. Treba je skrbeti za to, da bodo
mogli naši docentje tudi vspešno predavati, ker le
tako si v kratkem času opilimo znanstven preda¬
vateljski jezik. To se da danes sploh le v Pragi
na češki univerzi udejstviti. Tu so tla, kjer se
more razvijati naša mlada znanost, le tu je mogoče
neovirano znanstveno delo in strokovni študij.

Samoobsebi umevna zahteva je, da moramo
za eksistenco naših docentov bolje skrbeti in splošno
več žrtvovati, kakor se je to doslej zgodilo. Tri
deželne ustanove po 800 gid., katere se pa niti
vse ne oddajo, je pač premalo. Od ljubljanskega
mesta ne smemo vsega zahtevati. Menim, da je
popolnoma upravičena zahteva, da v tem oziru
tudi naši bogati denarni zavodi nekaj storijo. Če
bi bile žrtve razmerno razdeljene, in bi n. pr.
bogate štajerske posojilnice vzdrževale pet, kranjske
pet, tržaška posojilnica dva, ostale primorske po¬
sojilnice enega, kranjska dežela pet, ljubljanska
občina dva in ostala slovenska mesta dva, tedaj
bi imeli v petih letih vse najpotrebnejše učne sile
za najmanj dve fakulti. Uvaževati je namreč
treba tudi to, da bi bilo več takih kandidatov, ki
so v državni službi. Tem bi se izposloval le dopust
in poleg plače še kak adjutum. Kakor hitro bi pa

105

naši vseučilišni kandidatje postali docentje, bi mo¬
rali poskrbeti naši poslanci vsaj toliko, da jih vlada
plača. S tem bi se naš narodni davek znatno
zmanjšal.

Tako nekako bi se morale vršiti priprave
za slovensko vseučilišče v kolikor se tičejo kvali-
fikovanih učnih moči. Tudi slovensko dijaštvo more
v tem oziru v precejšni meri prispevati s tem, da
naj nadarjenejše v svoji sredi v izobraževalnih
klubih navaja k poglabljanju v probleme strokov¬
nega študija. V tem oziru se da v resnici med
dijaštvom več storiti, kakor se to na prvi pogled
zdi. Vse je ležeče na tem, da navajamo naše
talente k vztrajnosti, katere je pri znanstvenem
izsledovanju neobhodno treba, da se dosežejo
pozitivni vspehi. Krasnih talentov ima slovensko
dijaštvo v svoji sredi, le šole vztrajnega, koncen-
trovanega mišljenja jim manjka. To je nova vzvi¬
šena naloga slovenske mladine, ki jo mora odslej
izpolnjevati.

□ n

□  □

106

SREDNJEŠOLSKI DEL













R. K.:

Masaryk učitelj in vzor.

Posvečeno srednješolcem.

Ker naj bo naš „Almanah“ nekak „Vademecum“
naprednega dijaka v šolskem letu, hočemo po
spoznanju dela in nazorov prof. Masaryka hladno
premisliti, kaj nam je on in kaj nam mora biti.

Posamezne študije, priobčene v jubilejni številki
letošnje „Omladine“ kažejo, kako ogromno znanje
obvlada Masaryk. Tu je prva točka ob kateri se uči.
Šola ti ne daje in ti ne more dati vsega, kar potre¬
buješ za življenje. Zato pa moraš poleg skrbi za
zdravje — Masaryk je tudi Sokol in telovadec —
ves svoj prosti čas posvetiti samoizobrazbi. Tvoja
pot pa ne sme biti cik-cakasta, ampak ravna, smot-
rena. Pridobivanje znanosti bodi sistematično, od
lažje snovi k težji, od preproste k zavitejši. To ne
velja toliko za te sedaj, ko si na gimnaziji, ampak
za čas, ko stopiš na vseučilišče. Gimnazija in realka
ti da za nadaljni študij dovolj osnovnih pojmov. Na
podlagi teh se pa moraš dalje izobraževati. Posebno
nikar ne preziraj v zadnjih dveh razredih propedev-
tike (logike in psihologije). Brez teh dveh, za vsako
specializacijo osnovnih ved ne moreš ničesar začeti.
Na vseučilišču boš vzel v roke njegovo »konkretno
logiko", ki ti jasno pokaže pot skozi labirint akade-
mične svobode. V vednem stiku z življenjem se je
Masaryk povzpel nad običajno učenjaško in filozofsko
suhoparnost. Iz življenja okoli sebe se je učil mo-

109

drosti. Iz življenja in za življenje, bodi tudi tvoje
delo. In kje bolje spoznaš in vzljubiš življenje kot v
svetu in v življenju samem na eni strani in v umet¬
nosti  na drugi. „Brez estetične izobrazbe je splošna
znanstvena izobrazba nepopolna, kajti človek hrepeni
že po svoji naturi ne le po resnici, ampak tudi po
lepoti." Tako govori Masaryk; svari pred samo vedo
in kliče: ostani v stiku z življenjem.  Uči se
ljubiti umetnost, predvsem literarne umetnine. In v
tem oziru se skrbno uri že v gimnaziji. Prosti čas
gimnazijske dobe uporabi za čitanje lepih knjig, in
za učenje jezikov, da ti bo dostopnejša literatura
drugih narodov.

Ob delu je treba pridnosti in vztrajnosti; obeh
teh lastnosti se uči od Masaryka. Vsako uro svojega
življenja je imel določeno, za kaj jo porabi. Kakor
veš, so mu delali na vseh koncih in krajih velikanske
zapreke; slišal je psovanje in grožnje, videl dviga¬
joče se pesti nasprotnikov. A Masaryk ni poznal
strahu, ni poznal izrazov: odstopiti, kompromis.

Vztrajno je obstojal pri svojem delu — in delo
dovršil.

Pridnosti, vztrajnosti ter neboječnosti se uči od
njega in uspeh ne bo izostal. V tem je ravno nje¬
gova vzgojna moč. Sam je dokazal, kaj se vse lahko
doseže s pridnostjo in z vztrajnostjo. Od preprostega
ključavničarskega učenca se je povspel v vrsto naj¬
slavnejših sodobnih učenjakov.

Ne smeš pa nikdar obupati, če ti bodo kedaj
na vseh straneh nasprotovali, če bodo metali od
vseh strani nate kamenje. Bodi neboječ in pojdi
naprej. Zmagaš! Zmagal je tudi Masaryk, ki je imel
nasprotnikov, kot jih še kmalo ni imel učenjak in
delavec.

Delavec! To je ravno ono, česar so se nasprot¬
niki tako bali in ,kar so tako sovražili. Njegovega dela
so se bali. Svojih naukov in nazorov ni samo s pe-

110

resom podajal, ampak šel je med ljudi in jih tam
oznanjeval, z besedo. In glavno je, da se je ravnal
tudi sam po njih. Svoje nazore je potrdil s svojim
življenjem.

Pisal je o ljubezni in delu za narod in črko je
potrdil z delom: Masaryk je bil započetnik Ottovega
„Naučnega Slovnika" (konverzacijskega leksikona),
dela, ki ga niti Nemci ne premorejo, kar se vred¬
nosti tiče. Govoril je učiteljem, kakšna bodi njihova
izobrazba in je delal zanjo. „Pedagogični Slovnik"
je sad tega dela.

Njegova stranka se imenuje realistična. Realizem
v tem oziru pomenja: narodu napraviti vedo do¬
stopno, ne da bi veda pri tem kaj trpela na svojem
značaju. Tako je med drugimi prof. Masaryk defi¬
niral realizem in začel je akcijo, ki je res napravila
dostopno vso vedo češkemu narodu. „Laichterjeva
zbirka najboljših spisov« je plod Masarykovega dela.
Posledica Masarykovega pouka so vsi oni prevodi
najboljših francoskih, angleških in ruskih pisateljev.

Če je govoril, da potrebuje češki narod nove
kulture, in da je kultura ona sila, ki reši narod —
je to kulturo tudi ustvaril.

V delu je izpričal svoje nauke. To je zopet
točka, ob kateri se uči 1 Ne smeš o svojih nazorih
samo govoriti — tudi delati moraš po njih. 1 n
tvoja ljubezen do naroda obstojaj v takem
delu.

Vedi pa, da brez svobode narod ne more uspe¬
vati. Stoinstokrat je že Masaryk to dokazal, slično
kot njegov politični predhodnik Karel Havliček
Borovski. Masaryka ni nikjer manjkalo, kjer je bilo
treba povzdigniti glas za svobodo. Bodisi za svobodo
vesti in prepričanja, za svobodo šol, ali pa za svo¬
bodo zagrebških veleizdajalcev. Vedno je povzdignil
svoj glas. In zato takšno sovraštvo na katoliški
strani! Nasledniki Krista lažejo, kjerkoli govore o
njem. Boje se njegovega dela, njegovega nastopa in

111

njegove obširne znanosti — zato ga blatijo. On pa
se ne meni za te črne sence, njegova pot gre preko
njih in na tej poti zmaguje.

Tistega je zmaga, ki ima mladino za
seboj.  In Masaryk ima za seboj mladino, ki ga
ljubi; ne zahteva od nje, da bi ona prisegala v nje¬
gove besede; nikdar ne govori in ne poučuje s tem
namenom. Hoče le mladino navaditi misliti, hoče jo
navaditi metode. Ne: kaj,  ampak: kako,  to je
glavno. V smislu: naučiti nas metode, naučiti nas
znanstveno misliti in odgovarjati na vprašanja, v tem
smislu poučuje. Njegovi spisi te privedejo do vpra¬
šanja, a odgovora ti ne vsiljujejo. Premisli stvar sam,
potem si odgovori. Tako prideš do prepričanja, in
to prepričanje bo trdno, ker si resnico zaživel sam
v sebi.

S svojim življenjem ti bodi Masaryk vzor,  s
svojimi spisi ti je pa učitelj, predvsem učitelj metode.

V dneh potrtosti in obupa se spomni na mojstra.
V njem in njegovem življenju boš našel moči, če ti
bodo nasprotovali na vseh straneh. In vedi takrat,
da zmagaš le s trdno voljo, kakor je zmagal Ma-
saryk. Lepo končuje neki češki časopis vrstice o
Masaryku, rekoč: »Prijatelji njegovi ga ljubijo —
nasprotniki spoštujejo — in le frakcija ljudi a la
Jemelka (češki jezuit) — ga sovraži."

□ □
□ □

112

R. K.:

Pomen literarne umetnine. •

Ne mislim govoriti o samoizobrazbi. Zaveden
dijak ve, da mora mnogokaj študirati, če hoče, da
ne ostane omejen; iz omejenosti mu šolski predmeti
malo pomagajo. Hočem opozoriti na važnost
leposlovja za razvijajočega se človeka. To spada k
umetniški izobrazbi, katere potreba je pripoznana
danes od boljših pedagogov. Masaryk, učenjak, so-
cijolog, politik pravi, da umetnost podpira notranjo
tvornost človeka. Če bi torej posledica umetniške
vzgoje ne bilo nič drugega, kot to, je že dovolj.
So pa še druge važne točke, ki zahtevajo umetniško
vzgojo: V umetnini je utelešen celotni svetovni
nazor v konkretni in gotovi formi. Kar se ne po¬
sreči doseči filozofu radi njegove abstraktnosti, to
doseže velik umetnik z lahkoto: odkriva nam s svojo
umetnostjo bistvo stvari, v kolikor se to da. Zato je
umetnost — umetnina — najboljši pripomoček za
razumevanje sveta. Odtod tudi vpliv posameznega
umetniškega dela, posamezne umetnine.

Danes zahtevamo od človeka ne vere, ampak
nravnosti. Tu nam je zopet pri roki umetnost, nje
delo — umetnina. Ona je v ozki zvezi z nravnostjo.
Potom sugestije vpliva na nravni razvoj. Ne da bi
bil to njen namen; ker namen umetnosti nikakor
ni, popularizirati filozofične, socijalne in moralne
ideje, ter jih pripraviti, da bi bile lažje zaužiti. Umet¬
nost ne sme biti kot košček sladkorja pri grenkem

113


zdravilu. A kljub temu je umetnost v ozki zvezi z
vedo; vsak boljši umetnik je na višini znanstva
svoje dobe. Po umetninah predvsem se sodi kultura
gotovega naroda v gotovi dobi. — To velja za
umetnost sploh.

Najkonkretnejše je pa vse to izraženo v literarni
umetnini. Ko nam da upodabljajoča umetnost čutiti
krasnejše čutna dejstva, ko vzgaja naše oko, ko
nam godba odpira svet zvokovih krasot, ko nam
pretrese najsubjektivnejše globine našega čuvstvo-
vanja, tedaj vpliva literarna umetnina kot delo čistega
duha zopet neposredno na duh. Bolj kot druge
umetnine zbuja literarna umetnina'duševno aktivnost
občinstva, ker vpliva bolj na duha, kot na čute. V
tem ravno leži velik vzgojevalni pomen literarne
umetnine. Umetniško literarno delo je organična
sestavina življenskih eneržij. Tu šele čutimo življenje,
-— vse močnejše in vse čistejše, kot ga čutimo
drugje. Naši živci postajajo finejši, ono obogatuje
našo fantazijo, pogljablja naše čustvo in napravlja
naše misli hitrejše. Pravo umetniško delo je brez-
primerna šola čutov, živcev, čuvstev in logike. V
enem samem trenutku nam da čutiti sintezo vseh
komponent, iz katerih je sestavljeno življenje in
obenem zbuja najrazličnejše in najdragocenejše
moči našega duha. Ni prepada med življenjem in
umetnostjo, ker tu se šele človek nauči ljubiti
življenje strastno, vroče in udano, tu se nauči lju¬
biti življenje tudi tam, kjer se drugim kaže pusto
in vsakdanje. Umetnik je pokazal bogastvo in glo¬
bokost tega vsakdanjega življenja. Tu ob umet¬
nini se navadiš opazovati in umevati
življenje,  ker v šoli umetnosti dobivamo čisto
nove in posebne organe za sprejemanje sveta;
organe, s pomočjo katerih smo v stanu dajati
tudi najnepomembnejšim pojavom neskončno po¬
membno ozadje in čutiti neskončne radosti in
trenutke opoja sredi najobičajnejših stvari. Kakšno

114

življenje diha iz pesmi Aleksandrova, in vendar:
o čem govorijo pesmi? O polju in žitu na njem,
ter o sejavcu' in oraču. Vsakdanje stvari in taka
poezija. Ali vzemimo Kettejev ,.Jagnjet" par vrstic...
toda kaj nam dajo čutiti te vrstice,? Ali ti ne priča¬
rajo Dolenjsko pred oči tvoje duše; ali se ti ne
vzbudi hrepenenje videti jagnjet na višini in bel
gradič za njim? . . .

Predaleč bi prišel, če bi govoril o Župančiču.
Vsaka njegova pesem ti odpre pogled v življenje, ki
ga preje nisi čutil. Kdor zna brati, ta najde primerov
več kot dovolj. Pri vsakem umetniku. Vsaka umet¬
nina je zvišano in v svojih življenskih eneržijah
ojačeno dejstvo, resničnost. Zato pa ob knjigah ne
boš pozabljal na življenje, ampak čutil ga boš tem
močneje. To velja o pesmi, koliko bolj pa še o
romanu. So predmeti v življenju, v katere smo bili
vpeljani le potom romana in v katerih je bil on naš
glavni vzgojevalec. Slabo bi bilo s človekom, ki bi
bil navezan le na svoje lastne skušenosti. Premnogo-
lično je življenje, da bi ga mogel z lastnimi
silami preiskati in razumeti. In zato je velik del naše
predstave o svetu, o življenju delo literature. Kdor
je, recimo, bral Macharjev „Rim“, pred tem stoji
jasno, življenje antičnega Rimljana, njegovo delo¬
vanje in nehanje ; tema tja črez srednji vek do re¬
nesanse; moderna Italija stoji pred tabo živo, kot v
nobeni zgodovini tako. Cela gimnazija z vsemi svo¬
jimi klasiki in z vso svojo zgodovinsko učenostjo ti
ni pokazala antičnega človeka, njegovega življenja,
njegove smrti, ter pojava njegovega duha v renesansi.
Drobna Macharjeva knjiga stori to z malimi sredstvi.

Nobena šolska znanstvena psihologija ti ne more
tako opisati duševnih pojavov, kot ti to stori reci¬
mo, Dostojevski v romanu „Zločin in kazen"  ali
Bjornson v romanu „Na božjih cestah" itd. itd.
Najboljši konkretni psihologi so danes
ravno umetniki.  Od tod pa ta velika važnost

115

8 *

umetniškega dela za vzgojo. Literarna umetnina
vpliva ne toliko na čute kot na duha in ta
pa na intelekt. Razum mora delovati, duh mora
biti na delu. Najglobokejše misli se dajo konkretno
izraziti. So misterija bolesti in ljubezni, boji in vzpla-
polanje volje, krize vesti in treslaji čuvstev, ki se
dajo izraziti le z besedo, ne z barvo, linijo, kipom
ali toni.

To je ona velika važnost literarne umetnine, na
katere sem hotel opozoriti one, ki jim je mar notranje
čuvstvene kulture.

□ □
□ □

116

»Društvo slov. profesorjev« je oni činitelj, ki
razvoj in napredek slov. srednjega šolstva najbolj
pospešuje. Je to vzor strokovnega društva, ki se ne
bavi samo z gmotnimi in duševnimi interesi posa¬
meznih svojih članov, marveč deluje skoro izključno
le v povzdigo slov. srednjega šolstva in njega po¬
slovenjenje pa bodisi s tem, da skrbi za slov. učne
knjige, ali, da pomaga slov. profesorjem do mest
na zavodih v slov. ozemlju. Društveno delovanje je,
dasi Se o njem malo čuje, jako intenzivno in more
zaznamovati že lepe uspehe.

Društvo je bilo ustanovljeno v šolskem letu
1905/6 in šteje danes nad 200 članov. Prva podruž¬
nica se je ustanovila v Gorici. V letošnjem odboru
centralnega društva so poleg drugih: Dr. Jakob
Žmavc,  kot predsednik, dr. Fr. Ilešič  kot tajnik,
prof. R. Perušek  kot blagajnik in dr. Gv. Sajo¬
vic,  ki ima osobni referat.

Želeti bi bilo, da bi stopalo ono dijaštvo, ki se
je posvetilo filozofskemu študiju večkrat v stik s
profesorskim društvom, katerega naj bi se sploh o
vseh zadevah, tičočih se slov. srednješolstva, na¬
tančneje in pogosteje informiralo. Zlasti
absolvirani filozofi naj bi bili žnjim v
stalni zvezi, ker je to le njim v korist.

□ □
□ □

117



.

'












- 1





■

:









CLRHKI









•s




L. Brunčko:

Po III. shodu nar. rad. dijaštva.

Zdi se mi, da je nastopila na III. shodu v Ljub¬
ljani za narodno radikalno dijaštvo nova doba, doba
poglobljenja, jasnejšega razumevanja, jasnejših pojmov.
Nisem hotel in nočem reči s tem, da nam je treba
izpopolnitve programa. Program narodno radikalne
dijaške struje je za slovenske javne, ne samo dijaške
razmere idealen. Treba ga je le znova poglobiti, pro-
misliti, pročutiti, treba je znova in na novo vživeti
se v njega. Preiti nam mora v kri in meso.

Ta potreba je rezultat ljubljanskega shoda. Krasen
na zunaj zaostajal je ta shod daleč za tržaškim in
celjskim, kar se tiče notranje sile, vsebine. Vse preveč
se je gledalo na lesk, na reprezentacijo. Debata, ki
bi imela pokazati plod dveletnega dela v organizaciji,
ki bi morala kar sršeti utrinke in bliske duševne sile
in zmožnosti, je bila več ali manj umetna, prisiljena,
nenaravna. Govorilo se je, da se je sploh kaj govo¬
rilo, ne ker je to zahtevala notranja prenapolnjenost
duhov. Gorelo je brstje, niso bruhali vulkani. Težišče
shoda je bilo izven njega, ne v njem. In to je glavna
njegova hiba.

Po skoro desetletnem boju z najrazličnejšimi
nasprotniki in ovirami, po shodu v Trstu in po shodu
v Celju izvojevalo si je narodno radikalno dijaštvo
metropolo slovenskega naroda. To ni slučajen pojav,
to je neodljiva posledica razmer. Ljubljana, nekdaj
naša najhujša nasprotnica, nam je odprla na stežaj
svoja vrata. Ne zanikuje nas več, ampak glasno
povdarja potrebo in pomen narodnega radikalizma!

121

Ta signum temporis nam je lahko v zadoščenje,
je časten za nas; raziskujmo, v koliko je za nas
vesel, koristen.

Predvsem si je danes slovenska javnost na jasnem,
kam teži naša kulturna smer. Liberalci ne vidijo
v nas več »potuhnjenih klerikalcev", klerikalci ne več
„zahrbtnih liberalcev", v kolikor nas pa eni iz sebič¬
nosti smatrajo za nekako vejo narodno naprednega
dijaštva (glej dr. Novak: „narodno napredno dijaštvo
radikalne struje") ali celo stranke (glej Hribar : „del
narodno napredne stranke"), in drugi za »brezverce",
je to captatio „benevolentiae“ pisati na rovaš poli¬
tičnega slepomišenja.

Toliko smo torej tekom celih deset let dela in
zidanja v naši organizaciji in na podlagi naše orga¬
nizacije dosegli, da se v glavnem pojmuje vsaj cilj
našega kulturnega programa. To je za nas veselo,
častno in koristno znamenje.

Nismo pa še znali vcepiti slovenskemu javnemu
mišljenju to prepričanje, daje naše gibanje le
kulturno gibanje,  cja nismo privesek nobene
politične napredne stranke. Skratka: nismo še zrevo-
lucionovali slovenskega duševnega obzorja tako daleč,
da bi pojmilo možnost samo kulturne, od vsega
političnega privkusa abstrahovane, promišljene in
organizovane struje. To nam ni šteti v bene, nasprotno:
to je naša slaba stran. Tudi koristno to ni za nas, ker
kazi duh organizacije, moti pojme in bega naš naraščaj.

V ljubljanskem shodu vidim še tretji moment :
narodni radikalizem je postal „moderen“ pri nas na
Slovenskem. Novejša generacija je šla v narodno
radikalne organizacije in je postala „nar. radikalna"
ne morda iz prepričanja, ampak ker se o narodno
radikalcih največ sliši, ker je narodno radikalno gi¬
banje med dijaštvom najsilnejše, ker je nekaj novega,
modernega. Narodni radikalizem se je pospel v
„modo“! Ne rečem, da je temu izključno in pri vseh
tako, ampak: tako je. In to nam mora zadostovati!

122

Na katero plat naše glavne knjige pa nam je
vpisati ta pojav? Po mojem mnenju odločno na tisto
stran, kamor zabeležujemo svoje minuse, ki so nam
v škodo 1 Tega dejstva se moramo zavedati, ako
hočemo razumeti nekatere ne baš razveseljive pojave
v naši organizaciji iz zadnjega časa. Vse, kar je
moderno, kar je prešlo v modo, nosi že a priori v
sebi kal brzega razpada. Kar je danes moderno, se
jutri zavrže — stvar, ideja sama po sebi pa, ki je
najprej postala in potem prenehala biti moderna, že
ni več ista, ni več čista. Kakor vese zatemne luč,
tako skalijo tuji, neabsorbovani, neprerojeni elementje
idejo, program!

Vsaka kulturna smer je idejno silna in zdrava
le dotlej, dokler se' ima še boriti na vse strani, dokler
ni moderna. Nazaj torej v nemodernost in
naprej v novi — kulturni boj!

Ko sem prišel pred leti v Prago, slišal sem v
komaj ustanovljeni mladi „ Adriji “ svoje starejše
tovariše večkrat zatrjevati : „Ne glejmo na kvantiteto
temveč na kvaliteto! Čim manj  nas je, tem boljše
za nas.“ In imeli so prav. Danes pa se kar radi po¬
našamo s tem, da smo najštevilnejša slov. dijaška struja!
Ali smo že res tako daleč, da hočemo vzgojiti maso
in ne ljudi? Ali nam je res že imenovalec vse in
števec nič ? Ne čredo, ampak silne samonikle ljudi
moramo vstvarjati — vsaj to je bil namen duševnih
očetov naše smeri !

Zato pravim: ne revizije programa, pač pa revi¬
zijo števila, revizijo ljudij izvedimo! Število je naša
poguba, ako in ker je znak modernosti; v duševnih
silah, in naj si jih bo še tako malo, vtelesen program
— to bodi naš ideal! Da, ko bi s številom rasla
sorazmerno tudi kakovost; žalibog pa je pravilo
ravno nasprotno in to nas uči tudi izkušnja. To nam
mora biti dovolj.'

Dela nam je zapustil ljubljanski shod torej zadosti.
To je dobro za nas. Predvsem moramo spraviti

123

jasnost v naše naziranje na politiko. Ustvariti si
moramo nekak okvirni politični program,  v
katerem bodo začrtana vsa naša glavna kulturna
načela z ozirom na dnevna politična vprašanja. Ta
okvirni program naj sestavi starejšinska organizacija
v sporazumu z našimi visokošolskimi društvi in naj
služi kot bistveni pravec vsem političnim naturam
naše struje. Sistem je potreben, ako hočemo uvesti
enotnost in soglasje v nastopanju naše struje na
zunaj v praksi. Seveda ne sme biti ta sistem pre¬
ozek in ne sme postati šablona. Ta okvirni program
mora biti tako široko zasnovan, da se bo dal apii-
kovati na pokrajinske in strankarske razmere.

V zvezi z eksekutivo narodno radikalnega dijaštva
bodi osrednja starejšinska organizacija nekak centralni
organ, ki bo vodil in nadzoroval vse kulturno in
politično dejanje in nehanje v javnosti aktivnih pri¬
stašev naše struje. Razume se, da je v to svrho
neobhodno potreben neprestan kontakt med
tema dvema institucijama.  „Presenečenja“, kot
je bil vstop ljubljanskih starejšin v narodno napredno
stranko, se ne smejo ponavljati. Zaupnost in sporazum
morata vladati med visokošolskimi in absolvovanimi
pristaši naše struje. Duh kast mora izginiti.

V „Omladini“, „Razvoju“ ali pa v posebni v to
svrho ustanovljeni reviji naj se razpravljajo dnevna
politična vprašanja, ki so aktualna na Slovenskem,
z našega kulturnega vidika. Načelo samovzgoje in
samoizobrazbe naj se v naših organizacijah izvršuje
v vedno večji meri potom predavanj o politiki. Tudi
politično moramo vzgojiti svoje ljudi, da bomo enkrat
zamogli uresničiti pri nas načelno napredno politiko.
Političnemu vprašanju moramo posvečati večjo po¬
zornost. Politično nadstrankarstvo nam ne sme biti
istovrstno z brezbrižnostjo napram dnevni in svetovni
politiki. To smer povdarjam; in pri vsem idealizmu
ne smemo izgubiti realnih tal pod nogami.

124

Nadalje — kulturni boj. Pravzaprav smo ga že
začeli : stojimo na protidvobojnem stališču; borimo
K se zoper cerkev, v kolikor ovira svobodni razvoj
■(  vesti in prepričanja; smo za laicizacijo šole itd.
Trkajo pa na vrata še druga politična in eminentno
kulturna vprašanja, kakor: ločitev cerkve od države
in eo ipso seveda tudi možnost popolne razdružitve
katoliškega zakona, Svobodna misel, ženska emanci¬
pacija, koedukacija, enakopravnost brezkonfesijonal-
nosti in cela kopica drugih vprašanj, ki čakajo tudi
pri nas rešitve.

V duhu teh vprašanj vzgojimo najprej sebe
kot bodočo slovensko inteligenco, potem mlajšo že
v javnosti aktivno generacijo in končno ljudstvo. S
tem prisilimo, da se bavijo s temi prepornimi točkami
tudi nasprotni tabori, napredni kakor nazadnjaški
(ne pravim: klerikalni, ker imamo tudi med t. zv.
naprednjaki pri nas vse polno nazadnjakov in so
naši klerikalci posebno v gospodarskem oziru mnogo¬
krat naprednejši nego tisti, ki so na naprednost vzeli
patent). Tako izzovemo zopet boj. in v tem boju
bomo rastli mi in se bo povzdignil tudi splošni
duševni nivo našega naroda. V boju se bistrijo pojmi,
jačijo se duhovi. Najbolj kulturni  so  baš  tisti
narodi, ki so prestali največ duševnih,
kulturnih bojev.

Ako je „Slov. Narod“ kulturni boj odklonil, ker
se ga boji iz strankarskih ozirov, se ga nam ne bo
treba bati, ako ne bomo istovetili svojih in eminentno
narodnih interesov z interesi te ali one politične
stranke. Ker smo politično kot organizacija nevezani,
moremo in moramo biti odkriti. Isto velja narobe:
ako nočemo biti hinavci, ako se hočemo boriti z
odprtim vizirjem, se politično ne smemo vezati,
dokler in v kolikor je to sploh mogoče.

Končno naj omenim še obrambno vprašanje. Mi
smo ga pred leti sprožili v Bohinjski Bistrici, mi ga
vodimo in mi ga moramo tudi rešiti. Ako se je za

125

novo ustanovljeno društvo „Branibor ‘ komaj dobilo
toliko sposobnih in voljnih ljudij, da se je sestavil
odbor, je to gotovo skrajno žalosten in simptomatičen
pojav za naše napredne razmere. V tem oziru nas čaka
še mnogo dela, in naša  dolžnost je, da ga izvršimo.
Kdor je reformo začel, jo je dolžan tudi izpeljati do
konca.

In reforme je pri nas še toliko treba! Iztrebiti
iz narodne obrambe vsako frazerstvo in tisto staro
puhlo, brezplodno rodoljubje, ki pretaka solze ginje¬
nosti za mili slovenski narod in prodaja slovenska
posestva — nemškim bankam, je naša prva naloga.
Sistem čepenja na lavorikah iz prošlih dob in brez¬
delnega naštevanja bivših zaslug mora brezpogojno
izginiti. Spraviti moramo v obrambo sistem premiš¬
ljenosti, program, načrt; kajti to je bistveni predpogoj,
ako sploh hočemo, da se naša narodna obramba
smatra za resno.

*

* *

Vem, da je padla marsikaka bridka beseda,
ki mnogim ne bo prijala. Nič zato. Kritika samega
sebe, odkrito in odkritosrčno priznanje hib in
nevarnosti), ki nam groze, je mnogo koristnejša, nego
še tako lepo nakupičevanje zaslug, pod katerimi že
gloda črv razpada. Kritiko razmer imamo v svojem
programu; ako pa si hočemo prisvajati pravico kri-
tikovati druge, moramo isto storiti najprej na sebi.
Človek je popoln le, ako odkrito in brez ovinkov
priznava pred javnostjo to, kar je na njem nepopol¬
nega, — in mi hočemo vzgajati predvsem ljudi,
popolne ljudi . . .

□ □
□ □

.126

L. Brunčko .

O pangermanizmu.

0 pangermanizmu se govori pri nas dosti in
premalo. Dosti, ker se o tem strašilu sliši že na
vseh zborovanjih; premalo, ker se nam nikjer in
nikdar ne podajo jasni in stvarni pojmi o tem:
kaj je to pangermanizem. Kakor se pač straši otrok.

Toda naš narod ni noben otrok več. To je bilo
še v letih 1848 in 1868 do 1871 (doba taborjev),
ko se je uspančkaval z visokodonečimi, frazami
in praznimi pojmi — danes se zahteva jasnost,
stvarnost. In zanimivo je, da ravno mi, ki moramo
po načrtu pangermanizma prvi izginiti s površja
zemlje, mlatimo s tem pojmom okrog sebe, neza-
vedajoč se, da izgovarjamo »ein grofies Wort ge-
lassen aus !«

Kaj je torej pangermanizem? Na to vprašanje
da nam najboljši odgovor sam nemški cesar Vi¬
ljem II., glavni predstavitelj tega gibanja: »Unsere
Pflicht ist es, unsere Stammesgenossen im Aus-
lande zu schiitzen und zu unserer Heimat ein
noch grofieres Deutsches Reich  hinzuzu-
fiigen« (1.1896). In: »Es ist das Weltimpe  ri  um
das der germanische Geist anstrebt« (govor v
Cahah 20. rožnika 1902). In: »Unserem deutschen
Vaterlande moge es beschieden sein in kiinftigen
Zeiten durch einheitliches Zusammenwirken der
F ursten  und Volker, ihrer Heere und ihrer Burger
so gewaltig, so fest geeint und so mafigebend zu
sein,wie es einst das romische Weltreich
war,  damit es auch in Zukunft dereinst heifien

127

m5ge, wie in alter Zeit: Civis romanus sum, nun-
mehr: Ich bin ein deutscher Burger« (1. 1904 v
Solnogradu).

Že iz navedenega je razvidno, kako je pan-
germanizem dobival vedno jasnejše, vedno točnejše
oblike, pa tudi širši program. L. 1896. se je zado¬
voljeval s »še večjo nemško državo« (razumi: Rajh
+ Avstrija + Švica + Nizozemsko in Belgija!),
I. 1902. in zlasti 1. 1904. pa že sanja o »svetovni
vladi« (Weltimperium) in »svetovnem nemškem
državljanstvu !« V toliko program.

Ta program pa je le modernizovana kopija
politike nemških vladarjev od Karla Velikega
noter do Jožefa II. Že Karel V. in njegovi nepo¬
sredni in posredni nasledniki so snovali svetovno
nemško vlado pod zaščito krščanstva. O tem pri¬
čajo uničevalni boji proti polabskim in pomorskim
Slovanom, »das heilige romische Reich deutscher
Nation«, križarske vojske, »Deutscher Kreuzritter-
orden« (Grunwald 1410), nemška kolonizacija med
ogerskimi in danes cislitvanskimi Slovenci, husitske
vojske in pobelogorske (1620) konfiskacije itd.
Ruski pisatelj Dr. D. N. Vergun  je izračunal
(Njemeckij »Drang nach Osten«), da so Slovani
izgubili od 1. 708—1278 celih 6000 milj 2 , od 1.
1278—1772 pa 2000 milj 2 , torej v enem tisočletju
8000 milj 2 , ali vsako leto na 8 milj 2 ! In to iz¬
ključno na nemško celino!

Germanizacija se je širila z mečem in »lučjo
svete krščanske vere«, politika pa je služila v to
svrho centralističnim težnjam za dob Marije Tere¬
zije,, in Jožefa II. Naseljevanje Nemcev ob Dnjepru
in Črnem morju za Marije Terezije je bilo premi¬
šljeno, nameravano.

Danes se ne ponemčuje več z mečem in kri¬
žem, le politika je še obveljala iz starih sredstev.
Izstop Avstrije iz Nemške zveze 1. 1806 in defini¬
tivno 1. 1866 je sicer za trenutek prekinil tisočletne

128

vsenemške sanje o svetovni ali vsaj evropski Ger-
maniji, pa že ustava iz 1. 1867 (dualizem) je več
kot jasno pokazala, da jih še ni konec. Le nekoliko
svojega poleta so izgubile. Cislitvanski Slovani so
se izročili v plen Nemcem*); vendar so ti še vedno
bridko proklinjali kraljevograško afero in »napol-
Slovana« Bismarcka, ki jim je na dolga leta z njo one¬
mogočil uresničenje vsenemških državljanskih ciljev.

Arkolay  (»Germanentum und Osterreich«,
1872) pravi ogorčeno: »Es hat noch kein Jahr in
der deutschen Geschichte gegeben, das an sich
und nach den Wirkungen so entschieden anti-na-
tional war, wie das Jahr 1866. Die Offensivkraft
des Germanentums ist durch die Ereignisse des
Jahres 1866 nicht gestarkt, sondern geschwacht
worden, sei es auch nur fiir einen Augenblick«.
Današjo Nemčijo imenuje »politische Verstiim-
melung Deutschlands«, »Pseudodeutschland«, »eine
elende Skizze«, »elende Baracke« itd. in nadaljuje:
»Ohnehin ist die Vestummelung und Zerriittung des
politischen Deutschlands seit 1866 eine solche, dafidie
wiirdige und a n stan d i ge Wi e d e r h e rs te 1-
lung desselben nur durch das Germa¬
nentum  als  ga,n ; ze's und als Rasse erfolgen kanri".

Pa vstal je tolažitelj Bismarck, da popravi vtis
iz dinastičnih ozirov povzročenega Kraljevega
Gradca, in rekel: »Das Slaventum darf nicht sein
struppiges Karyatiden-Haupt erheben«, in cesar
Franc Jožef 1. je zavrnil Napoleona 111. 1. 1870 z
besedami: »Sir, vergessen Sie nicht — ich bin ein
deutscher Fiirst.«

Ponosno je pisal dve leti pozneje Arkolay:
»Habsburg war oft gegen die Freiheit, doch immer
deutsch«. (Primerjaj dar 20.000 K za ljubljansko
nemško gledišče!)

*) R. Springer: Grundlagen u. Entwicklungsziele der
ost. ung. Monarchie.

129

9

Ko pa je pod pritiskom razmer Taaffe kljub
temu izobčil iz intenc dualistične ustave in 1.1880
proglasil, da bo vladal vsem narodom ravnopravno
(glej čl. 19 drž. tem. zak.), ustanovili so Nemci še
istega leta avstrijski „Schulve rein«, naslednjega
leta »Allgemeiner deutscher Schulverein«
v Berlinu, na kar so začela podobna bojna dru-
tva rasti kot gobe po dežju. Manjkalo je še osre¬
dnjega ognjišča, krog katerega bi se osredotočevaie
vse nemške bojne vrste. To se je osnovalo 1. 1886
s t. zv. »Aligemeiner deutscher Verband«, iz kate¬
rega seje  1. 1894 razvil današnji zloglasni »All-
deutscher Verband«,  ki je nekak vsenemški
svetovni narodni in bojni svet. Dve leti na to
(1. 1896) je Viljem II. že javno zahteval za sebe
»še večjo nemško državo!« Sorodnost je očividna.

Ta »Alldeutscher Verband« ima po §1. svojih
pravil namen : »oživiti nemško narodno mišljenje
na celi  zemlji in združiti vse nemštvo«,  po
§2  pa: »podpirati silno nemško interesno politiko
v Evropi in za morjem in posebno kolonijalno gi¬
banje vesti k praktičnim uspehom.«

Stem je bila dovršena tehnična stran pan-
germanske organizacije, in začelo se je delo.

Najprej se je vplivalo na notranjo politiko —
sledile so protipoljske razlastitvene predloge, na¬
selbinske komisije (Ostmark), razni socialistični
zakoni (ker in dokler socialisti niso podpirali vla¬
dine »We!tmacht« politike"), izganjanje avstrijskih
in drugih Slovanov itd. Pangermanizem se je tako
izpremenil iz strankarsko-politične ideje posameznih
društev v državno-politično vodilno idejo vse dr¬
žavne nemške politike. Z notranjo politiko morala
je seveda soglašati tudi zunanja in baš v tem
oziru je poučno videti, s kako doslednostjo, vstraj-
nostjo in žilavostjo izvajajo Vsenemci svoje sveto-
vladne cilje.

130

Predvsem : kolonijalna politika. Listi, ki stojijo
blizu vse nemškemu »Verband-u< kakor: »All-

dentsche Blatter«, »Alldeutsche Korrespodenz«,
Hardenova »Zukunft« in izlasti »Deutsche Erde«
(Zeitschrift fiir das deutsche Volkstum allero rten
und allerzeiten, objavlja: deutsche Gewinn-und
Verlustlisten) prinašajo dan na dan cele vrste
monografij in načrtov o nemštvu v tujini. »A/l-
deutsche Blatter«, oficielni organ vsenemške ga
»Verbanda-a«, odkrito izjavljajo (leta 1904. štev.
48), da so vsi glavni načrti vladarja in njegove
vlade zasnovani pod neposrednim vplivom njiho¬
vih člankov!

Pod »praktičnimi uspehi« kolonijalne politike
je razumeti seveda ponemčenje  kolonij, ki pa ne
obstoje mogoče samo iz Iztočne Afrike, Kameruna
ali Kiao-Čao, ampak tudi slovenskih, balkanskih,
ruskih in drugih pokrajin. Že omenjeni Arkolay
govori o nemških postojankah med Slovenci in
balkanskimi Slovani izrecno kot »vorgeschobene
Kultur — und K o I o n i s a t i o n s-punkte«. Isto
zven i razločno in nedvoumno tudi iz besed Viljema
II. (|- 1898): »Wo nur ein einziger deutscher Mann
beg r aben liegt, der fiir seln Vaterland in treuer
Pfi c hterfiillung gefallen ist, dort ist deutscher
Bo^en und bleibt deutsch«.

Pri vsenemškem »Verbandu« je oddelek, ki
vodi trdno organizacijo za svoje zamejne izseljence,
izlasti za učitelje, da bi vedeli, kam posebno v
slovanske zemlje se morajo podajati novi nemški
kolonisti na pomoč tistim, ki so že naseljeni in
delajo v prilog vsenemški misli. Ta oddelek oskr¬
buje izvestnik nemških zamejnih šol in izdaja po¬
seben list za nje: »Die deutsche Schule im Aus-
lande«. Ne bo odveč, ako si statistiko teh šol
natančneje ogledamo.

Zamejnih nemških šol je bilo 1. 1904 v E v r o p i
(razven Rusije) 122 s 784 učiteljskimi silami in

131

9 ’

15.653 otrok (64°/ 0  Nemcev, ostali so Slovani itd!
Šulferajnske šole med avstrijskimi Slovani niso
tukaj vštete!); v Aziji:  18 šol, 109 učiteljev, 1105
otrok (74°/ 0  Nemcev); v Afriki:  50 šol, 129 učiteljev,
2641 otrok (82 °/ 0  Nemcev); v srednji Ame¬
riki:  3 šole, 18 učiteljev, 330 otrok (77 °/ 0  Nem¬
cev); v južni Ameriki:  738 šol, 1090 učiteljev,
30.440 otrok (87°/ 0 ); v Avstraliji: 77 šol, 89 uči¬
teljev, 2650 otrok (95 °/ ? ) — na celem svetu je nad
2000 nemških z a m e j n i h šol in nad 3000 uči¬
teljskih sil! Avstrijsko ozemlje  ni  všteto.

V sami Rusiji je bilo nedavno po nemških
navedbah krog 700 nemških šol, in sicer v Petro¬
gradu 22, v iztočnomorskih provincijah 389, na
Poljskem 78, v severozapadnem kraju 38, v jugo-
zapadnem na Krimu 49, ob Volgi 51 in na Kav¬
kazu 11. Vseh nemških šol bo danes na Ruskem
približno 700! In temu se ni čuditi, ako pomislimo,
da ne podpirajo samo vsenemška bojna društva s
»Verbandom« in »Schulvereinom« na čelu zamejno
nemško šolstvo, ampak da daje sama osrednja
vlada v Berlinu vsako leto na pol miljona mark
za šolstvo izven Nemčije.

Nadaljni korak k udejstvitvi vsenemških strem¬
ljenj je bila dvozveza med Nemčijo in Avstrijo,
ki je že danes mutatis rnutandis nekaka državna
zveza (Staatenbund), pa se ima v dosledku kora¬
koma še bol zožiti. Že danes se propaguje misel
colninske zveze med rajhom in našo monarhijo*);
od colninske zveze pa je le še korak do — popolne
združitve.

Pa tudi o tej se že povsem resno razpravlja.
Dr. Otto Delff  n. pr. pravi v svoji knjigi „Deutsch-
lands Aufgaben als Grol3 = und Weltmacht«: »Po
smrti Franca Jožefa moramo biti pripravljeni, da

*) Josef Perger: Der Weg zum deutsch-osterreichischen
Zollverein. Monakovo 1904.

132

z močno roko zasežemo in nastopimo dedščino ob
Donavi, davno pri tem je, da se to zgodi prej,
nego postane Rusija silna. Habsburška hiša je iz-
grešila svoje naravno poslanje: državo ob Donavi
ponemčiti — poskusimo, kaj zmorejo v tem oziru
»Hohenzollernci!«

Vsenemška stranka v nemškem in avstrijskem
(cislitvanskem) državnem zboru ima v svojem pro¬
gramu točko, ki rešuje vsenemški problem z ozirom
na Avstrijo skoro z istimi besedami, kakor bivši
avst. vsenemški državni poslanec Iro*): »Anchlufl der
einstmals deutschen Bundeslander (=cislitvanske
dežele razven severnih in iztočnih pokrajin. Trst
nikoli ni spadal med zvezne dežele!) einschliefilicb
des Hafens von Triest ajs deutscher Bundesstaat,
mit dem Kaiser von Osterreich als deutschem
Bundesfiirsten an der Spitze, an das Deutsche
Reich!«

In Harden, izdajatelj lista »Zukunft«, je ob
priiiki aneksije Hercegbosne napisal sledeče po¬
menljive besede na naslov berolinske vlade: »Tua
agitur res« (za tvojo stvar se gre)! Še bolj raz¬
ločno pa piše Arko!ay: »Insoweit das Germanen-
tum eine Zukunft hat im Sinne einer verbreiterten
Kultur, liegt sie vorzugsweise nach S tr¬
dost e n, d. h. genau in der Richtung
iiber Osterreich hin...«  in nadaljuje: »Ein
Blick auf die Karte lehrt, dafi bei einem Zuriick-
weichen der Osmanenherrschaft aus Europa nur
das germanische Zentrum  berechtigt und
der Macht nach befahigt ist, des Halbmonds Nach-
folger zu sein. Wir haben die ganze obere und
mittlere Donau, werden sie ewig haben. Folglich
kann sich die untere Donau schon aus st ra te-
gischen Griinden  weder in russischen, noch

*) Alldeutsches Tagblatt (Dunaj) 1905, štev. 54, 55 čla¬
nek: „Der Weg aus dem Wirrsale“.

133

in englischen und franzosischen Handen befinden.
Die untere Donau aber heifit — Bosporus!
Welche Perspektive fiir deutsehe K o 1 o n is at ion,
fiir deutsehe Arbeit, fiir deutschen Handel!!!«

Majnika 1. 1908 (v oktobru istega leta je bila
Hercegbosna anektirana) je v Berolinu ob priliki
obiska avstrijskega zamejnega ministra Aehren-
thala napisal profesor Dclbriick, da je naloga
avstro-ogrske države »pomagati Nemčiji širiti
vedno dalje vpliv nemštva in nemškega gospo¬
darstva na mohamedanskem Iztoku ...« Na berlinski
univerzi se je lani ustanovila stolica za predavanja o
zamejnih Nemcih .. .

Izborna je taktika berlinskega zamejnega mini¬
strstva, ki ni nič drugega kot izvrševalni organ vse-
nemškega »Verbanaa«, nastavljati vsepovsod na
mesto izumrlih dinastij nemške prince. Tako n. pr.
so rumunski in grški kralj, bulgarski car in nizo¬
zemski princ — soprog nemškega po koljenja. In
Francija je bila 1870/71 tepena, ker ni privolila v
podobne mahinacije na Portugalskem. Ako pomisli¬
mo, da so celo slovanski vladarji, kakor n. pr. Pfe-
myslovci na Češkem, Piastovci na Poljskem, Peter
Veliki in Katarina II. *) na Ruskem, naseljevali po
svojih deželah nemške koloniste in jim dajali vsako-
jake predpravice, se ne moremo čuditi, ako nemška
zamejna politika računa s tem, da bodo to tembolj
storili — nemški princi. Do- cela razumljivo je torej,
zakaj se Viljem II. pri konečnem uresničenju pan-
germanskih ciljev zanaša na »einheitliches Zusam-
menwirken der Fiirsten,  ihrer Heere itd!«

Kjer ne gre to s princi, pa se poskuša doseči
isto z — diplomati. Menčikov je v »Novoje Vremja«
izračunal, da ima rusko ministerstvo za zunanje

*) Za Katerine II. je izdala ruska vlada na inicijativo
pruskega kralja Fridrika Vel. za naseljevanje Nemcev samo
ob Volgi 5 milj. rubljev. Nemški kolonisti so dobivali zemljo
zastonj in so bili vojaške službe oproščeni do 1. 1873!

134

zadeve med 315 diplomati 200 neruskega poko-
Ijenja in med temi samo 198 z nemškimi imeni!
Mnogo ruskih diplomatov je stalo v službah —
Bismarcka! Uspehi niso izostali.

Ko se je 1. 1881 mislila upeljati na Ruskem
neka vrsta konstitucije, je po Bismarckovem na¬
svetu Viljem I., pruski kralj, ruskemu carju to
odločno odsvetoval in — načrt je propadel. In se¬
danji nemški cesar Viljem II. je pred par leti z
lastnoročnim pismom Nikolaju II. protestiral proti
uvedenju avtonomije v poljskem kraljestvu — in
danes so Poljaki na Ruskem skoro bolj zatirani
nego na Pruskem. Rusko-japonska vojska je delo
nemške diplomacije, istotako nenadani preobrat
ruske politike v aneksijski krizi.

Zato pa tudi dovoljuje ruska vlada z naravnost
ginljivo uslužnostjo ustanovitev nemških društev
a la »Siidrussischer deutscher Bildungsverein«,
»Verein zur Forderung des Deutschtums in Rus-
sisch Polen«, šulferanjskih podružnic, vsenemškega
»Verbanda« (50) itd. Kaj čuda, ako govore nemški
kolonisti na Ruskem:

»Deutschland kommt gleich hinter Wolsk
(Volga)« in pojejo pesmi kakor:

..Alldeutschland im Vereine«
heisst unser Losungswort!

Vom Niemen  bis zum Rheine
und weiter tont es fort.

Und an der Donau schallt es,
wie heller Siegesklang,
und bis zur Wolga  hallt es
wi e ferner Schlachtgesang.

Es wird der Tag erscheinen
der deutschen Volkerschar, —
da wird uns ali’  vereinen
Oermaniens Kaiseraar!

(Heinrich Gutherleb: Kampflieder.)

135

Ko so se za časa zadnjih revolucij hoteli nemški
kolonisti iz pokrajin ob Kavkazu, Črnem morju
Dnjepru izseljevati, je prišlo strogo povelje iz Ber¬
lina: ostati! In ostali so . . . Ruski general Gurko
je konstatoval, da se Nemci sistematično naseljujejo
baš ob strategično  najvažnejših točkah v ruskem
Poljskem ... O generalu pl. Richterju, najvplivnejšem
članu ruskega državnega sveta, je ob priliki njegove
smrti 19. marca 1908 pisala „N, F. Presse“: „Als
Politiker streng konservativ,  liat er die Inte-
ressen des Deutschtums mit Unerschrokenheit ver-
teidigt".

Toliko o uspehih nemške diplomacije na Ruskem.
V avstrijsko diplomatično službo pa itak ne sprej¬
mejo nobenega Slovana razven Poljakov a la grof
Goluchovski.

Izredne važnosti za nas in Slovane sploh je
gospodarska  stran pangermanizma. To se navadno
omalovažuje, četudi je ravno tako ako ne bolj ne¬
varna kakor kulturna ali politična.

Pruske banke dajejo kolonistom kot nemškim
„Vorposten“ posojila po 2 °/ 0  v svrho nakupovanja
zemlje. Samo na Ruskem j,e nad 6 miljonov hektarjev
„črne zemlje" v rokah nemških posestnikov, in nad
4 miljone v rokah Židov! Ruski listi so 1. 1906 cenili
vrednost vsega v nemških in židovskih rokah se na¬
hajajočega ozemlja na 1 miljardo rubljev. Razven
tega imajo Nemci na Ruskem 20 bank poleg neštetih
drugih denarnih in gospodarskih organizacij, in z
Avstrijo vred 41 konzulov in podkonzulov.

Zanesljiva opora v gospodarskem boju so jim
Židi, kojih je na Ruskem črez 8 miljonov, in ki
večinoma simpatizirajo z Nemci. „Berliner Tagblatt"
je 1. 1904 prinesel dolg hvalospev ruskim Židom
kot „den Pionnieren des Deutschtums im Osten
Europas". Ker imajo Židi in eo ipso seveda tudi
Nemci skoro ves tisk v svoji oblasti, je razumljivo,
da skušajo dobiti ingerenco na vlado in njeno po-

136

litiko. So bodisi načelni konservativci (Glej „N. F.
Presse" o Richterju!) in začnejo takoj ropotati in
groziti, ako se domorodcem dovoli par konstitucio-
nalnih drobtine, ali pa podpirajo in podpihujejo
revolucijo (primerjaj avdienco ruskih Židov pri
ministrskem predsedniku Stolypinu), sodeč, da s tem
izzovejo reakcionarni režim.

Samo v kraljestvu Poljskem imajo Nemci krog
1800 tovarn in industrijskih podjetij v ceni 300 milj.
rubljev, v katerih je.zaposleno krog 100.000 delavcev ;
v ruski industriji pa je investiranega 261 milj. mark
nemškega kapitala*). Tudi na ruskih vodah prevladuje
— Nemčija na podlagi ugodnih tarifov. Na Črnem
in Baltskem morji je zrastla nemška trgovina 4 krat
proti ruski!

Pa ne le na Ruskem, ampak tudi na Balkanu, v
Mali Aziji in v _„državi srebrnega leva" prodira
nemški kapital. Železnice Solun — Monastir, Mitro¬
viča—Solun, Solun—Dedeaghač in orientekspres so
popolnoma ali pa vsaj po večini v nemških rokah.
Železniške proge v Mali Aziji so delo nemških bank.
Ko se je stavila železnica iz Smyrne ob južnem po-
brežju skozi Malo Azijo (anatolska železnica), je
nemško časopisje, zlasti ono blizu vojaškim krogom,
ogorčeno obsojalo strategično nerodnost staviteljev,
ki je povzročila, da teče železnica preblizu morja in
jo lahko angleške vojne ladje razbijejo!

„Deutsche Orientbank" v Carigradu ima filialke
v Jeruzalemu, v iztočnorumelskem pristanišču Dede-
aghači, in v kratkem ustanovi podružnice v Koniji,
Aleppu in Samzunu. Vpliv nemškega kredita podpira
tako vedno izdatneje gospodarski in politični vpliv
nemških železnic.

V najnovejšem času se pogaja sindikat nemških
bank, ki stoji za »Orient Bank-o“, s posredovanjem
nemške diplomacije s perzijsko vlado zastran poso-

*) Paul Delni: Weltwirtschaftliche Neubildungen 1904.

137

jila 40 milj. mark. Banka zahteva od perzijske vlade,
da konvertira ves dolg, ki ga dolguje Rusiji in An¬
gliji, da ji v zastavo izroči colnino in pravico izpre-
minjevanja tarifov na izvoz in dovoz, in konečno da
ji dovoli staviti železnice in izkoriščati mineralno
bogatstvo perzijske zemlje . . . „Ruskoje Slovo" piše:
„Ogromna senca bojevitega pangermanizma razteza
se že črez Bosporus in Mezopotanijo k višinam Irana.
Načrti te politike, v Berlinu dosedaj držani v naj¬
večji tajnosti, so že prozorni . . .“ To taktiko je za¬
črtal sam Viljem II. v Solnogradu 1. 1904 rekoč:
„Zuerst stili in verborgener Arbeit, hernach aber
als Gottes erwahltes Werkzeug“.

Tudi velikansko železnico iz Bagdada in Bušira
v Teheran, ki bo stala nad 200 miljonov rubljev,
stavi sindikat nemških bank. Nepretrgana zveza med
Berlinom in Iztočno Indijo bi bila potemtakem
dejstvo. „Daraus, dafi unsere Kolonisten den weiten
Seitenweg nach Amerika einschlagen miissen, kann
geschlossen werden, einesteils wie ungenugend unser
politisches Vaterland ist, andernteils, wie machtig
es einst sein wird“  piše Arkolay na strani 271
svojega dela .. .

L. 1904 je šlo 60 nemških bankirjev na Turško
iskat trg za nemški kapital. Že imenovani Vergun
pravi: „Najstrašnejše sredstvo pa je gospodarska od¬
visnost Slovanov od Nemcev. Ruski državni dolg
znaša 19 miljard frankov, balkanskih držav 8 miljard,
pri čemur pripada na nemški račun več nego tre¬
tjina. Nemški dovoz v te dežele se ceni na 1022 mi¬
ljonov mark. Težko da se motimo, ako od celotnega
dolga 30 miljard, katere plačujejo Slovani zapadni
Evropi, odštejemo več nego polovico na račun
Nemcev. Prištejemo Ii k temu še miljarde, izdane
na vojne ladje, armade in trdnjave iz strahu pred
vojsko z „Drangom nach Osten“, tu opasnost nje¬
gova ne more biti več očividnejša".

138

Raznih potovanj članov nemške cesarske rodo¬
vine v Palestino, Maroko, Ameriko itd. ne bom
našteval, ker je več kot jasno, da merijo na povzdigo
narodne samozavesti med tamošnjimi Nemci. Pač
pa naj se dotaknem le še nekoliko sredstev, ki se
jih poslužujejo Vsenemci pri izvajanju svojega impe¬
rialističnega stremljenja.

Križ in meč ne držita več danes, pač pa žongli¬
rajo zato prav spretno s historičnim ali pa naravnim
pravom, kakor jim pač kaže potreba. Na Češkem
obupno kličejo _ po narodni avtonomiji (naravno
pravo), ker jim Češka razpenjavost že podira fiktivno
gradbo „zaprtega ozemlja", na Štajerskem pa so
najhujši nasprotniki tega načela, ker baje trga »histo¬
rično" ozemlje.

Trst, ki nikoli ni bil in še danes ni nemški, je
po izreku Bismarckovem »deutsche Hafenstadt". Isto
trdi Dobernig, in že imenovani Dr. Otto Delff pravi:
„Unsere erste Aufgabe mufi sein wieder zum Mittel-
meere zu gelangen. Durch Besitzergreifung
von Triest  miissen wir einfach Gibraltar tor uns
aus der Welt entfernen itd.“ Ker jim tukaj zgodovinsko
pravo ne pomaga, se sklicujejo na prirojene pravice
močnejšega, „kultiviranejšega“. „Macht geht vor
Recht" je rekel Bismarck in je udejstvil Nietzschejevo
»Herren- in Sklavenmoralo".

Nemške učne knjige za nižje in srednje šole
(n. pr. Daniels  Leitfaden der Geographie) štejejo
sledeče dežele k »Nemčiji": 1. Rajh 2. Avstrijo 3.
Švico 4. Nizozemsko 5. Belgijo in 6. poljsko Kongre-
sovko. In Arkolay pravi v svoji knjigi »Germanentum
utid Osterreich", ki je prava pravcata slika fanta¬
stičnega in fanatičnega pangermanizma*): „Einige
Teile sind uns bis zu r Wi e d er ge wi nn un g poli-
tisch verloren gegangen (Schrveiz, Belgien. Holland,

*) Čehe in nas Slovence imenuje avtor (str. 270) »Gassen-
kehrer imd Stiefelputzer der Weltgeschichte“.

139

baltische Provinzen), indessen gehoren sie auch heute
noch national zu uns“ (stran 13) in takoj na drugi
strani pravi spet: „lnfolge politischer Missgeschicke
und politischer Fehler der Regierungen sind vom
eigentlichen Gebiete des Germanentmus ' (a b e r
keineswegs f ti r im mer)  verloren gegangen 1.
Schweiz, 2. Niederlande, 3. Belgien, 4. Luxemburg“.

Velika potrtost nad sedanjostjo in tolažujoča
nada v boljšo bodočnost zveni iz sledečih njegovih
besed: „Der Begriff Deutschland deckt den Begriff
Germanentum langst nicht mehr. Er ist hochstens
eine armselige Karrikatur des Letzteren, ein gegen
friiher fast um zwei Drittel verkleinertes, verscliro-
benes, bis zur Unkentlichkeit verpfuschtes Bild.
Dieses Bild stellt unsere klagliche Gegenwart, jenes
Original stellt unsere bessere Zukunft dar. In dem
ungeheuren Gegensatze zwischen beiden liegt das
Ali unseres Schmerzes, unserer Leiden und unsres
Hoffens auf das Einst“.  (Str. 9).

Vsa veda na Nemškem služi vsenemški politiki.
Antropologija dokazuje s pomočjo Darwinove „Aus-
lese“ teorije, da je duševno in telesno najbolj razvit
tip plemena „homo sapiens“ baš tip Germana. Kul¬
turni zgodovinarji bijejo navdušeno znanstveni boj
za opravičenost teorije o „germanische Herren-
volker".  Arheolog Bormann na Dunaju pa je
izmislil celo paralelo med starimi Grki in današnjimi
Nemci. Po tej paraleli so Atene—Berlin, Šparta—
Dunaj, Perzija—Rusko, Temistoklej—Bismarck, Darej
—ruski car, njegov pohod proti Skitom — ruski
pohod v Mandžurijo, in grško-perzijska vojska —
siika bodoče rusko-nemške vojske!

Znan je Mommsen, ki je 1. 1897 pozval avstrijske
Nemce, naj „siIoma vbijejo nemško nadkulturo v
debele češke buče", in sloviti raziskovalec modro-
slovne zgodovine F. Paulsen trdi z vso resnostjo,
da je „deutsche Bildung — Menschheitsbildung“ in
konča z besedami Schillerjevimi: Unsere Sprache

140

wird die Welt beherrschen! (Handbuch des Deutsch-
tum? im Auslande, predgovor).

Celo tako daleč gredo razni vsenemški znan¬
stveniki", da hočejo kakor Reiner (Pangermanisches
Deutschland, str. 153) v bodoči Germaniji Slovanom,
kolikor jih bo še ostalo, dovoliti sicer ius commercii
(državljanske pravice) z omejenim ius connubii
(stopati v zakon), toda upeljati se mora pravočasno
(t. j. takoj) — „Verbot der Kindererzeugung‘‘.
Prvo, da ne bi bastardirali nemškega polnokrvnega
plemena, drugo, da bi Slovani v doglednem času
sami po sebi — izumrli 1

V prispodobah a la Bormann polaska si kaj rad
sam nemški cesar Viljem II. L. 1903, ko se je vračal
od obiska pri papežu Piju X. v Rimu, se je izrazil
napram enemu svojih najljubših generalov, da to,
kar se ni posrečilo Vladislavu IV. 1. 1612., niti Karlu
XII. 1. 1709., niti Napoleonu 1. 1812., se posreči go¬
tovo njemu 1. 1912., namreč — premagati Rusko . . .

Prej seveda morajo biti tla primerno pripravljena;
na ruskem Poljskem so predpogoji za uspešno inva¬
zijo že dani. „Novoje Vremja“ je v aprilu 1909 sama
priznala, da pojde li to tako naprej, se lepega jutra
Rusija probudi in zagleda poljsko kraljestvo v rokah
Nemčije!

Da bi si pa tudi ostali Slovani ne mogli od¬
dahniti in zbrati svoje sile, izvajajo Nemci zloglasno
geslo; divide et impera, Po tem načelu so dosegli
dualizem in steni načelom hočejo vstvariti trializem :i: ).
Berlinska „Nationale Korrespondenz" sama odkrito
izjavlja,'da imajo Nemci temu načelu zahvaliti naj¬
več uspehov.

Iz Berlina se na vse mogoče načine podpihuje in
potom Židov podpira revolučno gibanje v poljskem kra¬
ljestvu proti Rusiji, da bi ne došlo k rusko-poljskemu
premirju, ampak da bi nasprotja trajala dalje in bili

*) Glej: Henrik Hanau: Trialistieni zemljevid itd.

141

Poljaki kakor Rusi na ta način zaposleni in oslabljeni.
Medtem pa Nemci hitro osvajajo poljska in ruska
tržišča, stavijo tovarne, kupujejo posestva, naselju¬
jejo koloniste itd. Ruska vlada jim pri tem še po¬
maga in zatira poljski bojkot nemških tvornin.

Germanofilski Vsepoljaki pritiskajo po intencijah
dualistične ustave na Rusine, Hrvati na Srbe, Madjari
na Slovake, in nova ustava za Hercegbosno umetno
vstvarja in goji verske razlike. In Slovani se tepejo
in koljejo med seboj, v kalnem pa ribari panger-
manizem!

*

S tem sem površno očrtal bistvo pangerma-
nizma. Nisem imel s temi vrsticami namena izčrpati
do dna vse to nemško svetovladno gibanje, ampak
hotel sem ta, za nas tako važni predmet dati le na
debato. Zato upam, da bo tej slabi razpravi sledilo
pri nas kmalu več drugih, temeljitih. Drugi narodi,
ki od daleč niso tako ogroženi po pangermanizmu
kakor mi. (n. pr. Francozi, Angleži), imajo že celo
književnost o tem predmetu, mi pa se niti ne zave¬
damo v kakšni nevarnosti smo.

Za vse tiste, ki imajo voljo, izpolniti tozadevne
vrzeli pri nas, navajam kratko literaturo o predmetu
te razprave:

1. Bismarck  s:  Gedanken und Erinnerungen.

2. Pen z 1 er: Die Reden Kaiser Wilhelms II.
(Reclam).

3. Mo ltke-jevi  spisi.

4. Dr. O. Delff:  Deutschlands Aufgaben als
Grofi- und Weltmacht.

5. J. Reimer:  Pangermanisches Deutschland,
Berlin 1905.

6. V. Str a n z: Das vervvalschte Deutschtum
jenseits der Westmarken des Reiches. Berlin 1904,

142

7. Dr. Schnehardt: Das Reich der Zukunft.

8. Josef Perger: Der Weg zum deusch-
osterreichischen Zollverein.

9. Dr. Vergun: Njemeckij „Drangnach Osten"
(tudi češki prevod A. Piša, Brno 1906).

10. J a n H e j ret: Pangermanismus a Slovanstvo.

11. Lehman:  (založnik, Monakovo) Der Kampf
um das Deutschtum.

12. Angust  Ni  e m a n n: Der Weltkrieg (roman).

13. Langhaus:  Deutscher Kolonial-Atlas.

14. Deutsche Erde  (Gustav Perthes, Gotha,
vsi letniki.)

15. Georges Weil:  Le pangermanisme en
Autriche 1904.

16. Andre Cheradame:  La question d 1 '
Orient.

17. Arkolay:  Germanentum und Osterreich.

18. Samassa:  Volkerstreit im Habsburgstaat.

19. Bernhardt:  Polenfrage, das polnische Ge-
meinwesen im preusischen Staat.

20. Brenning:  Innere Kolonisation.

21. Trampe:  Ostdeutscher Kulturkampf.

22. X.: Deutsche Auslandspolitik, Lipsko 1910

□ □
□ □

Statistika slov. srednješolskega dijaštva
leta 1909 10.

Gimnazijcev . . . 3015 v šol. letu 1908/9 2855

Realcev . . . . . 804  „ „ „ 19 08/9 796

Vseh slov. srednješol. 3819  v šol. letu 1908/9 3651

V statistiki manjkajo slovenski srednješolci po
raznih zavodih ostalih kronovin, na Dunaju itd.

POPRAVEK: Na str. 63. vrsta 18 se ima glasiti:
Češka trgovska akademija ima tudi abiturijentski kurz.

144