PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale 1 gruppo 1/t'na 4(10 IlT
Leto XXXVn. Št. 142 (10.964)
TRST, sreda, 17. junija 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vcu pri (jorenji rebusi, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
POT DO NOVI VLADE NAJBRŽ DALJŠA OD PREDVIDENEGA
Craxi in Piccoli sta «ohladila optimizem poverjenega predsednika
Spadolini se je včeraj sestal z zastopniki industrijcev, veleposestnikov in trgovcev, danes pa bo izročil osnutek programa tajnikom RD, PSDI, PLI in PSI
REVI - Tajnik PRI Spadolini. ki mu je predsednik republike poveril nalogo, da sestavi novo vlado, nadaljuje svoj poskus po koledarju, ki si ga je določil, a postaja njegova pot do uspeha — sodeč po včerajšnjem dogajanju — malce bolj vijugasta in dolga od predvidenega. Na večjo opreznost voditeljev strank, ki naj bi sestavile po Spa-dolinijevi zamisli vladno koalicijo, vpliva prav gotovo vneta kampanja ?a nedeljske upravne volitve, po drugi strani pa bo vse prej kot lahko njegovo prizadevanje za usklajevanje stališč glede temeljnih programskih točk nove vlade med domnevnimi zavezniki, ki jih ločujejo različna gledanja na izhodišča in ukrepe za izhod iz krize.
Poverjeni predsednik je včeraj prvič uradno povedal, s kom misli sestaviti vlado, ko je izjavil, da se bo danes srečal najprej s tajnikom KD Piccolijem, nato pa z Longom (PSDI) in Zanonejem (PLI), pozno zvečer ali pa jutri zjutraj s Craxijem (PSI), katerim bo izročil grob osnutek političnega in
gospodarskega programa, ki naj bi bil osnova za delovanje nove pet-strankarske vlade. Že zjutraj je pa obiskal na sedežih njunih strank tajnika KD in PSI, s katerima se je zadržal na kratkih pogovorih prav glede temeljnih smernic programske platforme.
Izmenjava mnenj je bila Sicer, kot je običaj, «prisrčna in odkrita*, a tako Piccoli kot Craxi sta že včeraj, na volilnih shodih v Foggii, oziroma v Genovi, «ohladi-la» optimizem mandatarja glede možnosti gladke in hitre rešitve vladne krize. Tajnik KD je nagla-šal, da se njegova stranka ne odpoveduje vlogi, ki ji jo dodeljuje relativna večina volivcev, Craxi pa je označil Spadolinijeve napore za «predhodno delo», ki (šele) pripravlja pogoje za pogajanja, ki «so lahko kratka, a morajo hkrati biti jasna in poglobljena*. Tudi tajnik PLI Zanone je v Messini postavljal mandatarju pogoje za podporo njegovemu poskusu, Lon-go (PSDI) pa je prav tako pogojeval podporo socialdemokratov
»političnim smernicam*, pri čemer se je izrekel proti «lovu na čarovnice* v zvezi z afero »P2».
Po določenem programu se je Spadolini včeraj popoldne in zve čer sestal z zastopniki zveze industrijcev, združenja veleposestnikov in strokovne organizacije trgovcev, katerim je orisal v glavnih obrisih svoje načrte, poslušal pa je njihove predloge in zahteve glede posebnih potreb gospodarskih sektorjev, ki jih zastopajo. Po teh srečanjih je poverjeni predsednik dejal, da bo osrednji del njegovega programa zadeval «perverzne zveze* med inflacijo, primanjkljajem plačilne bilance in čedalje večjim deficitom javnih financ. Medtem se pa že pojavljajo prvi pto-testi, ker ni povabil na posvetovanje tudi zastopnikov drugih pomembnih sektorjev gospodarstva, kot so obrtniki, neposredni obdelovalci zemlje in zadružniki.
Objava tretje serije dokumentov o loži P 2
RIM — Leta 1980 je »častitljivi mojster* skrivne lože P2 Licio Gelli zaradi «neverjetnega stopnjevanja prošenj* oseb. ki so želele vstopiti v ložo. začel razmišljati o razsrediščenju svoje organizacije. Zato je ložo razdelil na 17 krajevnih oddelkov po deželah, da bi omogočil »boljše medsebojno spoznavanje med člani* in »ugoditev prošnjam o solidarnosti*. Njihovo vodstvo je nato poveril prav tolikim zaupnim načelnikom.
To izhaja iz tretjega, izredno bogatega svežnja dokumentov, ki so ga milanski sodniki izročili preiskovalni parlamentarni komisiji o aferi Sindona, ki jih je, kot že v preteklosti, tudi tokrat posredovala v vednost parlamentarcem in časnikarjem.
Novi dokumenti vsebujejo tudi nadaljnjo serijo čekov o vplačitvi članarin in izredno obsežno Gelli-jevo dopisovanje z nekaterimi člani lože. Sodniki so opazili, da imena oseb, ki so redno doplačala članarino odgovarjajo tistim, ki so v izpopolnjenem seznamu 953 pripadnikov loži P2 podčrtane z rumeno barvo.
Kljub temu. da se je Gelli odločil za določeno razbremenitev svojih nalog, pa je bila loža še vedno trdno v njegovih rokah. Vpeljevanje v skrivno ložo je na
primer vodil kar osebno. Kandidate so framasoni sprejemali medse s ceremonijo, ki se je odvi jala v rimskem hotelu «Excel-sior*. V noti, ki so jo odkrili sodniki, piše, da je 30. oktobra lanskega leta priseglo 18 ljudi: med temi je ob 19. uri prisegel tudi tajnik socialdemokratske stranke Pietro Longo, ki je vedno vztrajno zanikal pripadništvo framasonski loži. Vendar pa je treba pripomniti, da je v Gellijc-vem seznamu ob Longovem imenu tudi zapisano, da ni plačal članarine. Sicer pa so objavljeni dokumenti spravili v zagato marsikaterega osumljenca pripadni-štva Gellijevi bratovščini.
V intervjuju s tednikom «H Mondo* je o aferi P2 spregovoril tudi član parlamentarne komisije Sindona Francesco De Martino, ki je poudaril, da so dosedanje preiskave dokazale povezavo med Sindono in Gellijevo organizacijo. De Martino je tudi izrazil prepričanje. da je treba čimprej zaslišati zloglasnega finančnika. «Vsi obljubljajo, da nam bodo priskrbeli pomembne dokumente, je ob koncu dejal De Martino, potem pa jih vztrajno skrivajo.* V skopih besedah to pomeni, da afera P2 obsega še marsikatero neodkrito področje in vpleta marsikatero osebnost.
OD DANES POSLI NA BORZI LE Z GOTOVINO
RIM — Italijanske borze je zajel včeraj pravi preplah, z močnimi izgubami pri kupoprodajah vrednotnic malone vseh kotiranih družb. Delnice in obveznice so zabeležile nenaden in skokovit padec vrednosti, ki je v povprečju znašal okrog 8 odstotkov, zaradi česar so bili prisiljeni prekiniti borzne posle za veliko število družb.
Spričo močnega padca vrednosti delnic italijanskih družb, ki so ga zabeležili v zadnjih dneh in n je včeraj označeval pravi plaz predaj delnic, je bil prisiljen predsednik Državne komisije za nadzorstvo nad družbami in borzo Guido Rossi, po predhodnem posvetovanju z zakladnim ministrstvom in državno banko, sprejeti izredne ukrepe. Odredil je, kar se dogaja prvič v zgodovini italijanskih borz, da se od danes lahko izvršijo posli le na osnovi takojšnjega izplačila v gotovini.
Tako odločitev so sprejeli, da «za-ščitijo male varčevalce*, ki so prva običajna žrtev borznih špekulacij, in bo po izjavah Rossija le »začas-nega značaj*. Izvedenci pripisujejo sedanji preobrat negotovosti, ki jo vzbuja vladna kriza, raznim škandalom (loža «P2», Calvi), predvsem pa prisiljenemu prevrednotenju delnic v zadnjih mesecih. Od začetka leta se je namreč povprečna vrednost delnic nenaravno dvignila za okrog 70 odstotkov, čemur je moral slediti padec, ki je v zadnjih dneh dosegel približno 30 odstotkov.
V BEOGRADU SLOVESNO ODPRLI TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV
Za izgradnjo socialistične samoupravne družbe v kateri delavci upravljajo z lastnim delom
Uvodno poročilo predsednika odbora za pripravo kongresa Mika Spiljka - Neugodni mednarodni politični in gospodarski položaj vpliva tudi na razvoj jugoslovanskega gospodarstva
BEOGRAD — Velike spremembe, do katerih je prišlo v Jugoslaviji v preteklih desetih letih, so odprle perspektivo izgradnje socialistične samoupravne družbe, v kateri delavci upravljajo s svojim in skupnim družbenim delom. To je včeraj v uvodnem referatu takoj po začetku 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije poudaril predsednik odbora za sklic in pripravo kongresa Mika špiljak.
Mika špiljak je posebej opozoril na to, da je 3. kongres prvi veliki zbor delavskega razreda, ki se odvija brez velikega tvorca socialistične Jugoslavije, pobudnika in stratega samoupravljanja, brez Tita, kakor tudi brez Edvarda Kardelja, ki je dal izreden prispevek k razvoju samoupravne ureditve. Ta kongres bo, je dejal Špiljak, izrazil polno odločnost za nadaljevanje zgodovinskega dela Tita in Kardelja.
Tretji kongres se odvija v času neugodnega mednarodnega političnega in gospodarskega položaja, kar vpliva tudi na razvoj jugoslo-
PREDSEDNIKOVA USODA JE BAJE ŽE ZAPEČATENA
BANISADR NE PRISTAJA NA A VT0KRITIK0 NAPAK SO KRIVI ISLAMSKI INTECRALISTI
Parlament bo danes uzakonil «predsednikovo politično nezmožnost*
Žc drevi razsodba na procesu proti RB v Turinu?
TURIN — Sodniki porotnega sodišča, ki obravnavajo primere 70 domnevnih pripadnikov torinskega voda RB «Mara Cagol*, so včeraj zjutraj stopili v posvetovalno sobo.
Pričakujejo, da bodo razsodbo objavili že drevi. Turinski proces je izredno pomemben, ker so v njem vpleteni tudi tako imenovani «ske-sani* brigadisti. Obstaja namreč možnost, da bodo sodniki prvič upoštevali protiteroristični «zakon Cossi-ga», ki izrecno predvideva zmanjšanje kazni za tiste obtožence, ki sodelujejo z oblastmi. Javni tožilec je na primer za Patrizia Pecija, ki je bil svoj čas celo voditelj torinskega voda RB, zahteval na osnovi Cossi-govega zakona le 3 leta in *eo mesec zapora. Skesanih brigadistov je skupno 22. Sicer pa je javni tožilec najvišjo jcazen predlagal za Nadio Ponti in Silvano Innocenti, ki naj bi morale za zapahi preko 16 let.
WASHINGTON - V mednarodni! banki za obnovo in razvoj so vče-! podpisali sporazume med SFRJ in; tamkajšnjo mednarodno finančno! ustanovo o posojilu v višini 90 milijonov dolarjev za razvoj kmetijstva v pokrajini Kosovo. To je največje posojilo, ki ga .je mednarod-! na banka v Washingtonu do zdaj* odobrila Jugoslaviji za razvoj kme tijstva.
MADRID — V oboroženem spo-j padu s skupino teroristov ETA jej bila v Zarauzu ubita neka policistka političnega oddelka policije. 22-letna Maria Jose Garcia je prva ženska, pripadnica varnostnih sil, ki so jo ubili baskovski teroristi. Manifestacija islamskih integralistov prod predsedniku Banisadru (AP)
vanskega gospodarstva, je poudaril špiljak. Temu je treba dodati notranje vzroke zastojev v gospodarskem in samoupravnem razvoju, med njimi zlasti zastoj v produktivnosti dela, nezadostno usmeritev v izvoz, regionalno zapiranje tržišča. Prav te notranje zastoje in težave, ki ovirajo razvoj saipoupravljanja, je imel v mislih tovariš Tito, ko je v novoletni poslanici leta 1980 predlagal sklicanje 3. kongresa samoupravljavcev.
V nadaljevanju je Špiljak opozoril, da je bistveni cilj razprave na kongresu, da določi neposredne korake, potem pa tudi akcijske programe, kako bi delavci hitreje zagospodarili z dohodkom, zlasti z razširjeno reprodukcijo.
Težave, ki jih imamo, je dejal Špiljak, ne izhajajo iz slabosti samoupravljanja, ampak nasprotno: samoupravljanje nima zadostnega vpliva na razpolaganje z dohodkom in razširjeno reprodukcijo. Zveza komunistov in sindikat morata prekiniti prakso, da se odločitve o investicijah sprejemajo brez odlo-
čanja delavcev v združenem delu.
Špiljak je opozoril tudi na negativne posledice inflacije za materialni položaj delavcev in poudaril, da boj proti inflaciji in za gospodarsko stabilizacijo hkrati pomeni boj za samoupravljanje. Opozoril je, da je potrebno v celotni družbi postaviti zahtevo po splošnem varčevanju in zmanjšanju družbene režije, po preučitvi proračunske porabe in možnosti za zmanjšanje prometnih davkov in drugih posrednih davkov, ki so vse manj v funkciji ekonomske in socialne politike.
Kongres mora odločno podpreti usmeritev za boljše vrednotenje proizvodnega dela, dela kvalificiranih delavcev, inženirjev in vseh drugih v proizvodnji, je med drugim dejal Mika špiljak.
Koreferate so v uvodnem delu zasedanja prebrali tudi Stane Dolanc. Tihomir Vlaškalič in Dušan Bogdanov.
Vsaka resnična revolucija — in naša revolucija je prav takšna — je po svojem bistvu najbolj nepo-
sredna oblika samoupravljanja, je med drugim poudaril v svojem ko-referatu Stane Dolanc. Do uvedbe samoupravljanja pri nas ni prišlo slučajno, niti zaradi spora s stalinizmom, ampak je ta ideja izšla iz samega družbenega bistva naše revolucije: prav ta ideja je vsebinski vzrok tega spora, ne pa njegova posledica.
Zatem je Dolanc govoril tudi o delovanju delegatskega sistema, zlasti v zvezi z delom skupščine SFRJ. (dd)
TEHERAN — Iranski predsednik Banisadr je iz svojega skrivališča v Teheranu zavrnil predsinočnji «na-svet* ajatulaha Hcmejinija, »naj.se javno kesa svojih napak, če hoče ohraniti svojo funkcijo*. Pristanek bi namreč zaključil njegovo politično življenje, tako pa bo samo ob kariero, če mu bo uspelo zbežati
prpd islamskimi integrallsti.
Skoraj gotovo bo iranski parlament žp danes po hitrem postopku uzakonil «predsednikovo politično nezmožnost*, od tistega trenutka bo Banisadrova usoda v Homeinijevih rokah. Predsednik pa ima le malo upanja, da.bi.se; ga J^omeini usmilil. Po proznih sobanah predsedni
VČERAJŠNJA KRONIKA BELEŽI KAR TRI TISKOVNE KONFERENCE
Še vedno polemike v zvezi z reševanjem Alfreda Rampi j a iz arteškega vodnjaka
Sodstvo je izdalo štiri sodna obvestila z obtožbo nenamernega umora
ČLOVEK!
Angelo Llcheri, človek, ki je zadnji videl malega Alfreda živega, morda že umirajočega, 60 metrov Pod zemljo v tistem tragičnem arterijskem vodnjaku s premerom komaj kaj več kot 30 centimetrov, človek, ki je zadnji prijel za njegovo ročico v poslednjem nadčloveškem naporu, da bi ga izvlekel j* ozkega in blatnega grla. Človek, ki mu je dal poslednji poljub, človek, ki je tvegal lastno življenje, da bi rešil drugo, nežno, komaj Vstopajoče v areno življenja...
Kdor je včeraj po večernem dnevniku na drugem televizijskem kanalu gledal njegovo podobo in Poslušal njegovo pripoved in vidci |>legov krčeviti jok, je moral obliti smisel biti človek, resničen človek in doumeti srce, ki lahko Kije v resničnem človeku.
Doumeti? Ali j? to sploh mogoče? S« v tem izprijenem, egoističnem »vetu res še ljudje, ki poznajo žrtvovanje za drugega, ljudje, ki znalo v sebi premagati strah in tvegati dejanje, ki se zdi brezumno prej kot brezupno?
Angelo Llcheri, reven človek rev-Ke Sardinije, hud bolnik povrhu, •če dveh otrok. V svojem človekoljubnem delanju žul ni uspel. Morda res ni bilo mogoče, morda pa vendarle, če bi njegova oprema bl-Ja vsaj približno enaka njegovemu herojstvu. Toda to je že vprašanje, ki ne zadeva tega, doslej neznanega, sina Sardinije.
Uspel pa je v nečem drugem, Velikem, veličastnem: dokazal je, da je kljub vsemu še treba ver-letl v človeka, le da ta človek ne «vi v sferah, kjer se porajajo škandali i„ nemorala, pnč pa v brezimnosti tistih, ki se trdo. skrotn J”* in pošteno prebijajo skozi žlv-•icnjc. (jk)
RIM — Rimsko državno pravd-ništvo je izdalo štiri sodna obvestila v zvezi s smrtjo malega Alfreda Rampija v arteškem vodnjaku pri Vermicinu. Franco Egidi, lastnik podjetja, ki je vrtalo vodnjak, E-nio Ubertini, delovodja pri površinskih delih pred vrtanjem vodnjaka, Piera Alfani, žena lastnika zemljišča in njen brat Bruno Anto-nini, so osumljeni nenamernega u-mora skupno s profesorjem Pisegno. ki je bil upravnik zemljišča. Pise-gna je že dva dni v rimskem zaporu Regina Coeli in so ga sinoči zaslišali, vendar o izidih zaslišanja niso sporočili ničesar.
Vendar pa v tem trenutku ni n-snovno vprašanje povezano na to, kdo je vrtal vodnjak in čigavo je bilo zemljišče, ampak se še vedno nadaljujejo polemike v zvezi z reševalno akcijo. Vsedržavno poveljstvo gasilcev je včeraj na dolgi tiskovni konferenci obrazložilo svoje stališče. V bistvu poveljstvo gasilcev pravi, da je bila vsa reševalna akcija izvedena v skladu z napravami, s katerimi so razpolagali gasilci in da je rti bilo mogoče izvesti na boljši načiri. Pri tem poveljstvo gasilcev poudarja objektivne težave, ki so se pojavile in s katerimi so se reševalci spoprijeli na najbdljši možen način. Poveljstvo gasilcev še naglaša. da je slo povsem za »atipičen* primer, kot je potrdila tudi posebna ministrska komisija, ki- so jo sestavljali tudi strokovnjaki, ki ne spadajo med gasilce. Izbire, ki so jih sprejeli so
morale upoštevati objektivne tre-nune potrebe in predvsem nujnost primera.
Kar zadeva vrtanje drugega, pomožnega rova. je bilo poudarjeno, da so bila uporabljena najprimernejša sredstva, pa čeprav ta sredstva ne sodijo v opremo gasilcev, kar sicer ni nobena izjema, saj jih tudi v tujini gasilci nimajo. ,
Včeraj je bila tudi tiskovna konferenca sindikalistov gasilcev, ki so prav tako poudarili, da v danih pogojih boljša reševalna akcija ni bila mogoča. V takih primerih bi bila nujno potrebna opora civilne zaščite, ki pa v Italiji šc ne obstaja. Edino to bi bila osnova za strokov-nejšo pomoč z vsemi potrebnimi te-( hnološkimi napravami, s katerimi gasilci sami ne razpolagajo. Tiskovne konference so se udeležili vsi gasilci, ki so neposredno sodelovali pri reševalni akciji.
Tretja tiskovna konferenca, ki jo beleži včerajšnja kronika pa zadeva družjno Rampi. Na njej je spregovoril Adriano Bizzarri, Alfredov stric, ki je poudaril, da je bila družina prepuščena sama sebi, da ni imela nobene psihološke opore in da je zato žrtev raznih šakalov, ki skušajo izkoristiti tragičen trenutek v svojo korist.
Medtem pa se pri Vermicinu na daljuje delo v neposredni bližini tragičnega vodnjaka. Na delu je posebna sonda, ki proučuje sestavo tol. Izvrtali naj bi dodatni vodnjak, tokrat v globino preko 60 metrov,
s katerim naj bi dosegli truplo Alfreda. Včeraj so tudi spustili v ar-teški vodnjak televizijsko kamero, vendar Alfredovega trupla niso videli. Obstoja torej možnost, da je truplo še emirat zdrsnilo v globino, tokrat do dna,vodnjaka, ki je globok približno 80 metrov.
RIM — Generalni tajnik združenja libijskih bank, Musbah Alvvsra-
farvali, ki je obenem gospodarski ataše na veleposlaništvu v Rimu, je izjavil, da je njegova država pripravljena prodajati nafto za lire (namesto dolarjev), da prispeva k izboljšanju italijanske plačilne bilance. Obenem je dejal, da je Libija pripravljena odkupiti furlansko železarsko podjetje »SAFAU*, ki je v hudi krizi, s primanjkljajem, ki presega sto milijard lir.
škg palače od včeraj korakajo varuhi revolucije, pred palačo in parlamentom pa množice zahtevajo Bani-sadrovo smrt. Banisadru naklonje-iie^sjle so se v Iranu potuhnile, širijo se že govorice, da so številne osebnosti aretirali, islamski integra-listi že slavijo zmago, saj nimajo več zaprek na poti popolnega prevzema oblasti.
Včeraj je Banisadr s pismom, ki ga je poslal Homeiniju, rotil duhovnega vodjo islamske revolucije, naj ne naseda provokativnim izjavam in napadom skrajnežev, ki hočejo njegovo smrt, državo pa paliniti v diktaturo. Predsednik tudi navaja, da je islamskim integralistom v I-ranu vse dovoljeno, od pouličnih izgredov, fizičnega obračunavanja z nasprotniki do aretacij in umorov. Pismo je iranski parlament že o-cenil kot «bogokletno», obenem pa zavrnil Banisadrov predlog, da bi sg s svojimi sovražniki soočil na Televizijskem »dvoboju*.
Po uzakonitvi »predsedniške politične nezmožnosti* je torej le vprašanje časa, kdaj bodo Banisadra obtožili tudi »veleizdaje*.
Francija in Bližnji vzhod
PARIZ — Francoski predsednik Francois Mitterrand bo danes poročal o položaju na Bližnjem vzhodu po izraelskem bombardiranju i-raškega jedrskega centra v Tamu-zu 7. junija. V Parizu vlada precejšnje zanimanje, saj bo Mitterrand baje nakazal smernice bodoče francoske politike na Bližnjem vzhodu. Med volilno kampanjo Mitterrand ni skrival svojih simpatij do Izraela, a je po napadu na jedrski reaktor v Tamuzu odločno obsodil izraelsko dejanje.
Habib spet v Damasku
BEJRUT — Posebni Reaganov odposlanec Philip Habib se je včeraj sestal v Damasku s sirskim predsednikom Hafezom Asadom in z zunanjim ministrom Khadamom. Srečanje in pogovori so zaviti v najstrožjo tajnost. Kaže pa, da so Ha-
biba Sirci očitali proizratlsko zadržanje Reaganove administracije, in ne pristajajo na umik svojih protiletalskih raket z libanonskega ozemlja. Po izraelskem napadu na iraški jedrski reaktor pri Bagdadu ima Sirija dovolj politične opore pri drugih arabskih državah, da lahko vztraja pri svojih sklepih.
Habibova misija se je že enkrat izjalovila, sedanji izgledi pa so še slabši kot pred tedni. Izrael nadaljuje s svojimi vsakodnevnimi napadi na libanonsko ozemlje, Tel Aviv pa že objestno trdi, da bo sam poskrbel za sirske rakete, če ZDA ne bodo dosegle njihovega umika.
WASHINGTON — Po dolgi seji za
Stanislaw Kania o Solidarnosti
VARŠAVA — »Partija mora pomagati Solidarnosti, da se obrani pred silami, ki bi jo hotele pahniti proti socialistični državi. Če tega ne bomo uspeli, lahko pričakujemo frontalni spopad*. To je včeraj izjavil prvi sekretar CK PZDP Stanislav’ Kania na neki predkongresni razpravi. Glede trenj v sami partiji pa je bil Kania precej optimist.
Iz Poljske pa prihajajo vseprej kot optimistične vesti. Na železniški postaji v Katovicah so predsinočnjim izbruhnili spopadi. Včeraj so postajo še vedno nadzirale poljske varnostne sile. Po trph dneh »zatišja* se je ponovno oglasil sovjetski tisk z običajnimi napadi na Solidarnost in »revizionistične sile v poljski partiji*. Prav tako se nadaljujejo provokativne skrunitve spomenikov padlih sovjetskih vojakov. Tako v Katowicah kot ob spomenikih se vedno pojavijo letaki Solidarnosti. čg je to baje provokacija nasprotnikov Solidarnosti, je gladovna stavka v neki livarni v šle-ziji vse prej kot provokacija »birokratsko - dogmatskih sil*. Tu pristaši Solidarnosti z gladovno stav-,ko zahtevajo pomilostitev bratov. Ko-walczykov, ki so pred 10 leti razstrelili, ne da bi povzročili smrtnih žrtev in ranjencev dvorano, kjer bi morala biti seja policijskih organov.
Prometna nesreča pri Novem Sadu
NOVI S.AD — Včeraj zjutraj se je pripetila huda prometna nesreča na cesti med Bečejem in
zaprtimi vrati so izvršilni direkto- j Bačkim Gradištem v Vojvodini, v
rji Svetovnega denarnega sklada sklenili ponovno odkloniti Organizaciji za osvoboditev Palestine možnost, da se udeleži kot opazovalka letnega srečanja SDS in Svetovne banke, ki bo septembra v ameriški prestolnici. Zahtevo so ponovno postavile arabske članice SDS, tudi tokrat pa so ji odločno nasprotovale ZDA.
kateri je izgubilo življenje 5 ljudi, lažje ranjenih pa je bilo 28 oseb. Nesreča se je zgodila, ko je voznik podjetja Bečejtrans Božidar Grbič, ki je na izletu vozil učence osnovne šole Miloje Cipelič iz Novega Bečeja. zapeljal na levo stran vozišča in bočno trčil z avtobusom ATP Vojvodina iz Novega Sada, ki je vozil v nasprotno smer.
Včeraj letala niso vzletela
...........................
PRIPOMBE V KOMISIJI ZA NARODNOSTI SZDL
Uresničevanje pravic Italijanov v Sloveniji
Zaradi stavke, ki jo je oklical avtonomni sindikat nadzornikov zračnega prometa, so bili včeraj prekinjeni vsi notranji ln mednarodni poleti. Na sliki (telefoto AP) potniki so tndl po več ur zuman
čakali na vzlet letala
KOPER — člani komisije za narodnosti pri obalni konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva, so na današnji seji obravnavali poročilo o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov skupščine Socialistične republike Slovenije za uresničevanje posebnih pravic pripadnikov italijanske narodnosti.
Pri tem so izoblikovali precej kritičnih pripomb, s katerimi so želeli zagotoviti še večjo doslednost pri izvajanju vseh začrtanih izhodišč ob ustvarjanju pravega sožitja med tu živečima narodoma. Večjo učinkovitost in konkretne možnosti za uresničevanje pravic italijanske narodnosti tičijo prav v ustrezno sestavljenem delegatskem sistemu, saj so delegati tisti, ki neposredno vplivajo, oblikujejo in odločajo o politiki sožitja. Spregovorili so tudi o dvojezičnem poimenovanju ulic. naselij in trgovin, ugotovili so, da je na splošno imenovanje krajev marsikje na šibkih temeljih oziroma površno obravnavano.
Tako se zgodi, da novo ustanovljene krajevne skupnosti, ulice in soseske imenujejo samo z rimskimi številkami, čeprav bi zanje našli obilico zgodovinsko in etnološko u-temeljenih imen. Pri tem se vsekakor ponuja veliko možnosti za dvojezično poimenovanje krajev in sosesk.
Ko so obravnavali predmetnik prvih letnikov usmerjenega izobraževanja so ugotovili, da bi preobrazba šolstva, ki se bo začela s septembrom veliko novosti tudi italijanski narodnosti, saj bodo odslej v vseh srednjih šolah poučevali jezik okolja ali drugi jezik, kot ime-
nujejo italijanščino oz. slovenščino.
Člani koprske komisije za narodnosti pa so povedali, da je bil doslej pouk italijanščine na slovenskih šolah preslabo zastavljen (slabo oblikovani programi, pomanjkanje ustreznih učbenikov...), ki nripad-nikov večinskega naroda niso dovolj naučili italijanskega jezika. Preobrazba šolstva, ki je nred vrati, pa je enkratna priložnost, da se tudi učenje italijanščine kvalitetno obogati, kar bo nedvomno prispevalo k še večjemu razumevanju obeh tu živečih narodov.
Podpisani sporazum o sabotinski cesti
TRST — Na sedežu vladnega generalnega komisariata sto včeraj sopredsednika mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma Tone Poljšak in Casilli d’Aragona podpisala pravilnik o uporabi sabotinske ceste. ki povezuje Brda s Solkanom in je delno speljana po italijanski strani meje. Sporazum predvideva, da se bo po njej promet odvijal brez vsakršnih administrativnih postopkov. Sporazum bo stopil v veljavo takoj zatem, ko bodo na italijanskem ozemlju dokončali gradnjo svojega cestnega odseka, ki je dolg 1600 metrov. Razdalja med Brdi in Novo Gorico bo tako odslej skrajšana za kakih 30 kilometrov.
PO NEKAJ TEDNIH LEPEGA SONČNEGA POLETNEGA VREMENA
SILOVITO NEURJE Z DEŽJEM, VETROM IN TOČO NA KRASU SINOČI MOČNO PRIZADELO PODROČJE TRŽAŠKE POKRAJINE
Povodenj ohromila promet v mestnem središču - Na podeželju veter ril drevesa Obalna cesta in nekatere druge prometnice več časa neprevozne - Številna posredovanja tržaških gasilcev in Rdečega križa - Nekaj prometnih nesreč brez hujših posledic
Silovito neurje z dežjem, vetrom, strelami in uničujočo točo na Kraškem pobočju je včeraj malo pred 20. uro zajelo domala celotno tržaško pokrajino. Povodenj, kakršne že nekaj sezon ne pomnijo, je v nekaj minutah domala ohromila promet v središču mesta; voda je poplavila ulice in lila v potokih iz gornjih predelov mesta v središče. Terezijanska četrt se je kmalu spremenila v pravcato mlakužo, kalna voda je pronicala v kletne prostore, medtem ko se je dež neizprosno ulival po presenečenih bežečih pešcih.
Istočasno se je odvijal za zahod nokraškem področju pravcat sodni dan. Dežju sta se pridružila še toča in silovit veter v vrtincih; sila z neba je klestila po pridelku, rila drevje in lomila vejevje. Toča pomešana z dežjem, toda de-
bela ponekod kot oreh, .je na trenutke pobelila pokrajino in pustila za sabo razdejanje, ki ga bo mogoče realno oceniti šele v prihodnjih dneh. Vihar, ki je udaril iz jugo-zapada, ni trajal dosti: vsega skupaj tričert ure, nato je njegova moč znatno upadla. To pa je bilo dovolj, da je povzročil veliko dela gasilcem, redarjem in Rdečemu križu, da je zaustavil promet na nekaterih najbolj prometnih žilah naše pokrajine, da je spet prizadel v živo našega kmeta.
Takoj po začetku povodnji je nastala v mestu prava zmeda. Promet .je bil dalj časa zaustavljen, gasilci so prejeli tedaj na stotine klicev na pomoč. Vsem seveda niso mogli ugoditi. Čeprav so delovali z osebjem dveh izmen, so posegli lahko le tam, kjer je bilo najbolj nujno. Posegli so v žavelj-
MIIIIIHMtlltlllMllltllll||limillllimHllt|lll|llllllll|IIIIIMIIH|||||f|||l||i||lllll|||l|||||ll|ll||||IIIIIIIIMHtlllllHIII
V Dl VINSKO ■ NA BRKINSKIM OBČINSKIM SVITU
NA PRIHODNJI SEJI RAZPRAVA 0 PRORAČUNU ZA LETOŠNJE LETO
Predlog je sinoči sprejel občinski svet z ve-čino glasov - Tiskovni poročili SSk in K P!
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na sinočnji seji z večino glasov sprejel predlog občinske uprave in odložil začetek razprave o proračunu za letošnje leto na prihodnjo sejo, ki bo predvidoma pred kun cem meseca. Sicer pa je bil ta predlog predmet široke razprave, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen SSk. ki se ni udeležila seje. ker do none deljka zvečer še ni prejela nikakršnega odgovora na podrobne programske zahteve: tako je bilo nam reč rečeno v ponedeljkovem tiskovnem poročilu sekci iškega odbora SSk za Devin-Nabrežino.
Na začetku seje je žup.an pred lagal odložitev prve točke d ne v ' nega reda. ki je predvidevala razpravo o proračunu; s predlogom se niso strinjali demokristjani: ki so bili mnenja, da bi treba tak predlog utemeljiti s tehtnimi razlogi. Župan Škerk je zato povedal, da so v teku kontakti s SSk za razširitev sedanje večine in nato daj. predlog na glasovanje; podprlo ga je sedem svetovalcev KPI in PSI (dveh pred stavnikov večine takrat še ni bilo na seji), proti pa so glasovali KD, MSI in en predstavnik LpT. Ugotovljeno je bilo, da je bil predlog sprejet s sedftiimi glasovi proti šestim.
Seja se je nato že nadaljevala, pri ponovnem pregledu izida gla sovanja o predlogu za odložitev razprave o proračunu pa je tajnik ugotovil, da je proti prediogu glasovalo sedem (in ne šest) svetovalcev in zato predlagal, da bi gla sovanje ponovili. V razpravo ie posegel odbornik Depangher in po drobneje obrazložil razloge, žara di katerih je uprava predlagala odložitev: prizadeva si narediti vse kar je v njeni moči za oblikovanje trdne večine. Predlog uprave je tokrat podprla tudi Lista za Devin-Nabrežino, župan Škerk na je še povedal, da je pred začetkom razprave obljubil politično poročilo, ki pa ga še ni pripravi) in bi zato moral v takem položaju le improvizirati. Demokristjani pa so vztrajali za začetek razprave; oo njihovem mnenju .je bil z izidom sedem proti sedem zavrnjen predlog uprave, zaradi česar bi treba raz pravo začeti.
Besedo je prevzel socialistični sve tovalec Colja, ki je predvsem obžaloval, da se začenja razprava o tako važnem dokumentu v odsotnosti Slovenske skupnosti. Navezal se je nato na ponedeljkovo tiskovno poročilo SSk in vprašal, kdo je sploh prejel te programske predloge SSk, o katerih ni vedel ničesar. Tudi župan Škerk je dejal, da KPI, ni prejela nobenega programskega predlo ga od SSk, isto je nato dejal tudi podžupan Caldi.
Ko je že zgledalo, da se bo raz prava o proračunu začela, je občinski tajnik predlagal — v utemeljitvi je citiral mnenje priznanega jurista o vprašanju, ko se za isti predlog izreče, ali pa ga zavrne enako število svetovalcev — da bi občinski svet ponovno glasoval o predlogu uprave; občinski svet je to sprejel in ga tokrat z desetimi glasovi podprl (KPI, PSI in eden LpDA); proti sta glasovali KD in MSI (6 glasov), en predstavnik LpDA pa se je vzdržal pred glasovanjem. Predlog je bil tako sprejet.
V zvezi s sinočnjo sejo je sekcija SSk izdala tiskovno poročilo, v katerem med drugim izraža zaskrbljenost, ker še ni prišlo do skupnega sestanka, na katerem bi lahko razpravljali o osnutku programa, ki ga je izdelala SSk. Predpogoj za o-dobritev proračuna — pravi SSk — je sprememba programa, ki mora dejansko ustrezati potrebam domačega prebivalstva. V kolikor ne pride do teh sprememb zaradi pomanjkanja diskusije, ugotavlja še SSk, bosta stranki, ki upravljata občino, nosili odgovornost za morebitne posledice.
Tiskovno poročilo je izdalo tudi tajništvo sekcije KPI Devin - Nabrežina, v katerem uvodoma jemlje na znanje vsebino ponedeljkovega tiskovnega poročila sekcije SSk. V tiskovnem poročilu KPI je rečeno, da stranka izraža svoje največje
presenečenje za takšno stališče, saj doslej ne občinska uprava, ne sek-cijsko vodstvo, kakor tudi ne katerikoli drugi organi sploh niso prejeli dokumenta. Komunisti devinsko-nabrežinske občine kljub takšnim stališčem še vedno vztrajajo pri tem — je še rečeno v poročilu KPI — da bi preprečili zavrnitev proračuna ter dosledno temu nastop komisarske uprave.
Zasedanje občinskega sveta v Mitjah
Danes ob 20. uri bo redna seja občinskega sveta v Miljah. Med drugim bo govor o zaščiti voda pred onesnaževanjem, o izvolitvi dveh občinskih predstavnikov v upravni svet tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove ter o tjakupu jav-nokoristnih vozil.
ski čistilnici, kjer je kratek stik zanetil požar tik enega od številnih rezervoarjev. Na srečo jim je uspelo ogenj pravočasno pogasiti. Veliko dela 50 imeli na obalni cesti. Tu je več izrutih dreves popolnoma onemogočilo odvijanje prometa v obeh smereh. Tudi cesta, ki pelje z obalne ceste proti svetilniku, je bila zaradi blata in skle-stenega vejevja neprevozna. Avtomobilisti so se morali zato poslu-žiti trbiške ceste, če so sploh hoteli priti v mesto. Še po tej cesti pa je vihar razmetal številne reklamne table, tako da je bila vožnja po njej dokaj nevarna.
Prav tako ni bilo mogoče dalj časa voziti po cesti, ki pelje s Kon-tovela proti mestu. Pod sunki silovitega vetra je nekaj desetin metrov pred prvim ovinkom pod Ken-tovelom omagalo drevo. Deblo je tlesknilo na asfalt, medtem ko so se veje zgrnile in zaustavile pod sabo avtomobil, ki je vozil proti Tr stu. Nesreča ni bila tako huda, kot je kazalo prvi trenutek. Na kraj so prihiteli gasilci, ki so prežagali deblo in ga odstranili, tako da je lahko promet kake pol ure pozneje spet-stekel.
Ravno tako so imeli polne roke dela pri Rdečem križu. Njihova akcija pa je bila še toliko težja, ker sta ostala oba rešilca paralizirana v kaosu, ki je sledil prvi plohi. Eden se je ustavil (skupaj s številnimi drugimi avtomobili) v predoru blizu Trga Foraggi, drugi pa je imel še manj sreče. Ko se je vračal z Opčin proti Trstu, je veter tik pred njim izrul drevo, ki je padlo na cesto. Vešči bolničarji so krepko prijeli za drevo in ga kmalu odstranili s cestišča. Na tej cesti je sinoči obležalo še več dreves (pod Obeliskom), nekaj pa jih je tudi ustavilo promet na cesti, ki pelje z Opčin proti Bazovici.
Neur:e je terjalo tudi nekaj prometnih nesreč, ki pa se niso, na sre-
čo, tragično končale. Tako je prišlo do trčenja z dvema ranjenima v Naselju sv. Sergija. V Ul. Flavia se je mopedist zaletel v parkirani tovornjak. V Istrski ulici je med največjo povcdnjo ženska stekla čez cesto ravno v hipu, ko je mimo privozil avtomobil.
Za več časa so ostali nekateri mestni predeli brez električne napeljave. Isto se je dogajalo tudi po nekaterih kraških vaseh. Vetrje jn toča sta, kot rečeno, povzročila obilo škode na pridelkih, predvsem v vinogradih in sadovnjakih.
Zvečer se je izvedelo, da je na obalno cesto zdrsel zemeljski plaz, kar je še bolj otežkočilo promet. Na kraj so se spet podali tržaški gasilci, da bi preverili škodo in jo omejili.
Sinočnja nevihta, čeprav kratkotrajna, je na mah prekinila čisto
poletno klimo, ki je vela v naših krajih že od začetka meseca. Ponoči je zapihala tudi burja, kar je še bolj znižalo temperaturo. Ocena škode, ki jo je neurje povzročilo, včeraj sploh ni bila mogoča. Kaj več bomo izvedeli danes, ko bodo naši kmetje lahko na lastne oči stvarno ocenili škodo.
O Na Proseku št. 220 bo danes ob l<t. uri seja zahodnokraškega rajonskega sveta. Dnevni red: odobritev zapisnikov, sporočila predsednika, mnenje o proračunu za leto 1981, mnenje o pravilniku občinskih re-kreatorijev,
• Danes ob 18.15 bo zasedal rajonski svet za Rojan, Greto in Barkov-lje. Govorili bodo tudi o upokojencih in o pravilniku, ki urejuje delovanje občinskih rekreatorijev.
Ali se vprašanje lože P2 tiče tržaške občine?
Kaže, da moralno vprašanje, ki zadeva sezname framasonske lože P2 in ki je dvignilo toliko prahu po vsej državi, se še zdaleč ne tiče tržaške občine. Nekatere politične sile z Listo za Trst in misov-ci na čelu so namreč pripravljene zatisniti takorekoč obe očesi nad vso zadevo, četudi jih to vprašanje neposredno zadeva. Včeraj smo namreč imeli še en dokaz, ko se je bilo treba v okviru tretje svetovalske skupine izreči o prisotnem funkcionarju ACEGA odv. Levitu-su, ki je sicer, kot znano, pripadal loži P2. Komunistični svetovalec Monfalcon je zahteval njegovo odstranitev s seje. Toda listarskega odbornika De Roto Levitusova prisotnost še zdaleč m motila. Še manj je ta prisotnost motila fašističnega svetovalca Macana. ki ie celo vložil resolucijo v opravičitev framasonove prisotnosti. Za resolucijo so glasovali svetovalci LpT. KD in MSI. Proti je bila KPI. medtem ko se je socialdemokrat vzdržal.
Vest menda ne potrebuje dodatnih komentarjev. Zadržanje tistih, ki so podprli Levitusa, je pač le znak nazadnjaške doslednosti trza ških desničarskih sil.
DANES NA NEKATERIH ŠOLAH CELODNEVNA STAVKA
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V ZNAMENJU NEGOTOVOSTI
Sindikat slovenske šole k stavki ne pristopi - Na naših šolah reden potek izpitov ter ocenjevanja
Čeprav konec šolskega leta ne prinaša vsakomur brezskrbnosti, se kot je že star običaj, tudi letos mladi veselijo konec dolgih študij skih dni. Tako v naši deželi, kot drugod po Italiji se namreč ravno danes zaključuje šolsko leto, skoro dvesto tiscč šolarjev, dijakov in študentov, ki v naši deželi obiskujejo šole najrazličnejših stopenj, pa se bo poslovilo od razredne skupnosti, učitelja in profesorjev ter zaprašenih šolskih učilnic.
Čeprav pedagogi in drugi strokovnjaki že dolgo razpravljajo o njihovi učinkovitosti, pa so ocene in končna mnenja, tako za starše kot za učence, najpomembejše spričevalo opravljenega študija. Brez ocen, rezultatov in zaključnih izpitov tudi pravega zaključka šolskega leta ni, saj sta negotovost in pričakovanje večkrat močnejši od želje po počitku. Vse kaže pa, da bo treba letos dlje čakati na šolske izide,
Šolsko osebje tržaške pokrajine je namreč napovedalo vrsto stavk in protestov proti zakonskemu odloku
OB PONEDELJKOVEM OBČNEM ZBORU NAŠEGA GLASBENEGA ZAVODA
Težak finančni položaj in pomanjkanje kadrov vplivata na delovanje šole Glasbene matice
Predsednik upravnega odbera šole Dušan Hreščak in tajnik Adrijan Semen podala osrednji poročili Ravnatelj Grgič govori! o dosežkih in usmeritvi šote ■ Živahna razprava in volitve novega odbora
Ob rojstvu male
JANJE
čestita Nadji Kralj in možu delovni kolektiv Glasbene matice.
-lU	k
Šola Glasbene matice se ta čas nahaja v težkem finančnem položaju, najtežjem doslej in treba bo najti ustrezne rešitve, da bo zagotovljeno neprekinjeno delovanje šole same, ki je velikega pomena za kulturno rast celotne naše skupnosti. Pa ne samo to. Očitno ima šola Glasbene matice tudi velik vzgojni pomen in njena vloga je prvenstveno ta — vzgajati miade glasbenike, nuditi jim tako glasbeno vzgojo, ki ne bi bila sama sebi namen, am pak da bi zadostila tudi drugim potrebam naše skupnosti in ljudi. Seveda pa je vprašanje financ zelo pereče, kot je na ponedeljkovem občnem zboru v Gallusovi poudaril predsednik upravnega odbora šole Glasbene matice Dušan Hreščak.
Hreščak je analiziral" nastali finančni položaj in vzroke, ki so bo-
■ lllltllftlllMIIIIIIimillJIlIfllllltltllirillltHItllMIlIHMtHIIIIIItllllllinilllllllflllltlllltlllllltlllllllllllHMIIIIIIIIIIllllllMIIMIHIHIIIIIIIIHmillimillllllllllllMIIIIIIIIIIfllll
VČERAJ OKROG POLDEVETE URE
Roparja odnesla 87milijonov lir iz poštnega urada v UL Bramante
Denar je bil v glavnem namenjen za izplačila pokojnin - Rop izvedla mladeniča, ki baje nista iz Trsta
Kot kaže, se bo moralo verjetno tudi naše mesto sprijazniti z ropi, saj postajajo vedno bolj pogosti in ljudi skorajda ne presenečajo več, z izjemo jrzmriih, se vu Včeraj so precej gi. "‘V pozrh prt-J vsem upokojena, ki s< v prosto. In poštnega urada št. 5 v Ul. Bramante čakali na izplačilo težko pričakovane pokojnine.
Ura je bila nekaj čez pol devet in lf, nekaj minut prej je poštno ose bje dostavilo uradu v spremstvu policijske izvidnice posebno vrečo, v kateri je bila gotovina za izplačilo pokojnin in za druge vsakodnevne operacije. Nenadoma sta se v prostorih urada pojavila mladeniča, ki sta s pištolama v rokah napove-cala, da gre za rop in da ne bosta nikomur storila nič, če se ne ptemakne. Osem upokojencev, ki so takrat bili v uradu, se je moralo
obrniti proti zidu, uradnike pa (teh je bilo sedem) je prvi ropar — bil je lo mladenič dvajsetih let — sialno imel na muhi. Njegov pajdaš, ki so ga očividci opisali kot iri'ac.ega fanta s plavimi in kodra stimi lasmi, pa je medtem skočil za pult, pretrgal telefonske kable m natlačil v plastično torbo šope bankovcev v vrednosti 87 milijonov lir. Nihče ni reagiral in ropar ja sta lahko nato mirno ter ravnodušno odšla skozi vrata urada, na pločniku pa sta se razšla in nadaljevala mirne hoje svojo pot: eden proti Sv. Justu, drugi pa proti Tigu Sansovino.
Tržaška kvestura in karabinjerji so takoj uvedli preiskavo in blokirali izhode iz Trsta, toda v teku dneva niso ničesar odkrili. Ker so bila pričevanja precej netočna m nasprotujoča, je težko ugotoviti i
stovetnost roparjev, dejstvo jt vsekakor, da nista bila zakrinkana, kar daje misliti, da nista bila iz Trsta. Ker so podoben rop izvedli preteklega maja v Pordenonu, preiskovalci domnevajo, da gre verjetno za širše zasnovano skupino, ki pa naj ne bi imela nič skupnega z ropi, ki so jih lani v našem mestu izvedli neofašistični teroristi.
Umrl jc seizmolog Claudio Puppis
V starosti 64 let je včeraj nena doma umrl znani tržaški seizmolog Claudio Puppis. Pokojnik je 25 let deloval v tržaškem seizmološkem observatoriju v jami pri Briščikih, kjer se je bavil predvsem z analizo potresov.
trovali, da je v blagajni Glasbene matice primanjkljaj. To izhaja predvsem iz neurejenega statusa šole same, ki ne prejema državnih in drugih javnih prispevkov, oziroma so ti neznatni. Hreščak je nadalje podal nekaj sugestij, ki bi morale privesti šolo iz težkega položaja, naloga novega odbora pa bo, da poišče najustreznejšo pot.
Ponedeljkovemu občnemu zboru, ki ga je odprl tajnik Adrijan Semen, .ie žal sledilo le skromno število glasbenih pedagogov in članov, zaradi tega pa občni zbor ni bil nič manj pomenljiv. Sam tajnik Semen je namreč podal obračun delovanja, ki je bilo v pretekli sezoni izjemno bogato. Tako smo zvedeli, da je bilo v tem šolskem letu vpisanih na šoli 551 gojencev za posamični glasbeni po«k, od katerih je obiskdvalO' pouk 417 gojencev v tržaški pokrajini, 81 v goriški in 53 v videmski. Poleg tega sodelujejo v pevskih zborih in harmonikarskih ansamblih še 204 gojenci. Skratka, izjemno številna populacija in ni treba nadalje poudarjati vloge šole Glasbene matice. Tudi tajnik Adrijan Semen se je zaustavil ob kritičnem finačnem položaju, nadalje pa še ob šolski problematiki. Tu je ugotovil, da bo treba nujno zaposliti pedagoga za violino in stimulirati vpis gojencev k pouku godal. Tudi koncertna dejavnost občuti finančne probleme, čeprav so jo v tej sezoni popolnoma izvedli, odpadlo je samo gostovanje ljubljanske Opere. Tako v Trstu kot v Gorici je bila abonmajska sezona zelo uspešna. Semen se je nadalje zaustavil ob produkcijah gojencev šole Glasbene matice in posebej naglasil nastope Mladinskega zbora GM. Blagajniško poročilo o poslovanju v preteklem letu ter proračun za prihodnje leto je imel blagajnik Miran Kuret.
Tudi ravnatelj šole Sveto Grgič je prisotnim posredoval nekaj podatkov o delovanju šole. Pri tem je naglasil, da bo letos ponovno izšlo šolsko poročilo, nato pa navedel vse uspehe, ki so jih gojenci šole zabeležili tudi na mednarodni ravni. Ravnatelj Grgič pa je ob tem tudi povedal, da bi morali starši usmerjati svoje o-troke v drugačen pouk, ki ne bi zaobjemal samo študija klavirja in harmonike. Tudi o usmeritvi in delu Glasbene matice je bilo marsikaj rečenega, vendar se je razprava o tem razživela v poznejši diskusiji, ko so prisotni ugotavljali, da je tre-
ba natančnih načrtov za to, da ti šola čim bolje delovala in bila tudi navzven dovolj reprezentativna. S tem v zvezi bi bila nujna ustanovitev komornega orkestra šole, ki bi pomenil nekakšen kakovostni vrh. Govor je bil tudi o selekciji samih gojencev, pa o pomanjkljivi g'asbe-ni vzgoji naše skupnosti, kar pa je opaziti pri dojemanju kulture sploh. Skratka, načrtovanje in zaposlitev pedagogov za razne instrumente naj bi bila pogoj za nenehno kakovostno rast šole.
Občnemu zboru sta pozdrave posredovala tudi Milko Rener in Lidija Rupel. Predsednik ZSKD Rener je zaželel še uspešnejše delovanje šole. ob tem pa naglasil, da bi bi'o res treba poskrbeti za večjo selekcijo in ustvariti reprezentativen ansambol. medtem ko je
tajnik kulturnega odbora pri SK3Z Ruplova obžalovala, da je prav kultura tista, kateri se zaradi splošne krize najprej odvzamejo finančna sredstva. V imenu novoustanovljenega Tržaškega okteta je nato spregovoril Boris Pangerc in zaprosd GM za razumevanje za to delovanje.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni Go.jmir Demšar, Majda Furlan, Dušan Hreščak, Darij Jagodic. Vladimir Kariž, Edmund košuta. Miran Kuret, Pino Rojc, Elda Nanut, Milko Rener, Adriian Semen, Daša Svetina. Marta Vodopivec, Žarko Hrvatič in A-ieksander Vodopivec. Nadzorni odbor sestavljajo Janko Cotič, Dušan Košuta in Ivo Magajna, medtem ko sta namestnika nadzornega odbora Kamil Košuta in Vlacjjtnir Švara.
(mč)
Ulit Itlllllltlllllltlltllllllti II llllllllll Hilli Hill tllllttllMIIMIIIIIIItlMIIttlltltlllllllllllllllllllltttltltlJIlllllllllllllll
Lepa zaključna prireditev učencev šole «D. Kette»
Včeraj dopoldne je bila na osnovni šob »Dragotin Kette* v Ul. sv. Frančiška zelo lepa in prisrčna zaključna prireditev. Pester in bogat spored je odprla učenka petega razreda Andra Neubauer. V kratkem nagovoru je v imenu učnega osebja in sošolcev pozdravila prisotne, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor. Učenka je med drugim dejala, «da je ta dan za nekatere izmed nas, ki se čutimo kot veterani te šole, še posebno pomemben, ker se letos poslavljamo od osnovne šoje. Prihodnje leto bomo
vstopili v srednjo šolo in se spoprijeli z novim in za nas večinoma še neznanim svetom*.
Nato so se prisotnim predstavili učenci, od najmlajših prvošolcev, do »veteranov* iz petega razreda. Izkazali so se z recitacijami, skeči in lepimi prizorčki, ki so jih gledalci nagradili s ploskanjem. Gost zaključne prireditve je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki je prebral nekaj svojih pesmi, nato pa je podelil vsem učencem bralne značke. Prireditev se je zaključila z nastopom šolskega pevskega zbora,
...........................................tiiiHMVimiiiiimiimllllMlllum...,....iimiiii....mn.........milil..........................................................................................m......11)11111111...............................................m.......m..........
NOV KORAK K URESNIČEVANA) RAZISKOVALNEGA CENTRA
Prispevek dežele za preureditev prostorov taborišča na Podritah
V teh dneh beležimo nove premike na področju uresničevanja tako imenovanega znanstveno raziskovalnega centra, ki bi moral po prvotnih' načrtih zrasti nekje med Bani, Trebčami in Padričami. Danes dejansko lahko že govorimo o raziskovalnem centru na Padričah, kajti v raziskovalne namene bodo izkoristili že obstoječa poslopja bivšega tujskega taborišča nad trbiško cesto. Gre za 4500 kvadratnih metrov pokrite površine na zemljišču, ki meri skupno 35 tisoč kvadratnih metrov. Obstoječe objekte bo treba seveda primerno preurediti in usposobiti za znanstveno raziskovalno dejavnost. Prostore, ki so služili kot domovanja beguncev iz vzhodnih držav, bodo morali skratka spremeniti v laboratorije. Prav za uresničitev tega načrta je deželna uprava te dni sklenila nakazati konzorciju za namestitev, upravljanje in razvoj raziskovalnega centra tri milijarde lir. Poleg tega zneska, ki bo služil za preureditev bivšega begunskega taborišča na Padričah, bo dežela nakazala še 500 milijonov lir, ki jih bo konzorcij uporabil za pričetek svoje dejavnosti. Tudi glede tega je deželni odbor že sprejel ustrezni sklep.
Kot vidimo, prehaja uresničevanje znanstveno raziskovalnega centra v konkretnejšo fazo. Zaenkrat se s tem v zvezi govori le o površini bivšega taborišča. To pa še ne pomeni, da prvotno vinkuliranega področja ne bodo več izkoriščali. Ne smemo namreč pozabiti na protosinhrotron, ki bi ga morali prav tako postaviti nekje na vinkulirani površini. Skratka, nad prebivalstvom treh vasi vzhodnega Krasa še vedno visi kot Damoklejev meč nevarnost novih razlastitev.
Danes odprtje tržaškega velesejma
Na razstavišču pri Montebellu bodo danes slovesno odprli 33. mednarodni tržaški velesejem, na katerem bodo sodelovala podjetja iz tridesetih držav. Samo iz Jugoslavije je na tržaškem velesejmu prisotnih nad 60 podjetij, ki bodo prikazala izbor najrazličnejšega blaga za široko porabo in reprodukcijo s posebnim poudarkom na lesu. Poudariti moramo, da bo jutri v okviru velesejma uradni dan Jugoslavije.
POGOVOR Z NABRE2INSKIM OBČINSKIM ODBORNIKOM PAVLOM FONDO
Brezbrižnost dežele do Doma ostarelih v Sesljanu
Odbornika devinsko - nabrežinske občine Pavel Fonda in Giorgio De-pangher sta nam pred dnevi poslala v objavo pismo, s katerim opozarjata javnost na izredno pereče stanje Doma onemoglih v Se-sljanu in na objektivno nemoč ob činske uprave, ki ie pri reševanju težav v domu odvisna od deželne uprave. Ker je vprašanje oskrbe ostarelih oseb iz dneva v dan bolj pereče, nas .je zanimalo, kako se spopadajo s to družbeno stvarnostjo v nabrežinski občini. Odbornika za zdravstvo Pavla Fondo smo najprej vprašali, kakšen ie sploh obris tega vprašanja v občini.
Odg.: «Na Krasu ie ta problem brez dvoma čutiti manj, saj v večini primerov skrbijo za ostarelega domači ali sosedje. To ie tudi prav, saj je sprememba okolja, še posebno za priletno osebo, lahko zelo travmatična. Prav pa je, da imajo ostareli ali pa njihovi domači pomoč na domu. V tem smislu je za to storitev skrbel zdravstveni konzorcij. V Nabrežini imamo trenutno dve pomočnici in eno socialno delavko, ki obiskujejo ostarele na domu po dvakrat na teden. Ko bo s L julijem ta storitev prešla v upravo krajevne zdravstvene, enote, jo bo treba seveda
še okrepiti. Problem pa nastane, ko ie ostarela oseba nepokretna ali ko nima doma zadovoljive oskrbe. Takrat jo je treba sprejeti v dom. ki pa naj bi bil zanjo čimbolj domač. Tak dom je naša uprava "podedovala" pred petimi meseci od razpuščene Vsedržavne u-stanove istrskih beguncev. Gre za funkcionalno strukturo s 120 posteljami, kjer imajo od 1. januarja letos prednost pri sprejemu predvsem naši občani. Kot smo nakazali že v pismu, pa imamo pri upravljanju lega doma zaradi pomanjkanja osebja izredne težave, zaradi česar smo bili prisiljeni prekiniti spreierm.
Vpr.: »Kaka .da so težave nastale prav sedaj?*
Odg.: »To izpira iz drugačnega pojmovanja doma ostarelih. Prvotno je bilo zamišljeno, da se v ta dom sprejemajo samo zdrave in samostojne ostarele osebe in čim je nekdo opešal, so ga premestili. Za tak dom ie bilo dejansko potrebno mani osebja. Nam pa se zdi tako ravnanje neumestno, saj je za starega človeka, ki je zdi a v, najbolj prav, da ostane v svojem krogu in da mu morebiti pomagamo na domu. Javna ustanova naj bi torej skrbela za manj avtono-
mne ljudi, ki jih ne mislimo pre- \ mo ukrepati, brez novih moči pa meščati kot pakete. Pri tem pa mo- je nemogoče upravljati dom na žara biti oskrba veliko bolj interni v- dovoljiv način. Kljub pritiskom in
na in popolnejša, oziroma bolj strokovna.»
Vpr.: «Kakšno .je trenutno stanje doma v Sesljanu?*
Odg.: «115 gostov in 27 uslužbencev, katerim gre vse priznanje za vsestransko požrtvovalnost, se sedaj sooča s skoraj dramatičnim stanjem. Premestitve, ki so do lani bile na dnevnem redu, so blokirane. gostje se nenehno starajo, nameščencev pa ie zaradi premestitev in obolelosti vedno mani. Ponoči skrbi za 110-115 oseb ena sama bolničarka, 1 čistilka mora v i urah zjutraj pospraviti in počistiti 18 sob in 5 stranišč, težko je tudi razumeti, kako naj peščica bolničark pomaga 70 gostom pri umivanju in oblačenju. Deželni zakon dodeljuje občini prispevek za delovanje te strukture, medtem ko določa, da bo stroške za plače, nadomestitve ali začasne namestitve uslužbencev neposredno in v celoti krila dežela. Kljub jasnosti zakonskih določil in številnim zahtevam naše občine, pa je ie pet mesecev stanje v domu vedno isto, oziroma še slabše. Brez dovoljenja dežele za začasne, namestitve, mi ne. more-
vsestransktmu angažiranju vseh prizadetih sil se na deželni ravni ni še nič premaknilo, gostje in uslužbenci doma živijo in delajo p nemogočih razmerah, mi pa imamo zvezane roke. In to v brk skorajšnji zdravstveni reformi in pravici ostarelega do oskrbe, za katero je dejansko vse življenje plačeval.*
(nf)
zakladnega ministra Andreatte, ki predvideva omejitev javnih stroškov in ki je z nekaterimi predpisi močno prizadel tudi šolstvo. Novi odlok med drugim prepoveduje odprtje novih razredov in ustanovitev novih odsekov v vrtcih ter napoveduje prekinitev celodnevnega
Koristen obisk na ljubljanski polikliniki
V soboto je delegacija tržaških predstavnikov javnega zdravstva obiskala na povabilo slovenskih zdrastvenih oblasti ljubljansko polikliniko. Delegacijo je vodil predsednik krajevne zdravstvene enote dr. Pan-gher, sestavljali pa so jo še član upravnega sveta tržaških združenih bolnišnic Terčon, predstavnik Slovenske skupnosti v upravnem odboru Opelt in nekateri funkcionarji združenih bolnišnic.
Gostje je vljudno sprejel glav-ni direktor ljubljanskega Kliničnega centra dr. šifkovič z nekaterimi svojimi najožjimi sodelavci.
Med obiskom so si gostje iz Trsta ogledali najbolj zanimive medicinske in kirurške strukture ljubljanske poliklinike, prišlo pa je tudi do izredno koristne izmenjave mnenj zdravstve-no-organizacijskega značaja.
Obisk se je zaključil z obvezo po še večjem številu takih in podobnih medsebojnih srečanj tako na tehoično-sanitarnem kot tudi na organizacijskem področju. To naj bi privedlo do razširjanja spoznavanj na obsežnem polju zdravstvene oskrbe, ki ima v obmejnih deželah mnogo skupnih točk. Tudi zato je tržaška delegacija povabila predstavnike ljubljanske bolnišnice na povratno srečanje v Trst, kar so gostitelji vljudno sprejeli.
pouka. Poleg tega je dekret močno prizadel začasno zaposleno osebje, predvsem tiste, ki že več let poučujejo kot suplenti ali z letnim l-menovanjem in čakajo na stalež. Kaže namreč, da nad 120.000 začasnih nameščencev staleža tudi leto* ne bo dobilo.
Enotni šolski sindikat ostro obsoja sprejete odločitve ter nov pred-p's ministra Bodrata, ki naj bi šolskemu osebju omejil pravico do stavke. Da bi podčrtal potrebo po čimprejšnji rešitvi neštetih odprtin vprašanj, ki zadevajo naš šolski sistem je enotna sindikalna zveza napovedala za danes celodnevno stavko šolskega osebja. Stavka, ki je le začetek daljše mobilizacije, bo le v tržaški pokrajini, kjer se bodo zato izpiti na osnovnih in obveznih šolah začeli z enodnevno zamudo.
Člani izvršnega odbora SSG pri vladnem komisarju
Vladni komisar dr. Mario Marrosu je sprejel člane izvršnega odbora Slovenskega stalnega gledališča, ki so ga obvestili o finančnem položaju in o perspektivah te osrednje kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Obsežneje so obravnavali stalno naraščajoče dolgove in nujnost rešitve, ki bo trajnega in ne začasnega značaja. Vladni komisar je zagotovil podporo slovenskem^ gledališču in se obvezal, da bo naredil nekatere konkretne korake, da se rešijo naibolj pereča vprašanja gledališča.
Nekoliko drugačen je položaj v goriški, videmski in pordenonski pokrajini, kjer bo pouk potekal redno, Kaže, da se bo jutri šolsko leto redno zaključilo tudi na vseh slovenskih šolah, saj sindikat slovenske šole ni pristopil k napovedani stavki.
Še se najde poštenost
40-letni Ferruccio Hoeller iz Ul* Giulia 26 je na pločniku istoimenske ulice našel torbico, v kateri je bilo nad poldrugi milijon lir v bankovcih. Pošteni najditelj je torbico * zneskom izročil kvesturi, kjer jo je njena lastnica, 84-letna upokojenka Maria Ribic vd. Ferluga, lahko dvignila.
Agenti letečega oddelka so areti; rali 32-letnega Stellia Bilianija, katerega so v noči med ponedeljkom in torkom zasačili v nekem baru v Ul. Lloyd, v katerega je Biliani vdrl z namenom, da bi kradel.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po mučni bolezni zapustil
RADO ŠPANGER
Pogreb bo danes, 17. junija, ob 17.30 v Avberju.
Žalujoča sinova Mitja in Branko s družinama, nečaki in nečakinje
Prosek, Avber, Niš, Trst, 17. junija 1981

PRISRČEN SPREJEM V PROSTORIH KO IVAN TRINKO
BIVŠI AKTIVISTI S TRŽAŠKEGA OBISKALI BENEŠKO SLOVENIJO
Gostom nazdravil Izidor Predan - Domenili so se za čimprejšnje ponovno srečanje ob partizanskem prazniku
V	ponedeljek je bila na obisku v Čedadu delegacija Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, ki se je na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko* sestala z bivšimi partizanskimi borci iz Beneške Slovenije.
V	imenu krajevne sekcije partizanov iz Beneške Slovenije je tržaške aktiviste pozdravil tajnik Izidor Predan, ki jih je seznanil s položajem in bojem beneških Slovencev za njihove pravice, v katerega, je dejal, so aktivno vključeni tudi bivši partizanski borci iz teh krajev. Pred: desetimi leti, je dejal Izidor Predan, bi vam lahko že v nekaj besedah o-pisal vso našo dejavnost, ki je bila tedaj še skromna. Danes, je nadaljeval, si skorajda ne upam naštevati imen vseh društev in organizacij, ki to dejavnost pri nas nadaljujejo, ker se bojim, da bi kakšno izpustil. Mi vemo in tudi računamo, je na glasil Izidor Predan, na pomoč vseh Slovencev v zamejstvu in na pomoč naše matične domovine v borbi za
naše pravice. Prepričani smo, je še dejal, da imamo prav v nekdanjih borcih in aktivistih, ki so toliko prispevali v boju proti skupnemu sovražniku, najboljše prijatelje in tovariše.
V imenu Združenja aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, se je vsem zahvalila predsednica Neva Lukeš, ki je poudarila željo aktivistov tržaškega področja, da se še tesneje povežejo z bivšimi partizanskimi borci iz Beneške Slovenije. Menimo, je dejala, da je to koristno in potrebno, saj je tudi naša dolžnost, je nadaljevala, da tudi mi prispevamo svoj delež v borbi prebivalstva Beneške Slovenije za pravice, ki mu pripadajo.
Ob koncu srečanja, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki nekaterih društev, ustanov in organizacij, ki delujejo v Beneški Sloveniji, je bilo sklenjeno, da pride čimprej do podobnega srečanja, tokrat v obliki družabne prireditve ali partizanskega praznika.
KULTURNO DRUŠTVO
■fSlance. o^teSeten
V gledališču F. Prešeren v Boljuncu v petek, 19. junija) ob 20.30
NASTOP BALETNE SKUPINE ŠD MLADINA IZ KRIŽA
Spored:	'V
1. Sanje lačne in osamljene muce Koči;
2 Grieg: Peer Gynt
Vabljeni
	ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
»i	
Danes, 17	junija ob 20.30 v
mali dvorani Kulturnega doma	
ZBOROVSKI VEČER	
Sodelujejo	solopevci, otroški
zbori, dekliški zbor in Trža-	
	ški oktet.
	Vabljeni! j
Občni zbor NŠK ki bi moral biti jutri, 18. junija 1981, je preložen na
četrtek, 25. junija 1981
ob 18. uri..
Odbor
Razstave
V	galeriji »Planetarni* v Ul. Diaz I Je odprta razstava del slikanja Giu lia,;Turcata.
iV galeriji »Teatru romano* raz' »Kavlja do 29. junija svoja dela Renato Furlanetto.
V	galeriji «S. Michele alla Roton-
dai v Ul. S. Michele 8 — so na o-gled do 28. t.m. odtisi neapeljske grafike iz 18. stoletja.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 17. junija
GORAZD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 20.44 in zatone ob 5.17 Jutri, ČETRTEK, 18. junija BOGDAN
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 30,4 stopinje, najnižja 21f,3, ob 18. uri 27 stopinj, zračni tlak 1008,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 65-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE; .Roberto Guerrie-ri, Astrid Garlatti.
UMRLI SO: 60-letni Guido Corra-do, 76 letna Carmela Ceugna vd Go-riup, 67-letna Vida Škerlj, 52-letni Renato Steffe, 80-letna Carmela Pa-gliaro vd. Prazio, 73 letni Matteo Braicovich, 74 letni Giuseppe Salamon, 72-letna Argia Mazzanti vd. Temporini, 83 letni Ettore Papa, 77-letni Guglielmo I.acchia, 43 letni Pie-tro Sinconi, 75-letna Carolina Dragan vd. Rota, 30 letna Milena Seffin, 78-letna Maria Godina vd. Millo, 79-letna Albina Slauz por. Mich, 72-letna Maria Canciani vd. Zei, 68 letna Anna Gruden, 81 -letna Ada Mazza vd. Ferrario, 50 letni Giuseppe Gu-lino.
Gledališča
Novi predsednik pokrajine
včeraj prisegel
Na tržaški prefekturi je bila včeraj kratka slovesnost prisege novega pokrajinskega predsednika, melonarskega predstavnika Carla Venture, danes pa bo formalna u-mestitev novega listarskega odbora na pokrajini. Za danes dopoldne je predvideno tudi srečanje novih upraviteljev s tajniki sindikalne zveze 'CGIL, CISL in UIL Gialuzom, Degrassijem in Di Turom. Skupaj naj bi proučili gospodarski položaj na Tržaškem.
Koledar listarskih upraviteljev obsega nadalje za jutri polaganje vencev v Rižarni, pred Bazoviškim spomenikom in pred bazoviško »fojbo* nato srečanje z načelniki svetovalskih skupin, za pojutrišnjem ob 11. uri pa je predvidena tiskovna konferenca.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo. 21. junija. avtobusni izlet na Platak z vzponom na SNJEŽNIK. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI. Ul. sv. Frančiška 20, še danes, 17. junija.
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje Trst priredi 28. junija enodnevni izlet Program: odhod z avtobusi iz Trsta do Poreča; v Poreču se bomo vkrcali na 'ladjico. ki nas bo popeljala do Rovinja ir nazaj do Poreča s postankom v Limskem zalivu. Za kosilo pečene ribe na ladjici Cena 32.000 lir.
Vpisovanje do jutri, 18. t.m., na se-, dežu KRUT, Ul. Montecchi 6/IV, tel. 795-136.
Socialistična sekcija Prosek - Kon-tovel organizira 28. junija izlet v Poreč in Rovipj,
VESELI DAN ZA TISOČE UČENCEV IN DIJAKOV
ZADNJI DAN ŠOLSKEGA LETA NEKATERI PA IMAJO ŠE IZPITE
Šolski izidi bodo znani že danes dopoldne
RAZPRAVA 0 POKRAJINSKEM PRORAČUNU
BRATINA: NE ČAKATI NA VLADNO ODLOČITEV
Načelnik svetovalcev KPI je zahteval, da krajevne ustanove prevzamejo pobudo za izvajanje manjšinskih pravic
[^Čestitke
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. Ul. Alpi Giulie 2. Ul. S Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavgna 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOI.IO
Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 206121. Sesljan: tel 209 197, Žavlie: tel. 213 137; Milje: tel 271 124.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8 ure te|. 732 627, predpraznična (Ki L do 21. ure in praznična od 3. 4	20
Ure. tel 68 441
VERDI
Danes ob 20.30 (red B) bo na s po redi/.;V' gledališči)' VdfdDrecital, katerega1 protagonist bo ruski pianist
Nikita Magaloff. V prvem delu bo izvajal Ra.velove in. Beethovnove skladbe,, v drugem pa Chopinove.
Vstopnice v prodaji prt hlagajni gledališča.
Kino
Ariston 18.00 (v dvorani) — 21,30 (na prostem) »Le strade del s ud*.
Eden 18.00 «Soldato Giulia agli ordi; nj».	'
Ritz Danes zaprto.	i«
Grattacielo 16.30-h20.15 »Ben Hur*. W, Valterja, / ■	'*
Fenlce 17.00 »Roller - bali*. J. Can. Prepovedan ml,adini pod 14. letom.
Aufora 16.30 »Superfestival della Pantera Rosa*'.
Capitol Zaprto do petka.
Cristallo 17.30 «Qualcuno volo sul nido del: cuculo*. J. Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Casablanca passage*. A. Quinn.
Moderno 16.30 »Chi tocca il giallo muore*. Jackie Clian.
Lumicre 16.45 »Ordine da Hong Kong: uceidete pantera nera*.
Mignon 16.30 »Bruce Lee mano d’ac-ciaio*.
Nazionale 15.30-22.15 »La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filndrammatiro 14.36—22.00 «L'esta-si e langosria*. Prepovedan mla dioi pod 18. letom.
Radio Danes zaprto.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 »Kil-lerfish: 1’agguato sul fondo*.
Valmaura (poletni kino) 21.15 «11 corripre della mortr*
Danes praznuje 70. rojstni dftn ANGEL PIPAN. Vse najboljše mu želj drugina Ota iz Boljunca.
Danes praznuje ALOJZIJA TUL rojstni dan. Še mnogo srečnih in zdravih let med svojimi dragimi ji želijo mož, bčeri, zeta ter vnuki Iztok, Mitja in Saša.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
PRODAM enonadstropno štiriprostor-no hišo, potrebno popravila, z vrtičkom pri Sv. Ivanu. Tel. 568-115, MLADENIČA prostega vojaščine z znanjem srbohrvaščine ali .slovenščine zaposli važn kmetijsko podjetje za delo v lastnih trgovinah. Telefonirati v uradnih urah na št. 640/631003.
IŠČEM mini stanovanje ali sobo s kopalnico po možnosti v centru mesta. Telefon (040 ) 62727 vprašati po, Bertu.
KMETIJSKA zadruga v Trstu sprejme v službo prodajalce/ke in v^-jence/ke za svoje trgovine. Uprava in skladišče III. traversale Bst . (industrijska Cona) telefon 049/ 817-325.
PRODAM sadike krizantem (goriške bele). Telefon 225 723. V -VV1NDSURF z jadrom 4,2 kv. m zad njo razpoložljivo desko lahko ta-: koj dvignete pri Čupi po' vplačat nju 550.000 lir pri openski-hranilnici.'.. j ,	,
PRODAM športni motor benelli 125 k etn letnik 1972. (tena 400.000 lir Rajko Devetak, telefon 0481/391082, IŠČEMO delovno moč za prodajo v skladišču gradbenega materiala. Ponudbe nasloviti fia »Skladišče* -~ poštni predal 2043, 34016 Opčine. NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev. Telefonirati v večernih urah na št. 040/54421.
PROJJA M ;i vikend na Lokvah. 130 ’ kvadratnih metrov uporabne - po vršine, .1200 kvadratnih metrov zemljišča. Informacije: Nova Gori ca, tel. 22-872 od 19. ure dalje. OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje: Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon: 2. italijansko državljanstvo: 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20.
‘šolsko leto se danes zaključuje za več kot tisoč dvesto učenk in učencev, dijakinj, učiteljic in učiteljev, profesoric in profesorjev. Nekateri bodo sicer še imeli opravka z izpiti v prihodnjih dneh. Od vseh, ki so letos obiskovali slovenske srednje šole na Goriškem smo za našo fotografijo ob zaključku leta izbrali u-čenke in učence 5. razreda osnovne šole v Sovodnjah. Zapuščajo osnovno šolo, med letom so bili pridni, izkazali so se na prireditvi za podelitev Bevkovih bralnih značk v Sovodnjah, v prihodnjem šolskem letu pa se bodo znašli skupno z vrstniki iz drugih krajev v slovenski nižji srednji šoli v Gorici
Šolske vesti
Dijaki srednje sole b. Levstik t Proseka vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 17. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku
Razna obvestila
V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 20. do 22. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tem-pore in sicer v nedeljo, 21. junija, ob 9. uri na »Gorici*. Vpisovanje uro pred pričetkom.
Esnrnmmm
Namesto cvetja na grob strica Radota darujeta Sarah in David
20.000	lir za ŠD Mladina.
i>-. ;■ i &53253 • ■ 't-.' v
B A N G	1 * C RED | TOD I TRJ EST£
' t R ŽA Š K A- K Rt: D l'T K A BANKA
S. PA.'
Ti4or - guCA r fil2I to. • ' '."jE?	.
16. 6. 1981
Ameriški dolar Funt šte.rling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski l.orto* Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
1177.-
2315,—
1800,-
565.-
205,-
29.75 496 -
69.75 970 — 446.— 155,50 228.-198,-
18,-
30.80
28,-
MENJALNICA
vseh trnih valut
i« .,-iC^V
+ A a


Tudi za slovenske učence in dijake,. kot za njih vrstnike, v vsej državi,‘bo danes zaključni šolski dan. Za nekatere je bilo to šolsko leto pozitivno in uspešno, za druge pa ne. Izidi'bedo na'oglasnih deskah našili srednjih šol objavljeni že danes predpoldne; takoj po zaključnih šolskih mašah. Dijaki bodo tako izvedeli če so izdelali, imajo popravne izpite, ali bodo morali razred ponavljati. '
Na vseh slovenskih osnovnih šolah se bodo učenci'zbrali z učiteljicami zadnjič v tem šolskem letu ob običkjni uri začetka pouka, t.j ob 8.30. Skupno bedo iz šol šli v dccnače cerkve, kjer bo zaključni šolski verski obred; Učenci iz obeh mestnih šol še bodo zbrali v svojih šolah, zatem bodo skupno šli na Placuto, kjer bo maša za otroke šol v Ulici del Brolo, Ulici Vittorio Veneto in onih iz pevmske šole, ki trenutno imajo pOuk v Gorici.
Na nižji .srednji šoli »Ivan Trinko* se bodo dijaki zbrali ,v učilnicah ob 8.30. Imeli bodo še nekaj pouka, šolsk^'lipašja bp. ob 10. uri v kapeli v poslopju,y')Uji|Ci Alviano.. Stp dija; kov trgtjjh razredov te šole bo imelo malo rgaiiiirp. Začeli jo bodo že v..četrtek, I8,j-junija, .ob 8 30. Ta, dan bedo imeli pjsmeno nalogo iz italijanščine. y, petek bodo imeli slovensko nalogo, v soboto nemško, v ponedeljek pa, matematično. Ustni izpiti bedp v naslednjih dneh, Izidi bodo na oglasni- deski za druge razrede že danes,.
Na učiteljišču «Simon Gregorčič* bo zaključna maša ob 9. uri. Skupna bo za vse slovenske višje srednje šole. Maša bo v kapeli v Ulici Alviano. šolski izidi,bodo objavljeni na oglasni deski danes zjutraj. Danes bodo v risainici učiteljišča odprli tudi razstavo risb in ročnih del dijakinj, ki obiskujejo tečaj za vrtnarice. UsocsobUencstni izpitj tako za učiteljiščnike kot za dijakinje te; čaja za vrtnarice se bedo pričeli 2. julija.. Na učiteljišču bo izpit delalo 23 di’akinj in dimkov. na tečaju za vrtnarice pa 7 dUakinj
Tudi dijakinje in dijaki trgovskega zavoda »Ivan Cankar* in podružnice trgovskega zavoda »Žtoa Zois*, se bodo zbrali v šoli v Ulici Vittorio Veneto ob običajni uri. mašo bodo imeli v Ulici Alviano ob 9. uri. Na zavodu »Ivan . Cankar* se bo že v četrtek 18,. junija, ob 8.30 pričela
mala matura za dijake 3. razreda. Teh je šestnajst. V četrtek hodo pisali italijansko nalogo, v petek nalogo iz splošna izobrazbe, v soboto nalogo iz trgovske tehnike. V ponedeljek bosta na vrsti nalogi iz nemščine in srbohrvaščine, v torek strojepisna naloga,- v sredo pa nalogi iz stenografije in strojnega računstva, zatem bodo dijaki imeli še izpit iz telovadbe. Ustni izpiti bo-
do v četrtek, petek in soboto. Veliko maturo na tej šoli pa bo delalo sedem dijakinj in dijakov. Začela se bo 2. julija.
Tudi dijakinje in dijaki klasičnega liceja »Primož Trubar* se bedo zbrali v šoli ob običajni uri, mašo bodo imeli v istem poslopju ob 9. uri. Izidi bodo znani dopoldne. Na maturo, ki se prične 2. julija, bo šlo devet dijakinj in dijakov.
Pokrajinskemu svetu že dolgo čaša pojenjuje sapa. Morda od same izvolitve dalje. Od takrat torej, ko so se stranke večine zapletle v boj za predsedstvo krajevne zdravstvene enote in so začele zanemarjati druga važna vprašanja. Tako se je včerajšnja seja posvečena proračunu za leto 1981 začeia z enourno zamudo. Uvodoma je predsednik Cumpeta izrazil solidarnost z družino malega Alfreda, ki je umrl v vodnjaku v Vermicinu. Dejal je, da je zaradi neposrednega televizijskega prenosa bilo mogoče, ob velikih žrtvah, ki so bile storjene, da bi otroka rešili, ugotoviti tudi velike tehnične pomanjkljivosti. Spet je prišlo do izraza, je rekel Cumpeta, kako se ob velikih in majhnih tragedijah pokaže pomanjkanje tehnične usposobljenosti, da bi se preprečile nesreče.
Po tem uvodu se je nadaljevala razprava o proračunu in prvi je spregovoril načelnik skupine KPI prof. Ivan Bratina, ki je v enournem govoru opredelil stališče stranke do vseh poglavitnih vprašanj političnega, gospodarskega, družbenega, kulturnega in narodnega značaja, ki so zajeta v poročilu, ki spremlja proračun. Obširno je govoril o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti in omenil omejitveni značaj deželnega zakona št. 10 o pravici do študija. Zavrnil je stališče odbora, da je potrebno počakati na zaščitni zakon iz Rima in zahteval, da morajo krajevne ustanove aktivno nastopiti, da se spoštujejo manjšinske pravice. Vprašal je, zakaj se še ne razpravlja o jeseni lani predloženi resoluciji KPI o rabi slovenščine. Bratina je dejal, da je svetovalka SSk Ferletičeva lani zahtevala denar za simultano prevajanje, sedaj pa, ko je v odboru, te postavke ni v proračunu. Ižrekel je tudi pri-
pombe, ker se ni še ustanovila pokrajinska slovenska konzulta. Po Bratinov! oceni se v zadnjin desedn letih za Slovence ni veiiko naredilo in je zato obsodil KD in druge stranke v pokrajinskem odboru, dg nočejo odprtja do Slovencev. Iz teh razlogov in tudi zaradi stališč KPI do splošnih vprašanj, je Bratina pri glasovanju o proračunu napovedal nasprotni glas.
Za njim je o splošnih in tudi o slovenskih vprašanjih spregovoril predstavnik krščanske demokracije Bruno Lcngo. O obeh poročilih bomo obširneje poročali prihodnjič.
Več sto planincev v Terski dolini
Tolikšnega obiska slovenskih planincev Benečija še ni doživela. Nad tisoč ljubiteljev gora, članov zamejskih planinskih društev iz Celovca, Trsta in Gorice ter Čedada, Nove Gorice in Vipave, Kobarida in kar devetih gorenjskih planinskih društev, se je v nedeljo zbralo na 16. srečanju v Brdu v Terski dolini, na vsakoletnem srečanju ,ki je iz leta v leto bo]j množično.. Prišli so Tudi i predstavniki Planinske zveze Slovenije, s Tonetom Bučarjem na čelu. Marsikdo je čudovito nedeljo predpoldne izkoristil za krajši* -»let v zeleno okolico Brda, ali pa za ogled skoraj v celoti obnovljene vasi. Mnogo je bilo tudi takih, ki so raje posedli v; okolici prireditvenega prostora ter uživali Ob, pokušnji oktisno pripravljenih specialitet na žaru.
Uradni del 10. (jubilejnega) srečanja se je pričel, ob ]2, uri, s pozdravnim nagovorom predsednika Bene-1 škega planinskega društva Jožka | Kukovca, medtem ko je udeležence j planinskega shoda v imenu beneških | Slovencev ter v imenu društev in organizacij, ki v teh krajih delujejo, pozdravil Dino Del Medico.
»Težko je z besedami izraziti občutke hvaležnosti za vso pomoč, ki nam jo je nudila matična domovina v denarju, v delu pa tudi v znanju za obnovo našega in naših krajev*, je uvodoma dejal govornik, ki je orisal težke gospodarske razmere, vir izseljeništva, zaostalosti. Potres pred petimi leti je uničil domove, čez noč razrušil temelje skromnega gorskega kmetijstva, navidezno pretrgal vez, ki je izseljence povezovala z domačim krajem, z domačimi ljudmi.
V VROČEM ČASU JE PORABA VEČJA
Štedimo z vodo, kmalu bo dražja
V večernih urah bo v mestu na razpolago manj vode kot običajno
V ponedeljek zvečer je iz vodovodnih pip v mestu prihajalo manj vode kot pbičajno. Za omejitev porabe vode (so se odločili1 v mestnem podjetju ‘ enostavno zato, ker je v teh vročih dneh poraba večja od običajne in ker iz jugoslovanskega vodovoda Mrziek prihaja malo vode, oziroma je ne prihaja toliko kot bi je Gorica v teh vročih dneh ra bila.
Ker iz drugih vodnjakov na področju goriške občine pa ni moč dobiti več vode, so se tehniki v mestnem podjetju odločili, da bo manj vode za uporabnike. To tudi zato, ker prav v teh večernih urah ljudje močijo vrtove, kar je sicer nedovoljeno. Vodo namreč dobavlja mestni vodovod za potrebe družinskih članov, ne pa za namakanje vrtov. Če bi redarji koga, kmeta ali nekmeta, zalotili v trenutku, ko moči vrt. potem bi ga morali kaznovati. A v naši državi so itak kazni mile in kje najdeš človeka, ki bi šel na kak vrt kregat se z gospodinjo, ki zaliva rože ali s kmetom, ki zaliva paradižnike ali solato.
Z vodo bomo morali vsekakor šte-diti tudi v prihodnjih dneh in mesecih, kajti vode bo' malo. Tako so nam povedali na mestnem podjetju. Potrebe Nove Gorice naraščajo in zaradi tega v jugoslovanskem vodo vodu gledajo bolj na svoie potrebe, čeprav dobavljajo vodo Gorici, tudi upoštevajoč določila mednarodnega italijansko-jugoslovanskega sporazuma. Poleg tega pa je voda v Novi Gorici precej dražja kot pri nas in
je novogoriškemu podjetju tudi za to, da za svojo vodo več iztrži, kot če jo proda v inozemstvo.
Gorica je «den tistih srečnih krajev, kjer je cena vode nizka. Zaradi tega in tudi, ker so se medtem režijski stroški zvišali, predlaga mestno podjetje precejšnjo podražitev vode. O tem bodo sklepali v petek na seji občinskega sveta.
V Gorici seja izvršnega odbora SKGZ
Pod predsedstvom Borisa Race-ta se je v torek zvečer v Gorici sestal izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. V obširni razpravi se je seznanil s pripravami za občni zbor, ki bo v nedeljo. 21. junija s pričetkom ob 9.30 v deželnem avditoriju v Gorici. Pogovor je tekel tako o tehnični izvedbi občnega zbora, kakor tudi o vsebinskih vprašanjih, zlasti še o učinkovitosti organizacije v boju za kvalitetnejšo prisotnost v javnem življenju in za prodornejšo manjšinsko politiko v odnosu do političnih subiektov, ki oblikujejo družbeno -politične procese in predvsem tiste, ki nas neposredno zadevajo. V diskusiji so se soočili tudi z organizacijskimi vprašanji in s sestavo kandidatne liste za novi glavni odbor, ki ga bo -izvolil občni zbor.
prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Pa ni zmagala naraižna 'nesreča, močnejša je bila človeška solidarnost, takojšnja in učinkovita bratska pomoč, zato tudi «novo> Brdo že stoji Del Medico je nadalje ugodno ocenil vse pogostejše gospodarske pobude, sad sodelovanja med slovenskimi podjetji in slovenskimi ustanovami v zamejstvu. «Tudi to je dragocena pomoč, za katero izrekamo našo zahvalo*.
Govoru in izmenjavi priložnostnih
ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI
vabi na
3. ZAKLJUČNO PRODUKCIJO
ki bo danes, 17. junija, ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3.
daril je sledil pester kulturni spored z nastopom jeseniške godbe na pihala, znanega beneškega godca, harmonikarja Liza Jusse, nastopom pev-skih zborov jp harmonikarjev, zaključili pa so pevci iz Srednje vasi z znano Bohinjsko himno.
V popoldanskem času ko so zapeli še Nediški poubi, so za dobro voljo poskrbeli še godci ansambla Pal, v »prosti* sestavi pa so poskočne viže igrali tudi jeseniški godči.
Pa še besedo dve o organizatorjih srečanja, Beneškem planinskem društvu ter društvu izseljencev in bivših izseljencev iz Brda, ki jim vsekakor gre naše priznanje. Prihodnje leto bo planinsko srečanje na Pristavi nad Jesenicami.
Izruta drevesa na tržiškem področju
Nevzdržno vročino je tudi na Goriškem pregnal dež. Medtem ko je v Gorici in njeni neposredni okolici le močno deževalo (gasilci niso imeli skoro nič dela), je elektrika zmanjkala le nekaj trenutkov, je bilo na . tržaškem obalnem področju tja do Gradeža precej bolj hudo. Močan veter je izrul precej dreves na vsem področju od Štiva na do Gradeža. Gasilci so morali
povsod odstranjevati drevje Iz cest v Tržiču, Fossalonn, Ronkah, na kopališču Marina Julia (povedali so nam, da je lam veter izrul še maloštevilna drevesa, ki so ostala pokoncu po hujši nevihti pred nekaj leti), Šempetru ob Soči in Pie-risu. V Fossalonu je veter odkril tudi streho nekega kmečkega gospodarskega poslopja. Na goriškem Krasu pa je pihal močan veter, večje škode niso imeli. Karabinjerji v Doberdobu so nam povedali, da je več časa manjkala električna luč.
Produkcij? goriške Glasbene šole GM
V predavalnici v Ulici della Croct 3 bo drevi, ob 20.30, tretja letošnja zaključna prodtikcija gojencev in gojenk, ki obiskujejo šolo Glasbene matice v Gorici. O prvi produkciji smo v našem listu že poročali, lepo pa je uspela tudi druga produkcija, ki je bila prejšnji večer.
Na njej sp z nastopom pokazali Jcaj so se v zadnjem letu in seveda še prej naučili naslednji učenci: Boris Zavadlav, Gabrijel Sfiligoj. Aleš Feri, Majda Bratina, Vojko Bratina, Maksimilijan Albertin, Igor Pregelj, Dušan Košuta, Ivana Roner, Mitja Feri. Adrijana Furlan, Vojko Pahor, Dimitrij Florenin, Suzana Makuc, Igor Primožič, Franko Cer-minara, Anna Campagna, Valter Ferolja, Dario Bernardis, Sabina Fabbro. Graciiela Paoletti. Bruna Fajt. Sonja Pelicon in Katarina Tabaj.
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško, obvešča, da bo 32. redni letni občni zbor. v petek, 19. junija, ob 20. uri (ob prvem sklicu) ter ob 20 30 v drugem sklicu. Občni zbor bo v predavalnici v Ulici della Croce S v Gorici.
Pobiranje davkov v Sovodnjah bo v ponedeljek, 22. t.m., od 9. do 11. ure.
Kino
O ort ca
VERDI 18.00—22.00 «West side sto-ry». N. Wood in R. Moreno. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 »Marti sospet-te*. L, Ventura in C. Auger. Barvni film.
VITTOR1A 17.00-22.00 «Quel dole« corpo di Fiona*. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Trii d
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Ultra por-no sexy mowie».
PRINCIPE Danes zaprto.
A« »v* tiari ca in okolicu
SOČA 18.00—20.00 »Za pest dolarjev*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Sramežljiv sem, toda se zdravim*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Žrelo*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 244.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. RosseUi, tel. 72-340.
•iiiiiiiiiiniiMinniiimiiiiMifMimniiiMiMiiiiiiiiiiiinuMtMUtitiiiMiMiuiiMiiiiuiifiitiiiiiMiiitHnifillittiiiiNl
Delavstvo tovarne INTECO zavrača množične odpuste
Delavstvo tovarne kontejnerjev INTECO pri štandrežu zavrača množične odpuste, ki jih zahteva tovarnar. To so delavci izpričali na zelo številni skupščini, ki je bila včeraj popoldne v tovarni in ki jo je sklical enotni sindikat kovinarjev. Tovarnar namreč zahteva 77 odpustov.
Iz pisma, ki ga je tovarnar poslal enotnemu sindikatu SLM, ni razvidno, (Se bi drugih približno 80 delavcev kmalu ponovno zaposlili. Že skoro leto dni je namreč vse delavstvo te tovarne v dopolnilni blagajni. Lani so delo v tovarni ustavili rekoč, da imajo polna skladišča. To je bilo tudi res, saj je bilo s ceste videti stotine in stotine neodpremlje-njih kontejnerjev. Sedaj teh ni več.
Jutri bo zastopstvo sindikata SLM šlo na sedež goriške zveze industrij-cev. Prišli bodo tudi delavci tovar-
ne, ki se bodo utaborili pred tem sedežem.
Vesti iz tržiških tovarn
V petek bodo v nekdanjem podjetju Maraldi v Tržiču stavkali dve uri. S to akcijo želijo podkrepiti svojo zahtevo, da se 26. junija na ministrstvu za industrijo v Rimu u-spešno pogovorijo o premostitvi krize. ki spremlja to skupino že nekaj let.
Sindikalna delegacija je z zadovoljstvom sprejela na znanje vest, da se bo izvedla med Simo in podjetjem Laminati Lisort, ki je v njegovi soseščini, finančna operacija, ki bo imela za posledico obnovitev proizvodnje v SIMO.
V tržiški bolnišnici je v 70. letu starosti umrl
ALBIN ŠUC
iz Jamelj. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16.30 iz tržiške bolnišnice v cerkev v Jamljah.
Žalostno vest sporočajo žena Emilija, hčeri Albina in Marija ter sinovi Renato, Erneslo in Marino z družinami.
Jamlje, 17. junija 1981
ODLOMKI IZ NOVE KNJIGE BRANKA BABIČA (3)
Moje prvo tržaško obdobje
Ko sem se konec marca 1943 vrnil iz Milana v Trst mi je bila prva misel, da se vrnem na sedež pokrajinskega komiteja in poročam o vzpostavitvi zveze z vodstvom KPI in razgovoru z Umbertom Massolo - Qumtom ter pošljem poročilo Kardelju. Izbral sem si razumljivo najkrajšo pot preko Gorice, po kateri sem potoval v Trst. Ne da bi vedel kaj se je medtem v Gorici zgodilo, sem padel v sredino hajke. ki je nastala po provali naših organizacij. Na katerokoli zvezo sem prišel, je bila ta že odkrita in ljudje aretirani. Policija je vse te točke opazovala in aretirala vsakogar, ki se je pojavil. Ko sem takole lovil zvezo, sem postopno spoznaval- kako širok je bil vdor v naše vrste. Nekje sem celo slišal, da je bil odkrit tudi punkt pokrajinskega komiteja, da pa se je Primož rešil. Sam ne vem kako sem se izmotal iz te situacije. Imel sem neverjetno srečo, da nisem padel policiji v roke. Ker nisem mogel dobiti zveze in bil sem v skrajni nevarnosti, da me aretirajo, sem se vrnil v Trst. Ko mi je ta zveza propadla, sem poiskal drugo direktno zvezo preko Istre z glavnim poveljstvom NOV Sloveli5.« in preko te zveze poslal Kardelju poročilo o razgovoru s Qmntom. Kmalu sem od tod dobil sporočilo, da prihaja nov material in da bcm moral ponovno do Cjuinta.
Vse je kazalo, da se boin zadrževal v Trstu še nekaj časa kakor tudi, da se bom verjetno še večkrat vrača sem. Zato sem rekel Davilli, naj mi preskrbi neko varno mesto, kjer se bom zadrževal, ko bon- v Trstu. Za to mesto - stanovanje pa ne bi smel nihče vedeti razen njega in človeka, ki bo najina neposredna veza. Čez teden dni sem tako stanovanje že imel. ivlosetti Renato, delavec v tržiški ladjedelnici, kamor se je vsaK dan vozil na delo, je stanoval pri Sv. Jakobu, Via del Rivo 5. Bilo je enosobno stanovanje z dodatno malo sobico, v katero je oil vhod naravnost iz stopnišča. Bil je sam s ženo, ker otrok nista imela. Bil je član partije (KPI i v tržiški ladjedelnici. Ko je. riristal. da me vzame na stanovanje, sva se z Davillo dogovorila, da ga o-svobodijo vsakega partizanskega dela v organizaciji in da je samo meni na razpolago. Tako’sem si* zagotovil varno zavetje v okupiranem Trstu, kjer je bil močan policijski aparat in osredotočena skoraj vsa evropska reakcionarno fašistična policijska prisila. Poleg italijanskega policijskega a-parata, v okviru katerega so delovale posebne enote za boj proti partizanom, je tu močno delovala ftem-ška gestapo, in kasneje tudi belo-plavogardistične agenture. Vsa ta policijska mašinerija je bila usmerjena predvsem na zatiranje osvobodilnega gibanja, ki se je vsemu na-kljub razvijalo, in se kljub udarcem, ki jih je doživljalo, razvilo v močno silo in ob zaključnih bojih za osvoboditev mesta z orožjem potolklo vso to golazen.
Zakonca Mosetti sta me zelo lepo sprejela in res vse storila, da sem se dobro počutil. Nikoli me nista spraševala kaj počenjam. Vedela sta sicer, da sem partijski ilegalec, saj sta me kot takega sprejela, vendar pa se o konkretnem delu nismo pogovarjali. Vedela sta tudi. da sem Slovenec in predstavnik slovenskega dela osvobodilnega gibanja v Trstu. Konč-
no je bil Mosetti nekoč Mozetič, česar tudi ni tajil, je pa že pozabil slovensko., Dogovorili smo se, da sem za sosede njihov sorodnik, ki' je zbežal pred partizani. Ali so vsi sosedje v to verjeli, ne vem. Vse-* kakor so to sprejeli, četudi' so si morda nekateri po svoje mislili, saj je bilo okolje vendarle po duhu in razpoloženju naše, delavsko. Tako sem se «legaliziral» in občasna odsotnost, tudi daljša, ni vzbudila pozornosti in radovednosti. Ker smo se strogo držali dogovorjenih okvirov obnašanja, da predvsem nihče ni prihajal k meni na stanovanje, razen tovariša, ki je bil določen za zveze z vodstvom partije, sem se obdržal in previharil vse provale in aretacije do o-svoboditve.
Kasneje je prihajal k meni le Anton Velušček - Matevž, ko je prišel na ilegalno delo v Trst. Z Matevžem sva se poznala še pred vojno iz Maribora, kjer sva skupaj delovala v partiji oziroma bila v mestnem komiteju partije Maribora. Bil je med prvimi, ki je prišel na Primorsko organizirati osvobodilno gibanje. Bil je namreč doma iz Ločnika pri Gorici. Ves čas je bil član pokrajinskega komiteja.
torej član najožjega vodstva partije na Primorskem. Delavec, skrajno predan partiji, sposoben vzdržati najhujše preizkušnje, ne da bi kaj izdal. Kot takega sem ga poznal in mu popolnoma zaupal. To zaupanje je tudi opravičil, ko je bil oktobra 1944 po izdaji aretiran v Trstu, strahotno mučen v zaporih in dobesedno masakriran, ne da bi karkoli izdal.. Umrl je junaške smrti in bil proglašen za narodnega heroja. Dolgo sem žaloval za njim. Bil mi je izreden tovariš in prijatelj.
Ker sem takole obtičal v mestu, sem se lotil dela predvsem z italijansko partijo. Na osnovi sporazuma z Davillom januarja t.l., je bil formiran okrožni komite KPI z Davillom na čelu. Ta komite je svoje območje dela razširil tudi na industrijska središča Tržiča (Mon-falcona) in Milj. Jaka Platiša -Franc kot sekretar naše organizacije, je tesno sodeloval z Davillom pri reorganizaciji italijanske partije. Ta naj bi takrat štela 550 - 600 članov. Od tega je bila morda le polovica res za članstvo partije. Večina teh (400) je bila v Tržiču. Vendar je bila ta partija zelo zaprta vase, delovala je po skupinah,
ki so imele svojega vodjo (capi-gruppo) in se predvsem izživljala v brezplodnih diskusijah po gostilnah in deloma v ustmeni propagandi. Torej sektaška in skrajno neučinkovita. To organizacijo u-smeriti v delo z množicami, predvsem z delavstvom, je bila osnovna in najtežja naloga. Moram reči, da se je Davilla po svoji moči v tej smeri trudil, čeprav je sam težko premagoval stare okorele navade, zakoreninjene v zaprtosti, sek-taštvu in oportunizmu.
Formiran je Pil odbor Fronte na-zionale za delo med množicami. Nastala naj bi tako množična organizacija med Italijani, podobna kot je bila OF med Slovenci. Vendar je bilo zelo težko pripraviti italijanske komuniste ,za delo z množico nekomunistov. Kljub vsem težavam so se formirali odbori FN (Fronte nazionale) na terenu, da bi ta organizacija dobila množično bazo. Ravno tako smo organizirali odbore množične organizacije žena «La donna antifascista* in mladinske organizacije «La gioventu antifascista*. Organizirali smo samostojno italijansko tehniko in začeli
(Nadaljevanje na zadnji strani>
Na zaključni produkciji podružnice šole Glasbene matice v skednju se je predstavil tudi mali Aleš Sabadin iz 1. razreda z izvajanjem na rogu. Poleg gojencev škedenjske podružnice so sodelovali na produkciji tudi gojenci glasbene šole iz Pirana
.................
IZ POSEGA F. BENEDETIČA (PSI) V OBČINSKI PRORAČUNSKI RAZPRAVI
' '	. ^	j	’	S,	„ *	*	V :■
Ni mogoče oživljati zgodovine z nazadovanjem in obenem zatrjevati, da gre za napredovanje
Na seji tržaškega občinskega sveta 12. t.m. je v okviru proračunske razprave povzel besedo tudi slovenski socialistični svetovalec dr. Filibert Benedetič. Izhajal je iz ugotovitve, da preživlja Trst po uveljavitvi Liste za Trst zaskrbljujoče obdobje dezorientira-nosti na vseh področjih življenja. Lista za Trst ustvarja s svojimi znanimi tremi točlcami demagogijo, ki nima nobene zveze z njenim ravnanjem v praksi, ko se te tri točke dejansko odražajo v politiki političnega in gospodarskega nazadovanja Tjsta, v protislovenski poiitdci,-iii prihaja do.izraža predvsem v glasilu «Lo voce libera» in pa v tkanju bodeče žične pregrade v odnosih do Jugoslavije. O-srednji del svojega posega pa je svetovalec Benedetič namenil prav odnosom sedanje občinske uprave in njenih vodilniJz.pretMavmkqiidg, slovenske manjšine in čudnemu pojmovanju demokracije v odnosih med večino in manjšino. O tem je Benedetič dejal:
Tiste tri znamenite točke v vsakem primeru predstavljajo trden pogoj za sleherno dogovarjanje in malo mar, če so te samo stvar zunanjega videza, ko se v resnici za njimi skriva nekaj bistveno drugačnega. Bom ponovil, kar večina v tem občinskem svetu, sicer brez posebnega uspeha, venomer ponavlja: ni namreč mogoče oživljati zgodovine z nazadovanjem in obenem zatrjevati, da gre za napredovanje; ri mogoče zlorabljat: zaupanja različnih komponent prebivalstva s prikazovanjem predloga o prosti industrijski coni na
Krasu kot kriminalnem dejanju proti pokrajini in njenim etničnim ter prostorskim značilnostim, ki bi istočasno tudi ogrozilo fizično zdravje mesta, ko je ta obtožba s primerno jasnostjo usmerjena preiti duhu in črki osimskih sporazumov; ni mogoče napovedovati zgodovinske vloge Trsta, duhovnega in gospodarskega središča na ozemlju, ki zavzema dokajšnji del dežele Furlanije - Julijske krajine in istočasno predvidevati njegovo odcepitev z u-stanovitvijo nekakšnega svobodnega in privilegiranega ozemlja; in končno ni mogoče si domišljati, da bo moč zaustaviti krvavitev mladih tržaških univerzitetnih izobražencev in diplomirancev, poleg že starodavnega odseljevanja toliko Tržačanov, če se ob ekonomski krizi, ki grozi nad mestom, še kar naprej vstfttolj udušljivo in‘vse bolj zastrašujoče poustvarja ozračje nezaupljivosti in sovraštva. stremečega k političnemu in moralnemu linčanju previdnih, realizmu predanih mož.
Te tri točke predstavljajo tedaj učinkovit, dvorezen nož, ki se lahko uporablja z obeh strani. Sem spada tudi vprašanje slovenske komponente prebivalstva, pa čeprav vzbuja v mnogih nekakšno zadrego in mučne občutke, kot če bi pri tem šlo za umetno izna.ša-nie vprašanj, ki nimajo prav nič skupnega z avtohtonim izrazom tržaške kulture. S tem v zvezi bom citiral, kajpak nejevoljno, nekaj stavkov iz članka, ki ga je tednik Liste za Trst objavil v okviru 4. junija letos v spomin na bivšega ministrskega predsednika Pello:
»Skozi šivankino uho je Trstu uspelo. da ni bil priključen Jugoslaviji. Takrat. Krščanska demokracija je prisilila Pello, da se je umaknil in začela se je počasna, toda vztrajna politika odpovedovanja, ki nas je privedla do Osima. Privedla nas je v sedanjo stvarnost državnih funkcionarjev (Italijanov), ki nimajo niti toliko poguma, da bi uveljavili načelo o spoštovanju zakona in poslali štiri može v uniformi, da bi odstranili nekaj slovansko - komunističnih transparentov, razobešenih v stru-mentalistično provokacijo proti zavesti. zgodovini in krvi celotnega mesta.*
Poslanka Aurelia Gruber Benco je na Radiu 'Trst; A, ob priliki predstavitve njenega zakonskega osnutka za manjšine, pred dnevi izjavila, .da Lista za Trst v svojih treh točkah ne zavzema nobenega posebnega stališča do manjšine, «s katero živimo — to je še posebej poudarila — 1.200 let.* Kar zadeva dvojezične napise pristaniške družbe je poslanka izjavila, da odobrava stališče občinskega odbora. Nikakor pa ne zaradi tega, ker ne bi priznavala manjšini pravic. Po njenem mnenju vprašanje v glavnem zadeva izkrivljeno sliko številčnega razmerja med Italijani in Slovenci, ki se na tak način Donuja obiskovalcu Trsta, nepoučenemu o resničnem stanju. Po mnenju Ben-cove znaša razmerje 92 odstotkov Italijanov. 8 odstotkov Slovencev, «in če prav hočete* 90 odstotkov proti 10. Dvojezični transparenti pa so dajali popolnoma lažen vtis, ki bi ga lahko popravili, pravi
SEŽANA
Service - skladišče - trgovina
8.30 - 12.30 - 14.30 - 18.30 SOBOTA 8.30 - 12.30
CONCESSIONARIA
AUSTIN
MORRIS
ROVER
TRIUMPH
SHERPA
JAGUAR
SERVICE
AUTOSANDRA
s.r.l.
LEYLAND tel. 829-777
Bencova, če bi napis prilagodili gornjemu številčnemu razmerju. Samo v takem primeru bi se lahko nudila obiskovalcu prava podoba mesta, nadaljuje Bencova; v nasprotnem primeru je to stru-mentalizacija. Če znaša razmerje neke manjšine tudi samo 2, 3, 5 ali 10 odstotkov, izjavlja Bencova. to ji ne jemlje pravice do izobrazbe. do priznavanja jezika, ker gre pri tem za človekove pravice. «Jaz pripoznavam vse te pravice — trdi Bencova — a za dvojezičnost ni razloga. Ne bi hotela, da bi pravice , manjšine potvarjale položaj in omejevale večino.*
V pogiavju, namenjenem slovenski manjšini", župan ponovno poudarja načelo o zuš&tautagenske manjšine, ki se nuH*a^BB£ati’x.. vsedržavnim zakonom. Ob'tem do-daja sledeča; «Tiidi manjšine1 imajo svoje obče/nosIT' NT pčdlfTjir’" osnovnegti demokratičnega načelu, je prva obveznost spoštovan je'pra-: vjl večine, š kateri) skupaj' živi*, ; S. tem v zvezi župan tudi Opozarja n& sklep, ki ga je pripravil odbor. «S tem sklepom — piše župan — je odbor nameraval ustanoviti svetovalsko komisijo z nalogo, da bj poenotila razne tozadevne zakonske osnutke.* Svoja izvajanja, z rahlim prizvokom graje, župan tako zaključuje: »Toda ta občinski svet. je z dvomljivo izbiro smatral za potrebno, da predlog zavrne.* Prav nasprotno, gospod župan! Ta občinski svet je brez najmanjšega dvoma na f-štem zasedanju odobril resolucijo, ki obvezuje odbor:
1.	da vladi posreduje zahtevo, da še v teku tega let« oblikuje . zakonski osnutek globalne zaščite slrtvenske manjšine;
2.	da ustanovi občinsko komisijo, ki naj s pomočjo ustreznih sklepov omogoči posege v skladu z občinskimi pristojnostmi in ki naj posreduje prispevke tržaške občine k čblikovanju zaščitnih norm;
3.	da prevzame pobudo za sestavo delegacije pod vodstvom župana občine Trst in predsednika pokrajinske uprave Trst s posebno nalogo, da se sestane s predsedstvom vlade in se podrobno in formira o delu komisije, ki je pri predsedstvu vlade delovala, in da tam obrazloži svoja stališča v zvezi s tem vprašanjem, za rešitev katerega niso več možna nikakršna odlašanja.
Je sicer res, da je odbor, skupaj z MSI glasoval proti tej re-
soluciji, toda večina občinskega sveta je z njeno odobritvijo izrazila svojo voljo.
K tem stališčem je torej potrebno dodati nekaj pojasnil. Poslanka Aurelia Gruber Benco govori o potrebi, da se slovenska manjšina, ki tukaj žjvi skupaj z Italijani že 12C0 let, zaščiti. Vprašanje dvojezičnosti pa ni po njenem nič drugega kot stvar številčnega razmerja in priznanje jezika manjšine se dodeljuje v odstotkih. Župan se sklicuje na «e-lementarno zdravo pamet* in na «splošno načelo omike* ter izjavlja. da ’«Lista.za Trst prepričano spoštuje pravice manjšine*. Župan sicer p^ipozna. da «je na tem , področju Potrebno . še- razne stvari urediti, nriSFerirtucli ižbolp šati: vite pa bolE^eiF^e bodo medtem izostale umetne provoka--eite na občutijivos^mligi M je Očitno , prav tako’ vredna - spoštovanja* in končno, da '»manjšina ■ mora spoštovati pravila, večine, s
i-1
katero skupaj živi*. •• A; *
Nazadnje je še stališče tednika List? za Trst, ki smatra dvojezične transparente kot »strumen1 talistično provokacijo proti zavel •sti, zgodovini in krvi celotnega mesta*.
Teda del te zavesti, zgodovine -in krvi ni mogoče sestavljen• tudi ■ iz slovenskega in splošho slovanskega izraza? In koliko Tržačanov,
, generacija 2a generacijo, rti utrpelo korenite spremembe pod težkim bremenom ekzistence, podvržene nenehnemu strahu, podrejenosti, zasramovanju, osnovane na nedopovedljivih žrtvah, da bi se rešili iz podzemlja in zagotovili otrokom boljše živliehje, pod težkim bremenom bede, naporov v pristanišču, v delavnicah, v velikih skladiščih, skozi ponižanja revežev, ki se zaman skušajo odkupiti v iznakaženju izpod mlinskih kamnov mesta. Izgubila se je tako sladka pesem toliko mater, ki je niso več mogle izviti iz srca, izgubili /so se sinovi, ki so izbrali pota velikega sveta in pozabili, kri se je pomešala, izbira pa je poslala prisiljena, < neizbežna, kakor je postala prisiljena in neizbežna izbira tistih, ki: so ostali zvesti svoji identiteti. Mar ni zdaj čas. da bi se malo zamislili, da bi Osvetlili ta tragičen nesporazum? Lahko se odstranijo izvirna imena z nagrobnih kamnov
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svetovni dogodki v začetku stoletja v poročanju Edinosti: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja: 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije;
12.00	Pod Matajur jan: 12 30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Hans Fallada: »Vsakdo umira sam*; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 16.15 Po poklicu jazzar;
17.10	Mi' in glasba: Mladi izvajalci - Letošnja revija «Primorska poje*; 18.00 Iz sveta umetnosti: Likovna umetnost: 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25, 14 30, 15,30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro: 7.05 Jutranji koledar: 7.37 Kinospored;
8.15	Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda - pregled dogodkov;
14.05	Spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Pregled dogodkov: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mi-kTčifon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic?; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, L7.30, 18.30,
,19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 (Štirje koraki: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 Orkester Baiardi: 10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik; 11.00 Do-re-mi;
11.10	Otroški kotiček; 11.32 Kim;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 12.50 Z nami je . . .;
14.00	Iz Rima s simpatijo; 14.33y Lahka glasba: 15.00 Jugoslovanski motivi; 15.33 Mala diskoteka; 16.00 Na prostem; 16.15 Poje Edvin Fli-ser; 16.45 Folk glasba; 17.00 Jezikovna pravila; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz . . .;
18.00	Lestvica LP; 18.32 Muratti mušic; 19.07 Večerni ‘zbori.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00,13.00, 15.00,
17.00,	19 00 Poročila; 6.00, 10.03, 12.03, 15.03, 17.03, 21.03 Informacije o cestnih razmerah; 6.00, 6.54, 7.25, 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 in
10.05	Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.06 Kantavlorski planet; 12 30 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Errepiuno, popoldanski spored; 16.10 Rally: 16.30 Oči ust do ust; 17.05 Patchwork, ža mlade poslušalce: Star gags, Kitare. Glasbena kombinacija;
18.35	Katarina Pruska, 9. nadaljevanje; 19.30 Jazzovska zgodba;
20.00	Doba neke zvezde, radijska drama: 20.48 Resnični vtisi: 21.05 Nagrada 33; 21.30 Klesidra; 22 00 Film - glasba; 22 30 Evropa z nami; 23.05 Danes v parlamentu.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00.
12.00,	13.00. 15.00, 20.00 Poročila:
7.10	Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8 30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti;
10.40	Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za . . .: 12.15 Lokalne radijske postaje; 12.35 Znano in priljubljeno: 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam .. .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Glasba po željah: 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 »Loto vrtiljak*: 19.00 Zborovska glasba: 19.15 Naš gost; 19.30 Odskočna deska; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 21.00 Zborovski deli sodobnikov; 21.25 Iz komornega opusa M. Škerjanca; 22.05 Odlomek iz glasbene drame »Rensko zlato*; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini:
23.25	Iz naših sporedov; 23.30 Re vija pevcev zabavne glasbe.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska oddaja: Ludwig van Beethoven
13.00	Arura. Tibetanska medicina
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Politična tribuna
14.10	Giuseppe Balsamo, 12. nad.
14.40	Danes v parlamentu
14.50	Šolska oddaja: We speak english
15.20	Oliver Cromvvell. 1. del
16.30	Doktor Who - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Ihtavi, simpatični, Braccio di ferro, risanke
17.10	Bil je nekoč ... Človek
17.35	Shirab, deček iz Bagdada
18.00	šolska oddaja: Arheologija
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Italijanske kronike
19.20	Zdravniki ponoči - 1. del TV filma
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	Nogomet: finalno srečanje za italijanski pokal
22.20	Posebni policijski oddelek Most Wanted - TV film
23.15	DNEVNIK, vmes boksarsko srečanje
Ob koncu Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi Kanal
12.30	Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska oddaja: Moderni stil v Rimu
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Kingston: Dossier strahu -TV film
15.25	šolska oddaja: Človek in zemlja
16.10	Pripoveduj svojo zgodbo
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	Popoldan - 2. del
17.05	Mnenje Guglielma Zucconija
17.25	Srečanje s Francom Picci-nellijem
Program za mladino
17.30	Kapetan Harlock
18.00	Vzgojna TV v Veliki Britaniji
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.50	Ulice San Francisca - TV film - TV film Vremenske napovedi
19	45 DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Politična tribuna
21.25	Fantastične zgodbe: Vražja roka
22.40	Knjižne novosti
Ob koncu DNEVNIK 2
Tretji kanal
17.15	Vabilo v gledališče
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Dvajsetletniki v letu 2000
20.10	Problem energije
20.40	«Le forze del male*, film Igrajo: John Garfield, Bea trice Pearson, Thomas Go mez
21.55	DNEVNIK 3
22.30	Rock koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Z besedo in sliko: Moje akcije
18.55	Pionirji modernega kiparstva, kult. dok. serija
19.25	Obzornik
19.40	Festival MPZ Celje 81
20.10	Risanka
20.21	TV nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
21.00	Film tedna: Mačka je vide la morilca, film
22.35	Tretji kongres samouprav ljavcev
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Vse je rock’n’roll
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20	0<j Stičišče
20 35 Iskanja, film
Igrajo: Duilio Laurenti. Bri gitte Jamdl, Anna Furia 22.20 Dnevnik danes Zagreb
19.05	TV koledar
19.15	Kaj je novega pod streho 19.45 Priiatelii glasbe
20.30	DNEVNIK
21.00	Poletni koncert - glasba iz ateljeja:- W. A. Mozart
21.55	Izbor v sredo: Kongres sa mouoravliavcev
23.10- DNEVNIK
ŠVICA
18.55	Oslo: Nogomet: Norveška • Švica
21.10	Erič, film
22	40 Folklora vsega sveta
23	05 Kolesarstvo
MARJAN TOMŠIČ:
nr OSTRIGETA
Železna vrata so za njima dolgo in tanko zapela.
«Adijo!» se je na kratko poslovil vampir in se kar zvalil v globino. Zemlja se je za njim zaprla, trava se je poravnala in ni bilo več nobenih slecjov.
Marinič je zijal, potem pa samemu sebi rekel:
-Na, pa ga ni več. Kdo bi si mislil, da je tod ven prišel.*' Vleklo ga je nazaj, k mladenki. Ker pa se zarja še ni prekucnila, je moral počakati. Potem so petelini zaporedoma trikrat zapeli z vseh štirih strani in črno nebo je postalo sivo, malo pozneje pa se je pobelilo. Zdaj je bil čas pravšnji in potepuh je odhitel nazaj v vas.
Pred hišo, kjer se je vampir Tuljak nalokal krvi, je bilo že vse živo. Ljudje so vznemirjeno nekaj govorili, kričali, mahali z rokami, tekali sem in tja. Slišal se je tudi jok in jadikovanj?. V
•Marinič!« so kričale ženske, ko so ga zagledale. •Danijeli ie vampi' izpil vso kri. Mrtva leži na postelji in bplo gleda v strop. Pridi, Marinič, boš videl, kaj je ta beštija naredila*-.
V ozki sobici se je drenjalo ljudi. Na postelji pod oknom je ležalo dekle, vznak, z razgaljenim vratom. Na njem sta se jasno videli dve globoki, ozki rani.
Potepuha Mariniča je presenetila Danijelina lepota. Deklica ni imela niti dvajset let. Nemo se je zagledal v bledi, žalostni obraz.
Ljudje so stali okoli in čakali. Bilo je tako, kot da bi prišel zdravnik. Od popotnika Marina Boškina so pričakovali rešitve.
Dolgo so stali in molčali. Marinič je pretehtaval razne možnosti, pa mu nobena ni ustrezala. Že je mislil, da ni rešitve, pa je zapihal v sobo hladni jutranji veter. Nasmehnil se je Mariniču in se je rahlo ponorčeval iz njega, takole prijateljsko:
•Smo pozabili Marinič moj? Se ne spominjaš več? Pepel in.. ,»l
Toliko je bilo dovolj, da se je popotnik spomnil davro znanega in že davno tudi pozabljenega.
Ozrl se je po zamolklih, težkih obrazih in jim je rekel:
•Pojdite ven, pustite me samega z njo.»
In so odšli, ne da bi rekli besedo. Za njimi je zaprl vrata, potem pa sedel k ognjišču ter zakopal razorani o-braz v dlani. Nekoga je klical in nekaj je priklical. Tisto je tenko zacingljalo ob njegovih nogah. Pobral je, pihnil vanj, ga povzdignil, prislonil k čelu in dolgo čakal. Nazadnje je prišlo ven, šlo okrog njega trikrat, pa še trikrat in še enkrat. Zahihitalo se je, strašno. Nato je spet, zacingljalo, se posmejalo z otroškim glasom in reklo:
»Pa greva, pa greva...»
Približala sta se Danijeli, mrtvi, hladni, nemi, bledi, odsotni.
In tisto, kar je Marinič priklical, je zapelo:
•Oj prisloni me,
oj pritisni me, oj le vrini me!»'
Tako je Marinič tudi storil prislonil je, pritisnil in vrinil.
Zadehtela je vsa soba po ciklamah. Odprle so se stene in na Dani jelo. je posijalo jutranje sonce.
. «Pij me, pij, ubogo dekle!« je reklo sonce in se ponudilo negibnemu telesu. In telo je začelo piti žarke. Vsrkavalo jih je skozi kožo in obleko. Tako se je zgodilo, da so se žile začele spet polniti, obraz se je obarval, srce je vztrepetalo, oživelo. Danijela je zaprla prej bolščeče oči in ko je spet pogledala, se je zazrla v Mariniča. Tiho, počasi se je vzpela k njemu, ovila mu je roke okoli vratu, prislonila je žareči obrazek in je vroče zaihtela.
Ljudje, ki so zunaj vsi otrpli čakali, nipo mogli več vzdržati, ko so zaslišali njen jok. Planili so noter in videli le še zadnji blisk nečesa, kar je v hipu izginilo. Kot olca-meneli so obstali.
Ozdravljena in rešena Danijela je še vedno objemala Mariniča in hlipala ob njem,
• Pridite,« jim je rekel Marino Boškin, «pojdite za menoj, pokazal vam bom, kje biva vampir Tuljak «
Vzeli so dolge kole in jih ostro zašilili ter kot četa zarotnikov krenili proti britofu., Železna vrata so zacvilila dolgo, visoko, tenko. > v
•Tu kopljite!« jim je pokazal Marinič in kmetje so začeli preplašeni kopati, čeprav je bil večni popotnik z njimi, so se vseeno bali, kajti znana je bjla moč vampirjev. Pomirjal jih je edino dan, še posebno sonce, ki je že pripekalo in se je dvigalo nad hiše.
Čez slabo uro so z veliko muko potegnili iz zemlje dol-
go, povsem črno krsto. Niso mogli ugotoviti, iz česa je. Hrastova ni bila, železna tudi ne, tudi kamnita ne. Bila pa je strašansko težka, saj so jo morali podložiti z vrvmi na osmih koncih in šele takrat jo je zmoglo potegniti ven šestnajst moških.
•Kaj pa zdaj?« so vprašali Mariniča, ko je krsta obležala na travi in se je motno in grozljivo svetlikala.
••Odprite jo, če si upate,« jih je podražil Boškin.
«Toda kake?« so vprašali.
Res je bilo krsto čisto nemogoče odpreti, saj je izgleidSL-la, kot da je v enem kosu. Obšli so jo, nekateri, tisti najbolj pogumni, pa so jo začeli celo otipavati. Toda ničefar niso odkrili. Spet so rekli: «Kaj pa zdaj?« in so upajoče gledali Mariniča. Toda tudi on si ni vedel pomagati. Onegavili so še nekaj časa okoli krste, potem pa obupali. Že so se začeli nekateri obračati, ko je v krsti zaropotalo in jo bilo to slišati kot oddaljeno grmenje. Strah je potipal kmetom kosti in začeli so se unlikati.
Čez čas je ponovno zaropotalo, zdaj glasneje, še bolj grozljivo. Potem tišina. In ko so si najmanj nadejali, se je krsta z gromozanskim hrupom odprla, pokrov je kar vrglo gor.
Ljudje so pobegnili, le tisti s koli so ostali, pa še ti so se umaknili precej daleč stran.
Potem pa se ni nič zgodilo. Nihče se iz krste ni dvignil. Tišina. Možje s koli so se začeli previdno vračati. Ko so se dovolj približali, so uzrli vampirja Tul jaka. Ležal je na belem, čistem pregrinjalu in obraz je imel spačen od bolečine. To je možem s koli vlilo pogum in eden od njih je zakričal:
•Saj nima moči. Ubijmo ga!«
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
4. Mas (Fr.)	113”
5. Simon (Fr.)	
6. Paponneau (Fr.)	
7. Juan Arroyo (Ven.)	
8. Voronin (SZ)	1’3B”
9. Dedenov (SZ)	2’58”
10. Banazek (Pol.)	4’23”
	
Drevi povratna tekma med Torinom in Bomo
Neposredni prenos tudi po TV (20.30)
TURIN — V Turinu bodo drevi odigrali povratno srečanje za Italijanski pokal med domačo enajsterico in Komo. Prva tekma se je končala pri neodločenem izidu 1:1, tako da so Turinčani le na boljšem pred drevišnjim spopadom. Kljub temu pa so izredno previdni in njihov trener opozarja, da ne smejo računati na ponovno delitev točk, tokrat brez gola: «Koma je dokazala, da je še bolj učinkovita na tujem kot doma, zato si ne moremo dovoliti nobenega spodrsljaja in taktiziranja, če si hočemo zagotoviti mesto v mednarodnem krogu.*
Potem ko se jim je izmuznil naslov državnega prvaka, pa so pri Romi trdno odločeni, da ne zamudijo še zadnje priložnosti. Trener Liedholm je sicer priznal, da ga je Torino v prvi tekmi precej presenetil, vendar je takoj pripomnil, da še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Po njegovem mnenju ima njegovo moštvo še vedno 50 odstotkov možnosti, da zmaga. Niti ga ne preveč moti, da bo precej navijačev Juven tuša drevi bodrilo Torino. Na tribune pa ne bodo prišli toliko iz ljubezni do Torina kot zaradi zamere da Rimljanov, ki so obtoževali Ju-ventus, da jim je ukradel naslov.
Še vedno pa je nekaj negotovosti glede sestave obeh enajsteric. Zgleda, da pri Turinčanih ne bo mogel na igrišče Van De Korput, ki je poškodovan, verjetno pa ne bosta zaigrala niti Zaccarelli in D’Amico.
Po prvih vesteh je kazalo, da se bo tudi Liedholm moral odpovedati Pruzzu, ki naj bi ga zamenjal Bi rigozzi. Po zadnjih vesteh pa kaže, da bosta na igrišču tako Pruzzo kot Falcao.
Srečanje bo sodil Michelotti, po stavi pa bosta verjetno taki:
TORINO: Terraneo, Volpati, Cut tone, P. Sala, Danova, Salvadori (Zaccarelli), Bertoneri, Pecci, Gra-ziani, Sclosa, Pulici.
ROMA: Tancredi, Romano, Mag-giora, Turone, Falcao, Bonetti, Con-ti, Di Bartolomei, Pruzzo, Ancelot-ti, Scarnecchia.
Srečanje bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija, in sicer na prvem sporedu s pričetkom ob 20.30.
KOLESARSTVO
V BENETKAH IN PRI VIDMU
ADRIEVEC D0UAK OBAKRAT ŠESTI
V Benetkah nastopilo kar 118 kolesarjev - Pri Petelinu se poznajo napori enoletnega neprekinjenega nastopanja
BENETKE — Na mednarodnem teniškem turnirju- za veliko nagrado mesta Benetke je Brazilec Mar-cos Hočevar premagal Nemca Poba s 4:6, 6:3 in 6:4.
Turnir so morali zaradi sinočnjega neurja nad Benetkami prekiniti in odgoditi na današnji dan
ODBOJKA
VZH. BERLIN — Na mednaiod nem moškem odbojkarskem turnirju v Berlinu je NDR premagala Italijo s 3:0.
Pretekli kc-nec tedna je bil za člana lonjerskega kolesarskega kluba Adria Doljaka in Petelina zelo naporen. Pod izredno pripeko sta kolesarja dirkala v soboto v Benetkah, v nedeljo popoldne pa pri Vidmu. Najbolje se .je tudi tokrat obnesel Doijak, ki je bil v Benetkah šesti med 118 kolesarji, potem ko si'je to pozicijo zaslužil po dva kilometra dolgem sprintu. V Venetu je lonjerski predstavnik nastopil sam, saj se ni mogel Pete lin zaradi službenih obveznosti u-deležiti tekmovanja, Napor je bil tako ,< precejšen j, saj spoprijeti z izredno ostrimi na sprotniki, poleg tega pa .je huda pripeka mučila kolesarje. Kljub temu pa je bila povprečja hitrost kar visoka: 43,033 km na uro na 57 km dolgi trasi, uvrstitev pa je bila tudi več kot zadovoljiva V nedeljo pa sta Petelin in Doijak nastopila na krožni dirki pri Vidmu in spet .je bil Doijak šesti v sprintu, Petelin pa je zasedel

ODBOJKA
V SOBOTO NA «1. MAJU*
dobro 13. mesto. Omeniti je treba, da se pri slednjem tudi pozna napor enoletnega neprekinjenega nastopanja, saj se ni še ustavil, potem ko je lani dirkal med amaterji, pozimi .je bil stalno na kolesu na dirkah v ciklokrosu, v tem prvem delu letošnje sezone pa tudi ni za mudil nobene dirke. Sedaj .je absolutno, da trenutno omeji svojo dejavnost, tako Bo počival dva tedna, nato bo nastopil na deželnem prvenstvu cikloamater-jev v Vidmu, nakar bo spet poči-^ ____ val do dirke na kronometer v Lo-
se je moral njer.iu 19. julija. Doijak pa bo Skušal tudi s, primernim delom ohraniti v kondicijo za nastop -na deželnem in verjetno na državnem prvenstvu v Bariju.
LESTVICA DIRKE V VIDMU 1. Zampieri (Peugeot avtopalma, ki je 57 km dolgo proeo prevozil v 1.20' s povprečno hitrostjo 42.750 km na uro Donadel (SC Bobola)
Pilotu (Zanette)
Canton (Zanette)
Moraš (Zanette)
Doijak (Adria)
Petelin (Adria)
NOVE BRATSKE VEZI PREKO MEJE
Borov rekreacijski odsek je gostil rekreativce ljubljanske tovarne Lek - Obisk Rižarne - Odbojkarske tekme in tovariško srečanje - Vabilo na povratni obisk
je dal
2:0
2:0
2:0
MUNDIALITO CLUB
Milan in Feyenoord , hudo razočarala
Milan — Feyenoord	0:0
MILAN: Piotti, Battistini, Malde-fa (43. min. Minoia), De Vecchi, Tassotti, Baresi, Buriani, Novellino, Antonelli, Cruyff (v 46. min. Romano), Carotti.
FEYENOORD: Hxele, Wijnstekers, Van Deinsen, Krol, Nielsen, Haan, Groennedyk (v 78. min. Brard), Van Til (v 46. min. Budding), Kaczor, Stefleu, De Leeuvv (v 21. min. Van Engelen).
SODNIK: Lattanzi
KOTI: 7:3 za Feyenoord
GLEDALCEV: 40.000
MILAN — Prva sinočnja tekma mednarodnega nogometnega turnirja, na katerem nastopajo moštva, ki so vsaj enkrat osvojila medcelinski Pokal, gotovo ni navdušila gledalcev. še zlasti je razočaral nizozemski as Johann Cruyff, ki je bil le bleda senca nekdanjega igralca. To je precej spravilo v zadrego predstavnike Genoe, ki se zanimajo za tega igralca (čeprav uradno zanikajo, da bi bilo v teh vesteh kaj resnice). Po prvih 45 min. je Cruyff o-stal na klopci. S tem, kar je zaslutil, pa se res ne more pritoževati: sa štiri tekme bo prejel 100 tisoč dolarjev, kar je okrog 30 milijonov na srečanje. Ker je odigral 45 mi nut je torej vnovčil čedno vsoto 700 tisoč lir na minuto.
Veliko bolje se je odrezal Krol. hi je okrepil moštvo Feyenoorda, ki je imelo tudi nekaj več priložnosti °d Milana. V prvem polčasu se je zlasti odlikoval Haan, v nadaljevanju pa so Nizozemci dvakrat zadeli vratnico, v 61. min. s Kaczor jem, tri minute kasneje pa z Groennedy-kom.
Obe sinočnji tekmi bo drevi prenašala zasebna televizijska mreža ♦Canale 5», in sicer srečanje Milan -Feyenoord oh 20 uri, Inter - Pe-narol pa ob 22 ?().
V	drugem srečanju večera sta tudi Inter in Penarol Izenačila 1:1 (1:0). Gola s'a dosegla Altobclli (37. min.) in Ortiz (87. min.).
V	drugem kolu (v petek) pa bodo igrali takole:
ob 19.00: Penarol - Santos
ob 21.00: Inter - Feyenoord
Počiva Milan.
kolesarstvo
AMATERSKI «GIRO»
Fedrijjo še vedno v rdeče-črni majici
UMBERTIDE — Sedma etapa mednarodne amaterske kolesarske djrke po Italiji (Ancona - Umber-tide 154 km) je dala take rezultate: E Salvador (Veneto B) s časom 4.05'30" in p.h. 37,637 km na uro 2. Cassani (Emilija A)
2- Ciuti (Toskana B)
E' Polini (Lombardija C)
5. Cesarini (Umbrija)
®- Piersanti (Lacij) h Banazck (Poljska) po	*”
Santoni (Marke)
9.	Medina (Venezuela)
10.	Festa (Emilija B)	po	IT'
SKUPNA LESTVICA
J-	Fedrigo (Piemont)	23.00'26"
2-	Verza (Lombardija	B)	po	18"
Kadatsky (SZ)	55"
V Borovem športnem centru v Trstu je bilo v soboto izredno uspelo srečanje med rekreativci ljubljanske tovarne Lek in tržaškega Bora, ki goje odbojko. Pomerili so se med seboj v štirih tekmah in sicer so ženske odigrale turnir, moški pa le medsebojno srečanje.
Ženski del tekmovanja take izide:
Lek - Bor B
Bor A - Bor B
Bor A - Lek KONČNA LESTVICA: 1. Bor A. 2. Lek, 3. Bor B.
Moška tekma:
Bor - Lek	2:1
Ekipe sonastopjle v teh postavah:	.. 1r tj!
MOŠKI
LEK:	MšcUCčJj, Pevc, Zupan,
Perme, Ratkovič, Strahinič, Topli-njak. Nedeljko, Pavljecenič, Cviren.
BOR:	Jurkič, Furlanič, Dra-
sič, Šušteršič, Vodopivec, Kufer-sin, Marži.
ŽENSKE
LEK: Kerin, Ojdanič. Šenk, Pirc, Marucelj, Kocmut, štimac, Kranjec, Rihar, Valentinčič.
BOR A: Gruden, Plesničar, Žet-ko, Šušteršič. Kufersin, Smotlak.
BOR B: Pavletič, Hmeljak, Vol-pi, Sancin, čok, Valenčič, Mezgec, Machiut.
Čeprav so bile tekme dokaj borbene, pa je bil športni del srečanja vendarle ob tem obisku Ljubljančanov pri Boru manj pomemben del prireditve. Glavni poudarek je bil namreč na družabnem delu srečanja, saj sta obe strani sklenili navezati tesnejše medsebojne stike. Da bi gostje bolje spoznali zamejsko stvarnost, so si v spremstvu gostiteljev ogledali tudi Rižarno, kjer so se poklonili spominu žrtev tega edinega uničevalnega taborišča, ki so ga zgradili nacisti na naši zemlji.
Srečanja se niso udeležili le športniki. ampak je bilo številno zastopano tudi družbenopolitično in vodstveno zastopstvo te tovarne, ki sodi med največja tovrstna podjetja v Jugoslaviji sploh. Tako so bili prisotni tudi predsednica sindikata TOZD RR Slavica Igrutino-vič, izvršni sekretar ZK DO Lek Tone Gerbec, direktor sektorja za načrtovanje proizvodnje in domačo nabavo Jože Tavzelj, predsednik sindikata DSSZ Miro Topoli-njak. predsednik komisije za šport in rekreacijo pri OSS občine Ljubljana - šiška Marjan Marucelj in drugi.
Po tekmi so se gostje zadržali na zakuski v prijetni dtužbi, kjer so v medsebojnih pozdravih poudarili pomen takih srečanj in si izmenjali darila. V imenu gostov je pozdrav svoje delovne organizacije prinesla Slavica Igrutinovič, v imenu gostiteljev pa je goste pozdravil predsednik Bora Mitja Race.
Pred odhodom (gostje so v večernih urah obiskali še proslavo 40-letnice OF v Bazovici) je predstavništvo tovarne Lek povabilo Borov rekreacijski odsek na povratni obisk v Ljubljano in sicer v okviru proslav 30-letnice ustanovitve tega velikega in pomembnega podjetja.
Čeprav je bil obisk odbojkarjev -rekreativcev Leka pri borovcih razmeroma kratek, pa je kljub temu pomenil pomembno utrditev vezi med obema organizacijama in vse kaže, da bodo nadaljnji medsebojni stiki dobili trajnejšo in še tesnejšo obliko
TENIS
MILAN — Na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju v Milanu je v 2. kolu Jugoslovan Gabor Rosa premagal Italijana Giuseppa Colomba s 6:4 in 6:1.
V ženski konkurenci pa je Italijanka Virgintino odpravila Jugoslovanko Sigulibski s 6:2 in 6:4.
ATLETIKA
BENETKE - Drevi bo v Benetkah pomemben mednarodni atlet ski miting z zelo kakovostno udeležbo, saj bodo nastopili tudi trije olimriiski zmagovalci, en svetovni rekorder in vrsta drugih odličnih atletov. Nastopilo bo približno 120 atletov iz 15 držav.
2.
3.
4.
5.
6.
13.
LESTVICA DIRKE V BENETKAH 1. Pastrello (Balan Serrande), ki je 58,700 km dolgo nroeo prevozil v 1.19' s povprečno hitrostjo 43,063 km na uro 2.. Sciavonato (Mobili Roata)
3.	Cechinato (££ Hotel Terme)
4.	Pavan (SC Linozio)
5.	Lazzerini (GS Barbariga)
6.	Doijak (Adria)
R. Pečar
DIRKA PO ŠVICI
Prevlada Švicarjev
BRIGNE — Prevlada domačih kolesarjev na mednarodni kolesarski dirki po Švici se nadaljuje. Sedmo etapo tega tekmovanja (183 km) ie sicer osvojil Belgijec De Wolf, ki je prispel na cilj na čelu dvajsetih ubežnikov (med katerimi se je 1-taliian Cavazzi uvrstil na 8. mesto). vendar pa na skupni lestvici še vedno vodi Švicar Schmutz.
Lestvica včera;šnje etape je taka: 1. De Wolf (Bel.) 4.41'28" in p.h.
39.009 km na uro
2.	Vigouroux (Bel.)
3.	Kehl (ZRN)
4.	Keller (Švi.)
5.	De Rooy (Niz.)
6.	Fernandez (šp.)
7.	Zweifel (Švi.)
8.	Gavazzi (It.)
9.	Rinklin (ZRN)
10.	Burghold (Švi:) vsi v zmagovalčevem času
SKUPNA LESTVICA Schmutz (Švi.)
Breu (Švi.) po Fuchs (Švi)
Natale (It.)
Nulens (Bel.)
6.	Casiraghi (It.)
7.	Lubberding (Niz.)
8.	Gisiger (Švi.)
9.	Thurau (ZRN)
10. De Rooy (Niz.)
29.00’41” 1'23” 1'25” 2’02" 2’33” 3’3a” 419" 4’30” 5'02 ’ 5'22”
Dvodnevno športno srečanje Mladosti v Mercallu (Varese)
BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna zveza je dovolila nastopati za tuja moštva svojim reprezentantom Šurjaku, Panteliču in Halilhodžiču.
Športniki ŠD Mladost iz Doberdoba so bili prejšnji teden na dvodnevnem obisku v Mercallu, vasici v bližini Varese ja. kjer so bili gostje tamkajšnje istoimenske nogometne ekipe, ki nastopa v 2. AL.
Srečanje ni imelo zgolj športnega značaja, saj so se športniki iz obeh krajev pogovorili o morebitnih bodočih srečanjih. Kraševci pa so domačinom ob.azložili tudi položai Slovencev v Italiji.
Kar zadeva nogometno srečali e. naj povemo, da se je le to zaključilo 2:2. Igra je bila dopadljiva, čeprav so bili domačini tehnično boljši
Na sliki obe ekipi pred srečanjem.
MLADINSKO DEŽELNO PRVENSTVO
KOŠARKA
BOROVCEM ODLIČNO TRETJE MESTO
M	* ' { ' ‘ • ’ - . > , C, t X
Pot v finale jim je preprečil videmski CER - Borovci so se enakovredno borili vse do začetka drugega polčasa
Borovi gostje, člani rekreativno - odbojkarskega kluba ljubljanske tovarne Lek, so skupno z družbenopolitičnimi predstavniki tega podjetja in gostitelji obiskali tudi Rižarno
CER Videm —Bor 104:66 (41:30)
BOR: čok 14 (2:4), Bajc 4 (2:2), Pertot, Gerdol, Meneghetti 2 (2:2), Raseni 4, Pegan . (0:3), Slavec 9 (3:8), Corbatti 21 (9:11), Barut 12 (2:2).
SODNIKA: Verdoliva in Spand iz Gorice.
Veliki met borovcem torej ni uspel: s porazom proti ekipi CER ni Okretičevim varovancem uspelo, da bi se uvrstili v deželni finale. Kljub temu predstavlja dokončno tretje mesto v deželi že izreden uspeh, ki si ga ni nihče v Borovem taboru pričakoval.
Po dobri igri v obeh tekmah z Artejem so Borovi košarkarji tokrat nekoliko zatajili, kar gre delno pripisati tudi utrujenosti (isti igralci igrajo namreč tudi v prvenstvu prve divizije,., k je« so tri kola pred koncem prvi v svoji skupini). Dobro so se upirali nasprotniku do prvih minut drugega polčasa, ko so zaostajali za samih pet točk >'36:41). Nato pa so popustili na vsej črti, tako da je nasprotnik pričel nizati koš za košem in tudi zasluženo zmagal. V finalu bo CER igral z ekipo Patriarca, ki je prav tako iz Vidma.
1. DIVIZIJA
Bor A — Inter 1904	43:85
(23:30)
BOR A: Kapič 2, Jančar 8 (0:3), Sestan 7 (3:6), Male 17 (3:10), Vodopivec 5 (1:1), Oblak 8.
SODNIKA: Grisoni in Policastro.
Borovi veterani so po predvidevanju izgubili proti še nepremaganemu Interju. Borovci so nastopili le v šestih in so se v prvem delu tekme celo enakovredno upirali nasprotniku (v 12. min. so celo vodili s 15:14, v 19. min. pa so zaostajali le za piko: 19:20). V drugem polčasu pa so jim pošle moči (tudi zaradi neznosne vročine) in mlajši nasprotniki so z lahkoto dajali
koše iz protinapadov. Pohvaliti gre tokrat centra Maleta, ki je končno zaigral, kot zna (in mora).
Marko
A skupina
IZIDI 12. KOLA Libertas - Prevenire	102:91
Bor A - Inter 1901	43:85
Autogamma - Inter Milje 31:104 LESTVICA
Inter 1904 22. Inter Milje 16, Libertas 12, Barcolana in Prevenire 8, Bor A 6, Autogamma 2.
PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Libertas; Prevenire - Inter 1904; Barcolana - Bor A
(21.6. ob 11.00 v Ul. della Valle).
B skupina
IZIDI 12. KOLA Don Bosco - Alabarda 121:108 Saba - Bor B	danes
La Talpa - Stella Azzurra 0:2 b.b. POM - Kontovel	69:64
LESTVICA
Bor B in Don Bosco 20, POM 16, Saba 12, Kontovel in Stella Azzurra 10, Alabarda 8, La Talpa 0. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - POM; Kontovel - j Bor B (20.6. ob 17.00 na Kontove-lu); Alabarda - La Talpa; Don . Bosco - Saba.
Sinoči zadnji sklepi pred iztekom mandata
Sinoči je bila zadnja seja pred iztekom mandata odbora za telesno kulturo pri SKGZ.
V	prvi točki dnevnega reda so bili zaključki diskusijskega srečanja o vključevanju neslovenskih igralcev v naša društva Odbor je s tem v zvezi odločil, da bo izdal daljše poročilo, ki ga bomo objavili v naslednjih dneh.
V	drugi točki, ki se je tikala občnega zbora SKGZ, pa je odbor odločil, da bo na občnem zboru podal poročilo o strnjenem delu in začrtal smernice za novi odbor; specifični problemi, ki jih bo predstavnik odbora posebej omenil, na so problem odnosa naših športnih društev do večinskega naroda ter vloga telesne kulture v naši skupnosti.

OBVESTILA
Jadralni klub čupa
priredi v soboto, 20. junija, ob 20.30 v Sesljanskem zalivu regato za 2. trofejo sardele. Po regati bo na društvenem prostoru družabni večer. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
* * *
Jadralni klub Čupa
obvešča, da bo v nedeljo, 21. t.m., ob 10. uri na sporedu poletna regata za jadrnice z ratingom OAR in sicer od Sesljana do Ždobe, Nabrežine in nazaj v Sesljan.
* *' «
Jadralni klub čupa
priredi brezplačni, tečaj na opti mistih za oboke od 7. do 12. leta starosti. Tečaj bo v Sesljanskem zalivu od 22. do 27. junija. Vse potrebne informacije in vpisovanje pri ZSŠDI.
* * * , < Jadralni klub čupa
bo po končani šoli organiziral tečaj v jadranju na deskah za mladino od 12. do 18. leta starosti. Klub bo dal na razpolago tečaj-
iiiMiiiiiiiijiiiiiHiHiiiiiiiiniriiiniiiiiiMiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMidiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiniiuiiiiiimiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiMn
V FINALNIH SREČANJIH MLADINSKEGA CENTRA V GORICI
NAJVEČ USPEHOV IA MLADINSKI KROŽEK
Zmagal je v moški košarki in odbojki, v ženski odbojki pa je prvo mesto pripadlo Grojni - Zelo lep organizacijski uspeh
V	soboto so bila na sporedu še finalna srečanja letošnjega šestega poletnega turnirja Mladinskega centra. Igrali so na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma. Ob robu igrišča se je zbralo lepo število gledalcev, ki so z veliko vnemo sledili dogodkom na igrišču.
V	zgodnjih popoldanskih urah so najprej stopili na igrišče košarkarji. Igrali so za tretje in četrto mesto, med seboj pa sta se spoprijeli ekipi štandreža in ZSMS iz' Nove Gorice., Igralci iz matične domovine so, po predvidevanju, zmagali, toda Štandrežci so se ves čas hrabro borili. V prvem polčasu sta s; bili ekipi enakovredni, v drugem polčasu pa je močno sonce botrovalo slabši in počasnejši igri. Vseeno pa so imeli Novogoričani več moči od štandrežccv in so za to tudi zasluženo zmagali, potem ko so nasprotniki v zadnjih minutah popolnoma odpovedali.
ZSMS N. GORICA — ŠTANDREŽ
82:65 (38:28)
ZSMS NOVA GORICA: Jurkas l*. Žilfran 8, Sluga 4, Mariano 27. Zec 24. Relič 4.
ŠTANDREŽ: Dornik 16, Ziani 15. Cantelli 16, Čubej 16. Nanut 2..
PON: nihče. SON: ZSMS 10 in Štandrež 7.
V	večernih urah je bilo najprej na sporedu finalno srečanje v ženski odbojki med ekipama Grojne in Ljubljanske banke iz Nove Gorice Žal pa Novogoričank na igrišču ni bilo,, tako da je zmaga pripadla dekletom Grojne.
Sledilo je finalno srečanje v moški odbojki. Mali finale je bil na sporedu že v petek, zmagali oa so, in to povsem zasluženo, igralci Kmečke banke iz Gorice.
V	velikem tinalu pa sta se pomerili med seboj ekipi Sovodenj in Mladinskega krožka iz Gorice. Igrali so na dva dobljena seta. Srečanje je bilo vseskozi izredno napeto. Obe ekipi sta nedvomno prikazali zelo učinkovito in privlačno igro. Številno občinstvo je bodrilo ekipi, ki sta se povsem upravičeno uvrstili v finale. V ekipi Sovodenj so nastopili nedvomno mlajši igralci kot v ekipi Mladinskega krožka in prav pomanjkanje izkušenj je izdalo SoVodenjce.
V	prvem setu so igralci Mladinskega krožka igrali res učinkovito, toda nasprotniki se niso vdali Šele pri rezultatu 15:13 je bilo konec prvega, ogorčenega seta.
V	drugem setu so mladi Sovo-denici nekoliko bolj pritisnili, zaigrali so bolj preudarno in organizirano kot v prvem setu. Istočasno pa je bilo opaziti pri nasprotnikih trenutno krizo, morda zaradi utrujenosti. Drugi set so na lak način dobili Sovodenjci’ z rezulla tom 15:11.
V	tretjem in odločilnem setu pa je že vse kazalo, da bodo Sovq-denjci z lahkoto zmagali. Pri menjavi igrišča so vodili že,z 8:3, v nadaljevanju pa že z 11:7 Tedaj pa so igralci Mladinskega krožka z odličnim Komelom, Klanjščkom
in Cejem izvedli preobrat v poteku srečanja. Najprej so izenačili, nato pa zasluženo povedli s tesnim izidom 15:13.
MLADINSKI KROŽEK GORICA -
SOVODNJE 2:1 (15:13, 11:15,15:13)
MLADINSKI KROŽEK: I. Komel, Pavšič, Cej, Klanjšček, Mužič, Ter-pin in M. Komel, Pahor.
SOVODNJE: M. Bulkovič, R. But-kovič, Cotič, Malič, Petejan, Cijan.
Pozno zvečer pa je bila na spo redu še finalna tekma v moški košarki. Na igrišče sta stopili ekipi skavtov in Mladinskega krožka. Srečanje je bilo zelo: zanimivo zlasti v prvem polčasu, ko sta si bili ekipi povsem enakovredni. Kljub temu, da je bila ekipa krožka nedvomno močnejša, so skavti presenetili z lepimi in hitrimi protinapadi. Toda preveliko šteVilo osebnili napak, ki so si jih nabrali v prvem delu srečanja, je v nadaljevanju spravilo marsikaterega na klop. Tako jih je moralo zapustiti igrišče kar pet, eden od teh zaradi izključitve. Tedaj je bilo srečanja konec, igralci Mladinskega krožka so pospešili tempo in s tem je bilo oddano še poslednje prvo mesto letošnjega poletnega turnirja Mladinske ga centra,
V vrstah zmagovalcev gre poliva la prav vsem, posebno pa še Dorniku in Klanjščku v organiziranju igre, Prinčiču in Vižintinu pa zaradi učinkovite igre pod, obema košema. V vrstah skavtov je nedvomno najbolje zaigral Crasselli, ki je bil najboljši strelec srečanja, poleg nje-
ga pa sta se izkazala še Dorni in Petejan. .
MLADINSKI KROŽEK GORICA -
SKAVTI 79:52 (32:30)
MK GORICA: Komel 2, D. Wal-trisch, A. Waltrisch 2, I. Waltrisch 4, Mermolja 4, Prinčič 8, Košuta 4, Sancin 12, Klanjšček 15,, Dornik 12, Vižintin 16.
SKAVTI: Domi 6, Crasselli 23, Maraž 2, Cotič 2, Kuštrin, Vižintin, Petejan 15, Jarc 2, Malič, Cej.
PON: Dorni, Crasselli, Cotič, Kuštrin in Vižintin.
SON: MK 16, Skavti 28
Sledilo je nagrajevanje. Pokali so bili podeljeni prvim trem v vsaki športni panogi. Oglejmo si končne rezultate letošnjega ‘turnirja.
ODBOJKA ŽENSKE
L Grojna
2.	Ljubljanska banka
3.	Naš prapor
ODBOJKA MOŠKI
1.	Mladinski krožek
2.	Sovodnje
3.	Kmečka banka
KOŠARKA MOŠKI
1.	Mladinski krožek .
2.	Skavti
3.	ZSMS Nova Gorica
Turnir je vsekakor uspel, na njem je nastopilo veliko število ekip, srečanja so bila nedvomno zanimiva, skratka, v teh dveh tednih smo lahko v večernih urah gledali ali pa celo igrah v prijetnem prijateljskem vzdušju.
letošnji poletni turnir' je bil že šesti.	.	-	-
M. č.
nikom tudi nekaj lastnih windsur-fov. Tečaj bo v zadnjem tednu junija ali v prvem tednu julija in ga bo vodil Egon Malalan. Informacije in vpisovanje na ZSŠ Dl, Ul. sv. Frančiška 20. Tečaj je brezplačen za člane Čupe. Nečlani se lahko udeležijo tečaja brezplačno pod pogojem, da se vpišejo v klub in poravnajo vpisnino in letno članarino na ZSŠDI. Vpisnina: 10.600 lir za odrasle, 5.0|)0 lir za mladino, letna članarina 20 tisoč za odrasle in 10 tisoč lir za mladino.
« •* *
TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH
V okvirn šagre, ki bo v Boljun-cu od 20. db 22. junija, prirejata KD F. Prešeren In vaška mladina «TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH«, ki bo v nedeljo, 21. junija, ob 10. uri. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/lce.
Vpisovanje bo uro pred pričetkom na zbornem mestn, ki bo na Gorici.
* * •
Trenerski aktiv Bora obvešča, da bo seja vseh trenerjev (vseh sekcij) v torek, 23. t.m., ob 19.30 v Borovem športnem centru.
Ker bo gOvor o dokumentih, ki obravnavajo vsebinsko usmeritev trenerskega dela pri drnštvu, so trenečji naprošeni, naj se seje udeležijo v čim večjem številu. * » •
ŠD Vesna
sklicuje danes, 17. junija, v Ljudskem domu v Križu
REDNI OBČNI ZBOR s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim sklicanjem ob 20.30.
Dnevni red: poročilo predsednika poročilo blagajnika razprava izvolitev odbora
1.
2.
3.
4.
5.
TPK Sirena
obvešča svoje člane ln prijatelje, da bo v soboto, 20. t.m., ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje — Ul. Cerreto 12, Aljoša Žerjal predvajal film sOlimpiada - Moskva 80*.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 18. t.m., ob 19, uri rta sedežu ZSŠDI, Ul- sv. Frančiška 20, seja odbojkar ske komisije.
Dnevni red seje:
1.	izvolitev referenta
2.	poletni tečaj pri Banih
3.	nastop na srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel, ki bo v Novi Gorici.
Svojemu odbojkarju Igorju Miliču in ieni Darji čestita ob rojstvu prvorojenke
NATAŠE
ŠK Kras
BALINANJE
Zamejsko balinal sko prvenstvo
Danes drugo povratno kolo
Prvo povratno kolo 1. zamejskega balinarskega prvenstva ni prineslo nobenega presenečenja. Kras in Sokol sta se razšla z delitvijo točk, kgr so, izkoristile Opčine, ki so po zmagi nad Poletom (brez borbe) povečale svojo prednost kar na tri točke. Vse bolje pa igra Gradina, ki je odpravila Gajo in pa Kraški dom, ki je v Bazovici odvzel Zarji dragoceno točko. iziDI 8. KOLA
Polet - Opčine 0:2 (brez borhe); Zarja- - Kraški dom 1:1 (8:13 in 13:6); Kras - Sokol 1:1 (13:9 in 2:13); Gradina - Gaja 2:0 (13:6 in 13:10).
LESTVICA
Opčine (196:181) 14 točk, Sokol (173:120) 11, Kras (157:154) 10, Gradina (149:144) 9. Zarja (143:151) 8, Gaja (154:147) 6. Kraški dom (144:181) 5. Polet (65:203) 1 točka. PRIHODNJE KOLO (danes. 17. t.m.)
Kraški dom - Opčine; Sokol - Polet; Gaja - Zarja; Kras C a-dina.	B s
ODBOJKA ,y.
Na ženskem turnirju v Dobili
Bor pred Slogo in ekipo Brega
V soboto je bil v Dolini, v okviru festivala Dela, odbojkarski turnir, ki ga je priredilo športno društvo Breg in katerega so se udeležile tri slovenske ženske ekipe, ki bodo v prihodnji sezoni nastopile v D ligi, in sicer Sloga, Bor in Breg. Turnir je zasluženo osvojila ekipa Bora, ki je v odločilni tekmi tesno premaga'a slogašice. medtem ko so bile Brežanke nekoliko slabše.
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
BOR:	Vodopivec, Furlanič, V.
in M. Klemše, Mantovani, Godina.
BREG: Pečenik, Maver, Alberti, Kocjančič. Smotlak, Ota, Žerjal, Salvi, Bandi in Canciani.
SLOGA: Križmančič, L. in A., Kovačič, Vidali, Benčina, Grgič, Sosič in Adam.
SODNIKA: Giopro in Desinan.
Bor - Sloga 2:1 (9:15, 15:10, 15:9)
Ta tekma je bila najbolj izenačena od vseh. Sloga je imela možnost zmagati, vendar pa je v ključnem trenutku popustila, tako da so ji borovke odvzele drugi set ter brez problemov osvojile še odločilnega.
Bor - Breg 2:0 (15:5, 15:5)
Brežanke niso bile kos homogeni Borovi vrsti, poleg tega pa je na igro vplivala huda vročina.
Brog — Sloga 0:2 (9:15, 4:15)
Tu so Brežanke igrale nekol ko boljše kot v prejšnji tekmi, vendar pa niso uspele odvzeti nasprotnicam sela.
Končna lestvica je torej sledeča: 1. Bor, 2. Sloga in 3. Breg.
M. Rs.
NOGOMET
VARŠAVA — Naslov letošnjega poljskega državnega nogometnega prvaka je osvojil Widzew iz Lodza.
» • •
DŽAKARTA — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo 1982 je Indonezija premagal« Tajvan z 1:0,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorico, Orevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7,000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetjo mesečno 100,00, letno 100CL00.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374	StTOn 6
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Ljubljano
17. junija 1981
Zo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT>
Gradišče 10/II. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., vlš. 43 mm)
27.000 lir Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
o, ,	.	trd.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m t»*kalr^Trst založnikov fisg1
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Ob robu iranskih dogajanj
Dva glavna nasprotnika in siva eminenca sedanje faze iranske revolucije so Khomeini, Ba-nisadr in ajatolah Behešti, ki je morda še najmanj znana figura. Poglejmo malo podrobneje življenjske poti teh osebnosti in družbeno ozadje, sile, ki jih ti politiki predstavljajo.
RUHOLLAH KHOMEINI. Rodil se je leta 1900 v pokrajini Khomein. Njegov oče in ded sta bila tudi ajatolaha in ravno tako njegov starejši brat. Očeta je ubila policija med neko protivladno manifestacijo. Pri 27. letih je že poučeval teologijo in imel precej bogato izkustvo v političnem boju proti Angležem in bodočemu šahu Rezi. Leta 1941 je napisal knjigo proti šahu, ki je zanj od takrat dalje le »zlo*. Skoro dvajset let je nato poučeval v verskem središču Qum odmaknjen od družbenega dogajanja celo med Mosadekovo vlado. Šele po letu 1961, ko je umrl prejšnji najvišji šiitski vodja «Mujtahid» Borujerdi se je Khomeini vključil v krog kandidatov za nasledstvo in spet nastopil na političnem prizorišču. Zelo aktiven je proti «beli revoluciji* s katero je šah hotel vnesti v Iran nekaj zahodnih elementov. Zato je zaprt in leta 1964 izgnan v Turčijo od koder se preseli v šiitsko sveto mesto Nejef v Iraku. Tu živi od leta 1985 do 1978, ko se mora umakniti v Pariz. 1. februarja 1979 se vrne v Teheran, dva tedna po šabovem odhodu; čaka ga množica šestih milijonov Irancev. Khomeini je najvišja verska avtoriteta, a ravno zato se noče neposredno vključiti v državne strukture, saj je značaj šiitske ločine predvsem v tem, da kritizira oblast in se ji zoperstavlja kot opozicija.
SAJED MOHAMED BEHEŠTI. Nekateri ga že označujejo kot sivo eminenco teheranskega re-
žima. Njegovo glavno orodje politične oblasti je Stranka islamske republike, katere je predsednik, ki je v dobri meri sad njegovega navdiha in organizacijskega dela. Na to stranko se opira Khomeini ii, je gotovo najmočnejša politična struktura v državi. Behešti je poleg tega predsednik vrhovnega sodišča in preko tega nadzira vse sodstvo. V njegovih rokah je tudi agrarna reforma, saj je bil že novembra 79 imenovan za ministra za družbena vprašanja. Bil je tudi tajnik sveta revolucije, kar dovolj zgovorno kaže na njegov vpliv. Na oblast je prišel ob podpori gibanja Mujaedinov, ki jih vodi sociolog šariati, a kmalu po prevzemu oblasti je označil Mujaedi-ne kot enega od sovražnikov.
ABOL HASSAN BANISADR. Rodil se je leta 1938, dovršil ekonomsko fakulteto in napisal nekaj knjig o iranskem gospodarskem razvoju. Postal je Khomeinijev svetovalec za gospodarske zadeve in se kot tak tudi uveljavil v novem Iranu. Novembra 1979, nekaj dni po odstopu prvega ministrskega predsednika po šahovem odhodu, Bazargana, ki je bil njegov tast, je bil imenovan za zunanjega ministra, a že dvajset dni pozneje je bil odstavljen, ker ni izključil kompromisa pri rešitvi vprašanja ameriških talcev. Kljub temu je zmagal, dva meseca pozneje volitve za predsednika republike s kar 75 odst. vseh glasov. To je bilo januarja 1980, februarja ga je Khomeini imenoval še za vrhovnega poveljnika vojske in s tem je bilo v državi vzpostavljeno določeno ravnovesje med laičnim in islamskim taborom. Banisadr je seveda tudi veren mohamedanec, a predstavlja laično dušo iranskega islama z vsemi družbenimi in gospodarskimi in ideološkimi posledicami.
IZ VSEH DOSEDANJIH POSEGOV V VARNOSTNEM SVETU OZN
SVET OBSOJA IZRAELSKI LETALSKI NAPAD NA IRAŠKI JEDRSKI REAKTOR PRI BAGDADU
Dokončno zavrgli izraelske trditve, da je Irak pripravljal jedrsko bombo - Žagala za Izraelu naklonjene države
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NE\V YORK — Na East Riverju, kjer se nadaljuje razprava o izraelskem napadu na jedrski reaktdr pri Bagdadu, so v ponedeljek do potankosti osvetlili vprašanje, o katerem se naknadno molči: «Tudi če bi hotel, ni' bil Irak s takimi napravami sposoben izdelati jedrskega orožja.*
O tem vprašanju bije Tel Aviv odločen boj za javno mnenje, predvsem ameriško, ko trdi, da že res, bombardiranje ni bilo prav v skladu „s pravili mednarodnega življenja, a uničili so naprave, kjer bi lahko proizvedli jedrsko bombo. To je v skopih besedah vse kar skušajo najbolj goreči ameriški prijatelji Izraela - zagovarjati, ko ocenjujejo svetovne reakcije «narica-nje za bombo*.
Kako mrzlično iščejo dodatnih dokazov za svoje trditve, zgovorno pričajo luknje v izraelski propagandi. Naglica jim namreč ne dopušča, da bi svoje trditve tudi u-sklajevali. Ko so bili izraelski časopisi obveščeni, da bo Begin na ameriški televiziji posredoval dokaze, ki so mu jili pravzaprav dali Američani, o iraških poskusih proizvajanja jedrske bombe, so predhodno objavili Beginova stališča, ne da bi preverili njihovo verodostojnost. List «Maariv» piše: «Ame-ričani so se strinjali z izraelsko oceno, da se Irak trudi, da bi čim-prej izdelal jedrsko bombo*, dnevnik «Haaretz» pa trdi: «Izrael je upošteval ugotovitve ameriške obveščevalne službe, kot tudi lastne informacije, ko se je odločil za napad*. , / v *, ■ ;	.' .
Ko se je Begin seznanil z vprašanji časnikarjev «CBS» televizijskega omrežja, ni vztrajal pri svojih trditvah, clmeli smo*, trdi izraelski premier, »vse informacije iz zanesljivih virov*. Ali so bili to ameriški, tega Begin ni hotel povedati. In prav to vprašanje je življenjskega pomena za Washington v luči posledic, ki bi jih lahko ime-______________________________________lo za ameriške interese v arab-
..........................................................................umnimi  .......................................—-l 
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
RAZREDI IN VODILNE SKUPINE V IRANU
1. Predmestja. revmi prebivalci cijo organizacije in borbenost, lucije skuša! dokončno omejiti predmestij so glavni junaki naj- Tam kjer .je ta komponenta sku- n.ieno vlogo, okoli leta 1963, se je večjih . množičnih manifestacij v paj z intelektualci prišla na dan odločno uprla, postavila se je zgodovini. To so revni kmetje, ki s svojimi gesli in predlogi se je na čelo gibanja »nepreskrbljenih* jih je šahova agrarna reforma doslej večinoma izkazala Dreura- in s svojo dosledno kritiko šal.o-lznnila iz podeželja in pahnila v njena in osamljena, mesta, kjer naj bi tvorili ceneno
ve oblast pridobila absolutno vod-
delovno silo za industrijsko revo-
3. Bazar: to je tradicionalni stl'° y protišahovskem gibanju.
center gospodarske in politične
5. Intelektualci: siužili so tudi
lucijo, ki si jo je zamišljal	ša-	oblasti v"iranutu se	ieTačela	Prejšnjemu	režimu,	a sanjali so
hov krog tehnokratov. Ti so	bili	ko tj ODoziciia	proti	sahovemu	dru*aeno	državo,	seveda tudi
glavni privrženci Khomeinija,	.saj	L^odarsTemu	ra^-oiu	ki se ie	drupačno ^ tiste,	ki so io sa-
jih mestno -zivljenie m še preobra- JJg a	ta priUsl-al n’ali ajatolahi. Gibanje so začeli
zdo m n,ih odnos do vere	in	Sl”3	pravzaprav	intelektualci, a bili so
2. Delavstvo: delavski razred 4. Cerkev (šiitska): bila je od
preveč razdrobljeni in osamljeni, da bi ga lahko tudi izpeljali sami do konca. Ko so se začele
je v Iranu še zelo mlad in neiz- nekdaj posrednik med oblastjo premikati milijonske množice so razito definiran. Edina izjema so politikov in družbenimi težnjami, delavci naftnih polj in naftne in- ki so prihajale iz baze. Ko ie
dustrije, ki imajo že svojo tradi- šah, v okviru svoje bele revo- ključna mesta nove oblasti.
se v proces vključili tudi ajato-lahi in postopoma prevzeli vsa
35 LET KOPRSKE GIMNAZIJE
KOPER — 35. generacija koprskih gimnazijcev bu v soboto dobila spričevala in zaključilo se bo obdobje, dolgo 35 let, v katerem je živela, ustvarjala in gradila mlade člane naše družbe koprska gimnazija. Velika je pot koprske gimnazije, na kateri je dozorelo, maturiralo že 2455 učencev, v naslednjem tednu pa jih bo še približno 200. Ta pot se je začela že 20. oktobra 1945.
Nelahki so bili prvi dnevi. Profesor Peter Martinc se je teh dni takole spominjal: »Vsi tisti slovenski šolniki, ki so takrat prihiteli na poziv šolskih oblasti v Istro, da bi zaorali brazde v poteptano in zapuščeno šolsko ledino, vedo povedati, kako je bila trda in težka ta ledina. Ko smo jeseni 1945 prišli v Koper z nalogo, da bi ustanovili in postavili na noge slovensko gimnazijo, smo prišli v mesto, ki je zelo hladno spremljalo slovenske šolnike in njihove učence, za katere je menilo, da so le hribovci, ki jim ni mesta v tem starodavnem polatinje-nem obmorskem mestecu .. .»
Kmalu so se koprski gimnazijci vključili v družbenopolitično in kulturno življenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili prvo proslavo, večkrat so manifestirali, ko so pričakovali člane mednarodne razmejitvene komisije, udeleževali so se mladinskih delovnih akcij in spremljali vse več znanja, ki so ga kasneje s pridom začeli uporabljati Od takrat se je njihova za-g anost nadaljevala iz leta v leto. Vsako leto se je na to šok) vpisalo več učencev in vse več je bilo maturantov. Letos jih je v vseh razredih 804. Vzgojili so šolski pevski zbor. ki je vsa leta dosegal visoka republiška in zvezna, priznanja, športno šolsko društvo Delfin je v posameznih panogah doseglo več naslovov republiških prvakov, učenci te šole so jedro uspešnega in uveljavljenega obalnega kluba mladih raziskovalcev, ki so mu letos podelili občinsko priznanje cplaketo 15. maja*, na najrazličnejših tekmovanjih znanja so zasedli prva mesta ...
Nemogoče ie našteti celo vrsto družbenopolitičnih delavcev, znanstvenikov, kulturnikov, gosnodarsfve nikov, ki so zrasli iz te šole. Pred seboj pa sedaj vidik) zalitevne in odgovorne naloge preobrazbe šolstva, Tu bodo izobraževali ob delu in z delom v pedagoški, narovoslov-no - matematični in kemijski usme ritvi. Tudi na teh področiih bodo skušali prispevati k še hitrejšemu gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu nanredku regije in širše rinižbenooolit.ične skunnosti. Zaključilo se ie eno obdobie. začenja se novo. vendar bo raslo na že preizkušenih in trdnih temetUh. ki so jih začrtale izkušnje vseh 35 let. (bš)
I «Lastovko» ob slovenski obali
Nova turistična pobuda - plovba z ribiško ladjo v «družbi» svežih rib na žaru - vzbuja že sedaj veliko zanimanja med turisti
PORTOROŽ — Ena lastovka še ne prinese pomladi, pravi star pregovor. V portoroškem turističnem hotelskem podjetju pa so skorajda prepričani, da je ^Lastovka* znanilec svojevrstne pomladi ki je za vejala v tej nekaj let stari delovni organizaciji. ^Lastovka* o kateri govorimo je namreč ribiška ladia. ki jo nameravajo delavci «THP» uporabiti za razširitev punadbe in s lem postopoma povrniti portoroškemu turizmu ugled, ki ga je začel v zadnjih letih izgubljati.
Ponuditi turistu nekaj novega, pokazali mu nekaj zanimivega in predvsem pristnega — značilnega za to območje. V turističnem hotelskem podjetju so se povezali z izolsko temeljno organizacijo eRibav, ki ima o izolskem pristanišču zasidranih več za pravo ribarjenje neuporabnih ladij, ni bilo potrebno veliko prepričevanj — oboji so razumeli. da se serijska ladja «La-stovka* splača na novo prebarvati, počistiti.... skratka urediti, da bo dovolj ugledno sprejela na svoj krov nekaj zanjo novega — turiste.
Okoli štirideset jih lahko pride naenkrat na to ladjo. Včeraj so prvič zapluli po morju vzdolž slovenske obale. To bodo počeli dvakrat na dan — zjutraj in popoldne, po potrebi pa še v večernih urah po tri. štiri urice.
«Angelo, spusti štrik, ponikni... gremo,* si pravijo trije ribiči, ki vozijo cLastovko» in so zanjo odgovorni. Eden je na krmi že pripravil tgradelo» (raženj), na kateri bodo pekli ribe. Ladja pa že ubira belo brazdo sredi modre, prijazno sveže površine. Enkrat na teden odpluje iz Izole, enkrat iz Ankarana, sicer pa iz Portoroža ali Pirana — odvisno kje je pripravljenih več turistov Izola pohuja najbolj ribiško vzdušje.
Ne da bi razumeli turisti, kaj si kličejo trije izolski ribiči, vedo, da brez tega sporazumevanja, vsa stvar ne bi delovala. Mrežo je tre ba previdno spustiti na krmi v morje, ko je sto metrov vrvi zunaj, zapnejo vitle in motorji zahrumijo. Mreža se uleže na dno in začne se kočarjenje... lovijo belo ribo, ki se združuje pri tleh. Tako orjejo slabo urico proti Kopru, pa spet nazaj proti piranski punti in še naprej mimo nie proti savudriiskemu rtu.
Napoči težko pričakovan trenutek. Vsi turisti se prerivajo, vendar se ribiči ne pustijo moliti. Zato morajo gostje stopiti na prste, oči imajo na speclHhi... končno se prikaže mreža. Hoo... opsl Je že na
ladji. V mreži pa je okoli 40 kilogramov okusne bele. ribe: moli, riboni, menule, nekaj lignjev. Gra-dela je ravno prav vroča, turisti odberejo boljše ribice in ribiči jih vržejo na raženj. Ko so pečene, jih zalijejo z oljem, s petršiljem in česnom, nekaj kosov kruha in pojedina je enkratna, še posebno, če se od nekod znajde hladna malvazija... Preostali del ulova, ki ga ne morejo pojesti, bodo porabili v eni od restavracij turističnega hotelskega podjetja. Če bi se slučajno zgodilo, da bi bilo v mreži premalo rib (to se v tem času, ko še ni prave ribiške sezone in čez dan lahko tudi pripeti), pa imajo za vsak slučaj pripravljena dva zaboja zmrznjenih ribic, ki so jih prejšnjo noč nalovile druge ribiške ladje HP Droge in na ribiški ladji so zmeraj bolj okusne kot na domačem krožniku.
Po treh urah križarjenja med Debelim rtičem in Savudrijo se izlet zaključi. V turističnem hotelskem podjetju menijo, da s samimi izleti ne bodo kdove kako zaslužili. Če bodo pokrili vse stroške. bodo zadovoljni. Pomembnejše ie tisto doživetje, ki ga turist odnese od drugačnega, neposrednega stika z morjem, z ribiči, pravimi morskimi volkovi, zrasli na morski njivi. To je prvi člen verige zunanjepenzionske ponudbe, h kateremu kanijo v kratkem dodati
skem svetu. Arabski predstavniki so v razpravi na East Riverju pazili, da so samo posredno obtožili Američane. Celo iraški zunanji minister Sadum Hamadi v intervjuju za televizijsko omrežje «NBC» se samo sprašuje, «kako niso bili A-meričani sposobni odkriti izraelskih priprav, kljub njihovi informativni mreži*. Sovjetski predstavnik v OZN pa ni imel takih pomislekov, ko je v ponedeljek trdil, da Me-nahem Begin «ne bi sprožil napada brez ’ predhodne odobritve Wa-shingtona*. Trojanovski torej izjavlja: »Izrael je vsekakor raz.umel signale, ki so prihajali z druge strani oceana*.
Če so bili še kaki dvomi, jih je gotovo razblinil v ponedeljek francoski veleposlanik v OZN. Potem ko je mednarodna 'agencija za jedrsko energijo na Dunaju potrdila, da ni bil Irak s svojimi obrati sposoben izdelati jedrske bombe, so bile francoske izjave še bolj prepričljive.
Jacques Leprette trdi: «Absurdno bi bilo, da bi država, ki hoče izdelati jedrsko bombo, kupila tak reaktor, kot je v Tamuzu*. Francoz trdi, da je iraški reaktor «popolna kopja* francoskih, ki lahko služijo samo za miroljubne namene. Leprette dodaja: «Sprememba ciljev bi zahtevala temeljito spremembo reaktorja*. Francoz obenem zagotavlja, da' naprave »niti posredno, ne dopuščajo proizvodnje jedrskega orožja*. Francozi so med drugim baje «manipulirali» jedrsko gorivo, da lahko Iračanom služi le za miroljubne namene.
Kot kaže, so s tem pretrgali poslednjo tanko nit, ki je še vezala izraelske nade, da bi lahko ameriško javno mnenje razumelo izraelske skrbi. Nade so bržkone slonele na prepričanju, da svet ne pozna tehničnih problemov, a se boji jedrskih bomb, toliko bolj. če so v rokah »nezanesljivega* iraškega režima. Prav zato je verjetno Begin razglasil «zgodbico o bombi v kleti*. Kaj takega pa sedaj Izrael ne ponavlja več.
Glede političnih posledic izraelskega napada ni bilo. sporov. Eden za drugim so govorniki na East Riverju poudarjali težke posledice, ki jih ima lahko ta napad ne samo za mednarodno življenje temveč za vse z muko grajene sporazume in inštitucije o miroljubni rabi jedrske energije, ki ne širijo jedrskega orožja. Kot je dejal predstavnik Jugoslavije Miljan Komatina: »Glavna naloga varnostnega sveta v tem resnem trenutku mora biti preprečevanje uporabe sile v mednarodnem obnašanju*.
O resnosti, kako ocenjujejo nastali položaj zgovorno priča vše-večje število prijavljenih govornikov v varnostnem svetu. Poleg petnajstih članov je dosedaj prikazalo ah napovedalo svoja stali-
v zagato in v hudo preizkušnjo čelu Izraelu naklonjene države.
Francija poleg obsodbe zahteva, da Izrael preneha z nadaljnjimi oboroženimi akcijami in da plača Iraku škodo. Britanski predstavnik podpira te predloge, irski in španski pa izredno ostro obsojata napad ter poudarjata, da se mora svet končno spoprijeti z glavnim vzrokom vseh bližnjevzhodnih spopadov: s palestinskim vprašanjem.
V hudi zagati je bil predvčerajšnjim egiptovski predstavnik. E-gipt je izraelski napad, le dva dni po srečanju med Menahemom Begi-nom in Anvarom el Sadatom, spravil v hudo zagato, saj potrjuje trditve, da kljub žrtvam in miroljubnim korakom ni mogoče cd Izraela pričakovati drugačne politike.
Rešitev je še vedno negotova. Izza kulis se pogajajo o sklepni resoluciji. Osrednja misel razprave pa je brez suma, kot je dejal neki govornik, da se svet sooča s
hudim izzivom utapljanja v zakon džungle, to pa je treba preprečiti.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
Ku-klux-klan tudi v ZRN
BONN — Ameriška rasistična sekta Ku - klux - klana ima svoj oddelek tudi v ZRN. To je včeraj moral priznati podtajnik notranjega ministrstva, ki je odgovarjal na vprašanje socialdemokratskega poslanca. Nemško sekcijo rasistične sekcije so ustanovili pripadniki ameriških oboroženih sil, ki se v okviru NATO nahajajo v deželi Rheinland Pfalz. Njim so se nato pridružili domači neonacisti.
BONN — Bavarska je te dni podoba bojnega polja. «Oblegajo* jo vojaki in helikopterji, ki dan in noč iščejo skoraj tri metre dolgo raketo Sidewinder, ki se je odtrgala od letala phantoma, ki je preletaval območje.
še več podobnih in zanimivih členov ponudbe za turiste Ko bo veriga kolikor toliko dograjena, se bo	__ _	_	__
portoroški turizem lahko pohvalil zlšča 30 držav. ‘Skorajni govornika, boljšo ponudbo. Prinaša ta »La- ki ne bi z večjo ali manjšo retorič-stovka» pomlad?	no ostrino obsodil to nezaslišano de-
BORIS ŠULIGOJ I janje. Telavivski napad je spravil
Jugoslovanski veleposlanik v segom v varnostnem sveta
OZN Miljan Komatina med svojim po-
(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiimiiiMiiiimnmnnniHiiiimiiiiiiiiiiiiimrtnniiiniiMtifimimiiiimtiiiit
PO SOBOTNIH IZGREDIH
Albanski nacionalisti
\	-V , '	. ,	■	' A . r j; •' f.V’-	*.
uživajo potuho v Belgiji
BRUSELJ — Pripadniki sovražne albanske emigracije So v soboto v belgijski prestolnici priredili protijugoslovansko demonstracijo, na kateri je bilo okoli 450 udeležencev, večinoma iz ZR Nemčije in Švice, ki so dopotovali s šestimi avtobusi in ducatom osebnih vozil. Ker bruseljska mestna hiša ni dala dovoljenja za demonstracijo, je
...............................hiiiiiiiiiuihhhuihhhhhiiiiihhhhiuhh.ihhhihhhhi,i>iihih>hhmhhii
SREČANJE HAIG-XIA0PING
•m&M
Včeraj je ameriški državni tajnik Alexander Haig na srečanju s podpredsednikom KP gom Xiaopingom ocenil kot »izvrstne* ameriško - kitajske odnose
Kitajske Den-
(Telefoto AP)
VOJAŠKA DIKTATURA RAZDAJA DOMAČA BOGASTVA
Družbe iz ZDA po argentinsko nafto
NEW YORK — Iz krogov mednarodnih izvedencev za petrolej prihajajo vesti, ki bodo gotovo razveselile ameriške transnacionalne družbe in novo ameriško upravo Ronalda Reagana, ki ločuje prijatelje od sovražnikov po skrajno enostavnem kriteriju, ali so pripravljeni streči interesom ZDA, ali pa ne. Vojaška diktatuta v Argentini je namreč sklenila »poklicati na pomoč* mednarodne petrolejske monopole, ki naj se lotijo iskanja in črpanja po mnenju specializiranih geologov zelo velikih ležišč nafte na morskem dnu ob njeni obali.
Kljub velikim naravnim bogastvom, s katerimi Argentina razpolaga, in, dejstvu; da spada med največje izvoznike »strateškega blaga*, kot sta meso in žito. pesti to južnoameriško državo stalna gospodarska kriza, ki ima svoje korenine v prav tako
stalnem izžemanju po domači in tuji kapitalistični špekulaciji. Argentina ima sicer tudi svoje1 državno podjetje za petrolej, a njegovo vodstvo in državne oblasti trdijo, da nimajo niti dovolj denarja niti strokovne usposobljenosti, da bi sami izkoristili velik potencial domačega »črnega zlata*.
Sedaj mora zato Argentina uvažati okrog 20 odstotkov petroleja, ki ga porabi, to je okrog 125.060 sodov na dan. Mnenje geologov je pa, da bi ga čez nekaj let lahko izvažala po 300.600 sodov dnevno. Vojaška oblast je že sklenila pogodbe z nadnacionalnimi družbami »Shell*, «Exxon» in »Total*, ki /so sd obvezale vlagati v raziskave in iz-korščtnje ležišč nekaj sto milijonov dolarjev, v zameno pa si bodo baje zadržale četrtino zaslužka.
Po prvih znamenjih je njihov posel kar
obetaven, saj so že našle ležišča, ki dajejo že več kot 10.000 sodov na dan; področje, ki jim je dodeljeno, pa vsebuje po ocenah strokovnjakov kar 6 milijard sodov nafte.
Poleg teh ležišč pod morjem pa ima Argentina tudi še mnogo neizkoriščenih rezerv nafte pod zemljo, v bazenu «Neuquen» pri San Rafaelu in na področju »Caimancito*, kjer izčrpajo po 10.000 sodov na dan, a jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in tehnologije prevažajo še s tovornjaki. Zato se že pojavljajo prve vesti, da misli argentinska vlada tudi ta ležišča »odstopiti* ameriškim transnacionalnim družbam, ki se jim obeta nov masten zalogaj, saj so v Argentini že odkrili naftnih rezerv Za 2,4 milijarde sodov, potencialne rezerve pa znašajo po mnenju strokovnjakov najmanj 10 milijard sodov nafte.	• •
bila ta sovražna akcija omejena na občino Ixelles, kjer so krajevne oblasti dale soglasje za odkrito protijugoslovansko dejanje.
Organizatorji demonstracij so že pred dnevi pozivali k udeležbi- z letakom, ki so ga »ozaljšali* s ponaredkom uradnega znaka Združenja Jugoslovanov albanske narodnosti «Perparimi». Upravni odbor združenja je še istega dne energično protestiral proti takšnemu početju in s posebnim dopisom belgijski tiskovni agenciji »Belga* demantiral kakršnokoli udeležbo na protijugoslovanski demonstraciji, poudarjajoč, da obsojajo takšen napad na Jugoslavijo, ki je — ne nazadnje — naperjen tudi proti belgijsko - jugoslovanskemu prijateljstvu. Belgijska tiskovna agencija je še pred demonstracijo objavila protest društva »Perparimi*.
Prav zaradi tega je presenetljiva in nerazumljiva poteza uredništva najvplivnejšega belgijskega dnevnika, ki izhaja v francoščini. »Le soira*, ki je v včerajšnji številki dva stolpca svoje rubrike »Carte blanche* odstopil predstavniku rojalističnih albanskih krogov Ydrizu Bashi, enemu organizatorjev sobotne demonstracije. »Članek* je sicer oblikovan v manj hujskašem tonu kot letak, ki so ga delili otroci med demostracijo, povzema pa iz njega kopico neresnic o položaju v SAP Kosovo, o marčnih in aprilskih dogodkih, poudarja razlike v stopnji razvitosti Kosova v primerjati z drugimi predeli, uporabljajoč pri tem iz trte izvite številke ter izogibajoč se vsakršni omembi napredka, ki ga je SAP Kosovo naredila po drugi svetovni vojni in ki je rezultat solidarnosti vseh jugoslovanskih republik in pokrajin.
B. M.
Srhljivi umor in ljudožrstvo v Parizu
PARIZ — »že od rojstva sem si želel pojesti dekle.* To je srhljivo pričevanje policiji 32-letnega japonskega študenta Isseia Sagavve, ki ga obtožujejo umora 25-letne nizozemske državljanke, katere truplo je nato razkosal na več delov, jih skrbno spravil v hladilnik in si del teh tudi privoščil za kosilo. Ljudo-irca so zasledili s pomočjo očividcev, ki so opazili, kako se je znebil dveh kovčkov, v katerih je bilo skrito razmrcvarjeno truplo ubogega dekleta tako, da ,ju je zapustil v znanem pariškem parku Bois de Boulogne.
O Moje prvo
(Nadaljevanje s 4. strani)
izdajati časopis «La Lotta* za množično organizacijo FN, «B La-voratore* kot direktivni organ za notranja ideološka in organizacijska vprašanja partije, «La Donna* in «La Scintilla* (samo za Tržič) za žensko in mladinsko množično organizacijo. Vsi ti časopisi so izhajali tedensko, samo «11 Lavoratore* vsakih štirinajst dni.
Vsebina teh časopisov je bila poseben problem. Ni bilo ljudi, ki bi znali pisati v novem duhu, zato je bila njihova vsebina vse prej kot ustrezna. Bila je sicer antifašistična, vendar osvobodilna vojna še ni bila prisotna, pozivi na oboroženi odpor in mobilizacija ljudi v partizane še niso našli pravo mesto na straneh teh časopisov. Ko smo poslali nekaj teh izvodov pokrajinskemu komiteju na vpogled, smo upravičeno doživeli močno kritiko njihove vsebine. To smo več ali manj v Trstu tudi vedeli, vendar smo si relativno lahko pomagali. Vse to delo na množičnem antifašističnem gibanju med Italijani, bodisi na političnem kot na organizacijskem področju, se je pač težko prebijalo iz ustaljenih okvirov v nove oblike in vsebino dela, ki ga je čas vojne in neposrednega boja proti fašizmu zahteval. Le »Delavska enotnost* kot skupna in enotna organizacija po tovarnah, se je vztrajno in dokaj hitro razvijala kljub dejstvu, da so tedaj med italijanskim delavstvom še obstajale določene rezerve do osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Vendar so italijanski delavci že začenjali čutiti razredno vsebino tega boja in so se vse bolj opredeljevali za jugoslovansko narodnoosvobodilno vojno in ljudsko revolucijo. To se je zlasti pokazalo kasneje, ko so se delavske množice v celoti vključile v ta boj in postale neposreden ..kter lastne revolucije.
Sredi tega dela sem ponovno dobil pošiljko za Quinta. Ker sem imel že dogovorjeno zvezo z njim, sem se ponovno napotil v Italijo in Quintu odnesel Kardeljevo pošto. Ob tej priliki sem se z italijanskimi tovariši pogovarjal o našem delu v Trstu v zvezi z italijansko organizacijo, tako glede partije kot FN in drugih množičnih organizacij. V glavnem so se z vsem strinjali in obljubili pomoč. Hkrati sem vprašal Quinta kako gleda j« na Vincenza Marconija - Davilla. Izrecno mi je potrdil, da je Davilla njihov deželni sekretar KPI za Julijsko krajino. To potrdilo sem namreč hotel imeti, da ne bi kasneje-bilo kakšnih nesporazumov.
Ko sem se vrnil, sem Quintovo pošto za Kardelja takoj odposlal po direktni vezi, ki sem jo imel preko Istre. Ker sem sam nesel pošto na zvezo, sem se tara zadržal nekaj dni, da vidim kakšna je situacija v Slovenski Istri. Vitko Hlaj, ki je pred kratkim prišel tja po partijski liniji, da bi Slovensko Istro, ki je tedaj bila še precej v zaostanku, organizacijsko povezal, je zastavil šele prve korake. Vsekakor je dobro zastavil delo, saj je bilo razpoloženje prebivalstva popolnoma za OF. V kratkem času je uspel že organizirati 60 odst. vasi za OF. Tudi partijsko organizacijo je že uspel dobro razviti. Slovenska Istra je namreč imela močne rdeče tradicije. Znani ma-režganski upor in komunistično gibanje med obema vojnama je močno vplivalo na revolucionarno razpoloženje Istranov. Tla so bila vsekakor ugodna. Množičnega razpoloženja za odhod v partizane sicer še ni bilo, le posamezni so se javljali v oborožene enote. Z Vitkom sva ocenila, da je situacija zre'a, le krepko je treba zastaviti delo. Da bi delo močneje steklo, smo a-prila 1943 organizirali partijski o-krožni komite in okrožni odbor OF za Slovensko Istro.
(Konec jutri)
• Ni mogoče
(Nadaljevanje s 4. strani)
na naših pokopališčih, lahko se prepovejo poslovilne pesmi ob pogrebih, mogoče bo lahko še naprej raba slovenskega jezika označena kot žalitev večine, ne bo pa mogoče na noben način povsem izriti kulture in jo umetno nadomestiti z njenim zanikanjem.
Župan torej pravi, da mora manjšina demokratično sprejeti pravila večine. Toda Lista za Trst ni mogoče nastala zaradi tega, ker teh pravil ne priznava? Ob tem pa ne bomo upoštevali dejstva, da so v odnosu do manjšine v veljavi pravila brez pravil. Tu nastopi tudi vprašanje kompetenc. Stalno sklicevanje na centralne organe države za razreševanje vprašanj, ki bi bila lahko brez težav razrešena na krajevni ravni, po drugi strani pomeni, da se stvari nočejo razrešiti. Polemika v zvezi z dvojezičnostjo, iz-nešena kot nasilje manjšine proti večini, je absurdnost, ki daleč prekaša vsako domišljijo. Ta namreč skuša sprevračati vsebino vprašanja. Neizpodbitne prerogative odločujoče oblasti italijanske države, pojmovane v najširšem smislu, se tu gladko preskočijo. Te iste prerogative se pa pripisujejo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, ki naj bi bila razsodnik in gospodar javnopravnih struktur oblasti v Trstu. To pa je zares višek!
V zadnjem delu svojega posega se je svetovalec Benedetič dotaknil nekaterih vprašanj s področja kulture. Očital je občinski u-pravi in pristojnemu odborniku improvizacijo in pa dejstvo, da občinska uprava ni znala ali hotela izkoristiti deželna sredstva za podpiranje kulturnih dejavnosti,