i ,iUed detijr eaeopt Saturdajrs, SuncUrJ and Holldiji LETO—YEAB XXXV. Cena Usta Je $6.00 PROSVETA - }. » - i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' * Urodnllki In upravnliki prostori: 2887 South Lawndala A v«. .. Office of Publlcotlon: 1657 South Lawndalo Avo. Tolophono, Ročk wc11 4004 ' .....»j bitcntf m Mcond-cta« at ~" Jnen U. nas. it cm ttM ACt ©I a. itn. CHICAGO. ILU ČETRTEK. T. JANUARJA (JANUARV T). 1943 Subscriptlon «0.00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 4 Acceptance for mallin« at »pedal rate of postago providod for U »ectionllM, Act of Od I, 1017, authorlaod on Juno 4. 1011. Ameriški letaki uničili devet japonskih parnikov Japonska vojaška posadka na Novi Gvineji v pasti.—Rusi okupirali nadaljnja mesta in vasi v prodiranju proti Rostovu in ubili 20,000 Nemcev na stalingrajski fronti v zadnjih petih dneh.—Francoske čete udrle iz pokrajine Chad v Libijo. Viharji in deževni nalivi ovirajo vojne operacije v Tuniziji. Nemiki vojaki prihajajo v Afriko iz Rusije Melbourne, Avstralije, 6. jan. Zavezniški letalci so napadli z bombami japonske ladje in par-nike pri Rabaulu, otok New Bri-tain, ki so uničile devet parnikov, enega pa poškodovale. To-naža teh parnikov je znašala čez 50,000 ton. Komunike, izdan v glavnem stanu generala Douglasa MacAr-thurja, pravi, da je bil napad izvršen včeraj. Sest japonskih bojnih letal, ki so se dvignila v zrak in se zapletla v boj z zavezniškimi letalci, je bilo sestreljenih. * ^ .jpi Rabaul, ki leži 440 milj severovzhodno od Bune, Nova Gvineja, in 680 milj severozapadno od Guadalcanala, največjega otoka Solomonove grupe, . je glavna japonska mornarična baza. MacArthurjevi letalci so izvršili šest napadov na to bazo od 27. decembra. Druga vest pravi, da so ameriške in avstralske čete obkolile japonsko vojaško posadko, zbrano na ozkem pasu ozemlja pri Sananandi. To je edino ozemlje v južnovzhodnem delu Nove , Gvineje, ki je še v japonskih rokah. Zajeti japonski vojaški posadki preti uničenje. ~ Velika japonska pomorska sila se zbira v južnozapadnem delu Pacifika. To tvorijo bojne in zalagalne ladje ter transporti. Vse kaže, da se Japonci pripravljajo za obnovo napada na Gua-dalcanal, ki je pod kontrolo ameriških čet. Washington. D. C.. 6. jan.— Mornarični tajnik Frank Knox je rekel, da nima nobenih informacij glede koncentracije japonskih bojnih ladij v južnozapadnem delu Pacifika. Dejal je, da amefiška izvidniška letala stalno opazujejo sovražne aktivnosti v tem delu Pacifika. London. 6. jan.—Francoske čete, katerim poveljuje general Jacques Le Clerc, so prodrle več milj naprej iz pokrajine Chad v Libijo. Prvi vojaški oddelki so dospeli v bližino italijanskih pozicij v južni Libiji. Izgleda, da bo osiščni kot v sever-ni Afriki kmalu obkrožen od vseh strani. Peščeni viharji v Tripolitaniji »n deževni nalivi v severni Tu-niz'J» so zavrli vojne operacije. Poročila omenjajo le aktivnosti vojaških straž. Kadijsko poročilo iz Maroka Pr*vi, da Je Hitler potegnil več tJ*« vojakov iz Rusije in jih l*»lal na afriške frohte. Nemški vojaki., ki so bili ujeti, so prišli, da so prišli na te fronte l£Jtusije. . Amrnka formira peto arma-T|" v Afriki, kateri bo povelje-val t '»u ral Mark W^rne Clark, * i'l.i.siyradno naznanilo. On šef pozicijo kot pomožni ■'•vozniške oborožene sile, J«'-re poveljnik je genersl ht p. Kisenhower. . Mo«kva. 6. jan.—Sovjetske če-^ v prodiranju proti Rostovu ' nadaljnja mesta ln vasi 1 'fm lju ob reki Don ter dv$ ^"iški postaji v severnem de-* K-'Vkaza, poroča vrhovno ptK Iv''. Med okupiranimi vas-Marinskaja nI severni !,"na. 25 milj južnozapad-Simil-anskaje in Kami Kaja "k«J ur prej je poveljstvo <»lo, da je 20.000 nemških padlo v bitkah z Rusi in ju/nozapadni strani V( Stalingrada v zadnjih petih dneh, 6500 vojakov pa so Rusi ujeli. Rusi so ujeli na stalingrajski fronti od začetka ofenzi ve 144,150 sovražnikov. Poročila s fronte pravijo, da Nemci beže pred Rusi ob progi železnice, ki spaja Rostov s Kas-piškim morjem. Na severovzhodni strani Rostova so ruske čete obkrožile nemške vojaške posadke. Ena ruska enota tankov je pognala Nemce iz neke utrjene vasi, pobila 300 častnikov in vojakov, razbila osemnajst tovornih avtov, štiri topove in trinajst strojnic. ' • Rusi so zasedli nadaljnjo naselbino na fronti pri Veliki Luki, pravi komunike. Sovjetski letalci so aktivni nad vsemi frontami. Bombe, ki so jih vrgli, so razbile in poškodovale deset nemških tankov, 70 tovornih avtov s četami vred in utihnile deset protiletalskih baterij. Ruski protiletalski topovi so sestrelili štiri nemška bojna letala. Moakva, 6. jan.—Rusi so zasedli nadaljnjih šest rrjest ob reki Don v svojem prodiranju pro- in podpirali Lavalovo vlado v ti kjer sftjf reka izlilaicbyju. jie zaupati. Ti sq v Črno morje. Izmed mest, katere so zasedli, je najbolj važen Nalčik. Druga mesta so Pro-kladnaja, Kotliarevskaja, Maj-skoje, Similjijansk in Morozov-skaja. Vrhovno poveljstvo pravi, da So Rusi pobili nadaljnjih 11,000 sovražnikov v bitkah na kavkaški fronti od 24. decembra do 4. januarja. V zadnjih dveh dneh so Rusi prodrli 35 milj daleč naprej od Mozdoka, strategičnega mesta, kjer se odpira pot do bogatega oljnega polja. Mesto Prokladnaja leži ob črti Rostov-ttaku. Ruske čete so zasedle nadaljnje pozicije v bližini Velike 'Lt,ike, strategičnega mesta, ki je oddaljeno leJK) milj od latvijske meje. Nemci so izvršili več protinapadov, da ustavilo prodiranje ruskih čet, a so bili vsi odbiti. Berlin. 6. jan.—Vrhovno poveljstvo pravi, da so nemške čete okupirale rusko oporišče v za-padnem Kavkazu po uspešnem naskoku. Imena oporišča poveljstvo ne omenja. Ruski napadi na nemške pozicije na drugih frontah so bili odbiti. Poročilo o ameriških vojnih izgubah Washington, D. C., 6. jan.— Urad za vojne informacije je ob-jsvil poročilo o ameriških izgubah od japonskega hspada na Pearl Harbor, Havaj, 7. decembra 1. 1941. Te znašajo 61,126 ubitih, ranjenih, ujetih, pogrešanih in interniranih v nevtralnih državah. Mornaric*, izkazuje največje izgube—4657 ubitih častnikov in mornarjev. Izjemno stanje v J francoskem mestu . Bern, Švica, 6. jan. — Radijsko poročilo iz Viehyja pravi, da so nacijtfk* avtoritete oklicale Izjemno stsnje v Msrseillesu, francoskem pristaniščnem mestu, po eksploziji bombe v hotelu, v katerem so se zbirsli nemški častniki Ens oseba je bila ubita pri eksploziji, štiri pa ranjene. .. .. De Gaulle obišče Girauda Francoski voditelji apelirajo na Ameriko Alšlr. Alšerija. 6. jan.—Fran- coski krogi so napovedali, da zavezniških držav in odbor bor-bosta general Henri Giraud, ki benth Francozov, kateremu na- je nasledil umorjenega admirala Jeana Darlana kot vrhovni komisar severne Afrike, in general Charles de Gaulle, vodja borbenih Franzocov, kmalu sklenila sporazum. "Sporazum je le vprašanje nekaj dni," se glasi napoved. De Gaulle je predlagal Gi-raudu sestanek na francoskem ozemlju, na katerem naj bi razpravljala o politični in milita-ristični situaciji, v severni A-friki. London. 6. jan.—V izjavi, ki so jo sestavili voditelji podtalnega gibanja v Franciji pred u-morom admirala Darlana* je a-pel na Ameriko, naj stori korake, da pride civilna in vojaška administracija v severni Afriki v roke borbenih Francozov, katerih glavni stan je v Londonu. Apel naglaša, da le ta odbor lahko govori v imenu francoskega naroda. . 1 Voditelji podtalnega gibanja so izjaviil, da se ljudem, ki so pred nekaj meseci še sodelovali skočili v zavezniški tabor šele potem, ko ao ameriške in brit-ske čete udrle v severno Afriko in so se pokazala znamenja, da bodo oslščne sile poražene v tej vojni. Izjavo je podal Odbor za socialistično akcijo, grupe, katero je general de Gaulle priznal kot edino organizacijo vseh političnih sil v Frsncijl, ki se upirajo nacijem. OSlSČNI ROPARJI NE BODO OBDRŽALI PLENA Amerika objavila de klaracijo *ave*-% niikih vlad ZAŠČITA LASTNIN- SKIH PRAVIC • t j Waahington. D. C.. 6. jan.— Vlade sedemnajstih zavojevanih Konvencija progresivne rudarske unije Springfield, HI., 6. jan. — Earl Evans, tajnik-blagajnik progresivne rudarske unije, je naznanil, da se bo letna konvencija njegove organizacije pričela 15. februarja. Na tej bo sestavljena nova mezdna lestvica, ki naj bi nadomestila ono, katere veljavnost poteče 31. marca. Sedanja pogodba določa sedemur-nik in plsčo $7 na dan ter pet dni dela v tednu. Čez sto krajevnih unij bo poslalo delegate na konvencijo. Člani norveške nacijske stranke izgube driavljanstvo London, 6. dec.—Norveška vlada v izgnanstvu v Londonu je nsznanils, da bo 30,000 članov nacijske stranke premierja Vld-kuna Qulslings, Hitlerjeve lutke, in drugih izdsjalcev izgubilo driavljanstvo, ko bo sedanja vojna končans. Postali bodo ljudje brez domovine. Dalje je naznanila, da bo naložila tudi druge kazni izdajalcem, ki služIjo Hitlerju. Sloviti zamorski znanstvenik umrl Tuskegee, Ala.. 6. jan.—Dr George Washlngton Csrver, sloviti zamorski znanstvenik, je si-nofi umrl v svojem stanovsriju. On je bil rojen okrog I. 1864 kot sin sužnje. Očeta je Izgubil, ko je bil Še otrok. Dr. Carver je bil eden največjih ameriških znanstvenikov v poljedelstvu in ke- čeljuje general C h a r 1 as de Gaulle, so informirale osišče in njegove satelite, d* ne bodo obdržali zaseženega jelena v okupi ranih deželah. Lastnikom bo vrnjeno zaseženo premoženje, ko bodo oslščne čete ppgnane iz teh dežel. Deklaracijo zavezniških držav je objavil državni department. Podpisniki deklaracije so nagla sili, da imajo seznam vseh lastninskih pravic in interesov, ki ao bili izmenjani kot posledica ao-vražne akcije in navidezno legalnih transakcij, ki pa so v bistvu ropanje ln plenit^v, Lastniki hiš in druge imovine, pravi deklaracija, so morali Izfočltl premoženje osišču Iz bojazni pred kaznimi in terorjem. Deklaracija ne pmenja lastnine Židov v Nemčiji ln v drugih državah, ki je prišla v druge roke, ko so bili žldje potisnjeni iz trgovin, industrij in poklicev ali izgnani, naglaša pa, da se nanaša na lastninske pravice in interese vseh vtst, ki so jih izgubili posamezniki, korporacije ali vlade zaradi sovrajfcne akcija ln manipulacij. 1 Deklaracija tudi svarilo, naalpvljeno osebam v okupiranih deželah, da lastninske pravice, katere so dobile pod zaščito oslščne okupacijske sile, ne bodo priznane. Deklaracijo so podpisali predstavniki Amerike, Vollke Britanije, Rusije, Avstrsllje, Nove Zelandije, Kanade, Južnoafriške unije, Kitajske, Indije, severne Irske, Cehoslovaške, Grčije, Lu ksemburške, Belgije, Holandije, Norveške, Poljske, Jugoslavije in odbora borbenih Francozov. Pričakuje se, ds bosta Vflika Britanija in Amerika podprli predlog za ustanovitev mednarodnega tribunala, ki bo obsodil oslščne zločince in njihove po-magače v lutkovskih deželsh. Domače vesti t Oton ne ustanavlja Člkaška vest (■ i* thicago.—Dne 4. t. m. je v bol- batOl/OBfl ntšnici umrl po operaciji rojaki Jos. Berlbak, star 68 let in rojen' v Dolnjih Skopicah pri Carklju na Dolenjskem. V Ameriki je bil 36 let in tukaj zapušča ženo, sina in hčer. Is Clovolanda Cleveland,—Dne 4. jan. je na glo umrl John Fortuna, star 68 let in doma is St. Vida pri Za-Učni na Dolenjskem, po domaČe Popotnik. V Ameriki je bil 43 let in bil je prvi slovenski ,naae-ljencc v Maple Heightsu, O. Zapušča tri sinove (dva v armadi) in trt hčere. Bil je Član društva 460 SNPJ.—Družini Frank in Mary Lazar je umrla petletna hčerka Mary Ann. Amerika poveča gradnjo parnikov Roosevelt in admiral Land naglasata uspehe Waaklngton. D. C.. 6. .lan.— Predsednik Roosevelt in admiral Emory S. Land sta pohvalila rekord, ki so ga dosegle ameriške lsdjedelnice v gradnji novih parnikov v preteklem latu, zaeno pa sta napovedala, da bo še več parnikov zgrajenih v tem letu. Ameriške ladjedelnice so v preteklem letu zgrsdile 746 tovornih ln trgovskih psrnlkov s tonažo 8,000,000 ton. Program, ki sta ga orisala Roosevelt ln admiral Land, določa sgradnjo parnikov s tonažo 16,000^000 ton iif tem letu. Land je načelnik vsebujeffedferalne pomorske komisij* Višek v gradnji parnikov je bil dosežen v decembru preteklega leta. V tem mesecu so ladejedelnice zgradile 121 parnikov s tonažo 1,109,300 ton. O-ba, Roosevelt ln Land, sta na-glasils, ds Amerika potrebuje veliko število parnikov za transportacijo vojskov, orošjs, streliva in drugih vojaških potrebščin na tuje fronte. miji. Podlegel je bolezni, ki gs J je napadla pred desetimi dnevL da Amerika J* ne bo odklonila Kitajska misija ostane v Ameriki Cungking zanika poročilo o odpoklicu Cungking. Kitajska, 6. jan — Cang Taofan, minister za informacije, je dejal, da bo kitajska vojaška mesija, kateri načeluje general Hsiung Sihfej, ostal« v Ameriki, obenem ps je zanikal poročilo, da je bila pozvana domov. fiihfej je zadnji teden konferiral s predsednikom Roo-seveltom ln potem je sledilo poročilo, da se bo misijs vrnila domov. Poročilo je ustvarilo vtis, ds genersl Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske armade, ni zadovoljen s pomočjo, ki jo nudi A-merika Kitajski, ker ni zadostna Minister Taofan je dejsl, da bo morda načelnik kitajske misije v.Amerlki odpotoval v London, dasi zadevni zaključek še nI bil storjen. List Ts Kung Pao, ki večkrst izraža stališče kitajske vlad«, j* okrcal sugestijo grupe ameriških izolacioni-stov, naj Amerika suspendira pomoč Kitajski. "Kitajska je izgubila 10,000,000 vojakov v vojni z Japonci, v kateri bo vztrajala do zmage," piše ta list. "Ona potrebuj^ pomoči In upa, Kongres se sestal v zasedanju Republikanci izbrali kandidata za predsednika zbornice Waahington. D. C.. 6. jan.— Oseminsedemdeseti kongres se je dsnes sestal v svojem zsseds-nju, ki bo po Izjsvi voditeljev obeh strank, demokrstske In re-publiksnske, najbolj važen v zgodovini dežele, ker je Amerika v vojni. Pozornost smeriške-gu ljudstvs bo osredotočens na kongres, ker od njegs v veliki meri zsvisi potek vojnih opprs-clj. Kongresnik Sam Raybyrn, demokrat in predsednik 'nižje zbornice, je dejal, da je čss, ko so blrokratje dobili od kongresa vse, ka/- w zahtevali, minil. £ongresnik'Joseph W Martin, vodja republikancev, je nspove-dsl restavrirsnj* oblasti kongresa, Njega so republikanci izbrali za kandidsta predsednika nižje zbornice. Roosevelt zanikal zadevna poročila Waahlngton. D. C.. 6. jan.— Predsednik Roosevelt je dejal, da so poročila, da nadvojvoda Oton Habsburški, pretendent za avstro-ogrski prestol, kontrolira organiziranje svobodnega avstrijskega bataljona v tej deželi, ki naj bi služil kot enota v ameriški armadi, zlobna ln neresnična. On jih je označil za propagando, kater^ cilj je odvračanje vpisovanja v ta bataljon. > Roosevelt je dalje rekel, da organiziranje bataljona vodi vač odborov, katere tvorijo v Ameriki živeči Avstrijci. Oton sodeluje jl enim teh odborov, nima pa avtoritete v pod vzet ju. Organiziranje bataljona «e vrši pod nadzorstvom vbjnega depart-menta. Dva Otonova brata sta stopila V ameriško srmado kot prostaks. Vojni department je izjavil; da sa morata prav tako vežbiUi kot drugi rekruti. Zdaj še ni ZnsnO, ali bosta služIla v avstrijskem bataljonu aH v drugi!) vojsiklh enotah. Ustanovitev zavezniškega sveta Značilno je to, ker ~so voditelji republikancev in demokrstov obsodili birokrscijo in izjsviU, da ta ograža način ameriftkegs življenje., Demokrat je Imajo v novem VVheeler podprt Willkiejev načrt Waahlngton. D. C.. 6. jan.— Senator Wheeler, demokrat iz Montane ln oster kritik predvojna zunanje politike Rooaevel-tove administracije, je dejal na konferenci s reporterjl, da oHo-brava NVillkieJev načrt glede u-stanovftve zavezniškega sveta, ki naj pojashl zahteva in cilje združenih narodov, "Ameriško ljudstvo mora biti Informirano o zahtevah, ds bo imelo Jasno sliko, zskaj se bori v tej vojni," je rekel Wheoler. "Gotovo je, da se ljudstvo ne bori za obdržitev britskega in holandskega imperializma na Daljnem vzhodu aH kje drugje in ne za ameriški imperializem. Jaz sem bil in sem še za kooperacijo z drugimi narodi v naporih, katerih cilj Je trajen mir, nisem pa za vsiljevsnje aiherl-Jkega nsčlna življenja, čeprav je to zpželjivo, drugim narodom, ki niso ns to priprsvljenl In ga ne bi mogli vzdrževati." 4 Senator Je dalje rekel, ds go^ vorl le v svojem imenu, ne pu v Imenu katerekoli ameriške grup«. Ameriki ni znana identiteta morilca Darlana VVashington, D. C., 6 jan. —I Identiteta mladega Francoza, ki je umoril admirala Jeana Darlana, vrhovnega komisarja | t;Vnih, okrajnih in motnih u-francoske severne Afrike, še ni »|u*benrev za zvišanje plače sa bila razkrita Ameriki. DarUn ,jVaJ*et odstotkov odgovoril, da je bil umorjen 24 msrea v svo jlrn tw mor„ dok^r sa jem uradu in 30 ur pozneje je tw r>OMV(,tuJe z voditelji dlžavne bil atentator ustreljen. Ker je „borri»ce. Načelnik delegacije civilna uprava v AI*eriJI v ru- unjJj, CIO( k| ^ j« 0g|saUa v kah francoskih avtoritet, je bila (jrw.floVem uradu, je bil ruller-obrsvnsva proti morilcu pred lon KulU;n, pokrajinski dlrfk-vojaškim sodiščem krajevna za- tor riQ Kulton Je dejal, da u-deva. Neki uradnik državnega sju*be«icl v državnem depart-departmerita je dejsl, da ne ve nilf|llu jAvn9 blsglnjt In v dru-vfč o morilcu zdaj kot Je vedel gjh .jt.purtmentih niso ddblll zvi- STAVKA V FORDOVIH TOVARNAH PREKLICANA . . , Vsi stavkarji se vrnili na delo VLADNI ODBOR POSEGEL V KONFLIKT Detrolt Mick.. 6. Jan—Stavka v tovarnah Ford Motor Co. v River Rougu, ki je nastala v pondeljek, je bila sinoči preklicana na apel uradnikov avtne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Vsi stavkarji so se vrnili na delo, ko so jih. uradpiki opozorili, da se morajo držati obljube, da ne bodo stavkali, dokler traja vojna, in storili vse, da se povečs produkcija vojnega materiala, ki ga potrebuje ameriška oborožena sila, Čez, 6000 delavcev je sastsvka-lo v pondeljek ln nadaljnjih 0000 včeraj v znak protesta, ko ja kompanlja naznanila, da fodo prišli pod nadzorstvo posameznih superintendentov, Unija nI avtorizirala oklica stavke. l/radnlki kompanlja so Izjavili, da je bilo čez sto tisoč delovnih ur Izgubljenih zaradi stavke. Stavka je bila okllcana tudi v tovarni jChryaler Motor Corp., ko je bila zahteva gleda zvišanja mezd odbita. Trajala je samo an dan. Alameda, Cal.. 6. dec,—Nesporazum zaradi patriotizma ia izzval stavko strojnikov v ladjedelnici General Enginaaring ti Drydock Co. Strojniki so sa-stavkall, ker Jim ja unija naložila denarno kazen $20, ker so delali v soboto in nedaljo po božiču. izjavili so,' da je kazen krivična, ker so storili le svdjo patriotiČno dolžnost, Lawreocevtlle. Pa.. 6, Jen.— Okrog 750 delavcev, članov jeklarske unije CIO, Jt zastavka-ki v tovarni Porter Locomotive Co. v znak protesti proti mini-mslnl plnčl 55 centov na uro za ženske. Plača Je 17 in pol centa manj kot jo prejemajo moški. Kompanijs Je izjavila, ds bo izravnala razliko, nakar so sa stavkarji vrnili na delo. Chtesgo. 6. Jan,—Stavka 354 delavcev je ustavila produkcijo v tovarni Chicago Steel L Foun-dry Co, Paul M. Kusso, pomožni pokrajinski direktor unije United Automobile, Alrcrsft St Ag-rlcultursl Implement VVorkers (CIO), Je dejal, da stavka ni av-toriziraria, V spor ja posegel vojno-delavski odbor. Kusso Je rekel, da se ImmIo stavkarji danes vrnili na delo. Governer Green dobil apel usluibencev Hpringfleld, III, 0. jan. — Governer Dwight II. Green jt na apel reprezentantov unije dr- na dan atentata. Zaloge masla za civiliste znižane šanja plač od I. 1037. Vsi so u- pravičen! do zvišanja plač, ker draginja narašča. Sest mrtvih in sto ranjenih v požarif Chicago, 6. Jan.—V požaru, ki Washingten, D. C., 6 Jan,-Poljedelski tajnik Claude Wick kongresu 222 sedežev, ard, ki je tudi načelnik živilskt republikanci pa 206 Predsednik administracije, je odiedil zniža-,je nastal po eksploziji na keglji-Roosevelt bo Jutri, osebno na- nje zalog masla /a ci jfehte. Od- šcu v poslopju lieverly Hecrea-stopil pred kongresom in preči- redbe stopi v veljavo I. febru- tloo, «354 So Ashland ave., da-tal poslanico o stanju Unije.1 arja. Posamezns oseba bo dobila nes zjutrsj, je zgorelo šest oseb, Pričakuje se, ds m bo v svoji 13 funtov masla, tri funta manj okrog sto pa je b|lo ranjenih, poslanici Izognil vprašanjem, ki kot preteklo leto. Možnoat je, da &tiri so dobile težka opeklina bi lahko izzvsla kontroverzo, In bo poraba masla ponovno znlža-pripq{pča) razširjenje sistema na, da sf zadosti potrebam sme socialne zaščite. Irlške oborožene sile. Gssllski maršal Anthony J, Mul* laney je dejal, da povzročena škoda znaša $200,000, —-— — PSOS VITA — ■ " - prosveta THE ENLIGHTEJfMENT . J GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE jednote bf llortM Nsttoool dlilfV (ilTM m teto. K N M pol tet«. fl.M sa Utrt tetoi i7n m sate teto, 19.7» m pol tete; se. ratoss ter Um Uaitod S • (»upi Chteapo) and 1740 pat rtu. iorefco t p« jufoTOT ncmopm eopim ia m m vt»£aje Rokopisi UtoratM ti ihte i ud.) pm Trn« Jo poilljstolj« te v slotaju, te te prlteOl «ur AdTfrtiitss sad uosoUdtod ariictes wlll not b« m PROSVETA 1M7 U So. Lawodate HEMBEN OF THE rEDENATED PRESS Ne mečkanja, prosimo! I AflMriška Domovina od 2. jan. pile pod naalovom "Razlika med nami in 'njimi'" tudi tole: "Ko je Ameriška Domovina prišla na dan s kritiko proti izbiri Etbina Kristana predsednikom, je takoj vstal Rev. Kazimir Za-krsjšek in ga branil oziroma branil njegovo izvolitev po vseh časopisih . Ko je pa Anton Zornik napadel v Prosveti izvolitev p. Zakrajška, ni bilo med njegovimi somišljeniki žive duše, ki bi ga branila. To je, vidite, vsa razlika v toleranci pri naših in pri onih." Mi bomo pa milo rekli, dat je to mečkanje resnice. Prvič Anton Zornik NI napadel petra Zakrajška v Prosveti. Zornik je le zapl •al, da dvomi, če je Zakrajšek sposoben, da bo iskreno in nepri stransko vodil tajništvo SANS. To še ni noben rupaf! Urednik A. D. sam piše, da se ni treba bati kritike in Zornik )t le kritično izrazil svoj dvom. Ergo! Prosvete ne bo dopustila osebnih napadov na nikogar, mora ps dopustiti stvsrno kritiko in protivna mstnja, Drugič je uredništvo Prosvete dne 22. decembra v "Tedenskih domislicah" ns splošno povedalo vsem, ki se ne strinjajo s tem ali onim članom Slovenskega ameriškega narodnega sveta, sledeče; MUpemo, da bodo oni naši bratje, ki niso zadovoljni s tem ali onim članom Slovenskega ameriškega narodnega sveta, čim prej spoznali, da je njihov "pet peevc" samo eden izmed enajstih ln sam ne more storiti ničesar. Danes ni važno, kaj je ta ali oni posameznik delal v preteklosti—danes je važno samo to, kaj dela ZDAJ za zmago demokrscije in za bodočnost našega naroda v starem kraju. Slovenski ameriški narodni jvet potrebuje od nas vseh dobrohotne in i$kr*ne kooperacije, ne pa polen pod noge!H Gornje dokazuje, di ni res, ds ni bilo med Zornikovlmi somišljeniki žive duše, ki bi Zakrsjšks branila. Mi bomo branili Zakrajška, kakor vse ostale člane eksekutlve SANS, pred vsakim neosnp-vsnim kritiziranjem, prav tako jih pa bomo tudi kritizirali, če bo treba, kadar namreč to zaslužijo, a ne prej. Zapisali smo in še zapišemo: zmerni in demokratični socialisti in katoliki bodo kooperlrali—neetrpneži na obeh straneh bodo pa gobezdali do konce dni. . . Tolerantni katoliki se ne spotikajo nad Kristanom in tolerantni socialisti se ne spotikajo nad Za-krajškom. Upamo, da smo zdsj na jasnem. Ze Ninčičem ne bo solz Jugoslovanska vlada v Londonu se je reorgsnizirala. Prav za prav se je skrčite na deset (prej jih je bilo menda šestnajst) ministrov in ostal je samo eden slovenski minister, namreč dr. Miha Krek. FVenc Snoj, ki je v Ameriki, je odpadel. General Mlhaj-lovič, poveljnik četnikov, je še ostal vojni minister. (Toliko po poročilu United Pressa.) Kar je važno za vse one Slovence, ki bi radi videli združeno in demokratično Slovenijo v okviru federativne in demokratične Jugoslsvije, je to, da je odstopil zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. Slobodan Jovanovlč, ki je ostal predaednlk vlade, je port-feljs zunanjih ln notranjih zadev pridržal zaae, kar pomeni, da je obenem tiidl zunanji minister. D;. Ninčič je stari velikosrb ln sovrsžnlk federalnega sistema Jugoslavije. On Je velik prijatelj lulije ln on je bil, ki je podpisal z Italijo rapallako pogodbo, katera je dala Italiji 800,000 Jugoalo-vanov na Primorskem In Adrijl. Po nekih zanesljivih poročilih je moral general Slmovlč, vodja revolte v Belgradu proti Hitlerju, odstopiti kot predsednik vlsde bsš zaradi Ninčiča, ki ni trpel* njegove jugoslovanske usmerjenosti. ., • Neki viri celo zatrjujejo, da je dr. Ninčič zakrivil z raznimi malt inacl jami razdor med četnlki v okupirani Jugoalavijl, posledica tega je pa bila, da so se slovenski in hrvaški četnlki odtujili Ml-hajloviču in ae nagnili h komunistom na veliko škodo uporniške stvari proti nacifaštstom v Jugoslaviji. Koliko Je to poročilo resnično. ne vemo. Ds Ninčič ni ljubil Slovencev in Hrvatov, je pokazal nešteto-krst. Zadnje poletje je pripeljal mladega kralja Petra v Ameriko vs*akor za veiikusrbsko propagando, pri tem svgjem oblaku pa ni maral nobenih stikov z ameriškimi Slovenci in Hjvati__ imel pa je Ujni sestanek v Connecticutu z italijanskim grofom Sforjto, svojim starim prijateljem. Ali bo zdaj pO odhodu d rja. Ninčiča iz Jugoslovanske vlade kaj boljše za slovensko in demokratično stvar? Po pravici rečeno: ne vemo. Jovanovlč je sUr profesor, menda miren in dober človek, koliko pa je v njem diplomate in koliko državnika, nam iyi znano, prav uko ne vemo, če je bolji Jugoslovan kot,Srb. če ae zavzema za slovenske ln hrvaške interese prsvtkko kot xa srbske — ako j« iskreno naklonjen demokraciji m jugoslovanski federaciji Veliks nesreča za Jugoslovane Je. ker danes nimajo na odgovornem mostu odločnih, velikih demokratičnih mož__ker nimajo svojega Beneša in Masaryka. ki bi stalno grmela na ušeaa ameriških ln angleških državnikov ter demokratično zavednih ljudi povsem »vetu. Krivice, ki j*h trpe Slovenci. Hrvatje in Srbi v, starem krajtf le poldrugo Irto, so knlosaln*. a zdi se, olitičnimi resolucijami, katere je sprejel SNK, tedaj ne potrebujemo nobene "dvotirne" ali dualne organizacije, marveč enotno akcijo, ne glede če smo katoličani ali svobod o misleci, socisllstL ali demokrati, komunisti ali republikanci (zadnjih dveh ekstremov menda nI dosti med nami). In če bomo skupno delovali za realizira-nje tega programa: usUnovitev Združene Slovenije na podlagi čim širše federacije, v prvi vrsti •ropeke. Če je mogoče to doseči,! v drugi vrsti balkanake ali ka- [ ke druge širše pokrajinske federacije in šele v zadnji vrsti v[ obnovljeni Jugoslaviji — demokratični in federativni seveda— če bomo delovali za U program, tedaj bodo izginile mržnje in politični ter verski pr Stoiki med nami. če bomo to doeegU, ' potem bomo lahko rekli, da smu s prvim Slovenskim narodnim kongresom res storili velik ig0. dovinski korak. s Glede financiranja tega , , nja, katerega vprašanja se je do-Uknilo že yeč dopisnikov in s čimer se je gotovo pečala tudi eksekutiva na svoji prvi seji v Chicagu (podrobnosti mi niso Z0#ne), ne vidim npbenih razlo-g#v, da bi ne mogli dobiti sku-psj potrebnega denarja. Na kratko povedano, jaz bi skušpl dohiti skupaj denarna sredstva na sledeči način Ameriški Slovenci imamo go. tovo okrog 1500 (najbrže par sto več) podpornih društev, federacij, klubov in raznih kulturnih postojank te ali one vrste. Če ne bomo govorili o kakšni "dvotirnosti", marveč Iskreno delovali za program, ki ga je sprejel SNK v Clevelandu, tedaj bi z dobro organizirano agitacijo pridobili "pretežno večino teh naših društev in drugih organizacij, da bi prispevala na primer ne manj kot pet dolarjev letno v blagajno SANS, kar zmore vsako društvo, vsaka |edera-cija, vsak klub ali kulturna postojanka. Večja društva ali druge organizacije, ki štejejo več ko sto članov, naj bi prispevala vsaj po pet dolarjev letno na vsakih sto članov. Poleg tega bodo gotovo tudi naše jednote in zveze prispevale več ali manj tisočakov iz svojih centralnih blagajn. Drugi vir dohodkov smo Sl<> venci kot posamezniki. Tudi \ tem se lahko nekaj .naučimo od ameriških Čehov, ki znajo dobiti denar od ljudi za politično delo za Čehoslovakijo. Oni imajo postojanke Češkega ameriškega narodnega sveU po vseh svojih naselbinah. Letna članarina od posameznika pri Uh postojankah je od dolarja naprej na leto. Kot je Joseph Martinek zadnjič poročal, imajo oni okrog 15,000 članov v tej organizaciji, med katerimi so tudi Uki, ki prispevajo večje vsote na leto. - * Tukaj imamo torej dva vira za financiranje dela SANS: na prvem mestu so društva ln druge naše organizacije, na drugem pa posamezniki. Z dobro organizirano agiUcijo in s sodelovanjem vseh glavnih uradov naših jednot in zvez, bi po mojem mišljenju lahko pridobili tisoč društev, federacij, klubov, narodnih domov, prosvetnih postojank in župnišč (yes, tudi ta naj prispevajo, če hočejo biti zastopana po svojih duhovnikih na. kongresih in v vodilnih mestih SANS). Iz tega vira bi lahko dobili najmanj $10,000 na leto, če računamo, da bi povprečni prispevki posameznih društev in drugih organizacij znašali gotovo deset dolarjev—nekatera večja cleve-landska društva so že dala po sto in več dolarjev; Z dobro agitacijo po naselbinah bi tudi lahko pridobili 10,-000 ameriških Slovencev, ki bi prispevali po dolarju*«! več na leto—najbrže bi jih precejšnje število bilo pripravljenih prispevati po pet ali tudi več dolarjev na leto.. Če bi nekaj tisočakov prispevale še jednote in zveze iz svojih centralnih blagajn, bi na leto brez posebne težave zbrali skupaj $25,000 do $30,000, kar bi že zadostovalo za • financiranje tega dela. Pri tem se lahko dajo'v "odlikovanja" v znak priznanja onim društvom in posamezni* kom, ki prispevajo večje vsote, kot je na primer to delalo Repu-bličansko združenje v prvi svetovni vojni. Ce ima eksekutiva SANS bolj-šf načrt za financiranje svojega dela, ga do zdaj še ni pokazala. Anton Gsrden AGITIRAJTE ZA PROSVETOI ^rrj^ANUAittA Vnesti z jugoslovanske ronte Poročila Jftfoftlovanftkeg* informacijskega centra in drugih virpv PBOSVETA - —- t izkazali Nacisti in čim POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI (vsi napori Paveiiča in Nediča do /daj ostali brezuspešni m usluge, ki so jih Remcem, nezadostne, •ifcdar niso zadovoljni i dobe, tem več zahtevajo. Kadar Nemci žele poslati ve-|v inozemstvo, gredo preko bimpešte. tp d«i jjUbt ntki rfiarski list, cfa se je začela v Edjčevi vladi kriza, izvirajoča losebnih nasprotij, radi udelež-mnogih uradnikov v ponever-L ki so prišle pred kratkim 1 dan- , « / i Ekonomski položaj v Belgra- u in Srbiji je strašen. Tako na nmer je cena za par čevljev z igen i ni i podplati 1000 dinarjev, kubičen meter drv, ki jih je L težko dobiti, velja 2000 di-rjev. Jajce računajo po 40 di-y |rjev kos itd. [Madžarski list sicer priznava, Jhrazmcre tudi v drugih zase-JeOih deželah niso mnogo bolj late,'zaključuje pa kljub te-Ju, da se Srbom tako godi le, |r so sledili zapeljivim bese-jm AngležeV. Dejstva govore drugače. Ob-ki hrane v severni Afriki so Bi početvorjeni, odkar je to jodročje zasedla zavezniška ar-|ada. Pomanjkanje povzročajo fdino le prisilne dobave v Nem-Wjo in druge države osišča, do-im mora domače ljudstvo stre ati. Pavelič in Nedič govoriU, ka-r jim Nemci narekujejo. Čiili 0 zadnje dni dolgo Vrsto govorov Paveiiča, Nediča, Marko-ica, Solca, Tassa Diniča in dru-ih, manj važnih Hitlerjevih po-agačev. Kar so govorili, bi bili ogli reči.tudi francoski fašisti Vichyju. Našemu narodu govore, da zato strada, ker raje posluša lon-ionske Žide nego Nemce, ki so ijihovi prijatelji. Nedič trdi v | |ojem zadnjem govoru,, da so Angleži smrtni sovražniki vseh lovanov. Vse to kljub temu, vsakdo ve, da Angleži Jugo-[ viji niso nikejar storili nobe-lega zla, dočim so Nemci našo I ljo poteptali dvakrat v teku 1 let. Po prvi svetovni vojni sta se Anglija in Amerika potegnili za sdinjenje Jugoslovanov, dočim « Hitler napisal knjigo, v Jcate-■trdi, da je vse Slovane treba iztrebiti, ker so rasa nižje vrste, fedič sporoča "gospodi iz Ubn-toa/' da se bo morala po vojni »govarjati pred--svojim narokom. Naj pomisli flfe to, kar po-lnoma pozablja, namreč da bo prvi, ki se bo zagovarjal. Tudi \£ Zagrebu so razmere ne-nosne in položaj tako nevaren Stoječemu režimu, da so oblati uvedle dolgo vrsto varnost-fo ukrepov. V mestu je zdaj ganjenih približno 10,000 žužkih vojakov. Nemški pomnik si je vzel vilo na Zri-»J'' cu. a njegovi častniki so za-rl' ves hotel Palače. Tudi v Zagrebu stane kg me-I500 kun. kg moke 140 kun, pu-fn PJ od 700 do 1200 kun. V . . . — ) ^UTrih. poslanih ▼ Nemčijo L"ndon, 19. decembra. (Radio. "*J*mna služba.)—Cehoslovaš-P minis.it r za delo Stančik in slovanski poslanik Vilder f v l<'ku čehoslovaške in srbo-Mke oddaje londonskč radio-r:,laJe govorila čehoslovaškim p JuKo^,Vansklm delavcem v M1'11' Hvropi ter jim pri-r'*««la v<»lirlarnost in slogo. jMhujala Sta jih, naj se ze-' m /bete v gore ter Um > < notek, ko bodo mo-ik'ito nastopiti proti tlači nemškega industrijskega aparata s surovinami, se ne bomo čudili, da obseg nemške produkcije pada, dočim zavezniki proizvajajo vsak dan več vojaškega materijala. Hitlerjeva aiavba ae ziblje Na zadnjem sestanku Hitlerja s Cianom, Lavalom in nekaterimi'drugimi njegovimi hlapci je bila proglašena potreba novih naporov in uporaba vseh razpoložljivih sil. Oznanjali so tudi potrebo novih žrtev. Do zdaj so govorili le o "razvoju točno po načrtu." f V... — /j IZ ANOLEftJCEGA ČASOPISJA Pomoč JugoalaviJi Dne 5. novembra je prinesel Manchester Guardian na uvodnem mestu naslednji članek: Nobenega dvoma ni o tem, kakšen odgovor bo dobil kralj Peter na svojo prošnjo, da je treba Jugoslaviji po koncu vojne materialno pomagati. Povsod že priznavajo, da je bil postopek zaveznikov v vzhodni Evropi po prvi svetovni vojni ena najhujših napak, ki so jih zagrešili. Niti Francija, niti Velika Britanija nista hoteli uvideti, da bi bilo treba poslati državam, ki so bile na mirovnem pogajanju ustvarjene ali reorganizirane, življensko važno poro, da bi mogle same reševati svoje probleme. Obe velesili sta vodili sebično in kratkovidno gpUtiko, ki je poleg drugega dopustila Nemčiji, da izgra-' di svojo strašno silo. Po tej vojni bo vzhodni Evropi potrebna resnejša pomoč, ki ji bo dovolila razviti svoja prirodna bogastva in zgraditi nekaj industrije. , Najtit bo treba kapital za izboljšanje prometnih zvez, za prosveto in za namakanje pre-suhe ter osuševanje^ močvirne zemlje. Poljedelstvo bo moralo dobiti kredit in se tako organizirati, da bo prehrana zajamčena. Dobave proizvodov iz krajev onstran morja bo moral urediti mednaroden sporazum. V pre-komorskih deželah bo treba najti ozemlje za prirastek prebivai-stva. / ; "v V vseh teh problemih bo treba postopati z razumevanjem in velikodušnostjo, ako hočemo u-stvariti tako Evropo, da bo odgovarjala načelom Atlantskega čarterja. V...— Triačanl ae bole prihoda Nemcev Regime Fascista piše v svoji Številki od 26. septembra, da se v Trstu širijo glasovi o skorajšnjem prihodu Nemcev. List navaja slučaj hišnega posestnika Paola Salema, ki je prodal več zgradb v afrediščih Trsta za sedem milijonov lir nekemu bivšemu jugoslovanskemu državljanu iz Splita, zato da bi se mogel preseliti iz Primorske v notranjost Italije. List trdi nadalje, da ta primer sicer ni posebno velike gospodarske važnosti, a da je to le en primer izmed mnogih, ki dokazujejo, da obstoja v Trstu tendenca prodati nepremično i-movino. Tržaški meščani gi> Hiu. Ar tem kupujejo hiše v Rimu, Milanu in drugih mestih. Jugoslovani pa zelo radi kupujejo objekte v Trstu — Slovenski skušajo dobiti v roke slovensko hipoteko na Trst. Regime Fascista v vsej tej zadevi najbolj zanima razlog tega prekupčevanja, namreč govorice, da bo Trst postal nemško mesto. Vznemirja ga, da so tudi nekatere velike družbe prenesle svoje centrale in upravo iz Trsta v Rim ali Milan. V...-PološaJ ▼ Italiji .. , ... > London, 22. decembra. (Radio-prejemna služba). — Italijanski list Corriere de la Sera piše o konferenci med Hitlerjem, Cia-nam in Lavalom, da se je nanašala edino le na položaj na Sredozemskem morju, ker je zdaj ves napor anglosaških držav naperjen v to področje. Mnogo se je baje razpravljalo o obrambi Italije. Laška armada je raztresena povsod — 30 divizij je na Balkanu, druge v Rusiji in Afriki, a nekaj celo na Francoskem. Za obrambo svojega ozemlja Italija nima več nego 20 do 25 divizij. Iz Carigrada poročajo, da je prišlo v Grčiji do spopadov med italijanskimi in nemškimi voiaki, v teku katerih je bilo več italijanskih vojakov težko ranjenih. Telefonske zveze z Atenami so sile sabotirane. Panameriška glavna cesta bo kmalu dovršena Vsem Amerikancem, ki patrio-tično štedijo na gumiju in gasoli-nu in se zato, dokler vojna traja, pe podajajo na nikake avtomobilske izlete, je vendarle neka tolažba doznati, da jim bodoči mir ponudi priliko prepotovati veliko število novih cest prekrasne prirodne lepote. Cesta, ki bo najbolj vabljiva, je velika panameriška cesta, ki se hitro približuje končni dovr-Šitvi v svoji celoti in po kateri bodo potovaji severni in južni Amerikanci, radi česar bo ta cesta pomenila ožji spoj med vsemi ameriškimi deželami. Ideja, da bi ves ameriški kontinent spojil po veliki mednarodni cesti, je bila prvič sprožena na peti panameriški konferenci v Santiagu, Cile, leta 1923. La-tlnsko-amerlške dežele so takoj pripoznale politične, gospodarske lin kulturne koristi, ki bi nastale, ako se starinski kolovozi in gorske poti iz kolonialne dobe spremenijo in povežejo v moderno avtomobilsko cesto od skrajnega severa do skrajnega juga ameriškega kontinenta. Težave za gradnjo take cest^ v latinski Ameriki so bile veli kanske. Velikansko, masivno gorovje z vrhovi do 20,000 in več čevljev visokimi, tesne tropične džungle in suhe puščave so delale strašne preglavice* najbolj spretnim cestnim Inženirjem. Vzlic vsem tem naravnim zaprekam je delo hitro napredovalo. Ko je vojna prišla na ameriške obale ln so sovražne podmornice začele preža ti na ameriške ladje, je strstegična vrednost kopne zveze postaU vsem jasna, zlasti potreba ceste, ki 'bi spoji-, . la Združene države s Panam-po-1 skim kanalom in s poljedelskimi SH00T STRMGHT Wlth Our Btytl BUt WAR BDN0S TO IN ONO it pridelki in kovinami onih dežel, ki so vmes. Vladam teh dežel je bila takoj dana finančna in tehnična pomoč in gradnja se sedaj vrši z mrzlično hitrostjo. Panameriška ceste začenja |>ri Laredu, Texas in ae razteza čez 3,200 milj do Panamskega kanala. Od tam nadaljuje dodatnih 6,000 milj ob zapadni obali Južne Amerike in potem preko do Buenos Airesa. Od tam se zao» hrne napram severu dodatnih 1,900 milj do Rio de Janeira. Na ta način bedo vse ameriške republike povezane po avtomobil skl cesti. Že sedaj je mogoče voliti se iz Združenih držav do 80 milj onstran mesta Mexipo, kar znaša skupno daljavo približno 830 milj. Med Mehikom in Panamo je 62 odstotkov ceste zgrajene s presledki tu in tam. Od ostanka je 16 odtotkov vozljivo le v suhem vremenu in 22 odstotkov je še pešpot. Kakor pravijo poročila iz Centralne Amerike, ______________ __ položaj spreminja na boljše vsak£merom dtrese totalitarnih tolo-dan. V Južni Ameriki je 80 odstotkov ceste vozljive ob vsakem Piše Zvooko A. Novak 8Uro in novo leto. — Leto, čigar žalostni spomenik so neštete irtve barbarskega in zverinskega fašizma vseh vrst, je, kakor pravimo, pravkar zatonilo v več-noet in bo s krvjo pa solzami zapisano v zgodovini človeškega rodu. Sreča v nesreči pa je to, da ao se slovenski Amerikanci v njejrn politično iztreznill ter se e plemenitim namenom sešli v Cleveland u na prevažnem narodaefn kongresu, ki je bil sijajen dokAz bratske vzajemnosti in slovenake zavednosti. Nt tem tborovanju so se znašli ter sporazumeli v dveh kardlnalnlh točkah. Kakor en mož so dali duška svoji neomajni lojalnosti do naie nove domovine ter obenem svečano obljubili svojim tako grozno prizadetim bratom in sestram onkraj morja v njihnem stremljenju za združeno Slovenijo v okvirju federativne in demokratične Jugoslavije vso svojo pomoč. Sedaj je novo leto. V njegovih prvih dneh smo in krvavi boji še "nadalje besnijo malone po celem svetu. Najstrašnejša tragedija vseh časov se še nadaljuje, ker se mora nadaljevati, če hočemo, de se človeštvo za vremenu. Tudi ostali del je voz-ljiv ob suhem vremenu, razun nekih pešpoti v republikah Co-lumbla in Equa,dor. Po raznih potih, s katerimi, eo Združene države prepletene, bo panameriška cesta spojena z A* laško, do katere je bila cesta ravnokar dovršena. Na ta način bo ta mednarodna glavna cesta najdaljša kontinentalna proga na svetu. Koristi, ki bodo itvirale iz te ceste, so neprecenljive. Zgrad-nja bo pred vsen^ dajala povod gradnji notranjih cest, spoječih z glavno cesto in • tem ustvarila,boljše zveze tudi v notranjosti posameznih dežel. Gospodarski razvoj utegne biti velikanski. V turističnem pogledu bo nova cesta jako pomembna valeč! prekrasnih prirodnih lepot in slikovitih naselbin. Amerikanci z vsega kontinenta bodo Imeli priliko spoznati ae boljše. V vsakem pogledu je gradnja te pan* ameriške ceste zgodovinskega pomena prve vrste.—Common CouncU—FXJJL Francoski predsednik Lebrun v severni Afriki H« ! fr New York, 6. "jan.—Radiopo-staja borbenih Franoozov v razzavillu je naznanila, da je bert Lebrun, predsednik rancije, doapel v severno Afriko. On je pobegnil t}e U zasedene Francije. Lebrun je bil ponovno izvoljen za predaednlka Francije 5. aprila 1. 1930, pet mesecev pred izbruhom sedanje vojne. Po kapitulaciji Francije pred Nemčijo 1. 1940 je bil odstavljen z drugimi frencoskimi voditelji vred. (Vest iz zanesljivih londonskih virov pravi, ds Lebrun ni prišel v severno Afriko.) NaJsaneeUlveJie dnevne delavske veetl ao v dnevniku Tre* •veti." Al! JUi Mlete vsek dan? vajev. V tem itovem letu bo, kakor je upeti in želeti, zmagala pravlea nad krivico pa zasijala svoboda po celem svetu in tako tudi po tistih nebeško lepih krsjih, odkoder prihaja ameriško slovenstvo. . Zato pa se imajo izvesti vse ne posebno lahke naloge, ki jih je "dal elevelandski kongres svoji novi organizaciji "Sloven skemu ameriškemu narodnemu svetu" z Etblnom Kristanom na čelu. Vse tisto se bo dalo isvršiti in marsikaj dobrega doseči, Ae isgUe la pisanj v svesl s naši narodnim svetom nekaj« kar spo-mlnje Ae ekoro aa sasnoljubnoal« hvale In če popelaoma praaaks napeljevanje vode aa mlin katerekoli stranke, dokler še ni ubita dobra volja, ki so jo kljub vsem zaprekam ln oviram u stvarile med našimi ljudmi šl-rom po tej deželi skrbne in nepristransko usmerjene priprave za narodni kongres. Le v snemanju Iskrene nesebičnosti la resnične pelrlvovel-noetl ao kongresovl s« ključ ki Is-vedUJivi. S temi mislimi pred očmi želim vsem našim ljudem, ki so dobre volje in iskrenega srca, srečno ln zmsgovito novo leto 1943. Kakor je čitatiHT listih, je državni pravdnik v Michiganu naperil proti državnemu aenatorju Stanleyju Novvaku tožbo, v kateri se mu izpodbija pravica do ameriškega državljanstva na podlagi obdoliitve, češ, da je po krivem prisegel, ko si je iskal 1. 1937 . ameriško državljanstvo. Tačas da je Izjavil, da ne pripada nobeni organizaciji, ki je proti organizirani vladi, čeprav je bil tedaj član komunistične stranke. - ,lu Ameriški komunizem je kakor prah na suknji, a so ga Nowaku njegovi politični naaprotniki vseeno očitali na vlakih volitvah, da bi ga porazili. Pa to že silno ogubljeno strašilo nI nič zaleglo. Nowak je bil ie trikrat zapovrstjo izvoljen za senatorja, in sicer vselej s večjim številom volilnih glaaov, ■ Kakor zatrjujejo Nowakovi prijatelji, imajo v tej značilni tožbi protidelavske sile in pa nazadnjaški kleHkalni elementi v krajevni vladi svoje prste vmes. In kdo pa je ta wak? i Stanley No- Po rodu je Poljak. V to deželo je dospel s svojimi katolii-kimi starši, ko je bil deset let star. Isobrazil se je v Chicagu. V šestnajstem letu svoje starosti T je bil že poročevalec nekega čl-kaškega lista in kot tak je imel obdelati delavsko stavko, do ka- « tere je prišlo 1. 1919 v eikažkih klavnleah. Odtlej naprej ga je ' bilo videti vedno v prvih vrstah delavskega gibanja. Leta 1932 se je odpravil v Detroit, kjer je > delal v avtni tovarni ter se udeležil unijskega gibanja Združenih uvtmli delavcev v okviru Kongresa industrijske organizacije. L. 1938 je bil izvoljen za državnega senatorja. Ker se neumorno in neustrašeno poteguje za delavske pravice, se ga je prijel čaatni priimek 'glaa delavstva* v michlganakl postavodajl. L. 1940 je bil ponovno poalan v michiganski senat in tako tudi 1. 1942. Kot podpredsednik A-merlškega slovanskega kongresa je Nowak izdatno pomagal ze« dlnltl tujerodne elemente v podpiranju naših vojnih \ prizadevanj, ki stremijo za uničenjem fašistične pošasti. Velika zasluga mu gre tudi za to, dfe je bila v michiganski postavodavni skupščini sprejeta resolucija, ki podpira predsednika Roosevelta v njegovi zunanji politiki. „ Človeku, ki se tako iskreno ln neutrudljiVo zavzema sa pravice ameriškega delavstva ln za poras najgroznejšega nestvora na svetu, se bi ne smela metati polena pod noge in državni pravdnik v Michiganu bi prav storil, če bi umsknil omenjeno tožbo, ki je brez dvoma le maalo nazadnjaških ln protidelavsklh sil. ki časopis Y6rkshire 'tinasa <}bftirno študijo •"•'■m noložaju v Nemčiji, 'aradi pomanjkanja de-mnogo tovaren zapr-> temu, da N«mčije črke sile iz vseh koncev • nr Evrope. • • no stanje delavstva ^iabo. Med onimi, ki 1 ^ do 50 let. je le še t kov /4ravih. Celo je-[ •i? ne delo. Ako poml-ko težko je zslaganje "Naciaem sramota agodovlne". — Vsakdo, ki se zanima za ameriški tlak, je oni dan lahko opazil v tem alt onem a-merlškem dnevniku nenavaden, celo stran obeegejoč oglas. V njem je menjhne skupina znamenitih Amerikancev nemškega pokoljenje ostro obsodils barbarske nacijfke krutosti nsd Židi in drugimi nedolžnimi ljudstvi pod Hitlerjevo peto ter pozvala nemški narod, naj strmoglavi sedanji nemški režim, ki je sramota nemške zgodovine. Ta poziv je kajpak na mestu ln dokazuje, da niso poročila o ns-cljsklh grozodejstvih prav nič pretirana. Krivično bi bilo, če bi kdo trdil, da ae Nemci vsi do zednjegs može strinjajo s Hitlerjem in njegovim razbojništvom. Toda tskib, ki so njegovi nasprotniki, ni kdo ve koliko, e še U so deloma pod strogim nadzorstvom Pod habsburškim iezlom •• (Dne 28. novembra smo objavili pismo ministra Savo N. Kosanovi-6s v New York Tlmesu v sadovi Otona Hsbsburlkcgs. Dne 0. de-oembrs je v Now York Herald Tribuni« UM odgovor Henryja W. Lanlerjs. V tem svojem pismu prlnala Lanler nekatere trditve, ki dokasujejo, da jt papir sares potrpežljiv:) . . Franc Jožef je bil eden od onih reakcionarnih Habsbur-šanov, katerih povratek na vlado bi tl^ goapodje smatrali xa najmanj tako veliko nesrečo, kakor gospostvo Hitlerja samega. To kljub temu, da so potrpežljivi napori Franca Jožefa vzdrževali njegove vročeglave podanike v ravnovesju skozi dolgih 68 let. Ali je umetni ator Jugoslavije morda dobro delal od prve svetovne vojne sem? Vprašajte razkačeno hrvaško manjšino. In ona slavna 'napredna' Čehoslovaške. Njena slovaška manjšina je ravno tako divje krlčela zaradi aatiranja, kakor katerikoli izmed osmih narodov ln 20 parlamentov cesarja Franca Joitfa. —< ' To-demokratične'vlade so se posluževale istih 'potrebnih' nasilnih sredstev kakor prej cesarstvo. ' Kar se jim pa ni posrečilo, je bilo, treba ustvariti ono varnost ln stabilnost, katero je Franc Jožef preskrbel veČini svojih narodov .. Profesor dr. Furlaa odgovarja pristašem Otona Habsburškega To the New York Herald Tribune: Pismo g. Henryja W. Lanier-je, ki je izšlo v Herald Tribuni, ugodno sodi o Habsburžsnlh in hvali 68-letno Vladanje Frenca Jožefa, češ, de mu je uspelo držati "svoje vročegleve podanike v ravnovesju." Napeda tudi ju-goslovsnskegs ministre Bavo N. Kosanoviča, ker je dejel, de "narodi srednje Evrope ne bi manj mrzili povratka Habsburžanov, kakor sedanji naclfašističnJ rts-žim." Rojen sem bil v Avstriji in sem torej pretfckusil sladkost zloglasne gestepovske svojsti, življenja pod habsburškim žez- A mar liki vojak dali alašHffe med angUika otroke. (iclome pa v koncentracijskih ta boriščib. Mnogi svobodoljubni ljudje po pod jarmi jenih deželah, kakor so p. pr. partizani v Sloveniji in tJiuuih pokrajinah tirom po Jugoslaviji, tvegajo poleg vsegs drugega tudi svoje življenje v svojem junaškem odporu proti krutim nadjekim in fašističnim osvojevalcem. Toda is Nemčije ee doslej še ni čulo nič tefcegs, kar pomeni, de stoji domala ves nemški narod za Hitlerjem in da tamkaj nI pričakovetl nobene revolucije, dokler ne bo strta strašna vojna mašins Hitlerjeva na bojiščih. Zsdeve senatorja Mewaka. — Umi. Spominjam se, da so Jta lijenl, ki se v Avstro^rski nikakor niso šteli med najbolj zeti rs ne narode, imenovali Franca Jožefe "LMmpieatoree" (rabelj). To dobro izrafte občutke vseh podjermljenih narodov pod Avstrijo. Lanierjevo piamo jlokazuje, da se nekateri ljudje niso ničesar naučili iz strašnih izkušenj prve svetovne vojne in is novega sveta, katerege so /nekaterih teh podjermljenih nkrudov skušali zgraditi v prealeaku med obema svetovnima vofnama Hraneč habsburško moharhijo trdi,.* ste JufMlavije in Čehoslovašk« umetna stvore l/n s tem zavaja v zmoto javno mnenj«. V Avstri- je je vladala 36-odstotne nemšjca manjšina nad 64 odstotki ne-a Nemcev, povečini Slovet.ov. Na* Madžarskem, kjer so bil^ statistike vedno 'popruvljene' v log Madžarom — kar spložno priznavajo resni učenjaki na vsem svetu — je gospodarilo 48 odstotkov Msdžarov nad 52 odstotki Slovanov, Rumunov ln drugih. Splošno priznano je, da Je bilo življenje Slovakov na Med-džarskem izmed najstrašnejših v Evropi. Na Ograkem je bil v navadi larek "tot nem ember" — (Slovak nI človeško bitje). Niso imeli niti šol, niti so bili v kateremkoli osJru priznani od družbe, a madžarski fevdalni gospodarji so jih izkoriščali na najstrašnejši način. !%jq se s Cehi združili v čchosloftškl republiki, se je življenje tega ljudstva preko noči takoj (spremenilo. Sam Masaryk je bil Slo-vak. Vsi tujerodni znanstveni-ki^JU so obiskali po prvi svetovni vojni Čehoslovaško in poznali strahotni položaj Slovakov pod madžarsko vlado so bili presenečeni nsd nspredkom na vseh poljih; v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu. Glede Jugoslavije je popolnoma neumestno govoriti o hrvaški manjšini, kajti gospodarili so Jugoslovani, kar znači, da so bili Srbi, Hrvati in Slovenci vladajoče ljudstvo, Hrvaška je bila foderativen del Jugoslavije in danes se nahajajo Hrvati z dr. Mačekom, skupaj s Srbi in Slovenci, v ostrem In srditem boju z oslščem. Med vsemi novimi državami, ki so nastale po mirovni konferenci, je bila Jugoslavija morda najbolj homogena. Njena enotnost ae izraža danes v strašnem boju vsega naroda proti tlači-tel Jem. To je enota skovsna v krvi. Jugoslovani so nabrali is svojih vrst 300,000 gerilskih bojevnikov, ki zdaj že leto ln pol brez prenehanja udarjajo na Hitlerja ln Mussollnije — ali ni smešno nazivati Jugoslavijo il-rneten stvor v trenutku, ko Oton Habsburški šele obljublj* v bodočnosti en bataljon bojevnikov za svoje spostolsko veličanstvo? New York, 16. decembra 1942. UorU h'ur lan. gLO\ POPI itd« i a VEJ9SKA NARODU A PORIVA JEDNOTA Je s veje eubUkaslJe la šs ae Ust Pveereta m koristi, ter trefcne afttestje svojih društev llamtva la ss Mlfcaksv pe aa ka ervaniaasMa Ism okitejae seetl le Bitk im»sv naj se I Jato Mate Vse- SVOJO tet lo -U C VtAMI V (t. DOLGA ROKA 8. ML OARDENHIRE (Se nadaljuje.) Ker pa ae je njegova hči upirala, in ker jI mladi mož le vedno dvoril, mu mr. Byrne ni samo prepovedal, zahajati v njegovo hišo, temveč je tudi zagrozil, da bo nepovabljenega snu-bača brez vsega Ustrelil, če se ie enkrat prikaže. Holden pa se je smejal tej grožnji in je ie isto popoldne priplul s svojo jadrnico k Byrne-jevemu izkrcevalnemu mostu, da obišče mlado deklico, ko starega ni doma. Ko je pa drugega dne zopet priiel, je bil. hladnokrvno umorjen." w*All ga je mr. Byrne umoril?*' " j - "Kakor so izpovedale priče, da. Mr. Byrneja so takoj aretirali, ga zasliiali in. sedi idej v preiskovalnem zaporu. , Javnost je zelo razbur-; jena, in miss Byrne Je vsa obupana. Vintng in njegova soproga sta se na to k njej odpeljala, . da jo tolažiU ter ji kot sorodnika -pomagata." "Jaz ne uvidim, kaj bi se moglo za njega storiti," Sem rekel precej trdo. "Morilec ne zs-. služi mnogo sočutjs. Kaj pa upa od vale pomoči?" * ' . "Tudi jaz nisem vedel, dokler se Jlisem bolj natančno bavil s slučajem. Jasper Holden/ stric, je prosil za koncesijo za zgradbb železni-ike proge, ki naj bi vodila čez zemljišče mr. 1 Byrneja. Ker pa je ta ugovarjal, je začel procesirati. Kakor trdi mr. Byme, niso HoUlenovi inž£ nlrji samo merjenja predolgo zavlačevali, .marveč ao tudi del dragocenega gozdnega zemljišča •razkopali in podrli neko leseno bajto. Potem so opustili nsdajjnjo procesiranje ter drugod zgradili progo. - Toda Holden se je vedno potegoval za oni kos farme, čez katerega je bila prvotno projektirana železnica. Dal je pregledati vse , listine, ki so se nanašale na to zemljliče, si pridobil naslov posesti ter grozil s sodno e komisijo. . Z ničemer ps se tako lahko na deželi ne razburi krvi nego s takim postopanjem; ln tudi mr. Byrne je plamtel od Jejse." 'To pa ie nikakor ne opravičuje dejstva, da je umoril mladega moža," sem pripomnil. , "Gotovo ne, toda stari mož tudi trdovratno taji dejanje. Neprenehoma trdi, da je nedolžen, in je ves obupan, ker tudi njegova lastns hči proti nJemu pričs. Dve drugI nepristrsnskl priči tudi trditi, ds sts videla, kako je bil mladi Holden umorjen. Ens priča je poročnik Randall, droga pa neki dobroarčen deček, ki je blizu jezera lovil veverice. Omenjenega popoldne Jo'šel mr. Byrne, s puiko ns rsml, lz hlie v gozd, bsje da bi ustrelil orla, ki je obiskal njegpvo kuretino. Kmalu nato je priiel mladi Holden od zaliva sem, vendar se Je takoj vrnil, ko Je zapazil pa sprednjem vrtu miss Byrne v družbi poročnika Randalla. Ta dva sU ga spoznala, ln ker je miss Byrne ravnokar Izvedela od svojegs spremljevslca o' grožnji njenega očeta, je hotela mr. Holdenu izreči svoje obžalovanje ter ga prositi, naj se ravna po prepovedi. V to svrho sta mu sledila ln sta videla, kako se je za hip ustavil pri prej omenjenem dečku, ki je potem iel dalje svojo pot Ko ae je mr. Holden pripognll, da od veže vrv, s katero Je bil čoln privezan, je počil strel. Mr. Byrne j« skočil iz grmovja ter hitel proti mestu, kjer Je bil čoln privezan. — Z vzklikom je Holden dvignil roki ter padel na obraz; toda morilec, navidezno popolnoma brezumen od jeze. je ie drugič ustrelil v truplo, ki se nI več ganilo. Miss Byrne, ki se je pri tem pogledu onesvestils, je odnesel prestrašeni poročnik v hiio, vendar pa je ie opazil, ko se Je nazaj ozrl — kar Je tudi deček potrdil — kako je morilec zavlekel svojo žrtev v čoln ter odvezal vrv. Tri ure nato so naili čoln, ki je z razpetimi Jadri in okrvavljen plaval v pristanišču. . Dočim so za miss Byrne telefonirali po zdravnika, so se razburjeni sosedi zbrali pred hiio; priiel je tudi policijski uradnik in je takoj prijel mr. Byrneja, ko ae Je ta vroč ln utrujen, s krvavimi sledovi na obleki, vrnil. Iznenaden je trdil morilec, da je nedolžen ter pripovedoval, da je bil daleč ter ustrelil orla, ki ga je v smrtnem boju obrizgal s krvjo. Iskali so *na označenem mestu ustreljenega ptiča, vendar pa niso naili niti ptiča, niti kake druge sledi. ' Od tega dne leži miss Byrne bolna v največjo žalost poročnika Kaudalla. Glavna priča pa, oni deček, je sicer prestra-ien, vendar pa odločno vztraja pri svoji izpovedi. Slučaj smatrajo torej za dokazan." . "Seveda," sem rekel. "Ali so naili truplo mladega Holdena?" ; "Ne," je odgovoril Conners. "Oblast meni, da leži, privezano na sidro, na dnu pristanišča." "AH so )e Iskali?" "To bi bilo popolnoma brezuspešno, ker je pristaniiče zelo prostrano in globoko." "In.skoraj tudi nepotrebno!" sem pripomnil, "kaj pa zdaj ie manjka?" "Kar imenujejo juristi corpus delictl," je za-miiljeno odgovoril Conners, "zdi se mi, da bi v slučsju umora morali videti nepristranske pri--če truplo žrtve.'\ > "Aha, zdaj razumem," sem pripomnil sarkastično. "Vsaj sem bil tudi enkrst porotnik. Ko je morilec zavlekel umorjenega v čoln, je umorjen zopet oživel, splezal na jambor ter odletel na,hrbtu orla, ki ga je baje Byrne ustrelil, v oddaljeno zdravilliče, kjer se zdaj zdravi. Vendar Je nekaj' krasnega tako moder zakon!. To nerazreieno vprašanje o mrtvecu seveda nima drugega namena, nego oprostiti starega hudodelca, in k tlmu boste vi pomagali." *To pač težko," Je menil Conners ter se nasmehnil. "Zakon hoče Izključiti vsako možnost zmote, vsled tega se mora smrt dokazati s tem. da se pokaže truplo mrtvečevo. Za mllej-io sodbo pride v tej zadevi le to vpoitev, da mr. Byme, katerega stroga resnicoljubnost je zns-na, spričo skoraj dokazanega dejstva ie vedno taji." "Ljudje, ki zakrivijo kaj v jezi, ne priznajo vedno svoje krivice. Iz strahu trdijo, da ao nedolžni ali pa da so se morali braniti." "Včasih je Uko. Toda ena okoličina, ki vznemirja tudi druge, ml da misliti: brutaliteta drugega strela." "Ali so to vse posameznosti?" * "Da." "Potem ga bodo njegovi sosedi pač najbolje znali presoditi. Brezdvomno je kriv." 9 "Navidezno — vsekakor," je*todgovoril Conners, ".vendar pa se jaz postavljam na stalliče zakona ter pričakujem dokaza s corpusom delictl. Kar bi mr. Bymeju moglo koristiti, sem izločil iz vse zadeve ter po tem deloval. Zdaj si lahko ogledava kraj, kjer se je vse zgodilo." "Kaj pa ste ukrenili?" "Poslal aem izvedenega Inženirja na farmo, da natančno preliČe vse, kar se tiče slučaja, nadalje aem dal priobčiti v norfolikem časopisu Inaerat, ln sicer tako, da ga je moral opaziti mr. Jasper Hofden. Če se moje domnevanje ne u-resniči, tedaj je pač mr. Byrne izgubljen." * Ker je bilo ie pozno, sem vstal ter hotel oditi. ... (Dalja prihodnjič.) KTEK, 7. JANUAPt^ ] THEY MEET AGAIN—Eyewttneaaes to ike Pearl Harbor attack, Dec. 7. 1941. Mrs. Ruth Bla lock. left, and Mrs. Pauline Abeli meet again al Fort Dee Molnes, I a., where both are tralnlng for tke VVAACS. I dovolj pogostoma pri njej, se je tem rajia ona pri njem, in ljudje so govorili vedno glasneje: "Se je že začelo kakor nekdaj, kakor pred poroko s Petrom. So vražje ženske, te Režijanke. Dokler je mlada, greii tako, ko se postara, se vsaka loti pijače. To je prava kuga po svetu! Pohuj-šanje, Sodoma in Gomora! Škandal!" Župan je pa tudi pomagal, da-si so bili dobri denarci, ki so Jih Rezijani znosili njemu za pijačo: "Pa se ne bo nadaljevalo takšno življenje in se ne sme, ker se ne sme. Te nesnage ne pustim več v občini. Domača ni; naj gre, kamor hoče. P.rav kmalu jo dam na odgon, to nesnago!" Mož* je pogledal pivce, če ga opazujejo vsi dovolj začudeno ln verjamejo vsi zadosti trdno, da uresniči izrečeno grožnjo. Potem je zarožljal z niklastim drobižem v desnem hlačnem žepu in stopal po drugem opravilu. Pivci so se mu pa smejali za hrbtom, ker so vedeli, da ne iz-vrii te groftnje nikoli. Saj je bilo sploh mano, da je od njegovih besed do dejanj prav tako daleč kakor v- večnost ali pa — nazaj. Minka je sicer res šla — ila, ne sicer po odgonskem potu, marveč po navadni cesti na klanec, kjer je prvič zazrla podobo izza mladosti. Ljudje pa sodijo vsako stvar s tistega stališča, ki kaže,-da se človek prav za las ne loči od živine; človek dela po njih mne- Podoba izza mladosti Povest. Spisal Ivo Trokt (Nadaljevanje.) Držala sc je pa še druge rešilne deske na obupnem valovju življenja, kamni jo je pogrezni-la beda in ne<»doljivi spomin na podobo izza mladih dni. Deska Je bi,!a sicer dvomljiva in malo trdna. A Človek upa vedno, kakor pravi pesnik: Človek -ne tx»Jl ** »trupa, ako s »trupom pije up. «"> "Karel pozna n»«>Je trpljenje, siamoto in muke — /avoljo sebe. Moj pololaj Je /jiiea tožen, pretužen; p* Karel ne dopusti, da oktamočena nadalje trpim bedo »n zanrtr vanje; te preskr bi. da ar preaelim V miren koti ček, kjer b<»m r njegovo pomoč Jo sktlx'la /u ptrok«* Tudi materi nr iirii^iti zraven inene krivice ln rc* so od početka kazala vsa dobi a /namenja, da (Mane Karel moft, kakor al ga je slikalo Minkino arce v nekdanjih ča-aih. Pogostoma )e <».lajal pri v njej in njeni materi, pogostoma celo pozno v noč. Ta čas se je tudi beda umaknila kdovekam. Skrbeti ni bilo treba za vsakdanje stvari, Karel je ukrenil vse tako izlahka, da je došln tako-rekoč vse kakor aamo pod stre« ho Zabredove družine. Celo novo obleko Je dobila Minka nekega pomladanskega dne in ae je naslednjo nedeljo pokazala v njej po dolgem prealedku zopet v cerkvi sosednje^vasi. Ljudje so kazali za njo kakor nekdaj in dostavljali so ie zlob-neje: "Oha! Sedaj pa ima zo- pet norca, da jo podpira. Ko Je živel ie Peter, se je bala na tak-šenle način si postiljatl življenje." Po maši seveda Je šla h Karlu ln mu potožila svoje dvome, bojazen, no, Karel Jo Je znal potolažiti, da je odhajala domov popolnoma zadivljena v njegovo plemenitoat in zaverovana v resničnost njegovih besed. Drugega ji sedaj ni kazalo: verovati ali obupati. Ako se ni oglašal Karel poslej nju vse le zaradi tega, da živh ko potem, ko izginejo tudi te. je, pije, se oblači, rodi ln umira" Prvorojenki Pavli je bilo ne-4 Ko so so bile jesenske muhe najbolj sitne ln so ljudje nak ostudneje brusili svoje grde ji? zike ob njo ln njeno poštenje, se je bližal konec njenemu trplie-nju. Debele tri mesece si nI u-pala same sramote skoro izpod strehe. Zapustilo jo je tačas pa vse, vse — tudi nada ln veselile do življenja. Karel je bil premeščen — govorili so, da na lastno proŠnjo-~v oddaljeni kot dežele; mati, ki je beračila zanjo pri godrnjavih sosedih, je neke sobote večer popolnoma izosta la, da ni vedela Minka, kje bi Jo iskala, lzoatala so seveda s Karlom tudi njegova piama, dasi je ob slovesu obljubil slovesno, da hoče redno dopiaovati ln redno pošiljati podporo, dokler vse zadeve ne uredi drugače. Minka Je v obupu prosila pomoči celo brista v Trstu. Ta ni bil v svojih nazorih nič boljši od Karla. Odpisal ji je in tudi obljubil, da hoče zaradi sramote, ki je zadela njo, obračunati s Karlom sam kot z brezvestnim 2apeljivcem, toda podpreti je za sedaj ne more z ničemer, niti z grižljajem. Spoznal je France sam — tako je pisal — da so v novih naukih sicer lepe obljube, ki pa še dolgo ne bodo tako o-srečevale, kakor govore njiH pro-roki. To je spoznal sam — prepozno. Ali Minki, kakor je dobro delo to priznanje, ni zaleglo prav nič. Razprodala in pozastavila je še poslednje stvari, kar je zmogla še kaj vrednega ter slednjič spoznala, da nima ničesar več. Ostala sta ji še otroka, kup starih cunj, premnogo skrbi in strah pred bodočnostjo. V tem usodnem trenotku močno potrka na okno — nova poslanka zle usode: "Hoj! Tukaj sem! Po kaj ste me pa klicali? Odprite! Prinesla sem vam še nekoga. Odprite!" | Stokrat in tisočkrat bi bila Minka rajša cula samo smrt, ne-gd to vabilo. O, kako rada bi bila ž njo šla! Toda previdnosti pota so nepreraČuljiva. Treba je bilo okno odpreti na iztežaj in sprejeti Jobovo poročevalko vsiljenim darom. ' Minka je omedlela slabosti in onemoglosti tisto noč. 2e dva dni ni zaužila ničesar, ker ničesar ni imela. Smilila sta se ji otroka, glnoča gladu. Dajala jima je drobtinice z bojaznijo, kaj co! Sedaj je noč, Pavlo je strah še tukaj le v temni sobi. Kam naj gre? Ko bi že imela luč! Olja, sveče, petroleja niso poznali že nekaj mesecev. In stara mati Blažičeva Pavle ne mara in njene mame tudi ne mara. Mamini vzdihi so postajali vedno obupnejši ln Pavlo je bilo vsled tega že strah tudi na postelji. Tako čudno se ji je zdelo vse nocoj, tako grozna noč. Začela se je umikati od mame in v temi iskati obleke. Po dolgem otipavanju je vendar našla slednjič toliko, da se je ogrnila za silo ter da je v grozi in strahu otipavala stene in se je slednjič srečno dptipala k durim, odkoder je lezla k sosedovim klicat staro mater. Zunaj je ni bilo več strah in groza. Ali Blažičevka pa tudi ni bila žena, ki bi jo v njeni trdosrčnosti omečile dekličine solze, dasi je predobro vedela, kaj bi se utegnilo vršiti ftakleničKc Minko. Niti JBHH^J hotela pda videča, da to ne utolaži bolne mamice, je začela misliti ns pomoč in jo je nadlegovala z vprašanji, kaj naj ukrene, da ji odleže. Nobenega odgovora. Deklici vendar srce ni dalo rrilrii, tako rads bi bila pomagala trpeči materi. Zakaj ji ne odgovori, čemu samo vzdihuje? Saj tako človek ne spi. Tu se spomni mlada glavica, kako je videla nekoč, da je,stara mama Blažičeva potisnila pod nos neki omedleli, na smrt bledi žen-iki, malo odmašeno steklenico z neko tekočino, pa je oživela bolna, na pol mrtva bolnica. Ko bi ona imela sedaj le tisto stekleni- ROJAKI SLOVENCI- RELIANCE PEDERAL SAVINGS & LOAN ASSN Vam nasnsnjs. da posojujemo denar na prve hipoteke (First Mortgsgss) pod najboljšimi pogoji ln pred PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na sapadnl strani Cklcsgs. V slučaju. da rabite denar ss posojilo, obrnite ae na . naš urad. kateri si uši v polno ssdovoljstvo slovenskega naroda Še nad M let. Točna In poštena postrežba Vam le zagotovljena pri našem podjetje. Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča LEO JURJOVEC Sr.. predaednik • RELIANCE FEDERAL SAVINGS A LOAN ASSOCIATION IMM WE»T CERMAK HOAD. CHICAGO. ILL. ■ CAN.l 7130 TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnika, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VOpSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVQ^ TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tisksrne .... Cene smerne, unij sko delo prve vrsta Pišite po informacije na naslov: . . SNPJ P Rl N T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue Chicago. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 K naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. redns konvencij* prišteje naroči ae Ust Prosveto in dva. tri. štiri sli pet članov ta sne drušlns k sni »aro* List Paosvsta staaas ss vse snsko. ss ilans ali nečlane M 00 aa •no latno naročnino. Ker ps člsnl is plačajo pri ssssaasniu s1j0 m tednik, m ila te prišteje k naročnini. Torej sedal nI vsroka. rečL da |e Ust predrag «a člsns SKPJ. List Prosvete js vaša lastnina ta gotovo ja v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rsd čttsl list vsak dan. Pojaaailoi—Vaelel kakor hitro kateri teh članov preneha biti tlan SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tlsU član ta dotlčne družine, Id je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravništvu lista, in obenem doplačati dotltno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cana listu Prssvsta jet , Zs Zdruft. dršava la Kanado M.00 Zs Clcaro la Chlcaeo JS.....J7.S0 1 tsdalk la___4.80 - 1 tadnik la__» M S tednika la_ SM t tednika In_ 5 10 3 tednike la_ 2.40 9 Isdalke la__3.90 4 tednika ta____ 1JI 4 tednik« in____170 I tednikov ln ...»__ niš I tednikov ta_ 1.50 Zs Evropo |e..........NJI Ispolnite spoda)! kupon. priloŠUe potrebna vsoto denarja ali Ma—r Ordsr v pismu ta si asfetlis Proavato. Ust ki Je vsšs lastnina- PROSVETA. SNPJ. tarnts. Lmdala A v*. Prti o lan a pošUJsaa naročnino as Ust Prssveto L Čl. i lfaatev Ustsvtts tsdalk la članov moJs društaet «a pripišite k moji ed stedečih