TRST, sreda 18. maja 1955
Leto XI. - Št. 116 (3045)
^JNA TUDI JfjKA UCA
■HORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	it. €, III. nad. — TELEFON 93-IPI IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel.	NAROČNINA: mesečna 350, četrtietna 900, polietna 1700, celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, m»ečno 210 dm.
*. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa
“Pravni ioot osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60 - - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - 7 rs
Scelba poskuša reševati vlado
med čudnimi glasovi o stališču ZDH do Italiie
•taiv Tor k Times" zahteva od Italije ponovno potrditev zvestobe atlantskemu paktu h namiguje na prenehanje dolarske pomoči - „Combat" o „pipi“ gospe Luce - Scelbova Posvetovanja z manjšimi strankami - La Maifa proti sodelovanju PR! in PSD! z vlado
(Od našega dopisnika)
ii3“*’ ^• — Scelbova vlada vi od roka do roka in bese-
di
«scadenza» je postala eden
Jjbolj uporabljenih izrazov Političnega slovarja. Nekaj ro-i v ie Scelba ze srečno pre-ciM.'1, zdai pa ga čakajo si-e volitve, ki bodo 5. ju-vJIa' Do takrat bi predsednik ade verjetno rad končal «raz-j cevanje», seveda v smislu, j* (rdneje zakrpa svojo vlado.
l,d. deželnih volitev na Sici-.1* J® namreč povsem negotov
bo
čeprav sicer formalno ne vi ino®eb vplivati na usodo ‘ade, pa lahko vendarle ima naten politični pomen, ki bi a&al majavi vladni koaliciji e ®o udarec.
To so verjetno občutili tudi l'Ameriki, kajti danes prihaja New Yorka vest, da je ^cilsko-ameriški odbor« da-2*' Pozvai Italijane, ki živijo irj ' nai Pišejo svojim so-.“doikom in znancem na Sici-jj” in jih pozovejo, naj «vo-‘1° proti komunistom«. Po “Hienju odbora so bila pisma, Milana iz Amerike v Italijo, „:an..glavnih činiteljev, ki so “ločili izid volitev leta 1948. Scelba
se je včeraj predpol-»e vrnil s bicilije, kjer je — “len Sicilijan — moral prilo-*u svoj obolus v volilni kam-phiji. Ob povratku ga je ča-nekaj vladnih poslov, da-aes Pa se je ze ponovno lotil .^govorov s strankami in za-najprej obdelovati socialne «n?°krate. Sprejel je najprej , “Predsednika vlade Saraga-p~ nato pa glavnega tajnika i"Dl Matteottija. imel pa je ui še druge razgovore, lako Predsednikom združenja neposrednih obdelovalcev Bono-Iff! ’ ki ga je povabil na ngres združenja, ki se zac-Jutri na Palatinu, nadalje
■ 'ajništvom demokristjanske ‘Udikalne organizacije CISL, , *aterim je razpravljal o v.uki v poldržavnih ustano-
■ *n, s skupino grških novinar-j v> ki je na obisku v Italiji, . } ministrom Campillijem, f eosednikom ministrskega od-
ra za Južno Italijo.
\^a »razčiščevanje« Scelba, a kaže, nima določenega “Srama, temveč bo najprej ?reiel predstavnike sredinah strank in slišal njihovo
nJe, nato pa bo poskušal y bzati medsebojna stališča
»Mi;
p... konkretnih
 ........ vprašanjih
jLpktično bo moral predvsem [,L1Zati socialdemokratsko in
rt.,eraino stališče, ki si nista vsaksebi na političnem v“fočju (zunanja politika, lelr, zakon itd.), pač pa se razlikujeta v gospodar-i0 k vprašanjih (agrarna re-d„,*\a> IRI. petrolej itd.). O ral	rezultatih bo mo-
ta„,nato poročati organom de-Hv ,ri.sbjanske stranke (vod-Din. ln Parlamentarnima sku-1Vo *a), ti pa bodo dodali šeJe mnenje. Skratka, v šir-j," obsegu se bo obnovila »eJp^ra, ki je veljala za bi jDske pogodbe in ki sicer je n. 5 ,najboljših rezultatov
hala
(j,Pa bila edina, ki je prepre-
razbitje vlade.
U ^“kristjansko stališče je hi n ,u®anka. Ne le zara-teniv^.aanib- notranjih razmer, Vjta c zaradi skrajne rezer-litifn vodstva, zlasti po-Ta e8a tajnika Fanfanija. hagjte verjetno zaenkrat še lorrniu- k Podpori štiristranski čakat. k°tei bi pa prej pote« , na izid sicilskih voli-taZtlin.	pa mora. kljub
siam disciplinskim grož-Zabte« Vendarle upoštevati ie v e notranje opozicije, ki Prešte,aflamentarnih skup.nah Soče-f a> da bi jo bilo mo-‘kitoi ,1)0 krotiti z disciplin-le j. okrepi. V teh dneh se blokr-,,,11'1. razgovarjal z de-Sleon., ■ ani raznih smeri; v ‘ccini! pisarni so se zvrstili Viani t CamPilli, Segni, Ta-dreotti lam,brtmi. Cappi, An-voneu’ k-olombo, Scoca, Gui, ?bcci=/,, Rpsso, Zaccagnmi,
ugi 'Ducci, Folchi m
Bite«,, AISA, za katero boli”6 Je danes neko-Onnti	stališče des-
S mi»5?^e- Tendenciozno bi ^bteva Pravi agencija, da trahski .nasProtovanje štiri-0 ali ^°rm,uli °dprtje na le-
žila poravnavanju notranjih nesoglasij v demokristjanski stranki, kajti v tem primeru »bi bil Saragat prisiljen, da reši koalicijo in demokracijo, sedeti v vladi skupno s Pello in Tognljem. misliti, da prispeva k politiki demokratične levice in dejansko služiti kot ščit za politiko demokristjanske desnice«.
Takšno tolmačenje štiristran-ske formule, bi bilo samomor demokracije, poudarja La Maifa in dodaja, da je bil De Gasperijev eksperiment v pogledu odnosov med katoličani in laiki negativen, Scelbov pa katastrofalen. Po mnenju La Malfe stranke «demokratične levice« (pri tem misli PRI in PSDI) ne morejo več sodelovati z demokristjani.
Medtem pa razni dogodki z zanimive strani osvetljujejo vladno krizo in način njenega reševanja.
Pred kratkim smo poročali „ komentarjih, ki so način Scelbove »ostavke« spravljali v zvezo s petrolejem oziroma koncesijami ameriškim petrolejskim družbam. Danes je treba registrirati dva zanimiva članka: enega objavlja pariški ((Combat«. drugega, gotovo mnogo bolj avtoritativnega. na «New York Times«.
Današnji «Combat» ostro napada veleposlanico Luce m pravi, da je «malo ljudi na tem svetu, lei bi storili toliko neprecenljivih uslug komunizmu kot ameriški veleposlanik v Italiji«, List zatrjuje, da je po grožnji Italijanom, da bo ameriška pomoč usahnila, če bi v Italiji nre-vladala leva politika, Clara Luce zdaj ((nepričakovano zaprla dolarsko pipo, v prepričanju. da bo novi predsednik Gronchi zahteval od Scelbe, naj odstopi, potem pa jo je spet odprla, ko je ugotovila, da GrOnchi Scelbove ostavke ni sprejel«.
«Italijani — pravi list — imajo smisel za čast in bati se je, da bo to moralo ugotoviti tudi državno tajništvo v \Vashingtonu. Prizadevanju gospe Luce utegnejo slediti, na bližnjih volitvah, rezultati, ki se ne bodo mnogo razlikovali od tistih, ki jih je veleposlanica že lahko ugotovila pri parlamentarnih volitvah«. Pariški list nadaljuje, da ni verjeti, da bo gospa Luce zapustila «svojo dobro pot«: sicilske volitve ji bodo najbrž nudile novo priložnost za izvajanje politike zapiranja pipe. Ce bo to storila, bo Nen-nijev vstop v vlado, ki je danes še zelo oddaljena možnost, postal gotovost«, zaključuje «Combat».
«New York Times« pa objavlja članek svojega rimskega dopisnika Arnalda Corte-sija, ki verjetno ni daleč od ameriškega veleposlaništva. Cortesi piše, da je »nedavni politični razvoj v Italiji prepričal ameriške vojaške oblasti da je treba revidirati stališče Italije do Zahoda in zlasti do atlantskega zavezništva« in nadaljuje, da se »ameriški funkcionarji sprašujejo, ali je upravičeno, da
‘'L
5»t0 ((1n-*'a desno, in r.apada 5lstične ^Sanskost protikomu-► ade» . Pul,tike štiristranske tLkaterih “prazno levičarstvo h Piti« t demokristjanskih
ZDA v teh okoliščinah se nadalje pošiljajo milijone v Italijo, če ta ne bo dala resnih dokazov svoje stalne privrženosti Zahodu in atlantskemu paktu«. »Razčiščenje« italijanskega položaja v NATO. pravi Cortesi, bi bilo tem bolj zaželeno, ker nameravajo ZDA premestiti v Italija del svojih čet, ki jih bodo u-maknile iz Avstrije. Dvomi glede italijanskega stališča So po #New York Timesu« nastali zaradi izvolitve Giovan-nija Gronchija za predsednika italijanske republike, kajti Gronchi je bil «vedno naklonjen nevtralizmu« in ni «nikoli pokazal prav nobenega navdušenja za atlantsko zavezništvo in za ostale obveznosti Italije do Zahoda«. Končno pravi list, da bi morala Italija ponovno potrditi svoje obveznosti do atlantskega zavezništva.
Na vztrajno spraševanje i-talijanskih novinarjev glede tega članka je ameriško državno tajništvo danes izjavilo, da v Washingtonu «ne vidijo nobene posebne potrebe za spremembo ameriške politike do Italije«. V Rimu pa je podtajnik Manzini v posebni izjavi agenciji ANSA napadel «tisk skrajne levice« zaradi poročil o ((neobstoječem znižanju ameriške pomoči Italiji« in nato, že kot nekak odgovor na pisanje «New York Timesa«, omenil nedavno Scelbovo izjavo na občnem zboru trgovinske zbornice za Ameriko. Scelba je takrat dejal, da se pogosto v dvomljivi obliki govori o italijanski demokraciji, da pa je treba pojasniti, da Atila še nt-pred vrati Italije in da italijanske demokratične u-stanove niso v nobeni nevarnosti. Scelba je takrat dodal: ((Popolnoma neupravičeno je vznemirjenje, ki se pojavlja v nekaterih krogih.«
V političnih krogih komentirajo vso zadevo precej sarkastično v zvezi z nedavnim poudarjenim pisanjem italijanskega, vladi bližnjega tiska. da bo prenehala pomoč Jugoslaviji zaradi obiska sovjetskih voditeljev v Bfeogra-
dU"'	A.	P.
vračajo Cuenlajevo obtožbo, da je ameriška vlada zavzela dvoumno stališče v zvezi z njegovim predlogom za pogajanja, ki ga je stavil na ban-dunški konferenci 23. aprila.
Angleški diplomati v Wa-shingtonu so izjavili, da angleški odpravnik poslov v Pekingu Trevelyan, ki je skuša! dobiti pojasnila od Cuen-laja, ni mogel še nič poročati in prav tako tudi ne indijski in pakistanski predstavniki. ki so skušali dobiti pojasnila v Pekingu. S tem v zvezi se pripominja, da je voditelj indijske delegacije v OZN Krišna Menon še vedno v Pekingc
V washingtonskih diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da je Cuenlaj ponovil svoj predlog predvsem iz propagandnih namenov.
V London pa je predstavnik Foreign Officea izjavil, da Cuenlajeve izjave ne morejo biti odgovor na posredovanje angleškega odpravnika poslov v Pekingu. V londonskih pooblaščenih krogih pa zlasti poudarjajo tisti del Cu-
Delegaciji za obmejni omel na posvetovanju z vladama
BEOGRAD, 17. — Po vesteh JUGOPRESSA sta se jugoslovanska in italijanska delegacija na pogajanjih v Vidmu za ureditev malega obmejnega prometa sporazumeli o več vprašanjih. Pogajanja so bila začasno prekinjena in se bodo nadaljevala po posvetovanju delegacij s svojima vladama o nekaterih vprašanjih.
Italijanski industrijci
kolikor bo to mogoče. Pri po-	na obisku v Jugoslaviji
enlajevih izjav, kjer je izjavil, da namerava kitajska vlada rešiti formoško vpraša-
minjajo pa, da ponovna obtožba, ki jo je Cuenlaj izrekel na račun ZDA. ne more ustvariti ugodnega ozračja za pogajanja.
Medtem javljajo, da je bil za novega britanskega odpravnika poslov v Pekingu imenovan načelnik tiskovnega urada v Foreign Officeu 0'Neill.
Trevelyan bo nadomestil v Kairu sedanjega poslanika Stevensona, ki pojde v pokoj.
NOVI DELHI, 17. — Indijski ministrski predsednik Nehru je imel danes zjutraj nov razgovor s pakistanskim ministrskim predsednikom Mohamedom Alijem o Kašmirju. Navzoča sta bila tudi notra-nja ministra obeh držav ter indijski prosvetni minister.
Mohamed Ali bo jutri po zadnjem razgovoru z Nehrujem odpotoval iz Novega Delhija.
LJUBLJANA ,17. — V Jugoslavijo je prispela skupina u-glednih italijanskih industrij-cev, ki so obiskali v Sloveniji več tovarn in se razgovarjali z zastopniki slovenskih podjetij. Italijanski gospodarstveniki bodo obiskali tudi druge republike.
BEOGRAD,- 17, — Za novega jugoslovanskega veleposlanika v Kanadi je bil imenovan Ob-rad Ciom'1. svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
LONDON, 17. -— Iz uradnih virov se je izvedelo, da je bila seja pododbora OZN za razorožitev, ki je bila določena za danes, odložena za 24 ur na zahtevo britanske delegacije. Vzrok temu je odsot-
Tisk poudarja važnost
bližnjih beograjskih razgovorov
Ugoden odmev na Titov govor v Pulju - Jugoslovanski veleposlanik v Atenah pri zunanjem ministru Stetanopulosu
ATENE. 17.
lja atenska agencija, je jugoslovanski veleposlanik v Atenah Pavičevič danes obiskal grškega zunanjega ministra Stefanopulosa in se z njim razgovarjal o napovedanem obisku sovjetskih državnikov v Beogradu, Pavičevič je poudaril, da ostane Jugoslavija zvesta balkanski zvezi kakor tudi svojim obveznostim do Grčije in Turčije. Dodal je, da ostane jugoslovanska zunanja politika, kakor jo je označil maršal Tito v svojem govoru v Pulju, nespremenjena.
BONN, 17. — Vsi vodilni listi v Zahodni Nemčiji so posvetili uvodnike govoru predsednika Tita in bližnjemu obisku sovjetske delegacije v Jugoslaviji. Uradno stališče so med vsemi političnimi strankami doslej objavili samo socialni demokrati. V njih kratkem obvestilu je rečeno, oa pride do obiska v času živahnejše mednarodr.cpcl tične dejavnosti Vzhoda in Zahoda. «Sn'oh v«e kaže, da se uveljavljajo težnje po zmanjšanju napetosti. Ce bodo beograjski i azgovori okrepili te težnje
Kakor jav- slovanski zunanji politiki. V
nost državnega ministra in. .	-
voditelja britanske delegacije N b Je treba pozdraviti«. Nuttinga, ki se ni mogel pra-	V biltenu stranke pa je ob-
vočasno vrniti v London. | javljen daljši članek o jugo-
DULLES IM PINAY POTRJUJETA
ugodne možnosti za pomiritev
Francoski zunanji minister poudarja pozitivno spremembo v odnosih med Vzhodom in Zahodom - Tudi MacMillan izraža upanje, da se bo začelo postopno reševanje vseh spornih vprašanj - Dullesovo poročilo Eisenhowerju in zunanjepolitični komisiji senata
V ZDA proučujejo Cuenlajeve izjave
VVASHINGTON. 17. Včerajšnje izjave kitajskega ministrskega predsednika Cuenlaja v zvezi s Formozo, ki jih je podal pred stalnim odborom kitajskega ljudskega kongresa, ko je poročal o bandunški konferenci, in med katerimi je ponovil ponudbo Kitajske za razpravljanje z ZDA o o-miljenju napetosti na področju Formoze. sedaj skrbno proučujejo v ame-riškem državnem departmaju. Predstavnik državnega departmaja ni hotel teh izjav komentirati, dokler jih skrbno ne proučijo.
Ameriški funkcionarji pa so s svoje strani izjavili, da za-
AVSTRIJSKA VLADA ODOBRILA PODPISANO DRŽAVNO POGODBO
PARIZ, 17..— «Ni mogoče i lilno kampanjo in že včeraj oporekati da se je nekaj govoril v svojem volilnem spremenilo v odnosih med'okrožju Keston v Kentu. Med Vzhodom in Zapadom in da drugim je dejal, da upa. da
Pogodba bo » najkrajšem času predložena avstrijskemu parlamentu v ratilikacijo ■ Spor z Bonnom zaradi nemške imovine - Zanikane vesti o skorajšnjem umiku ameriških čet
h PinD r aeniokristjanskm M; a • U tega bi mio skie-i^bslta „„^e.desna demokrist-' širokipozlciia nasprotna tu-t, de . Pr®osnovi Scelbove d Grm nS0 lleRa' Andreot-b »( !! sporočili Scelbi, SjHovo^aravaio stopiti v
fa abljeni\ ’ tudi de bl bili W “boba 'J ln. da zagovai-k!*'*0 s tm^n° (iemokl'istjansko kjji dejjPnlrP°.r.0 desnice. Skrat-
VnC* krizo Ja?ska °P°ziciia * vladno preosno-
IS^r^uTr1**110 P°skušal
«an°, IrLi	Ni Pa se
brijeva1 .m,sli 0 “‘"i Pac-
^llC4,Slra,'ka- Vidn'
)anlst«r n , pi!Vak in nekdanji o80. La MaHa pa ob-
H
vd»ria ’ivodnik. v katerem krmi- 80 se klJub ob-
!,!> časuC',]Si e vlade v zad* v* Vptad zel° vuzna politič-
bii^ih 4 Ja, sevala brez ,	Jlrank ali celo proti
M?ublike itev Predsednika Ba^e ,k'n Predsednika pobi ^a M»tf	Na,°	nisto-
“l , MalfR proti temu fJa
‘tir.
let«	,	»emu,	oa
iranska formula slu-
DUNAJ, 17. Avstrijski ministrski svet je danes predpoldne odobril besedilo državne pogodbe in jo sklenil čim-prej predložiti parlamentu v odobritev in ratifikacijo. Zunanji minister Figi je sporočil članom vlade, da bo 31. maja odpotovala v Moskvo avstrijska gospodarska delegacija pod vodstvom ravnatelja gospodarskega oddelka avstrijskega zunanjega ministrstva pooblaščenega ministra Platžerja. Delegacija bo začela pogajanja za določitev seznama blaga, ki ga bo Avstri-morala dobaviti Sovjetski zvezi v skladu z državno pogodbo.	.	.
Avstrijsko zunanje ministrstvo proučuje medtem protestno noto. ki jo je včeraj poslala zahodnonemska vlada zaradi določila državne pogodbe, da bo vrnjena samo zasebna nemška imovina, katere vrednost ne presega 10.000 dolarjev. Zanimivo je. da je to prva diplomatska nota, ki jo je odposlala Zahodna Nemčija, odkar ji je bila vrnjena suverenost, in obenem prvs nota, ki jo je dobila Avstrija, odkar je spet neodvisna.
Note z enako vsebino ie za-hodnonemška vlada poslala v London, Pariz in Washing-ton Francosko zunanje ministrstvo ie danes potrdilo prejem note in sporočilo, da jo proučuje. Prav tako ie Foreign Office sporočil, da proučuje zahodnonemško noto.
Na Dunaju je kanclei Raab izjavil o tem vprašanju, da upa, da bo mogoče najti zadovoljivo rešitev.
V ameriških pooblaščenih krogih so danes zanikali vest k! jo je objavil dunajski socialistični list »Die VVeltpres-
se» da se bodo ameriške čete 'umaknile iz Avstrije do konca junija. Dopuščajo pa možnost, da se bo simboličen umik ameriških čet začel se pred ratifikacijo avstrijske državne pogodbe.
Vladna kriza na Nizozemskem
HAAG, 17. - Prvikrat po letu 1935 imajo na Nizozemskem vladno krizo. Predsednik vlade Willem Drees je nocoj predložil kraljici odstop celotne vlade. Kriza je nastala, potem ko je spodnja zbornica zavrnila z dvema glasovoma večine vladni načrt zakona o povišanju najemnin. Proti načrtu je glasovalo 50 poslancev, zanj pa 48 Med 50 poslanci je bilo 3o’ poslancev laburistične stranke kateri pripada tudi Drees, drugih 20 pa pripada manjšim opozicijskim skupinam. Koalicijska vlada je bila sestavljena septembra 1952 na podlagi izida splošnih volitev ki so bile junija istega leta. V njej so sodelovali predstavniki laburistične stranke, ljudske katoliške stranke, protirevo ucionarne konservativne stranke in historične krščanske zveze.
Čeprav so vse stranke na-sprotovale vladnemu načrtu, je ta bila nepopustljiva morda prav zaradi tega, ker je računala na že tradicionalno nasprotovanje vladnim krizam.	,	..	,
Kriza bi se utegnila rešiti z delno preosnovo vlade. Ce pa poizkus ne uspe, bodo verjetno razpisane nove volitve.
se je na Dunaju pokazalo odločno popuščanje napetosti.« je izjavil francoski zunanji minister dopisniku lista »Le Progres de Lyon». Molotov je pokazal «mnogo razumevanja glede načina izvedbe konference štirih na najvišji ravni in si je samo pridržal, da se bo posvetoval s svojo vlado glede datuma sestanka.« je nadalje izjavil Pinay. Francoski zunanji minister je izrazil mnenje, da se bo konferenca lahko sestala konec julija ali v začetku avgusta z ugodnimi perspektivami za uspeh.
i..,aavni dogodki v svetu u-tegnejo ((resnično pomeniti preobrat v svetovni zgodovini«, je dejal danes zvečer a-meriški državni tajnik John Foster Dulles med| nekoliko neobičajnim televizijskim prenosom, ki ga je kazal, kako poroča v Beli hiši predsedniku Eisenhowerju o svojem potovanju v Evropo. Glavno zaslugo za ugodne perspektive pa je Dulles pripisoval sprejemu Nemčije v NATO in dejal, da je dokončna odobritev pariških sporazumov pomenila najhujši diplomatski poraz ZSSR v zadnjih letih.
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles pa je danes predpoldne poročal zunanjepolitični komisiji senata o svojem nedavnem potovanju v Evropi in o perspektivah za konfurenco štirih. Sestanek zunanjepolitične komisije je bil za zaprtimi vrati in je trajal poldrugo uro.
Predsednik komisije, demokratični senator Walter George, je po seji izjavil, da je zelo zadovoljen z Dullesovim poročilom, ki je obsegalo vse njegovo potovanje od pariških sestankov ob tamkajšnjem zasedanju atlantskega sveta do dunajskih dogodkov. Dulles je tudi razpravljal s člani komisije o stikih, ki jih je imel z ostalimi tremi zunanjimi ministri v zvezi z načrti za konferenco štirih. George, ki ni hotel povedati drugih podrobnosti, je na vprašanje, ali je po Dulleso-vem poročilu bolj optimistično razpoložen, izjavil: »Vedno sem optimist. Zdi se, da poskušajo velesile spraviti pod streho nekaj, kar utegne spremeniti smer, po kateri je doslej šel svet«.
V nekem intervjuju pa je senator VValter George izjavil, da so po njegovem mnenju sovjetski voditelji pripravljeni sodelovati na konferenci štirih na najvišji ravni, ne da bi zahtevali, naj se na dnevni red vpišejo »neprijetna postranska vprašanja«. George je dodal, da so po tem, kolikor lahko on presodi, sovjetski voditelji pripravljeni sodelovati pri resnih prizadevanjih, da se zmanjša napetost med Vzhodom in Zahodom.
Precej drugače pa govori, po svoji navadi, senator Knowland. voditelj republikanske manjšine v senatu. Knowland je dejal, da je po njegovem glavni sovjetski namen, da se razbije zahodnoevropsko obrambno zavezništvo. Izjavil je, da želijo sovjetski voditelji nevtralizirati Nemčijo in Jugoslavijo in da je treba pričakovati, da bodo poskušali storiti isto tudi z Dansko in Norveško. «ZSSR, je dejal Knowland, ni spremenila cilja; njena dolgoročna strategija je vedno ista: uničenje človeške svobode«.
Angleški zunanji minister MacMillan je takoj po povratku z Dunaja vskočil v vo-
V Bonnu je ameriško veie- delegacij med obema država-
bo namen konference štirih ne le splošen pregled mednarodnega položaja, temveč tudi proučevanje posameznih sektorjev, tako da bi se poglobilo razumevanje raznih aktualnih vprašanj.
Cepi A' so.se težave v Evropi in na Daljnem vzhodu, je dejal Mac Millan, je mogoče zaupati, da bo dosežena osnova za postopno razpravljanje o vseh spornih vprašanjih; «to bo sicer zahtevalo več časa, toda bistveno je, da se medtem zagotovi mir in zmanjša napetost«. Eden izmed namenov štirih velikih bo, da vključijo v svoje razgovore »kočljivo in težavno formoško vprašanje, ki pa ga je prav tako mogoče rešiti s pogajanji, ne s silo«, je izjavil angleški zunanji minister.
Sovjetski zunanji minister Molotov pa je danes izjavil na dunajskem letališču Voss-lau pred odhodom v Moskvo, da bi morala biti rešitev, dosežena na Dunaju, simbol za vsa ostala mednarodna vprašanja. Na letališču so se od Molotova poslovili kancler Raab, zunanji minister Figi in številne druge avstrijske in sovjetske osebnosti. Raab se je pred odhodom zahvalil Molotovu za delež, ki ga je imel pri rešitvi avstrijskega vprašanja, in dodal, da bo ta rešitev olajšala utrditev miru v svetu.
Medtem poroča poljska tiskovna agencija PAP, da je poljska vlada predložila državnemu svetu v ratifikacijo pogodbo o sodelovanju in vzajemni pomoči, ki je bila podpisana med nedavno varšavsko konferenco. Državni svet je sklenil predložiti pogodbo v ratifikacijo parlamentu, ki je bil sklican za 19. maj
Podpredsednik vzhodnonemške vlade Otto Nuschke pa te izjavil, da se bo Vzhodna Nemčija pridružila vzhodnemu vojaškemu paktu, kakor hitro bo razpolagala z lastno vojsko. Kot je znano, so med varšavsko konferenco sklenili, da bo Vzhodna Nemčija začasno zastopana samo v političnem, ne pa tudi v vojaškem svetu pakta. Na Zahodu razlagajo te sklepe kot opozorilo, da je še čas, da se s pogajanji prepreči oborožitev Vzhodne Nemčije.
poslaništvo sporočilo, da so se že začela pogajanja za dodeljevanje ameriške pomoči Zahodni Nemčiji, da bi lahko čimprej vzpostavila predvidene oborožene sile, ki bodo štele 500.000 mož. Ce bo dosežen sporazum, bo v Zahodni Nemčiji vzpostavljena posvetovalna skupina za vojaško pomoč. Dodeljevanje pomoči bo sledilo istim smernicam, ki veljajo za ostale evropske dežele, članice NATO. Znatna količina ameriškega vojaškega materiala je že pripravljena v skladiščih x Zahodni Nemčiji.
ZDI in SZ
MOSKVA. 17. Ameriški odpravnik poslov v Moskvi je danes izročil v sovjetskem zunanjem ministrstvu noto, s katero vabi delegacijo, v kateri naj bi bilo kakih lo sovjetskih strokovnjakov za kmetijske zadeve, naj bi pri-
ma, ki je že predvidena. Sovjetski strokovnjaki bodo obiskali državo lowa in druga kmetijska področja v ZDA od srede julija do srede avgusta.
Nota pojasnjuje, da bodo ■Vizumi izročeni, ko bodo imena in kvalifikacije izbranih strokovnjakov sporočeni meriškemu poslaništvu v Moskvi, ter dodaja, da se bo sovjetska delegacija lahko seznanila z ameriškimi metodami, ki jih uporabljajo pri pridelovanju žita, reji živine itd , in se prepričala o «važni vlogi, ki jo imajo v kmetijski proizvodnji posestva, katerih lastnice so družine poljedelcev, ki jih izkoriščajo«.
Do sedaj niso v Moskvi še sporočili podrobnosti o obisku sovjetske delegacije v ZDA in tudi ne o obisku ameriške delegacije v SZ. Gotovo pa je. da si bodo ameriški strokovnjaki lahko ogledali številne kolhoze in sovhoze v Sovjetski zvezi Zadevna diplomatska pogajanja potekajo v ze-kateri opazovalci so mnenja, lo prisrčnem ozračju in ne-
sla za en mesec v	ZDA, da
tam študira metode,	ki jih u-,da je to dober	znak	za	ugo-
porabljajo na tem	področju, den	razvoj	sovjetsko-ameri-
Nota je uvod v zamenjavo 1 ških	odnosov
njem je rečeno, da se je Jugoslaviji vzlic novim težavam posrečilo ohraniti neodvisnost in da ni sredstvo v rokah nobenega bloka. Z odkritosrčnostjo, s katero se Tito odlikuje, je jasno sporočil Vzhodu in Zahodu, da se Jugoslavija ne misli odmakniti od svoje politike tesnih stikov z vsemi«.
To je opomin vsem, ki nočejo uvideti, da ta majhna dežela ni satelit nikogar .n da to noče postati. V dejstvu, da prihaja sovjetska delegacija v Beograd, vidi bilten dokaz, da je Sovjetska zveza spoznala vlogo Jugoslavije ra svetu, in da, sodeč po sestavi delegacije, upošteva in ceni jugoslovansko stališče. Bilten meni. da bi utegnili biti beograjski razgovori zelo plodno znamenje za prihodnjo konferenco štirih.
Liberalni list »Frankfurter Rundschau« polemizira v u-vodniku s tistimi krogi na Za hodu, zlasti z ZDA, ki so vajeni presojati dogodke iz ključno skozi prizmo blokovske oolitike.
Večina vladnih časnikov presoja beograjske razgovore kot del sovjetskih naporov, da bi v Evropi upostavili pas nevtralnih držav, ki bi mu pripadala tudi Nemčija.
KAIRO, i7. Govor predsednika Tita je v središču pozornosti političnih krogov in ti ska v Egiptu. Časniki opozarjajo na tiste dele govora, v katerih je poudarjeno, da Jugoslavija nikomur ne bo dovolila, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve. Se po sebej opozarjajo na to, da je maršal Tito potrdil odločnost Jugoslavije, da se ne bo pridružila nobenemu bloku in da je edini izhod iz sedanjega položaja sodelovanje in koeksistenca ne glede na sisteme, in sicer na podlagi spoštovanja suverenosti in iskanja trajnih ureditev, ter da so to temelji, na katerih bodo sloneli jugoslovansko-so-vjetski razgovori.
Tisk ugotavlja, da hoče i-meti Jugoslavija v svoji politiki in stikih t- vsemi deželami proste roke. Vsi časniki opozarjajo na izredni pomen dejstva, da prideta Bulganin in Hruščev v Beograd, preden se bodo začeli razgovori štirih z Eisenhowerjem, Ede-nom in Faurom.
Vsi sirijski in libanonski časopisi pripisujejo obisku sovjetske delegacije v Beogra du izceden pomen. Časopisi Damaska so na prvih straneh objavili vesti o tem dogodku Bejrutski «Orient» poudarja: ((Odločnost Jugoslavije in njena iskrena politika medna rodnega sodelovanja prinašata sadove.«
Tudi brazilski časopisi so objavili več poročil o bliž njem sestanku visokih jugoslovanskih in sovjetskih državnikov v Beogradu. Pišejo, da je Jugoslavija zagotovila da se njene zveze z zahodni mi državami ne bodo spre menile. V poročilu iz Beogra da piše »Diarios Asociados«
da je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve izja-da je smoter napovedanih razgovorov utrditev miru in da bodo razgovori v korist vsemu človeštvu.
in dr, Gerstenmeierja
BEOGRAD, 17. — Predsednik zvezne skupščine Moša Pijade je sprejel danes popoldne delegacijo zahodno-nemškega parlamenta. Po spre-emu je Moša Pijade priredil slavnostno kosilo na čast za-hodnonemški delegaciji, katerega so se med drugim udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in številni zvezni ljudski poslanci. Med kosilom sta predsednik Moša Pijade in predsednik Bundestaga dr. Gerstenmeier izmenjala zdra-ice.
Predsednik zvezne skupščine Moša Pijade je v svoji zdravici izjavil, da se Jugosla-ija v svoji zunanji politiki drži načela enakopravnosti, neodvisnosti in medsebojnega spoštovanja in da se zavzema za miroljubno rešitev nerešenih vprašanj. Dosledna tej politiki sodi Jugoslavija, da je pri rešitvi nemškega vprašanja potrebno priznati nemškemu ljudstvu pravico do suverenosti, neodvisnosti in združenja in to na način, ki bi zagotovil njegove pravice, življenjske interese evropskih narodov in bodoče evropsko sodelovanje.
Vodja zahodnonemške parlamentarne delegacije dr. Gerstenmeier pa je v odgovoru poudaril, da sta se po zaslugi pravilne politike Jugoslavije pod vodstvom marala Tita odpravila mržnja in ogorčenje, ki ju je izzvala ojna. in so se ustavariji pogoji za razvoj odnosov med Nemčijo in Jugoslavijo, ki se razvijajo na osnovi medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Predsednik Bundestaga nadalje poudaril, da je nemško ljudstvo z velikim za-dovoljstvopj sprejelo izjavo maršala Tita, ki je pokazal veliko zanimanje za potrebe ponovnega združenja Nemčije.
Vedno bolj se širijo nemiri v francoski Severni Afriki
rSemire povzročajo francoski kolonisti in ekstremistične organizacije, ki nasprotujejo francosko-tunizijskemu sporazumu in reformam v Alžiru
PARIZ, 17. Francoske oblasti so sklenile raztegniti »izjemno stanje« tudi na notranjost departmaja Costantina v Alžiru zaradi vedno večjega obsega, ki so ga v zadnjih treh dneh zavzeli nemiri, ki so povzročili 20 smrtnih žrtev samo na ozemlju tega mesta. Na področje gorovja Aures so poslali nova vojaška ojačenja. Od sobote dalje je bilo v Alžiru ubitih 30 oseb.
Zaradi širjenja neredov ne samo v Alžiru, pač pa tudi v Maroku in Tuniziji, in zaradi vedno večje propagande fran-
PETNADSTROPNA HIŠA
se je porušila v Neaplju
Stavba ni bila niti še doqrajena • Trije delavci mrtvi, trije pa hudo ranjeni • Do sedaj še ni znano dokončno število žrtev
NEAPELJ, 17. — Danes zjutraj se je v Neaplju do tal porušila petnadstropna hiša, ki ni bila niti še dograjena. Hišo so gradili na račun gradbene zadruge «San France-sco« in je bila namenjena nameščencem neapeljskega sodišča. Na hiši je bila še zastava, ki so jo postavili pred dnevi, ko so jo pokrili. Manjkala so samo še notranja dela. Ko so se danes zjutraj prve skupine delavcev pripravljale, da odidejo na delo, se je hiša nenadoma porušila in seda.i je na kraju ostal samo kup ruševin visok kake štiri metre in dolg okoli sto metrov.
Več delavcev je ostalo pod ruševinami. Tri od njih so potegnili mrtve, druge tri pa hudo ranjene in so jih odpe-
ljali v bolnišnico.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, ki so začeli odstranjevati ruševine, pod katerimi je ostal tudi delovodja, ki je zgubil življenje. Po prvih rezultatih preiskave se zdi, da je pod stavbo bila votlina, za katero niso vedeli ali pa niso se nanjo ozirali. Zidovi stavbe so se zrušili v notranjost, kakor da bi se v sredini odprla jama.
Do sedaj ni bilo mogoče še točno ugotoviti, koliko delavcev je ostalo pod ruševinami, ker je delovodja tudi zgubil življenje. Inženir, ki je vodil delo, pa je pobegnil in ga že od jutra iščejo. Gasilci bodo nadaljevali z odstranjevanjem ruševin vso noč, ker domnevajo, da .ie pod njimi najmanj še šest delavcev.
coskih kolonistov na eni strani ter ekstremističnih gibanj na drugi strani je Edgar Fau-re včeraj, takoj ko se je vrn;l iz Danske, kamor je spremi., *• predsednika Cotyja, sklica, sejo vlade, na kateri so razpravljali o nastalem položaju.
Pariška vlada želi pospešiti rešitev problemov v Severni Afriki, da bi preprečila razširitev spora. Zato sta prispela v Pariz francoski generalni rezident v Tuniziji Lacoste in tunizijska delegacij#, ki je takoj začela zaključne razgovore za sklenitev novega sporazuma.
Tako stališče ie zbudilo o-stre proteste kolonistov, ki skušajo na vsak način preprečiti podpis in ratifikacijo francosko-tunizijskega sDora-zuma in reforme v Alžiru in Maroku. Ustanovili so svojo federacijo, v kateri so tunizijska. alžirska in maroška združenja. Namen tega je organizirati skupni odpor vseh kolonistov proti politiki pariške vlade. Na pomoč so jim prišli nekateri francoski narodni poslanci, ki so prispeli v Severno Afriko in s svojimi govori vlivajo pogum nasprotnikom novega francosko-tunizijskega sporazuma.
Na podlagi teh dogodkov sklepajo v Parizu, da pripravljajo kolonisti močno ofenzivo v narodni skupščini proti vladi Faura. ki namerava julija predložiti v ratifikacijo novi francosko-tunizijski sporazum. Ekstremistična severnoafriška gibanja, ki menijo, da reforme ne bodo zboljšale skrajno resnega položaja v Maroku, Tuniziji in Alžiru, pa povzročajo krvave spopade v teh deželah. Tako je prišlo tudi do ostrega spopada med pristaši starega in novega De-sturja v Tunisu.
Agencija France Presse poroča iz Kaira, da so egiptovski časopisi objavili poziv biv
šega tunizijskega ministra Sa-laha ben Jusefa. generalnega tajnika stranke Neodestur, katerem poziva Tunizijce, naj se uprejo sporazumu, ki ga sedaj pripravljata tunizijska in francoska vlada. V pozivu pripominja, da bi tunizijska vlada nosila odgovornost za resne nemire, ki bi nastal če ne bi računala z razpoloženjem tunizijskega ljudstv do takih sporazumov. Predsednik tunizijske na cionalistične stranke Habib Burgiba piše v časopisu »Pe-tit Matin«, da se bo 25. maj vrnil v Tunis. Burgiba se vra ča v Tunizijo po triletnem iz gnanstvu v Franciji, kjer so ga bili internirali kot borca za narodnostne pravice Tuni zije
Diem predlaga konferenco štirih
SAJGON, 17. — Kakor poročajo v obveščenih krogih, j južnovietnamski predsednin vlade Diem predlagal sklica nje konference, katere rjaj d se udeležili predstavniki ZDA. Anglije in Francije in katere namen bi bil uradno vskladiti stališča, o katerih so razpravljali na angleško-francosko-ameriških razgovorih v Parizu.
Diem je poslal pismo fran coskemu visokemu komisarju v Indokini in v njem predlagal konferenco, da bi na njej spopolmli razgovore med Dul-lesom in Faurom, katerih Diem «ne priznava«, ker ni bil navzoč predstavnik njegove vlade. Namen konference naj bi bil »legalizirati« sporazume, ki sta jih dosegla Dulles in Faure.
V Sajgonu je včeraj neznanec vrgel bombo v skladišče francoske mornarice. Bilo je okoli 20 ranjenih, med katerimi več francoskih mornarjev.
SKUPSCINA MEST V SARAJEVU
iKaiM o izgradnji Mina siilema v masi h
SARAJEVO, 17. — Skupščina stalne konference mest Jugoslavije je nadaljevala danes delo na posvetovalnem sestanku, katerega so se udeležili zastopniki zveznega izvršnega sveta in podpredsednik Edvard Kardelj. Skupščino sta danes pozdravila zastopnika mest Avstrije in Zahodne Nemčije, medtem ko je zveza mest Francije brzojavno pozdravila delo skupščine.
Na dnevnem redu je bilo vprašanje organizacije in u-vedbe komunalnega sistema. Tajnik zvezne komisije za izgradnjo komun dr. Gerškovič je obvestil delegate, da so končane priprave za uvedbo komunalnega sistema. Izdelan je tipski statut občin in okrajev in načrt zakona o ureditvi občin in okrajev, ki ureja način prehoda na novi komunalni sistem. Po besedah Gerškoviča bo mogoče junija organizirati nove okrajne ljudske odbore, julija pa občinske, tako da bodo 1. septembra v vsej državi pričeli z delom novi okrajni občinski odbori.
V diskusiji so delegati postavili več praktičnih vprašanj, na katera je odgovoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Posebno se je zadržal na vprašanju izgradnje komunalnega sistema v srednjih in velikih mestih, kjer bo potrebno ustanoviti tako imenovani mestni svet. Mestni svet ne bo po besedah Kardelja samostalni ljudski odbor, temveč neke vrste organizacijska forma, podobna svetu narodov v zvezni skupščini, ki oo zagotovil pravice mestnih občin in vsklaje-val vprašanja komunalne politike in komunalne izgradnje. Delo mestnega sveta ne bo samo ščititi čim svobodnejši razvoj mesta, temveč prispevati k čim boljši povezavi mesta s kmečko okolico, vplivati na poboljšanje dela organov samoupravljanja v lokalnih oblastnih organih, preprečevati lokalisfične tenden-1 ce in druge negativne poja-*lve. Skupščina nadaljuje z delom.
Atomska eksplozija pod vodo
VVASHrNGTON, 17. — O-brambni departma javlja, da je ameriška mornarica napravila nov poizkus atomske eksplozije pod vodo ob zahodni obali ZDA. Poročilo ne omenja dneva in tudi ne področja na Pacifiku, kjer so napravili poizkus. Dodaja pa, da zaradi eksplozije ni nobeno nevarnosti ne za ameriški kontinent in tudi ne za prebivalstvo na otokih in da je bil namen poizkusa spopolni-ti proučevanje uporabljanja novega orožja proti podmornicam.
ODREZEK NAGRADNEGA ŽREBANJA Sl. 3
— 2 —
18. maja
1998
"Tl	1mm
\ i i	
/	
	
	
11 lili	
n
Danes, SREDA 1*. ®»Ja
Erik. Mladica Sonce vzide ob 4.32 in zatone 19.31. Dolžina dneva 14.59. vzide ob 2.05 in zatone ob h>-» Jutri, ČETRTEK 19. maja Vnebohod. Vitoslava
PO TREH KRATKIH DNEH BIVANJA V NAŠEM MESTU
Komisija za proučevanje proste cone zaključila prvo lazo svojega delovanja
Nocoj bo komisija šla v Rim poročat vladi, nokar se bo vrnila v Trst in nada-Ijevalo z delom ■ Mestni odbor za prosto cono izročil komisiji poseben elaborat
JUTRI V AVDITORIJU
Ministrska komisija za proučevanje tržaške proste cone je včeraj nadaljevala z delom. V dopoldanskih urah je sprejela glavnega ravnatelja Javnih skladišč ing. Bernardija, predsednika Ustanove industrijskega pristanišča odv. For-tija in predsednika Združenja industrijcev Dorio. V popoldanskih urah pa so bili sprejeti še predsednik Združenja trgovcev na debelo, .g. Felice Venezian, predsednik Združenja male industrije prof. Flo-rit in podpredsednik istega združenja g. Epinger, predsednik Združenja trgovcev na drobno g. Zigiotti skupno s članoma istega združenja g. Mezzarijem in g. d’Avanzom. Končno je komisija sprejela še ing. Suppanija, ki je znan kot strokovnjak za pristaniška vprašanja in je že pred časom izdelal svoj načrt o prosti coni.
Danes bo komisija zaključi la prvi del svojega dela in se bo že zvečer vrnila v Rim, kjer bo predložila vladnim organom gradivo, ki ga je zbrala v teh treh dneh. Po nekaj dneh se bo komisija vrnila v Trst, da zasliši še druge predstavnike ustanov in organizacij kot tudi posamezne osebe, ki niso prišle še na vrsto.
Danes bo torej komisija za proučevanje tržaške proste cone zaključila prvo fazo svojega delovanja. Kot smo to že večkrat napisali, ogromna večina tržaškega prebivalstva pričakuje od te komisije pozitivno rešitev tega tako Važnega vprašanja za tržaško gospodarstvo in končno ustanovitev integralne proste cone. Zvedeli smo tudi, da je predsednik mestnega odbora za prosto cono g. Bino Barbi V ponedeljek predložil komisiji elaborat tega odbora z zahtevo po ustanovitvi integralne proste cone za celotno tržaško področje. Vsebina elaborata še ni znana, pričakuje pa se, da bo izvršni svet mestnega odbora za prosto cono. ki se bo sestal nocoj, sklenil poslati krajevnim listom v objavo vsaj izvleček elaborata.
nova zitpfoa v grda
Ravnateljstvo CRDA nadaljuje z izzivanjem delavcev in izkoristi vsako priliko, da jim pokaže, kako malo mar mu je za njihovo mnenje. V znamenju «normalizacije» je včeraj ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka po ukazu glavnega ravnateljstva sklicalo predstavnike tovarniškega odbora in jim sporočilo, da bo od petka dalje uvedlo nov sistem akordnega nagrajevanja za elektriške varilce. Ta sistem bo dejansko pomenil poslabšanje dosedanjih pogojev. Po načrtu ravnateljstva bi morali varilci porabiti v 8 urah 112 elektrodov z zaslužkom 36 odstotkov akordnih dodatkov namesto dosedanjih 75 elektrodov s 75 odstotkov akordnih dodatkov. S tem sistemom bi morali delavci porabiti mnogo več elektrodov, zaslužili pa bi ravno toliko kot prej.
To ravnanje spada v vrsto zlorab, groženj, svarilnih pisem, suspenzij in odpustov, kar pomeni uvajanje fašističnih metod v podjetje. Varilce je seveda zadnji ukrep hudo ogorčil in so dali svojemu o-
s sindikatom kovinarjev Delavske zbornice za sklicanje enotne skupščine vseh varilcev. Danes se bosta sestala tajnika obeh sindikatov.
20. t. m. ob 16. uri se sestane razsodišče, ki bo moralo razsojati v sporu, ki je nastal ob odpustu 8 delavcev ladjedelnice Sv. Marka.
Tajinstvene arefacije
Iz včerajšnje «Unita» povzemamo, da je policija v ponedeljek aretirala v Nabrežini sina odbornika devinsko-na-brežinske občine Ada Vižinti-na-Slavca, ki se do včeraj še ni vrnil domov. Policisti so v stanovanju izvršili hišno preiskavo, na koncu katere so odnesli s seboj večje število knjig in zasebne korespondence.
Zvedeli smo, da je do podobnih aretacij prišlo tudi v Skednju, kjer so že pred več dnevi aretirali najprej nekega moža, kasneje pa še njegovo ženo ter v stanovanju izvedli hišno preiskavo, pri čemer so prav tako odnesli nekaj knjig. O omenjenih a-retacijah ni policija izdala nobenega uradnega poročila in zato ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi omenjeni zagrešili in v kakšni zvezi so s to zadevo knjige, ki jih je policija zaplenila.
Urnik prodajaln 19. I. m.
V četrtek 19. t. m. (vnebohod) bodo vse trgovine in trgi zaprti z naslednjimi izjemami; pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13 ure. slaščičarne in slični lokali od 8. do 21.30. glavni in rajonski ribji trgi od 8. do 12.. mesnice od 6. do 11., brivski in frizerski saloni ter fotografski ateljeji pa bodo odprti do 13. u-re.
župana Bartolija je najprej sledil referat predsednika «Malega gledališča« iz Milana Paola Grassija, ki je govoril o ((Razvoju stalnih dramskih gledališč in njih vstopanju v kulturno življenje naroda in posameznih pokrajin«, popoldne pa je prof. Marino de Szombathely govoril o ((Finansiranju in politiki cen». Zvečer so zborovalci prisostvovali premieri Pirandello-ve drame «Sola očetov« v gledališču ((Teatro Nuovo«.
© Ce n* bo slabega vremena,
bo kinoteka poročevalske službe vladnega generalnega komisariata v Trstu, predvajala na prostem kratke dokumentarne filme didaktičnega, kulturnega in zabavnega značaja v sledečih krajih: Ronkah, Turjaku in r.a
VAŽNO OPOZORILO ZA POLETNO VROČO SEZONO
UKREPI PROTI ŠIRJENJU
nalezljivih črevesnih obolenj
Poleg preventivnih akcij oblasti je potrebno tudi razsodno sodelovanje vsega prebivalstva
Bliža se poletje in z njimi bolnice nudili prvo pomoč 6-vročina, to je čas, ko se zač- letnemu Glaucu Guagliattiniju nejo bolj širiti nalezljiva čre- iz Ul. Zonta 5, ki se je po-vesna obolenja. Zaradi tega škodoval pri podobnem inci-mora prebivalstvo prispevati I dentu. Otrok je namreč nena-
' doma presekal pot avtu, ki ga je vozila 39-letna Bianca Spa-nio iz' Ul. S. Anastasio 2, po Ul. Rossini proti morju. Spa-niova je sicer takoj ustavila vozilo, toda otrok se je kljub temu zaletel v blatnik in padel na tla. Lastnica avtomobila ga je seveda takoj odpeljala v bolnico, kjer so mu izprali nekaj prask po obrazu.
Gornja slika prikazuje prizor iz mladinske igre ((Pastirček, Peter in kralj Briljantina, ki jo bo SNG uprizorilo jutri dopoldne ob 10.30 v Avditoriju. Tisti, ki so prisostvovali premieri v Skednju, so bili navdušeni; ugajala jim je zgodba sama kot tudi igranje. Na svoj račun so prišli mladi in najmlajši, pa tudi odrasli. ' Zato naj ne bo nikogar,
Repantabru. Začetek ob 21. uri. I posebno pa med otroki, ki jutri ne bi šel v Avditorij!
S SKUPŠČINE. SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV
PREM ZAČETKOM IZPITOV tretja stavka profesorjev?
Ce prosvetno ministrstvo v Rimu ne bo sprejelo njihovih zahtev, bodo najbrž 27. t. m. začeli s ponovno stavko do skrajnosti - Solidarnostno pismo slovenskih profesorjev
Zbor predstavnikov it. dramskih gledališč
V «Krožku kulture in umetnosti« se je včeraj zjutraj začel zbor predstavnikov italijanskih stalnjh .dramskih gledališč. Otvoritvenemu govoru
Spor med profesorji sred-. kovne borbe njih šol in ministrstvom za Medtem ko prihajajo iz Ri-prosvetb se še vedno nada-1 ma neugodne vesti, ki bi u-ljuje in v;je kaže, da se bo j tegnile imeti hude posledice še bolj zaostril, iz Rima po-. za šolo in dijake, ki se pri-;očajo, da jc minister za pro- pravljajo na izpite, so se vče-sveto Ermini včeraj Spfejel , raj sestali V Trstu na skup-tlane tajništva Avtonomnega ščini tudi profesorji, člani
sindikata italijanske srednje šole. Na sestanku so razpravljali o začasno nameščenem učnem osebju srednjih šol. Tajništvo sindikata je pribilo svojo zahtevo, da je treba rešiti v celoti vprašanja kategorije s posebnim poudarkom na tiste nestalne profesorje, ki opravljalo že več let službo v poniževalnih in negotovih pogojih. Tajništvo se ni zadovoljilo z izjavami ministra za prosveto in je sklenilo, da skliče za jutri osrednji odbor, ki bo proučil se
Pokrajinskega sindikata srednje šole. Dnevni red je obsegal razpravljanje o sedanjih pogajanjih v vsedržavnem obsegu v Rimu ter sklepanje o morebitni bodoči stavkovni
Cumbat. V njem je najprej poudaril velik uspeh zadnjih dveh stavk, ki sta trajali 2 oziroma 4 dni in ki se jih je udeležilo 99.5 odst. vseh profesorjev in ravnateljev. Dejal je, da je prišel sedaj za profesorje odločilni trenutek. Sedaj lahko dosežejo izboljšanje svojega položaja in priznanje zahtev, ali pa lahko kompromitirajo ne le usodo učnega osebja glede juridie-nega položaja, ampak tudi
borbl'-. Velika udeležba na . US0do 'šole 'sploh. Profesorji skupscini je pokazala, kako n;so nikoli tako močno obču-se je okrepila sindikalna za— 1 tili svojega slabega položaja vest profesorjev, ki « so pri- kot sedaj in ogorčenje nad
pravljeni na borbo do skrajnosti. Skupščini so poslali so-
tem položajem je privedlo do odločilne enotne sindikalne
danji položaj in sklepe za bo- !	*a pisma s ploskanjem,
dočo akcijo za uresničenje ci- ]	Glavno poročilo je podal
ljev 'v tretjem^obffobjtf stav- tajnik sindikata prof.' Edpgrdo
lidarnostna pisma slovenski j akcije. Odločnost profesorjev profesorji, ter razne napred- je prišla do izraza zlasti na ne ,sindikalne in politične organizacije. profesorji so spre-
ŠE O ZAKONSKIH DOLOČBAH O POVIŠANJU NAJEMNIN
Kakšno bo merilo za določanje slabega gmotnega stanja družin?
Ali bodo deležni povišanja samo 10 odst., namesto 20 odst., tudi tisti mali uradniki in delavci, ki se s svojimi dohodki komaj preživljajo?
zadnjem kongresu sindikata v Rimu, ko so sklenili, da se bodo borili vse dotlej, dokler jim ne priznajo njihovih upravičenih zahtev. Na tem kongresu so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali popolno uveljavljenje člena 7 za-
k zaščiti javnega zdravja z izvajanjem varnostnih predpisov v pripravljanju in uživanju živil. Poudariti je treba, da visoka temperatura in vlažno ozračje pospešujeta v poletnih mesecih razvoj in širjenje raznih klic. Razen številnih klic, ki povzročajo gnitje, pridejo v poštev tudi klice griže, legarja, paratifu-sa itd. Te klice in posebno stafilokoki so še posebno zahrbtni, ker pokvarijo živila, ne da bi se spremenile njihove zunanje lastnosti, to je ne da bi njihov videz, okus in vonj povzročili sum, da so morda škodljiva zdravju.
Proti tem nevarnostim so krajevne zdravstvene oblasti v zadnjih letih izvedle obširne preventivne akcije, s čimer so preprečili širjenje o-bolenj te vrste. Toda to ni dovolj, ker je potrebno za čyn boljšo profilakso tudi razsodno sodelovanje vsega prebivalstva. Zaradi tega mora prebivalstvo upoštevati naslednja navodila:
1. Ne uživati jedil, za katera ni gotovo, da so sveža, zlasti pa ne jedil iz mleka, mesa, jajc, rib, in raznih omak, ki so bile pripravljene dan prej. in ki niso bile shranjene v ledenicah ali hladilnikih. Zaradi tega se priporoča vsem, ki nimajo hladilnikov, naj pripravljajo samo taka jedila; ki jih pojedo, še isti dan.
2. K svežim jedilom naj se ne dodajajo ostanki obedov.
3. Ljudje, ki bolujejo za kožnimi boleznimi, ali ki imajo razne mozolje, naj se ne dotikajo jedil in kuhinjske posode.
4. Prevre naj se vse mleko, razen če ni že pasterizirano in vstekleničeno v izvirne posode.
5. Temeljito je treba oprati v tekoči pitni vodi sadje in zelenjavo, ki se zauživa sveže in surovo; sadje s kožo pa naj se olupi.
6. Naj se ne zauživajo razni surovi morski sadeži, zlasti ne ostrige in podobno, če ne izvirajo iz pooblaščenih gojišč (ostrižišč). Zaradi tega se morajo ti mehkužci kupovati samo v ribarnicah ter se ne smejo loviti v pristaniških vodah, ki so okužene. Prav_ tako naj se ti morski sadeži ne uživajo v javnih
kona a pooblastilih, ki dole.	.	.
ča preureditev prejemkov, to i lokalih,^ ki ne morejo doka-je njihovo izboljšanje *—
V začetku tega meseca smo v našem listu objavili izvleček zakonskih določb o povišanju najemnin blokiranih
bo moral na osnovi tega zakona od 29. t. m. dalje pla. čevati višjo najemnino. Povišanje najemnine za 20
ne obrtniške, trgovske in druge profesionalne dejavnosti. Toda zakonske določbe so vedno tako sestavljene, da jih je treba bolj obširno raztolmačiti, če se hoče dejansko nuditi javnosti jasen pregled nad tem, kai te določbe prav-gorčenju duška na skupščini, zaprav odrejajo. Zakon o poki jo je sklical kovinarski višanju najemnin pa je tem sindikat Delavske zveze. Na bolj važen, ker zanima naj-skupščini so pooblastili sindi- .širši krog prebivalstva, ki nikalno vodstvo, da stopi v stik I ma lastnega stanovanja in ki
stanovanj in prostorov za raz- odstotkov na najemnino, pla-
Danes tretji odrezek nagradne uganke
V zgornjem levem oglu strani boste našli tretji odrezek uganke za naš jubilejni nagradni natečaj. Odrezek skrbno shranite; v prihodnjih dneh mu bo sledilo ostalih sedem in ko boste imeli vse, boste iz njih sestavili sliko, jo nalepili in jo poslali upravi «Primorskega dnevnika«. Trst. Ul. S. Fran-cesco 20. Rešitve pa boste lahko izročili tudi vaškemu raznašalcu «Primorskega dnevnika«.
Med tiste, ki bodo pravilno rešili uganko in bode izžrebani bo razdtljeno sto lepih nagrad.
1. Radijski aparat,
2. radijski aparat,
3. originalna slika tržaškega slovenskega likovnega umetnika,
4. IDdnevno letovanje v enem Izmed znanih turističnih središč,
5. usnjen potovalni kovček,
S, usnjena potovalna torba
7. čajni servis (prt in prtiči) v narodnih vezeninah, g. • 10. srebrne filigranske zapestnice, proizvod ljudskih umetnikov,
11. enoletna naročnina PD,
12. • 16. Priročni leksikon.
17. Pomorski leksikon.
1*. • 20. Cankar: Zbrani spisi I-X.,
21. Tavčar: Zbrani spisi l.-V,
22. Bevk: Zbrani spisi l.-V.,
23. sest gramofonskih piosc	slov.	narodnih	pesmi,
24. - 25. Slovenski pravopis,
26. • >0. koristni predmeti z	narodnimi	motivi,
31. Kalinsek: Slovenska kuharica,
32. - 33. Sodobna kuharica,
34. - 33. velika lepo izdelana saha,
36. šest gramofonskih plosc s slovenskimi motivi,
37. • 50. po dve sodobni knjigi na izbiro iz bogatega
seznama,
51. - 100. po ena knjiga letošnje izdaje.
NB: Iz nagradnega žrebanja so izključeni člani uredništva in uprave PD in nameščenci ZTT.
čano v tem mesecu, kot tudi nadaljnje letno progresivno 20-odstotno višanje do 1960, k se zaračunava po prvem povišanju s 1. januarjem na osnovi plačane najemnine 31. decembra 1955. 1956. 1957 itd. zadeva vse tiste, ki sedaj plačujejo najemnino na osnovi starih najemninskih pogodb izpred 31. oktobra 1945 za tako imenovana blokirana stanovanja. Za ta stanovanja določa zakon tudi nekatere u-godnosti in sicer 10-odstotno povišanje najemnine (na gornji način) samo za stanovalce. ki so v gospodarski stiski in predvsem za tiste, ki črpajo svoja omejena življenjska sredstva samo iz dela, pokojnin ali pa imajo številno družino. Za to ugodnost pa ne zadostuje samo pogoj, da je nekdo delavec ali pa upokojenec, pač pa se mora njegovo slabše družinsko gospodarsko stanje točno ugotoviti. Iz tega sledi, da bodo 10-od-stolno povišanje najemnin do 1960. leta plačevali samo tisti delavci, upokojenci in stanovalci s številno družino, za katere bodo točno ugotovili, da živijo v resnični gospodarski stiski. To ponovno potrjuje našo nedavno ugotovitev, da bo večina delavcev in malih uradnikov, ki zasluži mesečno majhno plačo, ki pa jo oblastveni organi ocenjujejo za »zadostno«, čeprav je u-gotovljeno, da ne zadostuje niti za vsakdanje najnujnejše Življenjske potrebe, prizadeta z 20-odstotnim povišanjem.
Samo tiste osebe, ki živijo v največji revščini, ne bodo plačale nobenega povišanja. Te osebe so; civilni slepci in gluhonemi, upokojenci Zavoda za socialno zavarovanje (1NPS), vojni invalidi in pohabljenci, delovni invalidi, svojci padlih v vojni, ki uživajo pokojnino. Toda tudi za te osebe bo moralo biti ugotovljeno, da tako one, kot tudi člani njihovih družin, nimajo nobenih drugih dohodkov. Poleg tega pa se izključujejo iz vsakršnega povišanja stanovanja najnižje kategorije stanovanj (polkletni in kletni prostori, barake in eno-prostorna stanovanja).
Za blokirana stanovanja, za katera so bile stanovanjske
treba pojasniti, da so iz tega določila izključena stanovanja, za katera je najemnik podpisal novo najemno pogodbo po 1. marcu 1947. Hkrati pa je določeno, da se upošteva podaljšanje blokiranja stanovanj za vsa stanovanja, ki jih je nakazal stanovanjski urad, tudi če so bile pogodbe sklenjene po 1. marcu 1947.
Smatrali smo za potrebno bolj podrobno pojasniti gornja pravila, da se bodo znale prizadete osebe pravilno ravnati pri povišanju najemnin in da Dodo revne osebe oziroma družine lahko pravočasno vložile pritožbo pri lastniku ali upravniku hiše. če jim bo hotel povišati najemnino kljub njihovemu revnemu stanju.
Danes pred sodiščem zadeva iz Ul. Imbriani
Danes se bo začela pod predsedstvom dr. Gnezde (tož. Visalli) razprava proti zdravnikom in drugim, katere je policija obtožila razpečavanja pornografskih filmov, ki so jih tudi sami filmali.
ter
korenito rešitev vprašanja nameščenih profesorjev.
Zakon o pooblastilih pa niti ne zadovoljuje zahtev profesorjev glede izboljšanja plač. Ta zakon določa izplačilo dodatnega nakazila vsaj 5.000 lir na mesec od 1. januarja 1955, delno poenotenje plač od 1. julija 1955 dalje in popolno poenotenje plač od 1. julija 1956. Profesorji pa zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer za skupino C začetno plačo 60.000 lir za nestalne profesorje in 75.000 lir za stalne, za skupino B od 72 tisoč do 90.000 lir in za skupino A °d 80.000 do 100.000 lir. Spričo važnih vzgojnih nalog in odgovornosti profesorjev te zahteve niso pretirane.
Vladni predlogi so nesprejemljivi ter silijo profesorje v borbo, z njimi so solidarni tudi starši dijakov, ki se zavedajo upravičenosti njihovih zahtev, Ce ne bodo oblasti popustile, bodo profesorji prisiljeni ponovno napovedati stavko in najbrž 27.^ maja tik pred začetkom izpraševanj in redovanja. s skupščine so tudi pozvali ravnatelje srednjih šol, naj ne odredijo na šolah nobenih priprav za izpite ter naj se držijo navodil «šolske fronte«. V diskusiji so tudi ostro obsodili neki članek, ki je izšel v obliki pisma v včerajšnjem «Picco-lu». Nekateri diskutanti so predlagali, naj skličejo profesorji zborovanja, na katerih bodo seznanili javnost s svojimi zahtevami.
DVA NEGATIVNA POJAVA V OZADJU UGODNIH ŠTEVILK
PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
v aprilu in v prvem štirimesečju
Povečanje pomorskih prihodov na račun premoga in znižanje prihodov iz tradicionalnih zalednih držav
Tržaški pomorski in železni-t premog, ki ga uvažajo neka-iki promet v letošnjem aprilu i tere države — predvsem Av-
oz. v prvem letošnjem štirimesečju, upoštevajoč seveda le suhe številke ne pa tudi strukture blaga v prometu in še nekaterih drugih karakteristik, je znatno presegel številke iz istih obdobij preteklih let. V aprilu so namreč pripeljali po morju v tržaško pristanišče 332.933 ton blaga pioti 217.336 tonam v aprilu 1954; odpeljali pa so 89.927 ton proti 101 tisoč 928 tonam. Celotni promet pristanišča je potemtakem letos aprila dosegel 422 stanišč. tisoč 860 ton proti 319.264 tonam v aprilu lani.
strija — skozi naše pristanišče, Od tega blaga je seveda bore malo koristi v Trstu samem. Drugi negativen pojav pa je v znatnem upadanju prometa blaga iz tradicionalnih zalednih držav skozi tržaško pristanišče proti raznim tržiščem s katerimi vzdržujejo zvezo ladje, ki_ imajo Trst za svojo izhodiščno luko. To dejansko pomeni, da se zaledne države poslužujejo za svoj prekomorski promet v pretežni meri drugih pri-
Ti pojavi se odražajo tudi v številkah za prvo letošnje štirimeseeje v katerem je ce-
Toda ta navidez ugoden raz ____________________.	_______
pogodbe	sklenjene po	31. ok-1 Voj prometa vsebuje v resnici j loten promet dosegel	1 mili-
tobru	1945	in	do marca 1947.	dva zelo značilna in nič raz- j jon 566.851 ton proti 1 mi-
veseljiva pojava. Prvi je ta, ! lijonu 179.193 tonam v aprilu da se povečanje prometa pr' 1954 od katerih odpade 1 mi-prihodih nanaša pretežno če lijon 217.688 ton (834.103 ton že ne skoraj izključno, na (a- v lanskem štirimesečju) na ko imenovano »masovno« nla- prihode in 349.463 ton	(354.090
go oz. v našem primeru na t ton lani) na odhode.
je določeno 10-ndstotno povišanje.
Zakon o povišanju najemnin določa tudi nadaljnje blokiranje stanovanj do 31. decembra 1980. Pri tem pa je
zati, od kod izvirajo.
7. Ne piti vode iz vodnjakov niti umivati v tej vodi sadja in zelenjave.
8. Ne pretiravati v zauživa-nju ledeno mrzlih pijač in lubenic.
9. Preprečiti dostop muh v stanovanja ter zaščititi živila pred muhami.
10. Poskrbeti, da se smeti redno odnašajo ter vedno pokrivati posode za smeti.
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODISCA
Znižana kazen zaradi sramotenja države
28-letni Luigi Cutri iz Ul. Doda 18, katerega so obtožili sramotenja države, žalitve policijskih _ agentov in pijanosti zaradj česar ga je porotno sodišče 15. decembra lani obsodilo na l leto in 20 dni zapora ter na plačilo 2.500 lir denarne kazni, je vložil priziv, o katerem so razpravljali včeraj. Medtem ko je tožilec predlagal potrditev prvotne sodbe je Cutrijev odvetnik zahteval njegovo oprostitev, predvsem ker je žaljive besede izrekel tako tiho, da ga ni slišal niti gostilničar poleg katerega je Cutri stal.
Sodišče je potrdilo obsodbo za žalitev agentov in pijanosti, vendar je za sramotenje znižalo obtožencu kazen na 5 mesecev in 15 dni zapora kar pomeni, da bo moral sedeti lo mesecev in plačati 2.500 lir denarne kazni. Del kazni je obtoženec že presedel, tako da mu ostane le še nekaj mesecev.
Pred. Arbanassi, tož. Colot-
' zapisn. Maggi, obramba odv. Presti.
BERNSTEIN V GLEDALIŠČU VERDI
V. koncert orkestra Tržaške filharmonije
Mozart in Prokofjev — nekoliko nenavadno, a prav zaradi kontrasta posrečeno izbran program ie dirigiral včeraj zvečer v gledališču Verdi ameriški dirigent in pianist Leonard Bernstein in žel skupno s tržaškim filharmoničnim orkestrom zaslužen uspeh.
Prvi del programa je obsegal Mozartovo uverturo k operi «Don Juan« in istega skladatelja koncert za klavir in orkester G-duru. Mozartov koncert je Bernstein dirigiral izza klavirja; njegova interpretacija je bila morda nekoliko romantično navdahnjena. bolj sentimentalna kot m-ozartovsko igriva in nežna, toda občinstvo je ogrela, da je dirigenta-pianista i,n orkester nagradila s ploskanjem, ki se skoraj ni hotelo poleči.
Veliko V. simfonijo predlanskim umrlega ruskega skladatelja Sergeja Piokofjeva. nekako moderno «Eroico». posvečeno rdeče-armijceim, je Bernstein dirigiral z velikim temperamentom in zlasti izluščil vse njene bogate efekte, v spevn-i adagio pa ie vio. ž:l tudi mnogo lirizma. Simfonija. kf je bila prvič izvajana v Trstu, čeprav je sicer že leta doma na vseh svetovnih koncertnih odrih, je nedvomno osvojila občinstvo.
Orkester je. zlasti pri Prokofjevu, še enkrat pokazal, kaj vse zmore pod dobrim dirigentom.
«Šola očetov» v Teatro fouovo
V Teatro Nuovo je bila včeraj krstna predstava komedije Stefana Piramdella «Sola očetov». Predstavi je prisostvovalo zelo številno občinstvo, med katerim so bili tudi predstavniki itali-jansk.n stalnih dramskih gledališč. ki zborujejo v Trstu.
Gledalci so komedijo dobro sprejeli, čeprav je n.jena vsebina precej nevsakdanja, zgrajena na paradeks-b, ki povzročajo čudne zaplete zdaj s komično zdaj satiipično ostjo. Osnova zgodbe j2 v tem, da je po vesti paradoksov sin za očeta oče.
V vlogi sina Oresta je nastopil Pietro Priviterra, v vlogi o-četa Armando Migliori, v vlogi pjegove diruge žene pa Caric Bizzarri, ki je nastopila :kot gost skupine tržaškega gledališča. Vsi trije, kot tudi ostali, svoje vloge zaigrali dobro, kar je tudi zasluga režije Ottavia Spadara.
Uprizoritvi je prisostvoval tudi avtor, ki je bil deležen obi-lnih aplavzov skupno z nastopajočimi.
(kritike in poročita)
SNG
Četrtek: ob 10.30 v Avditoriju mladinska igra «Pastirček Peter in kralj Briljantin«.
Ob 20.30 premiera Eduairda De Filippa ((Filumena Marturano«.
VERDI
Petek: ob 21. uri VI. simfonični koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigija Tolfola s sodelovanjem violinista Isaaca Sterna. Program, obsega skladbe R. Straussa, Mendelssohna, Vita Levtja in Skrja-bina.
‘J n q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PREDSTAVE
V AVDITORIJU V TRSTU
V ČETRTEK 19. maja ob 10.30 dopoldne:
..PASTIRCIH PEIIR
ini
HRAM BRIUAIVTIN"
Mladinska igra -' bajka v štirih dejanjih. Spisal: Oskar Wuehner. Prevedel: Ivan Cesar. Režiser: Jožko Lukeš. Scenograf: Jože Cesar.
V ČETRTEK 19. maja ob 20.30 P H E M 1 E H A
Igra v treh dejanjih. Spisal Eduardo De Filippo. Prevedel I. Cigoj. Režiser Jože Babič. Scenograf Jože Cesar.
Filumena Marturano -Nada Gabrijelčičeva; Do-menico Soriano - Modest Sancin; Alfredo Amoro-so - Rado Nakrst; Rosa-lia Solimeno - Ema Starčeva; Diana - Zlata Ro-došlcova; Lucia, sobarica - Soča Hafnerjeva; Um-berto - Miha Baloh; Ric-cardo - Silvij Kobal; Mi-cheie - Julij Guštin; odvetnik Nocella - Stane Raztresen; postrežnik -Josip Fišer.
30, 7.4S,
Melodije iz revij: 22.45 Veš*
ples.
T It N I >•
Ob 13.00, 14.00. 17-00J® 1* poročila o Giru: 13-25 ^al -j-; by: 19.30 Melodije pre ekle 21.05 Mascagmi: »ZanoMfl*. v 1 dejanju.
M. d P E B Slovenska poročila: 6.
13.30, 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak da,‘ 20.20.	, ,, n«,
1‘alijanska poročila: 6.15. “-17.00. 19.15 in 23.00.
6.40 Jutranja glasba: 73» led ar - vremenska napoveo. • Glasba za dobro jutro; >■> naše žene; 11.00 perni koncert; 14.00 Od „5, do melodije: 14.30 Glasben* ^ nika; 14.45 Poje dekliški ski oktet p v. Vere K10|j,|5 17.10 Glasba do željan. >j); Glasba iz filma «Odrske 19.15 Spori; 20.00 Pot.puin » ^ re «Gcsoa Luna« in
20.40 Stare dal,m^rKul. Imarioci; 21-Uv,
roza«;
pesmi pojo Dalmatinci ' ao-
turni pregled; 21.10 ts-'f"V7" J»i-sambla radia Zagreb. J._ Bossi-novic: Suita v A-duru. ni:	((Svilena	lestev«,. .9. /kito-
V PETEK 20. maja 1955 ob 20.30 PONOVITEV.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11. - tel. 31119: danes od II. do 13. in od 17. do 19. ure; v četrtek od 9. do 13. in od 17. do 20.30; v petek od 11. do 13. in od 17. do 20.30.
21.30 Ob obletnici rojstva na Medveda.
1- I. O V It « l'1*
327,1 m, 202.1 m, 212.4 •L Poročila ob 5 00. 6.00. 7.0».
15.90. 17.00 m 22.00	.	jioj
11.00 Radijski koledar'- ^ j
Glasbena med »ra:	U/,Lč po-
pra: «Bambiievi otroci«. 'vartor vesti F. Saitena priredil. *■ j Leljak); 11.45 Mladinski » j. pojo:	12.00	Igra	godba-Jciušai-
hala: 13.00 Želeli ste — P^oprO te' 13.30 Ura melodij » °l44o
Skala na nogo
Včeraj popoldne so na orto-pedskem oddelku splošne bolnice sprejeli 43- letnega Ric-carda Seffina iz Tržiča, ki so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge. Seffin. ki bo mo-™ .ostat.1 v bolnici od 20 do 30 dni, je pri sprejemu povedal, da je delal v kamnolomu v Sesljanu, ko se je ne-nadoma utrgala s stene velika skala in padla z višine 4 metrov na njegovo nogo. Na mesto nesreče je kmalu prišel rešilni avto, ki je ponesrečenega delavca odpeljal v bolnico.
Dijaki klasičnega liceja v Trstu vabijo na ponovitev veseloigre v treh dejanijh Barryja Connersa
R O K S I
ki bo danes 18. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU in jutri 19. t. m. ob 17.30 uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Barkov-ljah. Pevska vaja bo izjemoma ta teden v soboto ob običajni uri. Odborova seja bo v četrtek ob 20 uri.
iz/eb
PLANINSKI IZLET SPDT V BENEŠKO SLOVENIJO SPDT priredi v nedeljo 22. t.
m. planinski izlet v Beneško Slovenijo, in sicer na Staro goro, v Trčmun na grob Ivana Trinka ter v Landersko jamo. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13 vsak dan od 19. do 20. ure do prihodnje sobote
O---------------
Ofl včeraj do danes
HOJSTVA. SMHTI IN POHOKfc
Dne 17. maja se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 11 oseb
POROČILI SO SE:	uracinik
Frarvco FrilM in pletilja Rosa Viti, uradnik Carmine Nov el lino in gospodinja Luciana Prelz -Oltramonti, električar Claudio Crecich in šivilja Carla Bosca-rol, delavec Salesio Mihich in gospodinja Irma Piccinelli. urad-
Dve prometni nesreči zaradi otroške nepazljivosti
Včeraj ob 13.30 je na Ulici Madonna del Mare prišlo do prometne nesreče, ko je 24-let-ni Giuliano	Crussig	iz Ulice
Carpaccio 4	s svojo	lambreto	,
podrl na tla 11-letno Fiorello b,k c,'uil° ^»favalle m gospo-David. ki je	tedaj hotela ste-	nj* Nornid Cossutla.
či čez ulico.	Ker se	je dekli-
ca pri padcu nekoliko poškodovala, so jo z nekim zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnico, kjer so ji obvezali rane na rokah in nogah, nato pa jo poslali domov s priporočilom 4-dnevnega počitka.
Le nekaj minut poprej so na sprejemnem oddelku splošne
UMRLI SO:	55-letna Luigia
Nabergoj por. Di Gioia, 67-letni Teodoro Poggi, 90-letna Marija Silič, vJ. Peftener, 69-letna A-malia Fioratti vd. Mootecchio, 62-lelni Domenico Barzelogna, 54-1 et n i Ivan Gorkič, 74-letni Er-menegildo Calligarls, 61-lema Antonia Eneokel vd. Gialdini I Mislrovachi, 67-letni Plarido Ot-lando, 53—1 ctni Massimiliano Pol-' ley, 51-letna Olga Minatorl. i
Rossetti. 16.30:	«Rodila se je
zvezdnica«, J. Garland, James Mason.
Excelsior. 16.00:	«Princ med
igralci«, R. Burton. M. McNa-mara.
Fenice. 16.00: «Dekle z dežele«, B. Crosby, G. Kellv.
Nazionale. 16.00: «Carodej Houdi-ni», T. Curtis, J. Leigh. Fllodrammatico. 15.30: »Pred orkanom«, V" Heflin, A. Fay. Supercinema. 16.00: «Otok zabave«, L. Genn. D. Taylor. Arcobaleno 15.30:	«Pred orka-
nom«, V Heflin, A. Kav Astra Rojan. 16;00: »Rimljanka«, Gl Eollobrigida. Mladoletnim prepovedano.
Capitol. 16.00: «Svet pripada ženskam«, L. Bacall, J. All.yson. Cristallo. 16.00: «Babrvenje bobnov«, A. Ladd.
Graitacielo. 15.30: ((Norosti leta« k' Monroe Alabarda. 15.00: «Bosa grofica«, A. Gardner. Mladoletnim prepovedano.
Ariston. 16.00: «Junaki Arktike«.
R. VVidmark Armonia. 15.00: «Jetnik harema«, A. Tamiroff Aurora. 16.00: «Napad na Zemljo«, E. Gvenn.
Garibaldi, 15.30: «Teror na avto-stradi«, M. Rooney.
Idea-e. Danes zaprlo,
Impero. 16.00:	((Gospodična s
štev. 04», A. Luald:.
Italia. 15.00:	« Bosa .grofica »,
Gardner. Mladoletnim prepovedano.
S. Marco 16.00: «Primula Rossa z Juga«, J. Pavne.
Kino ob morju. 16.00: »Tesnobna noč«, R. Mitchum.
Moderno. 16.00: »Delirij«. R. Val-lone.
Savona 15.30: »Pavla«, L. Voung.
H. Milland Viaie. 16.00:	»Rasputin«, Maria
Vitale,
Vittorio Veneto. 16.00: «Idol», D. Ni ven,
Azzurro. 1600: »Tujec v domovini«, G. Montgcmery.
Belvedere 16.00: ((Skrivnost jetnika«, D. Defore.
Marconi. 1600:	((Bengalski za-
klad«. Sahu.
Massimo. 16.00: »Sirota geta«. F. Marži.
Novo Cine. 16.0" «',:vio revija«, W. Chiari.
Odeon 16.00:	«Junaki tisočerih
legend«, p. Henned,
Radio. 16,00: «Tujec ima vedno revolver«, R. Scott.
Secolo. 16.30: «Vrtine c«. S. Pam-panini.
Venezia. 16.00: «Sedmorica z Velikega voza«.
Skedenj. 18.00:	«Mali ubežnik«.
R. Andrusco; ob 20.30 pa gledališka predstava. .
Kino na Opčinah. 18.00: »Vrniia sem se zaradi tebe«, E, Sigmund.
IG'	U.JU D'ld IIILJVVJ
voljo; 14.30 Iz gledališč- ,5 j5 Štirje nokturni F. Chopina.
Na harmoniko igra Avgus1 ^ ko; 15.30 Oskar Hudju®?- „jjg bombažnih plantažah: 16.0". pri zabavnih orkestrih 1.IsovSic,: Stih; 17.15 Peter Il.iič Cai.„ncert Peta simfonija; 17.15 K jg 30 plesne in zabavne glasb't,
Iz s-lovenske solistične s 20.00 Richard Wagner: **L ju grin«, 1. dejanje; 21.20 La«« zabavna glasba.
TELEVIZIJA	.
16.45 Posebno poročilo o {7.36 Prihod dirkačev v Genovo, ^ TV za otroke: Pravljica 3t0, «Zvezda. Zvezdica sl0£ic.v,*ivj i* pica ...» in film »Rf^opozn** začaranega mesta«; 18.3» , ve*I9 vajmo naravo; 20.30 Tejev. ^j.05 20.50 Komentar o Giru. j,,. Film «Crne kamelije«; e1-,
portaža o sinhronizvranju, 22.15
Savona in njena Rivtaf^mjijfa Prenos iz milanskega 8'»“ «Sca,la» Mascagnijeve °pere ^$ valleria rusticana«; PP . " ponovitev poročila o Guru.
TRS Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338
sprejema in-
serate. male	.
oglase, osmrtnice in or°S od 8. do 12.30 in od 15-18. ure.
SREDA 18. maja 1955 TltMI I' PONTA J A A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Predavanje:	Iz kraljestva prirode:
12.00 £a vsakogar neka); 12,45 Kulturni obzornik; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Lahke melodije igra uuo Harris-Prima-ni; 13.50 Ameriški ritmi; 17.30 Plesna čajanka: 17.50 Prokofjev: Simfonija Si, 6:
18.30 z začarane police: ((Kovačeva Rozalka«; 18.40 Koncert tenorista Pokornvja; 19.00 Vesela glasba; 19,15 Zdravniški vedež;
19.30 Pestra glasba: 20.00 Spori. 20.05 Orgle Hammomd; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 20.50 Glasbena medigra: 21.00 Od bolniškega zavarovanja k čuvanju zdravja; 21.15 Suk: Uspavanka za godalni orkester; 21.41 Zabavna glasba; 22.00 Andersenove pravljice v slovenskem prevodu; 22.15
ZOBOZDRAVNISKI
AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobozdravnik-kirur* ,
Ustne in zobne bole« 1 zobne proteze.
Sprejema od 9. d° ‘ in od 15. do 20. j* ■ Ulica Torrebianca * (vogal z Ul. Cardticc tel. 37-118
ADRIA
expresS
■'B s T	riti.
Ul. Cicerone st. 4 Pr tel. 29243
IZLET L jj0m 28.-29.-30. V. 55 z V>»* v TURIN (mednaro“a. nogometna tekm» n4
lija - JugoslaviJ»'o
razpolago je ^am nekaj prostorov. za jemajo se naroc' * v vstopnice na stadioD Turinu.
7.-12. VI. 55 na DUNAJ;
vpisovanje do 21.
Odhodi 29. V. in 9., 12. 26. VI. 5* v PARIZ;	rakJjU4'
I5PiSdVnHrede od*.*’* Tl iz Tr»**
Dnevni odhodi 1* . po-
na Sicilijo (8pecia naj-pust za skupme manj 10 oseb).
— cVlC5' Drugi izleti v-.MNlJ®’ ANGLIJO, S* ^kaN' HOLANDIJO, DINAVIJO.	^
^DRIA-E-VPBESS 5„e, skrbi trgovske, ndnZitn« turistične m
PRODAJA vozne w v za avtobuse iz 0(jlind MILAN, dnevni ob 21. uri;	trtKr*
GENOVO, odhod ufj;
na teden ob	0it\<r
COMO-CHIAS^O' den 0» di štirikrat na
t rz i r'r' R A VNU nod VIDEM, dnevni ob 7.30;	vlt>E' a-
HAVNOPOLJE	„j od
BELLUNO. dnev
hod ob *•?*',,«(), d n*
VIDEM-TR15V*=#.
ni odhod ob j, 5.3 ŠKOFIJE, odh°d'
12., 16.15, 1*"5U'
AA Srce in ožilje (krvni ^''^e sklerozo, trombozo), ‘‘ (vnetja, kamne, pesek), notraaj*5 ' 0l (protin, Hascdovv), živce (»evru*1 nervoze, nevralgijc) xg/ravj
RADENSKO ZDRAVILIŠČE, SLA«
Odprto od 1. maja dalje - V predsezoni znižane cene • Zahle® ^
sssššssssP
ZDRAV JE JE PRVO!
WfMORSKl DNEVKnC
— 3 —
18, mai*
(Nadaljevanje na 4. itrani)
Besedilo avstrijske] SLOVENSKI
državne pogodbe
določbe o pravicah slovenske in hrvaške manj-8lnB na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem
. Avstrijska državna pogodba J' razdeljena v uvod (preambula) in 35 členov, v katerih “i politična, ozemeljska, vojska, gospodarska in zaključit določila, Sklep o roku umi-f* zasedbenih čet iz države odredbe o terjatvah iz voj-•*ša časa. Pogodbi so priklju-jjh dodatki, v katerih so po-'Mezna določila podrobneje Minirana.
J uvodu priznavajo ZDA, Britanija, ZSSR in Fran-Ja’ da je bila Avstrija 13. jj*rca 1938. leta nasilno zase-*na in priključena nemske-u Reichu, in izvažajo željo r sklenitvi take pogodbe, ki tv Avs*-rijo vzpostavila kot obodno, neodvisno in demo-tri • ?° državo. V uvodu pojejo tudi sklep moskov-'M deklaracije iz leta 1948, } proglasa nemško aneksijo .Sirije za nično, nato pa iz-zs pripravljenost velikih sil, 8 podpro avstrijsko zahtevo '8 sprejem v OZN.
. Y prvem delu državne pogube. ki ima jj političnih in . 'meljskih določil, priznava-j2avezniške in pridružene
iv e. Ponovno vzpostavitev »strije kot suverene, neod-
jrSBe in demokratične države .se zavezujejo. da bodo .Poslovale njeno neodvisnost j Bedotakljivost njenih me-do ^ ®len določa, da bo-sor 2®orai omenjene . države P ejele v mirovno pogodbo z mčijo določila, ki bodo za-n kovala priznavanje suvere-j h in neodvisnosti Avstri-t- °d strani Nemčije in o Vs» 113 Se Nemčija odreka Bil01 02etneljskim in politič-Zav Ia^evarn do Avstrije. I)r-trito P°R°dba prepoveduje hučitev Avstrije k Nem-bi bilo tako združe-preprečeno, se Avstrija s
v Pogodbo zavezuje, da z ilih"j*0 ne sklepala nobe-K3, dogovorov ali ukrepala B,. di, kar bi posredno ali
PolV-’edno lahk0 vPllval° na iu ticn0 in gospodarsko zdru-
žitev
skort °ked držav ali kar bi (jjj,1“Ovalo politični in gospo-pr ski neodvisnosti Avstrije. ,)a v lako bo avstrijska vla-. onemogočila dejavnost or-#0lip?C'k katerih namen je W n° ali gospodarsko zdru-lUdi ^vstrije 'n Nemčije, pa
PadandSak° ve*'konemako pr0"
,v^žavna pogodba določa ie kV e meje po stanju, k uo januarja 1938. leta.
pf*vice narodnih manjšin
iolO.Sebn° poglavje pogodbe Bj.Ca Pravice državljanov in strd	'ž> manjšin v Av-
jj v' Avstrija se zavezuje, udvi 'me'a po pridobitvi ne-sbosti demokratično vla-Kj( Ba Podlagi tajnih volitev, živ«]' Pavijani pa bodo u-H, 1 onake pravice ne glede la,j azlike v rasi. verski pri-i^ “»ti, političnem prepriča-H ’ «ziku in spolu. Pogodba ',ja avUa svobodo načel, iz-tj, Ja Mišljenja, izpovedova-p0,ere 'n javnih zborovanj. b(	člen državne pogod-
a prav'ce slovenske in sL” manjšine na Koro-kfsk’ radiščanskem in Sta-in hr m' Pr'padniki slovenske iiB. Vatske narodnostne manj-floibril1ZivaJ0 na Podlagi teh JvstS! '?te pravice kot ostali *a to , državljani, poleg te-or.j* tudi pravice do lastnih iijor"!?acij, zborovani, tiska in t( dn svojega jezika, pravi-terin^.dsnovnega šolstva v ma-iiib i„,lni’ do ustanovitve last-sicifn i,na Področjih s sloven-Brehiu i vatskim ali mešanim t»bt *lstvom. pa tudi do upo-Dosu, ater'nščine v uradnem y0vanju.
lvV«i s tem Je prepove-ItiJe Vsaka dejavnost, ki orne-',fvat.iprav'ce slovenske in
, vMsrik* manjšine.
'M , demokratičnih na-
avstrijska vlada še . da bi bili iz
žavljanov. Avstrija se zavezuje tudi, da bo spoštovala zakon z dne 3. aprila 1919, ki prepoveduje članom bivše hiše Habsburg-Lothringen, ki so zdaj v tujini, povratek v državo.
V 11. členu pogodbe priznava Avstrija veljavnost mirovnih pogodb z Italijo. Romunijo. Madžarsko in Finsko, pa tudi bodoče mirovne pogodbe z Nemčijo.
Drugi del državne pogodbe, ki ima osem členov, določa nekatere omejitve v zvezi z ustanovitvijo bodoče avstrijske vojske. Tuji državljani, pa tudi Avstrijci, ki so bili pred 13. marcem 1938 nemški državljani, ali pa so imeli vi-s.oke položaje v Hitlerjevi armadi. ne bodo mogli služiti v avstrijski vojski. Avstrija ne sme imeti avtomatskega in težkega orožja, ne sme uporabljati zavezniškega in nemškega vojnega materiala ter nemških in japonskih civilnih letal.
Določila o vojaških omejitvah, kot jih določa 17. člen državne pogodbe, je mogoče v celoti ali pa povečini spremeniti, bodisi s pogodbo med zavezniškimi in pridruženimi državami ter Avstrijo ali pa. ko bo sprejeta v Organizacijo združenih narodov, s sporazumom med Varnostnim svetom in Avstrijo. Vojaški del pogodbe govori tudi o tem, da je treba pospešiti repatriacijo avstrijskih vojnih ujetnikov in o obveznosti Avstrije, da spoštuje in skrbi za grobove in spomenike borcev in državljanov zavezniških in pridruženih držav, ki so padli ali umrli na avstrijskem o-zemlju.
Dvajseti člen določa, da Re morajo zasedbene čete umak niti iz države v 90 dneh po
tem, ko bo začela veljati državna pogodba, najkasneje pa do 31. decembra 1955. Reparacije in imovinski spori Državna pogodba oprošča Avstrijo plačevanja reparacij V 21- členu so določila^ ki so bila po prejšnjem načrtu v 35. členu in določajo pravice ZSSR do izkoriščanja petrolejskih polj pri Zistersdorfu, lastništvo podjetij USIA^ in donavske paroplovne družbe obenem pa rešujejo vprašanj? usode tako imenovane nemške imovine v Avstriji. Prejšnjemu besedilu sta dodani dve točki in en dodatek. V prvi še Avstrija zavezuje, da bivše tako imenovane nemške i-movine. ki ji bo izročena, kakor tudi vseh pravic in interesov po sklenitvi državne pogodbe ne bo vrnila Nemčiji. Pravico ima. da vrne nemškim državljanom imovino samo, če njena vrednost ne presega 260.000 šilingov. Dodatek 21. členu vsebuje rezultate nedavnih sovjetsko-avstrijskih pogdjanj o goSpodarsktti rkart-cesijah, s katerimi so bile znatno zmanjšane gospodarske zahteve ZSSR do Avstrije. Imetje avstrijske vlade in njenih državljanov, ki je bilo nasilno preneseno v Nemčijo in je še zdaj tam, bo po uveljavljenju državne pogodbe vrnjeno prejšnjim lastnikom. Po drugi strani pa se Avstrija odpoveduje vsem svojim zahtevam do Nemčije v zvezi s škodo in izgubami, ki jih je utrpela za časa zasedbe.
Nadalje se Avstrija zavezuje. da bo vrnila imetje in zakonite pravice osebam, ki so bile za časa nacističnega režima oškodovane zaradi svojega rasnega porekla ali verske pripadnosti. Določena je tudi vzpostavitev vseh zakonitih pravic in interesov držav, članic Združenih narodov, in njenih državljanov v Avstriji, kot so bile na dan začetka sovražnosti med Nemčijo in tisto državo. Clen določa tudi vrste imetja, ki jih je Avstrija dolžna vrniti bivšim lastnikom.
Spore zaradi imovinskih vprašani bo reševala komisija, ki bo na paritetni podlagi iz zastopnikov Avstrije in prizadetih držav.
Sedemindvajseti člen daje Jugoslaviji pravico, da obdrži avstrijsko imetje, pravice-
OKTET
v Avditoriju
Kol smo te poročali, je doživel nastop Slovenskega okteta uspeh, ki ga kljub njegovi priljubljenosti v Trstu tudi sam ni pričakoval. V nabito polni dvorani Avditorija, kot to kaže nasa spodnja slika, je navdušenje rastlo od pesmi do pesmi tako da je moral oktet ob koncu dodati še vrsto pesmi, ki niso bile na programu. Vodja okteta prof. Janez Bole, ki ga vidimo na gornji sliki s šopkom na-geljčkov v roki, je upravičeno rekel, da takega večera ne bodo pozabili. To pa ne velja le za ok-tetovce, ampak predvsem za Tržačane, ki se jim zato iskreno zahvaljujejo
n dueh programov v ooiraoii poliliPi zon
I republikanci i demokrati si že sedaj pri-previjajo kapital za bodočo volilno kampanjo
Po ameriški ustavi predsednik ZDA (ki je hkrati turi’ predsednik ministrskega sveta) ne more imeti zakonodajne iniciative; pravico do nje imajo izključno člani Kongresa. Ima pa predsednik zelo široke možnosti za takšno iniciativo. Celo več. lahko re-1
terese ekonomsko močnejših
slojev. Po drugi Strani pa drži, da -republikanski predsednik, navzlic vplivu skrajnih desnih elementov v lastni stranki, ni šel za tem, da bi odpravil, oziroma uničil pridobitve demokratskega New Deala, marveč je po-
če-mo, da glavna iniciativa na I samezne pridobitve celo raz-
zakonodajnem področju izhaja prav od njega. Kot šef izvršne oblasti naslavlja na Kongres poslanice, ki so v njih Vsebovana določena vprašanja, glede katerih predlaga tudi obliko njihove rešitve. Ko poslanica prispe v Kongres. prikaže vnaprej določeni poslanec ali senator ustrezni zakonski predlog, s čimer se opravi tudi z zakonom predpisana formalnost. V ameriški parlamentarni praksi so že bili primeri — bolj redki sicer — ko je Kongres tudi brez predsednikove poslanice prejel neki določen predlog zakona in ga izglasoval, tudi proti predsednikovi volji, in to celo v vprašanjih, ki so bila precejšnje važnosti. V praksi Eisenhowerjevega predsedovanja ni bilo tako, ker ima on v resnici že nad dve leti vso zakonodajno iniciativo v svojih rokah.
V težnji, da okrepi svoje pozicije, poskuša sedanje vodstvo Republikanske stranke doseči ta cilj s pomočjo u-resničevanja tako imenovanega «programu srednje poti» (programa, ki skuša upoštevati vse družbene tendence). Po mnenju kritikov republikanske uprave upošteva ta program v prvi vrsti in-
| on »m iituci m« Musili«
SPOMNIMO
se naših padlih
Z DNEVNEGA REDA ZASEDANJA GOSPODARSKO-SOCIALNEGA SVE1A OZN
Vprašanje, o katerem bo te dni razpravljal gospodarsko-socialni svet OZN, ni enostavno, saj je vmes vrsta ovir, ki jih ne bo lahko premostiti
Od 16. maja do 3. junija se bo vršilo zasedanje gospo-darsko-socialnega sveta Organizacije združenih narodov, na katerem bo na dnevnem redu tudi razprava o preosno-v; koledarja in bo verjetno sprejet tudi sklep o tej zadevi.
Predvsem se postaVfja vprašanje, zakaj ljudje nasploh toliko govore o preosnovi koledarja. zakaj jo zahtevajo? Ali zares koledar, ki je sedaj v veljavi ne ustreza potrebam? —
Kot temelj za koledar služijo nebesni pojavi:	lunine
mene in kroženje zemlje okoli sonca. Starim ljudem so bile najbolj očitne lunine mene in zato so jemali kot temelj za svoje koledarje vprav obdobja od ene mene do druge kar znaša 29.5306 dneva. Dvanajst takih obdobij — mesecev — predstavlja eno leto. Toda to — lunino — leto ni v popolnem soglasju s časom, ki ga uporabi Zemlja za svojo enkratno pot okoli sonca.
Da bi se temu pripomoglo, so ljudje nekoč uvedli dve vrsti let in sicer leta z dvanajstimi meseci in leta s trinajstimi meseci. Kot primer za to nam služita musliman-ski in judovski koledar.
Naš koledar ima še vedno precej pomanjkljivosti. Izdelan je bil po' koledarskem sistemu, ki ga je uvedel Julij Cezar 46. leta pred našim štetjem z reformo koledarja, ki je bil do tedaj v veljavi. Julij Cezar je uvedel tudi to. da ima vsako leto, ki je deljivo s štirimi, po en dan več to je tako imenovano prestopno leto, kar je Julij
"Pod
i
oren uspeli beograjskega baleta (dloineom in Julijo)) v Firencah
občinstva je beograjske umetnike zelo pohvalil tudi italijanski tisk
i* l«tošuos ie poročali se Sl° fior.t. Prireditev «Muo-l-‘ beoor !°* “deležil tu,-
k'strom V hulet 2 °r-
,^0,	beograjske	Opere.
- v soboto zvečer nC(istau? Dtelfu>z>J> baletni iilCa in i .rol<0fievega #Ko-Nal lJuU’e»’ ki jo je iz-Seo ovnar,^ski baUl’ .1« t.1 8e!o U?' ’,da ie predsta->, *Pela; to pa kljub m * žal -e lc,cv‘zijslei pre-vedno zelo po-
ha	10	9re
lin*1*' l-la	tiste umtt-
tLli'aza PrUlK Posel, uo ki ° bori,’u"nika' Tlle"i in
* 3e "a to ,'l° Prenašanje.
,r> ki n„ Umetnost bistue-hn Posrpfi., rlevizija ne Tito-o>e/('	Gledalec	je
"C0'"', da	0prKi' ,lri
hi, idilo “ le. občinstvo
H* M	s	števil-
hi"'
k
»i Pri ni„urn*mi aplavzi ki
tuadlrnih ,,dmor»l tra-uo  -
>lo
'^fe^nPVje"3 mM,Mt
je predstavo »."a j. * navdušenjem. aa?,lni n ®°9raj»fct balet s U.p.8. °POm 0 Firencah dili°c«»e n"am Pr,čajo t„. tj v r Kl ?mo Jih zusle-
P'tih italijanskih <tLu Nazione«
Firenc piše, na primer, med drugim takole:
«Ce se je v predstavi uRomea in Julie» poudarila določena pozitivna stran, se je ta odražala predvsem tl odkritju klasičnega plesalca izrednega talenta. Gre za Dušana Trniniča, ki ima edinstveno tehniko in do-grajenost, ki jo redko najdemo celo pri velikih ba-letskih imenih. Popolna jasnost korakov, skokov in a-daggiov, skrajna čistost stila, odločni smisel za ritem navajajo na mnenje, da je Dušan Trninič umetniška osebnost visokega nivoja. Tudi Branko Markovič ima krasno šolo, dočim kaze Dušanka Sifnios v vlogi Julije več vrednosti v mimiki, pa čeprav razpolaga s tehničnim materialom, ki je mnogo iznad navadnega«
«Giornale del Mattino» pa je pisal o nastopu beograj-s. er,a baleta z stioineom m Ju!io» takole:	«Pri poda-
janju «Homea in Julije« v Teatro Pergola so beograjski umetniki kot gosli n n festivalu #!Wapgio fiorentinos potrdili svoje individualne
vrednost in svoj glasbeni in koreografski doseg. Koreografsko izvajanje so v momentih oživljali s svojo popolnostjo posamezni odlični plesalci, med katerimi prihaja posebno do izraza Romeo Dušana Trniniča, ljubka in strastna Julija Dušanke Sifnios in M ercuz-zio Stevana Grebeldtngera.«
«/! Nuovo Corrieres je tudi prinesel daljšo oceno te predstave. Tudi ta časopis poudarja, da so posebno prišli do izraza že v prejšnjih ocenah omenjeni trije plesalci, hkrati poudarja tudi uspele nastope celotnega baleta ali posameznih slik in prizorov solistov, kakor tudi vsega baletnega ansambla na primer v prizorih pod balkonom, v prizoru karnevala v drugem dejanju ter plese na zabuvi v hiši Capuletto itd.
Kot smo že v začetku rekli je občinstvo z navdušenjem sprejelo jugoslovanski■ balet, suj je nagradilo izvajalce z močnim aplavzom ob koncu vsakega dejanja ter zelo pogosto tudi prt odprti steni, kakor to omenja italijanski tisk.
Cezar prevzel od Egipčanov.
Koledar Julija Cezarja, ali kot ga zaradi njega imenujemo julijanski koledar je bil prav gotovo mnogo boljši od prejšnjega, vendar je ohranil precej pomanjkljivosti. V terp koledarju je eno leto trajalo 365 dni in 25 odstotkov dneva, kar je za 78 desettisočink več kot znaša obdobje sončnega leta. Do konca 16. stoletja je ta sicer neznatna razlika vendarle postala velika, oziroma se je v tem času nabral »primanjkljaj, ki niso vedeli od kod naj ga vzamejo«. Strokovnjaki, ki jih je sklical papež Gregor XIII., so ugotovili, da je ta razlika nanesla skupno deset dni. Nato ie Gregor XIII. izvedel svojo preosnovo in ukazal, da se 1. 1582 s 4. oktobrom preskoči takoj na 15. oktober, da se tako primanjkljaj krije. Sklenjeno je tudi bilo. da bodo v bodoče prestopna vsa ona leta. ki so deljiva s 4, razen stoletij 1700. 1800, 1900 itd. Na ta način ima povprečno koledarsko leto 365.2425, dneva, kar je komaj za 0.0002 dneva daljše od sončnega leta. Iz tega izhaja, da bo minilo nekaj tisoč let, preden se bo te neznatne razlike zbralo za en dan razlike.
Novi koledar je bil po papežu Gregorju imenovan gregorijanski koledar in je danes v veljavi v vsem svetu.
Dolgo dobo je ta koledar zadoščal splošnim zahtevam. Postopoma pa se je tudi pri tem koledarju čutila pomanjkljivost in mnogi so začeli postavljati svoje pripombe na njegov račun. Glavne pripombe na račun tega koledarja se nanašajo na to, da so meseci, četrtletja in polletja med seboj različna, meseci imajo od 28 do 31 dni, četrtletja od 90 do 92 dni. prvo polletje pa ima 3 in v prestopnih letih 2 dneva manj kot drugo pclletje. Poleg tega se šte vilo delavnih dni v mesecu po navadi vrti od 24 do 27 dni. In vse to povzroča tež-koče v statistikah, obračunih, obrestovanju. zavarovanju, zakupih. pokojninah in vseh mogočih pojavih v družbenih odnosih sedanje dobe.
Zatrjuje se, da si je neki italijanski menih pied približno 120 leti zamislil, kako bi bilo najbolj primerno, če bi leto imelo 364 dni, 365 dan pa bi bil nekak pose ben praznik in tako bi leto imelo točno 52 tednov.
Društvo narodov je leta 1923 začelo obravnavati vprašanje koledarske preosnove. Društvo narodov je sprejelo 185 predlogov, med katerimi so bili tudi predlogi, ki so delili leto na 73 tednov, ki bi trajali le po pet dni. Drugi predlogi sp delili leto na 20 mesecev s tedni od 6 in 7 dni ih podobno. Po dolgih razpravah so vsi ti predlogi odpadli razen dveh: predlog svetovnega združenja za koledar je ohranil 12 mesecev, leto je delil na 4 popolnoma enaka četrtletja; drugi predlog pa je delil leto na 13 mesecev tako. da je uvedel nov mesec «sol» med juniiem in julijem Po 14 letih, to je 1937, leta, je prišlo do glasovanja in predlog koledarja z 12 meseci je dobil 14 glasov, predlog s 13 meseci pa niti enega. Kljub vsemu temu pa je ostalo pri starem.
Predlog svetovnega združenja za koledar, ki je naletel na primeren odmev predvideva. naj bi svetovni koledar < hranil razdelitev na mesece kot to imamo v gregorijanskem koledarju. Ohranil naj
bi tudi ista imena. Vendar predvideva, naj bi uvedli štiri mesece po 31 dni in 8 mesecev po 30 dni. Ti meseci bili razdeljeni v 4 'četrtletja, v katerih bi prvi mesec štel 31 dni. druga dva meseca pa po 30 dni. To bi skupno znašalo 364 dni, kar bi vsekakor bilo krajše od sončnega leta. Da bi se pa temu izognili, bi ob koncu leta dodali še en dan. ki naj bi bil svetovni praznik. Ta dan bi se označil kot 31. december, vendar se ne bi štel v tedenski ciklus. V prestopnih letih bi se uvedel še en dan in to sredi leta. torej 31. junija in tudi za ta dan bi veljalo isto kot za 31 december, kar pomeni, da ne bi bil ne ponedeljek, ne to-ek, ampak dan brez oznake v tednu Pristaši nove preosnove navajajo, da bi se s sprejemom tega načrta moglo doseči to, bi četrtletje postalo stabilna časovna enota in da bi se vsi proračuni, načrti, statistike in vsi podobni poja-laže in točneje izdelovali in izvajali.
Razni dogodki, ki se ponavljajo iz leta v leto, bi vedno padali, na isti dan. na isti datum in celo na isti dan v tednu kot na primer bi 1. maj vsako leto padel na sredo Leto bi se začenjalo z nedeljo in končalo s soboto.
Kot najprimernejši datum za uvedbo novega koledarja se predlaga 1. januar 1956, ker je ta dan nedelja. Toda pri sedanjem razvoju proble-tega dne se ta pre-
ja morali napraviti vrsto sprememb v raznih področjih sedanjega življenja, kot na primer — in to je ena najmanjših težav — spremembo rojstnih dni, ki padajo na 31. marca, maja in avgusta, težave bi bile nadalje v tem. ker bi bilo zelo težko privaditi najširše ljudske plasti na to novost in zato. ker bi v posameznih predelih sveta u-vedba novega koledarja bila v nasprotju z vrsto navad in običajev, v deželah pa, kjer je vpliv vere močan, bi to bilo še najtege.
Vprašanje preosnove koledarja se je ponovno pojavilo po drugi svetovni vojni pred Združenimi narodi. Prvi poizkus je leta 1949 napravila Panama, njenega predloga pa niso vzeli v pretres, ker so bile. proti njemu velike sile Pred dvema letoma je to vprašanje postavila Indija, ki je že pred tem skušala do biti čimveč opore pri drugih zastopstvih. Predlog je izzval precej zanimanja v Organiza ciji združenih narodov in tu di v svetovni javnosti. Go-spodarsko-socialni svet Orga nizacije združenih narodov je 28. julija lani sklenil, naj ge neralni sekretar Organizacije združenih narodov zahteva od vseh držav članic in nečlanic Organizacije združenih narodov mnenje o tem vprašanju Proti temu sklepu sta se postavili dve državi; ZDA in Velika Britanija. Za predlog pa je glasovalo 12 držav.
Nekatere države so se že izjasnile .za preosnovo koledarja. Med temi je tudi Jugoslavija, ki je sklenila, da
ma do
osnova ne bo izvedla, kakor tudi ne s prvo naslednjo pri-1 bo podprla predlog o pre-ložnostjo 1. januarjem 1961, osnovi koledarja, vendar še
ložnostjo 1. Januarj ker je na poti cela vrsta dogodkov, ki naj bi to preosnovo preprečevali, pa čeprav se v načelu mnogi s predlogom strinjajo.
Težkoče. ki smo jih ravnokar omenili, so v tem, da bi z uvedbo novega koledar-
ni postavila svojega predlo ga. niti ni izrazila svojega mnenja o bistvu tega vprašanja. V teh dneh morajo tudi ostale države prikazat svoje mnenje in od tega je odvisno kdaj bo svet dobil nov koledar.
				
|K,	\J PRAV	IS	KT	EMU?j
Tola	žba za fish	i, b	i pijejo pivo	
Profesor Stepp — seveda iz Muenchena — je postavil novo načelo: pivo je zdravilo. Po njegovem mnenju je v enem litru piva prav toliko beljakovin kot v 120 ccm mleka. v 60 g kruha ali v 25 g mesa. Liter piva vsebuje 450 kalorij, torej toliko kot pol kilograma mesa ali krompirja. Najnovejše pa je to, da so v pivu tudi vitamini, zlasti B vitamini. Znano je, da ima med vsemi naravnimi produkti hmelj največje količine vitaminov. Profesor Stepp predpisuje pivo bolnikom, ki so bili operirani na želodcu, pri malokrvnosti, tuberkulozi ter pri kostnih zlomih.
Tudi iz Švedske prihajajo za pivce piva podobne vesti. Švedski zdravnik Wallgreen iz Stockholma je raziskaval vprašanje, ali je treba bolnikom s srčnimi boleznimi pivo prepovedati ali ne. Prišel je do zaključka, da je pivo v zmernih količinah za bolnike na srcu izredno priporočljivo. Pivo pospešuje tek, a pri tem srcu ne škoduje.
Upajmo, da ni teh dolgotrajnih raziskavanj sprožila in plačala pivovarniška indu strija!
MORILSKA KRI V ŽILAH?
V zloglasni angleški kaznilnici v Darmooru se je javilo 90 odst. kaznjencev za prostovoljne krvodajalce, potem ko so jih prepričali, kako nuj--no potrebna je kri za bolnike bližnje bolnišnice. Angležem pa ta vest nikakor ni vzbudila občudovanja. Nasprotno! Bolnikov, ki so bili potrebni transfuzije, se je lotila prava panika. Mnogi so se namreč zbali, da bi z «morilsko krvjo« sami postali zločinci. Čeprav so ugledni znanstveniki* in zdravniki zagotavljali, da transfuzirana kri v žilah nikakor ne more vplivati na značaj in čeprav je bilo dokazano, da so bile že zelo ugledne osebe zdravljene s krvjo teh «mračnih» virov, se javnost ni dala pomiriti. Boj proti predsodkom je pač povsod težak.
širil (n. pr. socialno zavaro vanje).
V notranji politiki zajema «Eisenhowerjev program« naj-iaznovrstnejša področja dejavnosti, tako predvideva n. pr. gradnjo modernega cestnega omrežja, teži za tem, da bi se povečale minimalne mezde, omilile carinske pre-gra-je, da bi se zmanjšalo številčno stanje vojske, povečale plače državnim nameščencem, da bi se zgradile nove namakalne naprave in nasipi, da bi se izboljšala in razširila zdravstvena služba, da b se izvršila revizija Tafft-Hartleyevega zakona (kar zahtevajo vse ameriške sindikalne organizacije), da se prizna državljanom volilna pravico z dovršenim osemnajstim letom, predvideva gradnjo novih šol in priznanje statusa zvezne države Havajskim otokom in Alaski, zatem gradnjo novih stanovanjskih poslopij v državni režiji itd.
Da so številne točke tega programa nadvse popularne in sprejemljive za široke ljudske množice, tega ne gre zanikati. Toda precej teh je bilo vnesenih v program ne da bi imele kako možnost, da bi prišle še to leto pred Kongres. Približujejo se nove predsedniške volitve, kar posebno vpliva na programe raznih strank, ki bi si hotele zagotoviti čim večje število glasov. Zaradi tega se tudi Eisenhower in vodstvo Republikanske stranke trudita, da bi bil večji del omenjenega programa sprejet še v časa njihovega zakonodajnega obdobja.
5-' splošnem je kongres v prvih treh mesecih tega leta imel polne roke dela. Na zu-lanje-političnem . področju je senat ratificiral pariške sporazume o oborožitvi Zahodne Nemčije in sistemu zahodnoevropske varnosti, odobril je sporazum o kolektivni obrambi jugovzhodne Azije, ratificiral sporazum s Cangkaj-škom, nakar sta oba doma -'glasovala še tako imenovano »Formosko resolucijo«, t. j. pooblastilo predsednucu, da u-porabi oborožene sile, če bi to bilo potrebno za ohrani-! tev statusa quo na Formozi.
V koliko to te mere bile konstruktivne in koliko v resničnem interesu dežele, o tem so mišljenja tudi v Ameriki precej deljena. Ne more se pa zanikati, da bi dejavnost ameriških zakonodajalcev na zunanjepolitičnem področju ne bila obsežna Na področju notranje politike pa se republikanska vlada ne more pohvaliti s podobnimi uspehi, dasi je Eisen-hcwer v nekaterih vprašanjih zmagal (na pr. kar zadeva ohranitev doslej veljavnih davkov na korporacije in trošarin), navzlic ostri borbi, ki jo je imel z demokrati.
Demokratska stranka je namreč postavila zahtevo ne le, da se podaljša obstoj doslej veljavnih predpisov o davkih in trošarinah, marveč je tudi predložila, da bi se milijonom državljanov z majhnimi dohodki zmanjšala davčna osnova. Vodstvo re-publikansi.r stranke je zelo ostro reagiralo na ta predlog demokratov ter jih obtožilo demagogije. Bo mnenju dobro obveščenih opazovalcev pa je pravi razlog republikanskega srda ta, da so demokrati s svojim predlogom republikance prehiteli, ker ga oni sami, nekaj pred volitvami hoteli predložiti. Treba je tudi poudariti, da se navzlic ohranitvi dosedanje davčne mere ni doseglo ravnovesje državnega proračuna. Bilo je potrebnih precej zakulisnih manevrov in obljub, preden je republikancem uspelo pridobiti nekaj demokratskih senatorjev, da so glasovali za republikanski predlog, in se je tako preprečilo izglasovanja znižanja osebne davčne mere v tekočem letu. Republikanci so v tem primeru zmagali, vendar bi se ne dalo ugotoviti, koliko bi to moglo vplivati na njihove volilne možnosti. Morebitni bodoči republikanski predlog v tem smislu bi mogoče vendarle učinkoval tako, da bi milijoni ameriških davkoplačevalcev pozabili na stališče, ki so ga v tem vprašanju republikanci zastopali letos.
Od vprašanj, ki bi jih mo-
JULIJAN TUL rojen v Miljah 29. 19. 1923 padel 6. 4. 1944 v Bosni
ANTON TUL rojen v Miljah L 9. 1922 padel 2. 10. 1943 pri Marezigah
MILAN ZLOBEC	DUILIJ	TUL
rojen na Opčinah 30. 1. 1924 rojen v Mačkovljah 24. 12. 1927 padel 2.6.1944 v Dolnji vasi	padel jeseni 1943 pri Račteah
K‘HLO SKABAH roj. v Velikem Repnu 18. 8. 1922 umrl s.9.194« zaradi posteaic
RENATO SCUKA rojen v Trstu 18. 9. 1921 padel 21. 12. 1944 v Metliki
ra! kongres čimprej rešiti, sodijo nv*d najvažnejša znižanje carinskih tarif, program formiranja rezervne vojske zakon o pomoči inozemstvu, revizija imigracijske politike status Havajskih otokov in Alaske, pomoč zvezne vlade za gradnjo šol ter izglasovanje proračuna za leto 1955-56.
Zelo občutljivo vprašanje notranje oplitike je vprašanje odnosa do farmarjev. Odkar so v ZDA stopili po poti intervencije na področju poljedelstva, je to vprašanje bilo vedno predmet političnih manevrov, posebno v poljedelskih področij. Nasproti dosedanji politiki vlade so se tem pogledu postavili ne samo zečina demokratov, ampak tudi precejšnje število republikancev.
Kar zadeva program gradnje novega cestnega omrežja so pripadniki obeh strank enotni, vsaj v načelih. Tori: tudi tu prihajajo do izraz določeni različni politični in teresi. Demokrati napadajo Kongresu republikansko u pravo zaradi predloženega na
DANILO SLAVEC rojen v Boljuncu 12. 6. 1922 padel 27. 12. 1944 pri Mirni
VOJKO REGENT rojen na Kontovelu let* 1914 padel 25. 1. 1945 v Trnovem
HENRIK SEDMAK rojen v Križu 5. 4. 1923 padel 14. 3. 1944 v Renčah
VALERIJ STRAJN rolen v Dolini 1. 1. 1922 ustreljen 24.2.1944 v Senožečah
Nadaljevanje na i. strani)
JOSIP RAVBAR roj. v Velikem Repnu 2.12.1916 padel 24.4.1944 na Ledinah
SILVESTER ROŽANC rojen v Trstu 30. 12. 1926 umrl 26. 9. 1944 v Rižarni
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK |		
ODGOVOR MINISTRSTVA ZA POLJEDELSTVO IN GOZDARSTVO		
Pevmshi najei	nniki ne	irejo odkupili
najete zemlje	ustanove v	Tre llenezie"
Oblasti ne upoštevajo upravičenih zahtev naših kmetov, da si z nakupom zemljišča ustvarijo pogoje za dostojno življenje
Objavljamo vsebino pisma, ki ga je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo — glavna direkcija za zemljiške izboljšave — v Rimu poslalo goriškim najemnikom zemlje ustanove Tre Venezie, ki so zahtevali, naj ministrstvo posreduje in jim omogoči odkup zemljišča, ki ga imajo v najemu.
V zvezi z vašim pismom od 24. oktobra 1954 — pravi odgovor — ki so ga podpisali tudi drugi kmetovalci in s katerim ste zahtevali posredovanje ministrstva za prodajo zemljišča v Pevmi na podlagi zakonskih olajšav za ustanavljanje malih kmečkih posestev za prodajo zemljišča ustanove «Tre Venezie», katerega imate v najemu, vam moramo z obžalovanjem odgovoriti, da smo s poizvedovanji ugotovili, da se samo nekateri ukvarjajo z obdelovanjem zemlje in da samo ti izpolnjujejo prvega izmed to-
likih pogojev sedanje	zako-
nodaje o malih kmečkih posestvih, da se lahko posluži-jo zakonskih olajšav	glede
nakupa kmečkih zemljišč.
Ne glede na to bistveno o-kolnost smo izvedeli, da je v teku pravni spor med lastnikom ustanove sTre	Vene-
zie# in najemniki, v katerega se to ministrstvo ne	more
vmešavati
Ce k temu dodamo še včerajšnjo vest. objavljeno v našem listu, da je bila objavljeni krivična razsodba beneškega prizivnega sodišča v sporu med ustanovo «Tre Venezie in najemnikom, s katero so bili kmetje obsojeni na plačilo stroškov in s katero se jim odvzema pravica, da še nadalje obdelujejo svojo zemljo, kot so jo obdelovali vse doslej, potem Se zdi, kot da so se vsi organi oblasti zarotili proti našim kmetom in da jih oškodujejo, po drugi strani pa izročijo zemljo
IZPRED G0H1SKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
Pijan in nasilen železničar delal preglavice policiji
ustanovi «Tre Venezie«, ki zemlje ne bo uporabljala za nobena izboljševalna dela, ampak za raznarodovalne načrte, ki so nasproti interesom slovenskega kmečkega prebivalstva na desni strani Soče.
Kakor je na strani pravičnih zahtev najemnikov vsa slovenska in italijanska demokratična javnost, tako je na strani najemnikov tudi ves tisti italijanski kmečki sloj, ki mora prav tako kot naš
Včeraj so ga.obsodili na 4 mesece zapora in 2.000 lir globe
Na štiri mesece zapora ter 2.000 lir globe in plačilo taks ter sodnih stroškov je bil včeraj obsojen 28-letni Pietro Franceschinis, železničar iz videmske pokrajine. Sodniki so ga obsodili zaradi tega. ker je bil 9. februarja letos v Gorici pijan, ker se je upiral javnim organom in ker je poškodoval imetje državne uprave.
Franceschinis je bil 9. februarja letos nekaj po polnoči na Travniku pred barom Pace. Tjakaj je poklical policijo lastnik bara, ker s pijancem ni hotel več izgubljati časa. policija je takoj po telefonskem sporočilu prišla na kraj z avtomobilom in pozvala moža, naj vstopi. Očitno se mu je zazdelo, da postaja stvar resna in da se vse skupaj lahko konča v zaporih: postavil se je po robu policajem ter jih skušal ugnati. Čeprav je mdčan, je policiji uspelo moža spraviti v policijski avto ter ga odpeljati na stražnico. Med potjo so ga morali trdno držati, ker se je Franceschinis skušal osvoboditi. Otepaval je z nogami in rokami; pri tem je z nogo brcnil v celuloidno okence ter ga razbil. Skoda je znašala 2.500 lir. Tudi na policiji se mu kri ni pomirila. Da bi napravili konec, so ga stražniki spravili v prisilni jopič, kjer se je naspal in streznil. Potem so ga poslali v sodnijske zapore, kjer bo odsedel še preostali del kazni
Seja obč. odbora
Včeraj zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani seja občinskega odbora. Pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa so odborniki razpravljali o zadevah upravnega značaja
zbornice. Kakor znano, je zahteval od lastnikov trgov.n naj mu pokažejo obrtnico. ceš da jo mora pregledati zaradi »statističnih« podatkov; po opravljenem delu je izterjal od vsakega še 328 lir za razne stroške. Kakor smo že pisali, se je za to zadevo začela zanimati policija. Po podatkih, ki jih je prejela, je policija te dni prišla na .sled neznancu in ga aretirala v Trstu. Gre za 38-letnega Guer-rina Forzo iz Trsta, Ul. Far-neto 9, ki je bil že kaznovan zaradi večkratnih goljufij. Po preiskavi je policija ugotovila, da je Forza z izgovorom o statistiki trgovskih obratov ogoljufal ne samo goriške, ampak tudi trgovce v Tržiču Gradežu in Romansu. Policija ga je prijavila sodnim oblastem
Goriški srednješolci
vabijo ljubitelje naših šol k
Zaključni šolski prireditvi
ki bo jutri 19. maja in v nedeljo 22. maja 1955
vsakokrat točno ob 20.30 na dvorišču Šolskega doma v Ulici Croce.
NA SPOREDU SO Pevske točke - Ritmične vaje - Telovadni nastop
- Slovanski narodni plesi
- Saloigra « J e z i č n i
dohtar«.
Vstop prost. - Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake.
Vabila se lahko dobijo pri šolskem tajništvu, v kavarni Bratuž, v knjigarnah «Carducci» in Katoliški, v čevljarni Kosič ter zvečer pred prireditvijo pri vhodu.
mm
: v;;:-""
::::::	•••	;	■:	v
NEZMANJŠANA BORBENOST TUDI V ČETRTI ETAPI SAN REMO - ACQUi
Včeraj je zmagal Fantini (Atala)
Magni je še vedno prvi v splošni klasifikaciji; poleg njega ima isti čas večja skupina, iz katere je zaradi nezgode izpadel Moser
prenašati krivice sedanje oblasti, ki skrbi predvsem za veleposestnike in veleposestniške ustanove, medtem ko so ji interesi malih posestnikov drugorazrednega pomena.
Najemniki pa v tej svoji pravični borbi ne bodo odje-njali in bodo krivice, ki so jim bile storjene, razgalili pred vso javnostjo.
Nezgoda starke
Rešilni avto Zelenega križa je v ponedeljek popoldne odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 65-letno Marijo Faganel iz Raštela 23, ki ji je na trgu pred županstvom nenadoma postalo slabo. Faganelo-va je zaradi slabosti padla na tla in se pri tem precej hudo ranila v glavo. V bolnišnici so ji nudili zdravniško pomoč ter jo pridržali na zdravljenju.
Aretacija sleparja
Goriška javnost, posebno pa trgovci, gotovo niso še pozabili človeka, ki je prejšnji teden obiskal razne trgovine v Raštelu, v Ul. Oberdan in drugod, kjer se je predstavljal za uslužbenca trgovinske
Juventina bo igrala v Mpromozione"
V nedeljo je bila v Pierisu nogometna tekma med Ju-ventino iz Gorice in Mošo. Tekma se je končala z zmago Juventine 3:0 (2:0). S to zmago si je Juventina priborila skupno še z dvema ekipama vstop v «promozione», kjer je že bila, od koder pa je morala pred leti izstopiti zaradi slabe igre.
Upamo, da bo tokrat Juven-tini sreča bolj naklonjena in da bodo predvsem voditelji društva napravili vse, da bo moštvo na dostojni višini in di bo tudi v «promozione» doseglo prav take uspehe, kot jih je doseglo v prvi diviziji.
glasb
Danes zvečer v.Ljudski čitalnici eno-kulturni večer
Danes zvečer ob 20:15 bo v prostorih Ljudske čitalnice Ul. Ascoli 1 prvi glasbeno-kulturni večer pevskega in glasbenega društva iz Gorice. Na sporedu bo predavanje o Davorinu Jenku in nastop moškega, ženskega in mešanega zbora s skladbami Davorina Jpnka.
Vsi ljubitelji glasbe toplo vabljeni!
Ukradel naj bi iz veže kolo
Zaradi pomanjkanja dokazov so včeraj oprostili 37-let-nega Bruna Buttignona iz Mazzinijeve ulice štev. 1 v Gorici. Zagovarjati se je moral, ker naj bi 16. oktobra lani v Tržiču ponoči iz veže ukradel kolo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
KINO
CORSO. 17.00: »Živi torpedi«, R. Vallone in E. Varzi.
CENTRALE. 17.00:	«Kraljev
ujetnik«, barvni film, F. Cressov.
VITTORIA. 17.00:	«Dvanajst
metrov ljubezni«, L. Bali in D. Arnaz.
ACQUI TERME, 17. — V Sanremu je bilo na startu vseh 96 dirkačev, ki še tekmujejo. Odstopila sta doslej itak samo dva. Tako manjka v belgijskem moštvu Schils, ki na II. etapi ni več startal, v moštvu Leo-Chlorodont pa ni več Bu-rattija, ki je odstopil v II. etapi. Uradni start je bi! ob 11,45. Bilo je oblačno in kazalo je, da bo mogoče dirkače po poti tudi močilo.
Tudi danes se je dirka začela takoj z veliko brzino. V vodstvo se postavi Pedroni, Magnijev moz, ki naj bi pazil, da ne bi komu prihajale pregrešne misli, da bi hotel pobegniti. Toda njegova kontrola ne vzbuja strahu. Odtrgata se Van Kerkhoven in Baffi, ki jim sledijo Ciolli, Fa-vero in Sartini. Petorica vozi s 45 km na uro ob samotnem obrežju. Pred razpotegnjeno ostalo skupino pa vozijo Vitet-ta in Caput (Francoza) ter Švicar Croci-Torti. Malo pred Imperijo pa se skupini zopet združita. Karavana zapusti obrežje in se usmeri proti hribovitemu svetu.
Drugi poskus bega, pri katerem se od skupine postopoma odtrga devet dirkačev, se konča brez uspeha. Potem poskušata Gelabert in Bertoglio. ki jima sledi Gismondi. Ko jih skupina dohiti. Gelabert in Bertoglio ponovita poskus v družbi Fantinija. toda skupina je ves čas v pripravljenosti.
Čez vrh Nava, ki je zavit v meglo, vozi prvi Španec Gelabert pred Dottojem in Rui-zom. Kmalu nato sledi Chiar-lone, skupina pa ima 35” zaostanka. V spustu pa se skupina zopet združi s prvimi in tudi tisti, ki so zaostali, dohi-te skupino. Nekaj casa vozijo vsi skupaj nekoliko bolj zmerno, nato pa jih zopet nekaj uide, ki pa jih pozneje skupina spet dohiti.
V Cairu Montenotte je prvi na letečem cilju Benedetti, ki ostane odslej ves čas med prvimi, katerim se pridruži tudi F,antini. Za končno zmago osta-r.e tercet: Benedetti, Fantini in Gismondi. V zadnjem sprintu
Vrstni red na cilju IV. etape (Sanremo - Acqui Terme,
192 km):
1. Fantini (Atala) 5.11’22” povprečno 36.998 km na uro;
2. Benedetti (Leo) i. č.; 3. Gismondi (Bianchi) i. č.; 4. Schel-lemberg (Sv.) presledek 8”; i ral od 16. do 30. mesta; z «X» 5 De Groot (Hol.) 11”; 6. Ma-, pi- označimo tistega, ki bo pn-gni 1’20”: 7. Favero; 8. Nen-;sel na cilj po prvih 30. Kakor cini' 9. Gervasoni; 10. Berto- 'pri Totocalciu bodo tudi tu gijo' 11. Monti, 12. DalFAgata, zmagovali s 13 in 12 točkami. 13 Koblet, 14. Keteleer, 15. | Druga stava na Totosport bo
Totosport na Giru
Prihodnjo nedeljo namesto Totocalcia
Prihodnjo nedeljo se ne bo slavilo na Totocalcio temveč na Totosport, ki bo vezan na VIII. etapo Gira, Viareggio -Perugia. Obrazec ima sledečih 15 imen dirkačev:
Albani. Clerici, Coppi, De-filippis, De Santi, Fornara, Ge-miniani, Grosso, Koblet, Magni. Monti, Ruiz. Wagtmans; rezervi Volpi, Messina.
Opozoriti pa je treba, da ime De Santija ne prihaja v poštev, ker ta dirkač sploh ni startal in se zato priključi ime prvega rezervnega dirkača, to je Volpija.
Obrazec se bo izpolnjeval kakor pri Totocalciu z «1 - X -2». Pri tem velja sledeče pravilo: z «1» označimo dirkača, o katerem menimo, da se bo plasiral na prvih 15 mest; z «2» označimo dirkača, o katerem menimo, da se bo plasi-
Rocks, 16. De Cock, vsi s časom Magnija. Nato še do 73. z isto oceno vsi s časom Magnija. 74. Moser 2’.
Klasifikacija po IV. etapi:
1. Mangni 18.59'47”; 2. Nen-
2. junija (četrtek) za etapo Trst - Cortina.
vodi Benedetti, ki ga napada Gismondi. Tedaj pa poseže vmes Fantini v stilu kakega Van Steenbergen ter vozi prvi skozi cilj.
Moser je pa imel smolo kilometer pred ciljem. Zavozil je v nekega vojaka, ki je bil postavljen za vzdrževanje reda. Tc ga je stalo 40” zamude, iza-radi česar sedaj ni več z ostalo desetorico na čelu splošne klasifikacije, temveč ima omenjenih 40” presledka.
Tudi danes ni bilo na dirki nikakega občudovanja pokrajine (sicer je bilo oblačno), ni-kakih šaljivih skokov v morje temveč samo neumorno pritiskanje na pedale, tako da je tudi danes kar visoko povprečje. Že marsikateri dirkač, ki je bil navajen, da se je na drugih Girih vozilo bolj zložno, že vzdihuje, kaj bo. če bo šlo tako naprej. Saj ni nobenega časa za oddih. No, če bo šlo tako naprej, se bo vsaj lahko reklo, da je letos Giro zares prava dirka in ne turistična vožnja za občudovanje lepih pokrajin v pomladanskem rastlinskem razkošju ali pa za uživanje krasot ob morju; (med temi krasotami so bile seveda predvsem privlačne kopalke).
V prijateljski rokometni tekmi v Gradcu je Jugoslavija premagala Avstrijo z 8:7 (6:6). Sodil je Švicar Panner. Med tekmo je hudo deževalo.
V četrtek 19. t. m. bodo igrali prijateljsko
nogometno tekmo
dijaki slovenskega in italijanskega Industrijskega tečaja
v Nabrežini.
Tekma se prične ob 16. uri na nabrežinskem nogometnem igrišču.
Vabljeni vsi prijatelji naših dijakov!
Marciano ostal prvak
Don Cockell je podlegel v
9. rundi po tehničnem k. o.
Preteklo noč, ali po našem času že jutro, je bil boksarski dvoboj med svetovnim prvakom težke kategorije Rocky-jem Marcianom in Donom Co-ckellom, ki je prvega izzval. V dvoboju je bila skoraj ves čas vidna nadmoč Marciana. ki je uspešneje napadal. Don Cockell je dobro prenašal u-darce. čeprav je že močno krvavel. V sesti rundi se je zdelo, da prehaja Cockell v ofenzivo, vendar je trajalo to le za hip in Marcjano zopet prevzame iniciativo. V sedmi in zlasti osmi rundi Cockell ze skoraj več ne reagira, vendar se drži na nogah. Na koncu osme runde je Cockell na tleh, toda ko je sodnik preštel do tri, udari gong in Cockellu pomagajo njegovi sekundanti, da se dvigne.
V deveti rundi napravi Cockell vtis zelo zmučenega človeka. Marciano ga zadene z leve in desne in Cockell pade; pa še med padcem ga Marciano še enkrat zadene. Anglež se dvigne, ko sodnik prešteje do sedem. Tedaj ga Marciano znova obdeluje z leve in desne, tako da je Cockell spet na kolenih in se dvigne, ko sodnik našteje do pet. Tedaj pa sodnik Brown prekine dvoboj zaradi očitne r.emoči Cockella proti premočnemu nasprotniku.
ŠE EN LEP USPEH JUGOSLOVANSKEGA ŠAHA?
Matanovič je dosegel
sedem zaporednihzmag
Pirc je trenutno na tretjem mestu z dvema prekinjenima igram*
skem prvenstvu v Kopenhagn’* delil z Argenticem Pan"°|ek, prvo in drugo mesto, ve1 presenečenje pa je slaba uvr stitev švedskega vele»°Js Gideona Stahlberga, ki nl1? na lestvici niti polovice ® nih točk.
Vrstni red po VII. kolu: ^5 tanovič 7, Darga 4,5, Pik 'j
(2), Pfeifer 3,5, Kiening«
(3), Castaldi 3 (2). Teschn« (1), Heinicke, Benni, Bial»» *' (1). Stahlberg 2 (2), Rf 2 (1), Prins, Golombek L? 'j dr Lange 1,5 (1), SchtnK (3).	.j
V osmem kolu je Matan0p'g igral s Kieningerjem, P>rC s Schmitom. Matanovič je P ^ gotovo genialen šahist, f je le, da ni zdrav in za*°.on. ko vzdrži na turnirjih. D° -9 ca turnirja je še deset ko ^ če Matanoviča bolezen ne• ovirala, tedaj smemo S° pričakovati tudi na tem turnh ju njegovo lepo afirmacij0'
Jugoslovanski mednarodni mojster Aleksander Matanovič, ki je kot Ivkov kandidat za naslov velemojstra, je na mednarodnem šahovskem turnirju v Hamburgu sijajno začel. V prvih sedmih kolih je dosegel sedem zmag. Doslej je premagal nemške mojstre Teschnerja, Rellstaba, Heini-ckeja, dr. Langeja in Schmita, Avstrijca Bennija in Italijana Castaldija. Po tem uspehu Matanovič sigurno vodi na lestvici.
Precej dobro formo ie doslej pokazal tudi velemojster Pirc, vendar je očitno, da ne more vzdržati «dirke» z Matanovi-čem, ki dobiva partijo za partijo. Izmed sedmih partij je Pirc dve dobil (proti Bialasu in Rellstabu), tri je remiziral (proti Benniju, Teschnerju in Heinickeju), ter prekinil v izenačenem položaju (z Italijanom Castaldijem) eno pa ima prekinjeno v nekoliko slabšem položaju z dr. Langejem.
Od nemških šahistov je doslej žel lep uspeh mladi mojster Darga, ki je pred dvema letoma na svetovnem mladin-
SVETOVNO PRVENSTVO ? HOKEJU Nfl KOTALKAH
FINALE V MILANU IN PISTOJI
Jugoslavija je dosegla svojo prvo zmago; premagala je Norveško, s katero je najprej igrala neodločeno
Čeh Doležal je izbuij*-- - jj
boljšal svetovni rekord v dveurni za 107 m. Prehodil je 25<°1-86 metrov.
Odgovorni orednl«
STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
Tr®
Borba dveh programov
’•v nolra“i‘ p°liliki ZDA
VVagtmans
Clerici, 8. Geminiani, 9. Assi-relli, 10. Voorting, vsi s časom i _ Magnija; 11. Moser presledek oina 40”; 12. Pedroni 5’11”; 13. A-strua, 14. Botella, 15. Lauredi,
16. Dotto, 17. Fornara, vsi s časom Pedronija; 18. Benedetti 7’18”; 19. Bertoglio 819”; 20. Koblet 8'38”; 21. Giudici, 22. Conterno, 23. Fabbri, 24. Colet-to Agostino, 25. Carrea, 26. Chiarlone, 27. Nascimbene, vsi s časom Kobleta itd.
Klasifikacija za leteče cilje:
1. Benedetti 17 točk; 2. De-filippis 10; 3. Magni 7; 4. Van Kerkhoven in Monti 6; 6. Milano, VVagtmans in Gelabert 5;
9. Crippa, Dotto in Favero 3;
12. Messina, Ruiz, Aureggi 1.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Malo pred vrhom S. Bartolo-mea potegne Voorting, ki je prvi na vrhu pred Gelabertom, Gismondijem in Chiarlonejem, k' so kakih 100 m pred skupino. Ti štirje vodijo še naprej do začetka vzpona proti vrhu Nava. Imajo 25” prednosti pred Dottojem in Gagge-rom, ki sta se prva spustila v zasledovanje. Po 6 km vzpona Dotto dohiti četvorico, Ki ima 35” prednosti. Sedaj se Dotto spusti v dvoboj z Gelabertom, da bi ušel, toda Spanec se mu ne da. Chiarlone je kakih 30 m za prvima, nato je Ruiz. ki je prehitel Voor-tinga in Gismondija. Skupina pa se pod vodstvom Magnije-vih in Coppijevih mož razdrobi.
finansiranja programa gradnje in modernizacije cestnega omrežja, pri čemer se skušajo prikazati kot poborni-ki štednje i rt zmanjšanja državnega dolga. Ne gre torej izključiti, da bi mogli biti prav politični razlogi, ki bi glede tega zakrivili nadaljnje i odlašanje, dasi sta modernizacija in izpopolnitev cestnega omrežja deželi zelo potrebni.
Dalje spadajo tudi Havajski otoki in Alaska med vprašanja, ki so vsako leto na dnevnem redu Kongresa. Toda tudi v tem primeru gre za politične račune. Ce bi ti dve ozemlji dobili status zveznih držav, bi jim bila avtomatično dana tudi pravica, da pošljeta v senat vsaka P° dva senatorja. Smatra se, da predstavljajo Havajski otoki republikansko oporišče, vtem ko so na Alaslci močnejši demokrati, iri tako se dogaja, da bi republikanci hoteli priznati status zvezne države samo Havajskim otokom, kjer so v premoči, demokrati pa samo Alaski, ki je politično nekako v njihovih rokah. Rezultat je. da ni bilo doslej ne eno ne drugo ozemlje sprejeto v linijo. Ali bo končno le prišlo do sporazuma, je vprašanje, ki se nanj še ne more odgovoriti.
Pričakuje se, da bo v naslednjih treh mesecih Kongres delal s polno paro, vendar pa dober del «Eisehower-jevega programa« ne bo prišel v fazo reševanja pred jesenjo ali začetkom leta 1956 Tedaj bo do predsedniških vo-
litev še dobro leto, zaradi česar bodo tudi mnoga vprašanja dobila povsem drugačen videz.
Besedilo avstrijske državne pogodbe
(Nadaljevanje s 3. strani)
in interese, ki so ob času u-veljavitve državne pogodbe na jugoslovanskem ozemlju. V zvezi s tem se zavezuje avstrijska vlada, da bo plačala odškodnino tistim svojim državljanom. katerih imetje prehaja v jugoslovansko last.
V osmem delu pogodbe so razna gospodarska določila. E-no od njih določa, da je plovba po Donavi odprta in svobodna za pripadnike, trgovske ladje in blago vseh držav na podlagi izenačenja pristaniških in brodarskih tarif in prometnih pogojev. V drugem izraža Avstrija pripravljenost da olajša železniški tranzitni promet po svojem državnem ozemlju in da bo v tem smislu sklenila s sosednimi državami potrebne sporazume. Sklepna določila navajajo obojestranske dolžnosti šefov misij. in avstrijske vlade pri izvajanju pogodbe, postopek pri tolmačenju pogodbe, trajanje veljavnosti dodatkov (aneksov), in pogoje za pristop drugih držav K državni pogodbi lahko pristopi vsak član Združenih narodov, ki je bil po 8. maju 1945 v vojnem stanju z Nemčijo.
Zadnji, 38. člen pogodbe določa, da bo pogodba začela veljati, ko bodo predloženi ratifikacijski instrumenti ZSSR ZDA, Velike Britanije in Francije. Ratifikacijski inštrumenti bodo shranjeni pri vladi ZSSR.
V nedeljo so se odigrale v okviru svetovnega prvenstva še ostale tekme v kvalifikacijskih skupinah, ki so dale sledeče rezultate:
SKUPINA A Francija-Danska 10:0	(5:0)
Španija-Cile	2:1	(1:0)
Spanija-Francija 7:1	(3:0)
Cile-Danska	12:0	(12:0)
SKUPINA B Nemčija-Holandska 3:1 Portugalska-Holandska 8:0 (2:0) SKUPINA C Švica-Irska	10:1	(4:1)
Italija-Švica	5:1	(0:1)
SKUPINA D Anglija-Jugoslavija 7:2 (5:0) Belgija-Norveška	8:1	(5:1)
Belgija-Anglija	4:2	(1:1)
Norveška-Jugoslavija 2:2 (1:1) Po končanih tekmah so bile v posameznih skupinah take lesvice:
LESTVICE
SKUPINA A Španija	3	3	0	0	19	3	6
Cile	3	1	1	1	15	4	3
Francija	3	1	1	1	13	9	3
Danska	3	0	0	3	1	32	0
SKUPINA B Portugalska	2	1	1	0	10	2	3
Nemčija	2	1	1	0	5	3	3
Holandska	2	0	0	2	1	11	0
SKUPINA C Italija	2	2	0	0	13	1	4
Švica	2	1	0	1	11	6	2
Irska	2	0	0	2	1	18	0
SKUPINA D Belgija	3	3	0	0	22	4	6
Anglija	3	2	0	1	16	7	4
Norveška	3	0	1	2	4	17	1
Jugoslavija	3	0	1	2	4	19	1
Sedaj se bore za mesta od 1 do 8. v Milanu moštva Španije, Cila, Belgije, Švice, Italije, Anglije, Portugalske in Nemčije. V Pistoji pa se preostala moštva bore za plasma od 9. do 14. mesta. Med temi je seveda favorit Francija, o kateri se je mislilo, da bo v finalu boljših, pa jo je odrinil Cile, nekako odkritje na prvenstvu. Za njo bi prihajale Holandska in Irska, medtem ko bi naj bila med Jugoslavijo. Norveško in Dansko v glavnem borba za to, kdo se bo j tešil zadnjega mesta.	I
MILAN, 17. — Španija - Cile 3:1	(1:0). Zaslužena zmaga
Spancev. Švica - Belgija 5:1 (2:0). Italija - Velika Britanija 3:2 (2:0). V italijanskem moštvu sta bila najboljša Ber-tuzzi in Brezigar, oba člana Triestine. Portugalska - Nemčija 5:2 (2:1).
PISTOIA, 17. — V finalni tekmi za plasma od 9. do 14. mesta je Jugoslavija premagala Norveško z 1:0 (0:0). Sodil je Italijan Piovani. Jugoslovanski vratar je ubranil enajstmetrovko. Holandska - irska 4:1 (1:1,). Francija - Danska 7:0 (5:0).
DAVISOV POKAL
Italija-Nemčija 5:0
MUENCHEN, 17. — Po vodstvu s 3:0 zadnja dva singla za Italijo nista več bila bistvene važnosti. Vendar je zadnji dan Italija dobila še dve točki. Gardini je premagal Hu-berja s 6:0, 6:3, 6:3, Merlo pa Biederlacka s 6:1, 8:6, 6:1.
Milan-Parlizan
Po sporazumu med Partizanom in Milanom bi naj milansko moštvo prispelo v Beograd za tekmo s Partizanom 9. junija. Tekma med tema dvema moštvoma bi morala biti 19. t. m., toda ugoslovanska nogometna zveza ni pristala, da bi Partizan odložil prvenstveno tekmo, ki bo prav 19. maja in zato je bila tekma z Milanom preložena.
K1X0 V KBljH
Danes, 18. t. m. ob 19- uri
OSVAJALCI LUjj?
GEORGE WALLACE
ALINE TOWNE
Jutri,
četrtek, 19. ‘. »• ob 17. uri
DNEVNIK OBSOJENCA
Tehnikolor
V nedeljo, 22. t. »• ob 15. uri
CESARSKE VIJOLICE
LUIS MARIANO
CARMEN SEVILLA (Gevacolor)
k ut n s n i: n Kij
predvaja danes 1*- *• a' ob 18. uri fil®:
//Mali
ubežnik7
Igralci:
Riche Andrusco
KINOPROSEK-KONjOVjl
predvaja danes 1* *• 10 ob 19.30 fil®’ .f «V TEM NASE1” ŽIVLJENJI j
Prepovedano mlatI izpod 16 le*-
predvaja danes 18. in jutri 19. t. m. z začetkom ob 1*' film:
Igralci : ELSBETH SIGMUND, HENHICH GR WILLY BIRGEL, THE O LINGEN
etlE8'
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR 4V L.IH IN ČAROVNIJE
103.
Peto poglavje« JOSIP GODINA IN DON L0RENZ0
Medtem ko pridobiva z leti astenično shlcotimnemu nasprotni piknično ciklotimni karakter zmerom bolj na širini, komunikativnosti, vedrosti in družabnosti, pa postaja prvi zmerom bolj nagnjen k pedantnosti in drobnjakarstvu. Kako daleč se ujema Godinov značaj s tako karakterolosko oznako, nam je avtor «živenja. .. » sam povedal, ko piše (str. 162);
»Ljubil je (Godina) neizmerno in čez vse red*) v vsaki reči in pa bil Je po nekakem pravi tako imenovani pedant*). to je, tak, ki gleda celo v mičkenih rečeh prav natanko in hoče, da bi morali tudi drugi ravno tako ravnati, kakor on ravna. Držal se je ostrega reda posebno pri uradnih opravilih kot državni služabnik, kakor pri svojem gospodarstvu, pri katerem sl je imel za trdno vodilo, da stroški ne smejo nikdar presegati dohodkov, ampak da mora teh temveč še kaj ostajati za’kako nepričakovano potrebo... Lep red Je neprecenljiva stvar: kadar ima človek vse v takem redu, Je bolj zadovoljen in se neizmerno raduje nad vsem tem, kar počenja in dela — pregleduje lepo vse svoje reči. To je Josip dobro čutil in poznal; pa tudi prav motila ln mešala se mu je glava, kadar se je po nesreči celo pri njem kak še tako majhen nered prikradel, katerega je pa vendar odstraniti vedel, potem ko se Je prav grizel zavolj njega, če si ga je po kaki nepazljivosti sam*) napravil.«
Ce si Godinovo »živenje...» pazljivo nekajkrat prebral ln se noglobil v avtorjev karakter, te bo osupnilo, da ne na-
*) Podčrtal Godina sam.
vaja Godina v njem niti enega prijatelja, pač pa od mladih nog sem kopico nasprotnikov in celo sovražnikov, ki so mu prizadejali najraznovrstnejše krivice. Med temi nasprotniki so prva mačeha, ki je sicer kmalu umrla, (druga mačeha je bila njegova dobrotnica; značilno in za psihoanalitično podkovanega pomembno je, da je bil Godina, ki je svojega očeta občudoval, prav tako trikrat oženjen kot njegov oče); nekateri učitelji in profesorji; v službenih letih zapovrstjo malone vsi predstojniki in lepo število njegovih kolegov in podrejenih; in končno, ko je bil že v pokoju, domala vsi literarno se udejstvujoči Slovenci v Trstu, žlahta njegove tretje žene, še ta ali oni njegov sorodnik in malone strnjena fronta njegovih ožjih rojakov, Vrdelčanov, med katerimi daje svojemu soimenjaku zidarju Josipu Godini, ki pa ni bil njegov sorodnik, eno izmed redkih priznanj, ko pravi o njem, da ni maral za «žlempanje in pijančevanje« in so ga zato proglašali domačini prav kakor njega, Vrdelskega, za »ožurpika«, da je bil moder ln pameten mož.
16.
Eno od najbolj zanimivih poglavij Godimovega življenja so njegovi stiki, zveze in spori s slovenskimi kulturnimi, v prvi vrsti literarnimi osebnostmi. Dopisoval si je z mnogimi svojimi sodobniki, ki imajo v slovenski literaturi ime, in jim delil povečini nasvete, za katere obžaluje, da jih naslovljenci niso upoštevali. Vendar se vsaj meni zdijo v tem pogledu najzani-
mivejsa tista mesta v njegovem »žlvenju.. > kjer omenja Koseskega in polemizira s Cegnarjem in «Edinostjo».
Omenil sem že, kako se je carinskemu uradniku Godini kakor čez noc obudil zgodovinski čut, ko se je, potem ko se je po 27 letih nenadoma zavedel svojega slovenstva, lotil pisanja «Opisa ln zgodovine Trsta«. V njegovi knjigi o Trstu lahko zasledujemo, kako se je ta zgodovinski čut kakor po nekakšni raketni reakciji neprestano poganjal naprej in stopnjeval iz starodavnosti do najnovejse dobe, ko se je zavedel zgodovinskega pomena najnovejših dogodkov, kakršna je bila na primer odprava okolicanskega bataljona (1808), ki se je bila izvršila samo dve leti prej, preden je začel Godina pisati svoj «Opis in zgodovino Trsta«. (Glede bataljona naj omenim tehtno domnevo, ki mi jo je .zrazll tovariš Andolšek od »Primorskega dnevnika«, da se je namreč «okoličanskl bataljon« utegnil razviti iz tradicije pograničnih (obmejnih) vojaških formacij Uskokov, ki so jih v davnih zgodovinskih časih naselile avstrijske oblasti v nekaterih okoliških vaseh. O tem bi pričala tudi vsakodnevna uniforma članov bataljona, kakršna se kaže na primer na neki fotografiji, ki sem jo dobil v roke od staroste Svetoivančanov Josipa Negodeta. Zlasti glede pokrivala, tipične «šajkače», kakršne so prodajali, kot sem bil že poročal, v Negodetovi mladosti na trgu pred današnjo »luteransko« cerkvijo.)
O zgodovinskem čutu sem bil že zapisal, da je skoraj tako redek, kakor je redka genialnost. Kakor je po Kretschmer.iu v pubertetni dobi malone vsak človek v nekem smislu »genialen«, taka se zgodovinski čut prebudi množično v dobah, ko ropota kolesje zgodovine z oglušujočim ropotom vojne m' revolucij kakršna je bila na primer narodnoosvobodilna vojna. V zgodovinsko mirnih dobah je zgodovinski čut redkejši in je v glavnem privilegij posameznikov. Kdo, razen redkih izjem. bi si bil na primer v Bleiweisovih časih mislil, da utegne imeti en sam Prešernov sonet veliko večjo ln trajnejšo življenjsko silo, kakor pa eden izmed veličastnih taborov ki so jih prirejali narodni prvaki po vseh slovenskih mestih in vaseh??! Takrat, ko so z govorniških odrov grmele navdušujoče besede narodnih voditeljev in budile v srcih slovenskih množic dremajočo narodno zavest, besede, ki so jih sprein-
V«
IJali citati iz hvalnic prvaka slovenskih pesnikov, J^3?,3 gct se a - Koseskega? Ce bi bil takrat preprostemu fn v ^ obiskovalcu takega tabora dejal, da bo to veh b0 š1 zborovanje ze čez petdeset let pozabljeno, medtem kc.„rn6'1 vedno odmevala v srcih vsega slovenskega naroda preLaj pesem, bi te bil, če ze ne lopnil po glavi pa vsaj oz«nerJ zgodovinsko gluhega defetista.	.	jjjiel
Da me ne bi krivo razumeli: Bleivvelsovi tabori so nedvomno ne samo zgodovinski pomen, marveč tl,dllT1ji0Žic vinski učinek. Prebujali so narodno zavest slovenskih , dramili speče narodove sile in jih usmerjali k fcd' zavestnemu sodelovanju pri oblikovanju lastne uSCTjP'na, K ko je bila zgodovinska funkcija teh taborov opravd veC se Je ljudsko navdušenje lzkipelo, ni ostalo od nJJb »o kakor nekaj bolj ali manj nebogljenih poročil. KLf)Va poslali lokalni dopisniki slovenskim časopisom. PtfS'^va sem pa je ostala v vsej svoji preprosti klasični lep01'1 virulentna do današnjega dne.	.vatio*	jt
, Pos];avljam trditev, ki mi Jo narekuje nioj jijjge |j instinkt: če bi bil Josip Godina napisal vse sV°J.?,„u ne ,,i-članke razen »Opisa in zgodovine Trsta«, i i 111 (e rtlpl napisal svojega »Živenja . . . ». Njegovo »Živanj* • .fv, <e tat njegovega zgodovinskega čuta in izkušenj, ki J ' ,e s pisanjem «Opisa in zgodovine Trsta«.	j^vin0 se„iti
Zgodovinski čut ali	instinkt in smisel za zg0d° »i	^
v njem prebudil dokaj	pozno.	Prav zato se ni nlJUbnih
,v„ meri. kakor ga najdemo razvitega pri pom kj s« „.)1-klionih zgodovinarjih (mislim	tu na zgodovinarje*^ pU	i-
po prirojenem nagnjenju) ali — se v višji meri -ih 5ii kih državnikih in tvorcih zgodovine in pri ne \razli^ le
razvitih Disatpllih in	Hruvih	iiQ(uarlal«ih 7, naj .	,
razvitih pisateljih in drugih ustvarjalcih z n hisfcvTlravl področij. Godina Je svoje »Zivenje...» pisal v ,]0 op j;
 ______ .	....	.	.	j	4	rti.
J'	je	svoje «z.ivenje...»	andlo»	.r.	i
obtožbo razmer in ljudi, nezavedno pa kot P0^.,	w
cilo in zagovor lastnega ravnanja. Toda kljub tjem	d* u0\
je moral imeti neko čeprav &e tako motno s*u\V;nl svojim «2ivenjem... » zapustil svojim slovens neki dokument o lastnem življenju in s tem	.
o življenju ljudi svojega kraja ln svoje dobe. , ned
(Nadaljevana