LITIJA ★ DELOVNEGA LJUDSTVA L 24. 12. 1941 FEBRUAR 1987, ŽTEVILKA 2 V^g Podelili Valvasorjeve plakete V petek, 13. februarja so na gradu Bogenspcrk podelili tradicionalne Valvasorjeve plakete najbolj zaslužnim posameznikom na področju družbenih dejavnosti v občini Litija. Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket, ki ga vodi Jože Dernovšek, je po slavnostnem govoru predsednika skupščine kulturne skupnosti Litija tovariša Alojza Vidica podelil Valvasorjeve plakete naslednjim posameznikom: Ivanu Bohu za delonapodročjuzdravstveneskupnosti, Ivanu I ojkarju za delo na področju kulture, Jožetu Me gliču za delo na področju vzgoje in izobraževanja. Rezki (iernedel za delo na področju otroškega varstva, Janezu Kohalu /a delo na področju telesne kulture, Jožetu Dernnvšku za delo na področju raziskovalne skupnosti in dr. Borisu Kuharju za njegov prispevek pri obnovi gradu Bogenspcrk. V prijetnem kulturnem programu so nastopili člani tamhuraškega orkestra, ki ga vodi Urška Meglic, in tako še prispevali k slavnostnemu vzdušju. (Loto: Zofka) Podelitev Valvasorjevih plaket je bila tudi letos na gradu Hogenšperk. (hoto: Zofka) Priznavajmo drug drugemu pravico do drugačnosti! Vsakoletni kulturni praznik, ki ga Slovenci praznujemo od leta 1945 na dan Prešernove smrti, nam nudi prilotnost, da se kritično ozremo v preteklost in ugotovimo, kakšen napredek smo dosegli v kulturi, obenem pa si začrtamo tudi bodoče naloge. Za letošnji 8. februarlahko trdim, da pomeni prelomnico v našem pojmovanju o vlogi kulture v človeški drutbi. Z zanimanjem sem prisluhnil odločni besedi pisatelja Miloša Mikelna, ki je govoril na srednji slovesnosti v Cankarjevem domu ob podelitvi Prešernovih nagrad. Med drugim je dejal: »Umetnik mora govoriti resnico, kdor tega ne spoštuje, ni nikomur v korist, niti tistemu kratkovidnemu oblastniku, ki bi ga skušal v svoj prid pripraviti do neresnice, saj potlej ni več umetnik.- In dalje: »Sodobni slovenski pisatelji odražajo v svojih delih vse zdaj prisotne idejne, nazorske in druge tokove v našem narodu. Tako vsak Slovenec najde v pisateljski besedi sebe, svoj nazor, svoje težnje, svoj zanos in gnev, strah in pogum.« Na sam praznik sem prisostvoval osrednji občinski proslavi, kije potekala ob znamenju, ki označuje geometrično središče Slovenije, kjer je prof. dr. Matjaž Kmecl kot slavnostni govornik poudaril: »Vsemu, kar požene in kar je, je treba dati možnost, potem pa naj se izkaže življenjska in duhovna, kulturna in vsakršna moč, izkaže naj se, kaj je plod in kaj pleva. To je eno trajno veljavnih Prešernovih sporočil in vsi Jugoslovani, nesamo Slovenci, bi ga morali imeti nenehno v misli, govorjenju, odločanju in delu...« Kakor ugotavlja v sobotni prilogi Dela predsednik Republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič, sta bila za Slovence lani značilna dva kulturna dogodka: obletnica Trubarjeve smrti in celotna predstavitev Plečnikovega dela. Pisec trdi, da smo bili na oba dogodka premalo pripravljeni, in daju nismo znali celovito predstaviti ne sebi, ne svetu. Toda napredek je že v tem, da smo se sploh odločili za predstavitev. In kakšen je bil te dni utrip kulture v naši občini? I.ahko z veseljem zapišem, da se je »zganilo« skoraj vse: v kulturnih ustanovah, krajevnih skupnostih in šolah so se vrstili koncerti, gledališke, lutkovne, plesne, literarne, folklornem glasbene prireditve, razstave in predstavitve domačih ustvarjalcev. A obisk? l.e-ta je bil zelo različen, čeprav se iz leta v leto zbolj.šuje. Vendar kulturni praznik ni namenjen le predstavitvam in nastopom posam eznih skupin, ob njem moramo razmišljali tudi o stanju in problemih kulture v občini. Čeprav smo na pragu Ljubljane — kulturnega središča Slovenije, smo za marsikatero kulturno dobrino prikrajšani. A ne gre le za pomanjkanje finančnih sredstev ali prostorskih pogojev, večkrat je temu kriva tudi miselnost. Kar nerodno mi je priznati, da v Litiji nimamo primerno opremljenega prostoru za koncerte pevskih zborov, saj je v neakustični dvorani na Stavbah, dokler ne bo protipožarne zavese, nemogoče dobro peti; kljub večletnim prizadevanjem, da bi si pridobili primeren razstavni prostor, bodisi na gradu Bogenšperku ali v I ur-barjevem gradu v Litiji, kjer bi lahko uredili stalno razstavo domačih umetnikov ali odkupljenih del, se zadeva še ni premaknila z mrtve točke in semoramo zadovoljiti le z avlo občinske skupščine. Predolgo čakamo na ureditev spominskih zbirk skladatelja Petra Jereba in publicista Jožeta Župančiča in bojim se, da ho tudi svojce počasi minilo potrpljenje. Čeprav se v občini ne ponašamo s tako bogato kulturno dediščino kot drugje, it tistega, kar imamo, ne znamo dovolj cenili. Premalo spoštujemo in se navezujemo na tradicijo, drugačnost mišljenj je še vedno vzrok raznim nesoglasjem pri delu v amaterskih kulturnih skupinah, še vedno je vprašljiva izvedba nekaterih prireditev, kar je drugje postalo že praksa, in še bi lahko našteval, toda bodi dovolj! Kot dolgoletni delavec v amaterski kulturi si želim ob letošnjem prazniku slovenske kulture, da bi tudi v naši občini kmalu začutili nov utrip kulture, ki že marsikje postaja resničnost: večji obisk prireditev, skupna skrb za spoznavanje in ohranitev naravne in kulturne dediščine, zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev za nadaljnji razvoj kulture in kakor je \klenil svoj govor Miloš Miklen. da hi se iz dneva v dan bolj uveljavljalo spoznanje, da se Slovenci ne delimo na naše in njihove, niti ne na prave in neprave, na dobrein slabe, marveč na različno misleče, a enako spoštovane. tloris Žužek Ob obletnici smrti Edvarda Kardelja 10. februarja je minilo osem let, odkar je zastalo srce velikega revolucionarja, teoretika in misleca, enega najožjih sodelavcev predsednika Tita tovariša Edvarda Kardelja. Naj v spomin nanj govorijo naša dela, navdihnjena z njegovimi vizionarskimi pogledi! Osnovni cilji ra Iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987, katero so zbori občinske skupščine obravnavali in sprejeli dne 26. 12. 1986, izhaja, da bo temeljna naloga organizacij združenega dela s področja gospodarstva doseči najmanj 4% realno rast družbenega proizvoda. Ta cilj naj bi organizacije združenega dela dosegle z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, postopno obnovo iztrošene opreme, povečanjem produktivnosti dela in aktiviranjem nekaterih investicijskih vlaganj. S seje CK ZKS Iz razprave Francija Intiharja Centralni komite ZKS je 23. januarja razpravljal o nalogah ZK pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. Seje so se razen članov CK ZKS udeležili tudi predstavniki aktivov komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, srednješolci in strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi gradiva. Med štirimi povabljenimi predstavniki aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev je bil tudi sekretar litijskega aktiva Franci Intihar. V nadaljevanju objavljamo nekaj poudarkov iz njegove razprave. ♦ Vemo, da so na številnih strokovnih delovnih mestih ljudje z neustrezno izobrazbo. Strokovnjaki, kise vključujejo v proizvodnjo, niso stimulirani, kar ne izhaja samo iz objektivnih, ampak tudi iz subjektivnih vzrokov, zlasti odpora večine, da bi se spoprijela z neustrezno izobrazbeno strukturo. Prav tako ne smemo pozabiti na opozorila, da dijaki niso vključeni v samoupravno življenje na .šolah. Pedagogi bi morali najti čas tudi za oblikovanje svetovnega nazora učencev, kar seveda zahteva visoko izobražene in celovite osebnosti, nepatakšne, ki svojega izobraževanja ne končajo ali ga zanemarjajo. , Pripravniki so prepuščeni največkrat sami sebi in svoji iznadljivosli. kajti njihovi mentorji, katerim so dodeljeni, so pogosto zelo obremenjeni in jim zalo posvečajo vse manj časa in pozornosti. Pripravniki se tako zelo težko vključujejo že v sam delovni proces, kaj šele v samoupravno in družbenopolitično življenje. Ne poznajo samoupravnih sporazumov in pravilnikov, h katerim so z zaposlitvijo pristopili, ne poznajo pa tudi svojih pravic in dolžnosti, ki jihk ot delovne člane zavezuje jo do širše skupnosti. Za primer naj povem, da morajo diplomanti srednjih šol. ki morajo po končanem pripravništvu opraviti strokovni izpit, pri tem poznali tudi temeljne samoupravne akte. to pa ne velja za delavce, ki so se zaposlili po dve ali triletni šoli in teh aktov morda v vsej svoji delovni dobi niti ne vidijo. V razpravah so pogosto izražene kritike na račun nivoja znanja, zlasti učencev, ki so končali III. in IV. stopnjo zahtevnosti. Te trditve delno temeljijo na stereotipu, kise je v javnosti ustvaril o srednjem izobraževanju, delno pa na pričakovanju, da bo po končani šoli učenec že usposobljen za popolnoma samostojno delo. * V organizacijah združenega dela se zavzemamo za takšno razmestitev šol, ki bo upoštevala vlogo Ljubljane kol središča širše regije in republike. Nujno je, da se pri razmestitvi šol upoštevajo naravna gravitacijska središča, ne pa da se učenci vozi jo po vsej Sloveniji. Na primer: šole v Kranju. Kamniku in Skofji Loki so za naše učence lokacijsko zelo nedostopne. * Omenjeno stanje zahteva, da ob ocenjevanju razvojnih možnosti posebno pozornost namenimo vprašanju, kako se v posameznih okoljih uvel javlja znan je, kakšnisonačrti za izboljšanje kadrovske sestave, kakšni sta štipendijska in kadrovska politika, v kolikšni meri sta sestavni del tekoče in razvojne poslovne politike, vse do tega. da zahtevamo ocenjevanje dela strokovnih služb in vodilnih delavcev. Kot eno od meril uspešnosti pa naj se uveljavi tudi uspešnost reševanja teh vprašanj. • Organizacije združenega dela s področja gospodarstva naj bi povečale posredni in neposredni izvoz za 7%. V strukturi izvoza naj bi vse večji delež dobili proizvodi višjih stopenj obdelave. Uvoz. bo odvisen od realiziranega izvoza in namenjen nabavi potrebnih surovin in repromateriala, delno pa tudi nujno potrebni posodobitvi opreme. • Po podatkih organizacij združenega dela se bo zaposlenost v občini povečala za l,5%,nakarbo delno vplivalo tudi odprtje 50 novih delovnih mest v obratu Avtomontaž.e TOZD Tovarna dvoetažnega skladišča surovin, novega zbiralnika požarne vode ter rekonstrukcija industrijskega tira), v IUV TOZD Usnjarna Šmartno (gradnja čistilne naprave, povečanje prostorskih kapacitet, adaptacija skladišča in kotlovnice itd.), v Lesni industriji Litija (modernizacija tehnologije, prestrukturiranje proizvodnje, zamenjava in dopolnitev manjkajoče in odpisane opreme), v SCT TOZD Industrija apna Kresnice (gradnja odplakovalnih bazenov, ureditev novih peči in separacije) in v Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajcvalnica Litija Uvodni referat o nalogah ZK pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja je podal Jože Miklavc, izvrini sekretar predsedstva CK ZKS (Foto: Marjan Dobovšek) grelnih naprav Ljubljana vješčah. V sodelovanju z delovno organizacijo ISKRA iz, Ljubljane bomo zaposlili skupino strokovnjakov tehničnih ved, ki bo delala na področju telematike. V letu 1987 bo ustanovljenaobčin-ska kadrovska služba, ki bo med drugim nudila strokovno pomoč kadrovskim službam v organizacijah združenega dela. • Na področju delitve dohodka bomo skrbeli za skladnejšo rast splošne, skupne in osebne porabe z. rastjo dohodka kot enega najpomembnejših motivov za kakovostno delo in učinkovitejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi pa uveljavljali osebni dohodek. • Največja investicijska vlaganja na področju industrije bodo potekala v Predilnici Litija (izgradnja (izgradnja lastnega zajetja za vodovod, nabava agregata, zamenjava opreme v prodajalni v Šmartnem in na Viču). • V večini organizacij združenega dela bo posebna skrb veljala zamenjavi iztrošene in zastarele opreme. • Osnovna usmeritev v kmetijstvu bo v boljšem izkoriščanju naravnih danosti ob uvajanju sodobne tehnologije in strokovnega znanja v neposredno proizvodnjo. Tržna proizvodnja bo usmerjena v proizvodnjo mleka (večja za 5%) in mesa (večja za 2,5%). Rastlinska proizvodnja se bo povečala za 3%,osnova za topa bodo zaključene agro in hidromelioracije zemljišča na kompleksu Ponovičc ter ostale agro in hidromelioracije, ki so bile za- zvoja občine Litija v letu 1987 ključcne v letu 1986. Nadaljevali bomo z uresničevanjem programa agro in hidromelioracij na področju občine Litija. • Za hitrejši razvoj obrtne dejavnosti bo potrebno zagotoviti ustrezne lokacije za gradnjo poslovnih prostorov ter vire sredstev za gradnjo oziroma urejanje poslovnih prostorov za razvoj deficitarne storitvene obrtne dejavnosti v mestu Litija (npr. urar, servis gospodinjskih strojev). Nadaljevali bomo z razvojem tistih obrtnih dejavnosti, ki nadomeščajo uvoz. oziroma se vključujejo v izvoz in ki so na podlagi dolgoročnih kooperacijskih pogodb povezane z organizacijami združenega dela. • V letu 1987 bo zaključen natečaj za pridobitev najboljše prostorske ureditve starega mestnega jedra Litija-desni bregsfunk-cionalno vključitvijo novega večnamenskega objekta v urbano okolje. Dopolnjeni in spremenjeni bodo prostorski deli planskih dokumentov glede na potrebe racionalne izrabe prostora in smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč. Za pripravo, sprejem, spremljanje in nadzor nad izvajanjem prostorskih izvedbenih aktov kakor tudi za varnost celovitosti naravnega in preoblikovanega človekovega okolja bo skrbel komite za urejanje prostora in varstvo okolja, ki se bo formiral v okviru občinskega upravnega organa. • Na področju komunalne dejavnosti bomo vlagali večja investicijska sredstva v gradnjo novih vodovodov po krajevnih skupnostih, sanacijo vodovoda Litija-—Šmartno—Bogcnšperk, dokončanje gradnje kanalizacije v Kresnicah, gradnjo pokopališča v Šmartnem, gradnjo kanalizacije na Bregu in dokončno saniranje dVTOMONHZK AVTOMONTAZA — Ljubljana TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana načrtuje v letu 1987 gradnjo proizvodnega obrata v naselju Ješče v KS Primskovo. K sodelovanju vabi strojne ključavničarje in varilce. Proizvodni program je zanimiv in perspektiven. Osebni dohodek strojnega ključavničarja oziroma varilca v TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana je od 200.000— do 250.000— din, kar je odvisno od delovne uspešnosti delavca. Predviden je organiziran prevoz na delo. Vse zainteresirane občane, predvsem pa tiste, ki se vozijo na delo izven občine, vabimo k sodelovanju. Prijave zbira Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Litija, Jerebova ul. 14, ki daje tudi dodatne informacije. Rok za prijave je do 10. marca 1987. leta. IZVRŠNI SVET SO LITIJA stanja oskrbe s pitno vodo v Litiji in Šmartnem. Vletu 1987bomotu-di razširili enkrattedenski odvoz komunalnih odpadkov izven naselij Litije in Šmartna. • Na področju cestnega gospodarstva bomo pričeli z. modernizacijo in investicijskim vzdrževanjem na Partizanski magistrali, to je regionalni cest i Bogcnšperk — Temenica, in na lokalni cesti Pas jek—Polšnik—Sopota na odseku ZgornjcTepe—Polšnik—Sopota. Pristopili bomo k izvedbi podaljška cestnega mostu v .levnici, nadaljnji ureditvi ceste Tihaboj— Pečice—Sela. odseka na cesti Šmartno—Zavrstnik ter ostalih cest, kjer že potekajo oziroma so predvidene šolske in redne avtobusne proge. • PTT podjetje bo pristopilo k urejanju ustreznih prostorov za poštno izpostavo na Vačah in Pol-šniku ter začelo s pripravami za povečanje obsega telefonskih številk. • V letu 1987 bo Železniško gospodarstvo pričelo z deli za rekonstrukcijo obstoječega postajnega območja železniške postaje Litija, vsklopu katerega bo zgrajen podhod z dostopi na perone in dostopnimi potmi do podhoda. • Na področju preskrbe bo Mer-cator Rožnik TOZD Golovec pristopil k urejanju ustreznih prostorov za poslovalnico na Pol-Iniku, urejanju in posodobitvi opreme v poslovalnici v Gradiških Lazah in izvedbi vzdrževalnih del na objektu poslovalnice Sava v Litiji. Kmetijska zadruga Litija bo pričela z izgradnjo prostorov za poslovalnico na Vačah, v okviru večnamenskega objekta Emona Merkur TOZD Centromerkur pa izvedla dela pri sanaciji objekta blagovnice v Litiji. Nadaljevala se bo akcija za ureditev stalne preskrbe s plinom, še zlasti na območju Šmartna in Gabrovke. • Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo potekala v Litiji, kjer bo dograjen stanovanjski objekt na Maistrovi ulici 6 z 29 stanovanjskimi enotami in z dvo-namenskim zakloniščem v kletni etaži. Z nadzidavo stanovanjskega bloka na Ponoviški 7,9in 11 bomo pridobili 12 novih stanovanjskih enot. Izvajali bomo investicijske priprave za preureditev prostorov v Zadružnem domu v .levnici v 5 stanovanjskih enot. za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Vačah, za prenovo stanovanj-sko-poslovnega objekta Šmartno 18 in za izgradnjo dveh vrstnih stanovanjskih blokov ob Maistrovi ulici. • Sredstva zadružbenedejavnos-ti sc bodo oblikovala v skladu z razpoložljivim dohodkom. Osnovni cilj je. da se zadrži sedanji obseg teh dejavnosti in izboljša kvaliteta dela ter materialni in socialni položaj delavcev. Na področju otroškega varstva bodo tekla prizadevanja v smeri povečanja števila ur male šole (od 180 v letu 1986 na 240 ur v letu 1987). • Gradnja osnovne šole na Dolah se bo nadaljevala tudi v letu 1987, hkrati pa se bodo iskalenove možnosti za financiranje te gradnje. Zaradi izgube v zdravstveni skupnosti se bomo zavzemali za domicilni princip financiranja in obdržali že obstoječo stopnjo za pokrivanje izgube. • Sofinanciranje nalog in programov krajevnih skupnosti bo potekalo z združevanjem sredstev v okviru komunalne skupnosti, in sicer na ta način, da se obstoječa stopnja 1,8% poveča na 2%, umakne pa se predlagana stopnja 0,5% za financiranje krajevnih skupnosti. Na ta način zbrana sredstva bodo sicer manjša, vendar pa bo zagotovljen reden dotok sredstev. Milena Rappl IZ KRAJEVNIH SKUPN KRAJEVNA SKUPNOSTLITJJA Poročilo o porabi sredstev za OS Litija Občanom, ki so se odpovedali vračilu sredstev razveljavljenega 4. občinskega samoprispevka v korist obnove stare šolske zgradbe naCestikomandantaStaneta 2, dolgujemo poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih. Skupaj je bilo zbranih 1.686.449 din. Višina sredstev, ki so jih prispevali delavci iz. posameznih delovnih organizacij, je predvsem odvisna od števila delavcev, ki so se vračilu odpovedali. Po posameznih delovnih organizacijah so občani tako zbrali: Iz DO: Višina sredstev: 1. Osnovna šola Litija 633.106 2. Predilnica Litija 272.654 3. Skupščina občine Litija 112.709 4. Lesna industrija Litija 102.702 5. Usnjarna Šmartno 90.267 6. Osnovna šola Šmartno 31.325 7. Univerzitetni klinični center 24.895 8. Zav. skupnost Triglav , 26.305 9. Telekomunikacije Ljubljana 20.143 10. Konus Ljubljana 18.868 11. PTT 18.336 12. Mercator 17.658 13. Sodnik za prekrške 16.814 14. Sredstva del. sk. mesta Ljubljana 16.638 15. Centralni komite ZKS 16.098 16. Republiški sek. NZSRS 15.274 17. Intertrade Ljubljana 14.359 18. Stanovanjska skupnost 14.164 19. Onkološki inštitut 14.109 20. Petrol Ljubljana 12.391 21. Hoja Ljubljana 11.570 22. ŽG TOZD za vleko 11.257 23. Gradmctal 11.396 24. Commerce Ljubljana 10.114 25. Iskra Delta 9.663 26. Lesna srednja šola Škofja Loka 9.237 27. Kemofarmacija 9.051 28. Industrijski biro Ljubljana 8.717 29. Pletilja 8.621 30. Osnovna šola Jože Moškrič Ljubljana 8.349 31. Kmetijski inštitut 7.976 32. .lugobanka TB Ljubljana 7.559 33. IMP Telekomunikacije 7.273 34. Dom starejših občanov Bežigrad 6.967 35. OŠ Karel Destovnik-Kajuh 6.934 36. Jugotekstil Ona-On 6.818 37. Projektivni atelje Ljubljana 6.303 38. Rudis Trbovlje" 6.140 39. TOZD Žale 5.534 40. Del. sk. TKS in ZTKO mesta Ljubljana 5.404 41. Polikem 4.783 42. Festival Ljubljana 4.414 43. Knjižnica Oton Župančič Ljubljana 4.264 44. F.lektromedicina Ljubljana 3.795 45. ABC Pomurka-Delikatesa Ljubljana 3.678 46. Srednja gostinska šola 3.010 47. Varnost Ljubljana 1.075 48. Pivovarna Laško 356 49. Skup. slov. obč. Ljubljana 361 SKUPAJ: 1.686.449 Z zbranimi sredstvi so bila opravljena naslednja dela: Prekrivanje strehe (742 m2) 1.642.238 Material 1.642.238 Delo 2.081.100 Obnova žlebov (128 m) Material in delo 619.775 SKUPAJ: 4.343.103 Razlika med vrednostjo opravljenih del in zbranimi sredstvi je bila izplačanaiz sklada materialnih izdatkov Osnovne šole Dušan Kvcder-Tomaž Litija. Vsem, ki so se odrekli vračilu v korist obnove stare šole, se lepo zahvaljujemo. Najlepša zahvala pa je najbrž zavest, daje stavba z vašim prispevkom vsaj začasno obvarovana pred najhujšim razpadanjem, predvsem pa, daje varnejša za učence in druge obiskovalce. SVET OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER TOMAŽ LITIJA Informacija o vodovodi Spremljanje vode v januarju se je izvajalo po dogovorjenem programu. Analize vzorcev, ki so bili odvzeti na izlivkah dne 21. 1. 1987, so pokazale nekolikšno povečanje vsebnosti fenolov. Vscdrugeanalize vzorcev, ki so bili odvzeti pred in po tem datumu na zajetjih in izlivkah, so kemično neoporečne. Analize bakterioloških pregledov vzorcev, odvzetih v tem času, so neoporečne. V zadnji informaciji smo zapisali, da bo preklic prekuhavanja vode predvidoma do konca januarja. Odprava ukrepa prekuhavanja v januarju ni bila mogoča, ker dela na montaži klori-natorjev še niso končana. Vzroki za to so v kasnitvi dobaviteljev opreme in klora ter v slabih vremenskih pogojih — nizke temperature v januarju, ki niso omogočale normalnega dela pri montaži klorinatorjev. Po zagotovitvah predstavnikov KOP Komunala Litija bodo klorinatorji montirani v mesecu februarju. Uporabniki vodovoda Litija—Šmartno bodo o ukinitvi ukrepa prekuhavanja ustrezno obveščeni. Aktivnosti pri sanaciji varstvenih pasov v Reka Gozdu se nadaljujejo v smeri izdelave tehnične dokumentacije, ki bo osnova za izvedbo sanacijskih del. Tehnično dokumentacijo izdeluje SGD Beton Zagorje ob Savi, TOZD Inženiring. Pričakujemo, da bo dokumentacija končana v marcu 1987 in bo s sanacijskimi deli možno pričeti takoj, ko bodo to dopuščale vremenske Kuhinja tabornikov na prostem, kjer se pripravlja kosilo za udeležence seminarja in starše KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Mladinci prijeli za lopate Letošnja zima nam je prinesla veliko snega in mraza, s tem pa težav, ki so jim bili komunalci komaj kos. Zato je prišla prav vsak a lopata. Tudi šmarsk i mladinci niso stali križem rok. Na delovni akciji 17. I. 1987 se jih je zbralo 14. Očistili so sneg, saj je onemogočal varno hojo in vožnjo na že tako ozki in nepregledni cesti. OOZSMS Šmartno V SPOMIN Leopoldu Hauptmanu V četrtek, 5. februarja, se je mnogo občanov na savskem pokopališču poslovilo od Leopolda llauptmana. Marsikoga je presunila žalostna novica, da trdnega, zavednega in prizadevnega gospodarja (irčanove kmetije ni več. Vse svoje življenje, do 83. leta, je posvetil svojim zgledno obdelanim njivam, tavnikom in gozdovom na (irčanovem hribu. Kmetijo je podedoval po očetu Juriju, kij,•■imel 14'otrok in je zapustil kmetijo prav sinu Leopoldu z namenom, da bo trden (Irčanov rod še dolgo živel. Mladi Polde je opravljal vsa kmečka dela in se ukvarjal tudi s prevozništvom s konji. Leta 1931 se je poročil z. Ženo Frančiška. Vzgojila sta dva sinova. Bili so srečna družina, ki je slovela daleč naokoli po svoji velikosti, pridelavi hrane, gozdarstvu, še posebno pa po gostoljubnosti do vsakogar, ki je stopil v njihovo urejeno hišo. Med NOB je tudi Leopold doživel grozote teh težkih časov. Številni partizani so našli toplo zavetišče na samotni kmetiji, saj je vsa družina delala za iste cilje na poti k svobodi. Koje bilo vojne konec, so se začeli novi časi, a za kmečkega človeka tudi ne lahki. Leopold se je aktivno vključil v družbenopolitično delo in delovne akcije. Ker je bil delaven in pošten, so mu zaupali funkcijo prvega predsednika krajevnega ljudskega odbora Sava. Aktivno je sodeloval pri odboru OF, ZB, (11) in kasneje v SZDL Sava ter bil odbornik v občini Litija. Povsod je bil prisoten kot delaven, odločen in družaben tovariš, zato je bil dvakrat odlikovan inje prejel tudi občinsko priznanje OF. Delal je do zadnjih dni in se živo zanimal z.a dogodke doma in v tujini. Težko je prenašal osamljenost, pogrešal je ženo, ki mu je umrla pred pol leta. Želel je, da hi njegova in vse slovenske kmetije z optimizmom šle nasproti boljšim ekonomskim razmeram. Angelca Ocepek OSTI OBČINE LITIJA ■v Litija—Šmartno O vprašanju sanacije vodovoda Reka Gozd jc razpravljala tudi skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in sprejela stališče, da ima pri pripravi plana za leto 1987 prioritetno mesto naloga sanacije vodovodnih zajetij v Reka Gozdu ne glede na to, da bomo morali nekatere naloge, planirane za leto 1987, preložiti na kasnejša leta tega srednjeročnega obdobja. Stanje vodooskrbe v Litiji in Šmarlncm stalno spremlja tudi Izvršni svet SO Litija, ki na vsaki seji prouči stanje vode glede na opravljene analize. Hkrati s tem pa spremlja tudi izvajanje dogovorjenih nalog za sanacijo vodovoda. Marjan Mali KRAJEVNA SKUPNOST GABRO VKA Nova vodstva organov KS in SZDL Na programsko-volilni konferenci KS Gabrovka so bile v januarju izvedene volitve v organe krajevne skupnosti. Za predsednika skupščine KS je bil izvoljen Vinko Rcsnik, za namestnika Helena Perko, za predsednika sveta KS Drago Anžlovar. za namestnika pa Viktor Korelc. Predsednik KK SZDL bo Franc Kotar, predsednica potrošniškega sveta Andreja Oven, predsednik poravnalnega sveta pa .lože Zavrl. Za predsednika pogrebnega odbora so izvolili Ivana Sotlarja. ki bo tudi predsednik komiteja za SLO in DS. njegov namestnik pa bo I-rane Kotar. Ivan Sotlar KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Učenci tretjih razredov OŠ Litija pred startom na smučišču na Dolah Uspešno zimovanje »Dvigaplamen se iz. ognja, taborišča našega...« Tako jc zvenela taborniška himna prvi teden zimskih počitnic. Vtem času so taborniki odreda Srebrni pajki zimovali v prostorih šole v prijetni vasici na Dolah. Na letošnjem zimovanju pa niso bili sami. Pridružili so le učencem tretjih razredov litijske šole, ki so imeli organiziran tečaj smučanja. Čeprav je bil pripravljen program dela za čas zimovanja, so bili pogoji za smučanje tako ugodni, da so skoraj ves čas prebili na snegu. Seveda pa nebi bili pravi taborniki, če nc bi pokazali, da znajo postaviti tudi igluje, kar jc bilo lepo videti na igrišču ob novi šoli. Večere so popestrili s programi, plesom, gledali pa so tudi televizijo. Že po ustaljeni navadi so pomagali v kuhinji, še posebej pri pomivanju in pospravljanju. Redno so ocenjevali sobe, ki so bile glede na veliko število lepo urejene. Organizirano so imeli nočno stražo, katere naloga je bila skrbeti za mir. Na soboto so jih obiskali starši, ki so si lahko ogledali prostore bivanja in smučarsko progo. Taborniki pa so pokazali, da se da dobro skuhati tudi na prostem, zato so za zadnje kosilo skuhali enolončnico kar v kotlu. Zadovoljni, zdravi in polni prijetnih spominov so se z mislijo »dobimo se na letnem taborjenju« vrnili v Litijo. N. .1. Čebelarstvo V nedeljo, 18. 1. 1987, so litijski čebelarji imeli svoj letni občni zbor. Naredili so »inventuro« uspehov in neuspehov ter določili smernice /a nadaljnje delo. Sklenili so, da bodo svoje delo bolj podružbili in društvo bolj odprli, saj le tako njihovo delo lahko postane uspešnejše. Zastavili so si tudi cilj, da pridobijo prostore, ki bi omogočili nove dejavnosti: prctapljanjc voščin in izdelavo satnic. Borba proti zaje-dalcem in čebeljim boleznim šc vedno velja za prioritetno nalogo. Ustanovili soodboi zadružbeno samozaščito, ki bo v prvi vrsti skrbel za čisto in zdravookoljc. kalje pogoj za uspešno čebelarjenje. Cebalarsko društvo poziva vse člane in nečlane, da čimprej poravnajo naročnino za revijo Slovenski čebelar. Če j e ne želijo prejemati zaradi cene (3.900 din), lahko poravnajo le društveno članarino, ki /naša 300 din in 10 din od gospodarskega panja. To pa jc minimalni znesek, zato mislimo, da težav ne bo. Vendar pa je to nujno, da bodo lahko dobili sladkor za krmljenje po društveni ceni. S tem pa imajo možnost, da se udeležijo vseh predavanj, posvetovanj in strokovne ekskurzije v organizaciji društva. Pa Se tale novost: skušali bomo izvesti kolektivno zavarovanje vseh evidentiranih čebeljih družin. Vabljeni! —VSPOMIN- Leopoldu Siroku Tisti, ki smo ga bolje poznali, smo verjeli, da je premagal bolezen, ki ga je načela pred nekaj leti. Toda bolezen je bila uničujoče kruta in ni spoštovala velikih naporov, s katerimi je skušal Polde Širok premagati svojo neusmiljeno nasprotnico. Porazov Polde ni poznal, zato je tudi v petek, 6. 2. 19S7. živel svoj normalen delovni dan. Pozno popoldne, te v mraku, je prenehalo biti srce, ki nikoli ni utripalo le zanj, mapak je bilo široko in toplo ter je v njem bilo dovolj prostora tako za njegove najbližje, kot tudi za njegove sodelavce in številne občane litijske občine. Leopold Širok je bil rojen 27. I92H v Ozeljanu pri Novi (iorici. Izšel je iz revne družine s šestimi otroki, kjer ni bilo mnogo veselja. Celo dela niso dobili pod fašistično Italijo in so zato preživljali trnovo pot zatiranih Slovencev v takratni mačehovski državi. V času NOR je moral kot otrok preživeti strahote nemških taborišč. Zmaga naprednega nad nečloveškim je zato tudi zanj pomenila lepšo perspektivo. Z vsem mladostnim žarom seje vključil v izgradnjo porušene domovine. Po delu v mladinskih delovnih brigadah jc začel z delom v organih Z.a notranje zadeve, ki jim je ostal zvest vse do upokojitve. Pred triintridesetimi leti se je preselil v Litijo, kjer je ves čas delal kot miličnik in zadnjih deset let kot komandir Postaje milice v Litiji Takšno odgovorno delo je večkrat tudi nehvaležno, a tovariš Polde ga je opravljal premišljeno, odgovorno in obenem odločno. Delovni ljudje in občani smo ga z.ato spoštovali in cenili. Posebej pomemben je njegov prispevek k podružhljanju varnosti v litijski občini. Za svoje delo je Leopold Širok dobil tudi več družbenih priznanj. Odlikovanje bil z. redom dela s srebrnim vencem in redom republik t Z bronastim vencem. Dobil je tudi plaketo varnosti zveznega izvršnega sveta. Svojo predanost oblikovanju samoupravnih sociulističnih odnosov je potrjeval z delom v družbenopolitičnih organizacijah. Kot aktiven komunist je ves čas po vojni dajal vzgled svojim sodelavcem. Vedel je. daje za iz gradnjo novih pravičnejših družbenih odnosov treba storiti več od navadne povprečnosti. Tako je tudi ravnal. Sodelavci in znanci bomo tovariša Poldeta ohranili v spominu kot dobrega človeka, ki je vse svoje življenje namenil lepši in boljši prihodnosti novih rodov. Ivan Codec Drugi letni koncert Šestdesetčlanski mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna, ki deluje v tej sestavi tri leta, je izvedel 23. januarja že drugi letni koncert. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo v avli šmarske šole nad 160 ljubiteljev zborovskega petja. Zbor je za celovečerni nastop pripravila zborovodkinja Marjanca Vidic ob pomoči korepe-titork Lojzke Koritnik, Marije Celestina in Anuške Ulčar. Spored je obsegal skladbe različnih avtorjev od renesanse in črnskih duhovnih peesmi do partizanske pesmi in sodobnih povojnih skladateljev. Poslušalcem je najbolj ugajala Nedvedova »Nazaj v planinski raj«, s katero so pevci in pevke počastili nedavno 80-letnico smrti pesnika Simona Gregorčiča. Kot gostja je sodelovala nadarjena pianistka Urška Meglic. Zbor je spremljala pri dveh skladbah: pri belokranjski »Napitnici« in pevskem valčku »Dobro jutro«, med prvim in drugim delom koncerta pa Je izvedla glasbeni intermezzo, kjer seje predstavila s tremi krajšimi skladbami. Štirinajstim pripravljenim pesmim so »Zvonaši« dodali ob zaključku še dve: »Lipo« in »Vlak življenja«, večer pa so sklenili z, družabnim srečanjem. Andres Valdes med šolarji Letošnje zimske počitnice so šolarji težko pričakovali, saj je nekaj dni pred njimi prekrila naravo debela snežna odeja. Take sreče, kar zadeva počitniške dni, že več let niso imeli. V šmarski šoli pa je bilo zadnji šolski dan še posebno živahno. Po četrti šolski uri, ko so razredniki razdelili spričevala, so vsi šolarji višje stopnje odšli v telovadnico, kjer so se srečali s pantomimikom Andresom Valdesom ter asistentko Jano Kovač. Znani umetnik, ki je po rodu Kubanec, je s svojim nastopom približal učencem to zvrst umetnosti, ki je vzbudila pri mladih gledalcih občudovanje in obilo smeha. Ivo Kisovec razstavlja v Litiji Ob letošnjem kulturnem prazniku sta Zavod za izobraževanje in kulturo ter Zveza kulturnih organizacij Litija pripravila v avli občinske skupščine razstavo del slikarja Iva Kisovca in članov likovnega krožka iz Jevnice. Jevničani so poskrbeli za celoten kulturni program. Razstavljalca jc predstavila Eva Kovic, glasbene točke pa sta izvajala mešani pevski zbor ter glasbena skupina Epitaf. Boris Žužek Z otvoritve razstave Iva Kisovca v avli občinske skupščine. (Foto: Zofka) Dobitnica letošnje Univerzitetne Prešernove nagrade za študente V Zavodu za izobraževanje in kulturo seje v letu 1986 zaposlila tovariši-ca Simona Petkovič, diplomirana sociologinja iz Ljubljane, ki opravlja strokovne naloge pri nastajanju Monografije NOB litijskega okrožja. Oh letošnjem kulturnem prazniku je skupaj s svojim študijskim kolegom Darkom Vrhovškom prejela študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo Latinska Amerika in teologija osvoboditve. V uredništvu smo menili, da je prav, da tovarišico Simono predstavimo tudi našim bralcem, saj se redko zgodi, da bi tako visoko priznanje prejel kdo iz naše sredine. Obiskali smo jo na njenem delovnem mestu in ji zastavili nekaj vprašanj. Tovarišica Simona, bi se nam hoteli na kratko predstaviti. »Rojena sem v Ljubljani, kjer živim še danes. Osnovno šolo sem obiskovala na Ledini, srednjo šolo pa na gimnaziji Vide Janežič na Poljanah. Po opravjeni maturi sem se odločila za študij sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, in sicer za specifično usmeritev — sociogijo analitično raziskovalne smeri, ki mi je posredno omogočila tudi sedanje delovno mesto tu v Litiji.« Kdo vas je navdušil za ta študij? »Moram reči, da sem se za ta študij odločila že v gimnaziji, delno pa meje navdušila zanj moja tedanja profesorica sociologije.« Bi hoteli na kratko predstaviti vajino nagrajeno diplomsko delo Latinska Amerika in teologija osvoboditve? »Tema je res na prvi pogled nenavadna. Sama naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je obdelal kolega Darko Vrhovšek. Omejil sc je na zgodovinski aspekt špansko-portu-galskih osvajanj Latinske Amerike, posledično pa tudi na razvoj sodobne latinskoameriške družbe. Namreč ravno v teh pogojih se jc lahko razvil ta fenomen, ki mu rečemo teologija osvoboditve. To jc drugi del naloge, s katerim sem se ukvarjala jaz. Tu gre za gibanje, ki se je potrdilo žc kar v desetletni tradiciji. Namreč, v Latinski Ameriki je danes izrazita polarizacija družbe, ki se deli na bogate in revne. 10% prebivalcev združuje v svojih rokah izrazito moč, poseduje velik kapital, ostala večina pa živi na marginah družbe in sc otepa z vsakdanjimi eksistenčnimi problemi preživetja. Ob tem velja omeniti, da je prebivalstvo Latinske Amerike izrazito katoliško. Teologija osvoboditve jc pravzaprav krik množic proti bedi in revščini in hkrati zahteva po prenovitvi katoliške Cerkve, zlasti ko gre za njeno hicar-hijo in spremenjen odnos do posvetnega sveta.« Simona Petkovič, dobitnica letošnje Univerzitetne Prešernova nagrade za študente Kakšni so bili občutki, ko ste sprejemali to visoko priznanje? »Res je preteklo že nekaj časa od dokončanja te naloge, diplomirala sva namreč žc aprila 1986, toda občutki niso bili nič manj veličastni, ko smo vstopali v slavnostno dvorano, kjer smo iz. rektorjevih rok sprejeli ta visoka priznanja. Zavedamo sc tega družbenega priznanja, pa tudi odgovornosti za nadaljnje delo.« Zdaj delate kot strokovna delavka pri pripravi Monografije NOB litijskega okroija. Kaj vam pomeni to delo? »Delo, ki ga zdaj opravljam, je izrazito raziskovalno in samostojno. Tu se srečujem z udeleženci naše NOB in z obširnim materialom, ki ga je treba strokovno obdelati. Čas, j