POLJANA 2000 ... ravenski odbojkarji z novim vodstvom ... hud udarec za Libeliče ... roka pravice na Koroškem 5/X • maj 2000 • cena 250 SIT • Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem KOROŠKI Qf/) Č A S O P I ! Al ? SVOBODI fW MIKU 4 PO H AN A 1985 SGPKOGRAD *%EM d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR I v" >1' 7 r.- ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Gradec INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o Dravograd preverit ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO / s 'S S ' #f '// 'K' Družina v novi preobleki: ROVER 25,RO VER 45,RO VER 75 še bolj elegantni,varni,napredni... Uradni prodajalec: PSC Balmico Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tel: (0602)45-192 http:/www.balmico.si karikirano RAČUNALNIŠKI AIDS Iz vsebine: • Roka pravice na Koroškem 4 • Koroška v sliki 6 • Anketa: Hud udarec za Libeliče 8 • Certifikat za Zavarovalnico Triglav Slovenj Gradec 9 • Deset let boja ZZZS za delavske pravice 10 " A se je tvoj tudi onegavil brez kondoma ? " NA PRVO STRAN ZA VSAKO CENO • Zanimivost Spodnje Mute • Moda • Družabna kronika • Desettisoči strojev z Raven 13 16 18 23 Običajni državljani začnemo brati časopis na prvi strani. Tam so najpomembnejše informacije in če ni dovolj prostora, je nadaljevanje na ustrezni naslednji strani. Urednik izbere domačo ali tujo novico, politično ali gospodarsko, včasih celo propagandno. Meni najbolj ugaja karikatura s prve strani. Če je duhovita in se ob njej nasmejem, z veseljem prelistam ves časopis in se pustim poučiti o resnih zadevah in drugih drobnarijah. Zadnja Stranje velikokrat posebej zanimiva in pritegne pozornost z udarnim naslovom, kot na primer podaritev otoka v Jadranu najbogatejšemu Američanu. Ker to ni bilo tiskano prvega aprila, je novica celo verjetna. Pozornost pa je sredi aprila vzbudila tretja stran časopisa. Šokantno fotografijo otroške zadnjice je spremljal naslov: “Poseg pri deklici brez materine privolitve”. Ves članek z različnimi pojasnili zdravstvenih in pravnih strokovnjakov je verjetno razdelil bralce med goreče kritike in mlačne zagovornike ponesrečenega zdravstvenega posega. Mene je začudilo, da mama ni privolila v poseg zdravnika pri petletni deklici. Je morda oddala deklico in odšla? Pri malem otroku je vendar normalno, da mati vztraja ob otroku pri pregledu in posegu. Dvomiti sem začela še bolj, ko sem ugotavljala iz članka, da je mati štiri dni po posegu že vložila odškodninski zahtevek. Torej je po sredi denar, ta pa je že veliko hudega povzročil po svetu in pri nas. Piko na i je postavil novinar z navedbo, da je mati pisateljica. Torej je posredi še reklamna poteza. Nekateri bi za svojo promocijo naredili vse, čeprav bi s tem prizadeli celo najbližje in zlorabili njihove pravice. Tu mislim na zasebnost petletne deklice, ki je bila kršena z objavo fotografije. Morda pa je odškodninski zahtevek le priložnost za zbiranje gradiva za nov roman? Šokantne vsebine gredo hitro v obtok in tudi nekaj cvenka se nabere... Zgrožena Država potrebuje paradne konje, politiki osle. Niko • Kaj je novega pri ljubljanskih Korošcih 24 • Kegljaški ekipi Korotana v Ib ligi 30 Na naslovnici: PODANA Arhiv Prepiha PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: GRAFIK SERVIS, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, do.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel./fax: 0602 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. v ospredju Kako dolga ]e roka pravice na Koroškem Po petih letih obstoja okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ni več dileme: sodišče je Korošcem precej približalo sodno oblast - Lani na Koroškem najvišja zaporna kazen dve leti in tri mesece . Podatki o delu okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu dovolj zgovorno kažejo, kako pametna je bila pred petimi leti odločitev o ustanovitvi okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu za potrebe koroške regije. Takratni pravosodni minister, katerega imena se danes sploh ni več vredno spominjati, je prihajal na Koroško in vehementno nasprotoval vsaki zamisli, da bi v okviru zakona o sodiščih leta 1994 tudi Koroška dobila sodno okrožje. Po petih letih se je izkazalo, da so bili vsi ti pomisleki neupravičeni, saj je samo v lanskem letu moralo obiskati okrožno sodišče v Slovenj Gradcu najmanj pet tisoč občanov. Če bi vsi ti iskali sodno varstvo v Mariboru in bi v te namene povprečno prevozili vsaj sto kilometrov, bi Korošci na poti do Maribora in nazaj na leto izgubili veliko časa in opravili skorajda pol milijona kilometrov. Ministra, ki je temu nasprotoval, seveda že zdavnaj ni več, in seveda bi bile zelo skromne ali nikakršne možnosti, da bi Koroška kasneje pridobila sodno okrožje, saj bi bilo potrebno spreminjati zakon. Podatki o pripadu zadev pa zgovorno kažejo, da je bilo to sodišče potrebno. Naj govorijo številke V lanskem letu so na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu prejeli 3537 zadev in pripad seje povečal za 14,5 odstotka. V primerjavi z letom 1995, ko je pričelo z delom tamkajšnje okrožno sodišče, in lanskim letom, pa se je pripad povečal kar za 156 odstotkov. Samo tako imenovanih glavnih zadev je bilo lani za 103 odstotke več kot leta 1995: lani je bil pripad glavnih zadev 1335, leta 1995 pa 659. V tem obdobju se je povečalo tudi reševanje zadev, saj so sodniki na okrožnem sodišču v lanskem letu rešili za sto odstotkov več zadev kot leta 1995, od 1542 zadev v prvem letu obstoja tega sodišča na 3079 zadev v lanskem letu. Pri glavnih zadevah je ta odstotek še višji, saj so v lanskem letu rešili 1106 glavnih zadev ali 173 odstotka več kot leta 1995. Sodniki so vsako leto v povprečju presegli predvi- deni obseg dela za 50 odstotkov in kljub vse večjemu pripadu zadev je bil zaostanek konec leta 1999 v primerjavi z letom 1995 višji le za dobrih 23 odstotkov. Janko Cvitanič, predstojnik okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, dodaja, da v zadnjih letih njihovo sodišče ni obravnavalo veliko hujših kaznivih dejanj, na Koroškem v teh letih tudi niso imeli primerov organiziranega kriminala. Statistika nekaj zadnjih leti pa kaže, da je vsako drugo ali tretje leto na Koroškem tudi kakšen umor, kar je manj kot na področju drugih sodnih okrožij, kjer so umori bolj pogosti. Janko Cvitanič “Gotovo pa je spodbudno, da je naše sodišče v lanskem letu moralo le v enem primeru odrediti pripor, bilo pa je tudi nekaj hišnih priporov ali drugih blažjih ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem procesu. V lanskem letu smo zaključili 200 kazenskih zadev, od tega jih je bilo 58 zoper mladoletnike. Za polnoletne storilce kaznivih dejanj je bilo izrečenih 133 obsodilnih sodb, šest oprostilnih in dve zavrnilni sodbi. V lanskem letu je naše sodišče pozvalo na pristajanje zaporne kazni dvajset obsojencev, višina zapora pa je bila od dveh mesecev in 15 dni do dveh let in treh mesecev. Najvišje zaporne kazni je sodišče izreklo storilcem kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, sledijo pa storilci kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, omogočanje uživanja mamil, velike tatvine in podobno," pravi Janko Cvitanič. Od omenjenih 133 obsodilnih sodb jih je bilo največ (26) obsojenih zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, sledijo pa velika tatvina (10), omogočanje uživanja mamil (9), ponarejanje vrednotnic in preprečitev uradnega dejanja uradni osebi (6), po pet oseb pa je bilo obsojenih tudi zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivosti in poneverbe. V lanskem letu so imeli tudi 109 primerov kazenskih preiskav, pri katerih pa izstopajo kazniva dejanja gospodarskega kriminala, znotraj tega pa prevladujejo kazniva dejanja goljufije, zlorabe položaja in oškodovanja upnikov. Tako seje v lanskem letu v kazenskem postopku pred sodniki znašlo kar precejšnje število bivših in aktualnih direktorjev s Koroške. Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je bilo v lanskem letu rešenih več pravdnih zadev, kot znaša njihov pripad, kljub temu pa je zaradi zaostanka iz minulih let ostalo nerešenih še 313 zadev. Na gospodarsko pravdnem področju so zaostanki nekoliko večji, saj je bilo rešenih manj zadev kot pa so jih lani na novo sprejeli in tako je sodišče letošnje leto pričelo z zaostankom 1173 zadev iz minulih let. Stečaji trajajo po več let, so tudi primeri, ko traja stečaj šest let, stečajne zadeve pa naraščajo in na okrožnem sodišču imajo iz preteklosti v delu še 44 zadev, v lanskem letu pa so zaključili šest stečajev. Na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu so lani prejeli 1776 novih glavnih zadev (kazenske zadeve, kazensko preiskovalna dejanja, pravdne, zapuščinske in nepravdne zadeve), rešili sojih 1871, nerešenih pa je ostalo še 3077 zadev. Ostalih zadev (razne kazenske zadeve, zemljiško knjižne, izvršilne, gospodarsko izvršilne zadeve in podobno ) so v lanskem letu prejeli 9512, rešili sojih 7370, nerešenih pa je ostalo še 29.209 zadev. Imajo pa na tem sodišču tudi nekaj zadev starejših od desetih let (na zapuščinskem pravdnem in nepravdnem področju jih je skupaj 15), v lanskem letu pa so rešili sedem zadev, ki so že bile starejše od enega desetletja. Konec leta 1999 je ostalo nerešenih še pet nepravdnih denacionalizacijskih zadev, štiri so rešili, pripada pa v lanskem letu ni bilo. V lanskem letu pa tudi niso obravnavali kakšnega primera s področja oškodovanja družbenega premoženja. Karolina Peserl, predstojnica okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, pravi, da so nji- PPFPIH v ospredju hovi sodniki v lanskem letu presegli obseg dela - merila za obseg sodnikovega dela je pripravil sodni svet republike Slovenije - kar za 34 odstotkov. Toda ob obstoječi kadrovski zasedbi bi lahko nerešene zadeve iz preteklih let rešili šele v dveh letih. “Kot testno sodišče smo na področju izvršbe v lanskem letu uvedli računalniško voden vpisnik, prav tako smo bili kot testno sodišče izbrani tudi za informatizacijo zemljiške knjige in naše referentke so se nove oblike dela lotile z velikim navdušenjem. Glede na zaostanke na področju izvršbe in zemljiške knjige smo za letošnje leto dobili odobrenih maksimalno število nadur, da bi lahko vsaj nekoliko zmanjšali ta zaostanek," pravi Karolina Peserl. Potrebe po novih sodnikih in administrativnih delavcih Velik pripad zadev in veliki zaostanki namreč terjajo kadrovske okrepitve na obeh sodiščih, okrajnem in okrožnem. Zaradi velikega pripada zadev in zaostankov je sodni svet Republike Slovenije okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu odobril predlog za spremembo števila sodniških mest z osem na enajst, ministrstvo za pravosodje pa je prižgalo zeleno luč za spremembo sistemizacije delovnih mest administrativnih in tehničnih delavcev: od današnjih 25. delavcev jih lahko imajo v prihodnje 32. Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je bilo sprva sistemiziranih sedem sodniških mest, v lanskem letu pa je sodni svet povečal število sodniških mest na osem. Na drugi strani pa so v sodni zgradbi v Slovenj Gradcu že precej na tesnem s prostori. V lanskem letu se je iz te stavbe sicer preselilo okrožno državno tožilstvo, toda ob predvidenih kadrovskih okrepitvah bo za normalno delo sodišča premalo prostora. V tej stavbi je namreč poleg okrajnega in okrožnega sodišče še oddelek delovnega sodišča, ki ima sicer sedež v Mariboru. Karolina Peserl, predstojnica okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, tako opozarja na prostorske težave: “Trenutno je dovolj kabinetov in sodnih dvoran, toda prvi problem se bo pojavil takrat, ko bo na delo prišla odsotna sodnica in ko bodo pričeli z delom še trije novi sodniki. Kljub morebitni namestitvi dveh sodnikov v en sodniški kabinet, kar seveda otežuje normalno delo sodnika, pa se bojimo, da bo problem skorajda nerešljiv pri uporabi sodnih dvoran. Pri polni zasedenosti sodniških mest in strokovnih sodelavcev bo v tej stavbi dvajset sodnikov in pet strokovnih delavcev, ki bodo pri svojem delu vezani na vsega šest sodnih dvoran in en kabinet, kije namenjen delu preiskovalnega sodnika. V letošnjem letu bomo na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu zaposlili še sedem dodatnih delavcev, kar bo pomenilo še dodatne prostorske težave, zato smo že v lanskem letu na okrožno sodišče v Slovenj Gradcu naslovili pobudo za reševanje prostorskih problemov. Tačas tudi pridobivamo projekte o gradnji tretje etaže sodne zgradbe.” Janko Cvitanič, predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pa pravi, da so težave tudi pri financiranju sodišča, saj so za lansko leto od zahtevanih 81 milijonov tolarjev za materialne izdatke sprva dobili le 52 milijonov SIT. Šele ob koncu leta so iz Ljubljane nekajkrat nakazali po nekaj milijonov tolarjev, skupno 28 milijonov, da so lahko z nekajmesečno zamudo poplačali sodne izvedence in odvetnike, ki so bili kot zagovorniki postavljeni po uradni dolžnosti. Janko Cvitanič je glede tega zaskrbljen in pravi, da lahko pomanjkanje denarja povzroči resen zastoj pri delu sodišča, predvsem na kazenskem področju, kjer bi se lahko pretirano varčevanje na drugi strani odražalo pri manj kakovostnem delu. Za letošnje leto pa je okrožno sodišče v Slovenj Gradcu na pristojno ministrstvo posredovalo predlog za 92 milijonov SIT, država pa jim je za materialna sredstva zaenkrat odobrila 84 milijonov SIT. Sodniki v Slovenj Gradcu se bojijo, da to ponovno ne bo zadoščalo za redno poslovanje. -mp n REPUBLIKA SLOVENIJE UPRAVNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM Čečovje 12/a, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Spoštovani občani! Iskreno nas veseli, da smo uspeli s pomočjo občin in s podporo Ministrstva za notranje zadeve zaključiti projekt informatizacije krajevnih uradov. S prerazporeditvijo referentov Upravne enote Ravne na Koroškem in prilagojeno organizacijo vam bomo svoje storitve dejansko približali. Od 22. 5. 2000 dalje boste lahko spodaj navedene zadeve, razen na sedežu Upravne enote na Ravnah na Koroškem, Čečovje 12/a, po novem uredili tudi na Krajevnih uradih v Črni na Koroškem, v Mežici in na Prevaljah. Registracija motornih in priklopnih vozil - registracija novih motornih vozil in izdaja prometnih dovoljenj - podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja - sprememba lastništva vozila - odjava vozila - zamenjava prometnih dovoljenj zaradi obrabljenosti - izdaja preizkusnih tablic Vozniška dovoljenja - izdaja novih vozniških dovoljenj - podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj - zamenjava vozniških dovoljenj zaradi obrabljenosti Osebne izkaznice - sprejem vlog za izdajo osebnih izkaznic Register prebivalstva - izdaja potrdil o stalnem bivališču iz računalniške evidence - izdaja potrdil o državljanstvu iz računalniške evidence - dajanje podpore volivcev (ob volilnih opravilih, npr. referendum, podpora kandidatom za župane, idr.) Na krajevnih uradih pa se bodo tudi v bodoče izdajali: - izpiski in potrdila iz matičnih knjig, ki se vodijo na krajevnih uradih - potrdila o skupnem gospodinjstvu za občane, ki živijo na območju določenega krajevnega urada - sprejemale vloge za izdajo potnih listin - izdajala dovoljenja staršev za prehod državne meje mladoletnih otrok NAČELNICA UPRAVNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Irma Pavllnlč-Krebs fotokronika Koroška v sliki V začetku aprila so na Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu pripravili okroglo mizo z naslovom Droge med mladimi na Koroškem. Predtem so v šolski avli predstavili gledališko igro Erika Vidmarja Naučimo jih in pustimo jim živeti. Posnetek Stanko Hovnik V knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je avtorica Antonija Senica predstavila svojo knjigo Kruhova torta in drobtinice iz Šentanela, drobne zgodbe iz otroštva v domačem narečju. Predstavitve, na kateri se je z avtorico knjige pogovarjala dr. Zinka Zorko, se je udeležil tudi ilustrator Ervin Kralj. Posnetek Stanko Hovnik Sredi aprila so imeli v nabito polnem holu Osnovne šole na Muti zopet enega od lepših glasbenih dogodkov. S prvim samostojnim glasbenim koncertom se je predstavila domačinka - učenka tretjega letnika srednje glasbene in baletne šole iz Maribora Karin Vrhnjak. Pod vodstvom profesorice Marije Ladič - Dvoršak in ob spremljavi pianistke Slavice Kurbus je navdušila obiskovalce in mnogi so prepričani, daje pred nami obetavna umetnica - flavtistka. Končno Karin izhaja iz družine, kjer so že dedje igrali, za nekaj male pomoči pa ji je tudi na tem krstnem nastopu poskrbel mlajši brat Igor na klarinetu. Posnetek Kristl Vaiti Osrednja slovenska časopisna hiša Delo je aprila predstavila svoj še bolj dinamičen odnos do dogajanj v koroški regiji. Po predstavitvi regionalnih strani v Celju so podobno predstavitev pripravili tudi v Slovenj Gradcu. Posnetek Zlatka Strgar V Hidroelektrarni Dravograd so zavrteli še zadnji agregat od devetih v treh prenovljenih elektrarnah na Dravi. S prenovo so pridobili novih 34 MW moči in dodatnih 95 milijonov kilovatnih ur električne energije. HE Dravograd je na primer pridobila skoraj še eno elektrarno po svoji moči. Posnetek Miro Petek V prostorih Likovnega salona na ravenskem gradu je bil na ogled projekt in razstava Zgodbe dveh mest, ki jo je pripravil slikar Tadej Pogačar, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Zbrani material prinaša serijo video posnetkov, fotografij, skic, tekstov v galerijskem prostoru. Raziskava je prečenje in dokumentacija neznanega teritorija dveh mest; Raven na Koroškem in Slovenj Gradca, iskanje povezav, sistemov in pogojev. Posnetek Jasmina Detela Temeljni kamen za Mercator center v Slovenj Gradcu so sredi aprila položili predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič,župan Mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec in direktor SGP Kograd IGEM Miha Ločičnik. Mercatorjev prihod na Koroško bo jeseni podkrepil tudi nakupovalni center na Ravnah. Posnetek Stanko Hovnik Kmetijsko gozdarska zadruga ledina in Turistično društvo Slovenj Gradec sta organizirala spomladanski sejem cvetlic, okrasnih grmovnic, pribora za vrtičkarje in zaščitnih sredstev. Sejem je bil na prostoru pred prodajalno Kmetijske tehnike na Celjski cesti Celjski cesti v Slovenj Gradcu. Posnetek Stanko Hovnik Da se da z dobro voljo doseči dobre rezultate, so dokazali tudi otroci in policisti z Raven na Koroškem, ko so na pobudo občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili akcijo, s katero so voznike motornih vozil učinkovito opozarjali k previdni vožnji. Ob zeleni luči na semaforju je bilo simbolično opozorilo še bolj vidno... Posnetek Zlatka Strgar 13. bienalna razstava domače in umetnih obrti je pritegnila veliko pozornosti. Razstava je stopila v tretje desetletje, zadnje čase je po predstavitvi v Slovenj Gradcu postavljena tudi v Ljubljani. Posnetek Stanko Hovnik Učenci Osnovne šole na Muti so preživeli, kot so povedali, enega od najlepših tednov v svojem učnem programu. Imeli so "Projektni teden”, ki je spremenil običajen način pouka, ga popestril celo z zunanjimi sodelavci in je nasploh med učence prinesel ogromno svežih, vabljivih novih spoznanj in znanja. Tako so se v tednu pred veliko nočjo seznanili z zgodovino svojega kraja, z fotokronika običaji preteklosti, z zdravilnimi rastlinami in zdravjem in še z vrsto drugih zanimivosti. Klub jadralnih padalcev DEDAL iz Legna pri Slovenj Gradcu je pripravil tekmovanje o točnosti pristajanja na piko. Padalci so startali na Rahtelu, cilj je bil v Pamečah. Tekmovanja se je udeležilo 12 slovenskih klubov. Posnetek Stanko Hovnik Ob dnevu upora proti okupatorju je Anton Repnik v Gornjem Gradu v mali galeriji Štekl odprl razstavo dvajset najnovejših likovnih del, ki jih odlikujejo bogate barvne nianse, socialno čuteča tematika pa je itak značilnost in prepoznavnost Repnikovih del. Otvoritveno slovesnost so poleg domačinov obiskali še umetnikovi upokojenski vrstniki, ki so celo prispevali svoj delček h kulturne-programu. Posnetek Kristl Vaiti V Črnečah so se že v tednih pred veliko nočjo lotili delne prenove in olepšave svoje farne cerkve. Mojstri iz Črne na Koroškem so se tokrat lotili stolpa, ki so mu zamenjali dotrajano pločevinasto kritino in jo zamenjali z zelo obstojnim bakrom. Tudi cesta skozi vas, oziroma del, ki vodi mimo Doma starostnikov, je dobil novo asfaltno prevleko - vse skupaj je lep dosežek za malo vas. Proslave ob državnih praznikih, dnevu upora proti okupatorju in prvega maja, so potekale po vseh večjih koroških krajih. Naš posnetek je iz telovadnice OŠ Pameče, kjer so proslavo pripavili učenci šole,skupaj s krajevno organizacijo ZB NOV Pameče. Posnetek Stanko Hovnik Na Ravnah je na prostoru pred Namo potekal dobro obiskan shod članov sindikata kovinarjev Slovenije, ki so se ga udeležili tudi člani sindikata Neodvisnost. Glavni govornik je bil Albert Vodovnik, predsednik SKEI. Posnetek Zlatka Strgar anketa Libeliče: "Ogroženi smo za nekaj let." Na Libeliškem polju, kjer kmetje že vrsto let pridelujejo semenski krompir, so na nekaterih parcelah njiv strokovnjaki odkrili nevarnega škodljivca, tako imenovano krompirjevo ogorčico ali nematodo, ki sodi med najhujše škodljivce na krompirju v zmernem podnebnem pasu. Krompirjeve ogorčice opazimo v tleh kot bucikam podobne temnorjave kroglice, ki jih imenujemo ciste. To so odmrle samice, ki vsebujejo mlade ogorčice ali ličinke; vsaka ličinka je obdana s posebno, jajčni lupini podobno ovojnico. Vsako leto se jih nekaj izleže in sprosti v tla, zato se njihovo število v cisti postopoma zmanjšuje. Ko posadimo krompir v okužena tla, se v njih sprostijo različne kemične snovi, ki se izločajo iz krompirjevih koreninic. Ker so na nekaterih parcelah njiv v Libeličah našli okuženo zemljo s krompirjevo ogorčico, lastniki zakuženih parcel na teh njivah vsaj deset let ne bodo smeli saditi semenskega krompirja. Zakužene parcele bodo morali za dobo deset let zatraviti, samo-sevce krompirja pa redno uničevati. Ob pojavu krompirjeve ogorčice v Libeličah so prizadeti pridelovalci krompirja Ivan Vernekar, Franc Pšeničnik, Dušan Plešivčnik in Franc Rus. Z njimi smo se pogovarjali o tej okužbi. Korošci so mednarodni delavski praznik proslavili na več lokacijah, največ ljudi seje zbralo na Ivarčkem jezeru nad Ravnami, kjer so praznovanje 1. maja pripravili SKEI 00 Koroška. Zbralo se je okoli 2000 ljudi, osrednji govornik je bil Albert Vodovnik, predsednik SKEI Slovenija, ki je med drugim poudaril, da novodobni podjetniki zlorabljajo kot ceneno delovno silo mnogo ljudi, ki v stiski iščejo pri nas zaposlitev. Posnetek Jasmina Detela Na občnem zboru so se v gostilni Dular zbrali člani koroškega kluba Maksa Perca, upokojeni policisti in delavci v organih za notranje zadeve. Na Koroškem združuje klub več kot sto članov, ki jih še vedno zanimajo tudi varnostne razmere v okoljih, kjer so delovali pred upokojitvijo. Posnetek Miro Petek IVAN VERNEKAR: "Na kmetiji, ki ima okoli 16 hektarov obdelovalne zemlje, se ukvarjam s pridelovanjem semenskega in tudi merkatilnega krompirja več ko 15 let. Bil sem med prvimi v Dravogradu, ki sem se pričel ukvarjati s pridelovanjem krompirja. To je bil vseskozi tudi naš glavni dohodek od kmetije, s katerim smo se preživljali. Ta okužba zemljišča je za nas štiri kmete, ki imamo prepoved pridelovanja krompirja, izredna katastrofa, saj ne vemo, kako in s čim bomo nadoknadili to izgubo. Čez noč se preusmeriti v živinorejo ne da, tu so potrebna velika finančna sredstva. Od Ministrstva za kmetijstvo in goz-drastvo ter prehrano sem prejel Odločbo o prepovedi pridelave krompirja. Na to Odločbo sem se pritožil in bom vztrajal na svojih pravicah, četudi grem do Vrhovnega sodišča.” FERDINAND RUS: “Ko smo v Libeličah zvedeli za to vrstno okužbo zemlje s krompirjevo ogorčico, smo bili tudi mi sami ogorčeni. Nikdar in nikoli ni nihče črknil besedice, da bi bila zemlja okužena, pa čeprav so strokovnjaki redno opravljali analize zemlje. Tudi jaz pridelavo krompirja že nekaj let. Vedno sem imel dobre, če že ne obilne predelke. Naše njive tu na Libeliškem polju so rodovitne in pridelovalci smo bili vsako jesen še kako zadovoljni, če je bil pridelek bogat. Ne vem, kako bo sedaj za prizadete kmete, ko krompirja ne bodo smeli pridelovati vsaj deset let.” DUŠAN PLEŠIVČNIK: “Ta okužba zemlje nas je močno šokirala, ker ne vemo, kako bomo nadoknadili desetletni izpad. Ko smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Drekom, sodelavcem kmetijskega inštituta Slovenije, nam je mimogrede omenil, da so že leta 1971 na zadružnih njivah na Viču pri Dravogradu odkrili okužbo zemlje s krompirjevo ogorčico, štiri leta pozneje pa na nekaterih njivah tu v Libeličah. Zdaj se sprašujem, zakaj že takrat niso ukrepali in naredili vse potrebno, da do te okužbe danes ne bi prišlo. Pa še nekaj bi rad povedal. Ko se je pri nas v Libeličah pojavila ta okužba, so nekateri mediji v svojih poročilih zapisali, “da je v Libeličah zakužen krompir...” To pa sploh ni res. Zakužena je le zemlja, krompir je užiten. Skrbi me, da se bodo v bodoče ljudje našega krompirja izogibali. Tega pa si mi nismo zaslužili in si tega ne želimo." FRANC RUS: “Okužba zemlje s krompirjevo ogorčico me je gotovo hudo prizadela. Preko osem let že na kmetiji pridelujem semenski krompir, več kot 12 let pa sem se s pridelavo krompirja ukvarjal pri Kmetijski zadrugi Dravograd, kjer sem bil zaposlen. Da bi pridelal kar največ krompirja, sem vzel v najem tudi njive. Vsako leto posadim preko dva hektara krompirja in ga pridelam okoli 35 ton. Ker je tudi moja zemlja zakužena, moram sedaj po Odločbi, ki sem jo prejel od Inšpektoriata Republike Slovenije za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoje stroške uničiti okoli 18 ton krompirja, katerega sem imel skladiščenega v skladišču Kmetijsko gozdarske zadruge v Dravogradu in ga nisem smel prodati. Ne vem, kako bom lahko te stroške nosil sam. To je zame velika nesreča in ne vem kako jo bom prebolel.” sem na veliko “pečal” s F. JU RAČ PPFPIH naši kraji Zavarovalnica Triglav, OE Slovenj Gradec s certifikatom Nov korak k zadovoljstvu zavarovancev A-A Oto Slemenih, direktor Zavarovalnice Triglav, OE Slovenj Gradec Letošnji april je bil izredno pomemben mesec v zgodovini Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Slovenj Gradec, ki deluje na območju koroške I JJ* * regije. 17. aprila so namreč uspešno zaključili certifikacijsko presojo sistema kakovosti in tako pridobili certifikat po standardu kakovosti ISO 9002 pri Slovenskemu inštitutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Certifikat je dokaz, da vodstvo Območne enote Slovenj Gradec in vsi ostali zaposleni delavci resnično izvajajo storitve v skladu z visokimi zahtevami in strogimi merili standardov kakovosti mednarodne organizacije za standardizacijo ISO. Ni zgolj naključje, da so v Slovenj Gradcu pridobili certifikat v tem letu. Sistem kakovosti so skrbno in načrtno gradili in dopolnjevali dobri dve leti in ga zaključili v letu 2000, ki je obeleženo kot stoletnica slovenskega zavarovalstva. In to je njihov prispevek k skupnemu praznovanju stoletnega obstoja zavarovalne dejavnosti v slovenskem prostoru. Sistem dela, ki so ga vpeljali s pomočjo standarda kakovosti, zagotavlja zavarovancem, poslovnim partnerjem in vsem ostalim strankam natančne postopke dela, ki ustrezajo njihovim zahtevam in pričakovanjem ter stalno preverjanje zadovoljstva strank s storitvami zavarovalnice. Cilj izvajanja vseh poslovnih aktivnosti je, da se vedno v celoti spoštujejo sprejeti dogovori, tako pri sklepanju zavarovanj kot pri reševanju škodnih primerov. V Zavarovalnici Triglav, d.d., OE Slovenj Gradec se zavedajo odgovornosti svojega dela, zato so z vzpostavitvijo sistema kakovosti vzporedno vgradili v svoje procese že nekatere značilnosti poslovne odličnosti. Predvsem je to merjenje zadovoljstva zaposlenih, vpliv na poslovni rezultat in, kot najpomembnejše, merjenje zadovoljstva njihovih zavarovancev in ostalih strank v poslovnih procesih v smislu čim boljšega prilagajanja zavarovancem in izpolnjevanja njihovih zahtev in pričakovanj. Vse poti so vsekakor usmerjene v stranko, vendar s kakovostnimi storitvami in zaposlenimi, ki izžarevajo svojo voljo in energijo. In to je moč in kapital vsakega poslovnega sistema za prihodnost. Kakovost v letu 2000 vodi še bolj v uporabo osebne komunikacije, v osebno kakovost, ki zahteva še več znanja na vseh področjih, z uporabo novih orodij in tehnologij. Vsak posameznik tako ustvarja pogoje za lastno zadovoljstvo in uspeh družbe, v kateri živi in deluje. V zavarovalnici se dobro zavedajo, da je pridobitev certifikata izredno pomemben, a vendar le prvi korak na zastavljeni poti za doseganje poslovne odličnosti, ki je v skladu z načrtovano dolgoročno stabilnostjo poslovanja njihov osnovni cilj. Zato je bistvenega pomena, da so vzpostavljeni sistem kakovosti osvojili prav vsi zaposleni delavci in da ga želijo še naprej izpopolnjevati, izboljševati in razvijati - vsak oddelek na svojem strokovnem področju, vsak zaposlen delavec na svojem delovnem mestu - s tem pa se na uspešen način hitro prilagajati zahtevam kupcev in spremenljivim pogojem ter razmeram na trgu zavarovalnih storitev. Tako z vsemi svojimi aktivnostmi sledijo misli Charlesa Darwina: "Ne preživijo najmočnejši niti ne najinteligentnejši, ampak tisti, ki se najbolje odzivajo na spremembe.” Tonja Vinki Deset let boja zsss za pravice delavcev Pri plačah še vedno med najnižjimi v Sloveniji Med pogostejše kršitve delavske zakonodaje sodijo neizplačani regresi, prepozno izplačane plače, neplačano nadurno delo, nepovrn-jeni stroški za prevoz na delo Lojze Raško, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija sindikatov Koroška, in Rajko Lesjak, generalni sekretar ZSSS, pa sta pred dnevi govorila o položaju delavcev, o aktualnih problemih ki tarejo delavce na Koroškem in (ne)spoštovanju delavskih pravic. ZZZS ima na Koroškem okoli 12.000 članov, ki delujejo v 20 sindikalnih dejavnostih. Kovinska in elektroindustrija sta na Koroškem najbolj zastopani, sledijo tekstilci, lesarji, šolniki. Največ težav je v podjetjih, posebej manjših, kjer so sindikati slabo organizirali ali sindikata sploh nimajo. Plače zaposlenih na Koroškem so še vedno med najnižjimi v Sloveniji, imamo le enega delovnega inšpektorja za celo regijo, čedalje več je podjetij ki mlade ljudi zaposlujejo za določen delovni čas, delodajalcev, ki se na čuden način želijo rešiti zaposlenih delavcev. Med najpogostejšimi kršitvami pravic zaposlenih so premalo izplačane plače, neizplačani regresi za letni dopust, nepovrnjeni potni stroški za prevoz na delo. Sindikati največ pozornosti namenjajo področju pravnih pomoči. Kot je povedal Lojze Raško, so v minulem letu prejeli več kot 600 prošenj za pravno pomoč, ki jo delavcem vsak teden nudijo na Ravnah na Koroškem, v Radljah in v Slovenj Gradcu. Poslovna stavba zavarovalnice v Slovenj Gradcu Jasmina Detela Pomežik soncu Zveza prijateljev mladine Slovenije z društvi po občinah z različnimi programi delovanja vpliva na kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladine. Nekateri programi se izvajajo v vrtcih in šolah (bralne značke, raziskovalne naloge, šolski otroški parlamenti), nekateri pa posegajo v širše okolje (praznovanja, počitnikovanja, letovanja). Že drugo leto zapored se po vsej Sloveniji odvija akcija POMEŽIK SONCU. To je velika humanitarna akcija zbiranja sredstev za brezplačno letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. V letu 1999 je bilo po vsej državi zbranih 65 milijonov tolarjev, s čemer je brezplačno letovalo 1650 otrok, med njimi je bilo tudi 19 otrok iz Mežiške in 16 otrok iz Mislinjske doline. Letos se akcija nadaljuje. Učenci osnovnih šol zbirajo simbolične zneske in bodo zanje prejeli posebne priponke, s katerimi bodo nagrajeni za solidarnostno pomoč. V gospodinjstva so preko pošte že konec marca prispela posebna oglasna pisma, v katerih je bila ob reklamnih letakih tudi posebna položnica za nakazilo prispevka za akcijo POMEŽIK SONCU. Kdor je to položnico spregledal, jo še vedno lahko najde na pultu na svoji pošti in nakaže svoj prispevek. Akcijo organizira revija OTROK IN DRUŽINA, ki je že od leta 1951 nepogrešljiva spremljevalka pedagoških delavcev, vzgojiteljev in staršev pri vzgoji otrok in mladostnikov. Vabilo, da se vključite v akcijo zbiranja sredstev za letovanja in da se priključite naročnikom te vsestransko koristne revije, posredujejo nacionalna TV in radijske postaje. Njihovemu vabilu pa se pridružujemo tudi v našem časopisu. I.K. Revija OTROK IN DRUŽINA PUNČICA V OČESU - KRITIČNA DO RAZVREDNOTENIM VREDNO! DRUŽINE IN OTROK K VAM PRIHAJA PRENOVLJENA, SVEŽA, SODOBNA IN AKTUALNA! Pridružite se tudi vi skupini zvestih naročnikov in POSTANTI I ČLAN VET IKE DRUŽINE. PRIJAZNIH IN SREČNIH IT UDI! Ime in priimek: Naslov: Pošta: Datum: Podpis: Davčna številka v>: C-LLOI.LT na naročnina /naša 6690 si r. Naročnino bom poravnal-a po prejemu položnice: • ENKRAT LETNO VNAPREJ (20% POPUST) • DVAKRAT LETNO <1<>% POPUST) • I KI KRAT LETNO <5% POPUST) Naročilnice za revijo Otrok in družina lahko dobite pri poverjenikih v vrtcih in na osnovnih šolah. Da vam postopek olajšamo, navajamo njihova imena. Osnovna šola Črna na Koroškem: ravnateljica Jožica Ovnič Vrtec Črna na Koroškem: vodja Virginija Špeh Osnovna šola Mežica: vodja knjižnice Jože Ulcej Osnovna šola Prevalje: učiteljica Mojca Pruš Podružnična šola Šentanel: učiteljica Renata Piko Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne: pedagoška pomočnica Veronika Kotnik Osnovna Šola Koroški jeklarji Ravne: učiteljica Suzana Makič Podružnična šola Kotlje: učiteljica Maja Pečnik Naročilnice lahko dobite tudi v našem uredništvu. Da ne boš voč’n od mize šou Kmetice iz Libelič so raziskovale prehrambeno kulturo svojega kraja - Pripravljajo tudi kuharsko knjigo Repa v režlah s kislim zeljem, ajdovi žganci, ječmenov kruh, repne cime v solati in številne druge dobrote iz krušne peči, moke, sadja, zelenjave in mesa so le del tradicionalnih jedi, ki tonejo v pozabo, saj se vedno redkeje pojavljajo na naših mizah. Kmečke žene iz Libelič so v tamkajšnji dvorani gasilskega doma te značilne jedi predstavile na razstavi z naslovom in vse obiskovalce tudi pogostile s krompirjevo in kislo juho. Delo krožka je finančno podprla občina Dravograd. Kmečke žene iz Libelič, članice krožka z naslovom Da ne boš voč’n od mize šou, so pod mentorstvom etnologinje Brigite Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec in Bernarde Ravnjak iz Kmetijske svetovalne službe Dravograd od januarja brskale po preteklosti in poiskale jedi, ki se redkeje pojavljajo na naših mizah. Delo krožka je bilo raziskovalno in hkrati tudi praktično. Fanika Brumnik, Bernarda Gorenšek, Marta Kos, Ančka Novak, Rezka Močilnik, Marija Oto, Marija Perovnik, Erika Plešivčnik, Jožica Pšeničnik, Tončka Pšeničnik, Štefka Ravnik, Cilka Rožej in Marica Zalesnik so jedi pripravljale v kuhinji Jožice Hribernik in sproti zapisovale recepte. Želijo si namreč ohraniti stare recepte in jih izdati v kuharski knjigi. Gospodinje iz Libelič so s pomočjo Tine Knez poleg razstave jedi pripravile tudi preprosto pogostitev. Vsem obiskovalcem so postregle z domačo repno in kislo juho, lesnikovim moštom in sladkimi dobrotami. Prijeten dopoldan so popestrile ljudske pevke z Gradišča na Kozjaku ter Jožica Srebotnik Zalesnik, ki je v domačem dialektu predstavila recept za repičevo juho. Jasmina Detela PPFPIH naši kraji V Črni bogatejši za pokrito tržnico s kmečkimi proizvodi Dobrote s koroških kmetij odslej tudi na trgovinskih policah Domač ržen kruh, mesnine, jabolčni zavitki, domače pecivo, grumpi, kis, jabolčnik in druge domače dobrote, ki so jih Korošci kupovali na kmetijah, so od aprila dalje na prodaj v trgovini za prodajo kmečkih izdelkov v Črni. Tako odslej občanom in turistom, ki radi posegajo po domačih dobrotah iz kmetij, ponje ne bo več potrebno na oddaljene kmetije. Kmetijska svetovalna služba Prevalje in občina Črna na Koroškem sta v Črni uredili manjšo trgovino za prodajo kmetijskih izdelkov. Sredstva za ureditev so dobili iz sklada za demografsko ogrožene, nekaj pa je prispevala občina Črna na Koroškem. "Dolgo je trajalo, a končno smo dosegli kaj smo hoteli," pravi župan občine Črna Franc Stakne, kije tudi pobudnik celotnega projekta. Trgovina v Črni je prva tovrstna trgovina v Mežiški dolini dejal. Kot je povedal Jože Pratnekar iz Kmetijske svetovalne službe, so podobno trgovino želeli odpreti že pred dvema letoma v Mežici, pa občinsko vodstvo ni imelo posluha. Pratnekar meni, daje odprtje trgovine tudi priložnost za kmetije, katerih specifika je da so majhne in višinske, da prodajo svoje izdelke in na ta način zaslužijo dodaten tolar. Kmetijska pospeševalna služba že snuje načrte za odprtje podobne prodajalne na Prevaljah in v Kotljah. Na tržnici s kmečkimi proizvodi bo poleg raznovrstne ponudbe dobrot s kmetij vsako jutro naprodaj tudi sveže mleko. Odprta je vse dni v tednu, razen nedelje. Vsak dan med 8. in 9. uro bo v njej svoje dobrote prodajala kmetija Kajžer, v torek med 12. in 17. uro kmetija Hlevnik, v sredo, prav tako med 12. in 17. uro, kmetija Kajžar, v četrtek kmetija Pernat, v petek kmetija Ravnjak in v soboto med 9. in 12. uro kmetija Hlevnik. Jasmina Detela Tradicionalni spust izpod RADUHE 2000 Vse skupaj se je zopet začelo že v petek s pripravo proge - pa če to preskočimo in se lotimo bolj zanimivih tem... Kot prvo ne smem pozabiti omeniti srečanja starih alpinistov v Grohotu, ko se je v koči zbralo kar lepo število starih korenin, ki so obujali spomine na čase, ko so po teh višavah hodili s “kredencami” na hrbtih, na vsaki strani pa so za roke držali po eno “frajlo”. Ne vem koliko je v tem resnice, za ogromne nahrbtnike bi jim še verjel, za tisto drugo pa... Sicer pa, “ta stari” so bili že pravi gadi. Sobota je bila v znamenju koroškega kantavtorja ali kar simbola Koroške Milana Kamnika, ki je s svojimi Ibržniki in Levimi devžeji priredil pravo gavdo, katere pravi pečat smo ji dali tudi alpinisti ali za navadne smrtnike tudi ljudje posebne rase. Na zabavi se je zbralo ogromno število alpinistov iz vse Slovenije. Suhi, debeli, dolgolasi, kratkolasi, obriti, neobriti in še bi lahko našteval, so se zibali v ritmih neuničljivega in za akcijo vedno pripravljenega Milana. Sklenilo se je marsikatero prijateljstvo in zakopala se je tudi kakšna bojna sekira, obudile pa so se tudi stare, že pozabljene ljubezni in, kot vedno, so se rodile tudi nove. Edina slabost je bila, da se je prestavila ura in nam tako na prav krut način vzela eno uro totalnega odklopa. Deset zjutraj, nedelja in začetek tradicionalnega spusta navez izpod stene Raduhe, ki naj bi, kot nam je kasneje povedal načelnik gorske reševalne službe postaje Prevalje Franci Telcer, bil to že 40. Na start je čakalo triinštirideset navez, ki so se letos prvič ločile na močnejši in nežnejši spol (pri nas ni ravno nuja, da je nežnejši spol ravno ženski, ker so včasih “hujše” od nas; pa brez zamere “d’čve"). Ob desetih, no nekaj čez, se je po vrvi spustila prva * naveza in odprla tradicionalni spust izpod Raduhe, ki si ga vsako leto ogleda večje število ljudi. Vzrok za to morda tiči ravno v številnih zanimivih akrobacijah tekmovalcev in kdo ve, čez nekaj let bo lahko to tudi olimpijska disciplina - se bi splačalo predlagati MOK-u. Sicer pa, pozanimajte se pri naših rednih obiskovalcih in pridite v planino, “kjer se cedita pir in mleko”, torej za vsakega nekaj; če pa boste uleteli še pravi čas in srečali našega Ibržnika, zapojte skupaj z njim tisto, saj veste, Koroško faro, deželo, ki je za sedmimi gorami in sedmimi vodami ni lepše. Lepo vabljeni, pa srečno do drugega leta, ko se zopet vidimo in srčno upam, da še v večjem število. Fotografije si lahko ogledate tudi na Internetu, na Savencevi spletni strani (www.planid.eranova.si. ali na www.pzs.si. in greste pod temi sorodne strani). Tu boste zvedeli, kdo je stal na stopničkah za zmagovalce in ostale zanimive informacije o prireditvi. Posnetek:Aleš STRMČNIK Matjaž ŠERKEZI naši kraji "TEMNA STRAN MESECA" - KRATKA ZGODOVINA TOTALITARIZMA V SLOVENIJI OD 1945 DO 1990" V KOROŠKEM POKRAJINSKEM MUZEJU SLOVENJ GRADEC Po besedah enega od obeh avtorjev razstave 'Temna stran meseca" dr. vaška Simonitija ta razstava kaže, da: “Tisti, ki so imeli v rokah oblast, tej oblasti niso v ničemer odrekali niti niso mislili nikoli na nikakršno demokracijo." Otvoritev, na kateri sta bila prisotna tudi oba avtorja, pisatelj DRAGO JANČAR in zgodovinar dr. VAŠKO SIMONITI, se je v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec zgodila pred mesecem dni. Razstava ‘Temna stran meseca” opisuje oz. dokumentira zamolčane dele slovenske zgodovine. Tematika, ki jo zajema, je tokrat le nakazana, temeljiteje je obdelana v knjigi z istim naslovom, ki je izšla v okviru Nove revije. Je kritika in reakcija na po mnenju nekaterih strokovnjakov nepopolno še danes obstoječo razstavo "Slovenci v 20. stoletju” v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, saj prikazuje tudi neprijetno, temno plat zgodovine, (obdobje terorja v povojnih letih in kasneje, strahotne politične procese, kot so na primer dachavski procesi, zasliševalske celice, delovna taborišča za politične obsojenke, teharsko taborišče, roške jame, zaplembe premoženj, nacionalizacijo, preganjanje Cerkve in duhovščine, cenzure v kulturi in novinarstvu idr.). Drago Jančarje povedal: "Problem razstave "Slovenci v 20. stoletju” je, da je v nekem svojem segmentu laž, saj lakira totalitarni sistem itd. To sem napisal v Delu. Nakar so mi iz "Muzeja" odgovorili, da če je ta pisatelj tako pameten, pa naj sam pripravi razstavo. Zbral sem nekaj sodelavcev. Delali smo eno leto.” Zbiranje gradiva ni bilo težko. Jančar dodaja: “Moram z veseljem reči, da so nam državne ustanove pomagale. Celo v Sovi so nam dali na razpolago mikrofone, s katerimi so nekoč prisluškovali. Ti mikrofoni so tukaj. Med zbranimi eksponati je mogoče najbolj zanimiv mikrofon, ki gaje našel Edvard Kocbek v svojem stanovanju. Takrat je napisal svojo znamenito pesem “Mikrofon v zidu”, ki je bila prevedena v številne svetovne jezike. Pesnik se tam pogovarja z mikrofonom: “Tako, mikrofon, zdaj sva sama, zdaj sva samo ti in jaz”itd. In šele pozneje ga je v resnici odkril v svojem stanovanju. Takšnih predmetov je še nekaj. Na primer z Golega otoka, kjer so kjer so zaporniki, kaznjenci izdelovali neke lesene skrinjice s Titovo podobo itd. To je samo majhen delček, kar verjetno še obstaja in kar bi bilo treba nekoč v neki stalni razstavi postaviti preprosto zato, da se takšne stvari ne bi več ponavljale. Vendar bi morali takšne razstave resnično delati zgodovinarji, to ni več pisateljsko delo.” Razstava “Temna stran meseca” je bila na ogled že v Ljubljani, kjer je vzbudila veliko zanimanja, saj jo je v manj kot dveh mesecih obiskalo 12000 ljudi, pa v Celju, Kranju in Idriji. Tudi v Slovenj Gradcu je na otvoritev privabila mnogo obiskovalcev. Tam je mag. Vinko Ošlak, Prevaljčan, ki danes tudi zaradi nekaterih krutih razmer, opisanih v tej razstavi in knjigi, živi v Celovcu, je na otvoritvi, ganljivo in ne prenapeto spregovoril o posledicah in nesmislu enoumja (on ga imenuje brezumje) povojnega totalitarnega sistema pri nas. Dr. Vaško Simoniti je povedal, da ta razstava ne želi zajeti vseh usod, vseh prizadetih, ampak s posameznimi sklopi, ki so predstavljeni, dati podobo, ki je zaznamovala podobo od leta 1945 do 1990. V knjigi je omenjeno taborišče, ki je obstajalo blizu Slovenj Gradca. Od tam je pobegnil pesnik Ludve Potokar. In kaj je v razstavi zajeto iz Slovenj Gradca in Koroške? Dr. Vaško Simoniti je odgovoril: "Znamenita oseba iz Slovenj Gradca je bila Ljuba Prenner, pravnica, ki je imela tragično izkušnjo. Na razstavi je predstavljena z njeno sliko in z nekaterimi njenimi dokumenti, ki so po mojem mnenju zanimivi. Vendar poudarjam, da tudi ta njena izkušnja njena podoba, ki je tukaj, kaže na podobo, usodo mnogih žena, ki so tudi bile zaprte in v taboriščih kot ona." V času predstavljenega obdobja ta “totalitarna izkušnja” oz. praksa ni bila enako intenzivna, prisotna, saj režimu ni bilo potrebno ravnati ves čas enako. Dr. Simoniti dodaja, kar se mu pri razstavi "Temna stran meseca” zdi pomembno in kar to delo tudi kaže: "Tisti, ki so imeli v rokah oblast, tej oblasti niso v ničemer odrekali niti niso mislili nikoli na nikakršno demokracijo.” AJDA PRISLAN Vuhred: PRAZNIK VSEH KRAJANOV Vuhredčani so med drugim poznani tudi po tem, da si že vrsto let pripravljajo svoj krajevni praznik. Poleg tega, da vedno pripravijo pester zabavni in kulturni program, se odlikuje po tem, da je to v pravem pomenu besede “vešta za vse". Tako se ljudje, podobno tudi letos, zberejo nekako v sredini meseca maja, si oddahnejo od razgibanega dela, praznujejo in ob tem najdejo tudi kakšno idejo ali vsaj pobudo za vztrajno delo. To pa je tudi priložnost, da najprizadevnejšim podelijo kakšno priznanje. Letos so prvič izdeli tudi lepo oblikovano zgibanko, v kateri so zapisali vse pomembnejše prireditve v kraju: kar precej jih je, ki potekajo od pomladi pa do konca leta v tem lepem kraju. Predvsem pa, za pravo ljudsko praznovanje gre. -kv PPFPIH naši kraji 25 let Osnovne šole s prilagojenim programom Muta Kamorkoli greš, moraš storiti prvi korak. Tako nekako so rekli natanko pred petindvajsetimi leti, ko so se v okviru takratne občine Radlje odločali o ustanovitvi osnovne šole s prilagojenim programom, takrat so rekli še “posebne osnovne šole”. S tem se je pred četrt stoletja uresničila želja na eni strani specialnim pedagogom in na drugi strani številnim staršem, ki so imeli dotlej otroke, ki so potrebovali posebne vzgojno izobraževalne programe, bodisi v navadnih šolah ali pa raztresene po raznih podobnih ustanovah po Sloveniji. Šola je šla skozi množico ustanovitvenih, materialnih, deloma tudi kadrovskih težav, gostovala je v Breznu, v Radljah, da bi nazadnje le zbrala vse dejavnosti pod eno streho v domeni stroke, da se ni izgubljalo za otroke preveč pomembnega dragocenega časa. Zamujene priložnosti so tu še posebej obremenjujoče za prizadetega otroka. Ob 25. obletnici so tudi že vidni in merljivi rezultati dela. Učenci se razvijejo v dobre delavce, v dovolj komunikativne občane in skrbne starše, povsem enakovredno vključene v okolje. Razvojna pot nikakor ni bila lahka, pravi današnja vodja OŠPP na Muti, spec. pedagoginja Marija Tandler. Leta 1974 so odprli en oddelek takoimenovane posebne šole. Kaj kmalu je sledilo spoznanje, da se z dodatnim delom in uporabo posebnih didaktičnih pripomočkov dosežejo bistveno boljši rezultati. Za tem je v letu 78/79 šola za krajši čas gostovala v Breznu, dva oddelka pa sta gostovala v osnovni šoli v Radljah. V tem času je potekalo intenzivno iskanje skupnih prostorov. To se je uresničilo šolskega leta 83/84, ko se je deloma sprostila Kmetijsko kovinarska šola v prostorih ene najstarejših šol na Muti. Najprej je bila šola v okrilju OŠ Muta, ki je bila takrat še petletka. Že v naslednjem letu je imela šola 48 vpisanih otrok in strokovno zasedena delovna mesta. Že leta 1994 so ustanovili mobilno pedagoško službo, ki opravlja nadvse pomembno delo strokovne pomoči otrokom in učiteljem v šolah, ki težje zmagujejo učne težave ali imajo druge vzgojne probleme. V okviru OŠP je tudi oddelek OVI-ja, to je strokovno in pedagoško usposobljena enota, kjer s poglobljenim delom in posebnimi pristopi dobijo ustrezno znanje tudi otroci z največjimi učnimi težavami. V tem oddelku je danes osem otrok iz bližnjih krajev. V preteklosti so bili v raznih ustanovah po Sloveniji ali pa tudi kar doma pri starših, prepuščeni nestrokovnemu delu in najčešče brez vsakega znanja za življenje. Pod isto streho je na Muti še Varstveno delovni center, ki ima dva zaposlena, in združuje mladostnike pa tudi starejše z določenimi duševnimi ali telesnimi motnjami v prijetnem vodenem delu. Tako je danes, po 25. letih trdega dela to postal prijazen dom, kjer se otroci naučijo smejati, tudi delati in sploh premagovati ovire, ki jih čakajo na življenjski poti. In so za njih še večje, če jih ne bi usposobili, jim dali občutek človeške pomembnosti in enakovrednosti v naši človeški vrsti. To pa boste lahko spoznali in dojeli le, če jih kdaj obiščete - lepo vas bodo sprejeli. k.vaiti ZANIMIVOST SPODNJE MUTE Ob praznično razigranih koračnicah perniških godbenikov so predali svojemu namenu novo zanimivost Spodnje Mute. To je komercialno-oglaševalni stolp, svojstvena zunanja izkaznica kovačije Štruc, njegovih delavcev, po svoje tudi zunanji znak in prikaz več kakor 400 letne tradicije kovačev in kovaštva v tem kraju. Idejni projektant, avtor in izdelovalec celotnega projekta, razen najožje tehnično digitalne opreme, je domačin Ludvik Jerčič, po rodu kovaška duša z umetniško žilico. Na vrhu stolpa je najsodobnejša, radijsko sinhronizirana ura, ki ima seveda še točno izmero temperature in koledar. Vmesni del je avtor izkoristil za prikaz večine kovaških dejavnosti v firmi Štruc. Če boste kdaj bolj pazljivo pregledali razstavljene eksponate, boste lahko opazili ne samo izdelke, ampak tudi razvojno in obdelovalno pot posameznih odkovkov, ob katerih se znojijo kovači in drugi člani tega delovnega kolektiva. Ob tej priložnosti so avtorju poklonili spominsko plaketo, spregovorili so lastniki, župan Ivan Draušbaher in seveda avtor. K. Vaiti VINSKE KLETI PTUJA Vinograd na grajskem griču, razglednica Ptuja iz leta 1919 Zima se je dokončno poslovila tudi pri nas na Koroškem in pričeli so se izleti, potovanja v zanimive kraje. Mi smo tokrat obiskali Ptuj, biser najstarejših slovenskih mest. Ptuj je od Koroške oddaljen manj kot 100 kilometrov, zato je zanimiv za naše upokojence, srednješolsko mladino in vse, ki si radi ogledujejo zgodovinske zanimivosti, posebej za tiste, ki radi poskušajo vinsko rožo. V ptujskem mestnem podzemlju je namreč kar pod mestnimi hišami varno shranjenih na milijone litrov prvovrstnih vin... Ptujski grad je mogoče videti že od daleč. Vzpenja se nad starim mestnim jedrom in je bil zgrajen tam okoli 9. stoletja. Grof Herberstein ga je leta 1875 preuredil v muzej. Ogleda je vreden tudi Pokrajinski muzej, pa Minoritski samostan, ki ga prvič omenjajo leta 1239. Nedaleč od Ruja stoji na lepem griču znana romarska cerkev, imenovana Rujska gora, ki jo večina izletnikov in božjepotnikov, ki pridejo iz raznih krajev Slovenije, pa tudi iz tujine, obvezno obišče. Zanimiv je ogled dobro ohranjene Rimske peči sredi Ruja, ki jo pravkar preurejajo... Ruj pa ni samo zakladnica zgodovinsko-etnografskih zanimivosti, ampak je za mnoge najbolj zanimiva bogata vinska zakladnica. Mnogi so namreč prepričani, da v Slovenskih goricah, Halozah, zraste in zori najboljše vino. Ni odveč, če zapišemo, daje v Halozah še danes lažje dobiti kozarec dobrega domačega vina kot kozarec zdrave pitne vode. Popotniki, turisti, pa lahko poskušajo in kupijo v mestnem podzemlju šolana vina, za kar pri Kmetijskem kombinatu, Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze skrbi kar pet kletarjev. Najbolj znane sorte so: Traminec, Sivi Pinot, Beli Pinot, Souvignon, Chardonay, Renski rizling, Laški rizling, Zeleni Silvanec, Rumeni muškat... V Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze so nam ljubeznivo pokazali svoje vinske zaklade pod mestnimi ulicami, kjer imajo v vinskih “cestah" v dolžini nekaj nad 2,5 kilometra shranjenih v 620 velikih hrastovih sodih več kot štiri milijone litrov vina. Poleg tega imajo še 20 posebnih sodov iz nerjaveče pločevine, in v vsakem po 50.000 litrov vina. V posebnem prostoru imajo več kot 400.000 arhivskih steklenic vina. Najstarejša nosi letnico 1917. Nobena skrivnost ni, da je vino: “bolj je staro, boljše je" in - tudi dražje. Rujsko Vinarstvo danes izvaža svoja visokokvalitetna vina v številne evropske države, pa celo v deželo Vzhajajočega sonca - na Japonsko. Svoje tržišče je zadnji čas odprla tudi Hrvaška. Kruh in vino in ... Odveč bi bilo naštevati, koliko mednarodnih priznanj so ptujski viničarji že prejeli na razstavah in sejmih za svoja vina. Sicer pa Vinarstvo zadnje čase vse več vina proda kar domačim obiskovalcem. Lani jih je bilo nad 30.000, letos pa jih bo prav gotovo več, saj se degustacije vršijo tudi po sistemu multivizacije, to je zvočno svetlobnih efektov. Na zdravje! Franjo Hovnik Najstniki, ste kaj radovedni Biti najstnik ni preprosto. Reševati moraš cel kup, kaj kup, goro težav! Težijo ti starši, gnjavi te učitelj v šoli, najboljša prijateljica izklepeta vse najglobje skrivnosti, največja ljubezen tvojega življenja se ne zmeni zate, mozolji kipijo kot kvas za mamino potico... In komu naj se kdo z ogromno energije in idej o vsem potoži, si olajša dušo in se zraven prijetno počuti? Dvanajst osmošolcev je izbralo mladinske delavnice v Knjižnici Dravograd. Tukaj vsak četrtek ob 11.45 s svojo mentorico Marijo posedejo okrog mize v pravljični sobi in že so v “svojem svetu”. In potem sta dve uri zares njihovi. Komunikacija, vrednote in morala, starši, šola, lastna samopodoba, medsebojni odnosi, sprejemanje drugačnosti - vse to se prepleta. Prijetna je vznemirjenost ob branju in puščanju sporočil za tajnega prijatelja in prijeten je občutek ob spoznanju, da tudi na deževen dan posije sonce v duši mladostnika. Mladim je treba dati možnost, da govorijo o svojih težavah in jih poskušajo tudi sami reševati. Zmedeno je njihovo znanje in razmišlanje o spolnosti, zato se je ta dvanajsterica odločila za svojevrsten projekt: za vse šesto, sedmo in osmošolce pripravljajo nazorno predavanje o spolnosti. Od vseh učencev so dobili tudi pisna anonimna vprašanja, tako da bodo temeljito pripravljeni. Soočenja z vznemirljivim svetom spolnosti so potekala v dveh tednih pred prvomajskimi prazniki. “Ni isto, če ti o spolnosti govori zdravnik, medicinska sestra, starši ali vrstnik. Nam lažje zaupajo svoje težave in mi brez sramu odgovarjamo na vsa vprašanja.” Jaz jim zaupam. V imenu prijateljske skupine je zapis pripravila Marija Šegula. Poljana 2000 Na Poljani 2000 se je v nedeljo zbralo kar okoli pet tisoč ljudi, domala toliko, kot v vseh letih zadnjega desetletja skupaj. Bila so teta, ko so bite proslave na Poljani množine, lahko bi rekli pretirano razko'ne. In bite je zadnje desetletje, predvsem prvih pet tet devetdesetih, ko so se mnogi Poljane izogibali, sramovali, jo prezirali... Ko je vsa Evropa že teden dni slavila zmago, je tod pred 55. leti še divjala vojna in, kot je dejal osrednji govornik, predsednik države Milan Kučan, je ta množica ljudi prišla na Poljano, ker je ponosna na slovensko partizansko uporništvo in ker je slovenski narodnoosvobodilni upor vgrajen v same temelje nove slovenske države. Slovenija je med drugo vojno zvesto stala v vrstah demokratine zavezniške koalicije, na naših tleh so se bili poslednji bojišče v času, ko so drugi evropski narodi že slavili svobodo in zadnjo stran v tej več kot štiriletni vojni so izpisali slovenski partizani. Okrog današnjih razmer v državi pa je Milan Kučan dejal, da bi bilo po odhodu ljudske stranke iz vlade mogoče zagotoviti nujno politično stabilnost s imprejšnjimi volitvami. Volja ljudstva bi bila tista, ki bi na novo porazdelila zaupanje posameznim strankam, zato se je predsednik države tudi zavzemal za imprejšnje volitve. Slabo bi bilo za državo, če bi bilo vse življenje v naslednjih šestih mesecih podrejeno volilni kampanji... in je doživel spontan aplavz. “Ko ni bilo ve zunanje nevarnosti, so znova prišle vidneje do izraza politične razlike, tekmovalnost in hkrati tudi demokratična prizadevanja za čimbolj vidno sodelovanje v oblasti, pri vodenju in upravljanju države. To je normalen, koristen pojav političnega življenja v pluralistični demokraciji. A so pri tem znova privreli na površje tudi stari ideološki vzorci in politična nestrpnost, celo izkljuljivosti in nepripravljenost za sodelovanje. Strankarski, politični in ideološki cilji, predsodki in nezaupanje kot da postajajo pomembnejši od nacionalnih interesov in interesov države, med katere vsekakorštejem notranje reforme v državi in njeno avtoritativno umestitev v mednarodni prostor, v stabilni del Evrope in v njene integracije ter urejanje odnosov s sosedi. Če bi zamujali v pogajanjih z EU in pri izpolnjevanju pogojev za sprejem v NATO, bi si nakopali dolgoročne posledice za uresnievanje nacionalnih ciljev. Slovenija lahko hitro izgubi mesto ene najprepriljivejših in najverodostojnejših kandidatk,” je na Poljani med drugim dejal Milan Kučan. Za govornico ob spomeniku svobode in miru na Poljani se je zvrstilo še precej govornikov. Med njimi je bil tudi dr. Matic Tasič, župan občine Prevalje: “Čas piše dogodke in jih odmika v preteklost in zgodovino. Čas je tudi neusmiljeno rešeto spominov in skoznje se rojevajo raznoliki pogledi in presoje dogodkov, ki so objektivnejši z višanjem časovne distance. Noben čas in nobena časovna odmaknjenost pa ne bo in ne more spreminjati in potvarjati dogodkov in dejstev, in ni se bati, da bo zgodovinski zapis o vrednosti in vrednotah partizanstva kadarkoli izbrisan,” je rekel prevaljski župan Tasič. (mp) '1 Milan Kučan je pred osrednjo proslavo na Poljani obiskal tudi občino Ravne in družbo Metal. oda Piše: Stanka Blatnik Kič manija Proč s sivimi oblačili in na dan z barvami! Geslo letošnje pomladi se tako bliskovito širi v izložbe in na prodajne police, da povzroča pravi preplah. Moda postaja kičasta, barvita, bleščeča in - ironična. Bluze s srčki ter krila s šminkami in ustnicami so nespregledljivi modni atributi. Barve “morajo” biti žive, vzorci slikoviti, okraski in dodatki pa vsej tej norčavosti primerni. Morajo v narekovaju, ker vse skupaj ni nujno potrebno, če ste sicer s seboj zadovoljni. Po nekako treh sivih sizonah je res že čas, da se vsaj v ponudbi pojavijo tudi vesela oblačila toplih in zanimivih odtenkov. Pogoj zanje pa je, da vam tudi pristojijo. V nasprotnem primeru se je bolje odločiti za preverjene pastelne in temnejše odtenke. Sicer pa: slovesno srebrnino je letos nasledila zlata barva, naborki so se spremenili v rese, pretirana prosojnost pa v dobro krojeno usnje in šifon. Zopet so aktualne bluze, mini krila, visoki škornji ali sandali z visokimi petami, gole noge ali kvečjemu mrežaste nogavice ter zebrasti in kačji vzorci. V letošnji maniji za modnimi dodatki prednjačijo trendovske torbice in dodatki v obliki cvetja. Nakita v preobilju, močnega pudrastega ličenja in natupiranih pričesk pa seje treba izogniti. Kaj sploh pomeni kič v sodobnem oblačenju? Predvsem nekaj drugega, kot je pomenil kič v preteklosti. Tisto, kar že dolga leta nosi ime kič, so glinasti palčki med solato in zelenjem na vrtu, pa velikanske tržaške punčke z zlatimi lasmi, ki zanjo pomežikniti, čez dan pa dostojanstveno sedijo na zakonskih posteljah. Pa osladne razglednice z zaljubljenci, palmami in sončnim zahodom. Vendar kič pomeni veliko več, kot le to. Pojavlja se takorekoč na vsakem koraku. Na znamkah, kovancih, v javnih občilih, celo v vedenju. Slednjemu dobro ustreza izraz sprenevedanje, vedenje, ki ni pristno. Kič seje kljub mnogim, z okrasjem nasičenim umetnostinm slogom pojavil šele v 19. stoletju. Takrat je namreč nastala vrzel med umetnostjo in umetno obrtjo. Umetne obrti se je namreč mogoče priučiti. Umetnost je postala z nastankom kiča na nek način pristopnejša. Ponaredke umetnin ali njihove pomanjšane podobe je bilo naenkrat mogoče kupiti in odnesti domov za spomin. Kasneje je kič zavil na številna stranpota in se oddaljeval od upodabljanja umetniških del. Obvezni negativen predznak besede se v današnji modi pojavlja z novim pojmovanjem in smislom. Kič je lahko povsem pozitiven, mnogo bolj, kot kakršnakoli kvazi umetnost. Če vašemu temperamentu ustreza, je dobrodošel. Pomembneje le, da ga ni preveč. Sodobno kičasto okrasje več ni ceneno, kot deluje na prvi pogled, ampak prav prestižno in temu primerno drago. Vsebuje nekaj, kar privlači in sledi času. Bizarni kič ima v današnji modi pozitiven predznak. Če ste bolj umirjene narave, potem je problem rešen. Obsedeno slediti modnim zapovedim, posegati po zelenih krokodilih in rožnatih kačah za vas ni smiselno. Sicer pa: tudi ljubitelji umetnosti, ki kopujejo avtorje, ki so trenutno v modi, so kičasti. Okoli sebe in na sebi imejte preprosto tisto, kar vam je všeč. ; vr- m mm. * i Sap* ’ M ' • ; ■, w'! M « ' . : j" ,** *' < w.« m ■ ■ x v ó. • v- • teši. & ■ Kratka zgodovina spodnjih hlačk Stare Grkinje in Rimljanke so bile bistveno manj tenkočutne, kot smo ženske danes. S spretnimi gibi so povsem samozavestno razkazovale to, kar seje skrivalo pod vrhnjimi oblačili. Še francoska regentka, Katarina di Medici, ki je živela kar 1500 let kasneje, je jahala konja tako predrzno, daje stalno razkazovala kolena. Več ne, kajti v tistih časih je izbrani ženski svet nosil spodnje hlače, ki so vse telo od pasu do kolen zapirale v spodnje krilo iz svile ali batista. To krilce je poželjivim moškim očem razkazovalo le čipke. Nanje so bili moški nori. Ko so se spodnje hlače pojavile na medičejskem dvoru, so postale stalna tema pogovorov. Pesniki so zvesto poročali, kako in kdaj jih nosi kaka žlahtna gospa. V zakonskem besedilu so se spodnje hlače pojavile prvič leta 1793. Francoska skupščina je ženskam, ki so v tistem času spet dajale prednost “spodaj brez”, uradno zagotovila, da jim ni treba nositi hlačk. Krilo je zadostovalo. Zakon je blagoslovila tudi duhovščina. Cerkveni veljaki so spodnje perilo označili za "hudičevo delo”, nošenje perila pa so prepovedali tudi v samostanih. Kakih 60 let kasneje pa so postale “hlačke spodobnosti" v ženskih samostanih obvezen del garderobe. Tako imenovane “pantalones” so skrbno zakrivale vse kočljive zenske predele, da so bili pomirjeni tudi najsramežljivejši moški. Nekaj svobode so si privoščile le kurtizane in lahka dekleta iz ljudstva. Njihove spod-nje hlačke so imele razporke. Vsem moškim to seveda ni bilo po godu. Italijanski kralj Viktor Emanuel se je leta 1860 pritožil, ces da se je njegovo življenje pomračilo, ker več ne more občudovati lepih ženskih nog. Pa ni bilo tako hudo. Komaj je Avgust Borsig v Nemčiji naredil prvo lokomotivo, že so v Parizu z vso paro poskakovale plesalki' kankana. Izpod krili so se moškim očem pobliskovale spodnje hlačke z neizmernim razkošjem trakcev, naborkov in okraskov. Zdaj so spadale hlačke s trakci m naborki tudi k razkošnim damskim plesnim oblekam Po letu 1920 so postale obleke manj košate in krajše, hi. gor. Se zmeraj so segale do sredine stegen. Okrasje lo. Po letu 1930 so se hlačke še skrajšale. V Angliji so i kmalu razširil na celino. To je bil triko iz bombaža in svile, Moškim je zopet nekaj manjkalo. Pri tako .kratkih hlačkah je tavno. Kot dodatek kratkim spodnjicam seje tako rodila , pasu, erotična podvezica. Hlačke, ki se nosijo danes, so se dokončno uveljavil desetih letih Obleke so postale tesne, torej si je bilo m nevoluminozne hlačke, ki so morale izgubiti tudi Šestdesetih let. se je pojavil absolutni minimum. Znameniti tanga Naprej najbrž ne gre. Razen nazaj v družabna kronika RAZMIŠLJANJA Miličnik med policisti Komandir PP Slovenj Gradec Vinko Mllnšek in Bojan Triglav, vodja policijskega okoliša Mislinja, tudi vodja na novo odprte policijske pisarne v mislinjski občinski stavbi, sta takole sprejela medse starosto mislinjskih miličnikov in policistov. Gospod Ivan Plevnik je bil namreč prvi komandir postaje takratne narodne milice v Mislinji. To službo je nastopil daljnega 1945 leta. Po dobrih dvajsetih letih so mislinjsko postajo ukinili in z novo pisarno ponovno vzpostavljajo tesnejši stik z občani. Starejši sem, bolj me tarejo težave. Bolj me tarejo težave, bolj razmišljam. O tem in onem. Nekoč sem bolj razmišljal o onem, zdaj pa moram priznati, da bolj o tem. Zadnje čase me silno mučijo vprašanja o svetem zakonu, saj veste; poroka, zakonsko življenje, zvestoba in podobno. Čas me je očitno povozil in načenjajo me dvomi o tem, kam gre človeštvo. Poglejte na primer te vztrajne in vsekakor upravičene zahteve o poroki istospolnih partnerjev, kot se temu po novem lepo reče. Saj me ne daje toliko dilema o poroki kot taki, bolj me muči stanje po opravljeni zakonski zvezi in kako bo potekal cerkveni obred. Kako bodo ljudje združili goreča zaljubljenca pred Bogom, da se tako izrazim. Cerkvena poroka bo še nekako šla, to si znam predstavljati, saj je Cerkev za denar vedno znala pravilno ukrepati in je kar brez božje pomoči našla rešitve. Bo pač obred imel dvojno tarifo pa bo. Na težave naletim, ko si kakšen zakon poskušam predstavljati v luči skupnega življenja in občasne nezvestobe, do katere v vsakem zakonu prej ali slej pride. Bo kateri od partnerjev imel ljubčka ali ljubico in če bo on imel ljubico ali ona ljubčka, ali bo to sploh nezvestoba? V skrajnem primeru je celo možno,da se bo on najprej omožil z njim in nato ugotovil, da življenje ni dovolj polno ter se bo oženil še z njo. Bo to pred človeškimi zakoni in božjo postavo bigamija? Če ne bo, potem bomo vsi drugače seksajoči v neenakopravnem položaju, ne glede na to, v kakšnem položaju seksamo. Bo država to dopustila? Za posvojitve, kajti za normalno reprodukcijo v takšnem zakonu Bog najbrž ne bo poskrbel s kakšnim dodatnim delovnim dnem reprogramiranja človeka, mi je stvar jasna. Menim, da je visoko etično, da imajo takšni zakonci enake pravice do posvojitev otrok kot vsi drugi. Sicer predvidevam, da bosta onadva posvojila lušnega fantka in onidve čedno punčko, saj bo le tako poskrbljeno za celovitost in razvoj družine. O pedofiliji tu seveda ne gre zgubljati besed, saj so ljudje vendar visoko moralni in nravni, vprašanje incesta (če bo otrok posvojen, bo imel vse pravice in torej tudi pravico do tega) pa naj rešujejo pravniki, ki so prav tako znani po svojih visokih etičnih vrednotah. Moje mnenje je jasno, jaz sem vsekakor za zakone istospolnih partnerjev, bolj me zanima, kaj k temu poreče Cerkev, ki se vmešava v vse, o tem pa molči. Dajgmah Črpalka iz 18. stoletja Sveti Florjan, ki goduje četrtega maja, je zavetnik gasilcev. Na flor-janovo nedeljo se vsako leto v Doliču zberejo gasilcih iz sosednjih prostovoljnih gasilskih društev, ki praznujejo svoj praznik skupno s prikazom gasilskim veščin. Tudi letos je domači župnik Mirko Hrovat blagoslovil gasilske avtomobile, gasilci iz Pesja pri Velenju pa so prikazali gašenje ognja z ročno gasilsko črpalko iz leta 1896. Posnetek Franc Jurač ŽELELI STE , OBUPAJTE! Le kdo Bajuku šel v taki meri je na roko, da v parlamentu zanj je dvignil levo roko? Očitno ženske so se odločile, da je zadnji čas, da v politiki slovenski odloči ženski glas. Po priljubljenosti smo med kandidatkami za sprejem v Evropo šele na trinajstem mestu. Kaže, da so se pozlatile besede Peterleta in Janše, ki sta nas hotela očrniti pred svetom in Evropo. *** Zdaj, ko je Bajuk postal mandatar, bi bilo dobro, če bi Drnovšek odšel službovat v Evropsko skupnost. Tako bi vsaj na kadrovskem področju uspeli izenačiti izvoz z uvozom. *** Marjana Podobnika menda ne bo v Bajukovi vladi, ker se namerava podati v gospodarske vode. Vlada bo torej imela možnosti za uspešno delo, se pa nekomu v gospodarstvu črno piše. * * * Značilnost Mežiške doline: kadmij v drobovju divjadi, svinec v glavah ljudi. * * * V Pakistanu žensko ubijejo že zaradi pogovora z moškim, ki ni njen sorodnik.Vprašanje je, ali gre za to, da so spolni odnosi dovoljeni le med sorodniki ali pa je pogovor med seksom prepovedan. * * * Ob vsej sodobni elektroniki sploh ni čudno, da je mladina tako samosvoja. Odkar so celo uro elektronske, starši otrokom nikoli več ne navijejo ure. *** Nogometaši Korotana in Dravograda so očitno sami pristni slovenski fantje, saj nas vztrajno razveseljujejo s tisto znano domačo “Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol...". in prepihane čveke Prvomajski pasulj Sindikalist svobodnih sindikatov v Slovenj Gradcu Alojz-Lojze Raško je ob zamudi prevoza pasulja na Kremžarico ob tradicionalnem prvomajskem srečanju dobil novo izkušnjo. Ugotovil je namreč, da se nekateri povzpnejo na vrh Kremžarice zaradi brezplačnega in dobrega pasulja in jo zatem uberejo nazaj v dolino. Pa je večno svobodni Lojz sklenil, da bo poslej brezplačna malica šele po kulturnem programu in bo tako zagotovil občinstvo na prvomajski proslavi. Nekateri neučakani udeleženci srečanja tega prijema še niso prav razumeli in so se stepli pred stojnico za pasulj iz Vilijeve kuhinje. Ob sončnem vremenu in gneči, ki je bila letos največja doslej, to niti ni bilo čudno - in popoldanski dež je prišel kar prav, daje ohladil razgrete glave. NA LINIJI Nagradna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU a Ko smo se udeležili prvomajskih pohodov, smo tudi Korošci marsikje ob zvokih poskočnih melodij veselo zaplesali. Tudi gospa na naši sliki seje soplesalcem veselo “zasukala”, in če se bo na fotografiji prepoznala in povedala, kje je opravila prvomajski ples, jo v prodajalni Kmetijsko gozdarske zadruge Ledina v Mislinji čaka nagrada v znesku 3.000 tolarjev. Nagrado ji bo izročil prijazen poslovodja Marjan Sušeč, ki se še posebej priporoča za obisk, saj je prodajalna bogato Franc Juričan, po prepričanju večni mladenič in navijač prevaljskih nogometašev, očitno uživa v funkciji direktorja Ljudske univerze na Ravnah. Zadovoljstvo se mu vidi tako na obrazu kot na malce povečanem obsegu trebuha, kar sicer spretno zakriva s suknjičem. Vendar pa direktorovan-je ni edini razlog za višek centimetrov. Sam ugotavlja, daje bolj pazil na svojo linijo, ko je bil obkrožen z brhkimi dekleti na slovenjgraški srednji šoli, kjer je leta poučeval. Ni pa jasno, ali Franc zdaj bolj pogreša brhkost deklet ali vitkost svoje linije. Glavno je le, da še ostaja na svoji liniji. Natrosil jih je • Ko so mu v stranki pristopili, je prestopil. • Lopove boli šele šiba, poštene že beseda. • Brez upanja ni zaupanja. • Če nisi sveder, ne rini z glavo skozi zid. • Posedanje preseda. j JJU , .v H *•- - f?e VIALE i m\ AVTOM ANI J A Piše: Aleksander Praper tm V razcvetu pomladi, ko se temperature že krepko dvigajo, si bomo v Avtomaniji pogledali zgodovino znamke iz mrzlih krajev. Iz daljne Švedske prihajajo že 52 let avtomobili znamke Saab. Novičkam smo pridružili še testa Lade 10 in Alfa Romea 146 1,6 twin spark. »je predlani praznovala 50. let. Sama znamka sicer obStEya še deset let dlje in ima pomembno skupno točko z znamko BMW. Najprej so namreč oboji izdelovali vojaška letala, zato tudi znaka obeh znamk izvirata iz letal. Ko se je po vojni povpraševanje po tovrstnih letalih zmanjšalo, so pri Svenska Aeroplan Aktienbolaget, oziroma Saab prifieli razmišljati o preusmeritvi proizvodnje v izdelavo avtomobilov. 1945 leta je 15 letalskih konstruktorjev pričelo z razvojem lastnega avtomobila. Že takrat so razmišljali o nenavadni, zelo aerodinamični obliki, ki jo je zarisal mladi oblikovalec Sixten Sason, ki je kasneje postal zelo cenjen oblikovalec avtor __________________________________________________________ številnih Saabovih oblik. Konec leta 1947 so javnosti predstavili predserijski prototip z oznako 92.000, temu je sledila serijska proizvodnja, ki se dobro stekla šele po letu 1950, ko so v treh letih izdelali kar 5.300 avtomobilov Saab 92, vsi pa so imeli olivno zeleno barvo karoserije, ki so ji kasneje sledile še druge barve. Leta 1953 so se prvič udeležili rallyev, vendar so večje uspehe dosegli šele dve leti kasneje. V sledečih letih so kar trikrat zmagali na rallyu RAC in dvakrat na rallyu Monte Carlo. Razvijati so pričeli športni dvosed z umetno karoserijo in imenom Sonet 1. Predstavili so ga leta 1956, a izdelanih je bilo le šest vozil, od katerih je pet še vedno ohranjenih. Deset let kasneje so izdelali naslednika, tokrat v coupé verziji, ki pa je podedovala ime Sonet in dobila številko 2. Predvsem je bil ta športni dvosed priljubljen v Ameriki. Leta 1970, tri leta po smrti Sasona, so se povezali italiansko karoserijsko delavnico Caggiola ter pričeli izdelo vati Sonet 3. Taje bil v proizvodnji le tri leta in je bil tudi zadnji model te serije. Že leta 1964 pa so se lotili razvoja novega modela in tri leta kasneje je nastal Saab 99, katerega so na ceste postavili šele leta 1969. Ta avtomobil je bil osnova za model 900, ki je nastal leta 1978 in je dobil nov prednji notranj0st ter malenkost paijšo medosno razdaljo. Leto kasneje so v razvojnih oddelkih Lancie, Saaba in Fiata staknili glave in razvili avtomobile višjega razreda. Rodili so precej različni trojčki Lancia Thema, Saab 9000 in Fiat Croma. Lani je minilo deset let, odkar je GM postal 50 % lastnik Saaba. Tako je leta 1993 pod novim vodstvom nastal novi Saab 900, ki so ga predlani preimenovali v 9-3, ko so izdelali naslednika modela 9000, prestižnega 9-5. Na letošnjem Ženevskem avtomobilskem salonu so prikazali povsem nov koncept motorja z variabilno kompresijo, ki bi bil za 30% varčnejši od enako močnih vrstnikov. - | Znan lastnik Saabov je že dolga leta filmski igralec Peter Ustinov, ki prisega na to znamko, ki je med drugint poznana tudi po tradicionalni rabi turbinskih polnilnikov, ključavnici za vžig med sedežema in svojevrstnih oblikovnih rešitvah ter večni skrbi za eleganco in varnost. Na začetku testa late BmmBm sem si zastavil vprašanje, ali si res I I zasluži desetko? Ampak že prvi kilometri na vožnji iz Ljubljane proti domu so razočarali. Očitno je eden izmed predhodnih testnikov pokvar il ventilacijo, kajti ta se ni dala izklopiti, delovala pa je le z maksimalno temperaturo. Torej, lep, topel oktobrski dan je bil v znamenju savne. Testni avto je pritegnil številne poglede, kajti metalno zelena barva, lita platišča, spoiler in za Lado zelo sodobna oblika, so delovali zelo usklajeno. Seveda pa mimoidoči niso videli nenatančnih karoserijskih spojev, površno in iz cenenih materialov izdelano notranjost ter mojih muk, ko sem vrtel volan, ki ni servo ojačan, ampak je šolski primer body-builder skega pripomočka. No, vse le ni bilo tako slabo. Navdušila me je prostornost glede na razred, prtljažni prostor, zelo dobra lega na cesti in nenazadnje zmogljivosti. Te zmogljivosti pa omogoča 1,4 litrski motor, ki je poznan 20 že iz Samare, le da ima naprednejši vbrizg. Tak motor povsem zadošča za tekočo vožnjo, ki je lahko tudi precej hitra, če ne bi okretnosti orne- jeval težaškifvolan, ki ima povrh še nepripravno obliko. Sama mehanika je pohvale vredna, sicer nobeno čudo tehnike, a vse dobro funkcionira. Na 100 kilometrov je testna Desetka popila v povprečju 8,6 litra goriva. Najslabša stran avta pa je gotovo pomanjkljiva skrb za varnost. Zaman boste iskali zračne blazine in ABS. Je pa s prihodom karavanske izvedbe Desetke možno doplačati voznikovo zračno vrečo, menda pa kmalu tudi sovoznikovo in ABS. Sicer pa je iDesetka dovolj dobro opremljena. Imela je centralno zaklepanje, prednja električno pomična stekla, avtomatsko ogrevanje ali hlajenje notranjosti, ki s pomočjo elektronike samo vzdržuje izbrano temperaturo, seveda, če je to le mogoče. Živce pa je paral zamudni sistem varovanja-,imenovan imobilizator, pri čemer mora voznik pred zagonom motorja imobilizator natančno nastaviti na določeno mesto, da preneha goreti rdeča luč. Šele potem lahko zažene motor! Sicer pa sem po tednu dni in ko so mi na servisu popravili napake, spremenil začetno, katastrofalno mnenje. Za dober milijon in pol kupite vzdržljiv in prostoren avto z dovolj dobrimi zmogljivostmi, a morate pri tem pozabiti na varnostno opremo, v smislu: saj ne kupujem avto, da bi se zaletava!!? Nikakor ne pusta, agresivna in po lanskoletni prenovi še vedno privlačna je bila oblika metalno zelene testne Alfe Romeo 146 1,6 t. spark. ki nam jo je na test odstopilo podjetje Avto Triglav iz Ljubljane. Testni avtomobil je izzval precej občudovanja predvsem pri mlajših, ki seveda vedo, da tudi 1,6 litrski 16 ventilski štirivaljnik s po dvema ivečkma na valj zmore spodobnih 120 temperamentnih konjičkov, kar seveda pomeni, da ta mala Alfa ni počasen avtomobil. Temperament že na zunaj oznanja originalna, agresivno.ošiljena in dovolj prepoznavna oblika, katere slaba Stranje visok zadek in zato preglednost nazaj. V notranjosti ni nič drugače, sedeži so izrazito obrobljeni, z lepimi napisi Alfa Romeo. Seveda je vse skupaj zgledno barvno skladno: kot sem že omenil, je bil testni avtomobil svetlo zelene metalne barve, tekstil uporabljen v notranjosti pa temu skladno tudi zelen. Na sredinski konzoli prevladuje kovinski imitat, katerega športen izgled dopolnjujejo s kromom obrobljene okrogle zračne reže in merilniki. Vse v znamenju športnosti, kot se za Alfe spodobi. Kolikor še vedno navduši italianski design, toliko tudi ne razočarajo zmogljivosti in vozne lastnosti. Motor se veselo vrti in pri tem oddaja prijeten zvokv čeprav je tudi prožnost glede na malo kubikažo zadovoljiva. Ustrezno naravnan je tudi natančen menjalnik, ki je vedno hiter, le za drugo prestavo rabi malce več I časa. Po tovarniških obljubah doseže Alfa s to motorizacijo skoraj 190 kilometrov na uro in do približno pol manj pospeši v | enajstih sekundah. Lega na cesti je zanesljiva, pri čemer deluje avtomobil-bolj mehko, kot bi od Alfe pričakoval, ob odvzemanju plina v hitro - voženih ovinkih pa športno uporabno prične drseti zadek. Počutje v avtomobilu je prijetno, prostornost nad povprečjem tega razreda, motijo pa malenkosti, kot so: visoko sedenje, zelo nerodno odpiranje pokrova motorja in prtljažnika, ki ima, mimogrede, tako visok rob, da je v umazanih zimskih časih pri nalaganju prtljage v globok 380 litrski prtljažnik umetnost ostati čist. Moti pa tudi material volanskega obroča, ki bi lahko bil iz mehkejše plastike, če ne že usnjen, ter nerodno nameščeno kolesce za nastavljanje nagiba sedežnega naslona. Ostalo pa je vredno pohval! Testni avtomobil je bil skoraj popolno opremljen: poleg dveh zračnih vreč je imel avto električno pomična prednja stekla, centralno zaklepanje, elek- ’S-trično pomična ogledala, klimatsko napravo, metalno barvo in lita platišča. Na bencinskih servisih je testna Alfa v povprečju popila na 1200 kilometrskem testu 9,6 litra. Torej, pravi avto za vstop v športni svet športnega ■ a, oziroma Alfa Romea. -*** ______/ Med 2. in 4.|junijem bo Ljubljano obiskala Oplova razstava na tirih, imenovana Opal Millennium ExpreM, ki je z 280 metri najdaljši razstavni vlak r\à svetu in je že v prvih petih mesecih popotovanja postal najuspešnejša razstava na vlaku vseh časov. Projekt jefjbil izdelan v spomin na 100 let Oplovih avtomobilov, hja začetku junija torej Ina železniško gžjMBMjjr Bfcjjfc, postajo v tjubjano. Podjetje Avto Triglav, sloveiroki zastopniki za znamke Rat Alfa Romeo in Lancia, je najuspešnejšimi tekmovalcem v pokalu Solcante predalo zaslužene nagrade. Izmed prvotnih 23 je pokalno prvenstvo zaključilo 21 posebej predelanih vozil Fiat iSeicento Sportmg. Zmagovalec v skupni razvrstitvi Aleks Humar, ki je vozil za podjetje ASI Idrija, je iz rok direktorja Avta Triglav gospoda Vuka prejel ključe Fiata Seicento. Drugo uvrščeni Miodrag Milosavljevič je dobil Aprilio Pegaso ,650, tretje uvrščeni Franc Šimenc pa Aprilio RS 50. Z aprilom tega leta je komercialna divizija Revoza skupaj s pooblaščenimi prodajalci vozil Renault prešla na nov računalniško podprt sistem distribucije, ki bo tudi pri nas bistveno skrajšal dobavne roke vozil. Porache je,objavil 15,1% rast dobička od lanskega avgusta do konca januarja tega 'leta v primerjavi z prejšnjim enakim obdobjem, za modelno leto 1999/2000 nameravajo pri Porscheju prodati 46.000 avtomobilov. Jeseni prihaja na trg tretja gen- v’ e racij a Oplove Corse, ki je najpopularnejši mali avtomobil na svetu. Nova Corsa*’ bo oblikovana v slogu z sedanjii Oplovimi oblikovnimi smernica- mi in bo imela najdaljšo medosno razdaljo v svojem razredu - 2491 milimetrov. Aerodinamična oblika s koeficientom zračnega upora 0,32 Je pridobila kar 33% boljšo vzvojno trdnost in tako že osnovno varnost, ki jo dopolnjujejo še štiri zračne vreče. Novo Corso bodo poganjalo šest 16 ven-tilskih motorjev, od tega dva turbo-diesla z neposrednim vbrizgom. Vdkswagnov Transporter praznuje 50 let! S.marca leta 1950 je tovarna Volkswagen v Wolfsburgu začela z redno proizvodnjo takrat edinstvenega vozila Transporter. Zasnovano je bilo na preprosti ideji: spredaj voznik, zadaj motor, vmes pa prostor za 750 kg tovora. BMW že pripravlja naslednika enega najboljših šestvaljnikov na svetu. 2.8 litrskega vrstnega šestvaljnika bo sredi poletja zamenjal 3 litrski vrstni šest- valjnik, ki bò namesto dosedanjih 193 razvil kar 231 konjskih moči. Novega Optovsgs mini snoprostores Aglio izdelujejo v jeseni leta 1998 odprti Oplovi tovarni v poljskih Gliwicah. V prvem letu proizvodnje Opel namerava izdelati 100.000 Agii. Med slovenske kupce bo 3,5 metra dolgi enoprostorček zapeljal v juniju. V septembru prihaja tudi k nam Audi A2, prvi velikoserijski povsem aluminijasti avtomobil na svetu, ki se je že pričel izde-■lovati In njegova proizvodnja že sedaj ne dohaja naročil, kajti letno imajo namen izdelati 60.000 avzomobilčkov, kar pa utegne biti premalo. Cena pri nas še ni znana- M ~~ |F PSC PRAPROTNIK d.o.o. Velenje, Šaleška 15 telefon 03 898 32 20 Fabia. Novi razred. Nova Škoda. PRODAJALNA Audi KO-MO, d.o.o. Trgovsko storitveno In proizvodno podjetje Na Šancah 2, Ravne na Koroškem Tel.: 0602 22 368 Ob Šumeu 9, Mežica Tel.: 0602 35472 Pravica imeti (čisto) svojega. Audi A4 Copyright. Vedno korak naprej ... PRIPRAVLJENI NA POLETJE: • otroški, ženski, moški čevlji, opanki in natikači • velika ponudba torbic v različnih barvah MOJCA ŠPORT: • akcijske cene športnih copat in opreme ASICS • kratke hlače in majice za poletne dni ... bodite z nami ! Ker že za polovično ceno dobite enega od paketov dodatne opreme: Elegant I, Elegant II, Sport I ali Sport II. Paketa Elegant I in Sport I sta bogatejši različici že tako pestrih paketov Elegant II oziroma Sport II. Naj naštejemo nekaj vsebine paketov: Elegant I: kovinska barva, 4-kraki usnjen volan, sredinski naslon za roke spredaj, radio concert, 5-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljiva sprednja sedeža, vključno z električno ledveno oporo, deljivo (1/3:2/31 naslonjalo zadnje sedežne klopi in še in še. Sport I: športna sprednja sedeža, športno podvozje, 3-kraki športni usnjen volan, mehanska nastavitev višine sprednjih sedežev, električna ledvena opora sprednjih sedežev, 9-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16W, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ksenonske luči, naprava za čiščenje žarometov, ogrevana ključavnica v voznikovih vratih, voznikov informacijski sistem in še in še. Sicer pa, oglasite se pri nas - pričakujemo vas. Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3000 Velenje Telefon: 063 898 25 22 PRFPIH gospodarstvo Desettisoči strojev z Raven 50 let proizvodnje strojev na stisnjen zrak in pripadajočih orodij v Železarni Ravne v letu 2000 slavi Pnevmatika Ravne kar visok jubilej: BO.obletnico obstoja proizvodnje strojev na stisnjen zrak. To je bilo obdobje velikih dosežkov razvoja teh strojev, izdelanih iz kvalitetnega jekla v železarni Ravne. Proizvodnja je bila organizirana pred petdesetimi leti z namenom, da bi oskrbovala tedanje veliko jugoslovansko tržišče (rudarstvo, gradbeništvo, kovinska industrija, livarne, gradnja prometnic v gozdarstvu) z rezervnimi deli strojev, ki so bili sicer uvoženi iz evropskih držav in Amerike. Proizvodnje takih strojev v tedanji državi ni bilo. Rezervni deli, narejeni na Ravnah, so bili kvalitetni, da so se zanje odločila tudi tuja podjetja. Seveda pa so v skladu z razvojem in interesi vodstva tovarne ter potrebami na tržišču kmalu začeli izdelovati celotne stroje. Do takrat so v naših podjetjih uporabljali različne stroje, uvožene iz različnih držav, kar pa je povzročilo težave glede rezervnih delov in tudi večje stroške vzdrževanja. Zato je večina kupcev težila k temu, da bi, kolikor je mogoče, strojni park poenotili. Vodstvo tovarne je vse to upoštevalo in proizvodnja se je razširila od rezervnih delov na izdelavo kompletnih strojev. Tako je bil izdelan prvi prototipni stroj, vrtalno kladivo RK - IS, in kmalu za njim je bila vpeljana tudi serijska proizvodnja. Bila pa je potreba še po drugih tipih kladiv, zato so razvili in izdelali še vrtalna kladiva: RK-21, RK-28, RSK-21, RK-17, RK-15, RK-26, VK 24, kladiva za rušenje -razbijanje: R0K-07, R0K-09, ROK-12, RRK-30, RGK-3. Ti stroji potrebujejo tudi pribor, ki so ga prav tako razvili in pričeli izdelovati na Ravnah: podporne noge, mazalke, brusilke za vrtalni pribor, monoblok svedre, vrtalne krone različnih tipov, pribor, kot so konice, sekači, lopate različnih mer za kladiva za rušenje... Za kovinsko industrijo in livarne so razvili stroje: brusilice, nabijače peska, seklalna kladiva, kladiva za kovičenje ter pripadajoči pribor. Razvili so in pozneje začeli tudi izdelovati težke vrtalne stroje lafete, predvssem za globinska vrtalna kladiva. Razvoj in proizvodnja se je realizirala tudi na hidravlična vrtalna in razbijalna kladiva, ročna, pa tudi bagerska, ter pripadajoči pribor. Za vse dosežke in dobre rezultate na tem področju lahko rečemo, da so terjali veliko znanja, hrabrosti, delavnosti in tudi iznajdljivosti. Na tako obsežnem programu pnevmatike hidravlike - fluidna tehnika Ravne so se porajale nenehne inovacije, izboljšave, v tehnološkem kot v konstrukcijskem smislu. Fluidna tehnika Ravne je važen člen industrije v državi, je pojem v strojegradnji. Tako je postala ta proizvodnja v Ravnah od vsega začetka do danes edina s takim programom v Jugoslaviji in v novi državi Sloveniji. Seveda je bilo to polstoletje od časa do časa tudi razburkano, glede pomanjkanja surovin, kot tudi na ekonomskem, komercialnem, organizacijskem in drugem področju. Lahko smo ponosni, da se je ta proizvodnja začela in se ohranila do danes. Upamo lahko, da se bo ohranila in da bo korakala s časom, ki ima vedno večje in nove zahteve, ter še bolj odločno zakorakala v 21. stoletje. Desettisoči pnevmatičnih strojev Ravne so delovali in delujejo stotine metrov globoko v rudnikih in iščejo rudo, rudišča, rudnine in mineralne surovine in jih eksploatirajo. Prav tako na dnevnih kopih apnenca, dolomita, granita, marmorja, andezita, diabaza, bazalta... Tisoči kilometrov cest so nastajali, ko so ravenski pnevmatični stroji rušili in vrtali kamnite gmote in odpirali nove predore. Z vsem tem je vtisnjena zgodovina in tradicija pnevmatike Ravne in Železarne Ravne. AVGUST KNEZ naš klub KAJ JE NOVEGA PRI LJUBLJANSKIH KOROSCIH Piše: Renata Picej NA SLEDI KULINARIČNEGA UŽITKA Zgodnja pomlad, ki je bila v Vipavski dolini še bolj razkošna kot v notranjosti Slovenije, nas je sprejela v vsem svojem razkošju, ko smo se 6. aprila, v ranem večeru, bližali dvorcu Zemono. Ljubljano smo zapustili šele nekaj po šesti uri in se na pot avanture z imenom kulinarika, podali z avtobusom na katerem je bil prešeren napis KRKATOUR. Kot transportno sredstvo nam ga je poslal KORATUR, pri katerem kot “zavedni” Korošci, malo za šalo in malo zares, “zvesto” naročamo avtobuse za naše izlete. “Joj, le kaj bo rekel naš predsedniki”, sem pomislila takoj, ko sem zagledala lepotca z imenom ene, meni najlepših slovenskih rek, potem pa pomislila, da morda “lepotne napake” ne bo opazil, ker bo prišel tik pred odhodom... Seveda sem se zmotila! Janko Arah vidi tudi okoli ovinka, v trdi temi noči in če je nujno, zna brati tudi misli. Ko bom o tem govorila z Janezom Krivogradom na ljubljanskem predstavništvu KORATUR-ja, mu ne bo lahko, razmišljam, pa čeprav vem, da sta oba prevoznika pogodbeni stranki. Če potujejo Korošci iz Kluba Korošcev Ljubljana, še posebej njegova sekcija avanturistov, se seveda spodobi, da je pravih barv tudi napis na njem. Ne glede na avtobus, doživetje na Zemonu, je bilo prvovrstno. Katja Kavčič se je s svojo gostilno Pri Lojzetu preselila iz Dornberka na dvorec Zemono pred tremi leti. S sinovoma Tomažem in Alešem je v dvorec na hribčku sredi vinskih trt, kjer so sicer v gornjih prostorih še vedno razstavni prostori Lipe iz Ajdovščine, prenesla svojo gostoljubnost in izbor hrane, da ga daleč naokoli ni enakega. Tudi zato se je že pred leti, kot prva iz Slovenije, znašla v najboljših italijanskih vodičih dobre hrane. Doživetje pri Katji seveda ni tešenje lakote in žeje. Tudi ni druženje v gostilni. Na Zemonu so ohranili ime restavracije: Gostilna pri Lojzetu preprosto iz Katjinega prepričanja do spoštovanja tradicije in kot zahvala Lojzetom, kot sta se imenovala njen ' oče in stari oče. Obisk dvorca Zemono in njegove restavracije, ki jo ima trdno v rokah Katja, je kot prejemanje drobnih koščkov sreče... Nenavadno, a resnično. Katja, ki je prepričana, da človek vedno zaide v gostilno z razlogom, pravi: “Nekateri so žejni, tem moraš dati piti. Drugi so lačni, in jim postrežeš s hrano. Tretji ne potrebujejo nič drugega kot toplo besedo, in jim jo nakloniš... Samo za to gre!” In Katja poklanja koščke sreče tistim, ki jo potrebujejo. Mi smo si zaželeli kulinarične avanture in smo jo tudi prejeli. Katja je žal manjkala iz zdravstvenih razlogov, a povsem dostojno jo je nadomeščal Aleš. Privoščili smo si krajšo varianto “slow fooda”, kot so poimenovali potrpežljiv, pazljiv in občutljiv način okušanja kuharskih mojstrovin. Izbor hrane, velikost porcij, kombinacija jedi, druženje hrane z vinom, izbor vinske palete, primerna uvertura v obliki uvodne razlage k posamezni hrani ali posameznemu vinu in še mnogo več, so sestavni elementi načina uživanja, ki bi ga grdo poslovenili “hrana po polžje”. Tudi mi smo jedli po polžje, ko smo okušali topel kruh s hrenovo omako, v burji dozorel pršut z rižoto v teranu, v grozd zložene njoke z radičem, fižolovo mineštro v kruhovi posodi, ki je užitna s pokrovčkom vred, teletino na pergamentno tankem in okroglo nazobčanem listnatem testu s posteljico iz pireja in izbrano solato, desertni tris iz musa, sladoleda in pana cote... Za intermezzo smo si za pol ure privoščili še kulturno avanturo in v gornjem nadstropju dvorca, kjer je v okviru Goriškega Da je vožnja do Zemona hitreje minila, so udeleženci po mikrofonu govorili o sebi in motivih, ki so jih pripeljali v klub; predsednik pa je vse zavzeto poslušal... Znamenito gostilno Pri Ančki blizu Kranja pozna cela Slovenija! Samo, tudi njen lastnik Anton Magdič (levo na fotografiji) je - Korošec! In bil je z nami na naši kulinarični avanturi pri Katji! naš klub glasbenega abonmaja, 6. aprila, gostoval Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane, prisluhnili izbornemu Čajkovskemu. V orkestru igrajo kar trije Korošci (saj se ve, da so Korošci zmerom za mušter bili...) Bojan Erjavec, Rado Šteharnik in Andrej Petrač, ki so naše doživetje na dvorcu Zemono samo še poplemenitili. NA OBISKU V SLOVENJ GRADCU V goste in na obisk svoje občine nas je povabil župan mestne občine Slovenj Gradec, gospod Janez Komljanec. Povabilo smo seveda z veseljem sprejeli in tako se je v petek, 14. aprila, več kot dvajset naših članov odpravilo v mesto ob Mislinji. Po prisrčnem sprejemu pri županu, so se vsi, ki so bili zadolženi za ljubljanske Korošce, resnično potrudili. Marko Košan, direktor Pokrajinskega muzeja, ki je prevzel nalogo vodiča po transverzali dediščine iz preteklosti in turizma današnjega dne, je svojo nalogo odlično opravil. Popeljal je Korošce skozi razstavo slikarja Darka Lesjaka iz Mute, mimo razstavljenih predmetov iz naslova Domače in umetne obrti ter jih pustil premisleku ob ogledu arheološke zbirke v prostorih nekdanjega zapora. Korošce je počastil tudi mestni župnik, gos- pod Peter Leskovar in odprl vrata svojih znamenitih cerkva. Za mestnimi znamenitostmi so prišle na vrsto tiste iz bližnje okolice. Presenetila je cerkev sv. Jurija na Legnu s svojimi res enkratnimi odkritimi notranjimi temelji zgodnje srednjeveške cerkvice in staroslovanskimi grobovi iz 13. Stoletja. In očarala je cerkev sv. Pankracija nad Starim trgom, kjer so si gostitelji omislili še posebno presenečenje za obiskovalce in k prepevanju ljudskih pesmi povabili družino Breznik (kvintet) iz Pameč. Za odličen zaključek prijateljsko-turističnega obiska občine Slovenj Gradec pa je poskrbel H.P.Vili, ki je na lovski koči LD Podgorje pripravil odličen bograč in roštilj. V imenu Kluba Korošcev Ljubljana se je za povabilo v Slovenj Gradec, zahvalil njegov predsednik, mag. Janko Arah. Z darilom, sliko koroškega slikarja Oskarja Rotovnika - Okija, je podkrepil dejstvo, da poleg Slovencev, tudi sami Korošci ne vemo prav dobro ali pa sploh ne, kako lepa in neznana je Koroška. “Kako lepa je Koroška!”, če si zanjo vzameš čas..., je bila prva ugotovitev Korošcev ob sklepnem dejanju obiska Koroške, na lovski koči LD Podgorje. Foto: Štefan Lasnik STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem Pokličete nas lahko na naslednje telefonske številke: centrala številke mobitelov: direktor vzdrževalec za območje Črne in Mežice vzdrževalec za območje Prevalj vzdrževalec za območje Raven vzdrževalec toplovodnega omrežja 0602-21 051 23 951 23 586 041623 795 651 406 651 409 651 407 651 408 Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem PREPIH naši na tujem OHAIO KOZAIMAS SOBA Veleposlanik Republike Slovenije na Japonskem je gospod Janez Primože, veleposlaništvo, v katerem domuje naše najvišje predstavništvo v deželi vzhajajočega sonca, pa leži v eminentni tokijski četrti Akasaka. z našo sosedujeta ambasadi švedske in Kanade, v sosedstvu je tudi Kulturni nemški center Goethe... vse v takorekoč strogem središču glavnega mesta. Od desne: Janez Komar, princ in princesa japonskega cesarskega dvora, Tomaž Vozelj Torej! Center za promocijo Slovenije je s pobudo za predstavitev slovenske kuhinje /ta naj bi bila tokrat povezana s slovensko kulinarično (upo)rabo ajde/ v domovini oblikoval navezo treh naših kuharskih mojstrov; sestavljali so jo: Slovenjgradčan Janez Komar, učitelj kuharstva v Gostinski šoli v Slovenj Gradcu, sicer tudi food and beverage menager; Domžalčan Tomaž Vozelj, kuhar - demonstrator, zaposlen pri Kolinski, in Gameljčan Boris Lieber, lastnik eminetne restavracije v svojem kraju. Njihova naloga gotovo ni bila lahka, zakaj ajda je kulturna rastlina, katere avtohtona domovina je sicer Kitajska, in od tod je tudi začela svoj “pohod” v svet in torej tudi k nam, na Slovensko. Njena prva velika postaja pa je bila na Japonskem in japonski preseljene! so jo kasneje prinesli tudi v ZDA, pa v južno Ameriko, tudi v južno Afriko. Japonska je danes največja uvoznica ajde, letni uvoz obsega približno 3 četrtine njene porabe, največja izvoznica pa je še vedno Kitajska. V Sloveniji je bila ajda prvič omenjena 1462, verjetno pa je k nam prišla že nekaj let prej. O spoštljivem odnosu Slovencev do te krhke in lepe, predvsem pa uporabne rastlince govori tudi ena naših najleših impresionističnih pesmi, napisal jo je Josip Murn - Aleksandrov. Morebiti za pokušino kakšna kitica: Kakor bela grud gorka od krvi, mlade radosti v cvetju ajda diši. Že vsa polna medu zacvetela je, pala k nogam ko v snu ji čebela je! Kaj pravi o letošnjem slovensko-japonskem ajdovem preizkušanju Janez Komar? "Z našo mini misijo smo bili na Japonskem od 3. do 12. aprila letošnjega leta. Vedeli smo, da se lotevamo zahtevnega projekta. Njihove skušnje z ajdo so namreč silno bogate. Japonci poznajo več vrst ajde (rečejo ji sobà), ki se od naše loči tudi po barvi: moka je roza, bela, siva... Tudi mlevni izdelki so bistveno drugačne kvalitete kot naša ajdova moka. Bistveno različen je tudi način uporabe te plemenite žitarice - Japonci jo uporabljajo predvsem za izdelavo testenin in - tako kot še marsikaj drugega -(kot destilat) za eno vrsto žganja, to je sobasake.” Gostitelj naših treh ajdovih mušketirjev je bil gospod Hiroši Noda, kuhar (s tudi evropskimi izkušnjami, saj je bil 8 let na specializaciji v Nemčiji in dve leti v Monte Carlu), sicer pa v Tokiju upravljalec treh restavracij. Ena izmed njih je v Mercedesovi poslovni stavbi, Einhorn (Enorog) imenovana, in v tej so gostovali naši slovenski ajdovi misionar- Med njihovim kulinaričnim predstavljanjem je bila rastavracija dekorirana tako, da je bila slovensko prepoznavna: v ta namen so bili uporabljeni panojski dekoracijski plakati, državna zastava, ustrezno oblikovani jedilni listi, spremni promocijski drobir vseh sort (recimo stilizarana ajdova zrna) in za avdio podlago seveda - primerno diskretna slušna zavesa Avsenikove glasbe. Janez Komar rezimira slovensko ponudbo z naslednjim: “Za naše goste smo pripravili tri menije. Prvi je ponujal govejo juho z ajdovimi žlikrofi, pečeno postrv v ajdovi omaki in krajnsko bržolo z ajdovimi krapci in flancati. Drugi jedilnik: pršut z olivami, široki ajdovi rezanci z jurčki v smetanovi omaki, bela riba (škarpina) s špinačo in krompirjem, sladica pa polnjeno jabolko z ajdovo kašo. Tretji obrok jedil je bil sestavljen iz ajdovih žgancev s pršutom in kislo smetano, rostbif (roast beef) z ajdovimi žličniki ter ajdovi štruklji s skuto. V skladu z japonskimi železnimi prehrambnimi navadami je bila k “našemu” pogrinjku pred začetkom obroka obvezno dodana servieta (za osvežitev ter očedenje obraza in rok) ter kozarec vode z ledom (za odžejanje med obrokom) ter čaj ali kava (na koncu). Porcioniranje (količinsko) je za Evropejca zelo skromno (polovica če ne že samo tretjina našega standariziranega obroka), cene pa silno visoke: naš menu je bil vreden 6 tisoč jenov, to je približno 12.000 SIT.” In kdo so bili gostje na dnevih slovenske kuhinje v Tokiju? "Prvi dan je bil sprejem za vladno parlamentarno delegacijo, priredil ga je naš veleposlanik Primože z ženo (ta je Japonka), gosta sta bila tudi princ in princesa z japonskega cesarskega dvora. Po večerji so se gostje še zavrteli in - princ in princesa sta se izkazala kot odlična plesalca valčka in polke. Svetovljana pač, kultivirana. Moram reči, da so bili nekateri njuni protokolarni slovenski soplesalci kar v zagati." In kakšno je bilo sicer zanimanje za pripravljene slovenske kulinarične umetelnosti iz ajde? "Vsi dnevi so bili razprodani, kot se reče, vnaprej, zanimanje ogromno, gostje so bili predvsem Japonci (večerja za člane enega njihovih rotarijskih klubov, pa za ženski klub - organizirala ga je veleposlanikova tašča), PPFPIH naši na tujem toda tudi poslovneži iz Evrope in Amerike, zadnji dan so bili naši gostje v Tokiju živeči Slovenci.” Kakšen je delovni dan tvojega poklicnega kolega z Japonske? “Od devetih dopoldne do enajstih zvečer, delovna je tudi ena sobota v mesecu. Če k temu času dodava še vožnjo na delo in z dela (na podzemni poprečno uro v vsako smer), se najbrž ne gre čuditi, da Japonci svoj sobotno-nedeljski prosti čas v glavnem porabijo za nakupe in - spanje. Če se že zabavajo, potrošijo denar in čas za priljubljeno igro pačinko (podobna našim fliperjem), radi pa imajo ameriški in evropski nogomet ter (za izbrance ter zaradi prostorske utesnjenosti prirejen) golf.” Kaj pa slovenski kulinarični mojster Janez Komar in japonska kuhinja? Suši "Seveda ni šlo brez gastronomskih zasebnih izmenjav. In pokušanj. Recimo japonskega tradicionalnega sušija. Serviran na bananin list, pred gostom pripravljen obrok: fileji treh vrst surove tune, ligenj, školjka, slanik, možgani tune, kot dodatek na lističe narezan ingver, sojina omaka, misu juha z morskimi sadeži, riž s sladkorjem, zelen hren in tradicionalni zeleni čaj. In seveda priučena japonska paličična spretnost." Nič ribe fugo? "Pogledat sem jo šel na ribjo tržnico - riba fugo je delikatesa japonske kuhinje ali, kot radi rečemo Evropejci, ruska ruleta po japonsko. Fugo je riba napihovalka, ki velja za vrhunsko izbrano jed, vendar nevarna, če se kuhar napačno odloči pri odstranjevanju določenih organov. Ne, nisem se preizkusil z njo.” Najbrž ni šlo brez strokovnih stikov, izmenjav izkušenj, dogovorov za še kakšno sodelovanje podobne vrste? “O slovenski kuhinji smo zstavili besedo v intervjujih za lokalno televizijo in časopis -Tokyo Harald. Povezali smo se s Slovenia business group in Japan, katere koordinatorica je Dolenjka Biba Sethna, njihova ciljna publika pa so po vsem svetu razseljeni Slovenci. Pustil sem jim šest naših receptur, smo pa v dogovorih v zvezi z organiziranjem kuharskega tečaja za v domovino se vračajoče Slovence/ke. Seveda tudi ni šlo brez omembe koroške naj jedi - mežrla. Ko sem jih poučil z njegovo sestavo, so bili zgroženo presenečeni... Vendar sem jih prepričal in jih povabil na pokušino - k Murku, ko se bodo potepali po Sloveniji. Našli smo še čas za obisk prehrambnega sejma Foodex Japan 2000, kjer smo se srečali z najboljšimi japonskimi kuharji in predsednikom vseh japonskih kuharskih zvez - to je Širo Deguči. Kuharski mojstri so pripravljali izvrstno hrano, izkupiček pa namenili za lačne otroke po svetu." Se je predstavila tudi Slovenija? "Je, a sila skromno. Pa bi imeli kaj pokazati. V svetu si seveda ni mogoče izboriti prostor za ne vem kako širok asortiman, pa vendar imamo kakšno posebnost: recimo našo potico, žgance, regrat... Čisto na rob morda - med ponudbo v nekem lokalu z žganimi pijačami iz vsega sveta smo zaman spraševali po našem borovničevem žganju ali pa po brinjevcu. Po čemerkoli slovenskem. Škoda." Za konec - kako kaže kulinariki v prihodnosti? Jo bo požrl instant ali se ji še obeta čas posebnih užitkov? “Kyoto 2002 (od 24. do 28. 3.) je prostor in čas, odmerjen za 30. svetovni kulinarični kongres. V rokah sem imel že natančno izdelan popis tega dogodka. Ne gre se bati, da bi se človeštvo tako zlahka odpovedalo eni največjih slasti (in seveda tudi potreb) v življenju.” Za konec le še prevod (transkibiranega japonskega) naslova. Dober dan, ajda! “S spoštovanjem in naklonjenostjo so domačini prikimavali naši, slovenski ajdovi kuhinji," je zaključil razmišljanje J. Komar. Ker sem pokusil že marsikaj iz njegove kuhinje, se ne čudim. Fugo - delikatesa za hrabre Andrej Makuc kultura Lilija in tulipan Pri nas se je nekaj dogajalo Velikokrat slišimo vprašanje, kako prebivalci Koroške porabijo svoj prosti čas. Hja, izbira ni ravno velika; športne prireditev, koncerti pihalnih orkestrov, redki abonmaji, petkrat na leto koncert takšne ali drugačne glasbe in kino, to pa je tudi že skoraj vse. Redko ali praviloma nikoli se ne zgodi, da bi lahko za konec tedna izbirali med več prireditvami različnih žanrov. In kaj preostane prebivalcem Koroške vseh starosti? Izlet v neznano (ali znano, tja, kjer se kaj dogaja), sedenje pred televizorjem, obisk pri sorodnikih, lopatanje vrtička... Oh, seveda, pozabil sem najbolj razširjeno razvedrilo za konec tedna... Složno lahko ugotovimo, da poprečnemu prebivalcu Koroške preostane le, da zavije v bife, gostilno, kjer zagotovo sreča kakšnega znanca, ki se je že naveličal večnega sedenja pred televizorjem; pa še to je, da v bifeju najlažje pokomentiraš poraz ali zmago nogometašev, rokometašev, odbojkarjev, kegljačev... Pa vas zanima, kje smo s prijatelji to ugotovili? Vaš odgovor je pravilen, kje drugje kot v bifeju. No, zdaj pa k bistvu. Ker se za konec tedna človek navadno nima kam dati, je Primož KOTNIK s skupino mladih in ambicioznih študentov ustanovil DRUŠTVO ZA KULTURNI RAZVOJ KOROŠKE MLADINE. Simbolično ime, ki nam pove, čemu je bilo društvo sploh ustanovljeno. Glavni namen društva je, da poskuša mladim (in seveda vsem ostalim) omogočiti ogled glasbenih koncertov, gledaliških in lutkovnih predstav in da jih na drugi strani tudi ozavešča ter organizira različne čistilne in delovne akcije ter še mnogo drugega. Tako je društvo skupaj s KKŠ lani decembra organiziralo prednovoletni projekt Adijo '99. V okviru le-tega so otrokom omogočili ogled lutkovne predstave, mladini rock koncert, vsem ostalim pa ogled gledališke predstave Sex, Drugs & Rock'n'roll. Odziv je bil izjemen, še posebej je ljudi pritegnila gledališka predstava, ki je bila razprodana. Aprilski projekt, s simboličnim naslovom Lilija in tulipan, pa je bil zastavljen z vidika ekološkega ozaveščanja mladih. 25. aprila je bila predvidena čistilna akcija, v kateri bi očistili grajski park na Ravnah. Na žalost pa so morali akcijo zaradi dežja in razmočenosti terena odpovedati. Pri tem gre pohvala občini Ravne, ki je akcijo podprla. Naslednji dan je bil rock koncert Magnifica, skupine California, Tabu in Faltan na Prevaljah v Družbenem domu. Tretji dan projekta Lilija in tulipan pa je bila v počastitev dneva upora proti okupatorju gledališka predstava, komedija Življenje dveh profesorjev, organizirana skupaj z občino Prevalje. Kaj naj napišem za konec? Naključni opazovalec si počasi zagotovo ustvari podobo, da obstaja nekdo, ki s pomočjo lokalnih skupnosti, donatorjev in sponzorjev poskuša zagotoviti kulturno in zabavno življenje populaciji vseh starosti, od malčkov v vrtcu do starejših, željnih ogleda gledaliških predstav. Vse pa se na žalost vrti okoli financ. Če ne prodaš dovolj vstopnic in ni izkupiček za točilnim pultom dovolj visok... Posebej pa zbode kritika gledališke predstave na lokalnem radiju. Prireditelju in gledalcem očita, da če so zadovoljni s takšno predstavo, ki ni primerljiva z Javšnikom, si drugačne tudi ne zaslužijo. Tega si nekdo, ki se trudi popestriti življenje na Koroškem, ne zasluži. Mogoče pa si ta samozvani kritik ne zasluži drugega, kot je zapisano v uvodu, da poseda po gostilnah, ker drugega mu ne preostane. Pa brez skrbi, po zagotovilu članov Društva za kulturni razvoj koroške mladine se bodo še naprej pripravljali projekti (za staro in mlado), tako na kulturnem, športnem kot na zabavnem področju. Aljaž GRADIŠNIK Ribnica na Pohorju: vračajo se k severju Minilo je trideset let, odkar je v Ribnici na Pohorju sklenil življensko in umetniško pot slovenski filmski in gledališki igralec Stane Sever. Dolga leta je prihajal v ta pohorski kraj in prav po svoje plemenitil tukajšnje ljudi, kmete, holcarje in pruharje. Preko Severja je v ta kraj prihajala slovenska kultura, takrat predvsem v gledališču enega. Ko se je Sever poslovil, je za vedno ostalo nekaj severjanskega. Ostale so spominske prireditve, slovenska monodrama in druge kulturne prireditve. Veliko jih je bilo, ki so kar lep čas bogatile tudi širšo okolico, saj so svoj čas del Severjevih dnevov prenesli v druge kraje. Čas neizprosne ekonomike pa je tudi tu vedno bolj zapiral možnosti in iz dnevov je ostal samo še dan, še ta bolj zahvaljujoč slovenskim gledališkim delavcem. Letos, zadnje dni marca in prve v aprilu, pa sov Radljah s petimi predstavami popestrili kulturna zbivanja pod imenom “Severjeva srečanja 2000”. To je skupna akcija območnih gledaliških skupin iz Radelj, Vuzenice, Podvelkle in Ribnice na Pohorju, pod organizacijsko taktirko Območne izpostave sklada za ljubiteljsko kulturo RS. Z domačimi kulturnimi ustvarjalci in poustvarjalci so skušali prinesti ljudem nekaj kulturnih užitkov, izvajalcem pa dati možnost predstavitev v širšem območju. Tako je bil 31. marec dan Dramske skupine iz Ožbalta, v režiji Majde Plazovnik so pripravili Linhartovo "Županovo Micko". Dramska skupina s Kaple, pod vodstvom Igorja Glasenčnika, je predstavila burko "Karlova teta", njihov čas je bil prvi april. Drugi april je bil dan kulturno umetniškega društva Brezno - Podvelka, pripravili so komedijo Hinka Rebelja “Pri debeli muhi”, v režiji je Dušana Valente. Četrta predstava, osmega aprila, je bila nova zadeva. Avtorica - študentka Andreja Hribernik, je pripravila “Kulturno vstajo”, tudi režijska komanda je v rokah avtorice. Kot zadnji prvega poskusa se bodo predstavili igralci iz Sv. Antona. Pripravili so veseloigro Marjana Marinca “Ad acta", režija je v rokah Darka Ričnika. Kar velik iziv za mlade prebujajoče se gledališke delavce in ustvarjalce. k. vaiti Pl)r __________________________________študentarije Lepo je v naši domovini biti mlad Piše: Mojca Erjavec Če sem se v enem od prejšnjih člankov spotaknila ob ureditev problematike mladinske kulture pri nas, zdaj veselo ugotavljam, da se stvari spreminjajo. Na Občini Ravne na Koroškem je bila s podporo županje, gospe Ivane Klančnik, ustanovljena Komisija za mlade, ki bo skušala stanje spremeniti in organizirati. Najprej bo analizirala stanje, v katerem se mladinska kultura v občini nahaja, nato rezultate primerjala z občinami, ki imajo problematiko mladinske kulture že urejeno in v dolgoročnem pogledu predlagala morebitne rešitve in izboljšave. To se vse skupaj mogoče sliši nekoliko preveč uradno, vendar v praksi izgleda čisto v redu. Najprej je treba pogledati, kaj že imaš, temelje dograditi ali obnoviti in nato se lahko gladi hiša. Upam, da čim bolj trdna. Vsi, ki vas stvar zanima in bi radi v projektu sodelovali, ste vljudno naprošeni, da se jim oglasite. 0 njihovem delu bo javnost redno obveščena. Letošnje brucovanje je bilo izjemoma v šotoru na Ravnah na Koroškem, njegov datum pa je bolj kot z uvodom sovpadal z izpitnimi roki - ampak bolje pozno kot nikoli. V ljubljanskem K4 seje pripetila še ena koroška gavda v organizaciji Kluba Koroških Študentov. Spet smo se videli, spet smo se kaj pomenili in popili kaj zastonj vina. Sicer pa štirka, ki na žalost izgublja status promi-nentnega zbirališča ljubljanske študentarije, v mesecu maju praznuje rojstni dan. Tridnevno dogajanje od 24-ega do 26-ega meseca mladosti bodo zaznamovali tudi Dejmo stisnt teter z njihovo Biblijo, ki ima že preverjen učinek na občinstvo. Je namreč neznosno smešna. Smešna, torej komična, in obenem tragična sta tudi Matjaž Javšnik in Valter Dragan v njuni predstavi Sex, Drugs in Rock and Roli, ki smo jo pred kratkim lahko videli pri nas. Držita ogledalo slovenski tranzicijski družbi in nekaj pointov gotovo ostane po krivici prezrtih. Najbolj se še vedno smejimo seksualnim, političnim in religioznim konotacijam. Zato mnoge predstave, ki se okitijo z nazivom komedije, tudi ne ponujajo kaj več. Če občinstvo ni dovolj zahtevno, si kaj boljšega tudi ne zasluži. Sicer pa maj ostaja tradicionalno najbolj poln mesec; za decembrom seveda, ampak ta ima minus pomlad. In ironično je seveda maja največja gužva tudi na faksih. Vsi profesorji se nenadoma spomnijo, da bi bilo treba oddati milijon seminarskih nalog, da še niso napovedali zadnjega kolokvija, zato ga odredijo za prihodnji teden, daje treba tistih ostalih sto strani, za katere ni bilo časa na predavanjih, predelati samostojno, ob tem pa se konec meseca obetajo že predroki izpitov. Lepo, ne??? Na področju žurov omenimo le praznik dolenjske kapljice Cvičkarijo, ki bo letos na Gospodarskem razstavišču; in seveda študentsko tržnico - menda tokrat v parku Tivoli, da bo več prostora. Tako živimo ljudje - je zapisal Pavček. Kako - pa ostaja še vedno na vas. Jfelene. PeZeTeJ/Zk ded* m U, dà ob-ddjd bdjstb, ICifXl fb US hrtu#* -. ir /A7/ cld vkfdja P' Kaj Mfri, j iudi' M prtMvvin. J 'vm I "■ J( izfadhr scdnib pmvi\ y/Mà 1 Odlične uvrstitve koroških plesnih parov v Linzu MATIC IN LENA V FINALU Letošnje svetovno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov v kategoriji starejših mladincev in mladink, ki je potekalo 29. aprila v avstrijskem Linzu, je bilo izjemno uspešno tudi za Leno in Matica Pavliniča iz Kotelj, sicer člana plesnega kluba Urška iz Ljubljane. Koroška plesalca, lani tudi svetovna prvaka med mlajšimi mladinci, sta kljub svoji mladosti, saj še nista dopolnila 15 let, prvič sodelovala v višjem tekmovalnem razredu na tako uglednem prvenstvu in se med 32 pari uvrstila med najboljše, v finalno tekmovanje, kjer sta zasedla 7. mesto. To je izjemen uspeh brata in sestre Pavlinič, ki sta se izkazala že konec lanskega leta na državnem prvenstvu v standardnih plesih v Ajdovščini, kjer sta prvič prestopila rang nižje kategorije in med starejšimi mladinci presenetljivo zmagala. Naslov svetovnih prvakov sta si v Linzu priplesala Eugeny Stepanov in Maria Gontcharuk iz Rusije pred paroma iz Nemčije in Litve. Sočasno je v Linzu potekalo tudi odprto mednarodno prvenstvo, kjer sta v kategoriji mlajših mladincev uspeh Pavliničevih dopolnila še druga dva koroška para, ki nastopata za PK Fredi Ljubljana. Prevaljčan Nal Vute je s soplesalko Špelo Blatnik osvojil med 26-timi plesnimi pari 4. mesto v standardnih in 5. mesto v latinsko -ameriških plesih. Dvojica Janko First in Ines Kogal z Raven pa si je priplesala 6. mesto v standardnih plesih. I. M. Od leve: Špela Blatnik in Nal Vate, Lena in Matic Pavlinič ter Ines Kopal in Janko Firšt. KEGLJAŠKI EKIPI KOROTANA V 1.B LIGI Prevaljski kegljači so triumfalno sklenili tekmovanje v drugi ligi in se zavihteli še za stopničko višje - v enotno 1. B slovensko ligo. Uspeh moške ekipe je dopolnila še ženska vrsta, ki je prav tako nastopala v drugoligaški konkurenci in tekmovanje končala na 1. mestu. Tudi kegljavke Korotana bodo v sezoni 2000/2001 nastopale v 1. B ligi. Torej, zgodovinski uspeh prevaljskega kegljanja. Podobno kot v predhodni sezoni v 3. ligi so korotanovi kegljači, čeprav novinci v 2. ligi, zmagoslavno končali letošnjo sezono in si z devetimi točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo Rudarja iz Trbovelj zagotovili 1. mesto in uvrstitev v višji rang tekmovanja. V 18-tih tekmah so Prevaljčani prepustili tekmecem le dve točki, potem ko so edini poraz doživeli v uvodni tekmi drugega dela prvenstva v Mariboru s ekipo Rolo Sternad (bivši MTT) s 6:2. “Potem ko smo pred tremi leti izpadli v tretjo ligo, smo si seveda zadali nalogo,da čimprej povrnemo ugled prevaljskega kegljanja. To nam je tudi uspelo. Naše vrste je okrepil izkušeni Ivo Mlakar, bivši dolgoletni kegljač Fužinarja, nato seje na Prevalje vrnil še moj brat Toni in skupaj z nami, ki smo bili vseskozi zvesti klubu, smo tvorili močno vrsto”, poudarja eden od tvorcev uspehov prevaljskih kegljačev Bojan Golob. “Druga liga kakovostno ni bila slaba, vsaj prve štiri ekipe so velikokrat dosegale rezultate na ravni prvih lig, zato računam, da se bomo tudi v 1. B ligi potegovali za mesto nekje v prvi polovici lestvice. Nasprotniki, kot Flidro Medvode, Sinet Flrastnik, Ribnica, Adria Ankaran, Gradis Ljubljana, Litija, Kovinotehna Celje in drugi, seveda ne bodo lahki, toda tudi mi imamo odlično ekipo. Računamo tudi na vsaj eno močno okrepitev iz vrst koroških klubov,” pravi Bojan Golob. Za moško ekipo Korotana so v sezoni 1999/2000 nastopili: Vinko Sonjak, Franc Žagar, Bojan in Toni Golob, Ivo Mlakar, Zvone Franc, Rudi Fajmut, Franc Medvoz in Bernard Rebernik. Prvenstvo v 2. ligi je letošnjo sezono z uspehom zaključila tudi ženska vrsta Korotana. Ekipa, ki jo je vodil trener Branko Sabljar, je potem ko je pred tremi leti izpadla iz najvišje državne lige, v tretjem poskusu vendale uspela. Prevaljčanke so vse do zaključka prvenstva bile boj s kegljavkami Šoštanja, toda tehtnica se je v korist koroških kegljavk nagnila, ko so Varboletova, Sabljarjeva in njune soigralke slavile zmago v 10. krogu v Šoštanju s 6:2. V zadnjih dveh krogih so Prevaljčanke z zmagama 5:3 nad ekipo Impola iz Slovenske Bistrice v gosteh in Sremičem iz Krškega s 5:3 doma le še potrdile naslov prvakinj 2. lige. Za ekipo so kegljale: Majda verbole, Ivanka Sabljar, Ema Žagar, Betka Saberčnik, Darinka in Petra Petek, Mojca Drofelnik, Vera Laznik ter Marija Predikaka - Jež. I. M. RAVENSKI ODBOJKARJI Z NOVIM VODSTVOM V aprilu so se na Ravnah na volilni skupščini zbrali vsi, ki so bili in so še kakorkoli povezani z odbojkarskim klubom Fužinar GOK IGEM in pregledali delo v minulem dveletnem obdobju. Ocenili so, da 4. in 5. mesto članske ekipe v zadnjih dveh sezonah prvenstva 1. DOL, nista v skladu s pričakovanji. V klubu, ki je imel domala profesionalni pogon, so si namreč pred prvenstvom zadali precej višje cilje, čeprav ne gre prezreti uspeha v slovenskem pokalu, ko so Ravenčani v letu 1998 drugič zapored osvojili to lovoriko in se uvrstili v evropska tekmovanja. Nov devetčlanski upravni odbor, ki so ga na skupščini potrdili, bo imel za prioritetno nalogo obdržati v klubu kakovostne domače odbojkarje, medtem ko se bodo v bodoče izogibali nakupu tujih igralcev, kar je bila praksa doslej. Z domačimi strokovnimi kadri, kot so Franjo Jež, Branko Golob in Adi Urnaut, bodo še naprej skrbeli za načrtno vzgojo mlajših generacij. Klub bo v naslednjem mandatu vodil predsednik Danilo Pudgar, v upravnem odboru so še: Drago Golob, Zvone Božič, Franjo Jež, Marjan Kokol, Igor Filipančič, Danilo Čebulj, Danilo Tušek in Stojan Košak. Po nekajletnem prizadevnem delu so se od kluba poslovili dr. Darko Iglar, Matic Verbič, Robert Stopar, Krpač in še nekateri, ki so bili tvorci največjih uspehov ravenske odbojke v zadnjih letih, hkrati pa ljudje, ki so bili deležni kritik na račun vodenja kluba in predvsem kadrovanja igralcev. Potrjen je bil tudi nov nadzorni odbor, v katerem so Brane Žerdoner, Peter Prikeržnik in Marijan Ban ter disciplinsko komisijo, ki jo zastopajo Marijan Šteharnik, Beno Jelen in Darko Pokeržnik. I. Mlakar NA KOROŠKEM MLADI NOGOMETAŠI IZ TREH DRŽAV Nogometna kluba Slovenj Gradec in Korotan sta bila zadnji vikend v aprilu gostitelja kadetskih reprezentanc, igralcev do 17 let starosti, iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Na enem od najstarejših mednarodnih turnirjev v evropskem prostoru “Savaria pokalu 2000”, ki je bil letos že 29. po vrsti, so nastopile reprezentance avstrijskih dežel Gradiščanske in Štajerske ter reprezentanci Zahodne Madžarske (Komitat Vas) in Slovenije. Turnir se igra izmenično vsako leto v eni od držav udeleženk. Letos je bila gostitelj Slovenija, ki je s svojimi izbranimi vrstami tudi največkrat doslej osvajala pokal, in kot pred osmimi leti je bil domačin znova Slovenj Gradec. V uvodni tekmi turnirja, ki je bila na Prevaljah, so izbranci našega selektorja Jožeta Karolija iz Murske Sobote in trenerja Darka Žižka iz Radelj izgubili proti ekipi Avstrijske Štajerske s 3:1, v drugi tekmi pa je ekipa Zahodne Madžarske premagala Gradiščansko s 3:0. Drugega dne sta bili tekmi v Slovenj Gradcu. Najprej je srečanje dveh poražencev za 3. mesto dobila Slovenija proti Gradiščanski z 2:0. V naši izbrani vrsti sta nastopila tudi igralca kadetske ekipe GOK IGEM Dravograda Marko Šuler, sicer doma iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, ter Dravograjčan Gregor Črešnik. V sklepnem dvoboju za 1. mesto so zmagali mladi nogometaši avstrijske Štajerske, ki so s 3:0 odpravili reprezentanco Zahodne Madžarske. Najboljši strelec turnirja je bil član naše izbrane vrste Jaka Štromajer, nogometaš Triglava iz Kranja. Turnir je vzorno pripravil organizacijski odbor pod vodstvom Silva Pritržnika in ob pomoči obeh občin in županov Janeza Komljanca in dr. Matica Tasiča, ki sta mlade nogometaše posebej pozdravila. Ivo Mlakar SPOMINI NE ZBLEDIJO Trinajstega in štirinajstega marca 1955 je bilo državno prvenstvo smučarjev skakalcev na skakalnicah na Ravnah in v Črni na Koroškem. Objavljamo podpise udeležencev tekmovanja, članske in mladinske ekipe. Zadnji podpis je od znamenitega JANEZA POLDE. Očitno je bil pred 45 leti smučarski turizem v Mežiški dolini zelo razvit. Samo na 8. smučarskem tednu je skupaj sodelovalo preko 200 smučarjev. Smučali so v vseh disciplinah. Gledalcev se je zbralo tisoč in tudi več. Pa danes? IVAN SREBNIK ZAHVALA: Občini Ravne na Koroškem se zahvaljujeva za finančno podporo, s pomočjo katere je najinemu sinu Tadeju PEČNIKU omogočila sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih v kanadi in Bosni in Hercegovini. starša Tadeja Pečnika črna kronika Strela najavlja Prehod v bližajoči se poletni čas se je na Koroškem letos najavil tudi v črni kroniki dokaj zgodaj. 18. 4. 2000 je namreč okoli 21.30 v kraju Hudi kot (upajmo, da letos v tem pogledu ta pohorski kot ne bo prehud - op. pisca) zaradi udara strele prišlo do požara na leseni počitniški hišici (vikendu), last M.K. iz Maribora. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je objekt pogorel do tal in približno ocenjena gmotna škoda znaša kar dobrih šest milijonov tolarjev. Strela na robu Na srečo je manj gmotne škode nastalo, ko je 20. 4. okoli 19.50 strela udarila v obronek gozda blizu kmetije, last 1.0. v Primožu na Pohorju. Prišlo je do manjšega požara, v katerem je zgorelo okoli 8 kvadratnih metrov podrasti. Ogenj so pogasili domačini, posredovali pa so tudi gasilci in preprečili, da bi se ogenj razširil v gozd. Vroči moped Da prihaja bolj topel ali celo vroč čas, nakazujejo v črni kroniki tudi nekatere značilne tatvine, do katerih na primer pozimi običajno ne pride. Gre za krajo mopedov in motornih koles. Izpred stanovanjskega bloka na Partizanski cesti na Ravnah na Koroškem je tako 14. 4. med 20.30 in 22.00. uro neznani storilec odpeljal kolo z motorjem znamke Tomos automatic, last M.M. iz občine Ravne na Koroškem. Dan navrh so bili policisti obveščeni, da leži pri telovadnici Osnovne šole Prežihov Voranc na Ravnah Na Koroškem odvrženo in zažgano motorno kolo. Izkazalo se je, da gre za moped, last M.M., ki ga je neznanec po končani vožnjo odvrgel. Iz rezervoarja je pričelo teči gorivo, ki ga je tat prižgal in ogenj je moped v celoti uničil. Policisti za neznancem poizvedujejo. Neprevidno ravnanje S praznovanjem velike noči in 1. maja je povezano tudi pokanje z karbidom in možnarji. To pa velikokrat ne mine brez težav, ki so večinoma plod nepazljivega ali skrajno neodgovornega ravnanja. Poglejmo primer, ki je dovolj značilen za večino tovrstnih dogodkov. Streljati s karbidom se je 23. 4. okoli 10.30 odločil skupaj s prijatelji tudi B.B. iz občine Slovenj Gradec. V dve 20 litrski posodi za shranjevanje mleka je nasul karbid, ga polil z vodo in ustje tesno zaprl z gumijastima žogama. Po dobrih petih minutah je s pomočjo daljše palice, na koncu katere je imel prižgan papir, poskušal sprožiti eksplozijo plina v posodah. Vendar do nje ni prišlo. B.B. je stopil do ene izmed posod in iz nje potegnil žogo, do druge posode pa je prišla njegova 11 letna hči in potegnila žogo iz nje. Tedaj je v posodi prišlo do vžiga in eksplozije plina, ki je nastal ob kemičnem procesu v posodi. Deklica se je pri tem opekla po obrazu in so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe na srečo le lažje narave. Kljub temu bodo policisti proti očetu seveda ukrepali in bodo predali kazensko ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. JRM Ne glede na letni čas in praznično obdobje pa je za koroško črno kroniko v minulem obdobju značilno neobičajno veliko kršitev javnega reda in miru (JRM). Zato bom dal prednost nekaterim izmed najznačilnejših (seveda resničnih) dogodkov. Policist v “vagonu" Malo pred osmo jutranjo uro, torej zares zgodaj za kršitev JRM, je 30. 3. 2000 v lokalu Vagon bar v Mislinji M.F. (povratnik v kršitvah javnega reda in miru - op. iz policijskega zapisnika) pričel z razgrajanjem. Kričal je, dvignil mizo, za katero je sedel in razbil steklen pepelnik, ki je bil na najej, po tleh pa je vrgel še stol. Zatem je pričel metati na tla odločbe o prekrških, ki jih je zoper njega izdal sodnik za prekrške, in za to, daje bil kaznovan, obdolžil lastnico lokala ter se ji nameraval maščevati. Odšel je proti točilnemu pultu, kjer je stala lastnica in nji grozil s pretepom. Ustavil se je pri biljardu, kjer je nameraval vzeti palico, da bi s z njo lotil lastnice lokala. Vendar je bila tokrat njegova sreča opoteča: v lokalu se je namreč prav tedaj nahajal policist v civilu - in to kar inštruktor policije za praktični postopek in samoobrambo, ki mu je učinkovito preprečil napad in nadaljnje razgrajanje. Ko so posredovali še policisti PR Slovenj Gradec, je M.F. kričal in grozil naprej in so ga morali zadržati do iztreznitve. Spet bo romal tudi k sodniku za prekrške. Družinska slika s policijo Kaj vse lahko doživijo policisti med opravljanjem svojega dela, slikovito ilustrira pričujoč dogodek, ki se bere skorajda kot kakšna spretno zrežirana kriminalka. Policista Policijske prometne postaje Slovenj Gradec sta na regionalni cesti v naselju Legen v Slovenj Gradcu 03. 04. ob 20.15 ustavila voznika osebnega avtomobila M.K. iz občine Slovenj Gradec. Odredila sta preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, kije pokazal prisotnost 1.19 promile alkohola v izdihanem zraku. Ker se voznik z rezultatom alkotesta ni strinjal, sta policista odredila strokovni pregled z odvzemom telesnih tekočin, ki pa ga je M.K. odklonil. Policista sta mu začasno odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo. Po navedbah policistov je tedaj pristopila voznikova žena J.K. in se pozanimala za vzrok postopka z njenim možem, kar ji je policist tudi pojasnil. Tedaj je pričel M.K. policistu groziti, da se bo maščeval njegovi družini, njega pa bo zaklal. Pričel je tudi z rokama zamahovati proti policistu. Ko sta policista zoper M.K. uporabila strokovni prijem in ga poskušala vkleniti, se je vmešala njegova žena, ki je policista nekajkrat z rokama udarila po glavi. Ob uporabi prisilnih sredstev sta bila M.K. in eden izmed policistov lažje telesno poškodovana in sta dobila zdravniško pomoč v bolnišnici Slovenj Gradec. Zaradi vožnje motornega vozila pod vplivom alkohola in nedostojnega vedenja proti uradnim osebam bodo policisti zoper M.K. napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, bodo zoper njega podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, kamor bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi ovadili tudi njegovo ženo. Popotovanje Pravo popotovanje od prekrška do prekrška (beri: od lokala do lokala - op. pisca) je dne 18. 04. imel 1.0. iz občine Črna na Koroškem. Ob 11. uri je v enem izmed lokalov pričel kričati, groziti enemu izmed gostov, da ga bo pretepel in mu vrgel kozarec v glavo ter ga poškodoval. Po tem "hrabrem” dejanju je 1.0. ta lokal zapustil in odšel v drugega, kjer je nadaljeval s kričanjem in od natakarice zahteval, da mu postreže z alkoholno pijačo. Ker mu natakarica, zaradi očitne vinjenosti, s pijačo ni postregla, je to storil kar sam. Segel je za točilni pult in vzel steklenico vino ter jo izpil. Tudi ob posredovanju policistov PP Ravne na Koroškem se ni umiril in so ga pridržali do streznitve. Čaka ga še sodnik za prekrške. JRM 16 Vsi akterji pričujoče zgodbe, razen policistov, so stari komaj 16 let. Seveda zaradi njihove mlado-letnosti ne bom navedel njihovih imen ne kratic, saj mladih nemirnežev ne nameravam dati na pranger, dogodek mi je bolj zanimiv kot opozorilo ali v poduk drugim mladostnikom, ki se bodo morda že nocoj vračali domov s kakšne prijetne “žurke”. 21. 04. 2000, pravi policijsko sporočilo za javnost, ob 00.35 so štirje mladoletniki, doma iz Pameč in Slovenj Gradca, na Celjski cesti v Slovenj Gradcu kršili javni red in mir. Na ves glas so kričali in se nespodobno vedli ter poškodovali prometni znak. S tem so vznemirjali bližnje stanovalce in motili njihov nočni počitek. Ob prihodu policistov so se vsi, razen enega, umirili. Edini med njimi, ki se ni umiril, je še naprej kričal in motil nočni mir. Policisti so ga opozorili, naj preneha, vendar tega ni storil. Opozorili so ga, da bodo proti njemu uporabili prisilna sredstva in končno so policisti uporabili fizično silo ter ga privedli na policijsko postajo, kjer je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve. V postopku na policijski postaji so bili prisotni mladoletnikov zagovornik in starši. Ker je po uporabi prisilnih sredstev tožil za bolečinami v prsnem košu, podlahti in na obrazu, je na policijsko postajo prišla dežurna zdravnica, ki je ocenila, da mladoletnik zaradi teh poškodb ni sposoben za pridržanje in so ga ob 02.00 tudi prekinili. Mladoletnika so starši odpeljali na pregled v bolnišnico, kamor je odšel tudi eden izmed policistov, ki se je poškodoval pri uporabi prisilnih sredstev. Vsi kršitelji bodo morali pred sodnika za prekrške. Čudna želja Med notorične kršitelje JRM bi lahko najbrž prišteli tudi K.U. iz občine Slovenj Gradec, ki je 22. 04. 2000 ob 17.15 imel precej neobičajno željo in najbrž tudi veliko žejo. Ob tej uri je namreč v močno vinjenem stanju prišel v samopostrežno trgovino v Slovenj Gradcu in od lastnika zahteval, da mu za 50 tolarjev proda liter vina. Ker lastnik seveda njegovi želji ni ustregel, mu je K.U. pričel groziti s pretepom. Ob prihodu policistov se je umiril in odšel iz trgovine. Ob 17.45 seje ponovno vrnil v trgovino in pričel groziti, da bo vse pobil in razbil. S tem je ogrožal kupce in policisti so ga morali spraviti na hladno to izstreznitve. Žagal bi Ne na javnem kraju, marveč v družinskem krogu pa seje 22. 04. ob 23.10. uri pršil R.R. iz občine Podvelka. Okoli 21.30 je R.R. močno vinjen prišel domov in se pričel prepirati z ženo. Začel jo je daviti, potiskati po stanovanju in ji groziti z ubojem. Okoli 23. ure je ženi uspelo pobegniti iz stanovanja. Zatekla seje k lastnici stanovanjske črna kronika ____%_____ _ hiše, kjer z možem živita kot najemnika, in se zakleniti v njeno sobo. To je njenega moža tako razjezilo, da je odšel iz hiše in se čez nekaj časa vrnil z motorno žago, vendar ni mogel vstopiti, ker je lastnica hiše za njim zaklenila vhodna vrata. R.R. je zato spravil v pogon motorno žago in pričel je groziti, da bo razrezal vrata in da bo nato v hiši vse pobil. Pomirilo ga ni niti posredovanje policistov, ki so ga odpeljali in pridržali do iztreznitve. Že dan navrh je bil pripeljal k sodnici za prekrške, ki mu je izrekla zaporno kazen 15 dni, s takojšnjim nastopom in so ga policisti zato takoj odpeljali v mariborske zapore. Na travnik Na "cestnem bojišču” Koroške je bilo v minulem obdobju dokaj mirno, najhujša prometna nezgoda seje pripetila 22. 04. ob 23.15 na krajevni cesti Ravne na Koroškem - Strojna. Voznik osebnega avtomobila R.P. iz občine Ravne na Koroškem je brez vozniška dovoljenja vozil neregistriran osebni avtomobil iz Strojne proti Ravnam na Koroškem. Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo je s ceste zapeljal na travnik, kjer se je vozilo dvakrat preobrnilo preko strehe in po pobočju zdrsnilo v strugo Strojnske reke. V nezgodi sta bila voznik in sopotnik na zadnjem sedežu lažje poškodovana, 14-letna sopotnica na sprednjem desnem sedežu pa je dobila hude telesne poškodbe. Voznika bodo ovadili na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec, moral pa bo tudi k sodniku za prekrške. Zdrs na nogo V podjetju Stroj Radlje se je 30. 03. 2000 ob 10.30 pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval delavec J.L. iz občine Radlje ob Dravi. Med varjenjem kovinskega podvozja nakladalnega stroja je prišlo do njegovega zdrsa in padel je na prste leve noge delavca. Nogo mu je izpod podvozja potegnil sodelavec, J.L. pa je bil odpeljan v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju. Nerodno vžiganje Druga nezgoda, ki bi jo lahko prišteli med delovne, se je pripetila 15. 04. dopoldne v Javniku. Domačin P.T. je namreč tistega dne z neevidentiranim traktorjem in doma izdelanim prikopnikom s travnika na dom vozil drva. Okoli 13.30 je traktor ustavil na travniku, odklopil priklopnik in ga potisnil do skladovnice drv. Ker traktor ob poskusu ponovnega zagona ni vžgal, je P.T. sprostil ročno zavoro, ga potisnil in poskušal skočiti nanj. Pri tem se je spotaknil ob skladovnico drv in traktor mu je zapeljal preko noge ter ga hudo poškodoval. Zdravi se v bolnišnici Slovenj Gradec. Tekoča faza Prehod na tako imenovani drobni kriminal naj tokrat pričnem z zgodbo, katere konec do zaključka redakcije nisem uspel izvedeti, je pa značilna zato, kako lahko gre kaj hudo narobe tudi nočnim ptičkam ali tatovom pod okriljem noči. Upajmo, da se vendar kaj hujšega ni zgodilo. V noči med 14. 04. in 15. 04.2000 je neznanec na Celjski cesti v Slovenj Gradcu prerezal žično ograjo pri prodajnem centru ZIPO in vstopil v skladišče s plinskimi jeklenkami. Iz skladišča je odnesel štiri 10 kilogramske jeklenke, napolnjene z gospodinjskim plinom propan-butan in dve 10 kilogramski jeklenki s tekočim plinom propan-butan, ki se uporablja za pogon delovnih strojev - viličarjev in sta ob morebitni uporabi v gospodinjstvu zelo nevarni. Od drugih jeklenk se ločita z veliko rdečo puščico in napisom “tekoča faza”. Podjetje Koroška trgovina d.d. je bilo tako oškodovano za 51.000 tolarjev, policija pa je takoj pričela zbirati obvestila o izginulih jeklenkah. Naj k tej zgodbi dodam še, da je 19. 04. ob 18. uri A. K. iz Šmartna pri Slovenj Gradcu med delom na njivi s traktorjem našel neeksplodirano eksplozivno telo. Policisti PP Slovenj Gradec so ugotovili, da gre za minometno granato kalibra 80 milimetrov, ki izvira iz druge svetovne vojne. Kraj najdbe so zavarovali do prihoda pirotehnika, ki je poskrbel za odstranitev in uničenje granate. Nagovarjanje in laž Še dva dogodka sta, ki se nekoliko razlikujeta od običajnega drobnega kriminala. Prvi seje pripetil 06. 04. 2000 ob 15.00 v Radljah ob Dravi. I.K. iz občine Radlje ob Dravi je namreč nagovoril 14 letnega mladoletnika, da naj gre v delavnico M.Š. in mu odtujil denar. Dal mu je tudi podrobna navodila, kako naj to stori. Mladoletnik je zares odšel v delavnico in iz žepa hlač, ki so visele na obešalniku, vzel denarnico, v kateri je bilo 46.290 tolarjev gotovine. Po dejanju je denarnico izročil I.K., ki je denar skril v predal omare v spalnici svojih staršev, denarnico pa polil z vnetljivo tekočino in jo zažgal. Policisti PP Radlje ob Dravi so denar zasegli in ga vrnili oškodovancu. Za storilca pa sledi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec. V drugem primeru pa gre za prikrivanje pravega dejanja, ki je najbrž povezano z izplačilom zavarovalnine, kar pa bo seveda morala ugotoviti šele nadaljnja preiskava. 23. 04. je namreč P.P. iz občine Muta na PP Radlje ob Dravi prijavil, da mu je nekdo v noči na 23. 04. 2000 izpred stanovanjske hiše odvzel zaklenjen osebni avtomobil in ga tako oškodoval za 400.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti so opravili ogleda kraja dogodka, ko pa je bilo vozilo dne 24. 04. najdeno, so opravili še njegov ogled. Z zbiranjem obvestil in z ogledom so ugotovili, da je P.P. podal krivo ovadbo, saj je vozilo posodil prijatelju, ki pa je trčil v vrtno ograjo J.S. na Muti. Po zbranih obvestilih bodo policisti PP Radlje ob Dravi zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec. Katica brez telefona Ni vse tvoje, kar pobereš s tal, bi lahko bila morala pričujočega dogodka iz Slovenj Gradca. 13. 04. v zgodnjih jutranjih urah je neznanec gostu gostinskega lokala v slovenjgraški KATICI odtujil prenosni telefon NOKIA 3210, ki ga je našel na tleh. Policisti PP Slovenj Gradec so v teh dneh zoper osumljenca B.M. iz občine Slovenj Gradec podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zatajitve, saj si je protipravno prilastil predmet, vreden 70.000 tolarjev. Klativitez Kratko policijsko sporočilo: "Dne 30. 03. 2000 ob 13.30. uri so policisti PP Radlje ob Dravi v Svetem Primožu nad Muto izsledili D.M., brez stalnega bivališča in zaposlitve, ki se je ponovno več dni klatil od kmeta do kmeta in prosil za hrano ter pijačo in denar. Policisti so ga privedli k sodniku za prekrške, ki mu je izrekel zaporno kazen 60 dni in odpeljali so ga v mariborske zapore.” “No, če drugega ne, bo D.M. zdaj nekaj časa imel brezplačno hrano in stanovanje, pa še prositi mu ne bo treba zanje,” je glasen in pameten Rene, prijatelj mojega prijatelja Mirana “bifedžije", in zadnje čase tudi igralca, z Raven na Koroškem. “Sicer pa mene kot Francoza zelo boli kaj počenjate s takšnimi ljudmi pri vas. Mi jim pravimo klativitezi, v novejšem času tudi klošarji, in jih častimo kot turistično in zgodovinsko znamenitost. Če pri nas v Franciji vse klativiteze in podobne posebneže strpali v zapore, bi v njih kmalu ne imeli več dovolj prostora za prave kriminalce. Če bi tak klativitez na primer prišel k meni, na mojo kmetijo, bi mu ponudil značilno francosko kosilo: dunajski zrezek, pomfri in fižolovo solato z bučnim oljem.” T.l. V lastni zadevi V prejšnji koroški črni kroniki v Prepihu sem poročal o novih policijskih prostorih na Ravnah na Koroškem, tokrat pa lahko zapišem, da so svojo policijsko pisarno dne 8. 04. dobili tudi v Mislinji. Pisarna je v prostorih občine, ob njeni otvoritvi pa so prikazali tudi delo vodnikov službenih policijski psov in policistov konjenikov. Policijska pisarna v Mislinji, kjer bo delal vodja policijskega okoliša Bojan Triglav, bo odprta ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro ter ob sredah med 14. in 17. uro. 19. 04. pa je bilo v Ljubljani državno prvenstvo policije v judu, ki se ga je udeležila tudi ekipa Policijske uprave Slovenj Gradec. Med 14. moštvi so se uvrstili na 7. mesto. Prva mesta v svojih kategorijah pa so osvojili Jurij Meh iz PP Slovenj Gradec, Marjan Zalesnik iz Postaje prometne policije Slovenj Gradec in Rudolf Pavlin iz PP Ravne na Koroškem. Vir: sporočilo Policijske uprave Slovenj Gradec GOSTIŠČE EDLVAJS II Dolga brda, Holmec tel.: 0602 31 182 vaš prepih Da bo lepo na svetu Za trenutek pozabi na svoje zadeve..., z užitkom napolnjene dneve, odvrzi to hlastno lakomnost naj ti bo sreča, le skromnost. Tako mi v mislih govori moj um, kajti slišal sem pesem izza žalostnih strun. Ne misli samo nase, moderno pohištvo in dom, prešine naj te misel: pomagal majhnim bom. V začetku so lahko le majhne stvari: glej, dejanje tvoje, lahko srce, na novo oživi. S prijazno besedo in s toplo dlanjo, že s tem boš napravil na svetu lepo... 0 VOJSKOVANJU IN GOSPODOVANJU Ana Uršej Že stari Grki so modro ugotovili, da je neprimerno bolje ustvarjati za skupni blagor kot vojskovati se med seboj, zato ni čudno, daje bila ravno stara Grčija zibelka evropske kulture vse do danes. V Sloveniji pa še zdaj nimamo miru in je sleherno sožitje španska vas in tako tuje. Slovenci smo znani po tem, da se kar naprej ravsamo, lasamo in vojskujemo med seboj za prazen nič, za prazno figo. Od sive zgodovine pa do danes. To je ostalo v genih. Ta samouničevalni gon se kot rdeča nit vleče vse do danajšnjih dni. Že France Prešeren, največji slovenski pesnik, je napisal prekrasno epsko pesem o krstu pri Savici, o veliki bratomorni vojni med krščani in barbari. V obdobju novejšega slovenskega komunističnega nasilja in divjanja pa se je tudi nekaj podobnega dogajalo. V obdobju devetletne slovenske samostojnosti, ki je bil sen vsakega pravega Slovenca, ko imamo končno lastno državico na sončni strani Alp, pa začuda 'ni tako: ne spoštujemo ne lastne domovinice ne državnih simbolov in ne pravega patriotizma ter še veselo drvimo v propad, še posebej na naših cestah. Ne vemo, kje se bo v Sloveniji začela zares prava pravcata državljanska vojna: v hosti, na travniku ali pa v zraku, vemo pa zagotovo, da se bo končala na cesti. Janez Križan, Šentjanž pri Dravogradu OBVESTILO: “Blatnik Janez, Žlabor 15, 3331 Nazarje preneham z dejavnostjo odvoza odpadnega materiala.” STROJNO OMETAVANJE naročila: DELANA d.o.o. 02/46 122 49; 0609 630 130 HOROSKOP - Maj* 2000 OVEN: Če boste natančneje prisluhnili svoji notranjosti, se boste uzrli v novi luči - kljub spomladanski razigranosti vam namreč zvezde podarjajo občutek notranje trdnosti in prizemljenosti. Še posebej primeren čas za pogumne odločitve, za krepko samozavest in urejanje premoženjskih zadev.Opustite nestrpna pričakovanja. BIK: Zvezdno najbolj "obremenjeno” znamenje ste in ker ste tudi zelo vzdržljivi, boste lahko odlično upravljali z močnimi energijami. Ni ga področja, kjer ne bi uspelo, le vam sicer neznana impulzivnost bi lahko pokvarila kak načrt. Sami sebi boste najzanesljivejši prijatelj. DVOJČKA: Hitre odločitve in elektronska naglica pri uresničevanju so vaš majski adut. Vso energijo pa boste najbrž usmerili v bolj načelne, celo filozofske zadeve, tudi zato, da bi prikrili za vas neobičajen občutek sramežljivosti. Kdor vas bo prvič srečal te dni, bo težko prodrl za obrambno fasado. RAK: Vaša družabnost bo dosegla vrhunec. Prijateljev, ki si bodo želeli vašo bližino in skrb bo na pretek. Manjše nesporazume boste spretno zgladili, zdrava razsodnost pa vam bo pomagala, da ne boste odplavali s tokom v kak stranski rokav - vaši cilji so vam toliko pomembni, da ste se pripravljeni še pravočasno umakniti. LEV: Morda se je v vaši karieri nedavno zgodilo kaj prelomnega, na bolje seveda. Prav to področje ima zdaj še močnejšo zvezdno podporo, čeprav se ji obenem pridružuje kanček utrujenosti. Seveda ne boste zaspali na lovorikah - čas je, da vaše osebne spremembe vgradite tudi v družabni sistem. Obetajo se nova prijateljstva. DEVICA: Harmonični zvezdni vplivi podžigajo vašo vztrajnost in študijski elan. Čim globlje in čim dlje je še naprej vaš moto, le da ste se vloge osamljenega misleca najbrž že naveličali in vedno močneje hrepenite po priznanju za vaš trud. Pripravljeni ste storiti prvi korak in si vzeti svoj delež. TEHTNICA: Čeprav so dnevi vse bolj sončni, vas najbrž zasleduje občutek, da ste uklenjeni v mračno podzemlje, kjer se dogajajo usodne stvari. Morda boste več kot poprej razmišljali o smrti ali spolnosti; priznajte si občutke, to vam bo prineslo olajšanje in pogum, da se poslovite od neuporabne duhovne prtljage in sprejmete novo. ŠKORPION: Zvezde vas izzivajo do skrajnosti, da soočite svoj individualizem z drugimi - težko boste prenašali samoto, a še težje mlačne partnerje. Vsekakor živahno in malce napeto obdobje. Kdor vas bo vzljubil v tej življenjski fazi, mu ne bo težko ostati v vaši družbi še naprej. Dodajte k vsemu kanček samoobvladovanja. STRELEC: Morda vas bo zasledoval občutek, da premalo delate, čeprav ste vse dneve zaposleni. Razlog za takšno razdvojenost: izjemno visoke kriterije ste si postavili, drugi pa to komaj opazijo. Priznanje lahko pričakujete le pri tistih, ki so ubrali podoben tempo. Preusmerite nekaj “garaštva”; v skrb za lastno ugodje. KOZOROG: Neverjeten razcvet romantičnih čustev in lahkotne ustvarjalnosti vam prinaša letošnji maj. Sprostite zavore in uživajte, tudi če trenutno ne vidite oprijemljivega cilja. Še prekmalu se boste znova utirili v staro kolesje obveznosti in ambicij. Dobro razpoloženi boste tudi te dni lahko opravili najnujnejše - še hitreje kot običajno vam bo šlo od rok. VODNAR: Če vam je pomlad poslala kakšno novo amorjevo puščico ali prebudila speča čustva, zagotovo ne gre za avanturo, vsaj z vaše strani ne - vse, kar se vas ta čas najtesneje dotika, je povezano z domom, pa čeprav gre morda trenutno le za sanjarjenje. Želite si trajneših vezi in dobrih družinskih odnosov, a čez noč ne gre, začetek pa je lahko prav zdaj. RIBI: Vaših najboljših pet minut prihaja, če sedite v šolskih klopeh in si prizadevate za čim boljši izid. Odmislite vse, kar bi vas pri tem oviralo in zagrabite - z izdatno zvezdno pomočjo boste lahko veliko nadoknadili in z rezultati presenetili celo samega sebe. Naprimernejše okolje: doma - če si boste lahko zagotovili svoj mirni kotiček. prepih J*REPUd VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA BREZSKRBNO POTOVANJE Vam nudi zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Bližajo se prazniki , pa tudi počitnice in čas dopustov bodo kmalu tukaj. Pred odhodom v tujino poskrbite za svoje najbolj dragoceno zavarovanje- ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z MEDICINSKO ASISTENCO. Zavarovanje je še posebej ugodno za naslednje CIUNE SKUPINE: DRUŽINE, z najmanj 1 - 7 otrok, v starosti do 21 let. Primer: Družina plača za 3- dnevno potovanje po Evropi 2.154 Sit premije Primer: Družina plača za 8- dnevne počitnice na Hrvaškem primorju 3.560 Sit premije. SKUPINSKA POTOVANJA (npr. sindikalni izleti) Primer: Skupina 11 oseb plača za 3-dnevno potovanje po Evropi 754 Sit premije po osebi. POSLOVNEŽE, ki pogosto za dan, ali dva potujejo v tujino in se s sklenitvijo letne police izognejo vsakokratni skrbi za ureditev vseh formalnosti. Primer: Za 10 in več sklenjenih letnih zavarovanj znaša LETNA premija za področje Evrope 24.289 Sit, za ves svet pa 47.436 Sit. Zavarovanje lahko sklenete na vseh izpostavah VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice (Ravne na Koroškem - tel. 0602-280-200, Izpostava Radlje- te1.0602-73-607, Izpostava Slovenj Gradec te1.0602-501-580-13, Izpostava Velenje- tel.063-869-037, Izpostava Mozirje tel.063-839-0492 in pooblaščenih turističnih agencijah : RELAX- Dravograd, Muta, KORATUR- Ravne, Slovenj Gradec, CARINTIA-Prevalje, KRETA - Slovenj Gradec, KOMPAS CONTINENTAL - Slovenj Gradec, ERIKA-Radlje, SVIT- Mozirje, GORENJE TURIZEM-Velenje. l! Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v sodelovanju z < >ELVIA ASSURANCES VOYAGES Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Poslovna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi 11/b, 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija telefon: +386 (0)602 280-200 fax: +386 (0)602 280-260 I\ik('i premo/,(Mijskih zavorovoiij Zavarovalnice Itiglav vam omogoča, da celovito /avarujclc prcmo/cnjc svoje (Iružine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s pakelom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristile zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S pakelom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste priprav Ijeni na vse. Pripravljeni na vse. Mglav premoženje zavarovalnica triglav.d.d.