Naročnina mesečno	MMHBBB J^	mbmm^m^ flB^.	^	gnang^	^^^flPi^^.	Ček račun: Ljub-
25 Din. za možem-	^^^^^^	^H^.	WBM W	M^. #	^Nr	liana
■tvo 40 - ne-	flv MSm	ra^	Bmwm m	^am flj^^ m	Mjam	10.549
ce-	KB^m KSBm	JBmB	BSmH M	m	|| K^m
loletno 96 Din, za	AJK NBv	Ml	flHV Jf	^KB M ^BR^^V	^^M ^B■
inozemstvo 120 Din	^ JHV M	BkM?	J/F	flV M ^HMf	^^B	Praga-I)u naj 24.797
Uredništvo je v	^hv	ffliHT^^ oHh^^	^F	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/UI	jeva 6. telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994	in 2050	■■	Uhaja vsak dan zjntraj,	razen ponedeljka in dneva po praznika
črni dnevi groze
Nad premogovnimi revirji v Sloveniji vise usodne črne sence. Ne od danes in ne od včeraj, pač pa ■o senca danes bolj črne in grozepolne kakor so bde Se včeraj, in vsak dan bolj grozeče legajo na ta nekdanja kakor mravljišča živa torišča človekove pridnosti. Pridnost in delavnost, to dvoje postaja tod in še marsikje neznan pojm, ki je iz preteklosti v sedanjost ohranil le še zvok besede.
V času visoke konjunkture dela in zaslužkov co ob vsakem nesoglasju med interesi dela in kapitala prihajali od vseh strani sociološko utemeljeni, a dostikrat zaviti izreki" »Delo je dolžnost!« To je bilo takrat, kadar ja delavec branil svoje pravice, ki so izvirale iz njegovega dela. Takrat jih je bilo na obeh straneih le malo, ki so prav doumeli stavek: »Delo ni le dolžnost, ampak tudi pravical« Danes delavstvo s polnim razumevanjem kliče: Imamo pravico do dela, zato nam dajte to pravico b vsem. kar zraven spada! In kakor so umolknili na drugi strani klici, da je delo dolžnost, tako je tudi klic, da je delo pravica, naletel na gluha ušesa. Ni ga, ki bi dela željnim in potrebnim rudarjem dal dela, ni ga, ki bi rudarskim otrokom zagotovil pravico do jela! Vse sociološke doktrine in nauki so ob svojo moč. Le življenje kliče in terja svojo pravico, življenje desettisočev, ki so lačni.
Črne sence nad Zagorjem, Trbovljami in drugimi premogovnimi revirji se zgcščujejo. Še leta 1926 je na pr. v Zagorju delalo 1630 rudarjev, v Trbovljah 4885 v Hrastniku 1214, skupaj v teh treh krajih 717«; v vseh revirjih TPD pa gotovo čez 10.000! Potem so kmalu začele padati črne sence na te nesrečne kraje. Pet slabih let kesneje, konec Ista 19S1 je v Zagorju delalo le še 927 delavcev, v Trbovljah 2809, v Hrastniku 917 — skupaj 4673! Danes pa še ti po večini ne delajo več ko 10 do 14 dni na mesec, tako da v vseh revirjih TPD danes dela le še za kakih 2000 polno zaposlenih delavcev. In sedaj prihaja glas, da bodo zagorski rudnik kar zaprli. In za njim morda še druge! Črni dnevi groze. Pa to niso več črni dnevi le za rudarja, temveč za vse slovensko gospodarstvo, za ve« slovenski narod! Zato je toliko bolj naša dolžnost pozivati ua pomoč vse. ki so pomagati dolžni!
Res je, da je preveč vneta racionalizacija, ka-teru je bila v svojih podjetjih za počel a TPD. marsikateremu rudarju vzela zaslužek. Ta pojav ni le naš. ampak je svetoven in gre na njegov račun velik kos svet.;' i kriza. Vendar le pa je treba priznati, da je kriza naših slovenskih premogovnikov čisto svojevrstnega značaja. To dokazujejo številke, ki so bile objavljene na sejo ljubljanske zbornice za TOI. SV.upiia produkcija premoga v Jugoslaviji je leta 1929 znašala še 5 6 milijonov ton. 'eta 1932 pa le 4.1 milijr ua tone. Ta spločni padec gre na rovaš sp!o'«ue krize. Produkcija v premogovnikih TPD pa j« padla od 19 milijona ton v letu 1020 na 1 milijon v letu 1932. Ta padec fe bil neprimerno večji kakor pa splošni. Leta 192G je pri celotni produkciji premega v državi TPD bila udeležena s 46%, državni rudniki pa le z 29.5 odstotki. A leta 1932 je odstotek TPD znašal le šc 25. državni rudniki pa so bili deležni že 40% vse produkcija. Iz tega sledi, da poraba premoga iz državnih rudnikov raste, poraba trboveljskega pa pada.
Stroške tega padanja pa nosi delavec. Naj govore zopet uradne številke, ki so bile objavljene na seji zbornice za TQ1:
Delavniki so padli od 317 v letu 1929 na 198 v letu 1982. Stalež delavstva se je v istem času znižal od 8184 na 4885 (60%). Siliti so v istem času padli od 2,565.136 na 1,217.293. Izostanek storjenih šihtov znaša torej 475%. Izigmbljene delavske mezde za navedeno število šihtov dosezajo okrog 70 milijonov Din. Z upoštevanjem nazadovanja produkcije zaradi splošnih gospodarskih razmer po merilu ostalih rudnikov (72.4) bi moralo število storjenih šihtov lani še vedno znašati 1.772.000. Zaradi močnejšega padanja produkcije TPD je naša delavstvo v primeri z delavstvom iz drugih rudnikov Izgubilo lani 555.000 šihtov (skoraj 28 milijonov Din).
Sedaj je položaj rudnikov TPD tak, da je v času največje sezonske potrebe premoga sredi zime, decembra, bilo le 18. a januarja le 17 delavnikov. Če je položaj v času največjega povpraševanja po premogu tako obupen, si je iahko predstavljati nevzdržno stanje, ki nastopi pomladi v času pretanka zimskih potreb po premogu. — Kakor smo slišali na zborovanju v Zagorju, sedaj rudarji ne delajo niti celih 14 dni v mesecu.
Državna uprava stoji na trgovskem stališču in hoče jemati premog le iz državnih rudnikov. S tem je pospešila to krizo slovenskega rudarja. Udarec je bil morda namenjen TPD, zadel pa je našega delavca s tako sd.Io, da postaja to vprašanje vsega naroda. Je sicer pravilno, da mora vsak podjetnik, tn torej tudi država, gledati na trgovsko rentabilnost svojih podjetij. To velja, dokler gre le za gole materijalne vrednote in dobičke, pri katerih niso prizadete nobene višje vrednote. Kakor hitro pa bi tako načelo imelo škodovati vrednotam, ki stoje visoko nad vsako gmotno koristjo, tedaj je zgolj trgovsko načelo treba zavreči z vso odločnostjo, pri vsakem posamezniku. Država sama mora ščititi te višje vrednote, če jih hoče oškodovati na ljubo profilu kak posameznik! Zato mora država tudi v svojem gospodarstvu imeti pred očmi prej etično-soci-alne momente kakor pa zgolj trgovske koristi. Na ljubo golemu trgovskemu načelu država ne more in ne sme žrtvovati žive duhovne in telesne sile naroda. In za te žive ter telesne sile našega naroda sedaj gre, 'ki so v nevarnosti za svoj obstoj. Zato kličemo na pomoč.
V prvi vrsti so pa poklicani pomagati tisti, ki so za danes pozvani kot imenovani zastopniki ba-novinskega sveta na resno delo. Gospodje, ki so z imenovanjem za banovinske svetnike sprejeli to čast. so sprejeli tudi dolžnost, zastopati interese ljudstva, ki v tej dravski banovini prebiva. Sveto smo prepričani, da bodo gospodje banovinski svetniki, svesti si svoje dolžnosti, ki jim jo ta funkcija nalaga, znali najti potov in sredstev dovolj, da preprečijo grozečo katastrofo, ki kakor črn oblak visii nad slovensko domovino! Možje, ki uživajo zaupanje kraljevske vlade, bodo mogli z vsem poudarkom in z vso lojalno prepričevalnostjo kraljevski vladi v Belgrndu dopovedati, da vitalni interesi naroda' in države zahtevajo tako gospodarsko politiko, ki bo tudi slovenskemu rudarju zagotovila na rodni zemlji pošteno delo in pošteno nlafllo!
Senzacionalna pobuda Herriota
Francija in Rusija - varuha evropskega miru
»Fiinf Frankfurter jem« (to so nemški Roth-schildl)
dolgujejo sovjeti 1.2 milijardi mark, ki se prav oderuško obrestujejo. Sedaj se snuje v Moskvi banka za note s pomočjo inozemskih bančnih koncernov, pri katerih so udeležena ena ameriška, dve angleški in ena italijanska banka. Od vplačanega akcijskega kapitala dobivajo inozemske banke 51 odstotkov, tako da Rusija niti
v svoji lastni banki za note nima večine
Vprav krvava ironija pa je, dn na čelu te ruske banke ne stoji zastopnik ruskega prole-tarijntn, ampak mednarodni finančni mogotec, bankir Cooper od Bunkers Trust Corporotiona. Mogoče sovjete mika, da bi se nekoliko osvobodili te odvisnosti od Amerikancev oziroma Angležev in Nemcev s pomočjo francoskega kapitala. Vendar pa so ovire, ki stoje na poti
skupni politiki sovjetske Rusije in Frnneij« slej ko prej tako velike, du ni rudno, če pariški diplomatični in politični krogi gledajo na iniciativo g. Herriota (ki sicer ni nova) nekoliko skeptično.
Ni ulopiia
Na vsak način pa je treba gledati na t« novo tendenco francoske politike z veliko pozornostjo, ker njena realizacija ni taka utopija, kakor bi jo rado predstavljalo fašistično časopisje, ki je po Herriotovi pobudi precej vznemirjeno in skuša iti mimo nje z ironijo. Saj se je svojčns tudi alijanca svobodomiselne Francije s trdnjavo svetovne reakcije v carskem Petrogradu zdela čisto nemogoča, pa se je le uresničila. Na vsak način tn ideja ne bo več izginila z dnevnega reda evropske diplo-matičnc politike.
Herriot
Pariz, 14. februarja.
Veliko pozornost je vzbudil v diplomatičnih krogih članek, ki ga je napisni v marseillskeni »Petit Provencal« bivši ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve ter šef radikalne stranke Eduard Herriot o mednarodnem političnem položaju.
Po izjavi, dn je odločen pristaš ženevske institucije, ugotavlja Herriot v tem članku, du se kljub tej instituciji ne smejo zapreti oči v neinodrem optimizmu, ker je sedanji položaj težak. Posebno svari francosko diplomacijo (mišljen je brez dvoma g. de Jouvenel). da naj se varuje nepremišljenih koncesij, katere, ne da bi zadovoljile nasprotnika, povzročijo mnlo-dušje pri zaveznikih. Tiče se pa to tudi politike napram
Nemčiji, ki vodi politiko zastraševanja
blnffov in izsiljevanja. Francoska diplomacija si nc sme delati nobenih iluzij niti glede Italije, katere ni mogoče ganiti s kakšnimi sentimentalnostmi, katere ona smatra kot slabost, niti glede Nemčije, ki očividno stremi za poru-šenjem zgradbe mirovnih pogodb.
Zveza med Parizom in Moskvo
Herriot misli, da bi bila največja garancija za mir na sedanji podlagi podana po sporazumu med francosko in med sovjetsko republiko. Ako bi se obe republiki zedinili na to, da tudi ! drugi narodi podpišejo pakt nenapadanja, ki se je sklenil med Francijo in Rusijo, potem bi bil tu dogodek spričo tolikih nevarnih in zlohotnih intrig na vsak način dogodek zelo da-lekosežnega pomena. Tako bi se ustvarila
francosko-ruska fronta, kakor je obstojala pred vojno,
kar bi pomenilo najjačji protiutež proti oni fronti v Evropi, ki skuša motiti obstoječe mi-: rovno stanje.
Ta politični načrt g. Herriota bi seveda pomenil | ; :ioln preobrat v francoski diplomaciji, ki je sv "čas proglašala za načelo, i ....'>' •
j dn se ima Rusija »obdati z žično ograjo«
Tak preobrat bi danes ne bil nemogoč in tudi ne pretežak, ker je politika izoliranja Sovjetske Rusije že precej časa likvidirana, čeprav ni še davno tega, kar je francoska diplomacija skušala Izključiti moskovsko vlado od ženevskega odbora za proučevanje panevropske uni-: je. Rusija kot sogarant za mir v Evropi bi bila za Francijo tako dragocena pridobitev, da bi se mogel premagati tudi veliki odpor, ki proti takemu načrtu obstoja v desničarskih krogih Francije. Nekoliko drugače seveda izgleda vprašanje, če se vpraša za
i
sia'išče Rušite
Diktatorji sovjetov bi pač imeli, ako pristanejo na tok zamisel, premagati veliko večje j težkoče, da prepričajo komunistično stranko o oportuniteti take antante med »veletrdnjavo : kapitalizma«, kakor se imenuje Francija v Rusiji. in med »proletarsko vzordržavo«. Za sovjetsko Rusijo bi naloga, da tako rekoč kontrolira v sporazumu s Francijo politiko onih velesil, ki stremijo za revizijo verseillske mirovne pogodbe, pomenila veliko obremenitev in tudi načelno preusmeritev, ki bi seveda za Rusijo bila kompenzirana po mnogih ugodnostih 1 ne samo gospodarskega in finančnega, ampak tudi moilnnrodiiopolHičnega pomena. Kar se tiče finančnega vprašan ja, so sovjeti danes sila j odvisni od ameriškega pa tudi od nemškega kapitala. Samo tako zvonim
Energična gesta odbora ZN za očuvanje miru in pravice
Velesile jako dvomijo -
ali se bodo dali ti sklepi izvesti
Ženeva, 14. febr.
Odbor devetnajstorice. kateremu je Zveza narodov poverila nalogo, da predloii način, kako bi se poravnal spor mod Kitajsko in Japonsko v zadevi Mandžurije, je končal svoje delo z jako energično gesto, katere ni nihče pričakoval. Po poldrugem letu težkih pogajanj in neskončnih debat so zastopniki velikih in malih držav v odboru devetnajstorice prišli do zaključka, naj se plenumu ZN predlaga poravnava kitajsko-japonskega spora po odboru,
v katerem naj bosta zastopani USA ka^or tudi sovjetska Rus Ha
Ta "dbor naj bi v smislu Kellogovega pakta in washingtonske pogodbe ter ostalih pogodb dal pobudo za direktna pogajanja med Kitajsko in Japonsko na principijelni predpostavki,
da mora ostati suvereniteta Kitaja v Mandžuriji neokrnjena
Ta odbor bo rezultat svojih posvetovanj predložil plenumu ZN, da jih sprejme ali modificira, če treba, na vsak način pa se imajo,
ako bi Japonska v teku treh mesecev po sk epu ZN ne od-poklicala svojih cet iz Mandiuri\e
uporabiti proti Japonski določbe § 16 pakta ZN, ki predvidevajo politične in ekonomske, v skrajnem slučaju pa tudi vojaške sankcije proti državi članici, ki sc sklepom ZN upira.
To je torej jako energična beseda in gesta odbora devotiiajstorice, ki je pač prišel do takega nepričakovanega rezultata najbolj pod pritiskom ! malih držav, ki absolutno ne morejo trpeti, da bi kakšna velesila briskirala ZN, ker pač male države po pravici v ZN vidijo najmogočnejše jamstvo svoje sigurnosti pred krivičnimi napadi močnejšega.
Veliko vprašanje pa jc, s kakšnimi rezervami so ta sklep sprejele velesile, kojih simpatije do Kitaja so vsaj dozdaj ostale samo platonične. Kakšno je razpoloženje nekaterih velesil, t« se jasno razvidi iz komentarjev njihovega časopisja. Tako n. pr. je večina angleškega časopisja, k« sn se objavili sklepi devetnajstorice. takoj izrazila svoje pomisleke, dali je resolucija odbora politično vseskozi premišljena in dali je upati na praktični uspeh odborovc geste. Pa tudi francosko časopisje, ki je bilo ves čas, odkar traja kitajsko japonski spor, jako rezervirano, tako dn se pravo mnenje francoskih političnih krogov nikoli ni moglo zvedeti, je sedaj odkrilo svoje karte. Predvsem je važen komentar oficijoznega »T e m p s a«, ki sklep odbora devenajstorice načeloma vseskozi odobrnje in pravi, dn odbor ni mogel ravnati drugače, ker bi sirer prišel v konflikt sam s seboj, oziroma z onimi temelji, na katerih je zgrajena Zveza narodov kot garantinja mirovnih paktov. Tudi predočiije »Temps« Japonski,
da bi bila, ako se ne pokori ZN, tako politično in gospodarsko, kakor tudi moralno izolirana
ker bi pač morala nujno izstopiti iz Zveze narodov in sprejeti težke posledice, ki hi iz tega sledile. Toda, kar se tiče praktične izvedljivosti sklepov odbora, pristavlja »Temps« takoj svoje pomisleke in izraža bojazen, da ženevski sklepi
Kitaiu ne bodo dali ničesar drugega,kakor tzkUučno moralno satislakcijo
»Japonska namreč« — tako piše na koncu svojega članka »Tempsov« oficijozni uvodničar — »ne bo nikoli zapustila svoje pozicije v Mandžuriji in nikoli ne bo preklicala svojega ofirijclnega priznanja Mandžukoa, s katerim je zvezana po paktu medsebojne pomoči. Toda »Temps« gre še delj in trdi v zelo kategorični obliki, da
nobena velesila ni pripravljena efektivno izvajati sankcij proti Japonski, četudi bi se sklenile
zakaj nihče ne more prevzeti odgovornosti za strašne posledice, ki bi v tem slučaju nastale. Zato »Tomps« dvomi, da bj načeloma pravilna rešitev odbora devetnajstorice pomenila učinkovito in trajno rešitev spora na Daljnem vzhodu. »Sicer« — tako zaključuje svoj članek — »so se teoretično očuvali nadvse spoštljivi principi, toda nikakor se ni onemogočila kriza, koje nadaljni razvoj priza deva najresnejšo skrbi.«
Iz tega je precej jasno razvidno, da bo resolucija odbora devetnajstorice ostala lepo — na papirju.
Voina na daljnem vzhodu
Washington, 14. febr. AA. V uradnih krogih so močno vznemirjeni zaradi preloma v spravnem prizadevanju Društva narodov, ki je hotelo najti znosljivo rešitev kitajsko-japonskega spora. Mnenja so, da je zdaj vojna velikega obsega v Mandžuriji neizbežna. Japonska bo blokirala kitajska pristanišča in se bo umaknila iz Društva mi rodov Vsi ti dogodki bedo po mnenju tukajšnjih uradnih krogov nastopili že v najkrajšem času.
Japonski odgovor
Ženeva, 14. februarja. AA. Japonska delegacija je prejela od tokijske vlade oigovor na vprašanje odbora devetnajstorice, ali je Japonska pripravljena pismeno priznati, da Ko spoštovala ki-taisko suverenost nad Mandžurijo. Japonska vlada izjavlja svoje začudenje, češ. da je glede Mandžurije zadosti obrazložila svoje stališče. Odgovor Tokia je tak, da odbor devetnajstorice iz niega sklepa, da Japonska noče dati zahtevanih jamstev.
Socialistične fantazije o vojni nevarnosti
Madjari napadejo rdeči Dunaj
Pariz, 14. februarja, tg. »Populaire« javlja danes senzacionalno, fantastično trditev, da pripravlja Madjarska na dan 15. marca napad na Avstrijo. Gre za lašistično križarsko voisko proti rdečemu Dunaju. Čim bo v Avstriji začela meščanska vojna med socialno demokracijo in reakcionarnimi vojaškimi formacijami, bodo dobro oborožene in disciplinirane čete madjarskih neregularnih zvez prekoračile avstrijsko mejo, da prideio na pomoč avstrijskim fašistom, da potolčejo socialno-demokrat-ski Schutzbund. Obenem, ko bodo take neregularne čete napadle Dunai, pa bodo regularne madjarske čete zasedle madjarsko mejo s poveljem, da jo smejo prekoračiti .samo tedaj, če Češkoslovaška ne bi ostala nevtralna.
Če pa bi češkoslovaška vojska vdrla v Avstrijo, da prežene neregularne madjarske čete, bi regularne madjarske čet« vdrle na Češkoslovaško. List objavlja nadalje nad&linc oodrobnoati o mili-
tarizaciji železnice in pošte na Madjarskem in o pripravah za madjarske pomladanske manevre, katerih se bodo udeležile tudi neregularne čete.
Zbiranje čet s*» ie že začelo
Več polkov je že zbranih v taboriščih pri Ilai-maskeru, Varpaloti, Csorni in Kaposvaru. Drui>e čete pa se vadijo v okolici Koeszega in Šopronja Na posestvu nadvojvode Friderika je nastanjenih 200 neregularnih vojakov. Na posestvu kneza Eszterhazyja pa je nakopičenega mnogo vojnega materijala. Pričakuje pa se prihod vojaštva in nastanitev v večjem številu krajev na Gradiščan-! skem. V nekaterih pokrajinah bo od 1. marca dalje | ustavljen ve« tovorni promet radi premikanja čet.
Voditelj socialistov Leon Blum dostavlja še, da j« j resnost vira, odkoder izhajajo te vesti, bila že več-1 krat presku&ena.
Hitler neomejeno gos podari
Konec tiskovne svobode
Berlin, 14. februarja.
Čimbolj sc bliža dan volitev, tem bolj se Hitler trudi, da bi dobil v svojo oblast vsa agitacijska »rcdstva in na drugi strani onemogočil volivno agitacijo svojih nasprotnikov. V prvi vrsti se z vso strogostjo izvaja znana naredba proti tisku, seveda samo proti opozicijskemu. Polagoma bo Hitler preprečil vsako polemiko, kajti že danes se ne upa opozicijski tisk jasno polemizirati z režimom in si povečini pomaga samo s citati iz drugih listov, tako kakor je navada v državah,
kjer je tiskovna svoboda udušeaa.
Že samo s tem, (la opozicijski tisk ne more prosto nastopati, je volivna agitacija triumviruta llitler-Pupeu-Hngenberg mnogo pridobila. Predstavnikom sedanjega režima jc prosto dano, dn na volivnih shodih lahko brezskrbno zabavljajo proti delovanju prejšnjih demokratskih vlad, ker se jim ni treba bati odgovora od strani opozicije; prav tako lahko režimski tisk nesramno zabavlja čez vse, kar so demokratske vlade izvršile in kar je v zvezi z demokracijo; saj se lahko skrije za naredbo proti tiskovni svobodi, ki velja samo za opozicijo.
Ogenj tudi proti centru
Komunistično glasilo >Die lote Fahne« jc bilo prepovedano do 25. februarja, to jc inalodaue za vos čas »olivne agitacije, /. motivacijo, da je ščuvalo delavstvo na splošno stavko. Tudi več manjših komunističnih listov jo bilo prepovedanih. Prepovedana je bila tudi za več dni >Dic Oldenburgische Voikszcitung«, glasilo katoliškega centra, ker je priobčila volivni proglas načelnika centra v domačem (.kraju. Ta proglas omenja mimogrede tudi neki očitek, ki so ga storili narodni socialisti proti nemškim nacionnirem, ko so bili še v medsebojnem boju. Značilno m današnje razmere v Nemčiji je, da" se, n. pr. berlinski opozicijski li-ti uiti ne upajo ponatisniti tega očitka, ker sc bojijo, da bi jih cea-xura ne zaplenila!
Vin da nc preganja torej samo marksistov, to jo socialistov in komunistov, temveč prav tako tudi centrum
Pri lie.jno' evih redukcijah pruskega državnega uradništvu je i i! ci-nlruni prav tako zadet, kakor socialna demokracija. Centrum je tudi s posebno izjavo protestiral proti razpustu pruskega deželnega zbora, ?c5. da nima osrednja vlada na podlagi čl. 48. pravice razpustiti deželnega zbora. Kazpust je bil v smi-lu ie izjave protiustaven, kajti v tem smislu m- jc /e izreklo vrhovno državno sodišče v Lipskem glede imenovanja pruskega komisarja. Za vse te ■ votesie sc Hitler inalo zmeni. Zanimivo je, na kakšen način jc n. pr. znani narodni socialist Knrrl likvidiral jirav ta protest centra proti razpustu pruskega deželnega zbora. Govornik jc na nekem volivnem shodu dejal:
..Oblast ima se daj Hitler"
Centrum smatra, da niso v Prusiji potrebne nove Volitve, toda jaz mislim, da so v resnici potrebne. Ciljno potrebno jc. dn dobijo tudi v Prusiji narodni ^Cialisti oblast v svojo roke.« Hitlerjevcem se torej niti nc ljubi polemizirati več s protesti, v katerih se opozicija sklicuje na ustavo. Zanje je zadosti,
Metode madjarske vlade
ako sami smatrajo, da je nekaj prav, drugi nimajo več besede.
Režimske stranke bodo nastopile v dveh volivnih blokih, ker so jc von Papenu vendar posrečilo, da jc pridobil načelnika nemških naeionulcev Hu-genberga in predstavnika jeklenih čelad Seldteja. ministra dela. za svojo idejo skupnega volivnega bloka, pod katerega okriljem uaj bi nastopili nacionalisti, jeklene čelade in Papenovi pristaši, kolikor jih ta sploh ima. Blok si jc nadel ime
„Crno-beio-rdeči bojni bloh"
(Kampfblock sch\varz-weiB-rot). Parlamentarni klub nemških nacionalcev, kakor tudi vodstvo te stranke sta odobrila ta sporazum, ki jo v prvi vrsti v prid nemškim nacionalccm samim. Za kandidate so bili namreč določeni po veliki večini nemški nacionalci, le tupatam so se izvršile nekatere spremembe v smislu zahtev jeklenih čelad in von Papena. V večini volivnih okrožij so kar nemški nacionalci predložili listo uovega bloka, vendar pa bo v Magde-hurgu kandidiral tudi predstavnik jeklenih čelad minister Scldtc, medtem ko si jo vicc-kancler von Papen izbral dve volivni okrožji na Wcstfalskein.
Kaj dela Hindenburg
Hitlerjev tisk je sicer brž ugotovil, da jc tudi Adolf Hitler pristal na sporazum gledo osnovanja »bojnega bloka frno-belo-rdeče«, da bi ue ostal pred javnostjo videz, knkor da so režimske stranke razprte, v resnici gre pa za dva volivna bloka, ki sta si v medsebojni konkurcnci. Ko jo Hindenburg imenoval Hitlerja zn kanclerja, mu je postavil za kontrolo podkanclerja Papena in Hugenbcrgn; Hindenburg je celo vpeljal navado, da mu o političnem položaju in tekočih poslovnih zadevah vlade ue poroča sam kanelcr Hitler, temveč, da sprejema v av-dijenco kanclerja in vice-kanclerja Papena obenem. Ilindcnburgu bi očividno nc bilo ljubo, da bi se številčna moč narodnih socialistov pri prihodnjih volitvah preveč okrepila, zato mu jc mnogo na tem, da sc čriio-bcli-rdcči blok uveljavi iu okrepi, da bo nn ta način lahko z uspehom izvajal nadzorstvo nad narodnimi socialisti, ki mu ga jc stari maršal poveril. Nikakega dvoma torej ni, da se bosta črno-bcli-rdcči blok Ilugcnberg-Papen-Seldlc in blok narodnih socialistov več aH mauj prikrito pri volitvah pobijala, črno-bcli-rdeči blok je ponudil mesto nosilca svoje liste teldmaršalu Maekcnscnu, ki sc pa doslej še ni odločil.
Borbenost Bavarske
Kako si vlada utira pot na volišče, je pokazal prav hcsscnski primer. Vlada jc iskala katerikoli vzrok, da bi postavila na čelo hcs-iensko vlade komisarja samo zaradi tega. ker je domača policija v rokah ljudi, ki so vse prej kakor naklonjeni hitlerjevcem in nemškim nacionalcem. Notranji minister Frick jc poslal tja posebnega višjega državnega fiinkcijonarja, da bi na lep način izvedel nameravano izpremembo. Toda hessenška vlada se je tej nameri odločno uprla. Ob tej priložnosti je zopet prav odločno nastopih*, za pravice nemških dežel Bavarska, ki jo sicer osrednja vlada traktira v rokavicah. Sploh južuo-iieniške države uživajo v primeri s Prusijo nekake priviligirane pravice, in to tudi glede tiska, tako da si pruski opozicijski tisk v obrambi proti režimu pomaga s fitati iz bavarskih in drugih južno-iiomških listov.
Iz Narodnega predstavništva
Občinski zakon sprejet
9P
Svobodne" volitve
Praga, 14. febr. tg. Madjarski dopisnik >Pra-
ger Pressc* poroča svojemu listu zanimive podatke o volitvah, ki so se včeraj vršile v Mezo-Kcresztes. Vladni kandidat ni dobil absolutne večine, tako da so morale volitve biti preložene. Značilno jc, kako da vladni kandidat ni mogel doseči zahtevanega števila glasov, ko mu jc vlada stregla z najhujšimi nasilji nad oporcicionalliinii pristaši.
»Pragcr Pmse« poroča, da je okrajno glavarstvo dalo pozapreti vso tajnike iu vse zaupnike opozicije in to dva dni pred volitvami. Dotičniki so bili iz okraja »ds i ranjen i. Voditelj stranke malih kmetov je poslal predsedniku vlade Oombosu protestno brzojavko, češ, da so vsi zaupniki opozicije bili iz okraja izgnani, da so bili šiloma odstranjeni vsi domači in inozemski časnikarji in da so oblasti nastopale brezobzirno tudi proti državnim poslancem, ne spoštujoč njihovo zakonite imunitete. Eclrhardt navaja, da j« vladna sirankn šla s podkupovanjem volivcev tako daleč, kot se dogaja le r(vilko v zgodovini parlamentarnih volitev. Brzojavka. končava s sledečim stavkom: »Za ta mednarodni škpudal in za vse posledice, ki jih bo imel. nosite odgovornost Vi, gospod ministrski predsednik, in sicer osebno!«
O dogodku z dopisniki časopisja so znani sledeči podatki. Časnikarji so bili povabljeni na policijski komisarijat. Ko so sc hoteli vsesti, so bili
naliruljeni. Ko so protestirali, so sc žandarmi za-čeli-drcti nad njimi in jih zmerjati. Okrajni glavar je nato izjavil, da zna sicer več jezikov, da se pa hoče pogovarjati samo v madjarščini, nakar so jih šiloma potisnili iz urada, nabasali v avto in jih prepeljali v Hiskolcs. Časnikarji so sedaj poročali svojim listom o svobodi, ki jc nastopila na Madjar-skein z vlado generala Gombosa.
Spitoni v Avstriji
Berlin, 14. febr. AA. Z Dunaja poročajo: Avstrijske vojaške oblasti vztrajno odklanjajo vsako i>ojasnilo časopisju o veliki špijonažni aferi, ki je bila te dni odkrita v vojnem ministrstvu in v posameznih vojaških oddelkih in poveljstvih. Vse kaže, da so neke vojaške o-sebc izročile zainteresiranim tujini državam saiuie mobilizacijske načrte avstrijske vojske, oziroma načrte, ki po najnovejši preureditvi avstrijske vojske odgovarjajo mobilizacijskemu načrtu. Ti načrti odrejajo v podrobnosti, kako jo treba sedanjo najemniško vojsko izpopolniti za primer napada ©d zunaj in kako se naj j razporedi po posameznih cncjnli. Najvažnejšo j vlogo pri tem izdajstvu igra soproga nekega J bivšega oficirja, ki je igrala v najvišjih dunajskih krogih najodličnejšo vlogo.
Belgrad, 14. febr. 1. Današnji skupščinski seji, ki je bila otvorjena o'b pol 10 dopoldne, je predsedoval predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. Zapisnik zadnje seje je bil soglasno sprejet od 15 poslancev, kolikor jih je bilo tedaj v dvorani. Nato so sporočili poslancem, da jo odbor za proučevanja zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o občinah končal svoje delo ter je predložil skupščini tozadevno poročilo. Interpelaciji je vložil samo poslanec Ferdo Princip: ono na notranjega ministra radi preganjanja železniškega uradništva v Alipašinem mostu, drugo pa na predsednika vlade o potrebi postavljanja kvalificiranega uradništva in odpusta upokojencev iz državne službe. Minister za gozdove in rudnike je obvestil narodno skupščino, oa bo odgovoril na interpelacijo poslanca Pavliča o rudniški katastrofi v Hrastniku in o redukciji rudarjev v Trbovljah, kakor hitro bo ta odgovor stavljen na dnevni red narodne skupščine. Na Pavličevo interpelacijo o delovanju Sokola in gasilskih društev bo enako odgovoril minister za fizično vzgojo, kadar bo interpelacija stavljena na dnevni red narodne skupščine.
Nato so j>r?šli na dnevni red in sicer se je nadaljeval pretres zakonskega osnutka o spremembhh in dopolnitvah volivnega zakona. Prvi je govoril poslanec Todor Tomič, ki je vladi častita! k temu zakonu.
Nato je govoril poslanec Pavlič o predloženem zakonskem osnutku in pri tem izjavil, da ga zaradi kompliciranosti glavni odbor ne bo mogel pravilno tolmačiti. Ni moralno, če zakon favorizira najmočnejšo stranko. Nadalje je poslanec Pavlič omenil tudi spomenico katoliških šllMKov glede vzgoje mladine, ter pristavil, da je prišel predsednik škofovskih konferenc in predstavnik 5 in ool milijona katoličanov večkr-vt v Belgrad, '
' i Poslanec Pavlič se je dotaknil tudi raznih »» In izzval splošno senzacijo v dvorani, ko je preči-tal deklaracijo ministrov dr. Kramerja in Puceljna, objavljeno v ljubljanskem »Jutru« dne 2. avgusta 1928 pod naslovom: »Za državno enakost in svobodo«. Na koncu je poslanec Pavlič izjavil, da bo glasoval proti predloženemu zakonu.
Za Pavličem je govoril poslanec Perko, ki je kritiziral ustanovo »nosilca liste«. Izjavil je, da bo glasoval proti predlogu. Za njim jo dobdl besedo Milan Lazarevič, ki je kot član vladne večino izjavil, da ne more glasovati za tak volivni zakon, ker je v njem le malo narodne volje.
V imenu dr. Niltičevega kluba je podnl izjavo član tega kluba dr. Gruber, v kateri kategorično zahteva zaščito najvitalnejših narodnih in državnih interesov, da se čimprej izivrši normalizacija političnega življenja iu čimprej zagotovi demokratska misel in državne pravice v vseh državnih ustanovah po ustavi.
Nato so prešli na glasovanje. Poslanec Drago-vič vpije: »Živela demokratska Jugoslavija!« Okoli poslanca Kovača, ki poziva narodne poslance na glasovanje, se je zbrala skupina poslancev, ki zahteva kontrolo pri glasovanju. Nastalo je živo prerekanje in vpitje, tako da ni bilo mogoče slišati besed predsednika, ki je miril narodne poslance z vsemi zvonci. Skupščinska opozicija se ni umirila vse dotlej, dokler ni predsednik skupščine dal na razpolago seznam narodnih poslancev za kontrolo pri glasovanju.
Od 305 narodnih poslancev je glasovalo vsega 140 poslancev, kolikor jih je prisostvovalo seji skupščine. Od tega jc 120 poslancev glasovalo za predloženi zakonski predlog, 20 pa proti. S tem je bil zakon v načelu sprejet, nakar so takoj prešli na pretres zakona v podrobnostih.
Predložene spremembe volivnega zakona
Prvi je dobil besedo poslanec Vasilije, Trbič, ki jo predložil skupščini sledeči amandemeni:
§ 1. Čl. 4 se menja in se glasi: Za mesto Belgrad, Zemun in Pančevo se voli kakor za eno področje več poslancev. Za posamezne banovine pa se voli: za dravsko banovino 29, savsko 75, vrbasko 25, primorsko 24, driusko 39, zetsko 33, donavsko 52, inoravsko 41 in vardarsko 45. Na vsak administrativni okraj pride po en poslanec. Na okraje ljubljanski, Maribor levi breg, osješki, bjelovarski, splitski in moslarski prideta po 2 poslanca. Ostanek mandatov se bo razdelil na banovinske sedeže in to: Zagreb 4, Ljubljana 2, Sarajevo 2, Banja Luka, Split, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skoplje po 1 poslanec. Posamezne banovine se delijo ua volivno okraje, na kalere se delijo mandati, tako-le:
Sveti oče dr. A. Basierju
Zagreb, 14. febr. ž. Nadškof dr. Bauer je preje! iz Vatikana sledečo brzojavko: »Sveti oče' je prejel čestitko od tamkajšnje katoliško akcije in blagoslavljajoč njene 'člane prosi božji blagoslov. — Kardinal Pucelli.«
B??avshi ufiori v Romuniji
Budimpešta, 14. februarja, tg. V Cluisu Je okoli železniških delavcev včeraj zvečer zasedlo j.>s'oj:(e železniške d:rekc!je in železniške delavne« ter prerezalo telefonske zveze. Zabarikadirali so tuu: vsa vrata in pridržali 10 inženjerjev kot talce, dn ne bi vojaštvo nastopilo z orožjem. De-lr.vci so zahtevali, da oblasti izpustijo 5 delavcev, M so bili prijeti radi komunizma. Do sedaj še r.i prišlo do nobenih spopadov s policijo. Čuje se pa, dn namerava vlada poslati vojaško pomoč In razglasiti obsedno stanje.
Cluis, 14. febr. Ig. Ko so zastopnikom želeani-čarekih delavcev obljubili, da bodo delavcem zvišali plače, odklonili pa njihovo zahtevo, da se ustanovi obratni svet, so delavci po kratkem posvetovanju zapustili delavnice, katere so zasedli, in bodo jutri zopet začeli delati.
Belgrad, 14. febr. 1. Z rešdtvijo' pravosodnega ministra je napredoval v 9. pol. skup. Josip Mi-klavčič, strok, poslovodja 10. položajne skup. v kaznilnici v Lepoglavi.
Newyork, 14. febr. AA. Boksač Schaal Ernie je davi podlegel ranam, ki jih je dobil pri včerajšnjem aiatehu s Primom Carnero. Zaradi tctfa je oblast sklenila Carnero aretirati.
Zobni ambalatorSi za šoforje
Ljubljana, 14. februarja.
Društvo za ustanovitev šolskih zobnih ainbu-latorijev, ki je bilo ustanovljeno pred komaj devetimi meseci, je pokazalo prav lepo delavnost in pa tudi potrebo lastnega obstoja. Nocoj ob 6 je bila namreč v palači banovinske hranilnice svečana otvoritev novega zobnega ambulatorija za šolske otroke. K otvoritvi so so zbrali predstavniki raznih upravnih oblasti, kakor banovine in mestne občine, dalje predstavniki socialnih in prosvetnih institucij, kakor OUZD, Trgovske bolniške blagajne, Zdravniške zbornice, šolskih oblasti itd. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik društva g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je posebej pozdravil zastopnika bana g. dr. Mayerja in zastopnika mestne občine fizika dr. Rusa. Predsednik je v kratkem nagovoru očrtal higijenski in socialni pomen novoustanovljenega ambulatorija.
Za tem je tajnik društva dr. Josip Tavčar, ki bo v zobnem ambulatoriju ordiniral. prikupno predaval o razvoju zobno nege v treh v tem oziru vzornih državah, 1. j. v Kanadi, na Japonskem in v Franciji ter očrtal kratko zgodovino društva in ustanovitve ambulatorija, h kateremu so v glavnem prisjievali banovina, občina in razni zasebniki
Obstoj ambulatorija je zagotovljen vsaj za šest mesecev, za naprej pa bo t ro ba skrbe ti zii nadalj-na sredstva. Dr. Majrar, dr. Rus in prosvelni šef g. Mazi so obljubili ambulatoriju svojo naklonjenost in pomoč. Za tem so vsi /brani gostje ogledali novi šolski ambulatorij v Gledališki ulici nasproti opere. Ambulatorij ima eno popolnoma opremljeno zobozdravniško sobo. druga pa še čaka opreme. Ambulatorij prične že jutri dajati revnim otrokom brezplačno zobno zdruvui&ko noao
Na volivni okraj 1. pride skupaj 15 poslancev. Na volivni okraj spadajo sledeči administrativni okraji: celjski, dolnjelendavs,ki, gornjegrajski, konjiški, ljutomerski, mariborski levi breg, mariborski desni breg, murslkosoboški, prevaljski, ptujski, slovenjgrajski, šmarski, brežiški in laški. Na volivni okraj 2. pride skupaj 13 poslancev. V volivni okraj 2. spadajo sledeči okraji: črnomeljski, kamniški, kočevski, kranjski, krški, litijski, rogaški, ljubljanska okolica, novomeški, radovljiški, metliški, Ljubljana mesto. Savska banovina se deli na volivni okraj 3., ki dobi skupaj 10 poslancev, na volivni okraj 4., ki dobi skupaj 11 poslancev, na volivni okraj 5., ki dobi skupaj 17 poslancev, na volivni okraj 6., ki dobi skupaj 11 mandatov, na volivni okraj 7., ki dobi skupaj 7 poslancev, na volivni okraj 8, ki dobi skupaj 8 mandatov, na volivni okraj 9., ki dobi skupaj 9 poslancev.
Druge banovine
Vrbaska banovina se deli na sledeče volivne okraje: 10. s 15 mandati, 11. z 10 mandati. Primorska banovina se deli na sledeče volivne okraje: 12. s 15 mandati, 13. e 9 mandati. Drinska' bnno-j vina se deli na sledeče voiivne okraje: 14 z 11 mandati, 15. s 7 mandati, 16. z 11 mandati, 17. z 10. mandati. Zotska banovina: 18. z 9 mandati, 19. s 14 mandati, 20. z 10 mandati. Donavska banovina: 22. s G mandati, 23. z 9 mandati, 24 s 7 mandati, 25. z 11 mandati, 26. /. 10 mandati, 27. z 9 mandati. Moravska banovina: 28. s 15 mandati, 29 7, 9 mandati. 130. z 11 mandati, 31. z 10 mandali. Vardarska banovina: 32. z 12 mandati, 33. z 11 mandati, 34. z 10 mandati, 35. z 12 mandali. Poleg tega se voli še enkratno število poslancev, kolikor je nosilcev državnih kandidatnih list, ki so dobile preko 50.000 glasov.
Pismena izjava kandidatov
§ 7. Odstavek 7 se menja z izjavo, da je potrebno poleg državno kandidatne liste predložiti tudi pismeno izjavo nosilca vsake kandidatne li3tc oziroma njegovega namestnika, s katero kandidat izjavlja, da bo > svojem političnem delu čuval dr-TAvnu celoto i n da bo delal za uarodno oilinstvo
ter da ue bo prestopil v nobeno versko, plemensko ali regionalno strankarskopolitičuo združenje.
Porazdelitev mandatov
V § 14. se menja tretji odstavek, ki sc sedaj glasi: Če je najmočnejša državna kandidatne lisla dobila manjše število glasov kakor vse ostale državne'kandidatne liste, potem se pri razdelitvi teh mandatov ne jemlje v poštev. Zadnji odstavek četrtega odstavka se črta. Peti odstavek in vsi ostali do konca istega paragrafa se zamenjajo s sledečim: Vse tri petine mandatov se bo razdelilo nu posamezne volivne okraje, in sicer: Dravska banovina: Na volivni okraj 1. skupaj 9 mandatov, volivni okraj 2. skupaj 8 mandatov. Savska banovina: volivni okraj 3. skupaj 6 mandatov, 4. skupaj 7 mandatov, 5. skupaj 10 mandatov, 6. skupaj 7 mandatov, 7. skupaj 5 mandatov, 8. skupaj 5 mandatov, 9. skupaj r, mandatov. Vrbaska banovina: 10. skupaj 9 mandatov, 11. skupaj 6 mandatov. Primorska banovina: 12. skupaj 9 mandatov,' 13. skupaj 5 mandatov. Drinska banovina: 14 skupaj 7 mandatov, 15. skupaj 4 mandati, 16. skupaj 7 mandatov, 17. skupaj tt mandatov.
Zetska banovi/ia: 18. skupaj 5 mandatov, 19. skupaj 9 mandatov, 20. skupaj 6 mandatov, 21. skupaj 4 mandate. Donavska banovina: 22. skupaj 5 mandatov, 23. skupaj 4 mandate, 24. skupaj 7 mandatov, 25. skupaj 6 mandatov, 26. skupaj 5 mandatov. Moravska banovina: 27. skupaj 7 mandatov,
28.	skupaj 5 mandatov, 29. skupaj 7 mandatov, 30. skupaj 6 mandatov, 31. skupaj 7 mandatov. Var-darska banovina: 32. skupaj 7 mandatov, 33. skupaj 6 mandatov, 34. skupaj 7 mandatov.
Ti mandati se bodo razdelili v posameznih volivnih okrajih predvsem med one kandidate, ki 60 se vezali za najmočnejšo državno kandidatno listo, ki ima v okraju, mestu, odnosno sedežu banovine napram vsem ostalim kandidatom te^a okraja, mesta odnosno sedeža banovine absolutno večino, in to po vrsti f>o določenem številu dobljenih glasov. Ako na ta način ne bo izčrpana imenovana tri pe-tinka, se bodo ostali mandati razdelili po vrsti na okraje, mesta oziroma sedeže banovin, in to med najmočnejše po številu glasov, ki so bili oddani na vse kandidate okraja, mesta odnosno sedeža banovine in ki so se vezali z najmočnejšo državno listo. V okrajih in mestih, za katere se volijo po 2 ali 3 poslanci, se bodo proglasili vsi kandidati za izvoljene. Če je več skupin po 2 odnosno 3 mandate, vezanih z najmočnejšo državno listo, se bodo za poslance proglasili V6i kandidati tega okraja odnosno mesta one skupine, ki je dobila relativno večino med skupinami, ki so sc vezale za to najmočnejšo državno kandidatno listo. Ostanek dveh petin mandatov se bo razdelil med posamezne okraje takole: Dravska banovina: v volivnem okraju 1. skupaj 6 mandatov, volivnem okraju 2. skupaj 6 mandatov. Savska banovina: 3. skupaj 4, 4. skupaj 4, 5. skupaj 7, 6. skupaj 4, 7. skupaj 4 8. skupaj 3, 9. skupaj 4. Vrbaska banovina: 10. skupaj 6, 11. skupaj 4. Primorska banovina: 12. skupaj 6, 13. skupaj 4. Drinska banovina: 14. skupaj 4, 15. skupaj 3, 16. skupaj 4, 17. skupaj 4. Zetska banovina: 18. skupaj 4, 19. skupaj 5, 20. skupaj 4. Donavska banovina: 21. skupaj 2, 22. skupaj 4, 23. skupaj 3, 24. skupaj 4, 25. skupaj 4, 26. skupaj 4. Moravska banovina: 27. skupaj 4, 28. skupaj 4,
29.	skupaj 4, 30. skupaj 4. Vardarska banovina: 31. skupaj 5, 32. skupaj 4, 33. skupaj 4, 34. skupaj 5.
Po Vasiliju Trbiču je dobil besedo notranji minister Lazič, ki je v imenu vlade izjavil, da sprejme ta amandement. Isto je izjavil tudi poročevalec večine Tripko Ninkovič.
Nato je bil ta zakonski predlog sprejet tudi v podrobnostih. Za zakon je glasovalo 100 poslancev, proti pa 12. Seja je bila za tem zaključena in se bo prihodnja vršila v četrtek.
Belgrad, 14. febr. 1. Današnjo sejo senata je otvoril ob 11.15 predsednik Pavelič. Po končanem dnevnem redu je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja v četrtek dopoldne.
il milijonov brezposelnih
Nevvyork, 14. febr. Ig. Zadnji statistični podatki ministrstva za delo, ki so bili včeraj objavljeni, pričajo, da jc bila novembra 1932 v Zedinjenili državah ena tretjina dela sposobnih ljudi brez posla, to se pravi vsega skupaj nad 17 milijonov ljudi. Voditelj ameriške delavske zveze Grcen je na to izdal poziv na narod, v katerem pravi, da jo brezposelnost dosegla v Zedinjcnih državah svoj višek in da je država pred katastrofo. Samo uvedba 30 urnega delovnega toilna in izdatna pomoč osrednjo vlade utegnejo preprečiti polom ameriškega gospodarstva.
Ročni sSortsr o slovanskem narodnem verovanm
Znana velika založna tvrdka Walter de Gruy-ter & Cg v Berlinu bo na jiobudo kongresa slavistov izdala »Handw8rterbucb des shuvisehen Volks-glaubeus«, ki ga urejuje dr. Schneevveis v Pragi, bivši lektor nemškega jezika na belgrajski univerzi. Delo bo izšlo v 4 zvezkih. 1. zvezek bo obsegal rastline, 2. živali, 3. človeka in - občestvo, 4. nebo in zemljo. Sodelujejo pa: za Srbohrvale V. čaihanovič v Belgradu, za Čchoslovake K. Chetek v Pragi, za Poljake R. Fischer v Lvvovvu, za Bolgare St. Romanski v Sofiji, za lužiške Srbe J. Schneider v Budišinu, zn vzhodne Slovane Dimitrij Zelenin v Ljaningradu. Za nas Slovence je bil določen rajni kuslos Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Stanko Vurnik, ki jo že razposlal raznim gospodom navodila zn zbiranje potrebnega slovenski: ga gradiva. Dr. Schneevveis me ie sedaj naprosil, naj prevzamem od Vurnika začeto delo! kar sem tudi obljubil.
V zapuščini sem našel nekaj Vurnikovih eks-cerptov iz knjig in le malo poslanega gradiva. Mi ni znano, komu je poslal navodila za zbiranje, kdo je že odposlal gradivo, s kom si jo o tej stvari dopisoval in kake načrte je še imel. Ker mora biti delo za 1. zvezek (rastline) že do avgusta I. 1. gotovo, prosim vse tiste sodelavce, ki so žc odposlali dr. Vurniku kaj gradiva in ki ga nameravajo do določenega roka zbrati, naj mi io naznanijo. Prosim pa tudi gg. učitelje, učiteljice, duhovnike in druge, ki živijo med narodom in prisluškujejo še živemu vrelcu narodnega izročila, da se mi blagovolijo javiti za sodelovanje. Na Slovence odpade 5 do 6 pol od 50, ki jih bo obsegal 1. zvezek. Čim več bo dobrega gradiva, tem bolj častno bomo zastopani. Zato čimprej na delo! Kdor želi navodil za zbiranje, naj se javi na naslov: Dr. Fran Kotnik, inšpektor prosv. odd kralj, banske uprave v\Ljub-ljanl, Levstikova ulica 21/11.
Dunajska vremenska napoved. Pričakovati je veliko novega sne£a, temperatura bo olcrvli niči©, v dveh dneh bo nastopi! mraz.
&CHICHTOVO JELEN MILO
upott^ebUavajo
Znižanje b imovinskega proračuna
Danes se sestane k rednemu zasedanju banovinski svet, ki bo razpravljal o predlogu novega proračuna za 1933-34, ki je sedaij predložen javnosti. Vendar mora predloženi proračun banske uprave odobriti finančno ministrstvo v Belgradu, odkoder pride proračun znatno izpremenjen,
Svota predloženega proračuna za 1933-1934 (proračun stopi v veljavo 1. aprila vsakega leta) znaša 93.5 milijona Din, dočim znaša tekoči, še veljavuti proračun 1932-33, ki preneha veljati 31. marca 1933, 110.3 milj. Din. Proračun je torej zmanjšan za 14.8 milj. Din ali 13.5%.
Zadnja leta je znašal v izdatkih proračun banovine ter banovinskih podjetij in ustanov (v milj. Din):
banovina podjetja
1930—1931	136.1 29.3
1931—1932	116.4	55.1
1932—1933	110.3 47.6
1933—1934	95.5 44.5
Iz tega sledi, da se je v zadnjem letu v splošnem proračunu banovine zmanjšal boli proračun banovinskih podjetij.
Posebno poglavje tvori državna dotacija naši banovini. Po računskem zaključku za 1931/32 je dobila naša banovina državne dotacije 9.5 mili., dočim ie bila v proračun vnešena vsota 11.9 milj. V proračunu za 1932/33 je finančno ministrstvo državno dotacijo enostavno črtalo, češ, da je naša banovina bogata Iz isto motivacijo kot donavski, čeravno se v bogastvu Slovenci z Vojvodino niti oddaleč ne moremo primerjati). V proračunu 1932/33 so računali prvotno z državno dotacijo v znesku 11 9 milj. V novem predlogu ie vnešena državna dotacija v znesku 7 milj. Din, ker ie drugače ravnotežje zelo težko doseči. Seveda pa fak-tično s tem zneskom ne moremo računati.
Poleg tega pa novi predlog proračuna računa tudi s iem da ho država plačala zaostanke na dotaciji iz prejšnjih let. Gre za vsoto 6.9 milj. Din. Kako bo s to vsoto, danes ne vemo.
Proračun izdatkov
V	primeri s sedanjim proračunom ie	slika norega proračuna po posameznih poglavjih	naslednja (v milj. Din):
1932,33 1933/34
1.	splošni oddelek	6.4 6.8
2.	upravni oddelek	0.3 0.5
3.	kmetijski oddelek	11.9 8.9
4.	prosvetni oddelek	6.1 5.15
i 5. tehnični oddelek	51.3	39.15
6.	soc pol. zdravstvo 19.7	16.14
7.	finančni oddelek	10.7	14.2
8.	trgovina in obrt	2.3 2.2
9.	agrarne operacije	0.8 0.7
10. rezervni krediti	1.05 1.5
Če pogledamo detajlno izdatke, dobimo naslednjo sliko:
V	splošnem oddelku so se povečali izdatki za kontraktualne uradnike in dnevničarje, najorže radi njih večiega števila. Med stvarnimi izdatki tega oddelka so manjši potni stroški, povečali pa so se izdatki za najemnine, kurjavo itd. Drugi izdatki so ostali neizpremenjeni, pač pa je postavka za pospeševE»iie elektrifikacije povečana od 1.0 na 1.3 milj. Din.
V	upravnem oddelku so zmanjšani osebni izdatki, novi pa sta postavki: za izvedbo komasacije občin 0-2 milj., za zgradbo, popravila in opremo cerkvenih poslopij 0.1 milj.
V	kmetijskem oddelku so zmanjiani osebni izdatki od 1.2 na 1.0 milj. Din. Manjša je tudi proračunska vsota za osebne izdatke pri kmetijski izobrazbi. Nadalje so se zmanjšali izdatki za kmetijsko izobrazbo v stvarnem oziru od 0.97 na 0.6 milj., nadalje izdatki za pospeševanje kmetijstva. Med njimi so u. pr. zmanjšani izdatki za prispevke za ureditev gnojničnih jam od 0,9 na 0.6 milj. Din. Za pospeševanje hmeljarstva je določenih sedaj samo 5000 Din, v tekočem proračunu še 30.000 Din. Nova ie postavka za mlečno propagando v znesku 10.000 Din. Tudi izdatki za vinarstvo so znižani
od 0.6 na 0.4 milj. Din, povečani pa so izdatki za sadjarstvo. Potem so se zmanjšali izdatki za prispevke kmetijskim zadrugam od O.ft na 0.25 milj. dinarjev. Tudi izdatki za dotacije, ki so potre' me za kritje nedostatka dohodkov nekaterih banovinskih kmetijskih ustanov Izdatki za veterinarstvo so ostali skoro neizpremenjeni, dočim so se izdatki za šumaretvo znižali.
V	prosvetnem oddelku se je zmanjšala dotacija za kritje nedostatka dohodkov ponoviškega vzgajališča in kočevsketfa zavoda za stepe otroke. Za skoro polovico so zmanjšani iidatki za podpiranje šolskih zgradb in popravila |od 1.0 na 0.6 milj. Din). Podpora za župe Sokola je ostala ne-izpremen tKia 0.4 milj., ravnota' o tudi podpore ?a selske sokolske čete v znesku 100.000 Din. Tudi subvencije gledališčem so ostale Iz tega poglavja je bila v upravni oJdelek prenesena jostavka za ' zgradbe, popravila in opremo cerkvenih poslopij j v zmanjšani višini (prej 1 0. 0 , sedaj 1'0.000 Din).
Pri tehničnem oddelku moramo najprej ome njati zmanjšanje vseh osebnih iz'atkov. Najbolj pa se je v celem proračunu ?man:šala postavka: prispevek banovi»ie k vzdrževanju cest, ki so v : oskrbi okrajnih cestnih odborov in k vzdrževanju železniških dovoznih cest Zmanišanje znaša 10 milj.: od 30 na 20 mlj. Nadalje so zmanjšani tudi še drugi izdatki. Narasla ie med vižnejš mi le postavka za anuite'e in obresti cestnih posojil: od 2.0 na 2.8 milj. V skupini hidrotehnična dela je odpadla postavka anuitete m obresti od posojil za hidrotebaična dela v znesku 0.25 milj.
V	splošnem socialnem -skrbstvu so se zmanjšali izdatki od 3.2 na 1.9 milj. Din, predvsem, ker je izpadla postavka v znesku 0.5 milj. Din za subvencijo bratovskim skladnicatn, znižale pa so se tudi druge postavke. V poglavju za zdravstvo se je zmanjšala postavka za asaiacijo podeželja od 0.5 na 0.3 milj., nadalje postavka, ki je namenjena preskrbi Suhe krajine z vedo oi 250.(XX) na 50.000 Din. Znatno je še končno znižanje pri kritju osebnih izdatkov uslužbencev pri ustanovah od 5.65 na 4.0 milj. in za zdravljenje siromašnih v združenih zdravstvenih občinah 'od 1.5 na 0.4 milj.). Odpadla je postavka za pod ore stažistom, nova pa je postavka plačila oskrbnih stroškov ba-novinskim zdravstvenim ustanovam v znesku 2.6 milj. Din.
Obveznosti iz pre'šniih let
Da so se povečali izdatki za linamčni oddelek, je pripisovati nekaj večjim osebnim izdatkom (za pokojnine), predvsem pa večjim izdatkom za poplačilo obveznosti iz prejSrjih let. Ta postavka je narasla od 0.5 na 4.5 milj. Glede obveznosli bivših okrajnih samouprav kaže, da so večinoma že likvidirane, saj se je tozadevna postavka v proračunu zmanjšala od 0,7 na 0.15,
Poglavje oddelka za trgovino, obrt in industrijo se je zmanjšalo predvsem v stvarnih izdatkih. Komisija za agrarne operacije je zabeležila predvsem zmn«njšanje o-e^nih izdatkov. Povečati pa se je moral radi nezadostnosti rezervni kredit.
Dohodlti
Doklade k državnim neposrednim davkom ostanejo neizpremenjene: banovinska 35%, nadomestna cestna 25 in zdravstvena 10 odstotkov. Ker pa se je osnova državnih neposrednih davkov zmanjšala, je proračunan donos teh doklad samo na 40 milijonov Din v primeri s 50.2 milij. v sedanjem proračunu.
Nove trošarine
Najbolj pa je zmanjšan proračun za trošarine in sicer za polovico od 41.3 na 19.05 milij. Din. to pa največ radi tega, ker je proračunan donos ba-novinske alkoholne trošarine samo na 10 milij. Din, doslej pa na 31.5 milij. To j s v zvezi z maksimiranjem po novem trošarinskem zakonu. Pač pa je iz predloga proračuna razvidno, da namerava banovina vpeljati nove trošarine in sicer: na mineralne vode, ki naj prinese 0.5 milj. Din, nadalje na ocet-no kislino, katere donos ceni na 0.25 milij. Din, ter na kvas, katere elekt ceni na 1 milij. Din.
Takse
Poleg dosedanjih taks. pri katerih pa računa deloma na manjši donos, je razvidno iz predloga proračuna, da moramo računati z dvema novima taksama: taksa na vloge in pritožbe v znesku 0.5 milij. Din in taksa na pooblastila in dovolitve po novem obrtnem zakonu v istem iznosu. Zato je do-uos proračunan le malo nižje kot sedaj. Druge takse ostanejo
Prispevek avtobusnih podjetij in odškodnina za čezmerno uporabo cest znaša s-daj le še 0.35 milij. Din, dočim je bila v tekočem proračunu vsota 2.5 milij. Din. Kriza prometa in trgovine!
V novem proračunskem letu računajo, da bo pr;šlo v banovinske blagajne še nepobranih banovinskih davščin iz prejšnjih let 2 milij. Din (v sedanjem proračunu so računali s 4 milij.). Zelo so 3e zmanjšali dohodki od najemnin, vendar ta postavka nj znatna. Presežka banovinskih ustanov skoraj ni več. V tekočem proračunu j? še znašal 0.9 milij Din, sedaj pa je vnešen v proračun v malenkostnem znesku 15.900 Din.
Iz vsega tega je razvidno, da se je podlaga, na kateri je bil sestavljen banovinski proračun, občutno skrčila, zlasti zaradi izpada trošarin na alkoholne piiače Zaradi tega je tudi nastal v bano-vinskem proračunu deficit, katerega pa bo tr.»ba seveda pokriti. Če hoče banovina poslovati naprej nemoteno. Zato tudi vidimo v zadnjem poglavju dohodkov banovinskfga proračuna vsoto io milij. Din ki naj služi v kritje primanjkljaja: to je banovinska trošarina na vino in žganje. Poleg tega naj s'uži v kritje primanjkljaja državna dotacija v znesku 7 milij. Din, o kateri pa ntno že govorili. Je pa ta dotacija nujno potrebna, ker na drug; način banovinskega proračuna ni mog~če spraviti v ravnotežje. \a to dotacijo ima n:*š'i banovina prav toliko pravice kakor druge bancv'ne.
f Ana Korenovn
f— -vr«- r r T' .:
Jubilej vzornega
krščanskega moža
Jutri, 16. t m. praznuje g. D a 1 i s Jožef, vpo-kojeni delovodja v vevški papirnici pri D. M. v Polju, svojo 70 letnico. Ni znan širši javnosti in tudi nima kakih svetnih odlikovanj, ima pa zasluge, vredne, da se ga naš list ob njegovi sedemdesetletnici spomni.
■ •< 'B?.-	, f " -^—T—- .......——"t
Skale, 13. februarja.
V škalski fari, ki se lahko pc.naša z lepim številom ljudi, katerih življenje gre že v 8. in 9. desetletje, je v ponedeljek 13. t. m. ugasnilo eno teh trdnih in vzglednih živi je i j. V Podgorju je umrla v starosti 85 let Ana Koren — Vovkova mama, tako so ji povsod rekli. Kajna izhaja iz trdne Ocepkove rodovine; njena, pred 2 leti umrla sestra je izpolnila 87 let. njena živeča brata pa sta dosegla 77 in 74 let. Prav tako močni sta bili njena delavnost in Bogu udana pobožnost. Z žulji in znojem je bila prepojena njiva n enega življenja. S svojimi krščanskimi vzgledi pa je tudi pripomogla da je družina in vsa njena rodovina hodila po ravnih krščanskih tirih. Bila je tudi teta znanega in vnetega misijonarja č. g. Martina Ocepka v Grobljah pri Domžalah. Blag ji spomin!
Rojen leta 1H63 v občini Trebeljevo, je po prestanem dveletnem vojaškem službovanju dobil službo pri bivši Laikam Josefsthal, ki je bila lastnica vevške papirnice, ki ga je nato premeščala po svojih tovarnah na razne kraje, bivše Avstrije. Da pa se v tej stroki temeljito spopolni, je šel v Nemčijo, Belgijo, Holandsko, kjer je v velikih tvor-nicah skozi 110 let zavzemal važna mesta. Ob izbruhu vojne z Italijo je služboval v papirnici v Podgori pri Gorici, odkoder je moral v največji naglici bežati ter je komaj še rešil svoje življenje in pohištvo. Od tedaj je živel v ožji domovini in zadnjih Sest let je bil zopet nastavljen v vevški papirnici, kjer mu je družba dala lani primerno pokojnino. V vseli 50 letih službovanja po tvomicah je znal razmerje delavca in delodajavca spraviti v pravšno obliko Le nekje se je delavstvo prostovoljno potom štrajka potegnilo zanj. Kadar je le mogel — in to mnogokrat — je iz domovine doJUil posamezne ali večje skupine delavcev, ki so prišli tako do boljšega zaslužka. Po tujini ga je spremljal vsa leta »Domoljub«- in Mohorjeve knjige. — Dasiravno živeč med drugoverci, je zbiral raztresene in mlačne katoličane in jih utrjeval v veri in z zgledom bodril. Ni se menil zn posmeh ali zbadljivke nekaterih. In vprav radi možatosti, odločnosti, je užival celo pri judih, protestantih, spoštovanje. Dasiravno ure in ure daleč do katoliškega duhovnika in cerkve ni nikdar opustil nedeljske pobožnosti. Ni se sramoval nositi znaka verske družbe ali stopiti z zastavo pred obhajilno mizo, in tak je še danes. Med prvimi ie opravil duhovno vaje, med prvimi vstopil v Aposlolstvo mož. To odlikuje današnjega slavljencu bolj kot minljivo svetno odlikovanje. Tudi težke preizkušnje mirno v Gospodu prenaša. Radi vojne je prišel skoraj ob vse svoje znatne denarne prihranke. Trije otroci so mu umrli. — Številnim sorodnikom se pridružujejo danes tudi njegovi stanovski tovariši in prijatelji delavci in kličejo gospodu Dalisu: Bog ga živi še mnogo let!
Naše diiaštvo
Za akademkinje bo v četrtek 16. t. m. ob 4 1 popoldne liturgično predavanje v uršulinskem sa-. n-.ostanu v Ljubljani.
1,11. F.' ho rešil dame ys8ii sW
Katoliške redovnice v Jugoslaviji
Pravoslavna zbirka »Pobožne knjige za narode je lansko leto žalostno zaslovela po zloglasni nemoralni in nekulturni brošurici »Pazite, Rim se širi«. Imela je sicer odobrenje srbske arhijerejske sinode. A srbska sinoda se je te knjižice naposled vendar sramovala in je razeiasila. da brošurica ni bila predložena cerkveni cenzuri. V isti zbirki je na konen lanskega leta kot 46. knjižica izšla brošura »Ka-toličke kaluderice u Jugoslaviji« (Beograd 1952. Str. 15) Na njej je poleg splošnega cerkvenega orlobrenja še posebej natisnjeno, da je pregledana in odobrena od cerkvene cenzure. Drobna knjižica je kljub neznatnemu obsegu vredna nekoliko večje pozornosti.
Knjižica našteva vse ženske redovniške družbe v naši državi: prezrla je samo par najnovejših. Vsega skuip je naštetih in kratko opisanih 51 redovniških družb. Nekoliko čudili smo se, odkod toliko podrobnih podatkov. Pa ni pretežko dognati, da je skoraj vse povzeto iz Mrkunovega »Cerkvenega priručnika«, ki je izšel pred desetimi leti (1922) in je torej že nekoliko zastarel. Srbskega pisatelja to nič ne moti: neženirano prepisuje zastarele podatke, številke i. dr. Nekolikokrat se pri tem prav smešno ureže. Čudno ie n. pr. da imajo šolske sestre v Celju »na izdržavanju vedi broj udo-vica« ((str. i5) in da imajo mariborske šolske sestre veliko posestvo v »Kamniku v bližini Maribora«. Pogled v Mrkunov Priročnik (ki je v odstavkih o slovenskih samostanih pisan slovensko, drugod pa hrvatsko ali pa »jugoslovansko«) nam to brez težave razreši. Površni srbski pisatelj je članice ude, gen. plnr. udov) celjske Marijine družbe v zavodu šolskih sester. ki ie L 1922 Štela »približno 50 udov«
prenaredil v »udovice«, Kamnieo pri Mariboru pa v Kamnik. Po Mrktinu govori o Kajetankah a ker ne zna geografije, ne ve. da jih ni v Jugoslaviji. Pisatelj spada k tistim našim številnim državljanom, ki jim je elementarno znanje domače geografije nepotrebno. Naša mesta so mu španske vasi. Zato pn tem bolj pozna najmodernejše metode španskih revolucionarjev v blatenju in neosnovanem sumni-čenju katoliških samostanov.
Takoj v začetku pripovedi!je, da katoliška cerkev po svojih redovnicah izvršuje svoj |K>-litični. verski in gmotni program! Povsod vidi katoliško propasrando. ofenzivo, agresivnost. A ne ve, da se redovnice ne smejo baviti s politiko, ne čitajo političnih listov in dn žive v siromaštvu in da po redovniški obljubi ubo.štva ter po toliki skrbi za starčke, hiralce in sirote niso usposobljene za katerikoli »gmotni program«. O usmiljenkah in o druirih redovnicah je znano, da so prišle v belgrajske bolnišnice šele po večletnih prošnjah pravoslavnih bolniških uprav in zdravnikov, in da zaradi nedo-statnega števila sester niti ne morejo ustreči vsem zavodom, ki jih žele imeti. K je je tu propaganda in ofenziva? Uboge šolske sestre (No-tre Dame) so že pod Avstrijo imele posebno ogrsko provinco in svoje samostane v prejšnji južni Ogrski, v sedanjem jugoslovanskem Ba-natu. A srbski pisatelj je kar iz prsta izsesnl trditev: »Ker imajo tudi one za cilj propagando med pravoslavnimi, so jih že avstrijske oblasti poslale (»prebaeile«) v Banat.« Namiguje, da so tja prišle iz Slovenije v želji po propagandi. Očividno ne ve. kaj piše. Bolj nedolžno piše o uršulinkah. ki jih je po njegovih podatkih ustanovil neki An delo Merici!
Zelo neljube so mu evharistinke. Zato se je nad njihovim ustanoviteljem AUoatijem zmaščeval na ta način, dn ga klevetniško ob-dolžuje, češ da je nepravilno Irošil i/ Rimu |m>-slani denar iu ga večinoma porabil za »svoj
račun« ter si tnko sezida! »kolosalno palačo« v Sofiji. A znano je, 6 kolikimi težavami so evharistinke dobile ta zavod v Sofiji.
Glavna pisateljeva napaka je, da prav nič ne pozna in ne vpošteva onega globokega verskega duha, ki je dal življenje in ki daje živo-tvorno moč tem ustanovam krščanske gorečnosti. idealnosti in požrtvovalnosti. Noče vedeti, koliko je tu notranje pobožnosti, kontempla-cije, liturgičnega življenja in zdrave mistike. Govori samo o duhu rimske papeške propagande, a ne ve, da je središče in žarišče vsega tega verskega ognja Kristus; ne ve, kako je vse usmerjeno k tistemu Kristusu, ki bi ga smeli tndi pravoslavni pisatelji nekoliko bolje poznati, da ne bi tako klevetali tistih, ki služijo Kristusu in ki iz Kristusa zajemajo moč za tolike žrtve v korist krščanstva, človeštva in države.
O delovanju francoskih sester asucmpcio-nistk v Belgradu piše med drugim: »Na kakšen način se tukaj pravoslavna deca vzgaja ne moreno in ne smemo govoriti, ker bi knjižica mogla biti zabranjena. Glavno je, da se je pravoslavna deca v tem samostanu naučila delati križ s celo pestjo in s palcem.« Dobro vemo, da bi pisatelj smel pisati vso resnico o vzgoji v tem zavodu in da se mu v tem oziru ni bati cenzure. Mogoče pa je, da bi oblast nastopila. ako bi pisatelj ta francoski zavod preveč kleveta! ali nesramno napadal. Pisateljev strah je torej zelo, zelo sumljiv in zelo značilen za duha te knjižice. Smešno r>a je, kar pripovedu je o katoliškem načinu prekrižavanja. Opisani običaj prekrižavanja za katoličane ni bistven in ne splošen. Med mnogimi katoličani, tudi v na = i državi, je !>olj običajen način, ki ne razlikuje znatno od pravoslavnega. Ne smešite se!
O usmiljenkah. ki imajo svojo centralo v Radečah (ne v LiubliujiL kakor čitamo v knji-
žici), navaja mnogo netočnih podatkov, v pretiranih številkah i. dr. A vprav pri teli redovnicah bi mogel pisatelj marsikaj omeniti, kar bi moglo biti pobožnim čitateljem zbirke »Pobožnih knjig« v resnično korist. Seveda bi « tem preveč podiral svoje nebi,igo sumničenje katoliških redovnic. Kako spodbudno bi bilo. če bi kaj povedni o duhu krščanske |>ožrtvovalno-sti in o ljubezni Kristusovi, ki te sestre navad« v je in življenje /a uboge trpine \ bolnicah! Naj bi povedal, koliko jih umrje v cvetu življenja kot žrtve krščanske ljubezni do bližnjega; kako umirajo res kot žrtve, saj v red vstopajo samo zdrave dekleta. |>o večini iz krepkih kmečkih družin. Naj bi povedal, da v Belgradu strežejo v prav takih oddelkih in senatorjih, kjer je služba posebno odgovorna in zidravjn nevarna, n. pr v kirurgičnem oddelku in v oddelku za tuberkulozne i. dr.
Naj bi pisatelj skušal nekoliko prodreti v duha katoliškega redov ništva, v duhu krščanske ljubezni in požrtvovalnosti. Potem bi njegova
knjižica mogla biti res koristna pravosiaviiim čitateljem. Samo potem bi odgovarjala naslovu zbirke (Pobožne kniige za narod). .
Na koncu trdi pisatelj, da redovnic, ne napada in ne misli slabega o njih. a da samo opozarja svojo cerkev in ljudstvo, da .■-o varuje drugoverske propagande; pravoslavno cerkev pa poiz.iva, naj ustanavlja slične rodovniške družbe in naj s tem vrši svojo dolžnost do naroda. Toda s takim pisanjem, ki prezira bislvo vprašanja in oživijajočega duha. more «amo škoditi pravoslavjn, svojemu narodu in državi. Čudimo »e tolik; kratkovidnosti in površnosti.
. .	C. N."
Ljubljanske vesti:
promet na trgu
Ljubljana, 14. februarja.
Naše gospodinje so že davno dognale, da je
ljubljanski trg mnogo premajhen in da ga je treba razširiti. Mestno tržno nadzorstvo je že predlanskim razširilo trg ludi na Gallusovo nabrežje in Ribji trg. Toda, ko je bila poleti kupčija na višku, so ženske že vodno tožile čez gnečo, ki je vladala na trgu. Zlasti ob sobotah je bilo hudo. Tržni odsek je lansko, jeseni sklenil, da se letos premoste vsi prodajalci, ki ne prodajajo živil, na Sv. Jakoba trg.
Kriza se je seveda poznala prav posebno tudi na trgu. Na trgu je bilo vedno izobilje živil, samo torbic« naših gospodinj so bile mnogo slabše založene z gotovino kakor prejšnja leta. Glavna ljudska brana, to je krompir, zelje, repa, čebula, fižol in grah je bilu zelo poceni, Zgodnji krompir se je n. pr. prodajal celo po pol dinarja kilogram, pozni po 1.50 Din, pozneje pa je cena zopet padla na 1 Din. Izredno bogata je bila lani letina čebule in je bila lani po 2 Din kilogram. Nekoliko dražje je bilo kislo zelje celo iz južnih krajev, ki se je dvignilo od 2.50 na 3 Din. Uvoženega je bilo 4,400.000 kg krompirja, repe in zelja, drugih poljskih pridelkov pa 735.000 kg.
l'rve polelne mesece je bilo v Ljubljani zelo malo gob in so bile zelo drage, kilogram po 16 Din. Po prvem poznem poletnem dežju pa jih je bilo ogromne množine in jim je cena padla kakor še nikoli, celo na 3 Din za kilogram mladih jurčkov, najlepših za vlaganje.
Po znani naši kampanji proti predragemu mesu v Ljubljani je poseben mestni živinozdravnik spravil cene mesu v sorazmerje s cenami klavni živini.
Perutnina je bila lani razmeroma draga, zlasti piščanci, ki jih je bilo le malo. Več pa je bilo odrasle perutnine. Konzutn je lani padel v primeri s predlanskim za 15.000 kosov, čemur je pač kriva kriza.
Lani je cena ribam padla skoraj za eno tretjino
in je konzum rib zato zelo narastel. Ribe ao postale
nekaj tednov celo jed najrevnejših slojev. Lani je Ljubljana užila okoli 50.000 kg rib. Rakov je bilo lani zelo malo na trgu in so bili po 1—3 Din kos. Tržno nadzorstvo je zaplenilo 72 kosov samic, ki se ne smejo prodajati. Zmanjkalo pa ni vse leto žab, ki so bile po 0.50 do 1 Din.
Divjačina se jo po večini prodajala po trgovinah v mestu in le malo na trgu. Mnogo je bilo srnine in poljskih zajcev, zelo malo pa sljuk in jerebov ter velikih rac. Fazani so bili uvoženi iz Štajerske.
Jajc se je lani le tnalo izvozilo in so bila zato na trgu cenejša. Pozimi je bila cena po 1.75 Din
za komad, kasneje pa je padla celo na 50 Din, povprečna cena je bila 0.75 Din. Tržno nadzorstvo je pregledalo 84.000 jajc in od teh je bilo 1740 slabih. Konzum jajc je narastel lani od predlanskega leta za nad 1 milijona jajc — Povprečna cena mleku je bila lani 2.50 Din liter. Lani je tržno nadzorstvo zaplenilo poleg slabih vzorcev mleka tudi 34 ne-dostntnih posod. — Suša je povzročila, da je bilo lani zelo malo medu na trgu in ajdovega medu skoraj ni bilo. Čebelarji tako slabe letine že dolgo ne pomnijo.
Cene sadju so bile lani povprečno zelo nizke, dražje so bile le marelice in zgodnje breskve, ki so slabo obrodile. Tudi češenj je bilo mnogo manj kakor druga leta, zlasti domačih. Slovitih štangarie in hrustavk nI bilo skoraj nič. Prav tako je bilo malo tudi domačih in bosanskih češpelj. Vzrok: neugodna pomlad. Bogata pa je bila letina za pozno poletno in jesensko sadje. Ogromne množine je bilo pripeljanih raznih jagod in brusnic, zelo veliko grozdja, ki ga Ljubljana vedno več zaužije, ogromno jabolk, manj pa hrušk, zlasti plemenitih. Lani je I Ljubljana zaužila nad 2 milijona kilogramov sadja, j tržno nadzorstvo pa je zaplenilo 376 kg gnilega ' sadja.
Kti' bo dan?s?
Drnmn: »Slava in njeni nešetarji«. Red B.
Opera: >Morami«. Red Sreda.
Prosvetno društvo Trnovo: Ob S zvečer: XI. prosvetni večer: Zdravstveno predavanje dr, Antona Broclja.
Kino Kodeljevo: Ob 8: »Lilioin« (Charles Farrell).
Nočno službo iinnjo lekarne: nir. Baliovcc,
Kongrt sni trg 12: mr. Ustar. Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
M. u. dr. .]. Luzar
se je preselil na Dvorni trg št. 3 HI, ter ordinira od dveh do pol štirih popoldne.
Q Seja širšega odbora K. A. za stolno župnijo bo v pelek, 17. t. cn. ob 8 zvečer v običaj nent prostoru.
3 Šentpctersko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se udeleže v četrtek, dne 16. februarja, ob 7 v cerkvi sv. Petra sv. maše, ki «c bo darovala za pok. gospodično Urško M a 1 e ž i č , večletno društveno članico.
0 Pozor pred izrabljevnlei podpor! Mestni s&cialno politični urad je zvedel za nekaj primerom da so podpiranci ponujali celo po gostilnah za vsak denar nakaznice za živila, ki so jih dobili pri mestnem socialno političnem uradu. Kdor zve za kakega takep bre«vest-neža, ki v želji po alkoholu in drugih nepotrebnih užitkih pozabili na svoje stradajoče otroke in ženo. naj ga takoj naznani pri mestnem socialno političnem uradu, ki bo vse potrebno ukrenil, da tak človek, če jc samec, ne bo več dobil nakazano niti hrane, niti živil, če pa jc oženjen, sc bo pa strogo poskrbelo, da Dodo deležni podpore žena in otroci, in da on na noben način ne bo mogel izrabiti nakazane podpore. Sploh naj sc naznani vsaka zloraba podpor nn pristojnem mostu, da bodo na ta način v resnici potrebni bolj izdatno podpirani, nevrednim in nepotrebnim pa se bo zaprl vir izkoriščanja. Velika beda vlada danes med bednimi sloji in brezposelnimi, jih je pa med njimi nekaj odstotkov, ki na najrufiniranejsi način izrabljajo dobrodelnost občine in privatnikov. Temu se bo dalo priti v okom le, če bo vsa javnost strogo pazila na take izkoriščevalce in vsak primer izkoriščanja naznanila ali policiji, ali pa mestnemu socialno političnemu uradu. Vsi v boj proti izkoriščanju podpor in uspeh nc bo izostal.
0 Katastrofo francoskega pnrnikn »Atlantik uc« prinaša najnovejši Ufin zvočni tednik, ki ga prinaša drevi ob 8 kino Kodeljevo.
© ščinkovec in kos že poskušata. Po predmestnih vrtovih sta sc pričela te dni oglašati ščinkovec in kos. Prvi s svojim ?>griču«. drugi s klicem samice. Kako je že pol naš Vodnik: Ko-; prepeva, gnezdo znaša, mrzli sušeč gori gre ...
Plesni večer Mlakarjevih
Po dvakratnem samostojnem plesnem koncertu, ki sta g-.i plesala Pia in Pino Mlakar pri nas in si z njim osvojila vso naklonjenost, priznanje in ve-vo, sta e z ljubeznijo posvetila delu in študiju z našim opernim baletnim ansamblom; v soboto z večer pa se je vršil premijerni plesni nastop.
Spored večera je obsegal tri dele: prvega je izpo!n:evala Punčka«, baletna patomima, drugega nek."• solističnih nastopov Pije in Pina Mlakarja, livijega pa ples zbora na valčkovo glasbo »Valse iulcrrorn,-ue». Plesni večer v celoti ni imel mo-ci.-rr.v smeri, temveč je bil oprt na klasično koreografijo. v smeri lako zvanega teaterskega plesa, kar je razumljivo spričo sredstev, ki so na raz-oolajro. Punčka (Puppenfee) je starejše delo iz konca preteklega stoletja in jako priljubljena plesna snov, ki se pogosto javlja na repertoarjih vseh večjih teatrov, je to plesna pantomima, ki Ioni ua preprostem, a ljubkem dogodku iz trgovine i o rac, kamor pride bogat angleški par kupovat punčko .'trgovec, Id: je sam umetni izdelovalec punčk, ki tudi plešejo, jima razkaže vso pestro zalogo. A nič jima ni pogodu, dokler končno ne pokaže svojega najpopolnejšega umotvora. Za tega šele se navdušita iti ga bogato odplačata. V noči pa se vrši slovo prodane punčke od ostalih igračk v pestrem rajanju. Naslednje jutro punčko odneso, trgovec pa ostane nesrečen nad izgubo svoje tako popolne stvaritve. Glasbo je napisal dirigent Josip Bayer. Kot samostojna umetnina minta izrazite umetniške vrednosti. SDretna kombinacija različnih
Nesrečniki pred tremi sodniki
© Kednj bodo glavna rotovžka vrata zopet odprta? Kdor hoče danes priti na rotovž, mora iti ali skozi vežo bivše Galctove hiše ali pa skozi vežo nasproti vodnjaka, kajti glavna rotovžka vrata so že leto dni za Ljubljančane — zaprta! Poleg teh vrat je nalepljen lc listek, ki pravi: »Tujci, ki si hočejo ogledati notranjost magistralnega poslopja naj po-zvone!« To je najnovejši nnpredek ljubljanske oln-inske uprave.
0 Prikrojevalni tečaj zn čevljarje v Ljubljani priredi koncem februarja kr. brniška upra-va po reseratu za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil obrtni učitelj g. Stcinmnn Josip. Mojstri in pomočniki naj priglasc svojo udeležbo do 22. februarja gornjemu naslovu. Stari trg 34-1, kjer dobe tudi vsa podrobna pojasnila.
Preskočil sem plot in pohitel čez vrt, obvestil sem sestro in brata: „Pri Slamiču danes je sulček ocvrt in zraven francoska salata!"
© Po pomoti prišel v Ljubljano. Ljubljanska policija je že dolgo iskala nekega Rajkn T., ki ima več grehov na vesti. Zagrebško policija pa jc te dni priredila v aiestu generalno čiščenje in je prijela tako tega T. in šc nekaj drugih brezposelnih Slovencev. Komur so dokazali potepuštvo, so ga hitro nk»podira I i v Ljubljano. Matevž T., ki ima Rajku sicer nekoliko podobno ime, vendar pa je imel v Zagrebu nekakšen majhen zaslužek, se jc na vse načine upirnl ckspediciji v Ljubljano, toda zagrebški stražniki so se nekoliko zmotilj v osebah in ko so izbirali med jetniki kandidate za izgon, so po pomoti pograbili Matevža, Rajka pa pustili. Matevž se jc tako znašel na ljubljanski policiji in tu vneto zatrjeval, da ni Bajko, ampak Matevž ter da nima nobenih grehov, ki bi [>olicijo zanimali. Na policiji so kaj kmalu spoznali, dn to re.s ni Rajko, vendar pa so šli pogledat, če imajo kaj slabega zapisanega tudi o Matevžu. Po dolgem brskanju so nekje ktnknili tiralico, poslano za Matevžem. Matevžek ima namreč lo cn greh nad seboj — pobegni! je od vojakov in so ga vojaške oblasti iskale. Matevžek je moral v zapor, pozneje pa bo izročen vojaščini, ki bo nanj v bodoče malo bolj pazila.
© Modne hlače — pumpnrcc dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra costa 14.
Prosvetno - družabni sestanek »Krke« sc bo vršil v petek, 17. t. m. ob 8 zvečer pri Mikliču v Ljubljani. Na sporedu je predavanje o Sofokleju. Referenta France" Vodnik in Ciril Debevec. Po tem oficiclnem delu prosta zabava.
Predavanju v uruštvu »Pravnik«. Društvo »Pravnik« v Ljubljani priredi v sredo, dne 15. t. m. ob 18 justični palači, soba št. 129 pradavanje. Predava dr. M und a Avgust: >0 kazenskopravnih vpta-šanjih v jugoslovanskem amnestijskem pravu«. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Ljubljana, 14. februarja.
Kazenske razprave pred tremi sodniki so danes odkrivale vso legobo razrvanih socialnih razmer iu žalostno sliko kriminalnega ozračja, v katerem žive tipi »štokglajza« in ruskih barak. Zato ni čudno, da so brezposelni »štokglajzarji« v izrednem številu zasedli vse klopi razpravne dvorane št. 79. Prišli pa so stražniki, ki so napravili mimogrede perlu-stracijo. Mnogi so se ž njimi prav prijazno pozdravili In z. nasmeškom zapuščali dvorano. Tip teh nesrečnih ljudi je za ljubljanske prilike nekaj posebnega. »Stokglajzar« dobrega stražnika spoštuje, 'gorje pa onemu, ki bi se dejansko lotil stražnika v njih rajonu. Vsi nastopijo v obrambo čuvarja r?da in varnosti. So seveda tudi izjemo in teh se otre-sajo tudi ti nesrečniki, ki žive za se bedno življenje proletarca. Življenje »gtokglajzarja« se suče med težkim delom pri tovornih vozovih, brezposelnostjo in kriminalom.
Zanimiva kriminalna tipa
Zagorčana, 31 letni Rudolf Mandriera in 26 letni Rudolf Žohar sta bila rudarja. Pomanjkanj? dela in kriza v rudnikih pa ju je pognala po svetu. Oba sta lani oktobra pohajala skupno z nekim tretjim pajdašem po Gorenjskem. Ponoči 23. oktobra so vsi tri jo na cesti Kranj—Smlednik pri čirčičah obkolili posestnika Jožefa Šlreklja. Preiskali so mu žepe in vzeli 120 Din gotovine. Štrekelj so jih je zelo ustrašil. Pozneje okoli polnoči so na Gašteju bombardirali s kani Uljem neki avtomobil ljubljanskih izletnikov. Metali so kamenje v avto in napravili za 1000 Din škode. Mandriera je dalje ukradel Mariji Korbar večjo košaro z raznimi predmeti, o kateri pravi, da jo je dobil tam na Taboru od nekega moškega. Vsi trije pa so lani oktobra napadli ludi Albina Vidmarja v bližini Št. Vida nad Ljubljano. Na založili klopi sta danes bila Mandriera in Žohar. Oba sla se na vso pretege izgovarjala in skušala stvar naslikati lako, da sta povsem nedolžna. Bila pa sta obsojana: Mandriera nu 20, a /ohar na 18 mesecev robi je. »Ali se bosta pritožila?« ju jo vprašal senatni predsednik. »Ne!« je bil njun soglasni odgovor.
Uboj nn šmartinski cesti
V temni nooi 17. novembra — bila je sobota — jc okoli polnoči nastal na šmartinski cesti silen
vrišč ne daleč od Pavčkove gostilne. Trojica ponočnjakov je pretepala dva delavca. Poprej je bil ukraden v omenjeni gostilni železničarju Alojziju Meh-IMu 200 Din vreden suknjič s 40 Din gotovine. Zaradi te tatvine je prišlo med Mehletom in trojico d6 obračunavanja. Mehi« je bil udarjen po glavi, da so jo nezavesten zgrudil na tla. Zraven je prišla druga družba, ki je hotela oditi v kavarno. Delavec Ignac Rutar je dejal svojemu tovarišu: »Grem gledat to rokoborbo!« šal je zraven. Pa jo je pošteno skupil. Dobil je štiri sunke z nožem v prsa, od teh sta bila dva smrtna, tako da je Rutar čez dva dneva umrl v bolnišnici.
Državni tožilec je sedaj obtožil trojico: Maksa Temletokla, nesrečnika brez staršev in brez stalnega zaslužka, rojenega v Clevelandu, samskega brez-poselnega rudarja Ivana Povlieta in samskega rudarja 21 lat nega Štefana Verleta. ki je revež, ker ne ve za svojo mater, a oče zanj nič ne skrbi. Obtožil jih je prestopka zoper življenje in telo po § 184-11 kaz. zak., ker preiskava ni mogla dognati, kdo izmed trojice je sunil Rutarja z nožem.
Obtoženi pa so bili dalje Temistokle tatvino Mehletovega suknjiča, kar je dalo povod za pretep, Ivan Povhe tatvine suknjiča nekemu Blažu Štefanu, Štefan Verle pa tatvine nekega kolesa v Novem mestu.
Razprava je bila prav živahna in dolgotrajna. Temistokle in Povha sla deloma zvračala krivdo na Verlela, češ, da je la sunil Rutarja z nožem. Sam jima je pozneje omenil: »Z nožem sem ga kar do kraja!« Tretji obtoženec je priznal, da je imel nož v rokah, branil se je in je v silobranu sunil napadalca. -..Potegnil sem nož. drugače bi jih jaz dobil,« je prostodušno pripomnil.
Po zaslišanju nekaterih prič je predsednik senata s. o. s. g. Ivan Kralj objavil sodbo. Bil je obsojen Maks Temistokle zaradi laivine Mehletovega suknjiča nu 4 mesece iu 10 dni strogega zapora. Drugi obtoženec Ivan Povhe jc bil oproščen vsako krivde. Tretji obtoženec .Štefan Verle pa je bil zaradi hudodelstva uboja obsojen ua 3 leta in 10 dni robije. Strogo sodbo je predsednik med drugim utemeljeval: i Obremenilno nož in velika surovost. Poudarjati je treba, da se morajo pretepi na ponie-riju mesta zatreti in strogo kaznovati, da se s tem zasigura varnost občinstva.*: Oba obsojenca sta sodbo sprejela.
Dotarfi izostajajo
Mozelj, 13. febr.
Zemlja ui mogla rediti toliko ljudi, domu je manjkulo črnega kruha, nič čudnega, če jih je odšlo v »obljubljeno deželo« Ameriko toliko, dn skoro ni hiše v naši občini, ki bi lic imela tam nekaj svojcev, pa nuj bo to moških ali ženskih. Ob prihodu v Ameriko so dobili delo. dobro so zaslužili in s prihranki vzdrževali tudi domače, ki so ostali v »starem svetu.«
Koliko naših družin jc odvisno od dolarjev, ki so jih dobivali iz Amerike, da prav mnogo jih je. ki so ob teh dolarjih živeli lahko in lepo življenje, saj so vedeli, da nc bo ne godu in nc pomembnejšega praznika brez dolarja, če ne zaboja z obleko in drugimi potrebščinami. Glej samo naše ljudi, bodi ob nedeljah ali
S puško ga je ustrelit
Novo mesto, 14. februarja.
Včeraj se je vršila pred kazenskim senatom trojice tuk. okrožnega sodišča razprava zoper 21 letnega Novaka Jožeta, pos. sina iz Otoka pri Podzemlju, zaradi zločina uboja, ker je 4. dec. 1932 z vojaško puško ustrelil Zupaniča Jožeta v desno stran prsi in mu prestrelil pljučno žilo, tako da je umrl.
Omenjenega dne zvečer so se zbrali otoški fantje pri mlinarju Cajnarju na Otoku. Tjakaj so prišli tudi fantje iz Krasinca in od onstran Kolpe iz hrvatske strani. Fantovska družba so je zabavala pri vinu, ki ga je točil Cajnar. Čez nekaj časa so se sprli otoški fantje z onimi s hrvatske strani. Zupanič Jože iz Krasinca je miril in v šali imenoval Otočane bedake. Po 10. uri se je fantovska družba razšla. Med zadnjimi fanti je bil Zupanič Jože s tovarišem Štublerjem. Na vasi sta se nenadoma pojavila pred njima dva fanta. Eden od teh je bil obtoženčev brat Anton Novak, ki je vpil nad Zupaničem, zakaj je lako grdo zmerjal ološke fante. Prepir je čut obtoženec Novak Jože. Stekel je po nabito vojaško puško, katero je hranil že dolgo časa v senici, se vrnil, ustrelil iz bližine ter zadel Zupaniča Jožeta, ki se je v krvi zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Novak se je vrnil na senico, puško tamkaj skril, šel spat in ni vedel, da je uničil mlademu človeku življenje. Ko je drugo jutro zaznal, da je Zupanič Jože umrl, se je javil sam sodišču.
Sodišče jc obtožencu, ki je dejanje priznal in obžaloval, prisodilo 2 leti strogega zapora.
delavnikih, dn ima vsakdo na sebi eno ali .drugo knr je nincrikanskcga izvora. Dosti jc takih, ki so imeli na ta način redne in stalne mesečne dohodke, bili na ta način popolnoma preskrbljeni.
Zdi sc pa, da bo tu veliki vir naših dohodkov polagoma popolnoma usahnil. Naši_ Ainc-riknnci so mnogi brez zaslužka, s skrbjo gledajo v svojo bodočnost, zato jc novo leto prineslo toliko, toliko manj dolarjev ko običa jno. Tudi druge pošiljatve i/ostajajo, godovi in prazniki minevajo brez dolarjev.
Tisti, ki ima dotnn možnost da živi. no, ta bo že kako, težko pn njemu, ki ima le sebe in morda še par življenj. In teh zadnjih ni samo par!
V Ameriki sc čuti, domu pa boli!
Smrtna obsodba
v Belgradu
V ponedeljek se je vršal v Belgradu pred drž. sodiščem za zaščito države proces proti Rajku Itan-gjeloviču, ki je kot član sofijskega »Udruženja z.a-padnih pokrajin« ilegalno prekoračil bolgarsko mejo ter prišel v našo državo z namenom, da izvrši atentat na potniški vlak, ki vozi iz Belgrada proti Nišu. Rajko Rangjelovič je rodom iz Borova, je jugoslovanski državljan ter je meseca maja 1931 odšel v Sofijo in se takoj vpisal kot član v gori omenjeno družbo, da ji bo ostal zvest član ter da bo vestno izpolnil vsa naročila, ki mu jih bo poverilo vodstvo. Rangjelovič je tako postal član organizacije, ki ima nalogo, da z nasilstvom loči del kraljevine Jugoslavije od državne celote in jo priključi drugi državi. Ko se je Rangjelovič dovolj izvežbal v postopanju s peklenskimi stroji, je prekoračil jugoslovansko mejo ter je 21. septembra 1932 med 2 in 3 zjutraj postavil dva peklenska stroja v III. razred potniškega vlaka št. 118. Peklenska stroja sta bila tempirana tako, da bi eksplodirala še isto jutro na niški železniški postaji. Ker pa sta bila pravočasno odkrita ni prišlo do eksplozije in žrtev. Rangjelovič je nato hotel pobegniti v Bolgarijo, pa je bil pravočasno od naših varnostnih organov prijet v Zaječaru. Obtoženec je : svoje dejanje priznal. Sodba je bila razglašena j včeraj ob 9 dopoldne. Ragjelovič ie bil obsojen ua smrt na vešalih.


glasbenih domislekov je. bodisi v karakterizaciji raznih rasnih elementov, bodisi v doumeti ilustraciji dogajanja. Prav v teh posameznostih inta mnogo vrlin. V spoju s plesom pa učinkuje prepričevalno. Ples zasleduje v glavnem pantomimično podajanje označene vsebine. V detajlih pa je karakte-rizacija različnih tipov, zajeta ali v groteski, ali v resnem podajanju; tukaj je polje, ki nudi vsakokratnemu izvajalcu možnost uveljavljati individualne sposobnosti. — Štirje nastopi iz drugega dela sporeda, ki sta jih izvajala Pia in Pino Mlakar, so lažjega, na operetnih momentih slonečega značaja: »Boy-boy«, >Lak«, »Hop« in »Tok-tok«. Plesi so brez posebne problematike; v njih gre v prvi vrsti za ritmično izživljanje in karakterizacijo. Slone pa na neproblematični sodobni šlagerski glasbi čutne naturalistične smeri, ki so jo napisali: prvo mladi slovenski glasbenik Šijamec, drugo Hittnan, tretjo Eilenberg in četrto Abraham. — Zaključni del večera je tvorila plesna kompozicija Mlakarjev ,ki jo je izvajal naš baietni zbor. Pino M. sam jo je označil z besedami: resna, četudi vesela in smešna zadeva. Jedro ji je simbolno prikazovanje dveh kontrastov, pa najsi bo to harmonija in disharmonija, sproščenje in povezanost, veselje in žalost, ali lepota stvarstva in tragika življenja. Glasbo je komponiral dr. Danilo Švara. Oprta je na ekspresijonistično smer v tem ko v prepletanju samoniklih glasbenih domislekov skuša izražati notranja občutja. Povezana pa je v tonno valčka, deljenega prav tako, kot kompozicija plesa v dvoje ■lasprotij: sproščeno veselost in pezantno mračnost. Vendar v prvem delu ne doseza popolnoma tiste lahkotnosti in prožnosti kot jo izraža, ples.
Vse plese sta postavila Pia in Pino Mlakar. Dočim sla nas v prvih nastopili prepričala kot iskrena borca za novo smer in oznanjevalca novega človeku, ki išče izraza vsem svojim najintimnejšim
globinam, sta s tem nastopom izpričala svoj izrazit smisel tudi za klasični ples. V »Punčki« sta pokazala dovršeno izklesano arhitektonsko zgradbo, silen estetični okus tako v zamisli scene in kostumov, kot v plesnem ritmu in kretnjah. Tipizacija posamejnih pojavov je bila presenetljiva m njih kombinacija bogata in pestra. Prav tako je v drugem delu presenečala silna ritmična preciznost, formalna zaključenost in krepka izraznost, ki je bila še zlasti podčrtana v solo nastopu Pije M. Hop«. kjer je živela vsa neugnana mladost m kipeča ele-mentarnost, in v so!o nastopu Pina M. »Lak«, polnem izrazite satiričnosti. Moram pa reči, da sem prav tukaj občutil nekoliko neskladnosti med plesom in glasbo, v tem, ko je v glasbi premalo izraza za tak ples, odnosno v plesu preveč za lako glasbo. In prav to vzbuja pomisleke, če nista plesalca v sebi premočna z.a tak nivo. Tudi jc ta del večera nekoliko padal iz stilne enotnosti. Tretji del, »Valse interrompue je pričal o njunem kompozi-torneni smislu. Ideja je prav posrečena ter polna lepih in intimnih prizorov. V tem ko prva grupa v rumenih oblačilih v živem in razsežnem rajanju izraža življenjsko silo, radost in harmonijo, spadajo kontrastno vanjo izrazito tipizirani pojavi ne-svobodnih, zatiranih iti nesproščenih ljudi od mladosti v starost in ustvarjajo bijoča nasprotja, ki vzbujajo gledalcu čudno mešajoča se občutja žalosti in trpkega smeha. Celotna kompozicija učinkuje bolj kot skica.
Izvedba sporeda je izzvala izredno ugoden vtis. Pia in Pino Mlakar, ki sta nastopila v prvem in drugem delu. sta popolnoma prepričala in vnela gledalce. Pia je kot Punčka zopet osvajala s svojo estetiko, gracijoznostjo gibov, popolno tehniko in pristno interpretacijo. Pino jc kot Pajac s prepričevalno grotesko in enako s tehnično popolnostjo. P. Golovin se ie kot moister-treovec in Drugi pa-
jac tudi prav lepo uveljavil. Vse ostale vloge angleškega para in številnih punčk so podajali člani našega opernega baleta. Res je priznanja vredna njih izvedba in pozitivno sodelovanje. Do popolnosti je pot težka; glavno pa je hotenje in resno delo. Zelo prisrčen je bil prizor malih kositernih vojačkov, ki izvabljajo človeku nad vse intimna občutja. — >Valse interrompue« pa je bil bolj medel. Zapuščal je vtis nepristnega doživljanja in neenotnosti. Izvajalcem je ta način podajanja še ne-kam tuj, ali pa zanj nimajo pravega smisla.
Orkester je vodil dr. D. Švara. Ritmična preciznost tu in tam ni bila popolna, v ostalem pa je bil orkester dos.fi izdelan. — Predstava je vzbudila pri polnoštevilnem občinstvu izredno navdušenje.
»Vrtec« in »Aiigclček«. Februarska številka »Vrtca« je posvečana vzgojitelju mladine, škofu Slomšku, in sicer zelo posrečeno. Dr. Josip Hoh-njec je napisal »Slomškov spomin — naš opomin« (v zvezku tisk. škrat: naš spomin), kjer pokaže i lavantinskega škofa kot ljubitelja vseh slojev in i ?tanov. posebej mladine in seveda slovenskega naroda in slovenske besede. Fr. Kovačič. j3 napisal ' desel prijetnih dogodbic iz. življenja škofa Slomška. Prelepa je ob koncu (»Slomšek v Blatogradu«) pridiga o svetosti in veličini materinega jezika. — -■Angelček' pa prinaša sledečo vsabino: Dragi Marijini otroci (Alojzij Košmerlj), Vaš prijateljček Olroci se pogovarjajo o koledarju (Janez Pucelj), to poglavje, ki se že od lani ponavlja, je zlneroin nazorno vpeljevanje otrok v božje skrivnosti: Čudodelni deinant (Venčeslav \Vinkler) itd. Oba otroška lističa priporočamo vs?j šolski mladini. Naročata se: Ljudski dom. Ljubljana.
Dnevna kronika
KaloSIšbemu očetu v slovo
L t Jakob sjolur z Rudnega pri Selcah.
Selca, 18. febr.
Na Rudnem, Stev. 22, župnija Selca, je umrl v 71. letu starosti po daljši, mučni bolezni Jakob is o I a r, po domače Marke. Pokojni je brat rev. Vencla Šolarja, duhovnika in prof. v Ameriki, in očo dveh duhovnikov, g. Jakoba Šolarja, prof. na šk. klas. gimn. v Št. Vidu, ter g. Janeza Šolarja, ki študira na univerzi v \Vashingtonu v Ameriki.
Da je bil Markcov oče zelo priljubljen in spoštovan, je pričal pogreb, ki se je vršil v ponedeljek 13. febr. ob U dopoldne. Na zadnji poti ga jo spremljala velika množica ljudstva, Marijane družbe, tretji red, gasilci in devet gg. duhovnikov, štirje iz zavoda sv. Stanislava. Pogrebae obrede jo opravil g .Anion Korilnik. ravnatelj na šk. klas. gimn. v št. Vidu. Domači moški zbor je zapel pokojnemu, v slovo lepe žaloetinke.
Pokojni je tako lep pogreb tudi zaslužil, saj je bil to mož, kakor jih je malo med nami. Kot človek je bil globoko veren, kremenit značaj, neustrašen in neupogljiv, dober, do vseh prijazen, vesel. Ljubil je tudi pošteno zabavo, bil je izvrsten lovec. Marke je bil pa tudi priden in skrben gospodar, ki je z marljivostjo in trdim delom svojo domačijo močno povzdignil. Svoji družini je bil dober in moder oče. V Markcovl hiši je vedno vel pristni katoliški duh. Tu je bilo doma resnično krščansko družinsko življenje, tu se je mnogo molilo. V to hišo slabi časopisi niso dobili nikdar dostopa, naročal in mnogo čital pa je pokojni Marke katoliške politične in verske časopise, zato je dobro razumel politična in verska dnevna vprašanja. Kakor je bil pokojni oče sani globoko veren, tako je tudi 6voje otroke, pet sinov, vzgojil v krščanskem duhu in v strahu božjem. Dva je dal v šolo; za svojo skrb in trud je bil bogato poplačan, doživel je radost, da sta oba zapela novo sveto ma?o
Vso svojo moč je pokojni črpal iz vere. Mnogo je mož premolil. Pogostokrat, tudi ob delavnikih jo prihajal v cerkev, prccej pred časom službe božje. Vselej jo pristopil k angelski mizi in še v bolezni se je pogostokrat pokrepčal z nebeškim kruhom. Bil je tudi vnet član Marijine družbe za može in tretjega reda; pobožnosti prvega petka zadnja leta ni nikoli opustil. Pokojni je mnogo razdal za reveže, misijone, zlasti pa je mnogo podpiral cerkve, ne samo domače, ampak tudi sosednjih župnij.
Ni se pa pokojni posvetil samo samemu sebi in svoji družini, temveč je vneto deloval v raznih gospodarskih organizacijah, katerih član in vesten odbornik je bil mnogo let.
S težkim srcem smo stopali za njegovo krsto, zavedajoč se, da smo s pokojnini Markcom mnojro izgubili. Prepričani pa smo. da je odšel iz zemeljskih zmešnjav in hudobij v boljšo domovino, kjer ga bo Bog za številna njegova dela begito poplačal. Gotovo se bo spominjal naših bridkosti in trpljenja in pri Bogu prosil za nas. — Počivaj v miru blagi, kremeniti mož! Vsem njegovim naše sožalje'!
.O.F.lorBšiltiainETOlisMi
Če parnik izgubi sidm *.
SuSak, 13. febr. |
Parnik Jugoslovanskega Lloyda »Njeguš«, ki j vozi na progi Sušak—Argentina, je te dni priplul v euSaško luko in ker ni bilo v luki prostora, se je moral zasidrati izven luke. Ponoči pa je za-divjala burja, ki je parnik toliko časa zibala na visokih valovih, da so popokale verige, ki vežejo ; ladjo s sidrom. Pc«ledica tega je bila, da je burja začela po mili volji gospodariti s parnikom in ga je podila vso noč pred sušaško luko. Pri tem jc le za las manjkalo, da ni »Njeguš« trčil z italijanskim parnikom »Giusepina«. Vso noč se je parnik j boril z burjo in valovi in šele zjutraj, ko je burja ponehala, je lahko zaplul v luko. Škoda zaradi izgubljenega sidra znaša 50.000 Din.
Podrobnosti o železniški nesreči v Bahrm
Ze včeraj smo poročali o nenavadni železniški nesreči,-ki se je v nedeljo popoldne pripetila na progi Škrljevo—Bakar, ko je burja prevrnila dva vagona osebnega vlaka, vozečega v smeri proti Bakru. Nesreča se je dogodila, ko je vlak zavozil iz zaslona na odprt teren. Silen naval burje je zagrabil vlak in prevrnil službeni voz in en osebni voz, dočim so drugi vozovi ostali še na tračnicah. Prevrnjena vagona pa se nista skotalila na tla, ampak sta se naslonila na steno na desni strani proge. Lokomotiva se ni mogla takoj ustaviti in je vlekla vagone še nekaj časa za seboj. Pri tem sta prevrnjena vagona udarjala ob steno, na katero sta bila naslonjena in sprožila veliko kamenja in skal, ki so padle na vagone in jih popolnoma demolirale.
Zanimivo je, da je uekaj minut prej, preden se je prinetila katastrofa, prišel v osebni vagon vlakovodja in opozoril potnike na nevarnost, ki preti vlaku na tem, burji izpostavljenem mestu, in jih poučil kako naj se ravnajo, če se bo nesreča morda res dogodila. Nato je vlakovodja Ivan Kalndiu odšel iz osebnega voza v službeni voz. Ravno ko je stopil na" prehod, se je zgodila katastrofa. Vlakovodja Saladin je padel iz vlaka in v naslednjem trenutku se je zrušila nanj ogromna skala, ki ua je pokopala pod seboj tako, da so le nege gledale ven. Glava in prsni koš mu je težka skala povsem razmesarila. Lokomotiva je takoj po nesreči odpeljala vse potnike, katerih pa ni bilo veliko, v Bakar. Na mestu nesreče sta ostala le dva železničarja pri ponesrečenem Saladinu, ki je •živel še tri ure po katastrofi, vendar je_ bil vseskozi v nezavesti. Poleg njega sta bila ranjena neki
vojak in neka ženska, dočim so vsi ostali potniki ostali nepoškodovani.
To je v teku dobrih dveh let že druga tovrstna nesreča na omenjenem kraju. Na Silvestrovo leta 1031 je na istem mestu burja prevrnila osebni vlak, vendar takrat ni bilo nobenili človeških žrtev, le materijalna škoda je bila ogromna. Zadnji čas je, da se tam postavi proti burji obrambni zid.
Smrtna nesreča na lovu
Sisek, 13. februarja.
Včeraj se je na lovu v nekem gozdu dogodila nesreča, ki se je končala s smrtjo divjega lovca Barona Nikole, očeta petih majhnih otrok. BaTon in neki gluhonemi Malin sta se dogovorila, da bosta šla ponoči na lov na divje race in sicer na zcmljttče, kjer jc velik jarek poln vode in kjer se rade zadriavajo divje race. Puški sta dobila od svojih prijateljev. Ko sta prišla v gozd, je bilo treba preskočiti jarek. Prvi je skočil Nikola Baron, ki je bil tako nepreviden, da je imel na puški napeta petelina. V trenotku, ko je skočil, se mu je pužka zapletla v grmovje in se sprožila. Strel je zadel Barona v glavo. Napravil je še kakih deset korakov, nato pa se je s puško vred mrtev zgrudil na tla. Njegov tovariš Malin je takoj odhitel v Sisek in naznanil oblastim nesrečo. Sodna komi-sija je ugotovila, da je naetopila smrt od strela v glavo iz neposredne bližane. Nikola Baron jc svojo neprevidnost plačal z življenjem.
Kol edar
Sreda,- 15. februarja: Favstin, inučcncc; Jordan, spoznavalcc.
Novi jffohoiM
•J" V Preski je 14. t. in. odšel med nebeške krilatce 10 letni Franeek Hafner, ki je vneto prepeval na cerkvenem kom. Bog naj tolaži njegove starše in sc.stricc.
Osebne vesli
—	Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je v ponedeljek. 15. februarja diplo i iral Kranjčan g. France Bajd. — Naše čestiike.
= Poroka. V Frančiškanski cerkvi v Ljubljani sc danes poročita g. Srečko Vidmar, trgovec v Kranju in gdč. Fani Mandeljc, hčerka orožniškega komandirja v Kranju. Mlademu parit iskreno čestitamo.
= Iz vojaške službe. Odrejeni so po službeni potrebi na službo v higijenski epidemiološki oddelek stalne voj. bolnišnice III. armijske oblasti samitetni pomočnik IV. razr. Ernest Pipan; za vodnika 2. bataljona 23. pešpolka peh. poročnik Franjo Lipovšek; za učitelja v konjeniški šoli konjeniš1! major Miroslav Nežmah; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete brezžičnega bataljona telegrafskega polka inž. kap. II. razr. Franjo Šnur: za vrSilca dolžnosti poveljnika 4. čete 2. bataljona
I.	pionirskega polka inž. kap. II. razr. I.avoslav Masarhni; za vršilca dolžnosti upravitelia skladišča 40. pešpolka v Ljubljani peh. poročnik Milovan Lazarevič; na službo v štab. 4. zrakoplovnega polka — za tehnične posle — zrakoplovni kap.
II.	razr. Ciril Peče in ia vršilca dolžnosti poveljnika šole za mehanike 4. zrakoplovnaga polka zrakoplovni poročnik Jožef Kropar.
OsJofc vesti
—	Zborovanje delegatov smu2arsl::li klubov Jugoslavije bo v netleljo. dne t'), februarja ob 10 v restavraciji hotela Me v mi v Mariboru. Za udeležence dovoljena polovi n.i vožnja na železnici.
—	Centrala Krekovih družin v Ljubljani jc bila včeraj l-azpuščcna, njeni prostori v palači Delavske zbornice pa zapečateni.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore ix> stanju dne 14. febrtrtrja 1933 ob 7 zjutraj: Barometer 762 mm, temperatura — ;2UC, vreme jasno, mirno, veter jugovzhodni, snega 10—30 eni (pršič). smuka idealna. kakalnica uporabna. sankališče uporabno, Izgledi za netleljo odlični.
—	Vremensko poročilo s Koic dne 14. febr. ob 7 zjutrai: Tem-cratura — 13, solnce, sne-; po odprtih krajih s-pihan, v senčnih je prav dobra smuka.
—	Ustanove vdovam in sirotam drž, nameščencev! Hranilni in r>o.soiilni konzorcij — kreditna zadruga državnih us'užbencev v Ljubljani razpisuje za leto 1933 iz sklada Ivana Rosta-n a 30 ustanov po 100 Din za najbednajše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega ali občinskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa vsl-d bolezni in onemoglosti nr:rpcsobne za pridobivanje. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do konca februarja 1933.
—	Pri zaprtju, motenju prebave, gorc-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Frai?z-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-se!«-voda zelo dobrodajno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«~grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Lov občine Rateče-Planica pride na dražbo v sredo, dne 22. februarja 1933, ob 9 pri okr. načelstvu v Radovljici. Lov obsega okrog 2000 ha ter se nahaja v njem vsa lovna divjačina.
—	Tri žrtve napadov. — Nesrečna navada spreže« je zopet zahtevala v ponedeljek novo žrtev. Fantje iz Ilruševke pri Kamniku so bili v ponedeljek na »preži« v Gradišču, pri tem pa so 6c sprli in stepli. V pretepu so napadli 26 letnega Luko Tomincn, posestnikovega sina iz Hruševke, z noži in ga oklali po vsem teles«. Tominc ima več prav nevarnih ran. Včeraj so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Na trgu sredi Kamnika je neznan nasilnež napadel 28 letnega tesarja Janeza Zamika iz Stnlio-vice pri Kamniku in sunil z nožem v desno roko. — ITišarja Alojzija Joltana iz Zaboršta pa je nekdo v soboto napadel v Dolu in ga udaril z vso silo po glavi. Poškodba k sreči ni nevarna.
—	Atentat na advokata v Karlaveti. »Politika« poroča iz Karlovca: Karlovac, 12. febr. Danes sc je okrog poldne sprehajal tukajšnji advokat občinski svetnik dr. Nikola Badovinac s kapetanom De-dovičem. Ko sta dospela v bližino mestne električne centrale, je nenadoma planil odnekod z revolverjem v roki Vladimir Bogovič. uradnik magistrata v Karlovcu. Bogovič je očital dr. Badovincu, da je on kri,vt da jc bil prestavljen iz električne
centrale v občinsko računovodstvo. Dr. Badovinac se mu je nekaj opravičeval in se umikal pred njim. Bogovič pa je šel z revolverjem za njim in se čez nekaj časa tako razburil, da je začel streljati in oddal na dr. Badovincn sedem strelov, ki pa so k sreči svoj cilj zgrešili. Ko je videl, da je dr. Badovinac estal nepoškodovan, si je nastavil revolver na sence in se ustrelil. Naslednjo noč je umrl v bolnišnici.
—	Zima in bolezni. Med najbolj |xi^osfe zimske bolezni spada gotovo prehlad s svojimi posledicami, kot mrzlica s povišano temperaturo, angina, bronhijnlni katar, vnetje pljuč itd. Vse te neprijetne in nevarne posledice morete preprečiti, ako vzamete pri prvih pojavili prehlada — nekaj svetoviioznauili Aspirin-ta-blet >Bayer<. Seveda treba v vseli težjih slučajih poklicati zdravnika.
—	Samomor ljubljanskega trgovca v Belo-vsirju. Zagrebške »Novosti- poročajo iz Belovarja: Pred nekaj dnevi je dospel v Belovar na obisk k svojemu tastu ljubljanski trgovec Emil Dobrič. Neke noči pa je Dobrič, ki nI kazal sicer nobenih znakov kakšne duševne depresije, odšel na stranišče in si tam pognal kroglo v srce. Bil je na mestu mrtev. Sodijo da je vzrok sainomcra huda srčna bolezen. Pokojnik je bil star 03 let in zapušča ženo ter troje otrok.
—	Svenson Jon: Nonni. Prevedel dr. Joža Lavrenčič. (Zbirka mladinskih spisov, l/-.lalu in založila Jugoslovansk i knjigarna v Ljubljani, I. 1933., str. 302, cena 33 Din). Naš povojni književni trg prav gotovo ne pozna mladinske knjige. ki bi se lahko primerjala s tem čudovitim delom. V popolnem pomenu besede bi »Non-nija« lahko nazvali moderni Robinzon, še več, kajti tu ne hite pred nami le čudoviti dogodki, temveč preveva vso knjigo tudi neka topla in mehka poezija velikega umetnika, ki seže mlademu in starejšemu bruvcu v dno duše, zato ne odloži knjige, dokler jc ni prebral do konca. Svenssona poznamo že iz »Prigod malega Nonnijac toda ta zvezek je v vsej seriji gotovo najlepši. Ponisujc nam pot dvanajstletnega nutorja i/ njesove daljne islandske domovine na Dansko. Vihar je zanesel jadrnico v Severno ledeno morje, kjer preživljajo, vklenjeni med ledene gore. najčudovitejše dogodile s severnimi medvedi. Ko se rešijo ledenega oklepa, odjadrajo na jug, a spotoma jih zajame vnovič orkan in zanese ob norveško ob-1 Po skoro trimesečnem potovanju prijadrajo Ii i-čno na Dansko. Ta burni zunanji okvir prepleta iioczije polna autorjeva ljubezen do matere in do njegove mrzle severne domovine.
InSIuenci (hripi)
se najlažje izognete, ako se ognete obo-euju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organi, ma, kakor tudi ohranjenje dobrega razpoloženja in delovne moči. — Kdor ima sta.no doma steklenico pravega
$ DIHU fl*
francoskega vinskega cveta
se bo prepričuj, da je to izborno osve ; ujoče in krepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje nu staiiiiuo odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti
Za masažo ,DIANAM
Ob enem pa se divimo tudi pristni iieustrušc-nosti plemenitega dečka, ki bo ostal vsakemu bravcu v nepozabnem spominu, kakor Robinzon ali Guliver. Naj ne bi bilo staršev, ki bi ne dali te čudovite knjige svojicn otrokom v roke, saj je ne bodo s prav nič manjšim užitkom brali tudi sami. Prevod in zunanja oprema st« brezhibna, kar pri izdanjih Jugoslovanske knjigarne sploh ni treba več posebej poudarjati.
—	Velika epidemija liripe se vse bolj širi po Kvropi in prišla je tudi že k nam. Našu dolžnost je. da smo oprezni. Proti hripi in njenim peslediconi sigurno delujejo Panflavin
j pustile »Baver«, ki uničujejo bacil«; že v po-| četku. Panflavin pustile predpisujejo \ sc /,drav-1 liiil.e autoritete.
—	Pri motenju v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slaoopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice.
Maribor
□ Skrivnostni avto. Obmejni carinski organi v št. IIju v Slov. goricah so imeli v ponedeljek popoldne izredno srečo. Odkrili so spretno zasnovano iu izvedeno tihotapstvo ter zaplenili ne le vso prepovedano robo, ki je bila prepeljana rez mejo, temveč tudi avtomobil in moža, ki ga je šofiral. — Spričo velikega obmejnega prometa je carinskim organom dokaj težko preiskovati vsak avtomobil, ki pasira mejo, čisto do obisti. Z vozilom, v katerem pa se j'; pripeljal včeraj popoldne po cesti iz Špdja v št. Ilj neki mariborski avtoizvošček, pa so napravili izjemo, bodisi, da jih je kdo na zanimivosti, ki i"»i vozi avto, opozoril, ali pa je vzbudil pri njih nenavadni izprehod avtoizvoščka čez mejo sum. Čisto nrrno in ravnodušno jo sedel lastnik vozila i.,1 volanom, ko so mu stražniki pregledovali motor ter brskali pod sedeži; tam ni bilo ničesar najti. Toda hipoma je prebledel, ko -■•■ je sklonil financar k tlom ter si ogleda! avtoniol... še od spodnje strani. Pa je bilo kaj videti. Pod avtomobilom je bilo zelo spretno napravljeno skrivališče za prevoz razne robe. k; jo je bilo treba kriti pred nepoklicanimi očmi. In to sl-iivališčc je bilo čisto poino. Finančni stražniki eo izvlekli iz njega: 42 kg cigaretnega papirja, 4 kg saharina :n t kg kamenčkov za vžigalnike. Takega obilega plena že dolgo niso dobili ob naši meji. Po pregledu so zložili zopet vse stvari na staro mesto, dva stražnika sla se vse-dla k vozaču in šofirati je moral siromak svoj lastni avto naravnost na carinarnico v Maribor, kjer so mu vozilo zaplenili. — Ni še ugotovljeno, ali jo lastnik avtomobila tihotapil za svoj račun, ali pa je prevažal blago za koga drugega.
□	Nazaj v zavetje. K pustolovščini štirih mladcev, o kateri smo pod tem naslovom poročali v
včerajšnji številki, pripominjamo in pojasnjujemo, da si: -njeni štirje dečki gojenci tukajšnjega banovin: a Dcčjega doma in ne mestnega Mladinskega doma.
O V .ieči priznala zločin. Antonija Ranerjcva iz Pobužja pri Mariboru, ki je bila obsojena zaradi umora svojega moža na 12 lel robije ter čaka sedaj v z;. >ru okrožnega sodišča na revizijo procesa, ker kazni še ni sprejeln, je podala sedaj v ječi priznanje. Dočim je v razpravi, o kateri smo svoječasno obširno poročali, odločno tajila, da bi bila umorila moža, jo je sedaj v ječi zapustita trdo-vratnost ter je povedala v podrobnostih, kako, je izvršila strašno dejanje.
□	Mačeha in pastorek. Pred sodnikom-poo^ttin-ceni okrožnega sodišča je stala včeraj Neža Krajnc, poscstnica iz Skorišnjeka. Zagovarjati se je morala zaradi grdega ravnanja s 7 letnim svojim pastorkom Janezom Krajncem. Obtožnica pripoveduje, da mačeha pastorka ne trpi ter ga pretepa za vsak prazen nič. Zlasti hudo je pretepla osumljenka svojega pastorka dne 19. septembra lanskega leta. Tepla ga je z rokami, s šibo in z vrvjo po glavi in vseh delili telesa, tako da je zadobil fant nebroj poškodb ter je imel celo telo pisano. Fant je prišel ves s krvjo podplut v šolo, tako da ga učiteljica ni pustila več k mačehi; prenočil je v šoli, naslednjega dne pa ga je izročila fantovemu botru. Osumljenka je dejanje priznala ter je bila obsojena na dva meseca strogega zapora, pogojno na 3 leta.
%€*dn7€i poročila:
na podlagi ctovega
Ženeva, 1-1. febr. tg. O današnji seji ministrov ' Male antante, ki jo bila končana šele ob 20.30, jc bil izdan ofirielni komunike, kateri pravi, da jc namen konference ali vsaj njen glavni namen la, da se soatavi organizacijski pakt male antante, ki lii ji omogočil delovati kot enoten internacionalni organ. Politični del novega pakta jc končno sestavljen, razprave o gosp-edarskem delu pa se bodo žo nocoj in jutri nadaljevale. Tudi o nadaljnjem poteku konlcrcnco se ho izdal olicieini komunike.
V oficioznih komentarjih so često naglaša, da mala aninnta nikakor ni zveza s čisto googralični-mi rilji in da načeloma ne izključuje nobene države, ki hi hotela i njo delovati skupno. Z določene strani Male antante so celo izrecno naglaša pripravljenost, da hoče eventualno sodelovati (udi z Nemčijo. Naglaša sc, da jc to sodelovanje celo predvideno v delovnem programu Male antante, že zato, ker izhaja iz gospodarskih in geografskih dejstev, na katerih temelji vsa akcija Male antante.
Bančni moratorij
Ncwyork, 14. febr. tg. Guverner države Michi-gan je danes nenadoma proglasil osemdnevni bančni moratorij za vse banke in kreditne znvode v državi Michigan. Ta odredba je bila izdana posebno radi plačilnih težkoč pri Union . Guardian Trust Company v Detroitu. Pa ne samo tn banka je v plačilnih težkočah, temveč tudi drugi finančni zavodi, ki imajo mnogo zamrznjenega kapitala.
Madjarsha dementira
Dunaj, 14. febr. tg. Madjarsko poslaništvo na Dunaju demantira vesti, da bi bila hirtenberška afera v zvezi z akcijo proti Jugoslaviji. Glede odkritij, ki jih objavlja »Populnire«, pa pravi madžarsko poslaništvo, da so od začetka do kraja nesmiselna.
Črni dnevi za opozicijo v Nemčiji
Berlin. 14. febr. tg. Državni notranji minister Frick je danes popoldne nenadoma odpustil- političnega komisarja za radio, višjega vladnega svetnika Konrada, ua njegovo mesto pa je bil imenovan referent Krukenberg, bivši častnik in narodni socialist.
Delavska nesreča
Granadn, t4. febr. AA. Tu se je podsnla zemlja in pokopala pod seboj šest delavcev. Upunju, da bi jih rešili, jc malo. ker znaša teža zemlje, ki sc jc pogrcznila, 1500 ton.
žrtev
ha$tsstroŠe v Neunhirchmt
Ncunkirchen, 14. febr. tg. Pogreb 56 smrtnih žrtev sc je i/vršil danes ob udeležbi ogromnih množic ljudstva. Nemško vlado sta zastopala Papen iu Seldte, francosko vlado pa delovni minister Pagaiion. Na krstah jc bilo na stotine vencev iz Nemčije, Francije in ostalega inozemstva. Predsednik Hindenburg je poslal venec belili nageljev in rdečih rož, nemška vlada pa je poslala venec v črno-rdečih-zlatili barvali. Razen tega so položili vence francoska rudarska uprava, razna rudarska ravnateljstva i/, saarskc kotline, organizacije delodajalcev in delavskih organizacij in mnogi drugi. Med ostalimi so opazili tudi vence iz Doorna lire/ imena. Ob treh popoldne jc krenil sprevod k cerkvi Kristusa, v kateri je bila žalna maša. Okoli ccrkvc so razvrstili 15 voz, na katerih so bile položene krste in katere so spremljali gusilci z gorečimi bakljami. Službe lio/jc so se udeležili člani saarskc vlade, navedena dva nemška ministra, francoski minister, množica drugih dostojanstvenikov. Govoril je mestni župnik, nakar jc sprevod krenil proti pokopališču.
število mrtvih še vedno ni točilo ilognano še vedno niso nnšli več stanovalcev iz Saarbrii-ckencrstrasse in jih jc gotovo še več zasutih pod ruševinami. V bolnišnici leži tudi majhen deček, ki ima nad posteljo napis: »Star 3 in pol leta, njegovo ime neznano, njegovi starši sc niso javili«.
Neunkirrhen. 14. febr. tg. Danes so izpod pOi drtin izvlekli zopet C mrtvih trupel.
V
Kri in bolezen
Skupina dunajskih zdravnikov raziskuje >e več lei jhx1 vodstvom prof. li. Novaka v bolnišnici sv. Karoline vprašanje o nalezljivosti različnih bolezni. Ta mesec so dospeli do izredno važnega «1 kritja. Ugotovili so na temelju razteznega primerjalnega gradiva, (ia je odvisna dovzetnost posam-meznika za lo ali ono nalezljivo bolezen pred vsem od značaja njegove krvi. Izkazalo se je tudi, da popolnoma zadostuje navadna klasična delitev ljudi v štiri skupine. Pregled več tisoč Šolskih otrok je na primer dokazat, da so otroci s krvjo skupine »>A< nad vse dovzetni za jetiko, med tem ko je bila deca s krvjo >nul-skupine< skoro izven nevarnosti okuženja. Ošpice kažejo zopet nasprotno razmeri-: občutljivost pri nul-sktipini« in trajno nedovzel-nost pri skupini »A«. Izum prof. Novaka odgovarja
ua staro vprašanje o sredstvih varnosti posameznih zdravnikov ali usmiljenk med obolelimi na j jeliki, legarju ali celo kugi. Naravna prirojena ne- j dovzetnost (imuniteta) je posledica lastnosti krvi oziroma njene pripadnosti k eni ali drugi temeljni skupini. Dunajski zdravniki nadaljujejo opazovanja, ■ la bi ugotovili razmerje štirih krvnih skupin do najvažnejših kužnih bolezni. Kadar bodo zakiju- , čili klasifikacijo, bo zdravnik lahko v naprej povedal da »ne sme ta otrok ostati v bližini na da- ; viei obolelega prijatelja«, ali pa. da bo lahko ustala ta oseba brez vsake nevarnosti za zdravje v isti sebi z obolelim na jetikk. Seveda bodo imele podobne ugotovitve velik pomen za bolniško osebje. Odpirajo pa tudi povsem novi vidiki p.i področju umetne inuinizacije.
Slikovno poročilo z mednarodnega smučarskega mojstrstva, v Inomostu. Zgoraj levo: Skupinski start, ki se je po nemškem vzoru prenesel tudi v Inomost; ta ima namreč to prednost pred posamezniki, da tvori bolj povezano borbo, hkrati pa nudi tekmovalcem mnogo več sile in vzpodbud, kakor posamezniku, ki nima za seboj ali pred seboj tekmovalcev. Zraven: Inge Lantschner, ki je v najkrajšem času izmed dam dovršila smuk. Spodaj od leve na desno: Prenos tekmovalca, ki je s poslednjo silo dosegel cilj, nato pa se popolnoma izčrpan zgrudil. — Gustav Lantschner, drugi pri specijelnem smuku. Švicar Walter Prager (karikatura), ki je zmagal v kombiniranem smuku.
Plemena Insulinde se hude...
Trenta med črno be?o in rumeno raso — Nizozemcem odzvanja
Prve slike n neankirchenski katastrof
zanj, četudi bi postal milijonar, ni prostora v prelepih evropskih mestih, kjer bi mogel nastopati kot enakopraven član človeštva. Za nizozemsko-črnske mešance ne preostaja drugega, kot misel na In-sulindo, svojo pravo domovino, v kateri morajo postati pravi gospodarji, gospodarji v lastni hišil Da se ti ljudje še danes dado voditi od belcev, je kriva la še tenka plast belih višjih uradnikov po raznih okrožjih in okrajih. Prav tako tudi plast belih častnikov vseh stopenj. Toda vedeti moramo, da zadnje čase že prevladujejo častniki z malajsko krvjo...
Take so razmere v Insulindi. Koliko časa bo še Nizozemska polnila svoje kašče iz prerodovitnih njiv teh tropskih otokov, je za enkrat še neznano. Vsekakor pa se Evropi tu majajo tla. Začenja se strašen klic: Malajske otoke Malajcem! Upor na ladji »Sedem provincij« je že nekak poskus kesnejših krvavih obračunavanj...
Zdaj, ko je konec z uporom nizozemske ladje »Sedem provincij« in ko je konec ugibanj, zakaj se je to zgodilo, premislimo malo življenje nizozemskih kolonij na Insulindi. Morebiti se nam bodo razjasnili vsaj daljni pogledi v ne ravno rožnato bodočnost nizozemske oblasti v teh preboga-tih tropičnik predelih.
Insulindo (Vzhodna nizozemska Indija) posedujejo tri rase, ki žive tam v najtesnejših odnosih: Bela, tumena in črna rasa. Trije narodi, ki jih še zaenkrat drži na vajetih nizozemski človek. Prvotno je bila pravzaprav tu domovina Malajcev z vsemi plemnskimi vejami in verstvi, pozneje pa je pritisnila sem s severozapada rumena rasa in končno bela iz Evrope. Nizozemci so ostali v svetovni borbi (Angleži, Portugalci, Francozi in Španci) zmagovalci. (Ce smo točnejši • Angleži so prostovoljno prepustili Nizozemcem to ozemlje, kar je pravi čudež za anglešiki gospodarski značaji) Istočasno so prodirale zmerom v večjih skupinah rumene družine na Malajsko otočje, za katere pa se ni prvotno nihče zanimal. Saj Nizozemcem je bilo prvotno le za delavce velikih tropičnih nasadov.
Nizozemci so se že v prvih časih prihoda brez najmanjšega odpora zakonsko vezali z Malajkami. Otrokom teh zakonov so bila odprta vsa vrata v bodočnost kakor čistokrvnim belcem: v urade, v vojsko, v mornarico, na železnico, pošto, da. celo v okraje in okrožja. V poslanski zbornici v Bata-viji sedi danes poleg 25 Nizozemcev tudi 30 Malajcev in 5 Kitajcev.
Velik del čistokrvnih Malajcev trpi vsekakor pod težko gospodarsko krizo, vendar ni tolike bede in gladu, da ne bi mogle občine prehraniti vseh svojcev, če bi se vrnili. Mnogo Malajcev so namreč Nizozemci razposlali iz Jave (prerodovitni otok, ki spada s svojimi 370 prebivalci na 1 km" med najbolj gosto naseljene kraje sveta!) na okoliške otoke, tako na primer 1 milijon na Sumatro, a 200.000 so jih presadili na Borneo in Celebes... Če bi se vsi ti vrnili na Javo, bo za Borneo in Sumatro neprijetneje kakor za (četudi prenaseljeno) Javo. Če ne bo namreč slabih žetev, bo Java prehranila (če že prehrani 38 milijonov ljudi, ima pa le 131.000 km2!) brez težav 39 milijonov duš. Malajci pa bodo korporativno nastopali za svoje pravice...
Vendar niso Malajci tisti, ki vznemirjajo Ni-aazenice, te eo začeli politični agenti šele zadnja leta vzbujati. Javanski Malajci, ki pripadajo po večini mohamedanski veri, nekaj tudi indijski, nekaj pa primitivni, za enkrat se niso dorasli miselnemu svetu evropskih delavcev. Nemirneži so predvsem v rumenih plemenih; Kitajcih, Japoncih in Indokitajcih. Teh priseljencev je danes že več milijonov. Rumeni človek ima danes vse zasebno haukarstvo v rokah, torej tudi kredit malega in najmanjšega človeka, dalje ima denarno zamenjavo (v Vzhodni Indiji je to briljanten zaslužak!), dalje uvoz najraznovrstnejših drobnarij iz Vzhodne Azije, ki jih pravzaprav nihče ne rabi, a kupuje vsakdo. Rumeni človek ima končno v rokah tudi tisk: Kitajcem in Japoncem pripadajo visi malajski časopisi. Kaj se to pravi, vemo: Moč nad vsemi čitajočimi je železna. Časopis ustvarja ozračje zadovoljstva ali nezadovoljstva, določa cene, obresti, o nizozemskem postopanju poroča pod-takljivo itd. Malajec je pod popolnim vplivom žolte tase.
Poleg žoltih podjetnežev pa živi danes v Insulindi okrog četrt milijona mešan cev, ki so sioer družabno s strani Nizozemcev priznani, a sami bridko čutijo in doživljajo, da niso niti beli niti črni... Zakonske zveze s Kitajkami, Japonkami in Indokitajkami, ki v preteklosti niso bile redke, so zadnje čase povsem prenehale. Sicer si kani Nizozemska pridobiti vsa plemena in rase z zakonskim mešanjem, toda tega ne bo nikoli dosegla. Naj namreč pomisli, da mešanec raziume jezike in dufievnost obeh polbratov, črnih in belih, navajen je na klimo, ljubi svojo zemljo, Sastiže-ljen je; * one strani mu ponuja svobodo Japon-| (tka. z druge Moskva — pri vsem tem pa ve. da ne ' bo mogel nikoli postati pravi Kimem.«. Ve, d«
Velikanska elektronka
Nemška radio tvrdka »Telefunken« je zgradila za svojo novo oddajno postajo velikansko troelek-tronko. Njena višina znaša 1.70 m. Razvija do 300 Kw antenske energije. Ta elektronka je stala tvrd-ko do 300.000 Dim
Maršal Robertson umrl
Maršal sir Wiliam Robertson, ki s« je gvo/e-časno odlikoval kot poveljnik anglsških polkov v Južni Afriki in Indiji, a v svetovni vojni je bil Sel generalnega štaba velike armade, je te dni umrl.
Varnostna krsta
Marsikateri čudaki se hudo bojijo, da bodo živi pokopani. Če se bo zdravnik zmotil pri ogledu, se bo navidezni mrlič po omed levici zbudil v krstL Ta misel muči žrtve lastne domišljije vse življenje. Tem je namenjena posebna »varnostna krsta,«, ki jo je zabeležil kot izum štev. 81.437 patentni urad v Washingtonu. »Varnostna krsta« ima luknjo v pokrovu. Od luknje vodi do površine zemlje lesena cev. če bo navidezni mrlič osivel, ima dve možnosti. Prvič bo lahko potegnil kono-pec in sprožil zvon, ki visi na grobu. Drugič pa, če ima zadosti moči, se bo lahko poslužil lestve v krsti in po om »njeni cevi prilezel von... To i« I v roHnici anoatavno kakor Kolumbovo jajca.
idealna tehtnica
Državni preizkusui urad za uteži itd. v Massa-rtrasetsu si je pred kratkim nabavil najobčutljivejšo svetovno tehtnico ter je na njo posebno ponosen: ne sluii namreč znanosti v laboratoriju, temveč izključno trgovini pri pregledovanju uteži. Ta tehtnica premore do 20 kg in določi ležo točno do ene stotinke miligrama. To pomeni, da znaša pogrešek kvečjemu en dvemilijardni del stehtane množine. A široka javnost se bo najprej prepričala o izredni točnosti tehtnice na tem primetu: če obtežimo obe 3kledici z dvema popolnoma enakima polarna papirja ln torej dosežemo ravnotežje, zadostuje čee eno polo s svinčnikom potegnjena črta in že sc spusti ena skledica dol. Tehtnica hfttažj teoy» taka da črta s svinčnikom drobne potenj
Rešen vojak
Francoske vojaške postojanke v Sahari so ločene po velikih razdaljah, ki znašajo po več dni poti. Ta teden je dal poveljnik stražišča Inš-Alaha radio poročilo, da je eden od njegovih vojakov v smrtni nevarnosti. Obolel je na tvoru v goltancu in se mora zadaviti, če ne bo takoj operiran. Eno uro po tem, ko so sprejeli to vest v Maison Blaneheu, najbližjem večjem kraju, je ie odrinil odtod zdravstveni dvokrovnik. Prihodnji dan je kljub nevarnemu samuniu srečno pristal v Inš Alahu. Obolelega legionarja so položili na bolniško postelj v letalu. Dvokrovnik je pohitel v Langois, najbližje stražišče, kjer imajo kirurga. Pet ur 20 minut časa je zadostovalo za 000 km dolgo progo, četrt ure nonneje ie bil vojak srečno operiran in zdaj bo Innalu popolnoma adxa*.
Berlinski prometni policisti fotografirajo prometne
nezgode. Z malim ročnim fotografskim aparatom je namreč opremljen sleherni berlinski prometni policist, da pokaže v slučaju nesreče kopiran dokaz...
Ob ognjišču strahotne eksplozije
Popolnoma razdrta cesta v delavski četrti
Reševalna dela na ruševinah
Zaposlenost v januarju
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
V januarju so s prav malimi izjemami nazadovale vso industrije. Deloma jo temu vzrok eezij-ski čas, deloma pa izreden mraz. ki je pritisnil v drugI polovici meseca januarja. Samo stavbarstvo (to so zadnje tri industrijske skupine: gradnja železnic, cest in vodnih zgradb n. pr. regulacija Ljubljanico; industrija kamenja in zemlje ter gradnje nad zemljo) je izgubilo tekom enega meseca t. i. od decembra do januarja 2874 delavcev ali precej nad polovico celotnega padca 4355 delavcev.
Industrijska skupina
Občinski obrati
Denarni zavodi itd.
Gledališča, svobodni poklici
Rudarstvo
Industrija tobaka
Hišna služincad
Tekstilna industrija
Povpreč. štev. zav. del v jan. 1933
1280 55-1 1200 1
871. 8198 9118
Prirast + oz. — od dec. 1932 v% + 10.1 G -f 4.69 + 0.66
—	0.04
—	0.07
Industrija hrane in pijače
Industrija papirja
Gostilne, kavarne in krčme
Poljedelstvo
Kovinska industrija
Industrija kože in gume
Grafična industrija
Zasebna prometna podjetja
Higijena
Trgovina
Predelava lesa in rezbarstvo Gozdno-planmska industrija Kemična industrija Elektrarne in vodovodi Javni promet
Oblačilna industrija in čiščenje Gradnja prevoznih sredstev Predelovanje kože in surogatov Gradnja železnic, cest itd. Industrija kamenja in zemlje Gradnja nad zemljo
Skupaj
8578	— 0.84
1738	- 0.52
2856	— 0.67
526	— 1.52
0169	— 2.63
1445	— 2.63
1077	— 2.88
836	— 3.85
1658	— 3.38
3956	- 4.10
3813	— 5.38
5224	— 5.55
1379	— 8.56
520	- 8.65
570	—10.-
4184	—10.18
•242	—10.74
3125	—14.18
1367	-24.95
2253	-31.87
1821	—72.21
69860	- 6.23
Ženstvo in smučarski šport
Proračun banovinskih podjeiij za M33-34
Na dragem mestu poročamo o predlogu novega banpvinskega proračuna za 1933/1934
Banovinskih podjetij proračun izdatkov znaša 44.5 milij. Din, dohodki pa nekaj vec. Med dohodki znašajo dotacije 10.8 milij., dočim so v tekočem proračunu znašale 10.45 milij. Din.
Med kmetijskimi šolami in zavodi izkazuje presežek trije zavodi, dočim sta prejšnje leto izkazovali presežek samo dve podjetji. Dotacija kmetijskim šolani in zavodom je narasla od -8i na '253 milij. Nasprotno pa sc je dotacija ustanovam prosvetnega oddelka zmanjšala od 1.15 na 0.93 milijonov Din, ustanovam za socialno skrb se je dotacija zmanjšala od 0.8 na 0.7 milij. Dobrna je se i v tekočem proračunu izkazala 0.27 milij. Din presežka, sedaj pa so v novem proračunu dohodki izenačeni z izdatki. Podobno je pri Rogaški Slatini, kjer je bilo presežka 0.61 milij. Din. Golnik bo shajal tudi v bodoče brez dotacije.
V ustanovah in zavodih oddelka zu narodno zdravje se je dotacija skupno povečala od 5.65 milj. na 6.6 milij. Skupno so lastni dohodki vseh banovinskih podjetij preračunani na 33.74 milij. Din, dočim so bili v tekočem proračunu izkazani s 38.0o nvilij. Din.
1.000.000 Din šc čaka na dobitnika. Kakor nam poroča g. Jankole, lani izžrebani glavni dobitek vojne škode v znesku 1 milijon Din doslej se m bil predložen v izplačilo. Dne 16. februarja pa ta dobitek zapade in je torej sedaj skrajni čas, da se predloži v izplačilo. Srečka ima številko 812 m serijo 4.170.
Koliko je kmetovalcev v Evropi. Po najnovejših statističnih podatkih je v Evropi 140 milij. kmetovalcev. Največ jih je v evropski Rusiji 77.5 mili]., potem na Poljskem 10.25, v Nemčiji 9.75, v Italiji 9, v Franciji 8.5, v Španiji 4.5, v Romuniji 8.5, v Jugoslaviji 3, v Angliji 2.5, na Češkoslovaškem 2 33, na Madjarskem 2, v Bolgariji 1.33, v Grčiji 111 Portugalskem po 1.5, po 1 milijon pa v Avstriji, na Švedskem, Finskem in Litvi, v ostalih evropskih <rr%avah slaipaj pa 1 milij. Vse te statistike se nanašajo na število kmetskih gospodarstev v posameznih državah. Relativno največ je kmetovalcev v Bolgariji, kjer jih je 86.7%, riato sledi Rusija 80%, Jugoslavija 78%, Romunija 72% itd. Najslabše je razmerje v Angliji, kjer tvorijo kmetje samo 7% vsega prebivalstva.
Borz®i
Dne 14. februarja 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili višji tečaji Amsterdama, Berlina, Londona in Trsta, nespremenjeni pa so ostali Bruselj, Curih, Ne\vyork, Pariz in Praga. Ker denarni zavodi najbrže ua zagrebški borzi ničesar niso dali, tudi ni bilo prometa. dočim je v Ljubljani Narodna banka dala običajno količino.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi notiral 9.25, na zagrebški borz.i pa 9.15—9.25. Zaključenih je bilo ca 15.000 šilingov po 9.20. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 33—35.50.
Ljubljana. Amsterdam 2305.96—2317.32, Berlin 1362.91—1373.71, Bruselj 799.41—803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 197.14—198.74, Newyork
5722.14—5750.40, Pariz 224.35-225.47, Praga 170.01 — 170.87, Trst 293.24—295.64.
Curih. Pariz 20.265, London 17.835, Ne\vyork 518.75, Bruselj 72.175, MIlan 26.51, Madrid 42.575, Amsterdam 208.175, Berlin 123.175, Dunaj 73.08 (59.90). ŠtOckholm 94.80, Oslo 91.40, .Sofija 3.75. Praga 15.36, Varšava 58.10, Atene 2.97, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Vredne tni papirji
Vojna škoda je danes zopet popustila. Dolarski papirji so bili v glavnem neizpremenjeni. Do prometa je prišlo samo v dinarskih papirjih in sicer: vojna škoda samo za februar 500 kom., begi. obveznice 50.000 in 7% inv. pos. 50.000. Nadalje je bilo na zagrebški borzi zaključenih 40 deluic Priv. agrar. banke.
Ljubljana. 7% invest, pos. 44—46, vojna škoda 212—215, 8% Bler. pos. 39—40, 7% Bler. pos. 37 | —38, Trboveljska 140—145.
Zagreb. Drž. pap;rji: 7% inv. pos. 43—45 (44), i agrarji 22.50—24, vojna škoda 212 -215, 2. 207—210 (211, 215), 3. 208 bi., 6% begi. obv. 32—32.50 (33), S% Bler. pes. 39—40, 7% Bler. pos. 37—40. — I Delnice: Narodna banka 3800 den., Priv. agrarna ; banka 220—221 (221), Šečerana Osjek 140—150, Impex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 140—150. Belgrad. Priv. agr. banka 220—224, agrarji
V katoliških krogih priznan dunajski mesečnik je zastavil svojim čitateljicam vprašanje: Ali smejo družbenice gojiti smučarski šport? Vprašanje se ne tiče toliko smučarskega športa, kakor športnega moškega kroja, v katerem nastopa smučarka. Na stavljeno vprašanje ie uredništvo lista prejelo šestero odgovorov, izmed katerih je vsak naslednji boljši od prejšnjega.
To se razume, da v teh odgovorih ne smemo iskati podrobnih navodil za nego in vzgojo telesa, za ritmiko in gimnastiko, zakaj krščanstvo je izrecno verska bi ovest. Vendar glavno načelo in navodilo krščans.va bomo mogli povzeti iz teh odgovorov, namreč to: bistveno krščanstvo je vedno in povsod katoliško, to se pravi, ozira se na vso resnico, na celega človeka. Duša in telo, to je vsa narava; to je cel človek. »Nihče,« zatrjuje apostol narodov, »ne sovraži svojega telesa, marveč ga neguje in ohranja.« Dajmo torej obema: i duši in telesu: kar jima gre; ne sicer obema enako, vendar vsakemu svoje. Po teh splošnih opombah prihajamo k posameznim odgovorom šesterih družbenic, Pred posameznim odgovorom so pridali njegovo kratko vsebino in oceno.
Prva.
Ta v 6voji ozkosrčnosti in kratkovidnosti ne zavzema za smučarko prijaznega stališča. Ali nasprotna izjava posamezne osebe nc more veljati kot krščansko stališče. Kakor se tudi pretirani nacionalizem ne 6me šteti v zlo zdravemu nacionalizmu. Prva se izjavlja sledeče:
»Stara sem 65 let in bom skoraj 52 let v družbi, čeprav vem, da se s časom marsikaj za veliko izpremeni, vendar, da pride tako daleč, da postane družbenica smučarka v moški obleki, to, po mojem mnenju, ni več marijansko in deviško. En zgled. Dvajsetletna družbenica je šla pred letom dni mimo mojega stanovanja, ponosno in prevzetno, v smučarskih hlačah, v družbi smučarjev in sedaj je izgubila vse in za nagrado je poročila moža brezverca. Obžalujem smučarke, da morejo biti tako slepe.«
Druga.
Za to smučarstvo ni noben »problem«. Le previdno pristavlja, da sta čistost in zmernost dva stebra, na katerih sloni dušno in telesno zdravje in najboljša bramba proti dušni in telesni oslabelosti, Sposobnost telesa naj vedno služi spodobnosti duše. Druga namreč odgovarja:
»Smučarstvo je zdravo in bi dobro storilo marsikateri preredoviti (»zimperlich«) gospodični. Vprašanje je Ie, kako se to stori. Ni primerno, če
^ b '	družbenica v smučankem kroju pristopi k skup-
-32^0 (32) 7% Bler. pos. 37.50-41	nemu obhajil če s -e smFuSi * zakristiji
ai ■dun1®fnopot°^ r^a"lfcon ^ "	' ! Javlja; če preveč »moško« nastopa; če sama
Alpme 12.02, Trboveljska 18.30.	hodi • posam£znim mladlim fimučarje£ na smujar.
ske zlete. Skupni zleti družbenic so dobra stvar.
Žitni trg
Tendenca za pšenico je nadalje čvrsta in so cene daues nekoliko narasle. Ponudbe je slejko-prej zelo malo, pa tudi konzum je majhen. Danes zahtevajo za banaško pšenico 222,50—225, za bačko 76 kg 220, za vsako 1 kg boljšo kvaliteto 2.50 Din
To bo razvedrilo duha in telesa, to bo prineslo čez noč dobro spanje in drugi dan svežo moč za poklicno delo.« Tretja.
Nima nobenih pomislekov. Izkušnja jo je po-
Za koruzo zahtevajo 72.50—75 franko nakla- j "čila, da zanemarjale telesa pomeni skrajšanje
- - 1 življenja. A. Erlbeck je v listu »Sociale Kultur« (Leipzig) 1925 podal statistiko, po kateri pride v
dalna postaja, za umetno sušeno banaško nakladalna postaja 77.50. Moka je ostala v ceni neizpre-menjena.
Novi Sad. Koruza bač., srem. garant. 68—70. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet : 36 vagonov.
Somlsor. Pšenica bač. okol. Sombor, gorbač. 214—216, srem., slav. 210—212, bač. potiska 217.50 —220. bana. 207.50—210, ban. potiska 212.50—215,
Nemčiji v zadnjih desetih letih na »to mrtvih 55 takih, ki niso presegli 20. leta. V Nemčiji je v zadnjem desetletju umrlo 80% vseh ljudi, preden so dosegli 60. leto. Krepka beseda tretje je:
»Jaz sem smučarka že 35 let. Smučarski kroj je tudi za smučarko spodobnejši. Seveda ne nastopam z njim na kolodvoru in po mestu, ampak samo na smučarskem terenu. V nahrbtniku nosim lahek dolg površnik, ki mi dobro služi, kadar odložim smuči.«
Četrta.
Presoja šport z višiega, večnostnega stališča. Telo je izrecno delo božjega stvarjenja in bo deležno tudi častitljivega vstajenja. Telo je »tempelj sv. Duha«. Kar Bog tako viroko časti, to mora negovati tudi človek z vso spoštljivostjo, nežnostjo in obzirnostjo. V ostalem zaključuje:
»Vendar e[.ort, in noben bolj ko smučarstvo zahteva veliko cd duše, zahteva veliko tudi od telesa. Te zahteve naposled niso najmanj odvisne od obleke. Zdrav ženski čut se vedno upira moški obleki, zakaj z nepravilno obleko posebno vidno zatajimo svoje žensko bistvo. Vendar smučarstvo zahteva za smučarko to .nepravilnost'. Priznajmo to velikodušno. Potem pa tudi pošteno priznajmo, da sme segati ta .nepravilnost' samo dotlej in samo dotam, dokler seže podnožje smučarskega ozemlja. To dovoljenje se v pohujšanje sobližnjikov ne sme predaleč raztegniti. »Čistost in svoboda!« lci nas tolikokrat mamljivo srečava, je suženjstvo telesa in topost duha. Čistost je ena sama: čistost z božjo milostjo. Svoboda je ena sama: svoboda v Bogu!«
Peta.
Trezna zastopnica športa, ki ji ne gre predvsem za športnika, marveč za človeka po zgledu nemške športne organizacije »Deutsche Jugend-kraft«. To je ena izmed največjih nemških organizacij s 913.311 člani. Njena zahteva: Telesna nega, vaja in vzgoja mora biti v skladu s celotnim življenjem na vseh področjih. Zatorej zasleduje obnovo celotne tehnike telesnih vaj in njih celotnega ustroja in zadnjega smotra.
»Kdor hoče v sebi dvigniti in izpopolniti človeka, mu ne sme večji del časa preostajati za šport, ki se ga bo posluževal le v toliko, v kolikor je treba, da si okrepi, utrdi in ozdravi telo,«
Šesta.
Rešuje svojo nalogo najsijajneje. Upošteva versko in poklicno dolžnost, pripisuje športu veliko socialiao, vzgojno in organizatorično silo »Brat osel« (telo) je vendar brat neumrjoče duše ljubi in neguj ga tako, da bo mogel z dušo vreo služiti zveličanju. Zadnja modro razmišlja takole:
»V zdravem telesu biva zdrava duša. Spori zjekleni voljo. Ali nam katoličanom v naših dneh ni treba krepke volje? Za pobožnost, ki je zgolj čuvstvenost, naj v nas ne bo prostora! Iz teh razlogov je okrepitev našega dekliškega rodu zelo zaželjena. To pa z važnim pogojem: Ne gojite športa zavoljo športa! Gojimo šport zavoljo okrepitve telesa, pa še bolj zavoljo ojunačenja naše volje! Vse pa po postavi, ki jo je Bog vtifinil naravi. Seveda je tudi družba, v kateri kdo goji svoj šport, za ocenitev športnega pokreta merodaina.«
Z. S.
Celje
gr Prosvetni večer KPD v Celju. V ponedeljek 20. februarja se bo vršil zopet v mali dvorani ječmen bač., srem. 03-64 kg 110—115, bač., srem. I ]>;uflsi<(1 posojilnice prosvetni večer. Na dnevnem poml. 67-68 kg 117.50—122.50, koruza bač., žel. | redu tega prosvetnega večera j3 predavanje o
manjšinskem vprašanju. Predaval bo g. dr. Franc Vatovec, urednik »Slovenca« v Mariboru.
JSf Kovinarji bodo zborovali v nedeljo 19. februarja ob 9 dopoldne v restavraciji pri »Zelenem travniku :. Na dnevnem redu je vprašanje o pomenu kovinarske organizacije, dalja o obratnih zaupnikih in slučajnosti.	v
Rotary klub v Celju. Iz dobro poučenih krogov doznavamo, da se snuje v Celju Rotary klub, h kateremu bodo menda pristopile najodličnejše osebnosti celjske družbe.
JSr Umrla je v tukajšnji javni bolnišnici Lak-ner Julijami, 82 letna občinska uboga iz Gotovelj.
sa Tatovi na delu. Gospa Kresuik Marija, za-sebniea, se je pred kratkim praselila iz Nove vasi v Gaberje, Mariborska cesta 9. Pri tej priliki je opazila, da ji manjka posteljnine in razne kuhinjske oprave v vrednosti okrog 800 Din. Celjska policija je tatovom že na sledu.
prompt 68—80, bač. za marec, april, maj 74—76, moka bač., ban. Og, Ogg 345—360, 2. 325—310, 5. 305—320, 6. 280—290, 7." 190—200, 8. 90—95. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet: 35 vag.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet tih. Pšenica marec 13.70—13.88, zaklj. 13.70—13.73. maj 13.80—13.94, zaklj. 13.83—13.84. rž marec 0.82— 6.87, zaklj. 6.80—6.82, maj 7.17—7.30. zaklj. 7.15-7.17, koruza maj 7.45—7.50, zaklj. 7.45—7.46, julij 7.85—7.90, zaklj. 7.83—7.85.
Chicago. Pšenica marec 47.50. maj 48.375, julij 49.375, koruza marec 25.625, maj 27.25, .julij 28.75. oves marec 17. maj 17.375.
Winnipeg. Pšenica marec 48.125, maj 49, junij 50.125.
Ma
Podpisani kraj. šol. odbor razpisuje
oddajo dela za prezidavo državne osnovne šole v Ljubnem.
Ponudbeni rok je do 31. marca 1933. Načrti so na vpogled pri podpisanem odboru. Odbor si pridržuje pravico oddati delo po lastnem preudarku, brez ozira na najnižjo ponudbo.
KRAJ. ŠOL. ODBOR V LJUBNEM, GORENJSKO,
dne 12. februarja 1933.
Programi .Kadio-LiifMiana s
Sreda, 15. februarja: 12.15 Plošče — 12.45 j Dnevne vesii — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.B0 j Otroški kotiček (gosjiodična Venc.-ijzova) — 18.00 : 18.00 Angleška glasba na ploščah — 18.30 Plošče i 19.00 Ruščina (dr. Preobražensld) — 19.30 Lite- j rarna ura: Ivan Trenko 70-letnik (dr. Joža Lov- j renčič) — 20.00 Ob 50-letnici smrti K.icharda Wa- I gnerja: 1. Uvodno predavanje (ravnatelj M Polič); j „ .. ....
2. Samospevi ge. Skerlj-Medvedove; 3. Vijolina j	in obleko. Sosedom se je po-
"„•1, srečilo omejiti ogenj, da se ni raztoil na sosednja 1 poslopja, škoda znaša nad 15.000 Din in je krita le
, r _ _____________t_	V., tro.l,- nnnn ie nflst.il
Požar. Pretekli ponedeljek je v pozni noči izbruhnil požar pri posestniku Vmceucu Zajku v Plačarskani vrhu pri Sv. Urbanu. Leseno stanovanjsko poslopje, pokrito s slamo, je zgorelo do tal in tudi v bližini stoječi hlevi so postali žrtev požara.
ridelki in po -ko orodje, rešili
Humar Franjo,
zapisnikar.
Ambrožič Jožef,
predsednik.
+
V zbor nebeških pcvcev, ki pojo pred tronom Jagnjetovim večni Sanctus, je bil sprejet naš 10 letni cerkveni pevček
Francek Hafner
Umrl je na dan Sv. Valentina 14. II. ob 2 zjutraj. Njegov pogreb bo v četrtek 16. II. ob 9.
Preska, dne 14. februarja 1933.
Lovro in Frančiška Hafner, starši. — Ivica, Jelka, Anica, Mimi, sestre.
solo, igra profesor Jeraj; 4. Salonski kvintet 22.00 Čas, poročila, plošče.
Četrtek, 16. febr.: 12.15 Radiokvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radiokvartet. borza — 17.30 Prizori iz narave, izvaja salonski kVintet — 18.30 Italijanščina (dr. Leben) — 1.9.00 Umiranje (prof. Pengov) — 19,30 Pogovor s poslušalci (prof. Kuret) — 20.C0 Večer duetov in arij ge. Zlate Gjungjenac in Vekoslava Janka — 2045 Kvartet pihal vojaške godbe — 21.30 Salonski kvintet.
Drugi programi»
Četrtek, 16. febr.
Zagreb: 20.00 Prenos iz Berlina — Milano: 21.00 Operni prenos — Barcelona: 21.05 Operni prenos — London: 21.00 Lahka francoska glasta Stuttgart: 19.30 Overture in arije — Suisse Ro-mandc: 21.00 Radio kvintet — Belgrad: 20.45 Simfonični koncert — Bercmilnstcr 21.40 Večerni koncert — Langcnberg: 20.45 Narodna glasba — Praga: 10.25 Gledališki večer — Dunaj: 21.15 J-Hummei: Velika maša v es-duru — Miiinhcn: 21.30 Komorna glasba _ Bndapest: 22.15 Koncert oper. orkestra — Varšava: 22.15 Plesna glasba.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek oh 20 Sreda, 15. februarja: SLAVA IN NJENI MEŠETAR-JI. Red B.
Četrtek, 10. febr. ob 15: ZADOŠČENJE, GOSPA CATIILEENA. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Petek, 17. febr.: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 Sreda. 15. februarja: MORANA. Red Sreda. Četrtek, 16. febr.: R1GOLETTO. Gostovanje Josipa
Rijavca. Izven. IPetck. 17. febr.: PRI BELEM KONJIČKU. Rod C.
deloma z zavarovaln.no. Na kak način je nastal ogenj, še. ni ugotovljeno.
JZ Vlom. Pred dnavi je bilo pri posestniku Jožefu Ciguli vlomljeno v kolaruico Tatovi so odnesli vse perilo, ki se je tamkaj sušilo in ludi 9 m dolga vrv je zmanjkala. Orožniki so končno izsledili tatu in ga oddali sodišču. Je lo 30 letni M. b., brezposelni delavec iz Pacinja, ki se preživlja na podoben način. Šele pred 8 dnevi je bil izpuščen iz zaporov, kjer je prestal daljšo kazan radi latvi-iie. Aretiranec tatvino prostodušno priznava.
S3 Ponesrečila se je Neža Pišek, posestmea iz Majšnerga. Pri odhodu v cerkev je padla tako nesrečno na cementna tla, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Reševalni avto jo je prepaljal v bolnišnico.
Umrl je po kratki bolezni Franc Vipavec, gostilničar in dolgoletni član gasilnega društva v Ormožu v 52. letu starosti. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
Jesenice
Družina Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah zopet žaluje. Izgubila je enega izmed svojih najmarljivejših članov, svojega bivšega večletnega tajnika Jožeta Poženela, ki je v najlepših mladeniških letih podlegel dolgotrajni, zavratui bolezni v ponedeljek zjutraj. Ni je bilo društvene prireditve, pri kateri ne bi bil on na ta ali oni način sodeloval ter pripomogel do čim večjega uspeha. Njegova vsakdanja pot je bila v tovarno, kjer je bil zaposlen kot modelni mizar, iz tovarne pa v društvo v pisarno, kjer je pisal, re"eval. odpošiljal vloge na razna oblastva. udeleževal se fantovskih sestankov, prisostvoval sejam, skratka, društvo in življenje v njem mu je bilo vse. Bil je vzoren mladenič in vsakdo, ki ga je poznal, gi je spoštoval in cenil njegove vrline. Ko so mu leto osorej pokopali dragega očeta, je bil že priklenjen na bolniško postelj, pomlad in toplo solnce mu je dalo zopet novih sil, dasi ob očetovi smrli tli mislil, da ga bo preživel za celo leto. Počivaj v Bogu. dragi .loško, težko Te bomo pogrešali in Tvoj sjki-min ostane v zgodovini Krekovega prosvetnega društva trajen. Preostalim, zlasti težko prizadeti gospe materi, naše globoko sožalje!
Damža le
Ali je to pametno gospodarstvo?, tako se vprašujejo ljudje, ki vidijo, kdaj pri nas gore cesfne svetiljke. Ker se je dan podaljšal, bi človek pričakoval, da se bo temu prilagodila tudi javna razsvetljava. (Pa ni tako. Zvečer so pri nas ceste raz-sveRjene že ob 17, ko še skoro sonce sije, saj je še ob 13 kolikor toliko svetlo. Zjutraj ob 6 pa. ko gredo ljudje v cerkev, številni delavci in dijaki pa na kolodvor, ni nikjer nobene cestne razsvetljave. Mislimo, da bi se vprašanje cestne razsvetljave lahko nekoliko racijonelnejše uredilo.
»Kovačev študent« za katerega se vrše temeljito priprave, bo na pustno nedeljo gotovo privabi! v Društveni dom vse prijatelje dobre in poštene zabave, ki jo je danes vkljub številnim In vsemogoči in prireditvam tako malo. Tudi ostali sporni prireditve bo tak, da se bo vsak lahko o<l srca nasmejal.
Naznanila
Novo mesto
Pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljane bo priredil v nedeljo, 19. t. m., v Novem mestu v zvezi z ekskurzijo, koncert narodnih in umetnih pesmi. Zbor bo najprej pel ob 11 pri «v. maši v frančiškanski ccrkvi. Popolrine ob 15 bo pa priredil koncert v dvorani osnovne šole. Na koncert žc sedaj opozarjamo vse Novomeščnne ljubitelje lepega petja.
Nedeljsko skioptično predavanje g. misijonarja Jožefa Kereca v Prosvetnem domu .je bilo nadvse zadovoljivo. Zo ob pol 4 so se začeli zbirati okoličani in zasedli prostore, tako da je bila dvorana ob 4 nabito polna. G. misijonar je navzočim, ki so z zanimanjem in piz.no sledili njegovim i/.va-l janjem, v nad dve uri trajajočem predavanju obrazložil verske in kulturne razmere Kitajcev, njih šege in običaje. Dopoldne ob pol 10 je imel g misijonar ludi ccrkvcni govor v kauileliski cerk\:
Članom TK »Skale«. Dne 10. t. m. ptiredi Si vinjaka podružnica skupno s TK »Skala« Ljubljana izlet na Menino planino. Točen program zvedo člani pri tajništvu klubov. V slučaju slabih snežnih ra-iner se izlet pravočasno brzojavno odpove. — Odbor.
Litijsko učiteljsko društvo JUU bo zborovalo v soboto 18. februarja ob 1 v Zagorju. Na dnevnciti redu referat šol. uprav. Aničiča s Polšnika: Uči-iu u u., i jgjjj^p tc2njc. Koncert zagorskega šolskega zborai šole. iNa	^ vo(|j u£ite-lj gosp. Kopriva, in predavanje
gosp Adamiča ter poročila odbora. V teku zadnjih let je to eno prvih zborovanj litijskega JUU, da zboruje v Zagorju.
Sadjarska podružnica na Vliu ima svoje redno predavanie jutri v četrtek, dne 16. februarji ob 19 v risalnici osnovne šole na \ iču. Ljubitelji vrta pridite v obilnem številu.
Obč'.-.i zbor podporregr društva na I. d'Javni realni gimnaziji v Ljubljani sc bo vršil dne 21. februarja t. I. ob IS v gimnazijski posvetovalnici v Vodnvi ulici 4.
Mali 001 au
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Zastopstvo
proti proviziji iščem. — Sem zastopnik Karlovač-kc industrije jorgana, dobro upelj&n in potujem stalno po dunavski, drin-iki, moravski, vardarski, zetski in vrbaski banovini. Zoltan Hauser, Subo-tica, Kuhačeva 14.
\smm\
Učenka
poštena in pridna se takoj sprejme v večji trgovini mešanega blaga na deželi. Ponudbe staršev sprejema: Trgovina Josip Rudman, Krškavas, Brežice.	(v)"
Zaslužek
Zastopstvo
za artikel, ki v Belgradu ie ni upeljan, se išče. Po potrebi garancija. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dober prosperitet.« 1581.
Službodobe
Kovaškega pomočnika
ki je vajen kovanja konj in vozov, sprejme takoj - Ivan Kogovšek, kovač, Dravlje 109. Plača po dogovoru.	(b)
Prodajalko
dobro izvežbano v trgovini mešanega blaga, zanesljivo in vestno takoj sprejme trgovina Josip Rudman, Krškavas, Brežice.	(b)
Hlapec ozir. sluga poštenih kmečkih staršev, ne čez 28 let star, vojaščine prost, dobi sredi Ljubljane stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1604. (b)
Služkinjo,
ki zna nekaj kuhati in je vajena hišnih del, sprejme učitelj na kmetih. Ponudbe pod »Takoj ali 1. marca« na upr. »Slov.« št. 1612. (b)
Vrtnar
z veliko prakso v vzgoji cvetic, sočivja in sadnem drevju se išče za privatno vrtnarijo v Kočevju. Re-flektira se samo na prvovrstno, popolnoma samostojno starejšo moč. Pismene ponudbe z prepisi spričeval pod »Vrtnar«, Ljubljana, poštni predal št. 98.	(b)
TJJ1HJ
Išče se posojilo
od 150 do 200.000 Din v gotovini eventuelno knjižice prvovrstnih zavodov. Knjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Ljubljana«, št. 1554. (d)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste nai-bolie pri Komand, družbi M. JANKOLE. Liubljana, Selenburgova ulica 6 11. Telefon 30-52.	Id)
Družabnika
z večjo vsoto denarja sprejme stara renomira-na tovarna pletenin in trikotaže. Vsota se zasi-gura. Osebno sodelovanje na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sijajno« 1576. d
800.000 Din posojila
se išče. Popolnoma varno kritje z navedbo obrestne mere in vračilnih pogojev. — Ponudbe na Jos. Stempihar, poštno ležeče, Ljubljana.	(d)
(I
10.000 do 15.000 Din
posojila iščem za par mesecev. Garancija v treh hišah in posestvu. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Vrnjeno po današnji vrednosti 1622«.	(d)
Posojilo Vam preskrbim
na knjižice: Praštedione, Mestne hran. ljubljanske, Ljublj. kreditne banke in Jugoslovenske banke pod ugodnimi pogoji. Zato ne prodajajte hranilnih knjižic, preden se ne oglasite osebno pri meni. Zore, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12. (d)
Citajte in širite »Slovenca«!
Zahvala
Za številne izraze sočutja ob smrti našega ljubljenega
MIRKA
ki nas je zapustil v najlepši dobi 29 let, se vsem iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se posebej preč. duhovščini, gasilcem, pevcem, lovcem, mnogim darovalcem cvetja in vencev in vsem drugim, ki so se ga spominjali v molitvi ter se udeležili sv. maše in pogreba nenadno umrlega. Priporočamo ga v molitev.
Št. Ilj pod Turjakom, dne 13. februarja 1933.
Žalujoča rodbina Jaševa.

Instrukcije
za izpite za zidarske mojstre prevzame Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Gru-barjevo nabrežje 8. (u)
Šoferska šola E. Čeh
bivša CamcrniKova Sufersku sola I
Liublian<i. Ounaiska c. 36 Sola za poklicne Šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko.
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
solnčno, s kopalnico in pritiklinami — se odda. Riharjeva ulica 1. (č)
Stanovanje
dvosobno, s pritiklinami, oddam za marec ali april za 400 Din. Glince, Cesta IX/28. _(č)
Opremljena soba
snažna in svetla se ceno odda eni ali dvema osebama na Miklošičevi c. št. 22 B, I. nadstr., vrata 17 (Delavska zbornica), s
Opremljeno sobo
oddam v pritbčju. Gospo-svetska cesta 5, Žabkar.
Restavracijo
s stanovanjem in vrtom, na najprometnejši točki v Samoboru, oddan« v najem po najnižji ceni. Pojasnila daje Dulčič, Sani ob o r.	(n)
Oddam lokal
prikladen za obrtnika ali kot sobo. Kettejeva 7, Ljubljana VII, Kovačič. n

Razmnoževanje,
prevajanje in prepisovanje v razne jezike izvrši takoj »Uviz«, Tyrševa cesta 15/1, telefon 29.52.
Otroka v oskrbo
sprejme soproga invalida proti primerni nizki ceni. Naslov F. S., Velesovo 53, p. Cerklje p. Kranju, (rj
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, na deželi ob glavni cesti in lepem kraju, s stanovanjem, dam radi družinskih razmer v najem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 100 1625.
Delavnica
evnt. skladišče se odda v najem v Streliški ulici št. 5.	(n)
Brezplačno
pošljemo prospekte o reklamiranju preveč plačane voznine. Biro »Kurir«, Belgrad, Kr. Milana 15. Iščemo agente za zbiranje tovornih listov. (r)
Posestva
Tri hiše
ob Dunajski cesti proti Ježici in več parcel poleg, ugodno naprodaj. V eni hiši dobro vpeljana pekarija. Pojasnila: Kopališče Ježica.	'p)
Več stavbnih parcel
ugodno proda Wester — Hradeckega cesta 8. (p)
Posestvo
s 24 orali, hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Vprašati: Grof Anton, Poijčane.	(p)
Nova hiša
za 5 strank, 10 let davkov prosta, in pol orala zemlje prodam. Kralja Petra c. 77, Studenci.	(p)
Malo posestvo
v neposredni bližini Novega mesta kupim. Cena okoli 30.000 Din. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Malo posetvo« št. 1621.
KOBHI
LIPSKI POMLADANSKA VELESEJM 1933
M
Začetek dne 5. marca Vse informacije daje
M
L I P S H I SEJNSKI URAD
ali: častni zastopnik Ing. G. TSnnies, Ljubljana. Dvorakova nI. 3, telefon 2762
ilMrtlTH
Partitura
»Venčpk slov. pesmi« od Šimunaci ter druge par-titure, kakor tudi najboljše tam bulice dobite pri J. Stjepušin, Zagreb, 1'rankopaiiska 16. (g)
Več stavbnih parcel
pri kolodvoru Vižmarje, se proda. — Pojasnila: Vižmarje št. 100. (p)
IEEEEE3'
Tovor, avtomobil
za 20.000 kg nosilnosti, posodim, prodam ali zamenjam za hranilno knjigo. Ižanska c. 142. (f)
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiic itd. krasno ve:ene in do nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEš, LJUBLJANA
(poleti hotela Strukelil
Vezenje oprem za oeveste. monogrami gumbnice
entlame ažurirame in predtiskame Velika izbira predtiskanib ženskih ročnib del.
Najugodnejši nakup pohištva!
Spalnice plesk. 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern. pohištva po najnižjih cenah.
Andlovic
strojno mizarstvo Komenskega ul. 34.
Kupimo
Bradljo,
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Bradlja« št. 1612.
irjffrpfffff}
Črne suknje
najboljši nakup Anton Presker. Sv Petra c. 14. Liubliana.	Ilj
Puhasto perje
15 Din. čohano 32 Din, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodala izredno poceni Šega. Wolfova 12. dvorišče. (1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri
PETELINC.u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Aparati
zdravilno sonce (Heilson* ne) ter krotilec (vider-stand) 150 volt, ugodno proda Polanc, Kopitarjeva ul. t.	(1)
iT!
Posteljne mreže
izdeluje in iiopravlia najceneje po naročilu Alojz Andlovic. Komen-skegf ul. 34.	it)
ftašo
fešprenj, ajdovo moko
vedno »veto oddata ne dehet* veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA Resi je»B rtmtt, 24.
Volna, svila, bombaž Telefon 2059
stalno * bogati izbiri v vseb vrstah za stroino pletenie in ročna dela po nainižnb cenab pri »vrdki Kart Prelog Liubliana -Židovska ul in Stari trg

Premog h ii ti m drva
Srebrne krone
staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubljana. Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Mlekarne
Potrebujem večjo množino vsakovrstnega sira za eksport in predelavo. Ponudbe pod »Kvaliteta in cena 1626«, na upr. »SI.«
(k)
Prst
presejano (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podjetje A. Mavrič, Ljubljana, Tvrševa 38 — telefon 33-82.	(1)
Pisalni stroj
znamke Remington v najboljšem stanju prav poceni prodam. Naslov pri upr. »Slov.« pod št. 1623.
(D
Perje
kg 9 Din, belo čohano 36 Din kg. sivo čohano 34 Din in 24 D n kg, čisto belo puh perje 130 Din kg Razpošiljam po p š neoi povzetju. L. Brozovič, Zagreb llica 82.
Pogačnik, Bohoričeva ulica 6
Krušno
moko
in vse uilevske izdelka vedno sveže dobite ori
A. & M. ZORMAN
Liubliana Stari trtf it 32,
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim ia slabotnim osebam.
širite »Slovenca«!
. .v . «'V. J - - • v
Zahvalo
Vsem, ki so sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega preljubega soproga in očka, gospoda
Antona Simšiča
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1933.
T\ v • • O • v a v	X • 1 • V
Družini: oimcic - Znidaric.
D
KJ
»O « 0.2 u —
t-* > a
« d
s
■O «0
° S
2 00 D. rs)
i«
«Ql O
s -t2
«.t: £6 "i W J-J
- a>
> u
&
ti a, .2 c cl
• I
« I
C
—; c
a
^
a o
a a
i S o
S jo o.
'S B -
S.r s
UJUS « -1«g
« fe s
čl co a
I I
f .
d o o S
s
«i a
si « t)
>"5 >

5-SS 2
a o
•N l-
O -o
o ——
3 -'§2 1
»Ji <;
S ,_rS
01
j »N
j
i*! U
.9 ° oQ
•J.J3 a o o Ta-o J 2 Ta. o sj>
P. C. Wren:
Lepi Mihael
38
Nič ni pomagalo. Starinar je izvlekel iz svoje listnice pet funtov, mi jih izročil ter ponietel vso mojo bivšo lastnino v velik predal, nakar sem odšel.
Gredoč dalje seui mislil, v katerem hotelu naj bi se nastanil; radi tega sem stopil k nekemu redarju, ki mi je svetoval primeren hotel na Russell Squareu. kjer sem potem res za majhen znesek dobil zadostno večerjo, čisto posteljo in primeren zajtrk.
Zjutraj sem potoval dalje.
Na kolodvoru Gare du Nord sem občutil samoto in svojo skrajno neznatnost, in ves šunder in ropot veselega Pariza me nista mogla razvedriti. Nastanil sem se v hotelu Normandie, Rue d'fichelle.
Naslednji dan je bila nedelja, ki sem jo preživel zelo klavrno in povečini v svoji sobi.
V ponedeljek zjutraj, ko sem se okopal in použil nezadovoljivo malico, sem odšel v mesto, kjer sem se izročil rokam izvrstnega brivca. Med njegovim spretnim delom sem se domislil, da bi od njega kaj zvedel.
»Vi menda poznate Algerijo?« sem vprašal moža.
»Oh, kje pa, gospod,« je odgovoril. »Ali greste tja?<
»Morebiti,« sem rekel. »Vsekako je to prekrasna kolonija vaše velike dežele!«
»O, to pa. Čudovita kolonija, ki bi mogla biti vsemu svetu vzor kolonije. In veča se, veča... Pa kako izvrstno znajo naši širiti miroljubno kulturo tam doli, zlasti proti jugu in na meji k Maroku.. .< se je razvnel brivec.
»Da širijo miroljubno kulturo, toda večinoma s pomočjo bajonetov tujske legije, ali ne?« sem ga vprašal.
Francoz je skomignil in se nasmehnil ter dejal:
»Drhal raznih malopridnežev...« in še dodal: »Vendar pa so uporabni...«
>Kako pa jih dobi Francija?« sem vprašal.
»Oh, naberejo jih, pa je. Prostovoljci se prijavljajo v glavnem nabornem stanu francoske armade v Rue St. Dominique .Tam se enostavno pogodijo, potem jih pa pošljejo v Afriko...« mi je pojasnjeval brivec.
Pripovedoval in pojasnjeval mi je še razno o ustroju francoske vojske, toda poslušal sem ga le še površno, kajti kar sem bil želel, sem zvedel: Rue St. Dominique. In čim prej najdem naborni urad, tem bolje, kajti moja sredstva mi bodo kmalu pošla.
Ko sem zapustil brivnico, sem pozval kočijo, zaklical kočijažu »Rue St. Dominique« in se odpeljal.
Ko se je potem kočijaž zvedavo obrnil in me pogledal, sem se domislil, da bi bilo bolje plačati ga tukaj na oglu. Kajti morda se tudi ne bi spodobilo, da bi se pripeljal pred naborni urad, in za vsako priliko ni bilo potrebno, da bi mož vedel, kam grem ...
Spoznal sem, da me Rue St. Dominique ni prav nič navdušila, zakaj bila je ozka, mračna in do skrajnosti umazana. Kmalu sem našel poslopje, ki sem ga iskal.
Nad vrati neke majhne, grde hiše je bila deska z modrimi črkami, ki so naznanjale, da je tam ,Bureau de Recrutement'. Pod tem napisom je bila še kratka označba ,Engagements volontaires*.
Tako, bil sem torej pred nabornim uradom, kjer se ,prostovoljno prijavim'. No, ako je vodila pot k slavi le do gioba, je bil začetek te poti popolnoma enak koncu, kajti nikdar še nisem videl bolj grobu sličnega poslopja, kakor je bila tista mračna, umazana, majhna uradna hiša.
Ko sem stopil čez cesto, sein odrinil zarjavela, škripajoča vrata, šel čez zanemarjeno dvorišče in vstopil v dolg teman hodnik, kjer so mi jemali sapo duhovi po kar-
bolu, plinu in zatohli vlagi. Na steni je bil velik lepak, ki je vabil v posvečenem imenu svobode, enakosti in bratstva k vstopu v petletno službo v tujski legiji (ako mož še ni star več ko štirideset in ne manj ko osemnajst let) in da prejme za to dnevno plačo pol penija.
V	tistem vabilu je bilo videti bore malo o svobodi, še manj o enakosti in najmanj o bratstvu.
Sicer pa je treba pomisliti, da so se ljudje prosto-voljno javljali za to službo in kdor se ni strinjas s pogoji, jo je lahko pustil. Nihče ni bil prisiljen, sprejeti jo, in tako prav za prav ni bilo prevare na lepaku.
Prečital sem oglas še enkrat v upanju, da bo kdo medtem prišel in me vprašal, česa želim, toda nikogar ni bilo.
Šel sem torej dalje in prišel do nekakšnega okenca, kakršna imajo na kolodvorih za prodajo voznih listkov. Nad okencem sem zopet čital besede ,Engagements volon-taires*. Notranjost je kazala pusto in neprijetno sobo.
V	njej sem videl strogega človeka v kroju, ki je sedel za mizo in pridno pisal. Dva zlata traka na rokavih sta me prepričala, da mora biti kak podčastnik, četudi nisem mogel poznati njegovega čina.
Niti najmanjše pozornosti mi ni izkazal. Kako bi ga torej opozoril nase.
Rahlo sem zakaSIjal, kakor da bi hotel prositi odpuščanja, da sem tu. Zakašljal sem proseče. Kašljal sem očitajoče, žalostno, zbadajoče, ukazujoče, ponižno, upajoče, brezupno in obupno — toda vse je bilo zaman. Vse je kazalo, da na moji poti k slavi ne smem kašijati.
»Gospod stotniki« sem zamrmral vljudno.
Mož me je pogledal in mi ugajaj tako šemanj ko prej.
»Zdi se mi, da ima gospod bolno grlo,< je menil v
»Meni pa, da imate bolna ušesa,« sem odvrnil otročje skromno.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Franc Kreinžar
Dnevna kronika
Katoliškemu očetu v slovo
+ Jakob Šolar z Ruilnega pri Selcah.
Selca, 18. febr.
Na Rudnem, štev. 22, župnija Selca, je umrl v 71 lotu starosti po daljši, mučni bolezni Jakob Solil r, po domače Marke. Pokojni je brat rev. Vencla šolarja, duhovnika in prof. v Ameriki, in oče dveh duhovnikov, g. Jakoba Šolarja, prof. na šk. klas gimn. v Št. Vidu, ter g. Janeza Šolarja, ki študira na univerzi v Washingtonu v Ameriki.
Da je bil Markcov oče zelo priljubljen in spoštovan, je pričal pogreb, ki se je vršil v ponedeljek 13. febr. ob 9 dopoldne. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva, Marijine družbe, tretji red, gasilci in devet gg. duhovnikov, štirje iz zavoda sv. Stanislava. Pogrebne obrede je ' opravil g .Anton Koritnik, ravnatelj na šk. klas. gimn. v Št. Vidu. Domači moški zbor je zapel pokojnemu v slovo lepe žalostinke
Pokojni je tako lep pogreb tudi zaslužil, saj je bil to mož, kakor jih je malo med nami. Kot človek je bil globoko veren, kremenit značaj, neustrašen in neupogljiv, dober, do vseh prijazen, vesel Ljubil je tudi pošteno zabavo, bil je izvrsten lovec Marke je bil pa tudi priden in skrben gospodar, ki je z marljivostjo in trdim delom svojo domačijo močno povzdignil. Svoji družini je bil dober in moder oče. V Markcovi hiši je vedno vel pristni katoliški duli. Tu je bilo doma resnično krščansko družinsko življenje, tu se je mnogo molilo. V to hišo slabi časopisi niso dobili nikdar dostopa, naročal in mnogo čital pa je pokojni Marke katoliške politične in verske časopise, zato je dobro razumel politična in verska dnevna vprašanja. Kakor je bil pokojni oče sam globoko veren, d ako je tudi svoje otroke, pet sinov, vzgojil v krščanskem duhu iti v strahu božjem. Dva je dal v šolo; za svojo skrb in trud je bil bogato poplačan, doživel je radost, da sta oba zapela novo > sveto mašo.
Vso svojo moč je pokojni črpal i/, vere. Mnogo I je mož premolil. Pogostokrai, tudi ob delavnikih je prihajal v cerkev, precej pred časom službe j božje. Vselej je pristopil k angelski mizi in še j v bolezni se je pogostokrat pokrepčal z nebeškim i kruhom. Bil .ie tudi vnet član Marijine družbe za može in tretjega reda; pobožnosti prvega petka zadnja leta ni nikoli opustil. Pokojni je mnogo razdal za reveže, misijone, zlasti pa je mnogo podpiral cerkve, ne samo domače, ampak tudi sosed-njih župnij.
Ni se pa pokojni posvetil samo samemu sebi in svoji družini, temveč ie vneto deloval v raznih gospodarskih organizacijah, katerih član in vesten odbornik je bil mnogo let.
S težkim srcem smo stopali zu njegovo krsto, zavedajoč se, da smo « pokojnim Markcom nmogo izgubili. Prepričani pa smo. da ie odšel iz zemeljskih zmešnjav in hudobij v boljšo domovino, kjer ga bo Bog za številna njegova dela bogato poplačal. Gotovo se bo spominjal naših bridkosti in trpljenja in pri Boeu prosil za nas. — Počivaj v I miru blagi, kremeniti mož! Vsem nje sožalje!
vojak in neka ženska, dočim so vsi ostali potniki ostali nepoškodovani.
To je v teku dobrih dveh let že druga tovrstna nesreča na omenjenem kraju. Na Silvestrovo leta 1931 je na istem me6tu burja prevrnila osebni vlak, vendar takrat ni bilo nobenih človeških žrtev, le materijalna škoda je bila ogromna. Zadnji čas je, da se tam postavi proti burji obrambni zid.
Smrtna nesreča na lovu
Sisek, 13. februarja.
Včeraj se je na lovu v nekem gozdu dogodila nesreča, ki se je končala s smrtjo divjega lovca Barona Nikole, očeta petih majhnih otrok. Baron in neki gluhonemi Malin sta se dogovorila, da bosta šla ponoči na lov na divje race in sicer na zemljišče, kjer je velik jarek jx>ln vode i.n kjer se rade zadržavajo divje race. Puški sta dobila od svojih prijateljev. Ko sta prišla v gozd, je bilo treba preskočiti jarek. Prvi je skočil Nikola Baron, ki je bil tako nepreviden, da je imel na puški napeta petelina. V trenotku, ko je skočil, se mu je puška zapletla v grmovje in se sprožila. Strel jc zadel Barona v glavo. Napravil je še kakih deset korakov, nato pa se je s puško vred mrtev zgrudil na tla. Njegov tovariš Malin je takoj odhitel v Sisek in naznanil oblastim nesrečo. Sodna komisija je ugotovila, da je nastopila smrt od strela v glavo iz neposredne hližiae. Nikola Baron je svojo neprevidnost plačal z življeniem.
Koledar
15. februarja: ta vstin, niučenec;
njegovim nase

Sreda, Jordan, spoznavalec.
Novi grobovi
-j- V Preski jc 14. t. m. odšel med nebeške krikitce tO letni Frnncek Hafner, ki je vneto prepeval na cerkvenem koru Bog naj tolaži njegove starše in sestrice.
Osebne vesti
= Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze jc v ponedeljek. 13. februarja diplomiral Kranjčan p. 1'runce Bajd. — Naše čestitke.
—	Poroka. V Frančiškanski cerkvi v Ljubljani se danes poročita g. Srečko Vidmar, trgovec v Kranju in gdč. Kani Mandeljc, hčerko orožniškega komandirju v Kranju. Mlademu paru iskreno čestitamo.
—	Iz vojaške službe. Odrejeni so po službeni potrebi na službo v higiienski epidemiološki oddelek stalne voi. bolnišnico III. armijske oblasti sanitetni pomočnik IV. razr. Errest Pipan; za vodnika 2. bataljona 23. pešpolka peh. poročnik Frairo Lipovšek; za učitelia v konjeniški šoli konjeniški major Miroslav Nežmah; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. č4te brezžičnega bataljona telegraf-sl ega polka inž. kap. II. razr. Franjo Šnur: za vršilca dolžnosti poveljnika 4. čete 2. bataljona 1. pionirskega polka inž. kap. II. razr. I.avoslav Masariini; vršilca dolžnosti upravitelja sk^dišča 40. pešpolka v Ljubljani peh. poročnik Milovan Lazarevič; r.a službo v štab. 4. zrakoplovnega polka — za tehnične posle — zraknplo"ni kan. ti. razr. Ciril Peče in za vršilca dolžnosti poveljnika šole za mehanike 4. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Jožef Kro<par.
Ostale vesti
—	Zborovanje delegatov smučarskih klubov Jugoslavije bo v nedeljo, dne I'), februarja ob 10 v restavraciji hotelu Mer.; i v Mariboru. Za udeležence dovoljena polovična vožnja na železnici.
—	Centrala Krekovih družin v Ljubljani je bila včeraj razpn?ccnu. njeni prostori v palači Delavske zbornice mi zapečateni.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 14. februarju 1955 ob 7 /)ulruj: Barometer 762 min, temperatura —12°C. vreme jasno, mirilo, veter jugovzhodni, .snega 10—50 cm (pršič). smuka id- al mi. skakalnica uporabim. sankališče uporabno. Izgledi za nedeljo odlični.
—	Vremensko poročilo s ICofc dne 14 febr. ob 7 ziutrai: Temperatura — 13. solnce. sneg oo odprtih krajih s»piban, v senčnih je prav dobra smuka.
—	Ustanove vdovam in sirotam drž. name-
ščcrcevl Hranilni in pbson'ni kon7orrij — kreditna zadruga državnih uslužbencev v I jubliani razpisuje za leto 1933 'z -kla^a Ivana Rosta-n a 30 ustaeov po 10r> Din ra naibednejše vdove in s!rote po državnih nameščencih. Prosilke nai vagona osebnega vlaka, vozečega v smeri proti • prošnjam prilože od župnijskega ali občinskega Bakru. Nesreča se je dogodila, ko ie vlak zavozil
dobivanje. Prošnje naj se rošlejo lia upravni odbor konzorcija do konca februarja 1933.
—	Pri zaprtju, motenju prebave, gors-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Jose!«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Lov občine Raieče-Planica pride na dražbo v sredo, dne 22. februarja 1933, ob 9 pri okr. načelstvu v Radovljici. Lov obsega okrog 2COO ha ter se nahaia v nlem vsa lovna divjačina.
—	Tri žrtve napadov. — Nesrečna navada »preže« je zopet zahtevala v ponedeljek novo žrtev. Fantje iz Hru.ševke pri Kamniku so bili v ponedeljek na : preži« v Gradišču, pri leni pa so se sprli in s tepli. V pretepu so napadli 26 letnega Luko Tominca, posestnikovega sina iz Hruševke, z noži in ga oklali po vsem telesu. Tominc imn več prav nevarnih ran. Včeraj so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Na trgu sredi Kamniku je neznan nasilnež nu|w-dei 28 letnega tesarja Janeza Zamika iz Stahovice pri Kamniku in sunil z nožem v desno roko. — Hiša rja Alojziju Johano i j. Zaboršta pa je nekdo v soboto napadel v Dolu in ga_ udaril z v.so silo po glavi. Poškodba k sreči ni nevarna.
—	Atentat na advokata v Karlove«. -.Politika«-poroča iz Korlovca: Knrlovac, 12. febr. Danes se je okrog poldne sprehajal tukajšnji advokat občinski svetnik dr. Nikola Badovinac s kapetanom De-dovičetu. Ko sta dospela v bližino mestne električne centrale, je nenadoma planil odnekod /. revolverjem v roki Vladimir Bogovič, uradnik magistrata v Karlovcn. Bogovič je očital dr. Badovincii. da je on kriv, da je bil prestavljen iz električne
centrale v občinsko računovodstvo. Dr. Badovinac se mu je nekaj opravičeval in se umikal pred njim. Bogovič pa je šel z revolverjem za njim in se čez nekaj časa tako razburil, da je začel streljati in oddal na dr. Badovinca sedem strelov, ki pa so k sreči svoj cilj zgrešili. Ko je videl, da je dr. Badovinac ostal nepoškodovan, si je nastavil revolver na sence in se ustrelil. Naslednjo noč je umrl v bolnišnici.
—	Zima in bolezni. Med najliolj |>ogoste zimske bolezni spod a gotovo prehlad s svojimi posledicami, kot mrzlica s povišano temperaturo, angina, bronhijalni katar, vnetje pljuč itd. Vse te neprijetne in nevarne posledice morete preprečiti, ako vzamete pri prvih poiavih prehlada — nekaj svetovnoznanih Aspinn-ta-blet iBaverc. Seveda treba v vseh težjih slučajih poklicati zdravnika.
—	Samomor ljubljanskega trgoica v Belo-varjii. Zagrebške Novosti? iioročajo iz Belovarja: Pred nekaj dnevi je dospel v Belovar na obisk k svojemu tastu ljubljanski trgovec Emil Dobrič. Neke noči pa je Dobrič, ki ni kazal sicer nobenih znakov kakšne duševne depresije, odšel na stranišče in si tam pognal kroglo v srce. Bil jc na mestu mrtev. Sodijo da je vzrok samomora huda srčna bolezen. Pokojnik je bil star G8 let in zapušča ženo ter troje otrok.
—	Svcnson Jon: Noniii. Prevedel dr. Joža Lavrcnčič. (Zbirka mladinskih spisov. Izdala in založila jugoslovanska knjigurnu v Ljubljani, I. 1955., str. ">02. cena 55 Din). Naš povojni književni trg prav gotovo ne pozna mladinske knjige. ki bi so lahko primerjala s tem čudovitim delom. V popolnem pomenu besede bi »Non-nija« lahko nazvuli moderni Robinzon, še več, kajti tu ne hite pred nami le čudoviti dogodki, temveč preveva vso knjigo tudi neka topla in mehka poezija velikega umetnika, ki seže mlademu in starejšemu bravcu v dno duše, zato nc odloži knjige, dokler je ni prebral do konca. Svenssona poznamo žc iz »Prigod malega Nonnijn« toda ta zvezek je v vsej seriji gotovo najlepši. Popisuje nam pot dvanajstletnega autorja iz njegove daljne islandske domovine na Dansko. Vihar je zanesel jadrnico v Severno ledeno morje, kjer preživljajo, vklenje-
Influenci (hripi)
se najlažje izognete, ako so ognete obo-enju z marljivim negovanjem telesa. Glavni prodpogoji dolgega življenia in dobrega zdravja so povečanje od [Mirnost i organizma, kakor tudi ohranjenje dobroga razpoloženja in delovne moči. — Kdor ima stamo doma steklenico pravega
»DlHNir
francoskega vinskega cveta
se bo prepričuj, da je to izborno osve žujoče in krepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti.
Za masažo ,DIANA(!
Ob enem pa se divimo tudi pristni neustraše-nosti plemenitega dečka, ki bo ostal vsakemu bravcu v nepozabnem spominu, kakor Robinzon ali Gitlivcr. Nuj ne bi bilo staršev, ki bi ne dati te čudovite knjige svojim otrokom v roke, saj je ne bodo s prav nič manjšim užitkom brali tudi sami. Prevod in zunanja oprema sta brezhibna, kar pri iz.danjih Jugoslovansko knjigarne sploh ni treba več posebej poudurjati.	, .
— Velika epidemija hripe se vse bolj širi po Evropi in prišla je tudi že k nam. Naša dolžnost je, da smo oprezni. Proti hripi in njenim posledicam sigurno delujejo Panflavin
ni med ledene gore. najčudovitejše dogodbe s I	postile »Baver«, ki uničujejo bacile ze v po-
severnimi medvedi. Ko so rešijo ledenega okle- j	četku. Panflavin pustile predpisujejo vse zdrav
pa, odjadrajo na jug, a spotoma jih zajame [	niške ;uitoritete._	t j r _ !L
vnovič orkan in zanese ob norveško 'obal. Po
skoro trimesečnem potovanju prijadrajo končno na Dansko. Ta burni zunanji okvir pre-pli;a poezije polna uutorjeva ljubezen do matere in do njegove mrzie severne domovine.
Pri motenju v žclodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosli, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice.
Maribor
1,11. F.' ho rešil dame vseh stoti
Če parnih izgubi sidro ..
Sušak, 13. febr.
Parnik Jugoslovanskega Llovda »Njeguš«, ki vozi na progi Sušak—Argentina, je te dni priplul v sušasko luko in ker ni bilo v luki prostora, se je moral zasidrali izven luke. Ponoči pa je za-divjala burja, ki je parnik toliko časa zibala na visokih valovih, da so jiopokale verige, ki vezejo ladjo s sidrom. Posledica tega ie bila, da je burja začela po mili volji gospodarili s parnikom in ga je podila vso noč pred sušaško luko. Pri tem je if za las manjkalo, da ni »Njeguš- trčil z italijanskim parnikom Giusepina". Vso noč se je parnik boril z burjo in valovi in šele zjutraj, ko je burja ponehala, je lahko zaplul v luko. Škoda zaradi izgubljenega sidra znaša 50.000 Din.
Podrobnosti o železniški nesreči v Bakru
Ze včeraj smo poročali o nenavadni železniški nesreči, ki se je v nedeljo popoldne pripetila na progi Škrljevo—Bakar, ko je burja prevrnila dva
iz zaslona na odprt teren. Silen naval burje- je zagrabil vlak in prevrnil službeni voz in en osebni voz, dočim so drugi vozovi ostali 5e na tračnicah. jPrevrnjena vagona pa se nista skolalila na tla, ampak sta sc naslonila na steno na desni strani proge. Lokomotiva sc ni mogla takoj ustaviti in je vlekla vagone Se nekaj časa za seboj. Pri tem sta prevrnjena vagona udarjala ob steno, na katero sta bila naslonjena in sprožila veliko kamenja in skal, ki so padle na vagone in jih popolnoma demolirale.
Zanimivo je, da je nekaj minut prej, preden so je pripetila katastrofa, prišel v osebni vagon vlakovodja in opozoril potnike na nevarnost, ki preti vlaku na tem. burji izpostavljenem mestu, in jih poučil kako naj se ravnajo, če se bo nesreča inorda res dogodila. Nato je vlakovodja Ivan Saladin odšel iz osebnega voza v službeni voz. Ravno ko je stopil na prehod, se ie zgodila katastrofa. Vlakovodja Saladin je padel iz vlaka in v naslednjem trenutku se je zrušila nanj ogromna skala, ki ga je pokopala pod seboj tako. da so le noge gledale ven. Glava in prsni koš mu je težka skala jx)vsem razmesarila. Lokomotiva je takoj po nesreči odpeljala vse potnike, katerih pa ni bilo veliko, v Bakar. Na mestu nesreče sta ostala le dva železničarja pri ponesrečenem Saladiuu, ki jc živel še tri ure po katastrofi, vendar je bil vseskozi v nezavesti. Poleg njega sta bila ranjena neki
Sv. zakon-irelcc Življenja
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20*—
O Duhovniški in katehetski sestanek bo jutri, v četrtek, ob pol 16 v frančiškanskem samostanu. Govorita č. g. svetnik Cede in župnik Razbornik.
□	Salezijansko sotrudništvo se vabi na sesta-I nek, ki bo v nedeljo, dne 19. t. ni. ob 4 popoldne v j stolnem župnišču. Sestanka se lahko udeležijo ludi j drugi. Predava g. ravnatelj dr. Volčič.
□	Volivni imeniki. Popravljeni in izpopolnjeni | volivni« imeniki mariborskega mesta so končnove-
ljavno odobreni od sodišča, ki jih je preglbdalo ter te dni vrnilo občini.
□	Verska in karitativna misel. V nedeljo, dne I 12. februarja popoldne je v dvorani Prosvetne zveze
zbi :ovaln tukajšnja Krščanska ženska zveza, eno najagilnejšib mariborskih društev. Otvorila in vodila je občni zbor mnogozaslužna predsednica ga. I K. Baumanova s pozdravom vsem navzočim, ki so ' v velikem številu zasedli dvorr.no ter sledili živahnemu poteku občnega zbora. Po pozdravu predsednice je sledil navdušen govor vzornega in neumornega duištvenega voditelja vlč. prof. P. Živortnika, : ki je orisal delovanje društva v preteklem letu in spodbujal članstvo k vztrajnemu delovanju tudi v prihodnje. Govoru vlč. g. voditelja so sledila poročila posameznih zvezinih funkcionarjev, katera so očrtala topi uspeh razgibanega društvenega delovanja, ki se je zlasti osredotočala na versko duhovno ponotranjevanje (redne skupne pobožnosti) ter karitalivno udejstvovanje (božičnima) članstva. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor ter so se pri slučajnostih določile smernice za poživljeno društveno delovanje v prihodnji poslovni dobi.
□	Plinska vojna. Jutri dne 16. februarja se visi v okviru Združenja mariborskih rezervnih častnikov in bojevnikov v dvorani hotela Zaniorc v Gosposki ulici predavanje o plinski vojni. Predaval bo prof škof. Pričetek ob 20.
□	Iz obmejne policijske službe. Pomočnik komisarja mariborske obmejne policije g. Franjo Pe-kretič je imenovan za komisarja ter premeščen na liakek za vodjn tamošnjega komisarijata. G. Pe-kretič si je pridobil v Mariboru kot objektiven in vzoren uradnik splošne simpatije.
. . .	□ Znaki za aviomobiliste. Naše svoječasno
urada petrjemr doka-ilo, da so res ubožne ali pa opozorilo, da bi se namestile na prehodih, ki so vsled bolezni in onemoglosti n sposobne za pri- prepovedani za avtomobilski promet, tablice z med-p™„;„ „„ „,»sl;»i„	narodnimi opozorilnimi znaki; je bilo upoštevano.
Nedavno so bili nameščeni taki znaki pri vhodu v Gosposko ulico, v Vetrinjski ulici, v ulici 10. oktobra itd. Napaka je samo ta, da so ti znaki ponekod nameščeni med kopico drugih reklamnih tabel, tako da jih je le težko opaziti.
□	Slovenci v Ameriki, tako se glasi predavanje, ki ga priredi jutri v četrtek 16 t. ni. ob 8 zvečer Vincencijeva konferenca, mladinski odsek. Predaval bo ob skioptičnib slikah prof. fvan Bogovič. Predavanje se vrši v dvorani Malega semenišča v Koroščevi ulici. Vstop prost.
□	Slovensko obrtno društvo opozarja obrtništvo na zelo važno in poučljivo predavanje, kate-iega priredi Slov. trgovsko društvo drevi ob 8 v prostorih restavracije J-OreU. Predaval bo g. Tavčar, uradnik Narodne banke, o možnosti in sredstvih za omiljenje sedanjega zastoja v našem gospodarstvu.
□	Prijava vozil. Davčna uprava razglasa: Pozivajo se vsi lastniki osebnih in tovornih avtomobilov, avlotaksijev, traktorjev, motociklov, fijaker-skih (polfijakerskih) vozov in biciklov, da lakoj prijavijo svoja vozila pristojnemu upravnemu obl.a-stvu (za mesto: policijskemu oblastvu, za deželo: okrajnemu glavarstvu), nabavijo prometne knjižice ter plačajo določeno takso pri davčni upravi. Potrdila o plačani taksi za lansko leto je prinesti s seboj. Zoper zamudnike se bo uvedlo kazensko postopanje.
O Mrtvaški zvon. Na KoroSki cesti 3 je preminul g. Nikolaj Horvat, trgovec in lastnik točilnice žganja. Dosegel je starost 63 let. Pogreb se bo vršil dama popoldne ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
□	Mariborska občina še ni čisto na bobnu. Okolicn je v svojih ugovorih proti priključitvi navajala pred vsem. da je mariborska občina prezn-dolžona. To zadolžitev zanimivo osvetljuje statistika, ki jo j« izdala banska uprava. Iz nj« je razvidno, du se ceni vrednost nepremičnin, ki so last mariborske občine, na 134.000.000 Din. Od tega so vredna zemljišča 5.070.000 Din, poslopja 82.200.000 Din. podjetja 33,100.000 Din. vodovod 1,700.000 Din.
klavnica 6,700.000 Din, električno podjetje 5,580.000 Din, plinarna 4,00o.000 Din. avtobusno podjetje 1,200.000 Din, kopnligče na Mariborskem otoku 5,000.000 Din, pogrebni zavod 1,500.000 Din. Vsi dolgovi mestne občine pa predstavljajo nekai več kakor polovico navedenega premoženja, namreč 70,400.000 Din.
□	Smučarska podjetnost. S prihodnjo nedeljo se pričnejo v Mariboru in na Pohorju smučarski dnevi, ki jih prireja agilni Mariborski smučarski klub ter bodo trajali do 26. februarja. V nedeljo 19. februarja bo v Mariboru zborovanje delegatov vseh smučarskih klubov, istega dne popoldne pa medklubska skakalna tekma na betnavski skakalnici. Od 20. do 25. februarja bo čez Pohorje propa-gandni smučarski izlet; v Mariboru bodo istočasna razna predavanja o smučarstvu. Glavna atrakcija sinuških dne.vov pa bo smučarska tekma na 50 km, ki se bo vršila dne 26. februarja s stailom in ciljem pri Ruški koci pod pokroviteljstvom mariborskega mestnega načelnika. Istega dne se bo izvršilo tudi razvitje prapora Mariborskega smučarskega kluba. Udeleženci ter obiskovalci teh zimskosportnih dni bodo imeli na železnici polovično vožnjo.
□	Sadni izvozničarji. Občni zbor Združenja sadnih izvozničarjev v Mariboru se vrši prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. popoldne v hotelu Orel
□	Skrivnostni avto. Obmejni carinski organi v št. 11 ju v Slov. goricah so imeli v ponedeljek popoldne izredno srečo. Odkrili so spretno zasnovano in izvedeno tihotapstvo ter zaplenili ne le vso prepovedano robo, ki je bila prepeljana čez mejo, temveč tudi avtomobil in moža, ki ga je šofiral. — Spričo velikega obmejnega prometa je carinskim organom dokaj težko preiskovati vsal< avtomobil, ki pasira mejo, čisto do obisti. Z vozilom, v katerem pa se je pripeljal včeraj popoldne po cesti iz Špilja v Št. llj neki mariborski avtoizvošček, pa so napravili izjemo, bodisi, da jih je kilo na zanimivosti, ki jih vozi avto, opozoril, ali pu je vzbudil pri njih nenavadni izprehod avtoizvoščka čez mejo sum. Cisto mirno in ravnodušno je sedel lastnik vozila za volanom, ko so mu stražniki pregledovali motor ter brskali pod sedeži; tam ni bilo ničesar najli. Toda hipoma je prebledel, ko se je sklonil financar k tlom ter si ogledal avtomobil še od spodnje strani. Pa je bilo kaj videti. Pod avtomobilom je bilo zelo spretno napravljeno skrivališče za prevoz ' izne robe, ki jo je bilo treba skriti pred nepoklicanimi očmi. In to skrivališče je bilo čisto polno. Finančni stražniki so izvlekli iz njega: 42 kg cigaretnega papirja. 4 kg saharina in l kg kamenčkov za vžigalnike. Takega obilega plena že dolgo niso dobili ob naši meji. Po pregledu so zložili zopet vse stvari na staro mesto, dva stražnika sla se vse-dla k vozaču in šofirati je moral siromak svoj lastni avto naravnost na carinarnico v Maribor, kjer so mu vozilo zaplenili. — Ni še ugotovljeno, ali je lastnik avtomobila tihotapil za svoj račun, ali pa je prevažal blago za koga drugega.
□	Nazaj v zavetje. K pustolovščini štirih mladcev, o kateri smo pod tem naslovom poročali v včerajšnji številki, pripominjamo in pojasnjujemo, da so omenjeni štirje dečki gojenci tukajšnjega ba-novinskega Dečjega doma in ne mestnega Mladinskega doma.
□	V ječi priznala zločin. Antonija Ranerjeva iz Pobrežja pri Mariboru, ki je bila obsojena zaradi umora svojega moža na 12 let robije ter čaka sedaj v zaporu okrožnega sodišča na revizijo procesa, ker kazni še ni sprejela, je podala sedaj v ječi priznanje. Dočim je v razpravi, o kateri smo svoječasno obširno poročali, odločno tajila, da bi bila umorila moža, jo je sedaj v ječi zapustila trdo-vratnost ter je povedala v podrobnostih, kako je izvršila strašno dejanje.
□	Mačeha in pastorek. Pred sodnikom-poedin-cem okrožnega sodišča je stala včeraj Neža Krajne, posestnica iz Skorišnjeka. Zagovarjati se. je morala zaradi grdega ravnanja s 7 letnim svojim pastorkom Janezom Krajncem. Obtožnica pripoveduje, da mačeha pastorka ne trpi ter ga pretepa za vsak prazen nič. Zlasti hudo je pretepla osumljenka svojega pastorka dne 19. septembra lanskega leta. tepla ga je 7. rokami, s šibo in z vrvjo po glavi in vseh delih telesa, tako da jc zadobil fant nebroj poškodb ter je imel celo telo pisano. Fant jo prišel ves s krvjo podplut v šolo, tako da ga učiteljica ni pustila več k mačehi; prenočil je v šoli, naslednjega dne (ki ga je izročila fantovemu botru. Osumljenka je dejanje priznala ter je bila obsojena na d>a meseca Mrogeca zapora, pogojno na 3 leta.
Slikovno poročilo z mednarodnega smučarskega mojstrstva v inomostu. Zgoraj levo: Skupinski start, ki se je po nemškem vzoru prenesel tudi v Inoinost; ta ima namreč to prednost pred posamezniki, da tvori bolj povezano borbo, hkrati pa nudi tekmovalcem mnogo več sile in vzpodbud, kakor posamezniku, ki nima za seboj ali pred seboj tekmovalcev. Zraven: Inge Lantschner, ki je v najkrajšem času izmed dam dovršila smuk. Spodaj od leve nn desno: Prenos tekmovalca, ki je s poslednjo silo dosegel cilj, nato pa se popolnoma izčrpan zgrudil. — Gustav Lantschner, drugi pri specijelnem smuku. Švicar VValter Prager (karikatura), ki je zmagal v kombiniranem smuku.
Plemena Insulinde se hude ...
Trenfa med črno 6c;o in rumeno raso — Nizozemcem odzvanja
Skupina dunajskih zdravnikov raziskuje še več lei pod vodstvom prof. 11. Novaka v bolnišnici sv. Karoline vprašanje o nalezljivosti različnih bolezni. Ta mesec so dospeli do izredno važnega odkritja. Ugotovili so na temelju razsežnega primerjalnega gradiva, da je odvisna dovzetnost posam-meznika za to ali ono nalezljivo bolezen pred vsem od značaja njegove krvi. Izkazalo se je tudi. da popolnoma zadostuje navadna klasična delitev ljudi v štiri skupine. Pregled več tisoč šolskih otrok je na primer dokazal, da so otroei s krvjo skupine >A< nad vse dovzetni za jetiko, med tem ko jc bila deca e krvjo »nul-skupine? skoro izven nevarnosti okuženja. Ošpice kažejo zopet nasprotno razmerje: občutljivost pri >nul-skupini« in trajno nedovzet-nost pri skupini • A-. Izum prof. Novaka odgovarja
na staro vprašanje o sredstvih varnosti posameznih zdravnikov ali usmiijenk med obolelimi na I jetiki, logarju ali celo kugi. Naravna prirojena ne- ; dovzetnost (imuniteta) je posledica lastnosti krvi i oziroma njene pripadnosti k eni ali drugi temeljni skupini. Dunajski zdravniki nadaljujejo opazovanja, da bi ugotovili razmerje štirih krvnih skupin do ! najvažnejših kužnih bolezni. Kadar bodo zaključili klasifikacijo, bo zdravnik lahko v naprej po- ; vedal, da »ne sme ta otrok ostati v bližini na da-vici obolelega prijatelja«, ali pa, da .-bo lahko ostala ta oseba brez vsake nevarnosti za zdravje , v isti sobi z obolelim na jetiki^. Seveda bodo ime- j le podobne ugotovitve velik pomen za bolniško ' osebje. Odpirajo pa tudi povsem novi vidiki na področju umetne imuuizacije.
Ob ognjišču strahotne eksplozije
Popolnoma razdrta cesta v delavski četrti
Reševalna dela na ruševinah
Idealna tehtnica
Državni preizkusni urad za uteži itd. v Massa-■husetsu si je pred kratkim nabavil najobčutljivejšo svetovno tehtnico ter je na njo posebno ponosen: ne služi namreč znanosti v laboratoriju, temveč izključno trgovini pri pregledovanju uteži. Ta tehtnica premore do 20kg in določi težo ločno do ene stotinke miligrama. To pomeni, da »naša pogrešek kvečjemu en dvemilijardni del stehtane množine. A široka javnost se bo najprej prepričala o izredni točnosti tehtnice na tem primetu: Se obtožimo obe skledici z dvema popolnoma enakima polarna papirja in torej dosežemo ravnotežje, zadostuje čez eno polo s svinčnikom potegnjena črta in že se spusti ena skledica dol. Tehtnica beleži težo tako, da črta s svinčnikom drobne po-tezaj
Rešen vojak
Francoske vojaške postojanke v Sahari so ločene po velikih razdaljah, ki znašajo po več dni poti. Ta leden je dal poveljnik stražišča Inš-AIaha radio poročilo, da je eden od njegovih vojakov v smrtni nevarnosti. Obolel je na tvoru v goltancu in se mora zadaviti, če ne bo takoj operiran. Eno uro po tem, ko so sprejeli to vest v Maison Blaneheu, najbližjem večjem kraju, je že odrinil odtod zdravstveni dvokrovnik. Prihodnji dan je kljub nevarnemu samumu srečno pristal v Inš Alahu. Obolelega legionarja so položili na bolniško postelj v letalu. Dvokrovnik je pohitel v Langois, najbližje st razišče, kjer imajo kirurga. Pet ur 20 minut časa je zadostovalo za 900 km dolgo progo, četrt ure poBneje je bil vojak srečno operira« in zdaj bo kmalu ix>]>olnonia zdrav. ■
Zdaj, ko je konec z uporom nizozemske ladje »Sedem provincij« in ko je konec ugibanj, zakaj se je to zgodilo, premislimo malo življenje nizozemskih kolonij ua Insulindi. Morebiti se nam bodo razjasnili vsaj daljni pogledi v ne ravno rožnato bodočnost nizozemske oblasti v teh preboga-tih tropičnih predelih.
Insulindo (Vzhodna nizozemska Indija) posedujejo tri rase, ki žive tam v najtesnejših odnosih: Bela, tumena in črna rasa. Trije narodi, ki jih še zaenkrat drži na vajetih nizozemski človek. Prvotno je bila pravzaprav tu domovina Malajcev z vsemi plemnskimi vejami in verstvi, pozneje pa je pritisnila sem s severozapada rumena rasa in končno bela iz Evrope. Nizozemci so ostali v svetovni borbi (Angleži, Portugalci, Francozi in Španci) zmagovalci. (Če smo točnejši: Angleži so prostovoljno prepustili Nizozemcem to ozemlje, kar je pravi čudež za angleški gospodarski značaj!) Istočasno so prodirale zmerom v večjih skupinah rumene družine na Malajsko otočje, za katere pa se ni prvotno nihče zanimal. Saj Nizozemoem je bilo prvotno le za delavce velikih tropičnih nasadov.
Nizozemci so se že v prvih časih prihoda brez najmanjšega odpora zakonsko vezali z Malajkami. Otrokom teh zakonov so bila odprta vsa vrata v bodočnost kakor Čistokrvnim belcem: v urade, v vojsko, v mornarico, na železnico, pošto, da, celo v okraje in okrožja- V poslanski zbornici v Bata-viji sedi danss poleg 25 Nizozemcev tudi 30 Malajcev in 5 Kitajcev.
Velik del čistokrvnih Malajcev trpi vsekakor pod težko gospodarsko krizo, vendar ni tolike bede in gladu, da ne bi mogle občine prehraniti vseh svojcev, če bi se vrnili. Mnogo Malajcev so namreč Nizozemci razposlali iz Jave (prerodovitni otok, ki spada s svojimi 370 prebivalci na 1 kma med najbolj gosto naseljene kraje sveta!) na okoliške otoke, tako na primer 1 milijon na Sumatro, a 200.000 so jih presadili na Borneo in Celebes... Če bi se vsi ti vrnili na Javo, bo za Borneo in Sumatro neprijetneje kakor za (četudi prenaseljeno) Javo. Če ne bo namreč slabih žetev, bo Java prehranila (če že prehrani 38 milijonov ljudi, ima pa le 131.000 km'!) brez težav 39 milijonov duš. Malajci pa bodo korporativno nastopali za svoje pravice...
Vendar niso Malajci tisti, ki vznemirjajo Nizozemce, te eo začeli politični agenti šele zadnja leta vzbujati. Javanski Malajci, ki pripadajo po večini mohamedanski veri, nekaj tudi indijski, nekaj pa primitivni, za enkrat še niso dorasli miselnemu svetu evropskih delavcev. Nemirneši so predvsem v rumenih plemenih: Kitajcih, Japoncih in Indokitajcih. Teh priseljencev je danes že več milijonov. Rumeni človek ima danes vse zasebno toankarstvo v rokah, torej tudi kredit malega in najmanjšega človeka, dalje ima denarno zamenjavo (v Vzhodni Indiji je to briljanten zaslužek!), dalje uvoz najraznovrstnejših drobnarij iz Vzhodne Azije, ki jih pravzaprav nihče ne rabi, a kupuje vsakdo. Rumeni človek ima končno v rokah tudi tisk: Kitajcem in Japoncem pripadajo vsi malajski časopisi. Kaj se lo pravi, vemo: Moč nad vsemi čitajočimi je železna. Časopis ustvarja ozračje zadovoljstva ali nezadovoljstva, določa cene, obresti, o nizozemskem postopanju poroča pod-takljivo itd. Malajec je f>od popolnim vplivom žolte tase.
Poleg žoltiih podjetnežev pa živi dan«; v In-srulindi okrog četrt milijona mešancev, ki so sicer družabno s strani Nizozemcev priznani, a sami bridko čutijo in doživljajo, da niso niti beli niti črni... Zakonske zveze s Kitajkami, Japonkami in Lndokitajkami, ki v preteklosti niso bile redka, so zadnje čase povsem prenehale. Sicer si kani Nizozemska pridobiti vsa plemena in rase z zakonskim mešanjem, toda tega ne bo nikoli dosegla. Naj namreč pomisli, da mešanec razume jezike in duševnost obeh polbratov, črnih in belih, navajen je na klimo, ljubi svojo zemljo, častiže-ljen je; z ene strani mu ponuja svobodo Japonska, z druge Moskva — pri vsem tem pa ve. da ne bo mogol nikoli postati pravi Nizozemec. Ve, da
Kri in bolezen
Prve slike o neunkirchenski kašastrol*
zanj, četudi bi postal milijonar, ni prostora v prelepih evropskih mestih, kjer bi mogel nastopati kot enakopraven član človeštva. Za nizozemsko-črnske mešance ne preostaja drugega, kot misel na Insulindo, svojo pravo domovino, v kateri morajo postati pravi gospodarji, gospodarji v lastni hiši! Da se ti ljudje še danes dado voditi od belcev, je kriva le še tenka plast belih višjih uradnikov po raznih okrožjih in okrajih. Prav tako tudi plast belih častnikov vseh stopenj. Toda vedeti moramo, da zadnje čase že prevladujejo častniki z malajsko krvjo...
Take so razmere v Insulindi. Koliko časa bo še Nizozemska polnila svoje kašče iz prerodovitnih njiv teh tropskih otokov, je za enkrat še neznano. Vsekakor pa se Evropi tu majajo tla. Začenja se strašen klic: Malajske otoke Malajcem! Upor na ladji »Sedem provincij« je že nekak poskus kasnejših krvavih obračunavanj...
Berlinski prometni policisti fotografirajo prometne nezgode. Z malim ročnim fotografskim aparatom je namreč opremljen sleherni berlinski prometni policist, da pokaže v slučaju nesreče kopiran dokaz...
Velikanska elektronka
Nemška radio tvrdka »Telefunken« je zgradila za svojo novo oddajno postajo velikansko troelek-tronko. Njena višina znaša 1.70 m. Razvija do 300 Kw antenske energije. Ta elektronka je stala tvrd-ko do 300.000 Din.
Maršal Robertson umrl
Maršal sir Wiliam Robertson, ki se je svoj«? časno odlikoval kot poveljnik angleških polkov v Južni Afriki in Indiji, a v svetovni vojni je bil sm generalnega štaba velike armade, je te dni umrl.
Varnostna krsta
Marsikateri čudaki se hudo bojijo, da bodo živi pokopani. Če se bo zdravnik zmotil pri ogledu, se bo navidezni mrlič po omedlevici zbudil v krsti. Ta misel muči žrtve lastne domišljije vse življenje. Tem je namenjena posebna »varnostna krsta,«, ki jo je zabeležil kot izum štev. 81.437 patentni urad v Washingtonu. »Varnostna krsta« ima luknjo v pokrovu. Od luknje vodi do površine zemlje lesena cev. če bo navidezni mrlič oživel, ima dve možnosti. Prvič bo lahko potegnil konb-pec in sprožil zvon. ki visi na grobu. Drugič pa, če ima zadosti moči, se bo lahko poslužil lestve v krsti in po omenjeni cevi prileael ven... To je v rosnici enostavno kakor Kolumbovo jajce.