"V SLOGI JE MOČ" SLOGA LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ' "'.' ' v r ; ' . • . , • ' -Hft " /'.'./"' ;..■■':■: 'j .'I ■'""i J . •. - '\ ' ■'}. V- ' ' ! ' / v."'' ''V-. ■ ,'!':'. " > '.'". ' '0 nÎ''."'■ ' ' '"¡V. .<'■■'■ .. " ..... •• PENDING FOR TRANSFER FROM NEW YORK POST OFFICE TO DES PLAINES ILLINOIS. "SLOGA" "UNITY" WEEKLY j ¡VALUME V. LETO. DES PLAINES ILLINOIS, V CETRTEK, AUGUST 14TH, 1919. STEV. (NO.) 32. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. Habsburške intrige. Da Habsburgovci ne bodo mirovali sedaj, ko so dobili zasluženo brco je naravno. Sedaj prihaja poročilo iz Berlina, da je nastop nadvojvoda Jožefa v Budapešti samo prvi korali v zaroti, katero so skovali Habsburgovci, da pridejo zopet do Avstrijsko-Ogrskega prestola na,zaj. Ze dolge mesece je palača. Karoleka središče jako a-gilne propagande. Tisoče agentov je najetih, ki so se razšli po vseh bivših avstrijskih pokrajinah, kjer bodo delovali za uresničenje tega načrta. Bazni bivši politiki in državniki avstrijski so vsi pridno ■ pri delu in vsak dela v svojem ■krogu. Začasna vlada v Szegedi-.nu na Ogrskem je bila samo agen-tura tega komplota. Princ iz Par-jne.je intrigiral v Parizu. Baje je tudi Angleški kralj obljubil svojo' pomoč. Nadvojvoda Jožef je žel v boj samo za toliko časa, da bode pripravil na Ogrskem pot Karlčku in Citici. V načrtu je ne Avstro-Ogrska, temveč Podonavska Federacija, nova država z noro vlado in starim sistemom. — ¡Upajmo, da se bodo ti kraljički, fcesarčki in kar jih je plave žlahte ¡za enkrat zmdtili. Posebno navdušeni privrženci te zarote so Židje. — Židje socialisti, židje boLseviki jn židje tudi monarhisti. Senator Sherman proti Jugoslovanom. Senator Sherman, to je tisti, ki ¡je.rekel, da je zato proti ligi narodov, ker je Liga narodov Vatikanska iznajdba in da bode po Li-narodov vladal Papež, — je prišel sedaj z novo izjavo enako ¡smešno in neutemeljeno, da imajo „. . ?1aiyaiij popolno. pravSc/^Jo vsega ozemlja, ki so ga zasedli. In sicer trdi ta učeni senator, da je fta italijanska pravica utemeljena ¡zgodovinsko, gospodarsko, poli tičijo, narodno in ne vem še kako. — .Kako to diši po Italijanskem '■'bakšišu"! — Poulična železnica zvišala cene v Chicagi. __p Pocestne železnice v Chicago so Omagale v boju za zvišanje vozni-jie in ta ko morajo Chicažani planati na pocestni železnici 7c in na /jiadcestni 8c. Župan Thompson je baje uložil tožbo proti temu zvišanju cen. Ako je le res. Tajnik Lansing je odrekel potni list Ircem. Mr. Murphy, edini član Irsko-Ameriške komisije v Evropi- je izdal izjavo, v kateri protestira, da xnu tajnik Lansing ni dal potnega ■ lista za Irsko in Anglijo. Mr. Murphy dolži državnega tajnika da podpira Anglijo v njenem boju zoper "svobodo Irskega naroda. Doma in tukaj — Vsi listi brez razlike strank iz fct-are domovine poročajo o velikih slavnostih, ki so se vršile po celi Sloveniji v proslavo Vidovega dne, Srbskega narodnega praznika. Kako je to veselo znamenje. Kako more to zveseliti vsakega mirnega Jugoslovana. Tolika edinost med vsemi tremi členi Jugoslovanske države. ' In mi v Ameriki! Kako so nekateri še danes nasprotni Srbiji! Kako nekateri še danes vidijo v Srbiji veliko sovražnico naroda, naše svobode. In vendar, kolika -zaslepljenost! Da, tudi mi Ameriški Slovenci 'se moramo zavedati in začeti prirejati med liami Srbske i Hrvat-ake praznike, ki naj pleto vez ljubezni med nami Jugoslovani. Naj nas ne motijo kake osebi-'<-.e, kakor je Kralj Peter, ali Pašič, ali Grškovič, ali Krmpotič, ali Kristan. Vse te osebice so pri talko veliki ideji, kakor je Jugoslovanska — nič. Če bodo skušale zavirati narodno voljo, narodno svobodo, narodni napredek — po-hojene bodo. Ideje glejmo — ne može! Kdor je danes oseben, kdor gleda na sebe, ta je časovni otroče! in se osmeši. Če pa to nalašč dela, je hudodelec, ki' zasluži kazen. -o- Umrl je milijonar Andrej Carnegie v svoji poletni vili v Mass. Njegovo premoženje se ceni na 300 milijonov. Začel je. z 25c na dan. -o-«— Vlada bode vzela v roke prodajo živil. Ker izkoriščevalci cene živil vedno višajo, primorana je bila vlada poseči vmes. Prehranjevalni urad bode ustanovil v vseh okrajih Z. D. posebne odbore "Fair price Committee" katerih naloga bode, da odločujejo cène živilom. Farmarji so z veseljem pozdravili to naredbo. --o- Angleški princ Wales je prišel v Amerike 10. augusta na bojni ladiji Benown. Obiskal bode Združene Države. --o- Bivši Albanski kralj — kontrabantar. Princ Wied je v zrakoplovu odnesel iz Nemčije vrečo dragocenosti kraljeve Saksonske družine ter jih na gotovom mestu na Švedskem vrgel na tla. — Take je "kralj" prvi zračni kontrabantar. « Kitajska se pripravlja za vojsko Nemški lnaršal Mackensen ir 8,000 nemških officirjev je na Kitajskem že celo leto in vežbajo kitajske vojake z mrzlično hitrostjo -o- Jugoslavija hoče plebiscit za Banat. _ Belgrad, 11. augusta. — Rumu-öija spietkäri pridno v Parizu. Ker se prav kar odločujejo med Ru-munijo in Jugoslavijo, Bumunija zahteva veliki del Banata, ki je skoraj popolnoma Jugoslovanski. Jugoslovanska vlada je pooblastila delegacijo v Parizu, da zahteva od mirovne konference,' naj se to vprašanje določi s plibiscitom. Mirovna konferenca je že velik del Banata odločila Rumuniji. Vendar Rum uni j a še ni zadovoljna. Da pa ni zadovoljna, je vzrok Italija, ki jo šunta naj zahteva še več, da bi tako oslabila Jugoslavijo! -o- Reško vprašanje zapet na površju. Rim, 11. . augusta. — Italijanski listi poročajo, da je komisija, ki je imela nalogo preiskovati zadnje izgrede proti froncoskim vojakom na Reki, našla način, kako bi se mir ohranil na "Reki. "Mi že davno vemo da je to mogoče? — Izženo naj Italijana, pa bode takoj prvi dan najlepši mir v mestu in okolici. Ako pa Italijan ostane ga pa-ne bode nikdar! — Sedanje vlade so vidno udarjene s slepoto. Strašna šola svetovne vojake jih ni prav nič naučila. Danes se vodi ista politika, kakor pred sto leti. — Še bode tekla kri še ! v -o--- Veliki izgredi na Dunaju. Dunaj, 11. augusta. — Tukaj so se vršili včeraj, v nedeljo, veliki izgredi pred zunanjim minister-stvom. Ljudstvo odločno zahteva, da se vojni ujetniki iz Sibirije nemudoma vrnejo. -o- Vsi boljševiški listi v Jugoslaviji zabranjeni. Belgrad, 11. aügusta. —''VI a d a je izdala v dogovoru z vsemi narodnimi voditelji in predstavniki (Izvzemši našega dičnega Kristana), da so vsi časopisi, ki širijo a-narhijo, komunizem in soviete, pre povedani.. Bolj modre naredbe niso mogli narediti. I -o- Čudna politika zaveznikov na O-gerskem. Pariz, 11. augusta. — Danes je bilo objavljeno, da je mirovna kon ferenca naročila Rumtadji, naj o- stane na Ogrskem in naj pomaga sedanji vladi nadvojvoda Jožefa do moči. Ta novica je vse razočarala, ko se je vendar še včeraj govorilo, da je mirovna konferenca odločno zahteva od Rumunije, da se nemudoma vmakne na svojo de-makaeijsko črto. Rumuni so sicer zajeli ves proviant., ki je bil odločen za Mažare, toda sedaj je pa ta sprememba. Tudi je zelo čudno/da mirovna konferenca še do danes ni dobila od Rumunije nikakega odgovora na svojo noto. Vse je to zavito v nekako misterijozno temo. ---o- Bassel, Švica, 11. augusta, - Posebna delegacija kot zastopnica Češlto-slovaške vlade je na potu v Budimpešto. Grof Paul Teleky zastopnik ogrske vlade v Szegedinu je prišel tudi v Budapešto in je i-mel dolg pogovor z nadvojvodom Jožefom. — Naredbe ogrskih bolj-ševikov, s katerimi so odpravili privatno lastnino, so vse pdeklica-ne. Vsak je dobil nazaj popolnoma pravico do svojega prejšnjega imetja. Ljudstvo je veselo. Še taki, ki so bili prej naudušeni za boljševizem ker ga niso poznali. Izgubili. so vse svoje-imetje, s katerimi so se pa bogatili vodotelji boljševizma. Vsi so z velikim veseljem pozdravljali novo vlado. -o- Karoly mažarski poslanik v Pragi. Washington, D.O. 11. augusta.-Govori se, da je bil Karoly imenovan poslanikom Mažarske nove v-lade v Pragi. Potrjena ta vest še ni, ker so listi še le pred kratkem poročali, da je Karoly zbežal iz 0-'gism sn da je bil ujet v Pragi. -o- New Vorški igralci štrajkajo. New Yorski igralci so začeli štrajkati v več gledališčih. Sedaj jih pa tožijo gospodarji gledališč za odškodnino. Tako je Shubert gledališka konpanija uložila tožbo za $500.00 odškodnine, katere je imela radi štrajka. Za to konpa-nijo bodo prišle še vse druge in vse enako uložil e tožbe za velike svote proti uniji igralcev. --o-- V Londonu se rdečkarji pridno gibljejo.. London, 11. augusta. — Policija je naskočila pisarilo boljševiške propagande in našla tam važne dokumente, ki pričajo, da je bilo v Londonu vse pripravljeno, da se bodo boljševiki polastili orožja in ustanovili soviet vlado. Policija i-ma ves načrt v rokah. -o-— LIGA NARODOV. Washington, D.C., 11. augusta. Predsednik Wilson še vedno nima večine za svojo ligo narodov. Republikanci so stanovitni v svoji o-poziciji proti sprejemu lige narodov, kakor jo je Wilson prinesel iz Evrope. Wilson je v posebnem pismu na senat odgovoril na njegovo zahtevo, da da več pojasnila zlasti glede Shantunga. V tem pismu pravi, da ne ve, da bi ostala ka. ka tajna pogodba med Japonsko in Nemško. Dalje pravi, da ne more dati zapisnika, katerega je pisal general Bliss član ameriške de legacije, ker bi moral s tem objaviti tudi stvari, ki se tičejo drugih vlad, katere objaviti bi bilo pa jako nemodro. — Toraj ni res, da je bila mirovna konferenca javna, temveč se je vse delalo skrivaj. Ako je bila cela konferenca poštena in je delala po nočelih pra vičnosti, zakaj bi ne mogel objaviti vsega? -o- POLICIJA NE SME V UNIJO. Boston, 11. augusta. —- Policijski komisar je izdal naredbo, po kateri prepoveduje policistom, da ne smejo stopiti v zveze, ki niso v zvezi s policijskim oddelkom mesta Boston. Izvzeti sti samo dve or ganizaciji Organizacija veteranov in Amerikanska legija. --o- Rev. A. Berk toži "Enakopravnost." KaKor poroča "Enakopravnost" sama, vložil je Lorainski g. župnik tožbo proti nji za obrekovanje. "Enakopravnost" je z velikimi črkami poročala, ko je MI nka Aleš uložila v Chicagi tožbo proti Rev. K. Zakrajšeku, češ da jo je razžalil v "Slogi". Kako je veselja plesala ta tetka. No,, danes je sama na zatožno klopi! — Upamo, da jo bode* sodišče naučilo it-like. .-——O:-«■ Za podržavljanje železnic. Washington, D.C. 11* augusta -Bratovščina železničarskih delavcev namerava obema konvencije-ma, republikanski in demokratični predložiti svoje načrte, po katerih bi delavstvo dobilo nekako solastništvo pri železnicah. Za slučaj, da bi ne republikanska ne demokratska stranka ne hotela sprejeti njihovega načrta, potem bode pa prisiljeno delavstvo, da se bode organiziralo samo tudi politično kot stranka. — Načrt delav cev se imenuje "Plumbov načrt", Nekateri senatorji in politične voditelji so se izrekli proti temu načrtu in so imenovali začetek boljševizma v Ameriki, ako se to iz pelje. Šest milijonov za orgle v cerkval Kakor znano je Carnegie pose bno rad prispeval revnim cerkvaii za orgije. Katerakoli cerkev ga j< ■ prosila, in je našel, da je obstancl I cerkvi zagotovljen, dal je vselej ; polovico cene. Tako na primer je dal za slovaške orgije na Nassau Ave v Brooklynu $850.00. Cela svota, katero je na ta način izdal, znaša do njegove smrti $6.248.309 Za knjižnice je izdal $20.363.010.3 Vsega skupaj je izdal za dobre na mene $350.695.653.00 —.——o- V pomoč Slovenskim prostovoljcem iz Amerike! Slovenska Narodna Zveza in z njo vred Zveza Jug. Žen in Deklet si je vedno štela v dolžnost, pošpe-ševati stremljenja celokupnega naroda ter' podpirati moralno in materijalno one, ki so vodili in sodelovali v borbi za narodno osvoboditev. Za lastiio propagando je .porabila le neznatna sredstva, tem več pa v dejansko pomoč resničnim voditeljem in borcem za svobodo Jugoslovanov. V tem se ona ravno razlikuje od S. R. Z., ki je in ki še bo nabrane prispevke porabilo edinole za svojo propagando, nobenega centa.pa še ne za dosego politične svobode Slovencev, kakor se glasi njega ponosni program, Zavedajoča se, da se more svoboda priboriti le z orožjem v roki, je S. N. Z. pospeševala tudi akcijo za nabiranje jugoslovanskih prostovoljcev v Ameriki. Vsled strastnih napadov naših nasprotnikov, ki so trdili, da ni svoboda Slovencev vredna niti e-ne kaplje krvi slovenskega delavca iz Amerike, se je oglasilo za vojno službo na solunski fronti* v saonoi...... locaocasas Opomba uredništva: Radi selitve je morala izoštati* zadnja števil ak "Sloge" in današnja ni izšla v,popolni obliki. — Prosimo vse naročnike, liaj nam ne zamerijo zamude. — Enako naj potrpe dopisniki, ker nismo mogli priobčiti vseh dopisov, kakor bi bili radi. Dobili smo zlasti veliko lepih člankov o Katoliškemu dnevniku in njega potrebi. Vse pride pri priliki. Veseli nas, da je našla ta lepa miselj toliko zanimanja med nami. Urednik. ___j_:__i___i_ primeri s Hrvati m Srbi le malo Slovencev, toda oni, ki so odšli na solunsko bojište, so delali čast slov. delu naroda in z njimi se sme S. N. Z. najbolj ponašati, paradi tega je ona tudi smatrala za svojo dolžnost, olajšati jim z gmotno podporo njihovo stanje in omiliti trpljenje, kateremu so se .prostovoljno podvrgli, zavedajoč se potrebe največje požrtvovalnosti. Gospodarsko stanje v jug. krajih tekom vojne, pa tudi neugodni politični položaj sta trpljenje jug. prostovoljcev le še bolj povečala. Oni so storili v polnem obsegu svojo dolžnost: postavili so svoja življenja na kocko za svobodo domovine, prelivali svojo kri in se podvrgli vsem težkočam vojeva-nja. Nekoliko njih je bilo ranjenih na solunski fronti, dva slovenska prostovoljca, Josip Modic in Kari Piškur, pasta bila ubita od bajonetov madžarskih boljševi-kov. Ta požrtvovalnost je bila slov-, prostovoljcem le slabo poplačana, S. N. Z. jih je podpirala s pomoč-jo> Z. J. Žr I. D., v kolikor so ji dopuščala sredstva; spominjala se jih je z denarnimi prispevki tekom vojne, spomhija se jih sedaj, ko so izpolnili svojo dolžnost ter so na lastnih domovih izpostavlje-' ni bedi in pomanjkanju. Odpušče-' ni iz vojne službe ali puščeni na s daljši dopust, so prisiljeni, ker - brez sredstev in pomoči, skrbeti r sami za svojo prehrano. Narod;, gospodarsko slcoro uničen in pred ^ finančno; krizo, h čemur se pridružuje še zmedenost političnega položaja, jim nemore pomagati, oni ' pa, ki bi moi»ali skrbeti za nje, in - ki so jim obljubovali vse mogoče, so, kakor se zdi, popolnoma poza-bili nanje.__ i Urad S. N. Z. je že prejel nekoliko pisem od slov. prostovol jcev s prošnjami za '¡pomoč. P,o jp ožnosti se je Zveza tem prošnjam vedno 3 odzvala, ker je prepričana, da je c ta pomoč v resnici potrebna in tudi zaslužena. Njena sredstva pa ji ne dovoljujejo, da bi nudila vsem in vsakemu posamezniku tako" pomoč, da bi jim mogla odvzeti skrb za vsakdanje življenje. Prostovoljec-Josij) Kuiitarič, sedaj na dopustu v Šutni pri Sv. Križu na Dolenjskem, piše: "Ko sem prišel domov, nisem imel kaj obleči, sedaj se trudim in mučim za obleko in vsakdanje življenje. Mi legijonari, zlasti Slovenci, smo brez sredstev, in ako se nas ne u-smilite Vi, slov. ameriški rojaki, ne vem, kaj bomo začeli." Slično se glase tudi pisma, ostalih prostovoljcev, ki pričakujejo za sedaj edino podporo od ameriških Slovencev. Da so-pomoči v resnici potrebni, je razvidno tudi iz pisma polkovnika Pribičeviča, v katerem pravi: "Ako pošljete komu podporo, pošljite jo našim prostovoljcem, katere so zapustili, o-■ni, ki bi morali zanje skrbeti." Zaradi tega se obrača S. N. Z. na vse rodoljube, ki upoštevajo požrtvovalnost ameriških prostovoljcev, da se jih spomnijo s kakšnim prispevkom. Oni so zapustili dobra mesta v Ameriki in stalno delo ter se odpovedali vsem ugodnostim, da so se-šli dejansko borit za našo svobodo. Naša dolžnost je torej, da jim pomagamo v sedanjem njih težkem položaju. S. N. Z. jim je tekom zadnjih dveh mesecev že dvakrat priskočila na pomoč z znatnimi prispevki, toda njena sredstva so omejena, vsled česar se obrača na javno milosrčnost, da bo v stanu še nadalje podpirati prostovoljce. Predvsem pa naj b.f podružnice S. N. Z., ki imajo še večje ali manjše zneske v svojih blagajnah, ta denar na glavni urad S.N.Z., ter priredile v ta namen še posebne kolekte med člani in drugimi rodoljubnimi rojaki. Vsi prispevki naj se pošljejo na finančnega tajnika S. N. Z., Fr. Hudoveriiika. ki jih bo izkazal v slov. listih in jih odposlal po odreditvi gL odbora na podlagi prihajajočih prošenj dotičnim prosilcem. Prostovoljci v prvi vrsti so zaslužili našo podporo, ih na nas je, da jirr vsaj deloma poplačano njih.požrtvovalnost. t' ■ V resen preudarek. Sejete veteir, a želi boste vihar, i i Naš upravnik v Ptuju je prejel ( sledeče pismo, ki ga podajemo do- , besedno: Ljubljanski pritepenec! ( Ti nasilneš misliš, da si gospodar j od Ptuja. Zdaj še nisi in tudi ne j boš tako hitro. Če misliš tako de- J lati tukaj, je boljše za Tebe da f pobereš Tvojo Jugoslavijo in greš ] od kod si'prišel, drugače bomo mi : tudi enkrat steboj javno naredili. | Te bomo tako dolgo tepli da bo- " do vse hišne številke drugoč, go- . ri, zastopiš nasilneš hujskar, dol • s Teboj pri nas neb oš imel dolgo J sreče ljudi fopati pritepenec po- , silni, če bi od nas eden prišel v j Ljubljano in bi hotel tako pravi- ! co imeti ko jo imaš Ti kaj nare- ■ dijo z njim obesijo ga kak so Sr-bi navajeni. Mi nismo popovski i podrepniki tako ko Ti lažnjivec. ( Nam tudi ni nobeden sovražnik, je ] italijan ali nemec. Naši sovražni- , ki so prve vrste popi, kapitalisti, ; jezični dohtorji in zdajna vlada. ; tega hujskači nevidite, da je vsak dan vse dražje odkod je to mi dobro znamo. Prej v vojskinem ča- ■ su ni bil živež tako drag ko je i zdaj gdo je tega kriv? Čas je da bi začele cene padati pa ne znli-: raj naraščajo, zato se malo skrbite, pa ne za politiko in vojsko, kaj pa mene skrbi zemlja, katera je zasedena. Delati moramo, smo pod nemei ali taljani. Vi jugoslovani naprednjaki in Vaša vlada ste se nam dobri skazali kako bi j lam šlo, lažnjivci da znašle mi ne damo miru mi bomo volili ne Vi, ki nič ne trpite capini. Pod Avstrijo nam je slabo šlo in pod Srbi pai bo desetkrat slabše, zatorej proč od Srbije mi čemu republiko, tudi ne Tvojega lažnjivega časnika. Zdaj se nam grozijo z prekim sodom le vun z žnjim nesramneži nesramni. Avstrijo šinfate, da jih je toliko bilo nedolžno obsojenih in ta vlada še je slabša. Samo pazite, kaj boste naredili z naglo sodbo. Vi nas, mi Vas. človek je človek eden ali drugi, ta odstavek lahko daš v Tvoj lažnjivi časopis, da Vas" bomo klali kmalu ko svinje kar si eden prosi, mora dobiti. Vi nas uboge delavce hočete drugoč trpine imeti, o ne dol z kapitalizmom. ' Živjo boljŠevizen mi smo tudi ljudje ne samo Vi boljši, mi moramo za Vas delati, da Vi fra,kujete.- Zatorej konec hujska-rij, če ne bo drugače posebno z Teboj moramo obračunati pritepenec. Več ptujanov. Odgovor: Res je, da so cene življensldm potrebšinam sedaj v Jugoslaviji narasle, da so sedaj višje, nego so bile lani v stari Avstriji. Tega pa ti socijalistični modrijani ne pomislijo, da so vse to posledice izsesavanja Nemcev in Madžarov skozi 4 leta, ko so .neusmiljeno re-kvirirali po naših krajih, ko so na stotine in tisoče vagonov živeža in na stotisoče glav živine nasilno pobrali nam in odpeljali v lačenber-ško nemško Avstrijo, v Nemčijo in celo na Turško. V Jugoslaviji še ni nič zrastlo, kar je lani zrast-lo, šo nam tudi pobrali in odpeljali in kar nam je ostalo, kar smo poskrili in rešili, je še vedno boljše in cenejšo nego je sedaj v takim hujskačem * tako zaželjeni blaženi Nemški Avstriji, kjer stane kilogram masti 100 in več kron, kjer ni krompirja in ne moke. Pri nas ni lakote in tudi ne take brezposelnosti, kakor v lačenbcrški Avstriji. Če torej govorniki po shodih in zabavljači po oštarijah hujskajo delavstvo, je to dema^ goštvo. Draginja torej ne more biti človeku z zdravim razumom vzrok za sovraštvo zoper Jugoslavijo, temveč le zlobnost, in narodno sovraštvo. Povedali smo že, da je tudi naše uredništvo v Ljubljina ozir. g. Anton Pesek dobil par sličnih a- lonimnih grozilnih pišem — da >o Ljubljanca pordečila iu zasrnr-Lela iatd. Vidi se, da gre v klasje lujskanje "Napreja", da bomo lobili mi "psi" pri " Jugoslavij"->rco, da bomo odleteli na luno itd,-'osurovelost gotovih ljudi je res leverjetnà in Jugoslovanska . ( !)' oc. demokratska stranka daje t ar dm ljudem s hujskanjem v svo-em oficielnem glasilu "Napreju" i.e. vzpodbudo. Ali je državno iravdništo slepo in gluho, ali pa fe že v službi boljševiške fakina-:e?! — "Jugoslavijo" ste zaple-nli in pobelili, ker se je zavzela ;a pošteno ime slovenskega voja-itva, ki je bilo na Koroškem ter >okaza la prave krivce — koroške ialoigre, "Naprej" pa nemoteno lise in objavlja nejostudhejše posivili j ene izbruhe ter litijska in. la je tako vzpodbudo "ljudem", \i jim je vseeno, kdo zasede našo œmljo, Nemec ali Italjan in ki: že îaprej obetajo, da bodo zavedne Slovence klali kakor svinje., Opetovano smo pisali, da so v. raaki stranki izrastki, katerih se ia skuša vsaka poštena stranka itresti ter $ino opozarjali na take izrastke: dem. stranki, sva- ' •ili jo pred nemškutarji, à ofieiel-li organ JSDS. "Naprej", namesto, da bi bil okrcal te ljudi, jih' je še jemal v zaščito ter surovo hujskal zoper nas. Imamo dokaze da se je celo na soc. dem. shodih na Kranjskem in na Štajerskem javno liuskalo zoper naš list, Itaj in kako se pa hujska po oštarijah, dostojen človek niti povedati ne ' more. Gospodje šodrugi, sejete veter, a želi boste vihar, ki bo odnesel in d "šil tud» VJX. Nprna-u-latijil vam bo zrasla čez glavo in posu-rovelost prevladala vsak preudarek, če ne krenete takoj na druga pota. .Nas pa ne spravijo niti grožnje, da bo Ljubljanca pordečila in zasmrdela; niti, da nas boste klali kakor svinje, niti da nam boste dali brco, da bomo odleteli na luno — s poti, na kateri smo. Zvesto bomo vztrajali na branilcu ter klicali k obrambi naših zatiranih, teptanih obmejnih bratov in sester, budili bomo narodno zavest, krepili narodni ponos v našem ljudstvu ter razkrinkavali tudi še nadalje naše najhujše sovražnike ,— naše notranje narodne nasprotnike. Nas nc veže noben gnil kompromis! — S hinavci, brezaomovinci kompromis v sedanjem éasu je izdajstvo. O Tugomer, o Tugomer, kolikokrat se bo še tvoja lahkovernost bridko maščevala ; nad ljudstvom. — Voditelji naroda, ki v sedanjih bridkih v pravem pomenu besede turških časih, ne najdejo besedice obsodbe za naše notranje sovražnike, temveč sklepajo z njimi še celo kompromise, o vas bo pisala zgodovina še hujšo obsodbo kakor o Tugomeru. Ko gre za življenje ali smrt, za svobodo ali suženjstvo, za biti ali nebiti, nas ne bodo rešile koristi ali nekoristi tè ali one politične stranice, obziri in galantnost, takt-nosti in kompromisi in kar je še več publih fraz, praznih besedi, ki so pa le izraz nemoči, nezmožnosti, straliopetstva domišljavosti in o-sebnega ter strankarskega kori-stolovstva in korit&retva — rešilo nas bode edino le narodno navdušenje, požrtvovalnost in pogum, brezobzirnost in jeklena odločnost, Slovenski narod strni so navdušeno v neustrašen boj zoper svoje zunanje in notranje sovražnike. Premagali smo divje Avare in Hune, pegoslavce in krvoločne Turke, ohole grajščake in požrešne Avstrija^ce pa bomo tudi nadute Nemce in pohlepne Italijane. Pogum velja, odločnost in trdna volja! Oglašajte v "Slogi" JVo-Vi nas loi) je 1847 W. 22nd Str., Chicago, m. •■ r^''-.' ■•■ rk'-?; fc v l ^ ~ * w > \ v < * % " ^ ^ i" 1 W^1-1 . l'L I M?«® ' ^ ^"îv ' ^/fïïfiMi "U'v^-i i "sloga". aug. 14, 1919. TEDNIK ZA. SLOVENSKI NAROD. izhaja vsak Četrtek dopoldan. NAROČNINA: $2.00 na leto — $1.00 za šest mesecev. CENE OGLASOV NA ZAHTEVO. ., . . ISSUE I) EVERY THURSDAY BEFORENOON By the i "EDINOST" PUBLISHING CO.. I OFiïCË OP PUBLICATION DES PLAINES, ILLINOIS. PIS A 111! A.:, OFFICE. 1847 West 22nd Street. CHICAGO, ILLINOIS. Sfe>scnption rates: $2.00 per year — $1.00 for six months. . ADVERTISING RATES ON APPLICATION. ČETRTEK; 14. AUGUSTA 1919. THURSDAY, AUG. 14, 1919. ^iiitiS I^SSlMSSifij Entered as second-class matter Dec. 21, 1918 at the post office at ;• New York, N. Y. under the Act of March 3, 1879. y Ai «ùS£ v. LETO. ŠTEV. (NO. ) 32. Katoliški možje, zavedite se. --- V C'»!:.«• j'e doba, važen-je ia s, v katerem živimo! Zà; tišoč let ali vr-aj stoletja- nàprejbode naš 'càft določil smer človeškemu rodu. Tudi za nas,- katoliške može, je danes veliki čas. Tudi m nas krttoliiYlre Ameriške SÎÔvëiwé je to doba, ki bode v kratkehi odličila ti.«. . jivihod.il.jost. .. Slovenii v-Ameriki mer nimamo prihodu josti. Mi bomo iii moramo pAtati v primernem številu let: Anierikam-i. Naši otroci so že Am '.vi kanci, tretji rod bode-že popolnoma Amei-ikanski. Vendar pa so druge velike naloge katere moramo i'/, vršit i mi, prav mi, ki živimo v tem veli kom času: 1. Poniagafcljuaši stari'domovini. — Amerika je naše nevesta, -stara doniovMa i^la mati. Za to imamo dolžnosti tudi do matere. Ta hi '¿Si 'gre ipravk'à'r kk'Ozi stilne viharje iii nevarnosti. Vse polno sovražnikov Ifcoji pred njenimi vratmi, pritiskajo na njena vrata, da bi p vi M i in. jo ubili* Italijani, Neme, Madžari. Pa tiidi znotraj ni vsè V redu. Ne-kaj njenih lastnih otrok se je dalo zastrupiti x strupenim na v kom nereda, 'upora, krvoločne revolucije. Drugi so se zopet /v«wli skozi okno s sovražniki zunaj in skušajo odpreti vrata. K'[ti i!H;ivo je naša mati. v največji stiski, ako ji v najkrajšem času ne b,>mo prišli hr.ro na pomoč, je v veliki. nevài'Uosti, da jo bode glad prisili, da se uda sovražniku. Le AmcriSki Sl-ovenei to. moremo! ¿iz Amerike ji mrira priti pomoč iu incdr-znatna pomoč. Velika naloga za nas! Ji bomo kos? Se bode naša! moč, ki bode razuruèl to veliko nalogo? se je loti? in jo refill? Zlat spomenik si bode zaslužil ! 2. Es.2m®PS v naših Itaioiiških 'krogih šo 'prïiv kav žalostne. SoVrâjimki so prebili.b'ojuo črto, Posrečilo se jim je naščuvali katoliške tndže na svoje lastno somišljenike. Stare rime so znali odpreti •tror n kovati di vVgega na dritgega. Naščuvali so duhovnika proti duhovnika, imeli smo javni škandal ! Sovražnik je v naši vlastni hi&dn to V. čas d, ho je to lahko ¿a tisoče src usodtepolno. ko je v nevarnosti edino katoliška Jednota. Posrečilo se jim je porabiti M* toJiski časopis prati katoliškemu časopisu. M'rtzjc, to so žalostni simptomi, to so žalostna znamenja časa. .....- -'Zopet. velikanska naloga zâ nas. To nalogo bo mogel rešiti pà sâmo katoliški dnevnik, močan in trdno podprt časopis z veliko sothidbiki in. veliko delavci. Velikanska naloga za katoliške može in duhovščino. Bomo tukaj veliki možje?' Se bode našlo med nami dovolj velikih mož, ki bodo spoznali velikost -časa? — Bodo razumeli zahteve, - katere stavijo, -ta veliki čas za nas? Bode naša duhovščina pozabila osebnosti in se -¿cjružila v skupno delo? Skupni nastop? liai Bo« ! Zmaga je. gotova, ako se to doseže, y 3. ; narod, je:zaslepljen, Velika večina se jd dala zapeljati /. nekimi proti Ameriškimi nauki, ki naj so nekak "šocijalizem". Vendar jasno je, da 'so ti nauki samo strup, ki razdirajo 'že-obstoječe nnjin avé med naçû, ki zavirajo vsak napredek, vsak skupni nastop po inselbinafib, ki ščuvajo brata na brata. NVti nàrod je prišel sem dober in veren in posten. Tak moro tudi biti v Ameriki. i- i jfmerika zahteva od. nas, da ji damo iz naših vrst državljanov, ki bodo spoštovali, red, pravico, zakon in oblast. Amčrikanski Slovenec lic. sme biti l'evôluèîjonàr, anarchist, propalicti nevarna za življenje in imetje svojega'soseda. Naš narod mora stopiti v vrste Ameriških mož. ki delajo, zidajo na tej mogočni in krasni stavbi, .. kateri pravimo--Združene Države. V olika naloga tudi tukaj za. nas! Jo bomo razumeli? Bomo ' rfeSničnO pustiti, da se umazo naSe ime na spomeniku zgodovine'.' / Da bode šlo v zgodovino le nove dovnovine ime Ameriških Slovencev ouéiolêèno, z imeni) ïdncih eî'ijàltov, judežev! NE I . i\!ase delo je/da budimo in dramimo narod! Se boùw"zavedli tè naloge? '.Vsi bomo umazani po enem. To je stvar nas vseh. • To so velike naloge našega časa! Jjh bomo razumeli? Rojaki, mis' i) vi o nanje..' ■ • > i •> Rtôiti jih morèmo Sa&i'ô potom dobrega časopisja. ; Stoto, ali. aa» ni v resiiči dober, pravi narodni dnevnik po-Srebrn? ---- Se «ml "Kište." pit ' '__ KUite kar ne dajo mirno spati našim, nasprotnikom. Kar še ČitMc v njih listiii Jazi in zavijanja. Seveda, ti možje se ravnajo po -zidnem, pregovoru: "Svet hoče, da se ga goljufa! Toraj gol-jufajm;o ga." liv udrihajo po tem. ubogem narodu in trosijo svojim zaslepijeueem. laž vrli laži, humibug za humbugoin, fond za fondom, i»lep8i>,t vo za sleparetvom. Tako jasno je kot beli dan, da so storili Strašen, smrtni greh nad svojim narodom, ker so branili ameriškim Slovcneem poslali kište v stari kraj. Tako plemenito je bilo to delo I «¡ačeli so ga možje,- ki. so šli. na to delo » navdušenjem in tako nesebičnostjo! Ponižali so se pred njimi iu jih prosili sodelovanje. Toda ne, ker to podjetje zanje ni obetalo nobenega dobička, ti gospodje pa hočejo biti za svojo "ljubezen" do naroda drago plačani, xaft) so pa raje- začeli z fondom za propagando, ki bode njim širnim kaj prinesel. ; Pol. leta, .se lagali. Mi smo čakali in trpeli. Mislili smo, da bodo spoznali in pripoznali svoje laži ter jih s sramoto popravili. y • Danes imamo dokavda so kisle prišle O. K. na svoje mesto. ? . .. .. v 'A li;bodo sedaj popravili svoje laži, bodo priznali-,'da eo lagali : in slepili? NE! Se naprej slepijo, se naprej lažejo! Ubogo ljudstvo, kako si zaslepljeno, da jim verjameš, da ne •sprevidiš, kako1 ki? slepijo. DOPISI. INDIANAPOLIS, IND. Cenjeni g. urednik: — Upam, da mi ■ odmerite malo prostora v listu "Sloga". Ne bom veliko popisa val delavskih razmer v tukajšnjih tovarnah. Dela je dovolj iii Vsak lahko dela, kdor ima veselje do dela in tudi zaslužek ni preslab, to je za tiste, ki so izuče-ni delati v livarnah. Naj na kratko omenim, da smo imeli pri naši cerkvi sv. Trojice večerni bazar v korist cerkve in smo imeli na razpolago vsakovrstno zabave. Ljudje so se prav pridno udeleževali teh zabav in kakor' se kliši bo letos čistega preostanka okrog $1200.00 in zopet se bo znižal dolg na naši cerkvi. Za tako velik uspeh se imamo sahvaliti v prvi vrsti prečastitemu župniku Rev..- Father- Cirilu O. M. 0. ki se v resnici toliko trudijo za našo cerkev in dobrobit katoličanov v naselbini. Nemogoče nam je poplačati njegovo požrtvovalnost. Hvaležni pa smo mu vsi in cela naselbina ga spoštuje in želja vseh je, da bi ta blagi gospod ostali med nami Se*, dolgo let. Naročnikom Itsta pa "kličem pozdrav ter listu miiogo naročnikov. Poročevalec. —-:---' BARBERTON, O. Uredništvo "Sloga'/'. — Od na-iib domačih iz Nadleska pri Ložu •smo pred kratkem dobili pismo. Iz Nadleska' so bili Ubiti v vojski dedfcči: -Pavlu? Lojze, Mihelčič France, Beiičinov Tine, Bločenov Audrej, iii Jeriševe Karoline mož. Pišejo,, da so Italijani zasedli pol •šneberskega gozda in- se za gr adili, ii žico. Omenjajo,- da bodo najbr-5e zasedli tudi Ložko dolino do Blok, ker da tam ni. nič Jugoslovanskih vojakov tako imajo Italijani prosto pot.» Iz g-rajščine šueberg so spodili vse Nemca potem ko so jhn dali 24 itr časa za odhod. Zapodili so jih zato. ker so hodili na posvetovanja z Italijani. Omenjena grajščina je meni dobro ana, ker sem bil tam ushižbeu vee let. Grajščina je last. nekega princa, Nemca seveda. Dobro se še spominjam, kak o., so ae ob septembei-skih dogodkih Nemci trkali po prsih z namenom, da šo žalili nas Slovene'e : "leh bin Dent eh. "• Vendar tudi njim je prišla ura, njim ki so odjedali boljši kruh Slovencem. Ker je veliko tu-Ivajšnjih rojakov, kateri, so uložili prošnje za drugi državljanski papir, nekateri že vee kot eno leto nazaj, in bi sedaj radi vedeli, kdaj vendar bodo dobili papirje, sem zato o tej stvari vprašal klerka ''Clerk of Courts" pismenim potom. Tukaj je njegov odgovor: Mr. A. Okoliš, Barberton, O. Dragi gospod! V odgovor na Va še pismo od 25. t, m. glede naturalizacije je nemogoče, da bi Vam v tem času mogel pbvedati ravno kedaj, da bode zadnje zaslišanje ker-'Bureau ni še do sedaj določil razlike med Avstro-Ogri'" in Jugoslovani, ali med Nemci in ljudem, ki -so bili rojeni v Elzaciji-Loreni in dokler mi ne odobrimo mirovne pogodbe in. dokler predsednik ne prbglasi konec vojske, tako dolgo sS ne' more 'iiič storiti v tem oziru. Kakor hitro me pa obvestijo o tem iii dajo dovoljenje ža to, Vas bodem z veseljem o tem obvestil. — S spoštovanjem Vaš A. C. Boehtel, Clerk of Courts. Iz tega'pisma sprevidimo, da bo treba še nekoliko počakati za to. Anton Okoliš. Ely, Minn. — Tudi pri nas smo čitali• SLOOO iu smo z velikim.! zanimanje-brali članke o katoliškem dnevniku. Imeli ste par člankov res lepih, o tem vprašanju. Mi smo se tudi tukaj menili in rekli, da je to res najbolj potrebna stvar med nami Slovenci. Naša 'miselj in predlog |e, da naj bi se naredila- delniška družba-, ki bi po celi Amerik-i-pridajala delnice. V vsaki naselbini je gotovo še'nekaj do-brili ljudij, ki bodo radi podpirali dober Časnik in bodo radi kupili delnice. Recimo da je v Ameriki samo 100 slovenskih "naselbin. Če bi jih v vsaki naselbini kupili samo deset bi jih to bilo že tisoč. Če jih naredite po $25.00 bi bilo že preveč, denarja skupaj. Koliko jih -je, kateremu bi ne bilo nič, če bi ppdaril- $25 za. tako potrebno ■$tvar.; Nikar pa še, dh bi delnice kupil. Zato jaz mislim da bi vi. gospod urednik, kar vzeli to stvar v roke in začeli "Sloga" je sedaj v .Chicago, prevzela jo je delniška družba "Edinost".- Jaz bi mislil, kar ta- družba naj se razširi v d'nev niško družbo. Pa naj se oglasijo možje še iz družili naselbin, kako oUi mislijo. Katoliški mož. PROTEST, Barberton, Ohio. Dne 25. Julija 1919. Mi spodaj podpisani' javno protestiramo proti nesramemu obro-kovanju ki ga širi neki Anton Mi--(.-HČ iz I.oraine, Ohio. v Omenjeni človek na najgrsi,. način napada nagega bivšega č. g. župnika A. Berka, sedaj Slovenski župnik v Loraiuu, Oi Sicer se ne bomo spuščali v podrobnosti s takim podlim obrekovaleem, »kajti vsak rojak v Barborton-u dobro ve, kolijío do'-brega je Rev. A. Bork - storil za nar šo Slovensko naselbino. »Rev. A. Berk je bil prvi ki je Slovénske^o-I roke't ako lepo in z takim lepim uspehom učil. Da velike so zasluge Rev. A. Berka, le žal da zaradi .prezgodnje smrti Rev. P. Hribarja ni č. g mogol tu dalj ostati. , Toliko v pojasnilo hinavskemu obrekovalcu Anton Migliču, ki po« leg obrekovanja dó Rev. A. B.erlca Še* našo naselbino napada, sram te bodi obrekovajec. To se vidi kakšen duh iz tebe diši. Ali te je tvoj oče talca učil ? Pošten Ameri-kanec, tudi ne obrekuje. Obreko valee ali ne veš da: Kdor obrekuje svojega bljižnjiga zaradi ver< iii vreden da bi se imenoval Ame rikanec. * Rojakom široui Amerike svetu jemo.' ba obračunajo z takim pod ihn listom kot je "Enakoprav nost' Mak list ne zasluži- da bi pri šel v Vašo hišo. Zaprite mu vrata- za vselej! Č. g. A. Berku župniku v Lorah in vsem župljanom pa naše, častit ke. Ddfcler Vas bodo taki podi . ljudje , obrekovali bo dobro zna i men je za Vas! • Podpisi.: Anton Kranjec, Anton Okoliš, Jernej Gerbec, Frank Škerl, , -\ Joe Stangor, ; Rudólph Zgajhar, Francés Bertatteel, dolían Kráinar-, ■ - Frank Taneek, - -Žan Taneek. Joe Podpeenik, .-■'.- - Joseph Lekšan, Jaeob Cäss'erman. Iz Cleveland-a, Ohio. Iz donfovine Kamnik na Gorenjskemu s«i je oglasil Jugoslovanski prostovoljec Blaž Logar, kateri je vstopil v Ameriki v Jugosl. Armado/ter se je boril celi čas na Solunski fronti, „v -Bački in sedaj iia zadnje na Koroški, fronti. Pismo obsega celih 10 strani, katerega je Sprejel tajnik SNZ. Pozdravi vse prave Jugoslovane v Clevelandu, t kakor po širni Amerike. • ] Pismo bo deloma priobčeno Ar { javnost, ke"r ima bogate /vsebino ( sedanjega položaja v starem kraje in, življenje teh prostovoljsev. ; Zveza Jugoslovanskih Žen in ] Deklet, Cleveland, O., ;j'e te dni zo- ' pet poslala ček za #00 00 na The ' American Jugoslav Relief, New York City., jja pravijo Rudečkar-ji, da Zveze ni več. Da že živijo! >' I Pros vet a list v Chicago, 111., vedno priporoča ta Relief, da bi pa že dali en cent tega pa ne? kje ■ ste? Icje" imate onih $65,000.00. ■ Zakaj ste jih nabrali? - Kabay Be joka v listu Glas Naroda, da bo govoril na pikniku' S. R; Z. diic 3. avgiista tukajšni j • mestni Župan Davis. O Ti lažnive!. - G. Daivs je na počitnicah iz ven -- držav e Ohio, tako poroča tukajšna ■ The Cleveland l^ress. Pa pravijo, - da ne blufajo ljudstvo. Vsled znižane cene na zračni i pošti za -pisma iz 6c na 2e je pro-. - hi et zelo naraste!. Tukajšni pošt-i ni ravnatelj g; Murphy se je izra- • žil, da bodo mogli zrakoplove podvojiti, ako. hočejo vso pošto prevoziti iz Clevelanda v Oliicago in New York. City. V državi Ohio se bije velika bitka za dobičkarje, ki odirajo u-bogo ljudstvo s prodajo živili. Sam governer Cox je načelu te. ,'štv'a-riv Cleveland, Ohio, Narodni znaki' se imenujejo znaki, katere je izdala Ameriška vlada,- za vše vojake, ki so služili strica Sam tukaj ali na onkraj luže. Te znaki se delijo vsem. tem vojakom na 54 Public Sq. Srebrne znake dobijo vsi oni, ki so bili ranjeni in drugi dobijo bronaste. V 01 e vel and, jih je dospelo 50,000. Te dni se je mudil v naši naselbini Rev. James Černe, obiskali so svoje znance in prijatelje. Dobro došel! Pismo Slovenskega prostovoljca iz domovine. Finančni tajnik S. N. Z., Fr. HUdovernik, je prejel od prostovoljca Josipa Kuntariča sledeče pismo, iz katerega je razvidno, v kakšni potrebi se nahajajo oni, ki so zastavili svoje življenje za svobodo našega naroda: Stfhia. pri Sv. Križu, 25. junija. Dragi rojaki! — Pošiljam Vam to pismo iz naše lepe slovenske domovine. Sprejmite ga, razveseli naj Vas, kakor tudi mene razveseli vsak glas iz svobodne Amerike. Prošnjo imam do Vas, ki naj bo, ako Vam je mogoče, tudi uslišana. Kako!.* Vam znano, sem prišel domov na dopust, kjer sem še sedaj, toda revščina je tu, kakoršne še nisem videl, da ne vem, kako in kam. Prosim pomoči od Vas in naših eenj. slov. trgovcev in rojakov v Ameriki. Mislim, da Vani ni 1 reba še posebej opisovati bedo, kajti narod, ki je toliko trpei v vojni, veste; da je skoraj propadel (vsaj gospodarsko in finančno). Pomislite : ko sem prišel domov, nisem imel kaj obleči, in sedaj se trudim in mučim za obleko ih vsakdanje življenje. Cene so take visoke, da si ne morete predstavljati. Prosim Vas torej, ako Vam je mogoče nabrati par dolarjev pri dobrih jugoslovanskih patriotih. (S. N. Z. mu. je zadnje dni poslala $20.00.) Mi legionarji, zlasti pa Slovenci, smo brez sredstev, in če se nas ne usmilite Vi, slovenski a-meriški rojaki, ne vem. kaj bomo začeli. Da Vam odkrito povem, naša gospoda, pa tudi vladajoča gospoda slovenska se ne briga za nas absolutno nič. Izgleda mi, da še vse diši po avstro-niadžarskem režimu. Naznanjam Vam, da sta naša rojaka Kari Piškur in Josip Mo-dic poginila od bajonetov madžarskih boljšev.ikov, in si'eer aprila meseca t: 1. Pisal bi Vam še marsikaj drugega, toda za sedaj še ne smem in se morate torej zadovoljiti s - to malenkostjo. Upam, da se vidimo, samo to ne vem, kedaj. . Z odličnim spoštovanjem Josip Kvintarie, Šr.tna pošta Sv. Križ pri Kostanjčvici, Dolenjsko. Pismo iz stare domovine. Sprejela Mrs-. H. Kušar, Chicago, lil. od svoje sester iz Naklega na Gorenjskem. Draga Leni in vsi domači! —•' Tvoje pismo smo sprejeli šele začetkom julija. Tri mesece je raj-žal skozi Švi'čo. Veseli nas, da ste vsi zdravi a nas je zelo užalostila novica, da je Unirl Jernej. Bog naj mu da večni mir, saj tako ni nič dobrega na tem puklastem svetu. Posebno v tej vojski smo prestali ,'eliko mraza, posebno lakote. — Lovrenc je bil 80 mesecov na Ru-sovskem vjet sedaj je doma. Draginja je pa .velika, posebno za obleko nas tare. Dolgo . smo se zdr-žavali, da iiismo kupovali in se zadovoljili s starimi cunjami, pa skozi pet let Se le ponosi. Čakamo, da se bodo cene kaj znižale pa gre zelo počasi, pa kakšno blago je, da bi se kmalo v Ameriko videlo skozi njega. Stare cunje so pobirali po hišah in iz tistega izdelovali blagb. Živimo bolj ob močniku in krompirju, po kofetku se nam ženskam .naj bolj toži. Ciikra, nam dajo vsak mesce i/i kile na osebo to je 1 kila na 4- osebe ako ga imajo. Cuker -je 40 kron kila, za kavo Vam pa ne vem povedati, ker je hi nič. Mogoče ima štacunar skrite kako kilo za zameno. Sedaj med Vojsko je bilo tako da ako si dal živež si dobil, drugače ne. Sol petrolej obuvalo je kmet moral imeti. Dostikrat smo dali in smo bili sami bresc kruh. Sedaj se že dobi pa je vse tako drago moka je 5.50 kr: kila!, meso 17 kron, mleko po 1 krono liter. • Nas prav veseli, da se nas usmilite in nam nekaj pošljete Slovenci iz Ataerike, kakor nam piščš Tukaj je meter ta slabe kotenine 40 kron. Ali mislite" kdaj priti v Naklo? Mnogo pozdravov Vam pdšilja m'o vsi. posebno jaz tvoje sestra Jožefa^ ROMI - POZOR! Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost „HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom EMIL KISS BANKE PO KABLU. Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Koroško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju potom Prve Hrvatske Štedionice v Zagrebu. K. 100.................... $ 4.25 K. 500..................... $21.25 K. 1000..................... $42.50 *"Od vsake brzojavne pošiljatve pristojbina............$2.50 VŠE DENARNE POŠILJATVE ZAJAMČENE! ^ Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope. Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, lei Se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO. Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč še vedno zaupno, obrnite na staro in znano tvrdko, katera1 oskrbuje-že nad 20 let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s-katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je: EMIL KISS, Bankir, 133 Seeond Avenue. Cor. 8th Str., New York, N.Y. - Vstane, vljeno 1898. POSLUJE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. m CHICAŠKE NOVICE. Vedno več in več rojakov kupuje v naši naselbini lastne domove in lote okrog 'naše cerkve. — Tako je prav! Izlet, katerega je priredila podružnica Wöödrow. Wilson S,N.Z. v Willow Spring se je izborilo ob-nesel. Lepo število družin se ga j;e udeležilo. Velika večina ste 'jih je pripeljala na "trueku", drugi so prišli z lastnimi ' automobil! drugi zopet s karo. Takoj ko smo prišli v gozd, se je razvila živahna zabava. Popoldne je prišlo še več udeležencev. Kazne igre, petje in druge zabave so se vršile eelo popoldne. Tako se je hitro dan nagnil in zasesti smo morali zopet svoje železne "konje" in smo se odpeljali veseli in zadovoljni^ domov. Naše žene Zveze Jug. Žena in Deklet so se-izborno obnesle. Potrudile so se, da so nam postre-. gib z "žmahtno' pečenko in raznim pecivom. Tudi mokrote id manjkalo, tako da iiismo prav nie čutili vročega dneva Podružnico Woodrow Wilson in Zvezo J.Ž.D. pa poživljamo, naj kmalu zopet nastopijo! Možje in žene, na plan! Slovenske šolo bodem o dobili s septembrom v naši naselbini. Najeli smo v- soli sv. Pavla dve šolski sobi,' dobili smo dve sestri, tako, da bomo takoj odprli prva dva razreda s štirimi oddelki (to je od 1. do 4. grade). Ako bo pa mogoče, bomo odprli še tretji razred v dvorani pod cerkvijo, za kar bomo 11191-ali najeti pa še tretjo učno moč. Dobiti bomo morali svetno učiteljico. I Rev. M. Golob iz Bridgeporta 'nas je obiskal te dni. Obiskal je 'tudi naš klub. Rev. John Novak iz Willarda se je tudi mudil pri nas za prav kratek čas in nam povedal, da -letina na Willardu prav lepi kaže in dž naši rojaki tam gori vidno napredujejo. Šolski, otroci prirede- v petek zvečer 15. augu ¡sta in v nedeljo zvečer veliko šol jsko zabavo. Uprizörili bodo poc ¡vodstvom slovenskih šolskih se 'j»ter 6troški "Minstrel Show", k Jbodč nekaj popolnoma novega ni .!slovenskem odru. Cela igra bod [iv slovenščini. Uprizorili bodo tu [ di prizor iz zadnje vojske: Sloven-5 ski vojak ubit na bojnem polju, j Vstopnina 5'0e in 25č. Pridite po-' gledat vsi Slovenci! Ne bode Vam žal. Zveza slovenskih žena in deklet " v Chicagi je imela važno sejo v če-• trtek večer 14. avg\ Sklenile, so 3 začeti veliko kampanjo za pomoč r stradajočim in strganim v starem kraju. Več o tem pri priliki. " V blagajno Z. J. Ž-. I. D. darovali sledeči: 50c Da bi že kaj skoraj Etbin Kri- C. O. F. Red. Kat. Borštnarjev. Slovenski oddelek Dvor Baraga spr* jerna praktične katoličane od 16. do .50. leta. Kandidatjo sa lahko vpišejo pri vsakem članii in pri seji, ki re vrši vsako prvo si'edo zvečer ia tretjo nedeljo od 1:30 url v stari šoli Sv. Vida. Podrobnosti daje drage volje odbor in všalc član društva. Nadborštnar Fr. Perme, 1132 N6r-wood rd., pod borš.tnar L. Pečjak, 1309 E. -40. St.; finančni tajnik Lowreiio. Zupančič, 1372 E. 47. St.; zapisnikar John Perme, 1132 Norwood Rd., bla-gajnik Jernej Knaus, .6129 St. Clair Ave.; bolniški nazronSk Prank Perme, 1164 East Gl. Str. — Trustisti: Jakob Wahčič,-Ant. Slculj, .Tolin Skulj. Slov. Kat. Pevsko Društvo "LIRA" Slov. I velik Gilbertov pes, verno čuvajoč «vojega gospodarja. 'Sam ne vem kako je lo prišlo, I pa bilo je prvokrat, da sem se ne-' kako bal tega psa, ko. me je nena-í yadno ostro meril s .svojmi očmi. - Strežnika sta se hotela umaknili v I ^sosednjo sobo, kakor je to hila že navada, kedar sva se z doktor: Waddelom s'esla pri bolnikvi. IV • 1; kimal sem jima, naj Ostaneta in I I tako storila. Prvo sem se opravičil pri Svojem tovarišu, da sem ta-l I ko dolgo izostal, potem sem po-i" rfravil G i Iberia in, za vprašal, ka-I, ko se počuti? . "Ne veliko bolje, pä tudi n'c veliko slabše kakor navadno,'' jé od- I govorih . "Ije potrpite, gospod," mu je I prigovarja! doktor Waddel sočut-jf . 110 "ne bode dolgo, da bode vse; ■dobro, ha to se lahko zanesete." J*ñ slednjih besedah me je po» f, iixenijivo pogledal. "To, upanje M vedno imam,". I jv- odvrni! (žSbei-l s s! a Ivini gla-| soni; pes pa je začel gteno ren-i" vsi 1 i. ker ie doktor Waédel pri-I sbapil trdo k postelji in polqzil I ' svojo roko na holniköyö ramo. C Pasje renčanic je vzbudilo v rte* I ni zopet etiden čut, t alié -da iem' si; obrni! le enemu strežnikov retí kof:. "Spravile psa strta m ..." I "Zakaj bi psa strah spravlja-1 I li", se je*oglasil Gilbert, raftdtem ko se je strežnik ravno pripravljal, izvisit i moje naročilo. I "Zato, ker je tukaj nepoti eben" p In renči," sem odvrnil tešilo. I '"Tiger" je edini prijatelj, ki I Sga imam ; nikomur ne bodo storil: t »ič zalega, kdor meni ničesar ne > stori," je dejal Gilbert na to in po 1 miril psa. * Pes se je takoj v lege! in položil !' ■«vojo glavo m cd prtídnj e noge iti i doktor \Vadd|l se je čutil popol- »orna varnega. .v- |: L " "f&sái"i8-j ; pes I ab k o tukaj, "ali' spodaj v! sprejemni sobi jo neka dama, ki želi z gospodom:- Gilbeil-om govori-45." if "Strežnik, idile hi recite vra- tarju • naj gospo t aleó j tu sem pri-£ vede." Strežnik se je oddaljil in Gil-:' I 'bert, popolnoma izneiiadjen vsled ¡v- nepričakovane napovedi, ni mogel najti besede, da bi bil slugo piliti ržal. Čudno so zažarele njegove oči in z vidno nevoljnostjo je re-I ■ 3tel : ' fe, "Mene bi se pač moralo preje , vprašali zadovoljenje, gospod do- [ ¡ klor. '; Ne- nt,aram iiik.ak.ega žen- j f «¡koga obiska, posebno So ne v na-; { ' ' 'vzoenostä drugih. Vrli tega,,sem'pa I gospodar v svoji hiši." "Mogli ste pravočasno s\ojemu ; shtgi dati tozadevno, prepoved. Ir. Gilben." je rekel doktor Waddel: "čudno se mi pa zdi, za-: kaj ne bi hoteli nobenega ženske- j ■ ga obiska, mOrebili Od Strani ka-' §: ' ko soč.nt ne soredniee. Sicer van pa ; . .ne bömo dolgo nadlegovali." -I; ""Moral bi ros biti blazen, da bi f si pustil vse dopasti." je odvrnil ' ' -Isolmk. "John!" je poklical strežnika," | "pojdi in povej tuji gospe j, da fe' nez niaiam nobene ženske tukaj.'' ||, , , Sluga je hotel storiti, kakor namočeno, ali jaz sem niu .namignil* s naj ostane na svoje mestu, kar je tudi storil, f. Tovariš AVaddeJ me je dregnil s i komolcem, če« pozor! in ja-z sem ' razumel, kaj ima to pomeniti, ker sva oba opazila čudijo premeno na Gilbertu. "Vrag in pekel! John, zakaj ne i- Storiš,;'kar sem velel?" je kričal Gilberhin se vzravnal na postelji. " ■ "AJÍ ,sem jaz tvoj .gospodar, ali » ' je doktor,-da njega bolj poslušaš» p - nego mono?" Strežnik je Iii! v zadregi in ni _ , vedel, kaj. storiti, pa bilo je itak f že prepozno. V tem trenutku so se " odprta vrata, skozi katera se je & ■. pojavila žena "iz kal kulte s pri v-' zdignjenim pajčoianom v oprem-^ stvu drugega strežnika, heiheiijena naravnost preiti Oilbertovi po-' t' s'feelji. ki se je v Mm trenotkti obnašal, kakor-ej?o,v;e'k, Ivi nepričakovano vidi pošast per seboj. y Doktor Wadel in jsz sva stopila vsaki na svojo st i an postelje, žoun iz kalkute pa ni prišla do nje, niti ni bila, vstani Gelberta pozdraviti. Komaj je storila par kora-_ kov, so jc zgrozila iti drgetala na : ^ -eelcm telostt, kajti j>'.gled na njej s - toliko zasovraženega človeka jo/je nenavadno prosimil. ffite; Tudi mi drugi smo bili v nema- li razburjenosti, ker bolnik je strašno čudno gledal žensko, iz njegovih oči j je odsevalo nekaj živalskega — spoznal jo je — in predno ga je sluga mogel prijeti in zadržati, je bil z enim; skokom iž postelje ter skočil kakor zver proti smrtno prestrašeni ženski in obenem, ž njim njegov pes. "Nesrečnica! Kdo te je privede! iz pekla tu sem?" je kričal in Škripal z zobmi in v trénotk'u je zgrabi! prestrašeno žensko ter jo krče vil o držal za vrat, da ni mogla : spustiti najmanjega glasu, dočim je po zverinsko tulil in predno smo mogli ostali njiju raztrgati, je ležala: ženska z žabreklim obrazom in izbuljenimi oči na tleh in Gil-' bertovo pes ji je trgal kar cele ko-. se mesa iz obraza. Strežnikoma so od groze vstajali lasje, če celo doktor AVaddel, ta-1 kih nastopov že vajen, je bil za t renotek kakor odre.venel. Lastna nevarnost, kateri •srno bili'izpostavi jeni, e'ëTsé blaziiez'zopet I spravi na noge, nas je prisilila, da se zavarujemo proti njemu, predno je zopet, po koncu. Moj tovariš je že nameril revolver na psà, ko sem ga pa opozoril na nevarnost, da lahko vstreli t udi žensko, je spravi! orožje v žep." ^ KdOn strežnikov se je šklonil čez .G il bo rt a skušal iztrgati žensko iz njegovih rok. drugi je skuša! odstraniti psa, pa zaman, ne enemu, ne drugemu se ni posrečilo.. Bili so to strašni in mučni trenotki. "In če zopel pride na noge, predno se posreči slugoma, ga zvezati, kaj pa potem?" sem siknil svoje-' nrii tovarišu t-ik nieiie: » ' ' Tedaj ga pač vstrelim obenem s psom, ker vidim, da druge pomoči tukaj ni," je odgovoril in segel po samokresu. Pa do tega mi prišlo. Konečno se je posrečilo strežniku, da je o-prvotil vrat ženskim Gilbertovih ..pestij in tirugemu da je spravil osa skozi vrata in ga priklenil ha dvorišču. * Tudi-midva z doktor Waddelom nisva .d 1'žahi križem rok, i um-več sva hitela nesrečnima dati pr-vo ponioč. .Toda bilo je za stoji j —-" bila sta mrtva. Strašna usoda nji-ju je dohitela : Gilberta, ko mu že . ni bilo več dosti za življenje, žen- j sko pa ravno na pragu nove in 'srečnejše dobe njenega življenja. Zgubila je ža t renotek prisotnost svojega duha in ne pripravljena na napad od svojega sovražnika, se mi vtegnila z begom odtegniti. Ko sno Gilberta vzdignila in položili na posteljo, je ležala s1 rasno zateghjenim in razmesarjenim o-brazoru na tleh, sokruiea ki ae je, cedil a i z „ Gilbert ovih kužnih : ran ; je bila pomešana z njeno krvjo,— bil je to strašen prizor. Skušali srno njiju zopet oživiti, —toda zastanj. Qilhert in žena iz 'Kalkute sta ostala mrtva. Gilber-tovi prsti so bili krčevito stisnjeni, za to sta jih strežnika tudi le z veliko silo mogla razločiti od njenega vrata. Kar še mene tiče, moram reci, da mi katastrofa ni prišla samo nepričakovano, marveč mi je bf|i 'tudi skrajno nej juha, doktor Wad-idol pa je vzel celo zadevo precej bolj hladno. Strežniki so si takoj dali opraviti, da so očistali in umili mrtva trupla in pri tem obžalo\wali žalostni dogorek. '"Kakšno življenje sta imela mrtveca za seboj, vam ni znano, " se je obrnil k njima dok-1 or Waddel, ' ' zato tudi ni umeštno žalovati nad njiju žalostno smdtjo, polno sramitnili žin&v je liilo njuno življenje, zato se ni čuditi, da je turi njih smrt tako nenavadna." Slugi so tiho poslušali mirne besede skušenega zdravnika. Nato Sva se podala v sosednjo sobo, kjer sva dolgo govorila o tem, česar pri-čči sva ravnokar,bila. Cela 'stvar' se je 'končala resnejše,: kakor sya niagla misliti. Moja tolažba je bilo to, da sem nesrečni dve osebi hotel spraviti skupaj samo. Da bi zve del resnico glede njih preteklosti. Vlogi, kateri štaigrala prizadeta v 1 ej žadoigri je hi!a na Gilbertovi s-e i:;mi. mu usiljena, med tem ko jo je žena iz, kulkute sama radovolj-no pi-evzela, do celo želelo, po njej. Tiidi tukaj %ya spoznala da : " Človek obrača, Bog pa obrne," Sta-rišem sva bila pri celi zadevi samo orodje v Božji roki. Zal o si tttdi nisva imela nikake krivde očitati, ker sva storila le kar je bila najino dolžnost. Takšne smrti sta koneada Gil-, beft in njegova žena iz Kalkute. Oba je dosegla pravilna roka Božja, Jii ^ta se vedela, tako dolgo od-tegovatî'roki' svetne pravice. Kq sva $,§' prepričala, da so siugi [ storili-, kar je bilo potrebno za mr-Itveca in je bilo tudi drugo osobje o celem dogodku obveščeno, sva šla po vseh sobah, pozaklenila vse shrambe in omare in jaz sem spravil ključ- v žep. Ko je bilo vse opravljeno, sva za pustila hišo; AVaddel se je napotil proti svojemu zavodu, jaz pa k policijski oblasti dfi jo ob vest am, kakor je bilo pitrebno. (Dalje prih.) Novice z Jugoslavije Mokronog. Nad vse lepo, z zgodovinskim govorom, krasnim petjem in igro "Kralj Herod" je završila naša (šolska mladina Vidov dan Gče-nec 7. raz je nas popeljal s svojim govorom, na Kosovo in, Gosposvet,-sko polje ter podal kratek pregled zgodovinskih dogodkov in bojev po Pirčevi zgodovini. Mladi pevci in petke okrašeni z znaki Slovan-stva so nas razočarali s prelepo pesmijo. Vsi zdaj v kolo se vstopimo . . . Igralci so žele obilo pohvale, sa.j so igrali in nastopali taktno, in izrazito brez vsake " zadrege ter pokazali s tem na kako visoki stopinji 'je naša šola. Kon-cem igre pa nam je želel mladi . pevski zbor z lepo in ubrano štiri-giasno donečo pesmijo — lahko noč. Imeli, smo za res pravi užitek, zato pa tudi lep vspeh. Nad '200 K čistega dobička vprid invalidom in ubogim revnim dijakom. I Dne 28. junija smo praznovali' z .vso svečanostjo. Na povabilo nad-: I učitelja so se vsi uradi, Sokol, gasilno družtvo, župan z odborom, več tržahov, okoličanov in šolska 'mladina z vsem ueiteljstvom ude-jležili ob 8. uri slovesne službe božje.,. Po končani daritvi pa je za-; donela: krasna pesem : " Bože pravde ti što spasc . , . " Mažaron Tkalec ujet. Murska straža poroča: Jugoslovansko vojaštvo je ujelo znanega prekmurskega renegata, nadpo-j 'ročnika Tltalca, kije uganjal težka. nasilstva nad našim ljudstvom r V Prekmurju in Medžimurju ter se je navsezadnje izneveril tudi' 'lhažarskim boljševikom pa pobrigal z državnimi tisočaki čez mejo. Tkalec je zaprt v Mariboru, —, Kakor smo poučeni mi, ta vestne odgovarja popolnoma resnici, ker se Tkalec nahaja v l/ubljani. Lubljanska porota. T) ne ' i (i 'februarja ' je bil- na Je-|senitiah ustreljen in oropan pre-' kupčevalec Josip Orne je. Sum je ■'padel na kleparja- drž. železnice 'na Jeseiiicah Antona Završnika, da je izvršil zločin. Završnik je bil zaradi ropa že enkrat leta,19l3 pred celovškim deželnim sodj.ščem obsojen na tri in pol leta težke, ječe. Obtoženec odločno zanika dejanje, kljub temu, da vsi znaki' pričajo, da je on storilec. Včeraj se je proti njemu začela porotna razprava. ' ,—-o-~—i—- ■ "POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV. .. Ldu. Zagreb, 22. julija. A" Zagrebu so se vršila od 15. do 20 1. ni. posvetovanja jugoslovanskih škofov. Bavili so se v devetih dolgih, sejah z vsemi cerkvenimi, cerkve-1 no-političnimi.in kulturiiliiii vprašanji. S konference se je poslal brzojaven pozdrav regentu Aleksandru v Belgrad. Med Ostalim je bi-j 1 o sklenjeno izposlovati pri Vàti-, kanu potrditev predloga edinstvenega 'predstavništva hierarhije katoliške cerkve y kraljestvu, SUS s sedežem v Zagrebu, izdelati status za autonomijo v pogledu šolstva in uprave cerkvene imovine, ponovno zaprosit i ,Sveto stolieo za dovoljenje uvedbe staroslovenske cer-kvevie službe božje ze vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dalje je sklenila konferenca zapVo siti, da se čim prej sklene konkor-dat s sveto stolieo. Izrekla se je za hvala Sveti stolici za njeno doseda nje varstvo zavoda Sv. Ilijeroni-ma ter.se je Sklenilo naprosit i naj skazuje sveia stolica tudi nadalje temfi zavodu svoje varstvo. Vprašanje cerkvenega ujedinjenja je bilo predmet temeljitim razpravam. Gled'e^grerne reforme-se je ■sklenilo postopati sporazumno s pravoslavno hierarhijo in pod vzet i primerne, korake. Nadalje je, bilo .sklenjeno, da -se od sedaj v vsed "škofijah kraljestva Srbov, Hrvatov in, Slovencev s Čim večjo slove-snotjo proslavlja praznik sv. Čiri-la'in Metoda. Škaf je se bodo obrnili 'tudi na ministerski svet glede zbolšanja materijalnega stanja du hovščine, kakor tudi glede verouka v srednjih šolah. Konferenca je razpravljala o nadaljni izpopolnitvi bogoslovne fakultete v Zagrebu in bogoslovnih ueilišč s posebnim, ozirom na vsa vprašanja o verski • umetnosti in vprašanje iztočno ; cerkve. '--- STAVKA NA REKI. Ldu Reka, 22. julija. Včerajšnja : stavka je bila zamišljena v veli-| kem obsegu. Končala se je pa zelo, žalostno. Sama stavka je bila pri-, četa o polnoči. Že 19. t. m. so blo- j l kir^li Italijanski vojaki ^'•se mesto . in šušaški most ter so bili vsi pri-, i hodi z predmestij zaprti z vojaš-■ kini i kordoni. Stavka sama ni bila '.popolna, ker so delale razne tvor-' niče, med drugim plinarna, elek-' trarna in vodovod. Za nedeljo so bile napovedane velike delavske s-kupščine, vendar pa Italijanska vo. jaška oblast zahtevam skljieatel-; jev ni ugodila. Obenem je Italijau-; sko vojaštvo, kakor hitro so se po- ; javili po ulicah po trije možki, faz kropilo posamezne skupine. Radi aretacij skljieatel jev socialističnih skupščin in radi lega ker so zapi- i : li prostore delavskih kljubov, bi moralo priti do večdnevne stavke, Toda radi velike sile, s katero faz-polagajo Italijani in kjer so bili a retiranci izpuščeni na svobodo, se stavka ni podaljšala. Y pondeljek so ukrenile zaradi stavke italijan-' ske vojaške 'oblasti iste odredbe. Aprovizacija je delovala in tudi i . tranvaj je vozol pod vodst vam ka- | rabinijerjev. Delavci so' se med ; tem vozili po vsem mestu v t ran- | vajskih vozovih, h plačati niso ho- [ teh ničesar. Množice delavccv so i se vrgle na trači-.ice pred tranvaj : naprej. Italijanski vojaki .so obko- ; lili, to skupine, ki je bilo kakih 800 : ljudi, kateri so Air legitimirali in k a • lail ŠO do lOO tUvM are:irali.'ii\1]<>iv • teli incidentov ni,bilo nobenih dru gjh posebnih dogotkov. -^-o----- ' ' 1 Črni dan sramote za nemški ] Proletarijat. , \ ■* __ • ________ ' LduNauen, 22. julija, (Brezžič- | no.) K pondeljkovM izgredom no- \ odvisnih hi komunistov , proti ve-! | Čihskim socialnim demokratom pi- ) še: "ATor\varts", da pomenijo kr- I vavi pretepi med delavci 21. julija i črni dan. sramote za nemški prole- ' larijat. Neodvisni in komunisti vi- \ .dijo samo svoje Strankarske intere J se in jim niso popolnoma nič mar \ ljudski in svetovni interesi. Proti:! versaillskemu miru niso hoteli de- < nionstrirati, temveč samo bojevati,« ! se proti nemški vladi. "A7or\varts"' { ugotavlja, da ni'francoski preleta. | rijat podvzel 21. julija ničesar pro < ti versaillskem tniru in da na Ang- « ; leškern. splošna stavka sploh ni bi- t la sklenjena, , | ¡»msmiKinriRHnaffisMefminmiiuK^i^imKnfta ii«p 1 Gompes podpira zahteve železniš- | kili delavcev; | Pariz, 11. augusta. — Gompers; 1 je izdal posebno izjavo, s katero o- i dobruje zahteve bratovščine žele- i znikarskih delavcev. Odobruje tu- t di poponama Plumbov načrt in 1 pravi: Ainerikauski železniški de- | lavei bodo vlado -prisili ne samo, | da vzame železnice popolnoma v t svojo-oblast," temveč bodo tudi do- j segli, da bode združeno delavst\-o ] imelo, tudi delež pri upravi-teli. že- ] leznic, kar je popolnoma pravično. I Ta načrt je'načrt, katerega 'so | dali Ameriški, škof je v OaUialic J AVar Council. Delavstvo je storilo i jako modro, da se ga jc oprijelo, i Ta načrt sloni popolnoma na pra- 1 vičnosti in bode gotovo dobro v- \ pljival na delavstvo in na podje-t | ja. - ' 1 'WS s mfe ¡SAVINGS STAMPS' - ISSUED PY THE 'UNITED"* STATES GOVERNMENT ZAHVALA! Zahvaljujem se K. "S. K. J. za tako hitro izplačilo pokojnine za ran j kini ljubljenim sinom, oziroma bratom Josip Bombačem, ka-tere'ga nam je nemila smrt tako nenacloiiia iztrgala in naše srede v! najlepšem cvetu „njegovega življenja. Bil je šele 19 let star. ' Šel se jem al o razvedrit 22. junija a čakala ga je smrt s svojo koščeno roko, da jo med toliko gledalci utonil, predno je prišla pomoč. Ali božja previdnost je zahtevala tako. Tebi nepozabni sin,ih brat naj sveti večna luč.! Zahvaljujem se drnštVeniin bratom za krasni venec in onim, ki so\ culi pri njegovi krsti. Zahvaljujem se tajniku društva Mr. Kompare za njegov i rud in tola-žiine besede in mladeničem", ki so. nosili krsto. Za vence se zahvaljujem tudi Društvu Marije čist, spoč. KSKJ., Društvu sv. Alojzija 'KSKJ,, društvu Planinski raj SNPJ., Društvu Jugoslovan, Družinam Svete. Alois Vi rant. Frank Suhadoluik, Mr. & Mrs. May, ter Novak in vsem, ki so darovali za maše mesto venca, in konečno, še sodelavcem, ki so mu tudi poslali krasni venec.;' .':,''... ■' Najlepša zahvala pa Rev. Ber-ku za vse kar so storili, Rev. Logan o za asistence in Rev. Sknrju. ki so prišli iz Collinwooda, družini Anton Grdina, Frank Suhadol-nik, Mrs. Kol ar iz Clevelanda in vsem, katerih imena so nam neznana, ki so spremili ranjkega na pokopališče ter ga prišli kropit na '■ urt vaškem odru. 1 Tebi nepozabni ran j ki naj sveti , /cena luč. ' : .. . Žalujoči sta riši, štirje bratje in i ri sestre. Rev. A, L. Bombač. : (Adv.) Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. V druStvo se sprejemajo člani od 16. i io 50. leta. — Posmrtnih« se plaCa ' 1150.00, $300.00, $500.00 in. $1000.00, za . kolikor se hoče zavarovali. — Rojaki! i Ne odlašajte in takoj prosfcopite k na- ' 5pniu di-uStvu. — Za pojasnila vpj-a- i lajtcv naše uradnike. — Predsednik. : los. Zakrajšek, 6215 St, Clair Ave.; i podpredsednik: Josip Salarnon; taj- , ilik: John Videno!. 1153 E. 61, St.; blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 61 sit ; Street. TpraSajte lahko ^ tudi nadzornike: Alojz Toiiii-e, Mike Mulec, Viktor ''Kompare, — 'S^dar: Jo1m reter-lin, zar.l.avonošri: ;Alojizij Somrak, , dWiifrV*j. ai. ffMiMBar. -Društvo zboruje vsalco ^ drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani. Hrbteki velikokrat Izhaja iz nereda v le- : dieali. Iz vega vzroka se mora lak o j poiskati od kod izvira bo-lezen in alto se jo zasledi v le- i dieirh, naj so začne jemati Severov» zdravilo za obisti m jetra (Severu's Kidney and Liver Re- J niedy) kakor je ^predpisano. -- : Znano je da prinese olajšav o v bolečina.11, ki izhajajo od le-dic, mrene, kakor otekle! noge, ; bolečine v hrbtu, vrtoglavost, -lie- j red v mehurju, pnunfilo vode itd. ' To zdravilo je blagoslov za družine,kjer otroci- trpef in pomočijo postelje,. Poskusite ., to. Cene 75 centov in jd.25 1er l 3 in 6 centov davka. : - ■! Zaprtost naravnost povzroča t mnoge in razne bolezni. Ne j prezrite tega. Popravite to stan- | ,je o pravem času in ratjite Se- j veiov Življenski balzam (Seve- ' ra's Xïalsam ol Life), ki je uspeš- j no pomagalo v mnogih slučajih j neredov v prebavi, katerim je ( podvrženo človeštvo. Cona 85c 1 in ic davka. i Kot Uniment za, pomoč, bole- ' čin v hrbtu, na strani ali v dru- i :gih delili telesa, bi morali dolgo ( iskati, predno bi našli- boljšo,j zdravilo, kakor je Sevcrovo Got- j hardîko olje (Severa's CothatH J O jI). -.; To je domač Uniment za ; zunanje zdravljenje reunmiizimi. j ' dene■■30" in 60" centov 1er 2 in !> cente davka. Severova družinska zdravila se prodajajo po vseh lekarn'ach, 1 Zahtevajte zdravila in odkloni- i te druge. Ako \'ain jih ni mogoče dobili v bližini, pošljite naročilo naravnost ter priložite pri- i jiierno ceno in d:tvek. ; ■'' j W. F. SEVEEA CO„ j Cedar Rapcls, là. Oglašajte v "Slogi:9. Kako je s potovanjem v stari kraj,: Precej Slovencev je že šlo v stari kraj v 'teku zadnjih treh ali Štirih mesecev. Za to potovanje je bilo potrebno dovoljenje od ameriške vlade, potni list od jugoslovanskega kozula v Ameriki leída!.je potni listi vseh tistih držav, skozi katere so naši ljudje potovali. Ivjub vsem tem sitnostim so; Ijhdje odhajali, dokler se je sploh moglo. Toda pred par tedni je dobil jugoslovanski konzul tu v New Yorku obvestilo, da ne sine več izdajati potnih listov za potovanje v stari kraj skozi Francijo. Kdor je do tedaj že imel potni list, tisto je lahko vseeno šel, a sedaj nazadnje, je bilo treba še enkrat predložiti konzulu potni list v potrdilo. Poleg sko-zi ÍTí'áncij'o je bila pot odprta tudi skozi Grško. Tu skozi jih je malo potovalo, a sedaj pa sploh nikomur ni priporočati te poti zaradi bojev med Srbi in Hrvati. Srbi pridrže vsakega Slovenca in Hrvata v Relgrtelu in nihče ne ve kdaj bi prišel domov. Take so za enkrat razmere in zato je najbolje, da vsak rojak še nekoliko počaka. Vsak dan nam Lahko prinese veliko spremembo. Naj se na primer reši danés ali. jutri vprašanje Reke in v slučaju, da postâîië Reka jugoslovanska -kar tudi bo — potem so "gotove linije že pripravljene, da odpro di-rektno zvezo z Reko. V tem slučaju bodo naši ljudjo ^prišli naravnost "domov in neprilike, bodo potem sle oro gotovo za stalno odstranjene. Za pojasnila obrnite se na Leo. Zakrapek, 70 — 9th Ave.,' Mew York, N. Y. • * (Adv.) dr. loška dolina zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob' eni tiri popoldan v John Trdina dvorani. Uradniki so: Predsednik Jernej KraSovee, 5609 -St. Odair Ave., poprod-sednik Matija Truden, 1152 E. 61. St., C. tajnik Louis Prijatelj, 6206 Sehade Ave., 11., tajnik Kr. Mtïïec, HS0 East 30. St., blagajnik Anion Mihelčič, 1150 B. 61. Sr.. Mesečnina je $1.00. Bolniška' podpora znaša na teden $7.00. Rojaki se vabijo, da vstopijo v naše Jruštvo. Posebno se vabijo Ložani k :)bi!nemu pristopu. i ■'. ' ■'' : Driska | 'j'e poletna potoiba/.iti-aljaoa { nih vzrokov. Mnogokrat ima 6. vojo, i vzroke vsjec )>ezr«leea «a» ■ j <3ja ali 'zelenja v c. ■'' V v satom dizajn';; je to znak mizaftie, ki je t> nrfna m ne'prijemu., Ustalite jc,. R,thite 1 Severa^s - I Dlarrlieea Ic^edj j (Severovb .Zdravilo zoper drisko). ! Njena vrednost, je preistažena v s zdravljenja driske, colic^ pblefeiK i potožib, želodčnih krtov in mjmih S notranjih neredov. Dobro je za, o- 1 troke in odrasle. Cona. "50c in Sc S aavka. Naprodaj v vseh lekarnat.. | Odklonit-e imitacijo. : ■ : Jj Društvo Martin Slomiek it. ¡6 S. D. 2. sprejema,, claae v diuživo od IC. dc 30. leta. Po'lnlgka podpora je $7 00. $14.00. Posrnrtnina $1&0, ?1000. =2000, za,' kolikor ■ M'0' Ml. LHiU-host vsakega poštenja rs&ffii Je, ita postane član S. 1"». Z. Pristopite k našemu druitvu, xfcklei'-'sle /iHr..." in mlad,' Za nadaljnapojasi.ila Htvo-■brnite' ara sledete uradnike 15%jnijan Tomažia., 10® E,, «4. St., iwiteeiinik, 'Frank Novak, 6814» S»m Ave., 1 ajiyk, Lipoid KuSlan,'; 1091 Addison fid',', blu» gajnik. Urujtvo zbore je \sako . S. D., . PittsbsitQ'o, Pa., naznanja vsem rojakom in roiakmJrtM med 16. m 'BO,'-'.leti, d ti. jo mifim v družtvo za nedoločfn 'Sag ft ■ ■ Bolniške podpore iz-plačuje «iruiivt, ?1. na dan. . S. D. izplat-uje zr.j-v^n 'i£ti»t--nine, tudi zapoškodnjKo in vnov«"» ne operacije. Z:; ;mna.jiia ¡pojiserilio obrnile na .^U-dtii a|»|ar*'. Piivla-kovi< h predsednik, M Lov,- ifceaM; Job vi (loiobic, podprede'edniJc, 5623 i iraoj,«.. Ave.; Geoi{.'t \Vee»f-lieb i »filk., WiZZ ■Keystone', Strer-i ; .logif, L, Brt.bmlvh, -11. tajnik 5"Ki8 nn-sdtu > ,i Virtwt Skfrlong-.-i^ganik, 5124 Sti-eet : .Mesečne srje s( vyle vsnk< itcjo nf deljo a raoBeeu ob 9 ob zjui rajj v f< C Doitot. — Kojak!■ Rojakinja!■■' pi-tHfoyi Še danes kajti jut j i bo «fogoc c p> (ixaii-no — NAZNAMILO IN PRIPOROČILO , • - Tem potom naznanjam slovenski javnosti v ; nieriki, da sam odprl v New Yorku svojo && .ncij sko pisarno za parobrodno listke '(šifkarte) m & ■druge, v ta delokrog spadajoče posle« Ob tej priliki se vsem rojakom, brez kar najtopleje priporočam. Vsi posli bodo pod mo-jim osebnim vodstvom in zato vsakomur zagota v 1 -jam najbolšo postrežbo. Ako nameravate potovati .v stari kraj, ali, ako imate kake druge/opravke s starini krajem:, ali ako, rabite kako pojasnilo v tej ali oni zadevi, bbi nlfcu se name in jaz bom skušal po svojih najboisih rm-čeh ustreči Vam. Moje geslo je:Točna In poštena postrežba «a vsakogar» Priporoeujoč se še enkrat ostajam udani LEO ZAKRAJSEK, 70—9th Avenue. " New York, N, Y • f • , 1 ' ^ - i Kupite električno pihljaco in pozabite, na vročino. ' ' ■ Nikakor-^e ne splača, trpeti vročino v vroCih polomih ^ , meseelh ko si s pomoto f-i(,i;i.ria)e pahijaCe la.'blro ■ samo kjerkoli ui kadarkoli lioeemo, z jako malimi ¡-tmeki. • ':.■"": |Njegov Ma.d0(5i vetrii bo ^tpril, da postite ra vr««}- ' :';,, no delate z lahkoto eelo ua n^bolj vi-oči dan. '"v Na Sftkftjto prlfeodnje|a vijiSipga^^fl, tla si kupii |l| pihliaeo ' Mu» rui-ate se lahi;« /fun, da „t- - ' ' m^fgli dobiti takoj, V.''A',"''' ■''"'"'"l 't ', " • ',. Ir==i ' .B f THE ILLUMINATING CO. Illuminating BMg„, Public Square. v ____________C KRIŽARJI ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH pjuH"" »Spisal: H. SÏENKIEWICH <«J» Poslovenil: P0DRAVSK1 < (Dalje.) "Brat Kotgier je ubit." Siogfried" se približa k sanem, na katerih je ležalo s plaščem pokrito truplo, ter dvigne konec plašča. "Prinesite luč bliže", reče, dvignivši kupico. J eden od "knehtov" pripogne; bald jo in pri njenem blesku zagleda Križar Eotgierovo glavo ter kakor sneg bledo 'jegovo liee, o-trplo in obvezano s temnim robcem pod brado, očitno radi tega, da lic bi imel odprtih ust. Vse lice je imel nekako podaljšano in pri tem tako spremenjeno, da je bilo mogoče reči, da je to nekdo drugi/Oči je imel zaprte, okrog očes in na sencih pa je imel plave madeže. Lice mu je bilo pokrito z ivjem. Koutur je med splošnim molkom dolgo gledal mrtveca. Ostali pa so gledali Siegfrieda, kajti vsem je bilo znano, da se obnašal proti pokojniku kakor oče in ga zelo ljubil. Toda niti jedna solza mu ni privrela iz očij; lice je imel resnobnejše nego drugekrat'in na njem se je zrcalil nekak, ot.rpn.el i mir. "Takega so mi poslali!" je rekel naposled. Takoj nato se obrne h grajskemu oskrbniku. "Naj do polnoči pripravijo-rakev in potem po-lože truplo na oder v kapelici." Ostala je še jedna krsta od onih', katere smo zgotovili za one, ki jili je Jurand pobil," odvrne oskrbnik. "Toraj zapovem, da jo pokrijejo z suknom." "Pokrijte ga s plaščem," reče Siegfried. pokrivši Rotgievo lice, "toda ne s tem, marveč s plaščem našega reda." Iii čez trenutek doda: "Toda pokrova, ne zaprite!" z Ljudjfe se približajo k vozu. Siegfried si natakne znovič kapico na glavo, ali spomnil se je nečesa pred odhodom in vprašal: "Ali kje je van Krist?" "On je tudi ubit," odvrne jeden sluga, "toda morali so ga pokopati v Tehanovem, ker je že začel trohneti." "Prav!" Po teh besedah je odšel z urnimi koraki,on ko se vrnil v sobo, se zgrudi zopet na oni stol, na katerem je sedel poprej, ko ga je doletela ta ¡jia novica. Tri sedel je nepremično z licem nekako okamenelim, sedel dolgo, da se je že služabnik jel vznemirjati nad tem in čimdalje pogosteje pokukoval skozi na pol odprta vrata v sobo. Ura je minevala za uro, v- gradiču je potihnil običajni trušč, samo semkaj od kapelice so se čuli zamolkli, nejasni udarci kladiva, sicer pa ničesar ni dram.ilo nočne tišine, razen navadnega klica stražnikov. Bilo je skoro o polnoči, ko se zdrami stari vitez kakor iz sna je poklical sulžabnika: "Kje je bral Rotgier?" ga je vprašal. Toda služabnik ga očitno ld razumel, ker ga je prestrašen pogledal in odgovoril z drhtečim glasom: "Ne vem, gospod! ...." \ A starec se bridko nasmeje ter reče: " Vprašam to, dečko, ali je že v kapelici?" "Da gospod." z "Prav. Peci Diderihu, naj pride sem s svetilko ter naj počaka, dokler se ne vrnem. Naj prinese tudi posodo z žerjavico. Ali je v kapelici že svetlo?" "Ondi gore sveče poleg krste." Siegfried. je vzel plašč in odšel. Dospevši h kapelici, se je pri vratih ogledal, če mar tu ni nikogar, na to jih je skrbno zaprl, približal se je h krsti, odstavil dve ' sveči, ki sta goreli v velikih'medenih svečnikih, ter pokleknil poleg rak ve. Ustnice se mu niso gibale, torej očitno ni molil. Nekaj časa je ogledoval mrtvo, toda še zmiram lepo Rotgierovo lice, kakor bi hotel najti na njem še sledove življenja. Na to jame v globoki tišini, ki ga je obkoljevala, klicati z zamolklim glasom: "Sinček! Sinček !" In umolknil je. Zdelo se mu je, da čaka na odgovor. Na to stegne roke, vtakne svoje suhe, krempljem podobne prste pod plašč, ki je pokrival Rotgie^ove prsi, in jame se jih dotikovati. Iskal je povsod, na sredini in okrdg reber, dokler ni konečno našel pod suknom. rane ki je segala od desne rame pod pazduho, otipal celo po vsej njeni dolžini ter spregovoril z otožnim glasom: "O o! ..... Kako neusmiljen udarec je to! ... A rekel si, da je tvoj nasprotnik še pravi deček ... Tolikokrat si dvignil svojo roko na obrambo našega reda, a sedaj ti j6 je odsekala poljska sekira! .... In to je konec, to je vse!.... Ni te blagoslovil Kristus, ker mu je očitno več mar za jedno človeško krivico nego za ves naš red. V imenu očeta, Sina in svetega Duha; branil si krivico, radi krivice si podlegal, brez odveze, in nemara je tvoja duvša...." Besede, rnu zastane jo v grlu, usta mu jame jo drgetati in v kapelici nastane znovič gluha tišina. "Sinček! Sinček!" V Siegftiedovem. glasu jo odmevalo nekaj nalile prošnji, ob enem pa je klical še tiše, kakor delajo to ljudje, ki poizvedujejo nekako važno in strašno tajnost. "Ako si ti, ako me euješ, daj mi znamenje, zgani roko ali odpri za trenutek p Si — sicer mi poči srce v starih pi\sih .... -Daj mi znamenje, ker sem te ljubil, spregovoril!" In podpiši še z roko ob krsto, vpre. svoje jastrebove oči v zaprte trepalnice llotgierove in. čaka: "Oh, kako naj spregovoriš,'' reče konečno, "ko pa od tebe veje mraz in smrad? Ker pa ti molčiš, pa ti še jaz nekaj povem, naj prileti tvoja duša semkaj med te sveče in naj posluša." Po teh besedah se skloni na mrtvečevo liee. "Ali se spominjaš, da duhovnik ni pustil, da bi bili Juranda popolnoma ubili in da smo mu to s prisego obljubili? Prav! Jaz ostanem zvest prisegi, da te razveselim, pa če si kjersibodi, tudi med pogubljenimi...." j ' Po teh besedah je odstopil od krste, postavil znovič nazaj svečnike, katere je bil poprej odmaknil, pokril mrliča s plaščem ter odšel iz kapelice. Pred vrati sobane je spal služabnik' od dolgega bdenja ves utrujen, v sobi pa je čakal na Siegfrieda Diderih. Bil je to človek nizke postave, zakrivljenih nog in eetverookrogle glave, katero mu je zakrivala deloma črna kuklica, segajoči mu skoraj do ramen. Na sebi je imel "kuftan" iz presne bivolove kpže in prav tak pas. Za pasom je imel zataknjene ključe in kratek nož. V desnici je držal kositreno svetilnico v levici pa medeni kotliček in balcljo. "Ali si pripravljen?" ga vpraša Siegfried. Diderih se mu molče prikloni. "Zapovedal sem da prineseš žerjavice v kotličku." Trščat; člo,vek. zopet ne. odgovori ničesar, marveč pokaže na o-genj v peči; potem vzame železno lopatico, ki je stala poleg peči, ter jame metati živo žrjavico v oni kotliček, na to pa prižge svetilnico in čaka. "Sedaj pa poslušaj, pes!" mu reče Siegfried. "Enkrat si zblek-nil to, kar 1i je zapovedai storiti komtur Danveld, in on ti je dal radi tega odre/.»ti jezik. Ker pa moreš duhovniku na prstih pokazati to, karkoli še ti poljubi, radi tega ti povem, da te dam obesiti, ako mu le : z jed ni in migljajem izdaš to, kar-sedaj storiš na moje povelje." Diderih se znovič molče prikloni in samo liee se mu zlokobno namrdne pri spominu na vzrok, zaradi katerega mu je bil odrezan jezik, ki pa je bil po. vsem drugi nego je dejal Siegfried. "Sedaj pojdi najprej in vodi me v Jurandovo podzemeljsko ječo," RaMIj vzame s svojo veliko pestjo kotlič, dvigne kvišku svetil j-ko ih šla sta, Za vrati sta šla mimo spečega služabnika, in prišedši, s stopnic, se nista napotila k velikim vratom, marveč na nasprotno stran stopnjic, za katerimi' se je stegal dolg in ozek hodnik, segajoč čez vso širjavo poslopja tjakaj do težkih vrat, ki so bila skrita v zidu. Diderih jih je odprl in dospela sta pod milo nebo na majhno dvorišče, ki je bilo obkoljeno od vseh štirih stranij z zidanimi kašča-mi, v katerih je bila spravljena zaloga živil za slučaj, ako bi bil gradič oblegan.Pod jedno teh lcašč na desni strani se je nahajala podzemeljska ječa za sužnje. Tu ni bilo nikake straže, kajti jetnik, ko bi bil prišel iz ječe, bi dospel na dvorišče, s katerega je bil izhod e-dino skozi ona majhna vratica. "Čakaj!" reče Siegfried. In oprši se z roko ob zid, obstane, kajti čutil je, da mu ni po-vsemi dobro, da mu nedostaja sape, prav kakor bi mu tlačil prsi železni oklep. Vse to, kar je prenačel, je presegalo njegove moči. Začutil je tudi, da mu je čelo pod kuklico pokrito s kapljicami znoja, toraj se je hotel za trenotek oddahniti. Po neprijaznem dnevu je nastala nenavadno lepa noč. Na nebu je sijal, mesec in vse dvorišče je bilo oblito z'njegovo jasno svetlobo, v kateri se je lesketal sneg nekako zeleno. Siegfried je pohlepno srkal vase sveži in nekoliko hladen zrak. Med tem se je spomnil naenkrat, da je pj av v taki noči odjezdil Rotgier v Tehanov ter se vrnil od on-dot mrlič. "Ali sedaj ležiš tu v kapelici!" mrmra Siegfried tiho. Diderih, misli, da komtur njemu govori to, dvigne svetilnico ter posveti njegovo grozno bledo lice, podobno licu mrliča, ob jed-nem pa slično glavi starega jastreba. " Vodi me!" mu reče Siegfried. Žolti krog svetlobe, ki ga je dajala od sebe svetilnica, je zauii-gotal na snegu, in šla sta dalje. V debelem zidu kašče je bila dolbi-na, pod katero je nekoliko stopnic držalo k velikim železnim vratom. Diderih jih je odprl ter stopal polagoma navzdol po stopnicah v glob el j črne čeljusti, držeč visoko svetilnico, da je komtur ju osvetlil po. Spodaj na koncu stopnic je bil hodnik, a na njem na desno in na levo nenavadno hiška vrata v jetniške celice. "K Jurandu!" reče Siegfried. Čez nekaj časa je zaškripal zapah in ona sta vstopila. V jami je bilo popolnoma temno, radi tega zapove Siegfried Diderihu, naj vzame bakljo, in pri svetlobi baklje je zagledal Juranda, ležečega na slami. Jetnik je imel verigo na nogah, a na rokah drugo verigo tako dolgo, da je mogel nesti hrano v usta. ISfa sebi je imel ono isto vre-' čo, v kateri je stal pred komtur j i, ki pa je bila sedaj pokrita s temnimi madeži krvi, ker so ga onega dne,'ko se je strašna borba končala s tem, da so vjeli besnega viteza v mrežo, hoteli "knehti" umoriti ter so mu s svojimi sulicami zadali nekoliko ran. Ta umor je sicer preprečil domači duhovnik in Jurandove rane niso bile smrtne, vsekakor je Jurand izgubil toliko krvi, da so ga odnesli v ječo napol mrtvega. V gradu so vsi mislili, da ranjenec črez nekoliko ur umre, toda orjaška njegova životna moč je tudi to pot premagala smrt. "Ostal je živ, dasi nihče ni obvezal njegovih ran, marveč šo ga vrgli v podzemeljsko ječo, v kateri je po dnevu od vlažne stene kapala voda, po noči pa jih je pokrival sneg in mraz. Jurand je ležal na slami, v verigah, onemogel, toda tako ogromen, da je bil ležeč podoben odlomljeni skali, iz katere je bila izklesana človeška podoba. Siegfried zapove Pideirihu postaviti luč pred jetnikovo lice, katero je ogledovat nekoliko časa mirno in molče, konečne pa reče Diderihu: "Ali vidiš, da ima le jedno oko; iztakni mu ga!" V njegovem strahu je odmeval nekak strah in bojazen, in prav T&di tega se je grozno povelje zdelo še strasnejše. Za to (je «udi strepetala nekoliko kalcija v rabljevi rolci, vendar pa jo je dvignil in kmalu na to so jele v Jurandovo oko padati velike, goreče kapljice smole, dokler ga konečno niso popolnoma pokrile od obrvij do izbočene kosti na licu. Jurandovo lice se zakreinži, njegdve plave bike se naježijo ter odkrijejo stisnjene zobe, vendar pa ni rekel besedice, bodisi vsled prevelike onemoglosti, ali pa radi tega, ker je bila upornost prirojena njegove grozni naravi. Siegfried pa reče: "Obljubljeno ti je, da pojdeš prost od tod, toraj tudi pojdeš; da se pa ne boš mogel pritoževati o našem redu, radi tega ti bo odvzet jezile, s katerim si ga večkrat blatil.'' In zopet da znamenje Didrihu; ta se pa odzove s čudovitim, zamolklim glasom, kazaje, da potrebuje za izvršitev tega povelja obe roki in da hoče, naj mu komtur sveti. Starce'vzame v jedno roko njegovo bakljo ter jo diži v drhteči roki, ko je pa Diderih pokleknil Jurandu na prsi, odvrne glavo v stran ter jame zreti ivje, s katerimi je bila stena pokrita. (Dalje prihodnjič.) ! JOHN GORNIK j Slovenski trgovec in krojač. | | 6217 St. Clair Ave. j se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. 5 Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. | Naznajam oenj. občinstvu, da sem jpreskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima liajvefijo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi: Ženske črevlje od najmanšje pa do mere 10, Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočani. FRANK SUHADOLNIK, 6107 St, Clair Ave., Cleveland, O. ! DR. S. HOLLANDER, D en t i st. 1355 E. 55th St. Vogal St. Clair Ave. j Nad lekarno. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. OGLAŠAJTE V "SLOGI". yyvTP'Ty1 ftfB T v v yvr r v ■*^ir'tr'vi"T> "j w y« y « «L- n "g"» <%» y» NAZNANILO Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: Eno posestvo na vogalu za več trgovin. Eno posestvo na vogalu za dve trgovini. Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence z 12 sobami. Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage. Eno posestvo, residence z 9 sobami. Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Boulevard. Vsa zgoraj posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas predno kupite kje drugje. / Imamo tudi zelo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah. ST. CLAIR REALTY COMPANY, 6313 St. Clair Avenue. i Pohištvo, peči in hladilnice — Ice Boxes. [ Vedno najbolše in najcenejše pri i ; .....-''' ' / - [ THE STAR FURNITURE COMPANY. | 5824 St. Clair Avenue. i 1 ! Gotovina ali kredit. — Vzamemo Libertv i ** ; bonde kot gotov denar. Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue nad Grdinovo prodajalno. _._ . \ Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. Kot plačilo se vzame tudi "Liberty Bonde". -- p Čudili se bodete. I Ako zgledfate bolehuo, ako ima-I te slab apetit, ako ste zaprti, trpi-i te glavobol, imate nemirno spanje, j| ako ste potrti, brez energije, — I takoj začnite jemati Trinerjevo I zdravilni grenko vino in zaceli se I bodete čudili, kako vam je bilo I mogoče shajati brez tega zdravila i! toliko časa. Dobite ga lahko po I vseh lekarnah, kajti Trinerjevo !| zdravilno, grenko vino je legitimirano zdravilo, ki v vseh ozirih odgovarja postavam prohibicije in je bilo zopet- pripoznano vlade Z. D. po oddelku za notranje zadeve i v Washington«. 2. maja 1^19. Nje-| gove sestavine, grenki hmalj, ko- . renine in lubje največje mediein-I ske vrednosti, izčistijo notranje I organe in jih ohranijo take. To I zdravilo, kakor tudi Trinerjev* Angelica grenka'tonika, zanesljivo zdravila za /noč uživata svoj po pravici zaslužen ugled že 29 let. V vseh lekarnah. Joseph Tri-'ner Company. 1333—43 S. Ashland Ave., Chicago, 111. National Drug Store. Slovenka Lekarna vogal St. Clair in 61. ceste. Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najbolši kraj, kjer se dobe zanesljiva, svaža in dobra zdravila. 2 vso skrbjo tudi izdelujemo zdravila, pod zdravniških predpisih. * Kadar dobiš od zdravnika predpis za zdravila, pridi vselej k nam in boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža. OBRESTOVATI Se prične vsaki dan kadar naložiš v LAKE SHORE BANK Obresti se pfačujejo do dnevat ko vzdi. gneš denar* kakor po splošni regulaciji. St. Clair and E. 55th St. Prospect and Huron Rd. Superior and Addison R. » Telefon Main 1441. Telefon Cantral SS21-W. j MICHAEL S. CEREZIN. S hrvatsko-slovenski odvetnik. ! PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEER'S BUILDING, na četrtem ¡V, ' nadstropju. Vogal St. Clair ¡p Ontario ceste, blizu Public Square, J CLEVELAND, OHIO. i Molitveniki z velikimi črkami za slabovidne in vse druge knjige iz bukvarne Ave Maria — se dobe pri — ANTONU STRNIŠA 6305 Glass Avenue. Cleveland, Ohio. VAŠA OBLEKA bo- zgledala. kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo sfero obleko prenaredimo" po novi modi. Frank's Dry Cleaning Company. Telefon; Central 4n Rosedale 5894. Delcvnica In urad: 136t EAST 55th STREET., naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODR0ŽNICA, 15513 WATERLOO RD. J. J. PESHELL, Box 15. Ely, Minnesota. ima v zalogi r/iolitvenike ,z malim in velikim tiskom. «^g&s^ Društvo ■ ^^m Sv. Vida Tf Q T7 T ^Egsar IV.O.IV.J. ma redno mesečno sejp prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI"'dVORANI. — Predsednik: A. Ordina, 6127 St. Clair Ave., .tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair Ave., N. E. Člani se sprejemajo V društvo od 16. do 45. leta. — Posmrtnina je $250.00, $500,00, in $1000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje o-troke v otroški oddelek. " Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto pošlje radov-nemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje' društvo pri prilidonji seji o prejetju. Društvo Sv. Frančiška. Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, 50G.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilnejših v New Yorku. _ NAROČNIKOM "SLOGE" V CLEVELAND, OHIO. Kdor želi naročiti ali plačati list ali dobiti zaostale številke, naj se obrne do zastopnika:' Mr. F. Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ZASTOPNIK Frank Gaspari, 687 Ansel Road, Cleveland, Ohio, ima sledeče knijige: Molltvenik z malimi in debelimi črkami. Abecednike in Katekizme vezane in nevezane. — Istotako lahko dobite pri Frank Suhadolnik-u, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Nesreča so prigodi — bodite priprav- qljeni; J Pain-Expeller poronga takoj pri Bpah-neu^tt, udarcu ali opeklinah. Pazite na znak SIDKO. i. Po vse]» lekarnah po 35c in C5c ali pa x>ižite na ICHTEK & CO.. roadway, New York .