C   C.   Postale.         Esce ogni   mvcoledi   9   wnerdi   -  20 maggio 1927
Fosamizna it ev ilka 2.5 atotink
Izhaja vsako  sredo
in petek zjutraj.
Si ane za celo leto   15 L.
» pol leta      8 »
» četrt leta    4 »
Za  inozemstvo  celo
leto Ur 40.
Na naročila   brez   do>
poslane    naročnine    se
n« moremo ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
«r                    if
St. 40       V Gorki, v petek 20. maja 1927
Leto X.
Nefmnkirana pis ma sx
na sprejemajo. Ogl*ti
$c računtijo po doge*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konscrcij »Gor. Sirt»
Ž2*. — Tisk Katoliiki
tiskarne v Gorici. Ä«*
va Piazzutta it. 18.
Upcava  in  uredniitvo:
ulica   Mameli  itev.  5.
(prej Scuole).
Teles,   int.   itev.   3t)i.
Zlo.
Slavnostni dnevi, ki jih je pre:
živela te dni naša dežela z obiskom
visokošolcev iz vseh italijanskih
vseučilišč, so minuli. Ko to pišemo,
se poslavljajo zadnje skupine, ki
se veselo razigrane vračajo v svoje
domove. Kakor smo rekli v svojih
pozdravnih besedah, upamo, da so
se zletniki dobro počutili v naši
pokrajini in da odhajajo z dobrimi
utisi. Prav iskreno želimo, da bi
ohranili naše ljudstvo, kolikor so
pač prišli z njim v stike, v naj:
boljšem spominu in po svojih mo?
čeh pomagali graditi na odkrito:
srčnem sporazumu med obemn na:
rodoma ob državni meji. O poteku
slavnosii poročamo na drugem me-
stu. Tu naj samo zapišemo kratko,
da y.al gostje o moralni vrednosti
goriškega ženstva niso dobili lepe
slike. Za danes naj zadostuje ta
ugotovitev. O obtožbah in obsod-
bah, ki smo jih slišali v tern oziru
od najrazličnejših strani, bomo pri
priliki se spregovorili. Naj povemo
samo, da so take, da kar strmimo.
Danes hočemo spregovoriti o par
vzrokih, ki nujno peljejo do takih
razmer.
Brezdvomno je eden glavnih
krivcev nravstvene skvarjenosti
na.se mladine — kino. Kaj nudi ta
najmodernejši način »zubave in
kratkočasja« ne bomo podrobnejše
opisovali. Poglejte le slike, ki vab:
Ijivo vlečejo pred raznimi kino?
gledišči nedoraslo mladež v svoje
temne prostove in že lahko razu-
mete vse! Čudimo se le, da starsi
in drugi odgovorni varuhi mladine
ne uvidijo porazne nravne škode,
ki jo trpi radovedna in k vsemu
slabemu nagnjena nezrela otročad
ter s strogo prepovedjo ne prepre:
čijo tega skvarjevanja. Zavedajmo
se vendur, da moralno nezdrava
mladina ne bo nikdar tvorila hrbte:
nice naše bodočnosti. Razpasena
užitkaželjnosl in sladostrasinost
odraslih je pri tern žalostnem po:
glavju sevedn glavna opora brez:
glavega naraščaja.
Razni ilustrirani listi, ki so na:
vadno polni vprav nesramnih slik,
so pri tern vničevanju splošne
moraine zavesti druga pogubna
zmota. Vrzite samo mimogrede
pogled v te liste, opazujte, v kakih
množinah jih kupuje vse mlado in
nič se ne morete zavzeti, če vidite,
kako izginja vsak cut za dostojnost
in sramežljivost. Saj zasledujejo
dotični listi (imen nočemo navajati)
očividno samo namen, z razgalje:
vanjem teles in priobčevanjem naj:
bolj dvomljivih slik mnoziti krog
naročnikov in  dclati dobičck.
Če h koncu še pripomnimo, da
se pri raznih prireditvah, ki naj bi
služile v splošne dobrodelne name:
ne, skuša vzbujaii dopadenje ob:
činstva z raznimi nedostojnimi pie:
si, pri katerih nastopajo mhidostne
deklice zelo skromno oblečene, po:
tern se ne smemo čuditi nad pritož:
bami, ki smo jih zapisali v začeU
nih vrstah.
Naj za danes zadostuje! Samo
zdravo in nravno čvrsto ljudstvo je
vredno in sposobno zivljenja. Zato
naj se vsak zave, da je ohranitev
sveže in neskvarjene mladosti po:
goj našega obstanka.
Kaj se godi po svetu?
Zdi se, da so se države na za*
padu spet lotile nove partije šaha.
Šahovnica. je to pot v Londonu.
Igro vodi Angliia, udeležujejo se
je pa tudi Francozi in Rusi. Sled*
njim je London že vnaprej napo*
vedal šah mat. Tudi soditi se da,
da je ta napoved malce preuranje*
na kljub temu, da hočejo v Londo*
nu imeti  poma^ače celo  iz Pariza.
Napovedani obisk.
Kdor lista po zgodovini odnosov
med sosedoma na obeh straneh
Kanala, bo veekrat naletel na stra-
ni, ki popisujejo slabo razmerje
med obema državama. Če na krat-
ko omenimo skrite. vzroke sovraz*
nih pogledov, je treba scei ^loboko
nazaj v preteklost. V 14. in 15. sto=
letju se je bila vnela na francoski
zemlji silovita stoletna borba med
Francozi in An^lcži. Angleški kra-
Iji so namreč na temelju krvnih
zvez zahtevali vclik del ozemlja na.
Francoskem zase. Francoz pa seve-
da ni hotel niti pedi zemlje prepu*
stiti tujcu. Sovraštvo na Anglcžc je
bilo po celi Franciji smrtno. An^
gleška povodenj je zalila Francijo
že skoraj do Loire, tedaj se je dvi<^
nila navdahnjena po božji milosti
Devica Orleanska, ki je rešila kra*
lja in dom, eeprav je zato žrtvova-
la svojc mlado življenje. Odsihdob
je Francoz stalno videl v An^ležu
svoje.qa nasprotnika. John Bull on?
kraj Kanala je pa vraeal milo za
drago. Preko Napoleonove dobe do
najnovcjših easov, ko so se koloni*
je delile, je an.aleška diplomacija
spretno potiskala Francoze v kot.
Kljub   navideznemu  prijateljstvu
se v Parizu dobro zavedajj, da ie*
ne An^jleže nujna politična sila
preko Kokavske<4a preliva. Geopo-
litično pravilo uči, da si ie sleherna
otoena država skušala osvojit.' na*
sprotrio kopno, da se jc zavarova*
la. Stara Greija si ie podjarmila
otoke in maloazijsko obal, Japon*
ska stoji žc trdno na Koreji, Spa«
nija ncče pustiti Tan.^crja in tako
je nujno stremljenje an.^leške po*
iitike po normandijskih bre.iiovih.
To je pa tudi razumljivo, če po-
mislimo, da francoska artilcrija
zlahka nameri svoje dalekoscžnc
topove iz Calaisa na London. Kljub
tern nujnim razloj4om, ki razdvaja-
jo An^lijo in Francijo, se je i.Ljra
tako zasuknila, da se obe išeeta.
Že pred dobrim letom so listi po-
ročali, da bo predsednik francoske
rcpublike DoumerLue obiskal an=
.^Ieske^a kralja in London. Odkod
ta nenadna prijaznost? Evo razlo*
ga: v Rapallu so Nemci in Rusi
sklenili do<4ovor o mcdsebojni nev=
tralnosti. Na nemsko^rüsko potezo
ie bilo treba odsiovoriti z angleško*
francosko. Taka je visoka politika;
vcasih je treba tudi med nevšečni*
mi ljudmi poiskati zaveznikov. To*
da prišlo je spet nekaj vmes, da
je moral napovedani obisk izostati.
Francoska vlada je imela dosti
<'pravka v Maroku in s svojo slabo
valuto, An.^lež pa s svojimi rudar?
ji. (>as za obiske potemtakem ni bil
has u.'4odcn. Zato so obisk v Lon*
donu naznanili za lctošnji maj.
V Londonu.
V pondeljek je prišel v London
Doumer^ue    spremljan od svoje.ua
zunanje^a ministra Brianda. Ta
okoliščina je dala povod ugibanju,
da francoski poset pri Angležih ni
z.^olj vljudnost, marveč velikej4a
politienej4a pomena. Chamberlain
in Briand se bosta tjotovo domenila
o važnih političnih nastopih, ki jih
bosta podvzeli Francija in Anj4lija
kot »entente cordiale«. An^lija in
Francija se bosta približali v mar*
sikatercm političnem vprašanju, ki
ju je do zdaj ločilo. Posebno .^lede !
politike na evropskem vzhodu bo
Anglija šla najbrže s Francijo, za*
to bo pa slednja podpirala Än.qlijo
v kitajskcm in celo v ruskem vpra*
šanju.
Ta ujjibanja smatra za pravilna
celo politični uvodničar »Corriere
della Sera«, ki piše svoje resne in
prccej nepristranskc elanke pod
znaeko (a. v.). Sicer pravi, da so
Francozi izi.^rali An^leže po sve*
tovni vojni, ko so ti imeli Cari^rad
žc skoraj v svojih rokah, a nova
zveza bo dosti doprinesla k evrop*
skemu miru in se mora zato Italija
te zveze le veseliti.
Francoske.^a predsednika so spre*
jeli s kraljevskimi častmi. Njegovo
jahto so spremljale do pol pota
med Doverjem in Calaisom Iran*
coske bojne ladje, v zraku so jo pa
obkrožali številni aeroplani. Na*
sproti je prišla an^lcška mornarica,
ki je privedla predsednikovo ladjo
»Invicta« v an,s4leško pristanišče.
Vsi angleški dnevniki so posvetili
dol.Ljc elanke predsednikovemu pri*
hodu. Ko je zavozil vlak v london*
ski Viktorijin kolodvor je ^odba
udarila marsdjezo in sam an.uleški
kralj je pozdravil predstavnika
francoske republike v prav pri*
srenem tonu. Po pozdravih so šli v
kraljevo Buckin^hamsko palačo,
kjer je eakala kraljica in sijajen
obed. Pri obedu je naj prej nazdra*
vil angleški kralj Jurij svojemu go*
stu in zbližanju med francoskim in
an^leškim narodom. Enako navdu*
šeno je odzdravil tudi Doumer^ue.
Po teh in dru.^ih slovesnostih —
predsednik in zunanji minister fran*
coske republike sta bila pro.^lašena
zu eastna doktorja staroslavne ox*
fordske univerze — sta se umaks
nila Chamberlain in Briand na po*
svet. Ko sta koneala raz.ijovor, je
biio izdano uradno poročilo, kjer
se bere, da sta oba vodilna moža
Anglije in Francije našla podla^o
za politieno sodelovanje obeh vele*
sil. Kdo jc na boljšem? Aristide
Briand ali Austen Chamberlain?
Malce odtfovora dobimo iz zadeve,
ki se je pretekli teden odi.^rala v
Londonu in ki jo zovejo
preiskava v »Arcosu«.
V Londonu ima sovjetska Rusija
j pole.u svoje^a diplomatskega za*
stopstva tudi tn*ovsko zastopstvo,
ki pa je pravzaprav trgovska druž*
ba znana pod imenom »Arcos«. Ta
družba uživa neke vrste diplomat*
ske zaščite in posreduje živahne
trgovskc stike med obema država*
ma. Trgovski posli, ki j^rcdo skozi
roko, »Arcosa«, znasaj*o letno do
9ÜÜ milijonov mark.
Naenkrat    je    prišlo v angleško
notranje ministrstvo, da se skriva*
jo v tajnih »Arcusovih« shrambah
važni dokumenti,   ki so jih odnesli
ruski vohuni iz an.Lileškin  ministr*
¦ stev. Obenem je tudi trdilo vohun*
! sko poročilo, da je v »Arcosu« cen*
trala vohunske službe,   ki   ima za
nalogo organizirati proti*špijonažo
proti Scotland Yardu,    scdežu Ion*
donskega vohunskega urada. An*
<Ueški konservativni listi tudi piše*
jo, da se je na ruskem trgovinskem
poslaništvu skuhal zadnji veliki
premogarski štrajk. Na vse te vesti
jc ukazalo angleško notranje mini*
strstvo policiji, naj vdere v »Ar*
cusovo« poslopje in naj vse pre*
išee. Vlomili so s posebnimi apara*
ti tudi v tajne shrambe in odpelja*
li na policijo cele skladovnice pa*
pirjev.
Ta čin je imel v Moskvi velik
odmev. Velikanske ljudske demon*
stracije so zahtevale, naj se pretr*
žejo vsi stiki z Anglijo, ki sama
ruši veze z Rusijo. Vladni krogi v
Moskvi in uradno glasilo »Izvesti*
ja« pa pišejo, da hoče Anglija vpli*
vati na ženevsko gospodarsko kon*
ferenco,. da ne bi sprejela ruskega
sodelovanja. »Izvestija« pa pristav*
ljajo, da Rusija ne bo šla v angles*
ko pest, marveč bo ohranila kljub
angleškemu izzivanju mirno kri.
Angleška delavska stranka tudi
dolži konservativce, da sami žele
spora z Rueijo in ogrožajo evropski
mir. Nekaj se bo torej iz te pre*
iskave pri »Arcosu« skuhalo. Pred*
no bi kaj zavrelo, išeejo v Londonu
prijiitelj'stva s Francozi. Križanje
rusko * angle.ških interesov zlasti v
Aziji, smo žc parkrat očrtali; zato
si hoče Anglež v Evropi kriti hrbet
in vabi v posete. Toda kljub no*
vemu prijal-Jjstvu, ki bo pac ime*
lo morda za Evropo ugodne posle*
dice, pa igra svetovni angleški im*
perializem nevarno igro.
Okno v svet.
Ne mara kraljevske krone.
Pred dnevi se je bralo, da kani
albanski predsednik Ahmed beg
Zogu vzeti kraljevsko krono na
svojo glavo. Toda list »Giornale
d' Italia«, ki sc ume na albanske za*
deve, pravi, da ni prav eisto nič to
res.
Zakon o varstvu republike.
V  berlinskem parlamentu so po*
daljšali zakon o varstvu republike
] za dve nadaljni leti. Zakon vsebu*
! je doloebe, po katerih je vsak ob*
j dolžen velcizdaje kdor hoče strmo*
* glaviti    republikansko     vladavino.
Najbolj  zanimivo pri sprejemu te
zakonske doloebe je bilo to, da je
kot   prvi  glasoval    zanjo    voditelj
nemskih nacionalcev grof Westarp.
Zato so mu socialni demokratje o*
čitali  neiskrenost.    Del    nacionali*
stov, ki so naeeloma za monarhijo,
je pa ostal možat in   so   glasovali
proti.
Wranglova protirevolucija.
Znani general Wrangel, ki je skus
sal v Rusiji organizirati protirevo*
lucijo, jc podal madžarskemu po«
slancu Huszarju zanimive izjave o
vzrokih svojih porazov. Wrangel
trdi, da so njegovo podvzetje naj*
prej podpirali Francozi inAngleži.
Ko je že skoraj cilj dosegel, so ga
pustili na cedilu.
Borba za prapor.
V  južni Afriki bodo Angleži spet
imeli opravka. Vnel se je spor med
njimi in potomci Burov, ki so bili
nekoč  neodvisni,  zastran  barv  na
zastavi južnoafriške    Unijc.    Buri
zahtevajo svoje narodne barvc, An*
gleži pa silijo svoje. Podoben spor,
ki  je dovedel do ostrih političnih
nasprotstev,    so    imeli  v  Nemeiji
pred dobrim letom.
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
Povest o jari kači...
Vprašanja razorožitvc na morju
smo menda žc tako vajeni ko brez?
krajne povesti o jari kači. Vedno
znova se prične, konča pa ne niko?
li. Ameriški predsednik Coolidge
sklicujc v Žcnevo novo tako kon?
fcrcnco. ltalija bo nanjo odposlala
lc svoje »opazovalce«.
DNEVNE VESTI.
Novi vozni red.
Na zadnji strani dobitc danes
kratek izvleček iz voznega red a
od 15. maja t. 1. daljc. V njem sena?
hajajo napram prejšnjemu malen«
kostne spremembe.    Izrežite si ga.
Kraljeva pot.
Kralj sc je mudil ta teden tri dni
v Neaplju. Ljudstvo je priljublje?
nemu vladarju pripravilo prav pri?
srčen sprejem. Za cnak sprejem se
pripravljajo tudi v Trstu. Pripra?
vc so že v polnem teku. Kraljevo
jahto bo na potovanju spremljala
polovica italijanskega vojnega bro?
dovja.
Goliardovski dnevi.
Od torka do eetrtka zvečer je
Gorica, to mirno mestecc, ki iz svo?
jih majhnih prepirčkov sploh ne
pogleda v svet, popolnoma spreme?
nila svoje lice. Južni kolodvor je
kar bruhal množice italijanskih u?
niverzitetnih študentov v razno?
barvnih čepicah, znak njihove stro-
ke. Že v torek zvečer je razsvetlje?
no in praznieno okrašeno mesto
zadobilo velikomestno licc. Trume
študcntov, ki so raje ko da bi spali
na pripravljeni slami, hodile po me?
stu zlasti po razsvetljenem Korzu,
so uganjale pravcate študentovske
burke, ki jih mirni in resni goriški
meščan ni baš vajcn. Petje, vriska?
nje, zastonjska vožnja s tramva?
jem, mačje godbe po kositrnih po?
sodah, ki so jih mladi fant je nosili
za menažo, vse to je po uh'cah ra?
dostno odmevalo. Najbolj so kaj?
pak prišla na svoj račun dekleta, ki
tolikanj častilcev še niso naenkrat
imela. Študentje, zlasti iz južnc Ita?
lije; so se kar čudili, odkod toliko
mladih deklet v poznih večernih
urah na ulicah, med tern ko v ita?
lijanskih mestih ni te navade...
No, pa so prešerni fantjc kmalu to
doumeli in zapeli svojo študentov?
sko »Gorica, mesto lepih deklet...«
Siccr ne vemo komu v čast.
Višek slovesnosti je bil v sredo
dopoldan z govorom glavnega taj?
nika Turatija na Travniku. Navdu?
ševal jc mlade fante, precej tisoč
po številu, in jih spominjal na ju?
naštvo mrtvih, ki spe po gričih
krog Gorice. Po govoru jc bil spre?
vod prcd glavnim tajnikom. Popol?
dne so se fantje razdelili na sku?
pine in si ogledovali razna bojišea,
del jih je pa šel v Ajbo, kjer so slo?
vesno odkrili spomenik Robertu
Luhru.
Proti večeru je mesto spet nudilo
j isto veselo, prešerno    in    objestno
: lice kot prejšnjo noč. Glavni tajnik
; se je že v sredo    zvečer    odpeljal
preko  Gradiške v  Rim. Studentje
so sc pa v čctrtek   začeli    odprav?
ljati proti domovom. Nekateri pre?
cej utrujcni in z veselimi spomini
| na »Gorico,    mesto lepih deklet...«
Sodijo, da se je zbralo    v    Gorici
kroß 10.000 študentov.   To   jim je
omogočila vlada, ki je oskrbela za
okroglo 30 lir vožnjo, hrano in pre?
nočišče. Sevcda jc bilo vse bolj po
vojaško, a mladina je vse z vese?
Ijem prcnesla, da je le mogla na ta?
ko  domoljubno  romanje, ki  se ga
i bo še dolgo spominjala.
Bedast napad.
Iz St. Petra na Krasu prihajajo
poroeila, da se je spet izvršil napad
na dva miličnika. Enega izmcd nji?
ju so neznanci nevarno pogodili.
Zdravi se v tržaški bolnišnici. Ob?
lastva so razpredla obširno preis*
kavo za storilce. 30 sumljivih oseb
so žc prijeli. Prav je, da zgrabijo
pravega napadalca, da ne bo mirno
in delavno ljudstvo v strahu.
Proti nedostojni modi.
Borba proti nedostojni žcnski
modi zavzema čim dalje določnej?
so obliko. Znana tvrdka klobukov
»Borsalino« v Aleksandriji je dolo?
čila, da smejo prihajati ženske u-
službenke na delo le v dolgih ro?
kavih in krilih čez koleno.
Miss Gibson.
To je tista Angležinja, ki je stre?
ljala na Mussolinija. Baje je zme-
Sana. Zato jo niso sodili, pae pa so
jo poslali najprej v bolnišnico in
poslej domov na Angleško.
Boj proti razbojnikom.
V južni Italiji je bilo še do zad?
njih easov prccej razpaseno tolo-
vajstvo. Njih banda se je zvala
»mafia«. Na Siciliji je pravo njih
.Ljnezdo. Oblastva so zaeela proti
njim pravi lov. Polovili so že 228
razbojnikov, ki imajo precej težke
zloeine na vesti.
Konec spora.
Na konferenci v Jahimovu jezu?
nanji minister Marinkovie povedal
easnikarjem, da ga čaka v Zidanem
mostu rimski poslanik Rakič. Nje*
mu bo naroeil, kako naj se spet
ubero bolj u.ulajena pota med Ri*
mom in Bel.Uradom.
Vezuv bruha.
Ognjena gora Vezuv nad Neap?
Ijem zopet bruha. Meče blato in
vroče kamenje do 100 metrov. Tudi
zemlja se trese krog Vezuva.
Špartanski  oče.
V Ferrari se je pred dnevi dogo*
dil slucaj, ki spominja na krepost
in poštenje starih Špartancev. Po=
licijski kvestor je imel krasno
hčerko, ki se je pustila zapeljati od
lastnega svaka. Ko je nesreeni oče
za to zvedel, je hčerko umoril. Po*
tern je mirno šel v policijski urad
in sam odredil lastno aretacijo.
Moža, ki je zelo ugleden, vse mesto
pomiluje.
Izgubljeni Nungeser.
Se sedaj ni nobenih poroeil za iz-
gubljenima francoskima letalccma
Nungesserjem in Colijem. Postala
sta kljub temu, da nista prisla do
cilja irancoska narodna junaka.
Zadnja iskrica upanja, da ju še naj?
dejo, ni popolnoma ugasnila. Zdaj
ju iščejo kro'^ Novc Fundlandije.
Pravica nad vse!
23. t. m. bo zaeela v Somboru v
Vojvodini obravnava proTi napu?
dalcem na ncmška poslanca Krafta
in Grassla ob času volitev 1. 1925.
Nemška poslanca zastopa Srb od?
vetnik, ki zahteva, da se napadalci
strogo po zakonu kaznujejo. Tako
je prav, krivici naj sledi kazen brez
ozira na politične struje.
Našim dopisnikom.
Vclik vpliv in ugled si je »Go?
riška Straža« pridobila med našim
Ijudstvom. Goriški Slovenci jo lju?
bi jo, ker proglaša zdrava, krščan?
ska načela v javnem in zasebnem
življenju. Njcno odločno, resno in
stvarno borbo za narodne, kulturne
in politiene pravice Slovanov v Ita?
liji brani in odobruje ljudstvo v
sklenjenih vrstah. Zato uživa »Go?
riška Stra/a« tudi pri oblastvih ve?
lik uglcd. Oblastva morajo pač pri?
znati, da je naš list resen in stva?
ren in da smo tudi pri kritiki raz?
mer, samo ta namen, da hi se ne=
zdrave razmere ozdravile, da bi
vsak ncred v naši deželi izginil, kar
bi pomenilo veliko korist za naše
ljudstvo in dvignilo tudi ugled ob?
lastev. Veliko zaslugo na tern imajo
posebno tudi naši dobri in vztrajni
dopisniki.
Naloga dopisnikov je zelo važna.
Posebno v današnjih razmerah je
delo naših dopisnikov zvezano z
veliko odgovornostjo in trudom.
Dopisniki opravljajo danes va/no
in težRo javno službo.
Da pa ne izgube dopisi »Goriške
Straže«. na resnosti, pozivamo naš:e
¦ vrle dopisnike    prav    odločno,    da
j stro.Ljo pazijo na resnieoljubnost v
' dopisih. Proč s slehernim    pretira?
vanjem in z osebnostmi! »Straža«
ni list za vaške kvante in prepire.
Dopisi imajo namen poročati novi?
ce v svet, ki so enako važne za Bri?
ca ko za Vipavca, za Gorjana ena?
ko ko za Kraševca. Razmere v ob?
eini morajo verno odsevati iz po?
ročila, obenem pa je treba važnost
polagati posebno na gospodarsko
stanje v obeini ter povedati, kaj se
je tarn naredilo v zgled drugim.
Kjer se obravnava kaka kočljiva
zadeva, raora biti vse z dokazi pod?
prto, da ne pride v sramoto list in
še bolj dopisnik sam. Na to je tre?
ba budno paziti osobito pri popi?
savanju razmer v občinski upravi,
šoli itd.
H koncu še en opomin. Iz neka?
terih krajev »Straža« dosti poroča.
Od nekod pa sploh ni glasu. Ali
res ni v eelem kraju niti enega pe?
rcsa, ki bi, eeprav po domaee, pa
vendarle povedalo svetu, kaj se tarn
aodi? Fantje, možje, z.tjanite se!
Poskusite svoje zrnožnosti in spra?
vite na papir kakšen dogodek iz
vase vasi ali obeine! Boste videli,
kako ljubo vam bo postalo to opra?
vilo, če le enkrat začnete. Torej na
delo za našo skupnost, za medse?
bojno spoznavanje in vzajemno
podpiranje! Uspeh ne izostane!
Dijaški vestnik.
Sprejemni izpiti za I. razred
srednjih šol.
Učenci, ki želijo prih. šolsko leto
vstopiti v I. razred goriških sred?
njih šol (gimnazije, realke,, učite?
ljišea in triletne komplementarne
sole, ki pripravlja dijake za vstop
na trgovsko in obrtno šolo), naj
vložijo do 31. miija t. l. prošnjo s
predpisanimi prilogami na ravna?
teljstvo sole, ki si jo izbercjo.
Pogoji za sprejemni izpit so sle?
deči:
a)  prosilec mora dokazati, da je
že dovršil  10 let ali da jih bo do?
vršil v tekoeem letu (krstni list.)
b)  biti mora dobro pripravljen v
italijanskem   diktatu,  pripovedova?
nju,  analizi,  slovnici    in    prostem
spisju, v aritmetiki in geometriji, v
kolikor je pač predpisano v uenem
naertui,  v  zemjepisu  in    zgodovini
Italije ter nekoliko tudi v risanju.
c)  ako ima prosilec ta dva glavna
pogoja, t. j. dovolj let in zadostno
pripravo, naj predloži prošnjo    na
kolkovanem papirju za 2 L, oprem?
ljeno s sledeei prilogami:
1.  krstni list (pravilno kolkovan);
2.  spričevalo o osebni istovetno?
sti s sliko, (Certificate) di identita
personale), ki  ga izda županstvo;
3.  zadnje šolsko sprieevalo;
4.  sprieevalo o ccpljcnju kozu
5.  sprieevalo o bivališeu starišev
(Certificato di  residenza dei geni?
Maurice  Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
»No, kakor Bog hoče,« jamra,«
»oziroma bolj še, kakor ti hočeš.
Kakšno vlogo bom pa morala
igrati?«
»Najprej mi daj strehc eez noč.
Saj si bila moja dojilja, torej me
lahko kar v svojo sobo skriješ.
Bom kar v naslanjaeu zadrcmal.«
»Kaj še?«
»Preskrbi za ta eas s hrano. Ti
mi bos pomagala pri noenem pre?
iskovanju, da bom našcl dragoceni
predmct, o katerem sem ti /e pra?
vil.«
»Kakšen?«
»Stekleni zamašek.«
»Zamašek! Čudna reč. In če ti?
stega nemarnega zamaška ne naj?
demo?«
Lupin jo prime nežno za roko in
ji reče z resnim glasom:
»Če ga ne najdeva, potem bo
Gilbert, mali Gilbert, ki ga imaš
tako rada, položil glavo pod sekiro
in Vaucheray prav tako.«
»Kai bo z Vauchcrayem mi je |
vse eno. Lump kot je. Toda Gil? '
bert...«
»Si brala veeerne liste? Stvar
stoji slabo.«
. O polnoei se je poslanec vrnil
domov. Odslej naprej se je Lupin
ravnal popolnoma po Daubrecqu.
Čim jc ta zapustil hišo, je začel on
s preiskavo. Pri tern je natančno
postopal. Vsak prostor je razdelil
v oddelke, ki jih je do pieice pre?
iskoval.
Viktorija mu je pomagala. Prav
ničcsar nista spustila. Noge pri mi?
zah, naslanjala pri stolicah, špranje
v parketu, okvirje, kipce, telefon,
ure, električno napeljavo. Tudi vse
kretnje poslančeve sta natanko
nadzorovala. Njegovc poglede, knji?
ge, iz katerih je bral, pisma, ki jih
je pisal.
To je bilo prav lahko. Zdclo sc
je, da teee poslaneevo življenje po
stalncm urniku. Nobena vrata niso
bila zaprta. Ni sprejemal tudi ob?
iskov. Neprestano prihajanje in
odhajanje policijskih uradnikov
pod oknom je Viktorijo navdajalo
s strahom. Ni mogla drugega misli?
ti kot, da ti uradniki njo lovijo.
Vsakokrat ko je prišla s trga, je bi?
la prav začudena, da je še niso za?
prli.
Nekega dne pa je le prisla vsa
prepadena s trga. Koš se ji je kar
trcsel v roki.
»No, kaj je, moja dobra Vikto?
rija?« jo pobara Lupin, »saj si vsa
zelena.«
»O, saj ni čudno,« stoee ona.
Morala se je usesti in bilo je tre?
ba precej truda, da je nekaj spra?
vila iz sebe:
»Nekdo... nekdo me je na trgu
ogovoril...«
»O.i, vranča! Kaj te je hotel od-
peljati?«
»Ne ... izročil mi je pismo.«
»In se še pritožuješ? Najbrž ti
odkriva ljubezen «
»Rckel je, naj izroeim to pismo
gospodu.«
»Kakšnemu gospodu?« vpraša
Lupin.
»Dejal je: Gospodu, ki spi v vaši
sobi.«
»Hm,« se začudi Lupin ves pre?
plašen. »Daj ga sem,« reče in ji str?
že pismo iz rok.    Kuverta  je bila
brez    naslova.    Notri je pa bila še
ena z naslovom. »Gospodu Arsenu
Lupinu    po   Viktoriji«. »Oho,« za?
mrmra    Lupin,    »to pa že nevarno
izgleda.«
V notranji kuverti je bil kos pa?
pirja in na njem je stalo z veliki?
mi erkami: »Vse kar podvzamete je
brez pomena in nevarno ... nehajte
s to igro.«
Viktorija je kar omedlela. Lupin
je pa porudel tja do uses. To po?
nižanje je obeutil ko sablae, kate?
remu nasprotnik že v naprej napo?
ve »svoje« sunke. Rekel pa ni be?
scde.  Viktorija se zopet loti dela.
On pa ostane celi  dan  v sobi  ter
razmišlja. Zvečer se ni vlegel kpo?
eitku. »Kaj mi pomaga tuhtanje,«
| si često ponavlja,« vedno trčim na
I uganko, ki se ne da z razmišljanjem
rešiti. Le to  je gotovo, da je med
Daubrecquom, policijo in tretjo o?
sebo, ki sem jaz, še nekdo peti, ki
dela na svojo pest in ki vedno ve
za moje karte. Dalje...    Ah kaj!
Zdaj hočem zaspati.«
Vendar je pa   še   dolgo trajalo,
predno je mogel zaspati.
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
tori), ki ga izstavi županstvo. To
listino naj predložijo vsi prosilci,
katerih stariši bivajo v goriški, is*
trski,, reški in zadcrski pokrajini
ter v postojnskem okraju. Na pod*
lagi te listinc bodo oproščeni vseh
šolskih pristojbin, torej tudi pri«
stojbine za sprejemni izpit (60 L).
Dijaki pa, katerih stariši bivajo v
drugih pokrajinah (n. pr. v tržaški)*
morajo predložiti mesto spričeva«
la o bivališču starišev potrdilo, da
so plačali prcdpisano pristojbino za
sprejemni izpit (60 L).
Vojne sirote in sinovi vojnih ira
validov so za vedno oprošeeni
vseh pristojbin ter vsakega kolko«
vanja prošenj in drugih listin; pred«
ložijo naj tozadevni dokument, ki
ga dobijo na  županstvu.
Sprejemni izpiti pričnejo letos že
17. junija in bodo    trajali več dni.
Socialni vestnik.
Položaj idrijskega rudarja.
(Nadaljevanje.)
Delavec se sili k dclu toliko časa.
da je ozdravljenje nemogoče; vse
to, ker za časa bolezni ne dobi
skoro nie bolniške podpore. S skr?
bjo gleda delavec na svoje doraš«
čajo sinove, katerim ne bo mogel
preskrbeti kruha, sam pa jih tudi
ne bo mogel vzdržati, saj se bliža
zanj oni čas, ko bi se moral brez
skrbi odpoeiti od dela, dobil pa bo
tako malenkostno pokojnino. da bo
moral še sam drugje prijeti za delo.
Sinovi brez dela, on pa izčrpan
starček. Za plačilo, ker je dal vAv?
ljenje. mora delati ali pa stradati.
AH ni dovolj vzroka, da klone gla*
vo v brezupu? Tukajšnji delavec ni
domišljav, na konkretnih razlogih
temelji njegov up ali brezup. Dej«
stvo je, da je številno upokojencev.
ki nimajo kruha. Kako naj bi ga
imcli pri poldrugsto lirah na mesec?
Pogosto vidiš starca ko pomaga na«
kladati hlode na avtomobile, da si
pridobi boro liro za kos kruha. In
vendar jim po zakonu pritičejo
večje pokojnine kot jih dobivajo
sedaj. Za te razlike, ki bi jim prišle
v dobro, so napravili že brez števila
korakov, toda še do danes niso nič
dosegli, kljub temu da so potekla
že štiri leta. Vse to vidi aktivni de*
lavec, zato ga je strah pred bodoč«
nostjo.
Čc greš po stanovanjih. boš mar«
sikje naletel po dvoje in tudi troje
družin, stlaeenih v malem stano»«
vanju. Marsikje stanujejo ljudje v
prostorih, ki so vlažni in v tleh. Ti
prostori so se prej rabili za kleti in
shrambe, v najboljšem slučaju za
kako obrtno delavnico. Bili so easi
ko ni bilo tako, zakaj smo že po«
vedali. Place delavccv komaj, ko«
maj zadostujcjo za živež in obleko,
čc bi kdo lahko boljše izhajal mo«
ra pomagati svojeem, ki trpe po«
manjkanje. Niti misliti ni na po*
pravo ali poveeanje starih his, kaj
še le na zidavo novih. Samo oskrba
strehe že dela vclike skrbi in po«
vzroea stiskanje pri najpotrebnejši
hrani. Gradivo je silno drago. Rud«
nik namesto, da bi pomagal svojim
ljudem, nastavlja celo višje cene,
kakor privatniki.
Veliko sc je govorilo žc, in tudi
pisalo, kakšne posledice imajo pre«
nizke dclavske   place,   kakšne na«
sledke ima pomanjkanje  potrebne
hrane  in  pretirana  izraba  telesnih
I moči. Tudi o tern f.c jc razpravljalo,
če manjkajo zdravniške moči in če
še tisti ne smejo zdraviti tako ka«
kor sami spoznajo za pravilr?.o. Se
več pa se je razgovarjalo o posle«
j dicah slabih  stanovanj in njih po«
; manjkanju. Zato ni potreba, da bi
o tcin še pisali.
Kaj je novega na cleželi?
Sv. Lucija in okolica.
Moj zadnji dopis v 25. štev. »G.
S.« je zelo razburil nekatere. Ni
treba, da sumite po nedolžnem.
Vedite, da zna tudi kmečka roka
napisati par vrstic. — Danes ho«
čem omeniti nekaj o naših mlekar«
nah. Imamo dve mlekarni. Prva de«
la sir in maslo, druga pošilja mleko
v Trst. Mlekarni slabo napreduje«
ta. Prva nima strokovno izobraže«
nega mlekarja in na mesec plačuje
120 lir najemnine. Dobite drugi pro«
stor bolj poceni! Ko bi dej ali na
kup vsaki mesec one lire, bi si lahko
sezidali Iastno mlekarno. V drugi
mlekarni je padla cena mleku na 80
stotink. Ubogi kmetje morajo sko«
raj zastonj prodati mleko. Na na=
šem županstvu bi želeli, da bi bilo
bolj prijazno in postrežljivo oseb«
je. Prosimo g. občinskega načelni«
ka, da to popravi in usliši našo
prošnjo. — Naše ceste so podobne
grapi, zlasti one, ki peljejo na Log,
Kozmerice. — Žalostno so končali
velik. prazniki v neki tuk. vasi s
pretepom zaradi neke podle ženske;
ime za danes zamolčim, in konec
je bil ta, da je presedel neki mla«
denič 4 dni po nedolžnem v zaporu
na mesto, da bi zaprli ono žensko,
ki dela prepir in zgago med tamoš«
njim ljudstvom.
Podsabotin.
(Zakasnelo.) Na oljeno soboto jc
bil za našo vas prav krasen in po«
menljiv praznik. Dobili smo po
enajstih letih spet nove zvonove,
kar pet po številu. Tri za cerkev
sv. Nikolaja, dva za podružnico.
Ravno isti dan jih je blagoslovil
prevzvišeni knezonadškof v nad«
škofiji. Kumovali so sledeči: Ku«
Ijak Peter, Pinter Franeiška, Forčič
Albin, Bensa Jožefa, Redikon Kri«
stina, Terčič Ivan, Drufovka Jožef
in Čibič Jožef. Zjutraj so se napra«
vile vse. deklice v bela oblaeila ter
spremljale ob vozovih nove zvono«
ve v domačo vas. Lepo jih je bilo
videti s palmami v rokah. Ob dveh
so prišli v vas. Pod vasjo je čakala
množica ljudi s slavolokom. Naj«
prej je pozdravil predsednik društ«
va v daljsem in pomenljivem govo*
ru. Nato je sledila deklamacija. Po«
tern jc domači zbor zapel pesem
»Zvonovom«. Potem se je razvila
dolga procesija na župnikovo dvo«
rišee. Z obrazov vseh udeležcncev
se jc bralo veselje in navdušenje.
Vsem, ki so sodelovali pri tej lepo
uspeli in pomcnljivi slovesnosti,
naj dobri Bog povrne trud in po*
žrtvovlanost. Hvala gre tudi g. ku«
ratu Sedeju, ki je napravil mnogo
ccst in truda za zvonove, g. inž.
Adamiju in cerkvenima ključarje«
ma za trud. Občinstvo sc zahvalju«
je za krasne in prijetne zvonove
tvrdki Lapanja v Trstu in g. Bre«
šanu iz Podgore. Prvič so zapeli
zvonovi na veliko soboto. V slovo
so zapeli prvikrat nedolžnemu 2«
letnemu fantičku. Tudi naš nadpa«
stir jih je želel slišati na veliki to«
rck, nakar so mu zazvonili zvonovi,
in sc je zelo razveselil.
Šturije.
Prejšnji teden smo imeli slovo
in sprejem naših dušnih pastir«
jev. Kakor je bilo prisrčno slovo
prejšnje-ga g. župnika od svojih
župljanov in obratno, tako je bil
tudi sprejem novega dusnega pa«
stirja g. Srcčka Gregorca iskren.
Posebno slovesen sprejem je bil od
strani g. občinskega načelnika z
mnogimi odličnimi oscbnostmi. Da
bi se ta javna počastitev župnika
tudi v bodoce käzala v podpiranju
( moralnega in gmotnega položaja
; cerkve in župnika, kakor je bilo od
nekdaj v navadi, da sta se občina
in cerkev vedno vzajemno podpira«
li! To je bila in je še vedno želja
občinarjev — davkoplačevalcev.
Položaj  naših  kmetičev,  (velikih
kmetov sploh ni pri nas) je vedno
bolj težak, vinoreje je malo, naj«
bolj so se do sedaj držali živino«
reje, sedaj je tudi ta panoga osla«
bela; prvič radi naglega padanja j
cen živini, lani spomladi je n. pr. !
kupil nekdo tu v okolici sena v se« ;
nožeti za svojo kravico za 1700 lir.
Letos o pustu, ko mu je pojedla se«
no, je prodal kravo za isto ceno.
Druga težkoča je s plemenskimi bi«
ki. Skočnina je v sedanjih razme«
rah mnogo previsoka, posebno pri
živinoreji, daje vcdno več jalovih
krav. Tu naj bi merodajni faktorji
uredili sporazumno z živinorejci to
zadevo. Glcde cen klavne živine
kakor jo plačujejo naši mesarji, bi
se mogoče urcdila ta zadeva tako,
da hi se organiziralo delavstvo in
knietje v zadružni mesnici. To bi
bilo v korist cnim in drugim, sam,o
duha skupnosti in požrtvovalnosti
je treba, pa bi šlo. Razmišljajte o
tem!
Medana.
Na Plešivem, tem za plese že po
imenu zelo vabljivcm kraju, smo
zadnjo nedeljo plesali. Kljub po«
manjkanju liric smo se dolgo vrteli
in pridno zapravjali. Zaključili smo
ples kakor takim prireditvam pri«
tiče. Neki invalid se je sprl s svq«
jim očetom in ga z nožem v usta
težko ranil.
Ciginj.
Zadnji čas je, da se tudi mi zdra«
mimo in oglasimo. Po mojem mne«
nju bi bilo dobro. če bi »Straži«
zrasle peroti, da bi priplavala k
nam in videla, kako v marsičem
nazadujemo. NaprcdujiCmo samo,,
če se sliši, da bo kje v nedeljo ples.
Tedaj sc nekaterim dekletom kar
nebesa odpro. Hvala Bogu, da jc
plesov malo, ker je tudi fantov ma«
lo, ker so šli po svetu s trebuhom
za kruhom. Le en svet. draga de«
kleta: naročite si raje kak časopis
ali knjigo in to pridno prebirajte!
Norosti malo manj, pa več izobraz«
be. Saj zdaj živimo v takih časih,
da moramo tudi me kaj več znati
ko nekoč.            Čiginjsko dekle.
Lom.
Na praznik vnebohoda dne 26.
t. m. bomo igrali vcscloigro »Davek
na samee« in peli par narodnih pe^
smi. Igra bo izvabila smeha na cen«
te in tudi majhen izlet v našo pri«
jazno gorsko vas bo ugodno vplival
na duševno razpoloženje. Zato sc
le potrudite in pridite, ne bo vam
žal. Začetek bo ob 3 in pol pop. v
Kan. Lomu v zagriskem prostoru.
Na veselo svidcnje! — Ja še nekaj!
Če bi kdo od smeha počil, ne sprej«
mermo  zanj  nobene  odgovornosti.
Obloke.
V pondeljek 15. t. m. je pri na«
kladanju drvi vpičil v roko velik
modras fan La Angela Čuferja iz
Oblok. Fant jc takoj nato tckel v
Hudojužno h Mihu Zgagu, ki mu
je kot bivši vojni sanitejec dal pri«
vo pomoč ter ga prepeljal h Sv. Lu«
ciji do zdriivnika. Od tarn so ga
takoj nato prepeljali v goriško bol«
nico. Fant je zdaj izven nevarnosti
in želimo mu, da bi se čim poprej
vrnil docela zdrav domov — eeprav
smrten sovražnik modrasov!
Bovec.
Pred kratkim je bil v Bovcu po«
krajinski fašistovski tajnik, inžek
nir Cacese iz Gorice. Člane fašja
je zbral na njih sedežu. Njcgova
izvajanja moramo v gotovem oziru
pohvaliti in odobravati. 13 fašistom
v Bovcu jc najprej pohvalil, češ
da odgovarjajo 130 možcm. Izrazil
je tudi upanje, da med 13 fašisti ni
fakih, ki imajo v žepu fašistovsko
izkaznico,. v drugem žepu pa dru«
gačno. Svojim pristašem je sveto«
val naj pustijo odraslc Slovencc pri
mim, ker jih ni mogoee spreobr«
niti; naj poizkusijo rajše z mla*
dino.
Kojsko.
(Pomnožiiev cestarjev.) Do se«
daj je en sam cestar imel v oskrbi
ceste v županstvu Kojsko, ali ka*
kor en čas pišejo: Šmartno « Koj«
sko. Tudi ko bi ne bilo avtomobilov
in nalivov, bi bilo 23 km ceste za
enega cestarja prevec. Zato je
občinski načelnik g. Obljubek zelo
primerno ukrenil, da je poinnožil
štcvilo cestarjev. Sedaj so trije.
Popravljati pa morajo par cestnih
kosov več.
Gor. Branica.
Naše prosvetno društvo priredi
na tukajšnji cerkveni shod na vne«
bohod dne 26. t. m. ob 15. uri po«
poldne veliko prireditev, s slcdečim
sporedom: 1. Stellucce stclline —
deklamacija; 2. Lovčeva nevesta —
deklamacija; 3. Dneva nam pri«
pelji žar — moški zbor iz Rienber«
ga; 4. Vojaki na poti — moški
zbor iz Rihenberga; 5. Sin — E.
Gangl, drama v štirih dejanjih. 6.
Veseloigra o žalostni princesi. Iz
prijaznosti sodeluje tudi pevski in
tamburaški zbor bratskega društva
iz Rihenberga. Po veselici petje,
godba, šaljiva pošta itd. Za obilno
udeležbo  se  priporoea
odbor Prosv. društva Branica.
Biljana.
(DiiGvne vaje.) Od 10. do 13.
maja so bile v Biljani dühovne
vaje za dekliško M^irijino družbo
in za dekleta sploh. Vodil jih je dr.
Mirko Brumat iz Gorice. Pretre«
sljivi govori so privabili v cerkev
tudi drugo ljudstvo. V nedeljo L%
maja je bil pa zelo slovesen spre«
jem v Marijino družbo. Sprejetih
je bilo 17, pristopilo je zopet 8
kandidatinj.
Čc ne bo nikakih posebnih za«
prek bo imela naša Marijina druži«
ha na vnebohod 26. t. m. popoldne
ob petih društveno prireditev z za«
nimivim sporedom. Glavna točka
bo igra »Materina slika«. Vesclica
se bo vršila na prostornem dvoris*
ču. Pridite!
Dol pri Opatjemselu.
Prav poredkoma se oglašamo v
»Straži«, kakor da bi nam ne
manjkalo nie. Fantje se selijo v tuje
kraje s trebuhom za kruhom in sU
cer v daljno Ameriko grejo eden
za drugim. Sedaj nas je zapustil
ml ad in pošten fant Ivan Ferletič in
komaj poročen mlad mož Jožef
Ferletič. Želimo jima vse dobro v
daljni tujini. Slednji je bil tudi ne«
umorni elan prejšnjega društva,
katero že davno počiva.
Pred dvema letoma pa so fantje
ustanovili z velikim trudom in te-
žavo novo Godbeno društvo »Da«
nica« katero jc prav dobro napre«
dovalo do sedaj, sedaj pa se je
ustavilo ker je eden razbil svoj
klarinet. Sedaj, fantje, ko ste iz«
ključili nadlegovalca iz društva,
vrzitc sc na delo! Torej s korajžo
na delo tudi novi člani. Ne poslu«
šajte podpihovavcev,, če vas huj«
ska jo proti društvu. Saj to je izo«
brazba in kultura in ne pijančeva«
nje po gostilnah, ki samo škodi!
Domačin.
Strmec.
Pa je le tudi nam zlezla zelena
pomlad čez glavo, čeprav smo za
take dolinske reči tcžko dostopni.
V društvu se pridno vadimo za pro«
svetno tckmo, kakor tudi za pred«
stavo, ki jo priredimo 22. t. m. ob
štirih popoldne. Glavne točke:
Krek: »Tri sestre« ter burka: »Pre«
pirljiva soseda«. Za ta dan vljudno
vabimo vse okoličanc na prijeten
pomladanski sprchod gor k nam.
Sveto.
V soboto dne 14. maja je umrl
pri nas krojaški mojster Stantič
\Talcntin v 73. lctu starosti. Bil je
le malo časa bolan. Zadnjo obleko
v svojem življenju je naredil svo«
jemu zetu. Zgubil je ženo že pred
vojno, po vojni pa brata in dva si«
na. Bil je mož, da se ne dobi zlepa
takih. Vjezil se in zaklel ni nikoli.
Nedeljski pogreb jc bil priča, kako
je bil mož priljubljcn. Vcčna luč
naj mu sveti!
Stran 4.
»GORIŠKA STRATA«
ldrija pri Bači.
V »Goriški Straži« je v dopisu iz
naše vasi nckdo sprožil vprašanje
0  podučevanju naše mladinc v pri*
trkovanju    po    knjigi    »Slovcnski
pritrkovaycc«.    Res, zelo pametna
mi.seI: Pritrkovanje, ki Lja izvajajf)
vncti in praktično izueeni pritrl.o*
vavci.  je  nekaj  nadvse    krasnega.
Ako je procesija združena z lepim
in ubranim  pritrkovanjem, je  s!o*
vesnost veliko večja, kakor    pa cb
samem  zvonenij'u.    »Slovene!   -.;* o
že po naravi pritrkovavci«,    pravi
uvod v knjigi »Slovenski    pritrko«
vavec«, zato se ta lepa navada   ni*
kakor ne smc opustiti. — Pri nas so
v eeli vasi samo trije pritrkovavci,
ki pa gredo v zvonik samo ob večjih
praznikih, ker se jim ne ljubi ved*
no in prevee  pogostokrat pritrko*
vati. Zato bi    bilo zelo    umestno,
ako bi naš glavni  pritrkovavec iz*
ueil par mladih fantov, ki bi se pri*
trkovanja    gotovo poprijeli    z ve*
likim veseljem, ker je to tudi lepa
zabava in obenem eastno opravilo,
ki  povecuje  cerkvene  praznike  in
razne slovesnosti. S pomočjo knji*
j^e »Slovenski pritrkovavec«,    kjer
je mnogo lepih vzorcev, bi ne bilo
baš težko, naučiti par fantov pritr*
kovanja. Potem pa naj bi se ne pri*
trkovalo samo ob praznikih,    am«
pak vsako soboto in nedeljo, ecsar
bodo gotovo vsi vašeani veseli.
Upamo, da boderno o tern v krat*
kern lahko kaj  več poročiili.
Vaščun.
Žlvljenje StBfnno Radiča.
1                 (Nadaljevanje.)
Ta zadeva je zlasti zainteresirala
kneza Espera Uhtomskega, naj*
ožjega carjevega prijatelja. ki me
je kmalu nato povabil k sebi. Pri
njem sem našel izbrano družbo ru*
skih in tujih gospodarskih in fi*
nančnih strokovn?akov in politic
kov, katcrim sem razložil svoje mi*
sli o aneksiji Bosne ter jim kratko,
toda j.edrnato raztolmaeil položaj
vseh slovanskih narodov v Avstro*
Ogrski.
Na tem sestanku je bilo, kakor
sem  žc  rekcl, več domačih  ruskih
in   tujih  polilikov  in  finanehikov.
Najprej   sem  jim kratko    ponovil
ono, kar sem govoril o aneksiji Bo*
sne v svojem  javnem predavanju.
Nato  sem jim  razložil  svoje mis*
ljenje, da morajo biti edino Poljae
ki. Čehi in Jugoslovani    prava vez
Rusije  z  zapadnimi    demokracija*
mi, seveda pod pogojem, da dose*
žejo  svobodo.  Končno sem pojas*
nil ustanovitev  »Seljačke stranke«
na  podlagi  Hrvatske  Misli iz  leta
1904 z uvodnim    elankom:    »Proti
nasilju in proti revoluciji«. Na te*
melju tega članka sem dokazal, da
je resnična demokracija enako na*
sprotna  nasilju  od    zgoraj    kakor
revoluciji od spodaj.    Prekinil me
jc knez Uhtomski rekoč, da o tej
stvari ni eul še nikogar tako jasno
govoriti razun Leva Tolstoja in me
je zaprosil, naj podrobno razložim
postanek Seljačke stranke in uspe*
he, ki sem jih do takrat    (1.    1909)
dosegel.
Med drugim sem opozoril na to,,
da sem na svojih potih po hrvat*
skih pokrajinah večkrat vprašal
vaške otroke, kdo je v vasi, ki ne
pije pri vaškem židu, ki se ne boji
občinskega predstojnika, ki se upa
odgovarjati tudi župniku ter dobro
gospodari in ljubi svoje otroke.
Ko so mi otroci po kratkem raz*
govoru naznačili takega človeka,,
sem ga obiskal na njegovem domu
in če sem videl, da zna mož tudi
pisati, da je prijatelj sole in da je
njegova skupaj z njim pri cni
mizi, sem si ga zapisal ko bodo*
čega sodelavca svoje Seljačke
stranke. Takih kmetov, sodelav*
cev moje stranke, je danes preko
stotine in nam vsem se je posrečilo
pridobiti iz kmeekih vrst okrog
desettisoč somišljenikov (to je bilo
v zaectku 1. 1909.), ki so se združili
na temelju  nauka,  da  se ni  treba j
bati   nobenega    oblastva in da    ni  ,
potrebno nobene    vlade    rušiti    z j
oboroženo silo. Ko bo ves narod, ali j
vsaj   njegova  ogromna   veeina,  or*  *'
ganizirana na tej podlagi, potem ni  ,
vlade,    ki bi se mogla dalje    časa
zoperstavljati volji tega naroda.
Pri teh besedah me prekine neki
bankir rekoe: »Na ta naein ne bo* j
ste nieesar dosegli niti v petdesetih I
letih.«                                               I
Toda knez Uhtomski me je za*
prosil, naj mu po možnosti vse na*
pišem, in    sicer    svoje    nazore    o
kmeeki demokraciji ter o aneksiji
Bosne  in  končno  svoje  mnenje  o
položaju in stanju  vseh    neruskih
Slovanov. On bo vse predložil carju J
in zunanjemu ministru ter priobčil
nekatere odlomke v svojem dnev*
niku   »Petrogradske    Vjedomosti«. j
Obcncnt mi jc sporočil, da je v tem
listu    napisal    profesor    Sirotinjin
obširno    razpravo  o mojem    delu
»Moderna  kolonizacija  i  Slaveni«.
Tudi mi je povedal,    da se je    ta
profesor    odloeil  priobeiti  iz  tega j
dela in iz mojc knjige: »Savremena !
Evropa«  (Sodobna Evropa)    neka*
tera    celotna    poglavja.    kajti kaj
sličnega nima eclokupna ruska knji*
ževnost. Drugi dan me jc povabil k
sebi znani ruski publicist Stalovič,
ki je tudi bil na kongresu v Pragi in
me je tudi povabil v Petrograd, a
je živel zunaj na deželi na svojem !
posestvu.  On  je  smatral  Uhtom*   I
skega ne samo za umerjenega po
litika, temveč za zastarelega nazad*
njaka,    vendar je bil vesel,    da je
Uhtomski  obljubil  predložiti moje
poročilo carju in m?, je spodbnjal,
naj ga    napišem    čimboij vein    in
znam.
ZAHVAEA.
Povodom bridke izgubc ljubljenega očeta, tasta in deda gosp.
Jakoba Čuka,
posetnlka v Črnemvrhu,
katerega je Bog po dolgi bolezni poklical k sebi dne 12. maja 1927, se tem
potom najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v dnevih žalosti ob
strani; predvsem hvala tukajšnemu č. g. župnemu upravitelju za tolažbo sv.
vere, č. g. župniku iz Godoviča, domačemu gasilnemu društvu za častno
spremstvo, pevskemu zboru pod vodstvom g. nadučitelja Tratnika za ganljive
žalostinke ter vsem sorodnikom prijateljem in znancem rajnika in vsem, ki
so na katerikoii način izkazali cast pokojniku na njegovi zadnji poti.
Črnivrh, dnc 16, moja 1927.
Žalujoči ostali.
Pozdravi delavcev.
Semogo, prov. Sondrio.
Najtoplejše pozdrave pošiljamo
slovenski delavci zaposleni pri pre*
dorih za električne naprave v Se*
verni Italiji. Tebi, »Goriška Stra*
ža«, ki nam redno prinašaš novice
iz naše domačije, staršem, bratom,
sc-stram in vsem prijateljem. Po*
sebno našim dckletom, ki so čisto
pozabile na nas. Delamo v predoro*
kopih, delo je težko, zaslužck pa ni
slab. Kdor pazi, lahko tudi kaj pri*
hrani. — Mrak Franc, Makuc Franc,
Jan Alojzij, Poljanc Tomaž, Bre*
zavšček Matija in Škvarča Matevž,
vsi iz Gorenje Tribuše.
Pozdravi fantov*vojakov.
Slovenski fantje letnika 1907., ki
služijo pri tretjem topniškem pol*
ku v Bolonji pošiljajo iskrene po*
zdrave svojim staršem, bratom, se*
stram in posebno našim dekletom,
ki so tako hitro pozabile ha nas.
Pozdrave tudi »Goriški Straži«, ker
nam prinaša zmeraj novic iz roj*
stnih kra.jev. — Florjan Vogrie pri
Otaležu; Tušar Stanislav iz Idrije;
Grum A Janko iz Idrije; Plesničar
Zorislav iz Selovika; Cimprie Ivan
iz Vole; Albreht Selovin iz Razdr*
tega; Berlot Anton iz Vogerskega;
Mikluš Rafael iz Volčjedrage; Si*
notlak Alojzij iz Moekorke; Školc
Jožef iz Renč. Vsi letnika 1907.
Krpan Stanislav iz Rene; Rus Jo*
žcf iz Šempasa; Stres Alojzij iz Ko*
barida; Klanjšček Jožef iz Štcver*
jana. Vsi letnika 1906.
Vozni red vlakov in korijer.
Odhod iz Gorice.
Iz Gorice proti Trstu (sev. kol.)
5.—; 9.51;   13.19;  18.48;  21.52.
Iz Gorice proti Trstu (juž. kol.)
6.—; 7.27; 10.20; 13.09; 15.58; 19.—;
21.23.
Iz Gorice proti Podbrdu (sev.
kol.): 8.—; 8.56; 13.59;  17.—;  19.46.
Iz Gorice proti Vidmu (juž.
kol.): 7.20; (5.58 iz drž. kol.) 8.14;
9.41;   14.35;   16.49;   19.08;  21.09.
Iz Gorice proti Ajdovščini (juž.
kol.): 7.55;  13.30;  19.35.
*    f.    *
Prihod v Gorico
Iz Trsta v Gorico (sev. kol.);
7.50; 8.48; 13.51; 19.38; 20.45.
Iz Trsta v Gorico (juž. kol.)
7.16; 5.24; 8.10; 9.34; 14.25; 16.43;
18.58; 20.59.
Iz Vidma v Gorico (juž. kol.)
5.55; 7.22; 10.15; 12.59; 15.50; 18.35;
18.56; 21.16.
Iz Podbrda (sev. kol.): 7.24; 9.44;
13.11;  18.38; 20.44.
Iz Ajdovščine (juž. kol.): 5.41;
12.46; 18.36.
*         >!:         «
Odhod korijer.
Iz Gorice v Postojno: 6.10.
Iz Gorice v Idrijo:  13.15.
iz Gorice v Vipavo: 16.—.
Iz Gorice v Gradež: 12.30; 14.30.
Iz Gorice v Miren: 12.35; 16.30;
18.30.
Iz Gorice v Komen: 16.30.
Iz Gorice v Dobrovo: 13.
Iz Gorice v Gradež (od 29. ma*
ja do 15. sept.): 7.—.
Iz Gorice v Cepovan: 7; 14.
Prihod korijer v Gorico .
Iz Postojne: 19. Iz Vipave: 8.50.
Iz Idrije: 8.25.
Iz Gradeža: 8.35; 8.40 (od 29. ma*
ja do 15. septembra ob 20.).
Iz Mirna: 7.40; 8.45; 14.45.
Iz Komna:  8.45.
Iz Dobrovega: 7.45. Iz Cepovan a:
8.30; 20.
Iščem službo kot organist in pe*
vovodja na dcželi.    Naslov pri u*
| pravništvu.
Lesni trgovci! — Prodam smre*
kov gozd ali pa tudi sam les za pri*
bližno 400 kubičnih metrov. Na*
slov pove uprava »Goriške Straže«.
Lloyd Sabaudo.
Prihodr.je vo/nje:
v Severno Ameriko:
»Conte Rosso« 27. 5. 1927.
»Conte Biancamano« 14. 6. 1927.
Iz Genove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Tomaso di Savoia« 10. 6. 1927.
»Conte Verde« 23. 6. 1927.
»Principessa Maria« 3%. 6. 1927.
Iz Genove v Buenos Ayres v
13V2 dneh.
v Avstralijo:
»Regina d'Italia« 21. 6. 1927.
Informacije daie in sprejema
prednaročila na vozne listke za»
stopnik
F. Rosich, Gorica,
Vis   Contavalle  St.   4.
Zdravnik kirurg
dr. ©. Müller
je odprl svoj ambulatorji
v ulici Garibaldi
(prej Teatro) St. 12 I nadstr.
sprejema od 11-12 in 5-6 ure.
mm DELL'ALABARM
proti izpadanju lae.
Vsebuje kinin in je vsled tega po*
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojaeenje korenin. Stek'.enic*
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca*
stellanovich, iastnik F. Boliafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
\Tia Carduci 9 pri Fiegel.
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
Velika izbera prenosljivih gra»
raofonov, plošč, igel itd. — Velika
zaloga fotografskih sip in papirja
za fotografe; iotografski aparati
itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go->
rica, Corso Vitt. Em. III. St. 7. —
Tel. 3—47.
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corso Verdi 36.
Laboratorij  otvorjen že leta  1918.
Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6.,
' ob nedeljah in praznikih od 9.—12.
Darovi.
Za Slovensko sirotišče: Kmečko«
delavska zadruga v Dobravljah 10
L, Preplaeila gospoda Luke 26 L,
N. N. 5 L. — Srčna hvala!
POORUŽN1GA
Ljubljansfee kreditne banks i Mm
Corso Verdll „Trgovslcl Dom"
Telefon številka 50                             Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
BOTRI! POZOR!
j Raznovrstna darila za birmo po
¦ najnižjih cenah, dobite pri doma*
| činu ALBERTU MARCU, urarju
! in zlatarju v Ajdovščini št. 17. Pri*
j hranite na času! Prihranite na de*
' narju!
D°in!š5o,(mo(>a CßntraiB LjUBLÜSNh di«. 10,000,000
PodružnJce in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec,
Maribor, iVletkovič, Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo,
Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina.
Vloge na knjižice po 4%
Vloge v tekočetm računu  lir  ali  dinarjev,  (najngodnejše
obrestne mere).
Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali bančni posli.