Steu. m
v untiioni.«torek, dni 27. novembra 1906.
leto XXXII/.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13' — za Ietrt leta „ „ 6 50 xa en mesec tf tt 220
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za ietrt leta „ „ 5 — *a en mesec „ „ 1'70
Z» poSilj. na dnm 20 h na
mesec.
Posamezne štev, 10 h.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat , , , 9 „ za jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 1 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzernJI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod iez
- dvoriiie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Krono 2 ljudstvom.
Cesar je zopet enkrat zastavil za volivno reformo ves vpliv krone. Ni verjetno, da bi se sedaj gosposka zbornica še delj upirala ljudski volji, ker se je zanjo zavzela krona. V gosposki zbornici jc cel kup dvorjanov, generalov in birokratov, ki žive od dvorske milosti in ki se kroni nc bodo hoteli za nobeno ceno zameriti. Pri vsprejetnu delegatov na budim-peštanskem dvoru je cesar s člani gosposke zbornice govoril zelo nejevoljno in sc z njimi ni menil o važnih političnih vprašanjih. Cesar je izjavil nasproti članom gosposke zbornice, baronu Chlumeckcmu, grofu Nostitzu in grofu Lanckoronskemu, da želi, naj gosposka zbornica vsprejme volivno reformo neizpreme-njeno, kakor jo je predložila poslanska zbornica. Sicer pa jc bila že pred vsprejemom javna tajnost, da se bo cesar izjavil proti upornim ekselencam. Druga leta se je cesar pri aristokratih na desnici vedno zelo dolgo mudil, sedaj pa je z njimi opravil zelo na kratko. Na cesarja je gotovo zelo vplivalo stališče vlade, kajti baron Beck je bil pred sprejemom delegacij pri cesarju dolgo v avdijenci. Dolgo in prijazno pa se ie razgovarjal z ljudskimi poslanci. Zahvalil sc je posebno nemški ljudski stranki, krščanskim socialccm in Mladočehom zaradi hitre rešitve volivne reforme. Zelo dolgo se je razgovarjal z dr. Kramarem. S KramaFem, Abrahamouiczem, vitezom Du-lembo, Bobrzcynskim. Sylvestrom in Finkom se je cesar menil zgolj o volivni reformi ter o gosposki zbornici. Cesar jc vsem zatrjeval, da se bo volivna reforma tudi v gosposki zbornici hitro rešila in brez izprememb. Z dr. Lc-cherjein se je cesar razgovarjal o zadnjih deželnozborskih volitvah na Moravskem in ga vprašal, kako se jc kaj obnesel narodni kataster. Dolgo je cesar govoril s poslancem dr. Šusteršičem, kar smo žc včeraj poročali. Poslanca Bartolija je cesar vprašal, kako je letos obrodila v Istri trta, Verzegnassija, kako napredujejo vodna regulacijska dela na Furlanskem, Biankinija je zagotavljal, da sc krona vedno zavzema za dalmatinske interese, pri p. Pastorju se jc informiral o galiških razmerah s Herzmanskim pa o povodnjih v Šleziji. S Kozlovskim se jc cesar menil o prihodnjih državnozborskih volitvah na Gališkem, Ein-spinnerju pa je dejal, da štajerski deželni zbor zelo marljivo dela. Druga leta se je cesar s plemiči in veleposestniki iz gosposke zbornice pomenkoval o privatnih zadevah, o njihovih rodbinah, letos pa ne. Člani gosposke zbornice so s svojim uporom proti volivni reformi izgubili toliko ugleda, da jih neki zelo ugledni nemški list. ki nič nc diši po socializmu, imenuje »abgewirtschaftete Rxccllenzen«.
Žlahtni plemiči se bodo gotovo pritožili zaradi pritiska krone. Aristokrati. ki so nekoč smatrali cesarsko besedo za božjo, sc bodo sedaj nad cesarjevimi izjavami na tihem pohujševali, kajti ekselencam velja volja krone ravnotako malo kot ljudska volja, kadar se gre za to, da sc odpravijo plemiške in veleposestniške predpravicc. Seveda se bosta ta upor in nejevolja omejila na klubove posvetovalnice v gosposki zbornici in na stare salone v baročnih palačah naših mandarinov. Kajti toliko poguma nima ta jara gospoda, da bi se kroni uprla moško in odločno: udala se bo »najvišji« volji. Da pa je topot vladar res nositelj in zagovornik ljudske volje, da jo sedaj res reprezentira in poosebujc, to je pomembno znamenje časa. Člani gosposke zbornice nai sc spomnijo na tisto prerokovanje, ki svari Jeruzalemce, naj se rešijo, predno sc podro nanje zidovi svetega mesta.
Jurod" zopet lože o škofu.
V sobotni številki »Narod« zopet piše o verskozakladnem davku ljubljanskega škofa. Tako-le pravi:
»Pred nekaj meseci smo razkrili senzačni slučaj ljubljanskega škofa glede davka za verski zaklad.«
»Slovenec« je poročal o tem slučaju prav natančno po resnici in dokazal, da jc »Narod« pri tem lagal.
»Prvotno,« piše »Narod« dalje, »sc jc škofu za dobo 1901 do 1910 predpisalo davka za verski zaklad okroglo 3000 K na leto. Ta predpis je bil provizoričen in si je vlada pridržala pravico, da na podlagi poizvedb o resničnih dohodkih napravi nov predpis za davek . . . Poizvedbe o škofovih dohodkih so trajale več let.«
Ko bi bilo »Narodu« kaj do resnice, bi bil iz »Slovenčevega« pojasnila lahko razvidel, da nobena teh trditev ni resnična. Od 1. 1901 do 1906 je škof plačeval verskozakladni davek, kakor je bil za poprejšnje desetletje predpisan. Leta 1906 pride škofu, župnikom in kaplanom nalog, vložiti nove napovedi njiho-\ih dohodkov, da se jim odmeri verskozakladni davek. Škof jc dotično napoved vladi predložil.
Torej v letu 1901 ni bilo nobenega predpisa, vlada si ni pridržala poizvedb o škofovih dohodkih, poizvedbe niso trajale več let, da še četrt ure nc: vse to si je »Narod« izmislil.
»Narod« piše: »Lahko si jc misliti, da je vlada cenila škofove dohodke kar mogoče nizko. Od teh dohodkov mu je predpisala davek . . . na leto okroglo 18.000 K. Škof Jeglič se je pa proti temu davku pritožil na vse strani. Povsod jc propadel . . . oblasti so po vestnem prevdarku prišle do spoznanja, da je predpis pravičen.«
Res se jc škofu predpisal verskozakladni davek v znesku 18.000 K. Ker je bil škof prepričan, da postavno ni dolžan toliko plačati, sc je poslužil dane mu pravice, da rekurira, in je rekuriral na ministrstvo. Da je vlada premoženje nizko cenila, da sc jc škof na vse strani pritoževal in da je povsod propadel: vse to si je »Narod« izmislil, da more onda kmete hujskati na škofa in na vlado.
Izmišljeno je tudi, kar nadalje trdi, da »je škof vložil prošnjo, naj se mu naloženi davek odpiše in daruje«; škof jc opiraje se na razne določbe dotične postave poslal svoj priziv na višje oblasti in zahteval pravico, ker nima le lepih dohodkov, ampak tudi silnih stroškov.
»Norod« piše: »Skof je podprl svojo prošnjo s »strahovito grožnjo, da odstopi, ako se njegovi prošnji ne ugodi.« Kaj jc na tem res? Škof je videl, da ne more plačati verskega davka, ker mu po odbitih dolžnostnih stroških toliko ne ostane, še za kuhinjo in za pisarno ne bi mu ničesar preostalo in ker se mu je nasprotno pretilo z rubežem, ako ne plača v določenem obroku določene ogromne svote, je škof izjavil, da onda mu v tem slučaju ne preostane drugega, kakor odpovedati sc škofij-stvu.
»Narod« piše: »Škof ie podprl svojo proš-ugodilo škofovi prošnji . . . razveljavilo svoj lastni ukaz in mu naložilo plačevati, kolikor mu jc bilo prvotno naloženo. Vlada je s tem ukazom na stroške davkoplačevalcev napravila ljubljanskemu škofu kraljevo darilo . . . kar jc čisto samostojno po zapriseženih organih dognala ... je preklicala.«
To je zopet večinoma izmišljeno. Vlada ni ničesar samostojno po zapriseženih organih dognala, saj ni imela prilike po zapriseženih organih škofove dohodke iskati, saj jih je škof sam napovedal. In naučno ministrstvo škofu še ni ničesar poklonilo, marveč je določilo, da naj se na podlagi s paragrafi utemeljenega rekurza poprejšnja vladna odmera popravi in sc škofu pravica stori. Vlada ne bo škofu ničesar poklonila, ampak mu le toliko davka predpisala, kolikor ga postave zahtevajo.
Dodamo šc dvoje: a) škof plača vse davke. kar jih plačujejo državljani sploh: hišni davek, zemljiški davek, rentni davek, osebno-dohodninski davek, onda še pristojbinski na-mestek iu nazadnje verskozakladni davek, torej plača davka mnogo; b) postava o verskozakladnem davku jc take narave, da ima na sebi bilicg konfiskacije cerkvenega premoženja; ta davek ni posebno pravičen, ampak le izjemno naložen edino vživalcem cerkvenih posestev.
Toliko naj zadošča za čitatelje »Slovcn-
čeve«., »Narod« pa naj le še dalje laže. Pravimo laže, nalašč in vedoma resnice neče znati, nalašč in vedoma zasukava tečaj te zadeve: vsaj mu resnica ni mar, pač mu je mar blatiti škofa iu cerkev, in pri tem naj ga slej ko prej podpirajo, kolikor jim drago, ljudje, ki jim je višja liberalna strast, nego službena prisega, ki jim nalaga uradno tajnost. Bolj od »Naroda« zaničujemo podle verolomnike. Vsa korupcija javnega življenja ima konec svojih niti v ne-značajni birokraciji. »Narodu« zasmeh, tem ljudem pa napoved brezozirnega boja!
Varstvo volilnih okrajev.
Dunaj, 26. nov.
V	petek popoldne je zbornica pričela razpravo o S 42. volivnega reda. Ta paragraf je tudi eden onih, s katerim ni zadovoljna nobena stranka. Določa namreč, da more le tedaj poslanska zbornica izpremeniti paragrafe 1, 4, 5, 33 do 37 in 42 volivnega reda, in pa, kar je najvažnejše, razdelitev volivnih okrajev, ako je od 516 poslancev navzočih najmanj 343. Druga določba v S 42. velja le za Galicijo ter pravi, da mora med 343 poslanci biti nad polovico galiških poslancev za veljavno izpremembo volivnih okrajev v Galiciji.
Barona Gautscha prvotni načrt volivnega reda ne pozna S 42., ki je znan pod imenom »Gesslerjev klobuk«. Ta klobuk je obesil na nemški drog princ Hohenlohe, in sicer v obliki dvetretjinske večine. Slovanski poslanci brez razlike so se odločno uprli tej nemški zahtevi. Odsek za volivno preosnovo sc je v šestih sejah temeljito bavil s tem vprašanjem. Razprave so bile večkrat jako burne. Neprijatelji volivne preosnove so se že tolažili z upanjem, da vsa preosnova pade v vodo.
Ko bi bila v novem volivnem redu v istini uveljavljena popolna splošna in enaka volivna pravica, bi se nihče ne upiral § 42. Ta paragraf pa bi bil tudi povsem odveč. Ker pa so Nemci v volivnem redu ohranili še mnogo privilegijev,hočejo si to nenaravno, krivično narodno posest zavarovati v zakonu. Končno se je posrečilo vladi, da je napravila kompromis med strankami. Ta kompromis je izražen v § 42.
Kakšna pa je razlika med prvotnim Lo-ckerjevim predlogom in sedanjo določbo? Dr. Locker je predlagal: Razdelitev volivnih okrajev more zbornica izpremeniti le z dvetretjinsko večino, ako je navzočih najmanj polovica poslanccv. Po odsekovem sklepu pa zadošča navadna večina od 343 navzočih poslancev, med katere pa niso všteti ministri in predsedstvo. Ker smemo računati, da si bodo slovanski in nemški ministri in zapisnikarji kot poslanci pri glasovanjih držali ravnotežje, torej jih ne jemljemo v poštev.
Recimo torej, da jc navzočih vseli 516 poslancev. Po Lockerjevem predlogu bi veljala izprememba, ako bi glasovalo zanjo 344 poslancev; po predlogu odsekovem ali po kompromisu pa bi obveljala izprememba volivnih okrajev, ako od 516 poslancev glasuje zanjo le navadna večina, torej 259.
Recimo, da pride v zbornico k glasovanju 400 poslancev. Po Lčckerjevem predlogu bi obveljala izprememba z 267 glasovi, po kompromisu pa z 201 glasom.
In če jc navzočih po S 42. najmanjše število poslancev, torej 343, mora iih po Lockerjevem predlogu glasovati za veljavno Spremembo najmanj 228, po kompromisu pa le 172.
Zato je neumevno, da mnogi poslanci šc danes nc znajo ali nočejo poznati razlike med L.čckcrjevim predlogom in kompromisom. Saj ni res, da je razlika le za en glas. Kdor to trdi, ta niti do 100 ne zna šteti, ali pa ima trdo bučo, kakor drenov klin.
V	petkovi seji se je posebno usajal nemški agrarec dr. Schreincr, češ, da so njegovi nemški tovariši izdali nemški narod. »Izdajstvo« je sploh na jeziku vsem žlobudravim ljudem, ki v gostilnah v oblakih tobakovega dima rešujejo »nad vse ljubljeni narod«, ki pa ga zamenjujejo s svojimi častitimi osebami.
Drugo vprašanje pa jc sprožil že v odseku in zadnjič zagovarjal v zbornici nemški poslanec dr. P e r g e 11. Ta zahteva, naj se zakonitim potom določijo nemškim poslancem s Češkega od 10 delegatov štirje, nemškim poslancem z Moravskcga pa od 8 polovica. V kateri zvezi so deltgacijski mandati s § 42. volivnega reda, tega dr. Pergelt ni pojasnil. Opravičeno sta mu danes očitala češka poslanca Kaftan in dr. Ryba nemško grabežljivost. Zakaj pa Nemci iste pravice ne pri-
znajo štajerskim Slovencem ali Cehom in Poljakom v Šleziji?
V imenu »Slovanske zveze« je danes poslanec dr. Korošec utemeljil predlog: V slučaju, da obvelja Pergeltov predlog, zahtevamo Slovenci vsaj vsako drugo leto slovenskega delegata za Štajersko in vsako peto leto za Trst in okolico. Seveda bodeta oba predloga odklonjena.
Poslanec dr. H a g e n h o f e r je utemeljeval dodatni predlog, da veljaj § 42. glede na razdelitev volivnih okrajev le tedaj, ako bi se po zadnjem ljudskem štetju moralo izpremeniti posestno stanje med posameznimi narod-nostimi. Obenem je Hagenhofer odgovarjal krščanskemu socialcu Schrafflu, da ni predlagal enake volivne pravice za štajerski deželni zbor.
Po dolgem odmoru se ie danes oglasil tudi pcslanec \V o 1 f, ki jc na dolgo in široko govoril proti S 42., zahteval dvetretjinsko večino in vknjižbo nemških delegatov. Sicer pa je govoril praznim klopem.
Nekoliko zabave pa dela gibčni Malik,
ki za vsakim govornikom predlaga konec seje. • « *
Šuklje Tavčarju.
Dne 22. novembra je očital dr. Tavčar poslancu dvornemu svetniku Šukljeju, da je ležal na trebuhu pred vsako vlado in pa da je bii dvorni svetnik brez vere. Po stenografič-nem zapisniku je odgovoril Šuklje nekdanjemu obsojevalcu notranjskih oderuhov tudi to-le:
Dr. Tavčar mi je očital, da sem osobito potem, ko sem bil zopet izvoljen, ležal pred vsako vlado na trebuhu.Sklicujem se na izpričevalo visoke zbornice in spominjam gospoda poslanca dr. Tavčarja, da se je pridružil obstrukciji naš klub osobito v onem času, ko je naš bratski češki narod bil v najhujši obstrukciji proti Korberjevemu ministrstvu (Pritrjevanje) in je pripomogel, da smo premagali najbolj koruptni zistem, ki ga je morebiti imela kdaj Avstrija, namreč Korbcrjev zistem. Trditi smem, da sem se zelo udeleževal ob-strukcije, glasoval sem z obstrukcijo proti ministrstvu ob času, ko je gospod dr. Tavčar (Poslanec dr. Šusteršič: Glasoval za dispozi-cijski zaklad!) večkrat glasoval proti nam, se boril proti obstrukciji in podpiral ministrstvo. (Poslanec dr. Tavčar: Pa dvorni svetnik nisem postal! Poslanec Hruby: Ali mora biti človek lopov, če je dvorni svetnik?) Tudi ne izdajalec ljudstva. Gospod poslanec dr. Tavčar mi je tudi očital, da sem bil bogotajec iz navade in da ie malone izgubil vero v Boga, ko je prijateljsko občeval z menoj. Morebiti še govorim o tej stvari ob kaki drugi priliki, danes le rečem, da če je zgubil to posest dr. Tavčar v občevanju z menoj, naj bi bil to tožbo vložil pred kakim bagatelnim sodnikom (Veselost), ker je bila ta posest pri njemu tako majhna.
* # *
Glasovanje preloženo.
Glasovanje o S 42. se 26. t. m. ni moglo vršiti, ker ni bil navzoč poročevalec Lficker; zato se vrši glasovanje v državnozborski seji 27. t. m., ki je sklicana na II. uro dopoldne.
Minister Bienerth za Nemce.
Minister za notranje zadeve, Bienerth, je v debati o Pergeltovem predlogu povdarjal historiško, kulturno in gmotno premoč Nemcev in njihovo parlamentarno silo. Sicer pa bodo Nemci mogli doseči primerno zastopstvo v delegacijah potom kompromisa s Cehi. — Vlada se bo za primerno zastopstvo toplo zavzela.
* * »
Poljski klub.
Poljski parlamentarni klub jc v seji 26. t. m. proslavil spomin blagega poznanjskega nadškofa Stablevskcga in 26. t. m. umrlega poljskega pisatelja in zgodovinarja Klaczka. Abrahamouicz je naznanil, da mestno in židovsko prebivalstvoželi izpremembo nekaterih mestnih volivnih okrajev. Klub se je o iz-premembah posvetoval. Klub si hoče tudi v Bukovini zagotoviti en poljski mandat. O tej zadevi se bo predsedstvo poljskega kluba posvetovalo z drugimi državnozborskimi strankami.
Pogodba z Lloydom.
26. t. m. so v pododseku, ki sc posvetuje o pogodbi z Lloydom, obravnavali vprašanje inkompatibilnosti. Odsekovi člani hočejo, naj
se pristavi k § 14 pogodbe tak zakon. Dr. Ko-iischcr je predlagal, da aktivni in vpokojeni državni uradniki in člani poslanske zbornice ne smejo biti voljeni v Lloydov upravni svet. Schalk je predlagal, da tudi člani gosposke zbornice nc sinejo biti voljeni v upravni svet. Glasovanje o tem se vrši 27. t. in. Daljša debata se je vnela pri točki, ki določa sedež družbe. Dr. Schalk in Mastalka sta predlagala, naj se sedež Lloydove družbe prestavi na Dunaj, poslanca Malfatti in Vukovič pa sta temu ugovarjala. Konečno so sprejeli § 14 po vladni predlogi.
NUJNI PREDLOGI V DELEGACIJAH.
Delugan je stavil predlog, naj se uvede dveletna vojaška služba in zmanjša število orožnih vaj, baron Khrenfels predlaga, naj do-b.jo vojaški uslužbenci, ki so bili vpokojeni pred I. 1900, isto pokojn.no, kot uslužbenci, vpokojeni po letu 1900.
NOV PODODSEK.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je izvolil pododsek, ki sestoji iz šestih članov, (Dobernig, Dulemba, Hruby, Madejsky, Mer-veldt in Ste.ner) da se posvetuje o vprašanju, kako omogočiti avstrijskim ministrom, da se udeležijo delegacijskih zasedanj.
NARODNOSTNA DEBATA V OGRSKI ZBORNICI.
V	ogrski državnozborski seji 26. t. m. sc je vnela dolga in ostra debata o narodnostnem vprašanju. Rumunec V a j d a se jc pritoževal, da v upravi niso zastopane druge narodnosti. Nato je N a g y dejal, da se ogrski Rumunei hočejo združiti z rumunskim kraljestvom. Predsednik ga je poklical k redu, ker je očital rumunskim poslancem veleizdajstvo. Nato je govoril minister za notranje zadeve, grof An-drassy. Ni res, da ogrska država pomažari druge narodnosti. Mažarizaciia je nesmiselna. Toda vlada razločuje med narodnostmi in nacionalnimi agitatorji. Proti temu sc bo vlada borila z vsemi silami. Minister ne priznava, da tvorijo zastopniki nemažarskih narodnosti stranko, ker 1. nimajo programa, 2. ker njihovi politični cilji nasprotujejo ogrski državni ideji. Ogrska, je dejal Andrassy, je prijateljica Ru-munske in Srbije. Moj oče je prvi zahteval neodvisnost teh dežela in na berolinsketn kongresu je zagovarjal načelo, naj se povzdigneta v kraljestvi. Ogrska tudi sedaj v zunanji politiki zastopa in brani načelo samostojnosti balkanskih narodov. Toda rumunski in srbski agitatorji na Ogrskem hujskajo proti Ogrski ter jo skušajo diskreditirati v srbskem in rumun-skeni kraljestvu. Moj program je ta: Pravičnosti nasproti narodnostim, neizprosna strogost nasproti »agitatorjem«.
CARINSKI SPOR S SRBIJO.
Avstroogrski poslanik baron Czikann je • 26. t. m. izročil srbski vladi odgovor Avstrije, na zadnjo srbsko noto glede na carinski spor.
GRŠKI KRALJ V RIMU.
Grški kralj je konferiral z ministrom za zunanje zadeve Tittonijem ter mu podelil osebno veliki križ odrešenikovega reda. Nato se je grški kralj odpeljal v Vatikan k papežu.
BOMBA V CARIGRADU.
V	bombnem napadu dne 23. t. m. v cari-grajskem Pera-predmestju je bil nevarno ranjen neki Armenec, o katerem sodijo, da je izvršil napad. Njega in šc dva Armenca so zaprli. Ob napadu so bili lahko ranjeni divizijskt general Osman paša, nadalje sin bivšega turškega poslanika na Dunaju Nizam paša in pa dva kočijaža.
NEMŠKI CESAR KOT PASTOR.
Vse je že nemški cesar, samo za pastorja šc ni bil. Sedaj pa javljajo iz Kicla: Cesar je opravljal na krovu admiralske ladje »Deutsch-land« službo božjo s pridigo vred. Navezal jc propoved na besede: »Blaženi tisti, ki umro v Gospodu.« Obširno jc razlagal nauk o dobrih in slabih delih ter proslavljal delo. ki varuje človeka pred izkušnjavami. Končal je z opominom na moštvo, naj zvesto sledi veri, cesarju in državi.
proti karagjorgjevicem.
Nemški listi poročajo, da so se žc večkrat posvetovali s sedanjo srbsko vladarsko rodbino nezadovoljni politični in vojaški dostojanstveniki, kako rešiti Srbijo iz sedanjega položaja. Odklonili so ljudovlado in sklenili, da odstavijo Karagjorgjeviče in nastavijo regent-stvo, ki naj bi po bolgarskem in rumunskem vzorcu srbski prestol ponudilo kaki evropski vladarski rodbini.
RUSIJA.
Neki 22-lctni socialni revolucionarec, ki pravi, da jc avstrijski državljan, jc izvršil v Teodoziji bombni napad na generala Davidova. — Neznani zločinci so napadli postajo Uhruš ob Visli. ustrelili orožnika-stražnika in oropali 1500 rubljev.
senzacna italijanska vest.
»Giornale d' I tal ia« piše, da so tri avstrijske torpedovke z ugašenimi svetilkami zasledovale italijansko bojno ladijo »Francesco Mo-rossini«, ki jc plula iz Tarenta v Benetke. To da je dokaz avstrijske delavnosti v Adriji. Seveda je vse gotovo strašno pretirano. Morda so avstrijske torpedovke v bližini italijanske križarke manevrirale, kar jim pa menda nihče ne sme braniti.
maroški nemiri.
Francoska in Španska sta sklenili, da sc medseboj pogovorita o maroški akciji in pogodbo izročita pismeno velevlastim, ki so podpisale algezirske reformne predloge. Francoska in Španska odpošljeta v Maroko nekaj bojnih ladij (Francoska je namenila zatooklop-
nice »Suffrcn«, »St. Louis« in »Charlesma-gne«.) Izkrcali bodo 800 do 3000 mož. Iz Španije odide v to svrho kadiška garnizija, Francoska pa pošlje 19. armadni zbor iz Alžira. Zasedli nc bodo ničesar, ampak le podpirali policijske čete tangerskega paše proti Raj-z liliji!.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Krade, da se preskrbi za zimo. Dne 23. oktobra t. I., zjutraj med 7. in 8. uro, je prišel berač Anton Celar z Visokega in brez stalnega bivališča v hišo Marije Bergant v Šenčurju med tem časom, ko jc šla gospodinja v prodajalno potrebnih reči nakupit. V to hišo je prišel Celar večkrat beračiti, ter je dobil vselej kaj za jesti. Ključ je tičal v vežnih vratih, katere je Celar odprl ter šel v spalno sobo. l at je potegnil predal iz nočne omare, vzel iz denarnice 30 kron. Obdolženec pravi, da mora na jesen krasti, da se preskrbi za zimo, ker ima slabo obleko in obutev in ker jc žc star. Celar je po vsi okolici znan tat, bil je že 28krat predkaznovan, med tem 17krat zaradi tatvine. Porotniki so vprašanje, da je Celar tat iz navade, potrdili ter ga je sodišče obsodilo na dve leti težke ječe.
Oproščena je b la tatvine obtožena Frančiška S o d j a , rojena Noč, posestnikova žena na Dobravi.
Nepoboljšljiva tatica. Veleposcstnica Jerica Pek leva v Postojni jc potrebovala deklo. Naročila je svoji hišini, ki je šla po opravkih v Ljubljano, naj ji od tam preskrbi deklo. In res jo je dobila v osebi obdolženke 29 let stari Mariji 2agar, iz Golušnika na Dolenjskem doma. za katero je plačala vožnjo po železnici iz Ljubljane do Postojne. Po preteku petih dni je gospa pogrešila svoj temnovišnjevi svilnati pas. Čeravno je po njem povpraševala in ga iskala, ga ni mogla najti, končno je pa mislila, da ga je kam založila. Kmalu je pričelo obdolženki delo presedati; rekla je, da pojde domov ter kazala neko fingirano pismo, češ, da ii sestra piše o nevarni bolezni njene matere in naj čim preje pride domov, če jo hoče videti še živo. Popoldne ob 2. uri odpravila se jc na pot. Čeravno ji jc gospa zatrjevala, da jc vlak že odšel v Ljubljano, ni je bilo več moč obdržati, zato ji je izplačala 1 K 40 h na zaslužku. Obdolženka jo je nato še prosila, naj ji podari škatuljo, da bo svoje stvari spravila v njo, ter še pristavila, naj pride hišina Rczika gledat, kaj da bo dejala notri, kar se je tudi zgodilo. Ko je imela delavsko knjižico v roki, jo je pa odkurila iz Postojne. Kmalu so domači zapazili, da so imeli tatico v hiši, kajti izmaknila je gospodinji in sodekli Mariji Curk razne obleke v skupni vrednosti 31 K 60 h. Obdolženka je nepoboljšljiva tatica ter je bila zaradi tega žc šestkrat kaznovana. Zadnjih pet let je prebila letos 22. tnajnika. Obdolženka tatvino priznava. Porotniki so vprašanje, da je obdolženka kradla iz navade, potrdili, nakar jo je sodišče obsodilo na tri leta težke ječe.
Svoji ženi zažgal. Na gričku pod Šmihel-sko cerkvijo sta stali hiši Marije Mikuž in Apo-lonijc Dcrenčin. Obe hiši sta predlanskim pogoreli ter bili na novo sezidani ter z opeko kriti. Hiši sta sc držali druga druge, kot bi imele eno streho. Dne 24. junija t. I. okoli 6. ure zvečer je zaslišal Janez Cebokli, ko je ravno skozi vas peljal, klic, da gori ter videl švigati plamen iz Mikuževe strehe. Požar je popolnoma vpepelil obe poslopji z vsemi premičninami, živili in pritiklinami vred. Da se ni ogenj razširjal, zahvaliti se jc okolnosti, da ni bilo vetra in da so vse hiše z opeko krite. Skupna škoda znaša 4919 K 60 vin., katera svota je pokrita z zavarovalnino 2900 kron. Ljudski glas jc imel takoj na sumu Štefana Miktiža, 36 let starega zidarja in posest-nice moža v Šmihelu. Priče izpovedo, da je obdolženec žgani pijači zelo vdan, obenem pa delomrznež. Zakon z Marijo Mikuž je ostal brez otrok in ni srečen, ker je s svojo ženo v vednem prepiru ter jo pretepa, ker mu noče posestva izročiti. Takoj se jc sumilo, da se jc hotel s tem nad svojo ženo maščevati ter ji jc z zažigom vničil domačijo. Vrhu tega ga jc še jezilo, da jc žena brez njegove vednosti kupila seno od svojega brata, s katerim obdolženec ni prijatelj. Priča Apolonija Derenčin je takoj, ko je na polju čula, da gori pri Miku-ževih sumila, da je obdolženec zažgal seno, katerega jc isto dopoldne svak pripeljal. Obtoženec vse taji, ter hoče z alibijem dokazati svojo nedolžnost, kar sc mu pa ne posreči, kajti vse zaslišane priče v svoji celoti dokazujejo z vso jasnostjo neresničnost odbolžen-čevega zagovora. Njegovi sosedi Ana in Marija Rolesta sta ga videli tisto popoldne hoditi okolu domače hiše, Katarina Stcgu ga jc čula nekaj mrmrati. Na vprašanje, kaj mrmra, je po kratkem molku odgovoril, da ona tega ne ugane. Važno je pričevanje Slctne Marije Derenčin, ki je bila tisto popoldne z Mikužem skupaj pred njegovimi hišnimi vrati, kjer je varovala dva otroka. Ker jo jc obdolženec spodil proč, šla jc z otroci onkraj ceste in Mikuža prav dobro videla lezti po lestvi pod streho in da ie nato začelo kmalu goreti. Obdolženec pravi, da jc to pričevanje neresnično, a deklica z vso odločnostjo vztraja pri svoji izpovedbi. Tudi obdolženčevo vedenje ob požaru jc bilo sumljivo. Jernej Križman mu je povedal, da gori. Mikuž jc takoj odgovoril: »Kaj pri nas?« Priča Reza Zcnko ga je videla počasi idočega s cigareto v ustih in mahnil je z roko proti hiši s sam sabo govoreč: »Zdaj je žc naštimano, kar jc, je.« Mikuž tudi to taji.
Dnevne novice.
? ? ? ? Včerajšnji »Narod« napada v uvodniku dvornega svetnika Šukljeja. Tako-le pravi: »Mož, ki je menjal svoje prepričanje, kakor gad svojo kožo in o katerem je splošno znano, da je — bolan, že hudo bolan, se je drznil očitati drju. Tavčarju, da jc njegovo svobodomislje nepristno in da je potvorjena tudi njegova etika in narodna zavest.« — Nato poroča, da je dr. Tavčar v državni zbornici izrekel te-!e besede: »Z g. dvornim svetnikom Šukljetom nečem več dalje polemizovati. Kon-statujem, da svojega mišljenja nisem nikdar spremenil, da se nisem kot svobodomislec prelevil tako, kakor g. dvorni svetnik Šuklje v zadnjem času.« — Ravno včeraj se je pa zadel v javnosti z »Narodom« »Slovenec«, ki sc v njem bere dr. Tavčarjevo pismo ob času volitev 1. 1883, Kruta nemisis! Danes opozarjamo Ic še na znani list. ki ga je pisal dr. Tavčar »Slovencu« in v njeni s hijenami in drugimi zabavljicami zmerjal »Narod«, ker je ta napadel njegovega strica župnika. V prvem slučaju se je šlo za kandidaturo, v drugem za stričevo podporo. Zdaj pa vprašamo: Na koga se dado sklepne dr. Tavčarjeve besede o poslancu Šukljeju, ki jih tudi priobčuje včerajšnji »Narod«, najprimernejše obrniti, in ki slo-\ejo: »Recite mu vendar: ako imaš tako preteklost, bodi previden in nc govori o šminki, ne govori o pudru, ne o hinavščini in nepristnosti, ker je na tebi že vsak atom ponarejen in hinavski.« — To vprašanje je tako zanimivo, da ga prepuščamo v prvi vrsti v rešitev dr. Tavčarju in njegovim.
-i- Poslano doktorjema Ivanu Tavčarju, Andreju Ferjančiču in gospodu Plantanu. — Fksekutivni odbor narodno-napredne stranke jc sklenil predložiti shodu zaupnih mož program, objavljen dne 6. novembra v 254. št. »Slovenskega Naroda«. Zaupni shod jc ta program tudi sprejel. 5. točka tega programa se pa glasi: »Za vse zakonodajne zastope priznava stranka načelo splošne, enake, direktne In tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema: Načelo splošne volilne pravice naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope.« 21. t. m. pa se je vršilo v poslanski zbornici glasovanje o Tollingerjevem predlogu. Poslanci dr. Tavčar, Andrej Ferjančič in Plantan so tedaj glasovali za Tollingerjev predlog, za pluralno volilno pravico. Torej šest dni po zaupnem shodu narodno-napredne stranke, kjer so sprejeli program, v katerem so se izrekli za načelo splošne in enake volilne pravice, je zatajil dejanski voditelj stranke na Dunaju ta program skupno s svojimi tovariši, zastopniki narodno-naprednih volivcev v dunajskem parlamentu s tem, da je glasoval za pluralno volivno pravico v nasprotju s sklepi stranke. Torej prvi uskok je sam dr. Tavčar! To je izdajstvo, izvršeno na soglasno sklenjenem programu. Boljše bi dr. Tavčar, Ferjančič in Plantan ne mogli dokazati, kako malo jim je za program eksekutivnega odbora na-rodno-napredne stranke in za sklepe zaupnikov, ki so jim poverili zastopstvo naroduo-na-prednili načel na Dunaju. Ali smejo taki možje še delj ostati člani narodno-napredne organizacije? Ali jo smejo zastopati v zakonodavnih zborih?
Več zaupnikov narodno-napredne stranke.
Doseženo soglasje. »Slov. Narod« piše v soboto: »Pri deželnem šolskem svetu vladajo pač čudne razmere«. —• Se popolnoma strinjamo! V isti notici »Narod« konstatira ono, kar smo žc večkrat povdarjali v »Slovencu«: »Deželni šolski svet sc ne briga za dobro kvalifikovane moči.« Na god Sv. Janeza od Križa se je doseglo sporazumljenje med »Slovencem« in »Narodom«. »Narod«, ki je za nami lopnil po Hribarju, sc je sedaj spravil tudi nad dr. Tavčarja, na katerega menda v prvi vrsti misli, ko piše: »Ako človek le količkaj pozna šolske zakone, bo takoj izpre-\ idel, da pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani kaj slabo umevajo šolske postave.« — »Zahtevamo od deželnega šolskega sveta, da se ozira na šolske postave«, pravi »Narod« in mi tudi. Soglasje je doseženo. Tavčarja je »Narod« obsodil.
+ K prihodnjim državnozborskim volitvam je izdalo založništvo G. Freytaga na Dunaju zemljevide v barvotisku, ki predstavljajo volivne okraje posameznih avstrijskih dežel. Štev. 7 obsega Kranjsko, Goriško, Gra-diško, Trst, Istro; štev. 2. Štajersko in Koroško. Vsaka številka velja 50 vin., po pošti 55 vin. Priporočamo! Na ogled so ti zemljevidi v oknu našega upravništva in v oknu »Katoliške Bukvarnc«, ki te barvotiske prodaja.
+ I/, seje »Slovenske krščansko socialne zveze.« V včerajšnji seji »S. K. S. Z.« sc je sklenilo, da se udeleži ustan. shoda »SI. kršč. soc. zveze« za Štajersko prihodnji četrtek v Mariboru zvezin predsednik dr. Krek. Glede na organizacijo izobraževalnih društev sc naznanja, da se vrši posvetovanje za ljubljanska in okoiičanska društva mes. januarja v Ljubljani, in da je poročilo prevzel župnik Finžgar. Vzelo se je z veseljem na znanje, da jc kamniška dekanija že izvolila svoj dekanijski odbor, in da se to pripravlja tudi v radovljiški in postojinski dekaniji. Sklene sc prirediti v spomin umrlemu pesniku Gregorčiču dne 4. decembra spominski večer s predavanjem in deklamacijami.
+ Za župnega upravitelja v Rictnanj h jc imenovan č. g. Jakob U k m a r, dosedaj kaplan v Rojanu. Za »Edinost« je, kakor pravi,
| to imenovanje nepričakovano ter jo je izne-
nadilo.
+ Shod delegatov vseh avstrijskih srednješolskih društev se je vršil 18 in 19. novembra v Pragi. Zastopanih je b.lo 5000 srednješolskih profesorjev. Predsednik Mendl jc naznanil, da se udeležuje shoda tudi mlada organizacija slovenskih srednješolskih profesorjev. Shod so pozdravljali v svojem materinskem jeziku zastopniki profesorjev razn.h avstrijskih narodnosti. Slovenske profesorje je zastopal in pozdravil shod v njihovem imenu profesor dr. Z ii'.a v e c. Prihodnje leto bo zborovanje v Krakovu.
-f O kočevskem nemškem mandatu piše graška »Tagespost«, da bo zanj hud boj, ako kandidature ne sprejme knez Aucrspcrg. Oglašajo se kandidati, ki pravijo, da mora ta mandat zastopati le rojen Kočevec, tako n. pr. profesor'dr. Hans Tschinkel iz Prage in okrajni šolski nadzornik Peerz iz Ljubljane. »Tagesposta« te dve kandidaturi odklanja ter se vnema za grofa Barbota. »Tagespošta« poroča, da bo stopila v boj tudi nemška krščan-skosocialna struja in da ji prideta pomagat z Dunaja dr. Gessmann in Steiner.
+ Duhovni svetnik č. g. Ivan Skvarča je danes ob 7. uri zjutraj umrl v tukajšnjem Leo-nišču. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 3. uri Pokoj plemenitemu možu!
4- Vladni korespondenčni urad je ob smrti pesnika Simona Gregorčiča zopet v kaj Čudni luči pokazal svojo ljubezen do Slovencev. Ni se mu zdelo vredno naznaniti smrti velikega slovenskega pesnika, dočim razbobna v svet najneznatnejše stvari.
+ Otvoritev prostorov »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Trstu se je izvršila slovesno dne 18. t. m. Društveni prostori se nahajajo v ulici S.Francesco št. 15, i. nadstropje. Dvorana je enajst in pol metra dolga iu štiri in pol metra široka in nalašč za društvo nanovo moderno preslikana. V dvorani je tudi oder za predstave. Pri otvoritvi so bili prostori z narodom natlačeni.
—	Predaval je v nedeljo, dne 25. t. m., v »Katoliškem izobraževalnem društvu« v Dobu ob 3. uri popoldne dr. K rek o zahtevali in potrebah kmečkega stanu. Ustanovila se jc tudi posojilnica za dobsko faro.
—	Nenavadna gorkota v Opatiji. — Usta-novljenje I. hrvatsko-slovenskega društva za delavce. — Ustanovitev društva za tujce za vso Istro. Iz Opatije se nam piše z dne 26. novembra: Včeraj je bilo tukaj izvanredno vreme; tako je bilo na nekaterih krajih vroče, kot da bi bil človek pri najbolj razbeljeni peči, a drugod zopet mraz. Nekaj protinaravnega je bilo in možje, osiveli na morju, prebivajoči sedaj tukaj, in kateri štejejo nad 80 let življenja, ne pomnijo kaj takega. Šel sem v šetališče ob pol 12. uri opoldne; od morja je prihajala vročina, a od drevja nekaj čudovitega, kakor omatnljenje. Na eni strani telesa vroče, a na drugi zima. V sobah vse mrzlo, zunaj vročina in mrzlota. Vedi Bog, kaj jc bilo to! Nekateri pravijo, da je prišel pili iz Sahare, a drugi1, da je Vezuv vzrok, a tretji, »da je vsa zemlja v ognju«. Danes jc bolj hladno, a krasno vreme. — Tukaj se ustanovi prvo hrvatsko-slo-vensko delavsko društvo na podlagi podpore in izobrazbe. Skrajni čas je že, da si domačini ustanove svoja lastna zbirališča, v katerih si ohranjajo domačo pesem, materinski jezik, da jim ne bode treba biti podlaga tujčevi peti ter beračiti tuje, ohole sovražnike njihovega roda za — razvedrilo. Počasi, a sigurno za ljubi narod idemo korak za korakom dalje in dalje, dokler se ne prevrne v Adri-jansko morje »Briicke bis zur Adria«, kakor se je opatijski pomol. - Ustanovilo se bode tudi prcpotrebno društvo za promet tujcev za vso Istrijo, sosebno Opatijo in Lovran. Sodbe o tem društvu nočem izgovoriti danes. Kdo naj bode prvi: kristjan ali žid?! Le toliko: Kar si podedoval trpin od svojega očeta v tužni Istri, osiguraj si, da ohraniš to ped zemlje domače sebi in svojemu rodu!
Kopniški slučaj v Zagrebu. V Zagreb je pred nekaj dnevi prišel neki mož, ki sc je predstavljal kot tajnik zunanjega ministra Ber-ger pl. \Valdenegg. Stanoval je pri nadškofu Posiloviču, se ž njim vozil na sprehod ter je imel na razpolago nadškofovo kočijo. Banu Pcjačcviču ic postal mož sumljiv in naročil je policiji, naj ga opazuje. Ko je »ministerijalni tajnik« opazil, da ga policija nadzoruje, jc takoj odpotoval v Budimpešto. Policijski agentje so šli za njim ter ga v Budimpešti aretirali. Policija meni, da je aretiranec identičen z nekim iz Avstrije izgnanim sleparjem, ki si je nadeval imena Ig. Strassnof in lg. Szcndreg.
Šolska vest. Suplent g. Feliks Zalokar jc prestavljen v Telče pri Tržišču.
»Kuga v Železnikih«. Ta vest sc je včeraj širila po Ljubljani. Pripovedovalo se je, da je neki potnik umrl v Železnikih na kugi in da so poštni voz, v katerem sc je pripeljal, sežgali. Informirali smo sc takoj in dobili iz Železnikov poročilo: Jakob Jelene, topničar-ski vojak, je bil tri dni bolan na gnojnem vnetju tnožgan. Bolnik jc umrl. Nalezljivega ui nič.
—	Umrla je gospa Frančiška Krek, rojena Kržič, poscstnica v Trbojah, soproga gospoda učitelja Vinko Kreka.
—	Zagrebški brivci so povišali cene svojemu delu. Za brijenje bo treba plačati vbrivni-cali prvega razreda 40 vin., v drugem razredu pa 30 vin.
—	Slovenske delavce odpuščajo na državnem kolodvoru v Gorici. Vedno jih odpustijo nekaj ter nadomestijo z — Nemci. Na to škandalozno postopanje železniške uprave opozarjamo državne poslance.
—	Smrt vsled opeklin. Umrl je v goriški bolnišnici oni Mihael Goljcvšček, o katerem
smo poročali, da je padel doma na ognjišče v ogenj. Opekline so mu povzročile smrt.
—	Z Dunaja. (Občni zbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju«.) Podporno društvo je imelo svoj občni zbor dnč 14. novembra t. 1. Udeležilo se ga je precejšnje število na Dunaju bivajočih Slovencev, med njimi tudi drž. posl. dr. Vovšek. Po predsednikovem pozdravu sta poročala tajnik in blagajnik o odborovem delovanju. To poročilo dobe naši podporniki in prijatelji v letnem poročilu, ki se razpošlje vkratkein. Pred volitvijo novega odbora se je vnela živahna debata o vprašanju, ali naj se tudi zastopniki dijakov pripuščajo na odborove seje društva. Končno je bil sprejet predlog: »Akademična društva »Slovenija«, »Danica« in »Sava« ter »divjaki« pošiljajo na odborove seje po enega zaupnika v informacijo odbora«. S tem se je ustreglo dolgoletni želji dijaštva in upamo, da bode ta modus olajševal pravično razdeljevanje podpor. Odbor sc hkratu obrača do slovenskih rodoljubov in korporacij, naj bi se često spominjali društva z obilitni prispevki, ki naj se blagovolijo pošiljati na naslov društvenega blagajnika g. dr. KI. Seshuna, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju I., Sin-gerstrasse 7.
—	Socialno delo. V Pulju so zborovali delavci iz mornariškega arzenala, da protestirajo proti draginji. Ko jc krščanski socialec Soffiantini podpiral resolucijo, ki so jo stavili socialni demokratje, so slednji vzlic temu žvižgali in odklonili zvezo s krščanskimi demokrati.
—	Samoumor. V Trstu sc je obesil po-strešček Ivan Gregorič.
—	Bogat plen. 25. t. m. so tržaški tatovi vlomili s ponarejenimi ključi v stanovanje nekega Banoviča, ki je posestnik neke ljudske kuhinje in ga cel dan ni doma. Tatovi so ukradli zlatnine in dragocenih kamnov v vrednosti 1077 kron, 330 lir in 1220 kron, potem 10 srečk, dve ženski obleki v vrednosti 101 K in dve moški, vredni 140 K. Gospod in gospa Bano-vič sta proti vlomu zavarovana.
—	Vesti iz Amerike. V Clevelandu so napadli roparji Antona Začela, ga okradli in težko telesno poškodovali. Zdaj se nahaja v bolnici. — V Lauriumu je umrla Rozalija Štraus, doma iz Stopič na Dolenjskem. — Pri Lockportu so našli utopljenega Alojzija Mav-karja, doma iz Gorenjega jezera pri Cerknici. Vzrok smrti je najbrž pijača. — V Aliquippi (Pa.) je zadel vlak Janeza Pakerja. Poškodba je zelo opasna. — V Calumetu (Mich.) je umri za sušico Josip Puhek, doma iz Doblič pri Črnomlju.
—	Revizija poštnih uradov na Goriškem je podeljena c. kr. poštnemu komisarju A. Po-janiju.
—	V pokoj je stopil višji poštni kontrolor K. N e u m a n n v Gorici.
—	Samomor orožnika. Na Vinici se je ustrelil orožnik Fr. Ks. S I a b i n a rodom iz Šiške.
t- Zlato poroko sta obhajala včeraj v Selah pri Kostanjevici na Krasu Jernej in Polona Pahor iz dobroznane rodbine iz Trsta.
—	Krvavo dejanje v tolerančni hiši. V
Pulju je v neki tolerančni hiši mornar Troscig smrtno nevarno v srce obstrelil neko Lidijo Mlakar in nato tudi sebe težko ranil.
ŽtajersKe novice.
š Iz Maribora. Prejeli smo to-lc poročilo: Slovenski štajerski državni in deželni poslanci so imeli v nedeljo, 25. novembra t. 1. v Mariboru zaupno posvetovanje, pri katerem so sklenili naprositi »Slovensko društvo« v Mariboru, da isto v imenu sedanjih državnih in deželnih poslancev skliče zaupni shod v Maribor, na katerega naj se pokličejo vsi sedanji državni in deželni poslanci ter 30 zaupnikov, med katerimi imajo enako zastopane biti vse sedanje politične struje štajerskih Slovencev. Na tem shodu se ima izvoliti narodni svet za štajerske Slovence ter jednoten centralni volivni odbor za bodoče državnozborske volitve. Zaradi ustanovitve narodnega sveta stopi naj Slovensko društvo v dogovor s političnim društvom Naprej v Celju. — Prav! Narodni svet je koristen in potreben. To pa žc danes lahko rečemo, da je centralni volivni odbor nemogoč, če bodo zastopniki, kakor je videti, treh struj res zastopali vsak svoje stališče. Edinost na Slovenskem Štajerskem pri volitvah je pokopana stvar; in dokler se ne potlači »Narodova« struja, je tudi noben skupni posvet nc more odkopati.
Ij V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici« je poslal g. dr. VI. R a v n i h a r 20 K kot prispevek neke kazenske poravnave.
š Nemci sami sebe časte. V Gradcu so nemški gostje v restavraciji »Zur VVicken-burg« ustanovili »Hauptmann Kopenick Klub«. Se že poznajo!
š Pogrebni zavod v mestni upravi ustanovi graška občina, ter je žc dobila za to koncesijo.
š Lepo tolažbo so dali celjski mestni očetje svojim učiteljem, ki so prosili za stanovanjske doklade. Rekli so, da priznavajo upravičeno zahtevo učiteljev in da bodo prosili pri deželi za pomoč. V Celju že sedaj ne dobijo nobenega učitelja, v prihodnje bo pa šlo to še manj, ker draginja naglo stopa. Učitelji pa s tem, kar so mestni očetje sklenili ne morejo plačevati stanovanj. Namesto da bi s šolo v Gaberji skrbeli za slovenske otroke in za tuj šolski okoliš, naj z denarjem, ki je namenjen za Gaberje nasitijo svoje lačne učitelje!
š Slovenski dijaki so na celjski višji gimnaziji pravi trpini. Ravnatelj Prof t in nemški profesorji — Slovenca sta samo dva — delajo ž njimi tako, da sc čudom čudimo, kako celjski voditelji to mirno gledajo in prenašajo. Vse kar se 7godi, je kak dopis v »Domovini«.
Prava sredstva so direktne pritožbe na ministrstvo z mnogobrojnimi podpisi in pa interpelacije po poslancih. Slučaji naj se nabirajo, po časnikih objavljajo, oskrbe naj se dokazi in potem interpelacija. Razmere dobro osvetljuje sledeči slučaj: Dne 13. julija ravno pred koncem šolskega leta so dijaki obsovraženemu profesorju Matevžu Kurz pobili okna. Pripomnimo, da je Kurz pri nemških dijakih bolj nepriljubljen kakor pri slovenskih, — a kljub temu je začel ravnatelj Proft slovenske dijake neusmiljeno preganjati, a dokazalo se jc natančno, da so bili vsi obdolženci slovenski dijaki ponoči od 13. na 14. julija doma. Proft naj išče še med Nemci krivcev. Najti mu jih ne bo težko! Sicer bo pa še najbolje storil, če profesorju Matevžu Kurz da kak lep nauk.
š Dogodki pri mariborskih občinskih volitvah. Med volilci bil je tudi neki mestni redar. Ta jc seveda napisal na volilni listek nemško-nacijonalne kandidate, a da njegov šef, župan, ne bi mislil, da je le mogoče volil rudeče, mu je izročil odprt listek, da sc je gospod župan prepričal o njegovi zvestobi. — Stavbeni moj ster 1. Fridriger, seveda nacijonalec, iztrgal je nekemu socialdemokratu volilni list, a zadnji mu je takoj za to uslugo dal zaušnico, nakar se je gospod mojster tiho odstranil.
š Shod »narodne stranke« dne 25 novembra v Rajhcnburgu se je popolnoma izjalovil. Imel jc namen, pridobiti za novo strujo kmete, pa mu niso šli na limanice. Program »narodne stranke« so odobravali le liberalci in socialni demokrati iz trga in par Tonetovih kmetov, ogromna večina kmetov ga jc zavrgla. Dr. Kukovčeva nakana, filijalko kranjskega liberalizma ustanoviti med tukajšnjimi kmeti, je bila razkrinkana. Ko se je dr. Kukovec zagnal v dr. Šusteršiča in ljudsko stranko na Kranjskem, so priredili naši kmetje navdušeno ovacijo dr. Šusteršiču. Kranjskih liberalcev in njih zveze z Nemci sc ni dotaknil. Pri verskem vprašanju nove stranke, kjer so ga kmetje zavrnili, da o tem znajo boljše govoriti duhovniki, ki so v to poklicani, je govoril v popolnem protislovju programa »narodne stranke«. Tajil je nje brezverski značaj. Župnik Cerjak je dokazal na podlagi njih programa, ki ga imajo v knjižici »Slovenski Štajerci, kaj hočemo« in pa »Narodnega Lista«, da jc nova narodna stranka protjverska. Po tem govoru so bili kmetje popolnoma na jasnem, da se gre v prvi vrsti za njih vero, zato so takoj zapustili zborovališče ter niso hoteli poslušati nadaljnih liberalnih govornikov. Ostali so v sobi lc še liberalni tržani in socialni demokrati ter Tonetovi privrženci. Pri tem shodu sc jc jasno pokazalo, da je bila večina na naši strani, četudi liberalci pri volitvi predsednika tega niso hoteli priznati.
š Z morfijem se je zastrupil finančni pro-kurator v Gradcu Karol Buhaczek.
Koroške novice.
k Tragedija. V Št. Vidu ob Glini je smr-tnonevarno obstrelil mizarski pomočnik Roman S i 11 e r svojega mojstra Edvarda Popi-ča. Popič je Sitterja odpustil, ker je imel neko razmerje s hčerjo hišnega gospodarja. Sittcr je nato s strelom nevarno ranil hčer hišnega gespodaria Rezi Paul in sebe.
k K smrti na vešala je od celovškega porotnega sodišča obsojena dekla Elizabeta Fritz, katera je dne 10. oktobra 1. 1. vrgla svoje štiri tedne staro dete moškega spola v mestni jarek v Frežali, da je utonilo. Obsojenka je stara 26 let. — V Prežah so pa tudi zdaj dobili drugo detomorilko v osebi neke perice. Kakor je bilo žc svoječasno poročano, so tudi v Frežali našli v začetku meseca oktobra šc eno mrtvo dete v nekem polodprtem vodnjaku. Morilke takrat niso mogli izslediti. Zdaj jc pa vendar enkrat prišla v roke pravice.
LIufell&nsKe noulce,
lj V častni spomin Simona Gregorčiča.
V četrtek, 29. t. m. priredi »Leonova dr u ž b a« predava n j e o S im o n u G r e-g o r č i č u. Predaval bo g. T e r s e g I a v. Ker je dični pesnik tako nenadoma odšel tja, od koder ni več vrnitve, nam bo g. predavatelj šc enkrat predočil njegovo podobo, da ta podoba živi dalje in dalje in sije z rožno milino v dušo slovenskega ijudstva. Nesmrtnost v spominu narodov dajejo dela, a v duši naroda živi nesmrtno Ic tisti, ki je kazal s svojimi deli narodu pot k idealom. In tak mož je bil Simon Gregorčič! — Predavanje bo v mali dvorani »Uniona« in se začne ob pol 8. uri. (Napovedanega predavanja o »tragiki« ta večer ne bo.)
lj Iz telovadnice. Telovadne ure so sc razdelile sledeče: pondeljek, starejši gospodje od 8,—10. ure; torek, člani od 8,—10. ure: sreda, ženska telovadba od 8.---10. ure; četrtek, člani od 8,—10. ure; petek, naraščaj od 8,—10. ure, nedelja, vaditeljski zbor od 8.—12. ure dopoldne in člani od 4.—6. ure popoldne. Gospodične, ki žele obiskovati žensko telovadbo, naj sc blagovolijo zglasiti pri načelnici ženskega oddelka slov. kršč. soc. zveze, g. M a n f r e d o. Obisk vseh telovadnih ur jc nepričakovano obilen, zlasti živahno ic v telovadnici pri telovadnih urah članov ob torkih in četrtkih zvečer ter nedeljo popoldne.
Ij Umrla je v nedeljo ponoči ob 3M 1. uri v Ljubljani g. Marija C e p u d c r, soproga mestnega učitelja, po kratki mučni bolezni. N. v. m. p.! — V Salendrovih ulicah št. 3 je umrla Mar. Dejak, v Komenskega ulicah pa sprevodnik Ferdo P r c m o s c r. — V bolnici so umrli; uradni sluga Leopold Cernak, agent Jožef Eisctizopf in krojačeva žena Frančiška Fa b j a n.
Ij »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri v vinski kleti hotela »Union« društveni koncert za člane. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Člani so prosti, nečlani plačajo 40 vin.
Ij Izvanrednl občn' zbor »deželne zadruge brivcev, frizerjev In lasničarjev v Ljubljani«,
ki se je vršil včeraj, dne 26. t. in., ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Ilirija«, bil je jako dobro obiskan. Po pozdravu predsednikovem, prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se brez ugovora odobri. Glavna točka zborovanja jc bil nedeljski počitek. Referent v tej zadevi jc bil g. Frankheim, kateri predlaga, da bi sc sedaj obstoječe predpise za nedeljski počitek v toliko premenilo, da bi smeli brivci odpirati svojo obrt zjutraj kadar bi hoteli in sicer v poletnem času ob 5. uri, v zimskem pa ob 6. uri. Brivnicc naj bi se v predpustnem času zapirale ob 1. uri, potem pa ob 3. uri zopet do 5. ure odprle. — Pomočniki, kateri so bili zastopani po svojem predsedniku g. Markoviču in odborniku Kralju, protestirajo odločno proti temu. — G. Frankheim prečita netnško resolucijo, katera obseza to spremembo nedeljskega počitka, zastopnika pomočnikov pa izjavita, da nemško ne razumeta, na kar jima predsednik Valentič isto v slovensko prestavi in izjavi, da se bode resolucija na deželno vlado vložila v slovenskem jeziku. — Pri podrobni razpravi posezali so v debato zastopnika pomočnikov, Frankheim,Franchctti in drugi. Posebnega zanimanja za prenaredbo pa ni bilo opaziti. Končno sc sprejme resolucija z nekaterimi spremembami, da v predpustnem času smejo brivnicc popoldan od 3. do 5. ure odprte imeti le oni brivci, kateri imajo damske salone in streči smejo le damam, dalje, da se sprememba nedeljskega počitka ne zadeva prav nič pomočnikov, temveč edino le gospodarje same. Ko se še izvoli deputacija, katera ima vročiti to resolucijo deželni vladi, zaključi predsednik g. Valentič občni zbor.
lj Društvo slovenskih profesorjev priredi prijateljski sestanek v petek, 30. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega Doma« v Ljubljani. Na tem sestanku bo g. prof. dr. Ztnavc poročal o shodu avstrijskih profesorskih društev, ki se je vršil v Pragi dnč 18. t. m. Vse člane k udeležbi vljudno vabi odbor.
Ij Iz Amerike je včeraj prišlo nazaj 160 Slovencev.
lj Nesreča. V deželno bolnišnico so pripeljali služkinjo Marijo Gabcrčevo iz Sv. Katarine pri Tržiču, ker je padla raz lestvo in si zlomila pod kolenom levo nogo.
Ij Gostilničarji. Izredni občni zbor »Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev« v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 29. novembra t. 1., točno ob pol treh popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na dnevnem redu jc med drugim: Ureditev cen jedil in pijač. Ureditev prodaje smodk v gostilnah. Izpremcmba S 4. zadružnih pravil(§ 17. k. z. p.) — Predlog glede na proste policijske ure. Predlog glede na prvi kranjski gostilničarski shod v Ljubljani. — O prodaji piva v steklenicah. — Resolucija glede barantije s koncesijami in po-deljcnje istih. —- Resolucija glede privatnih iz-kuhov ter vinotočov. Raznoterosti.
Ij Neprevidno ravnanje s špiritom. Ko je v nedeljo dopoldne kuhala sprevodnikova žena Ivana Moharjeva, stanujoča na Dunajski cesti št. 47, na špiritu kavo, ie vlila še na goreč špirit novega. Pri tem sc jc vnel špirit v steklenici, katera je eksplodirala. Goreč špirit je odlctel na Moharjevo, ki sc je na prsih m rokah opekla. Tudi njena štiriletna hči, katero jc pestovala, je dobila na glavi in rokah močne opekline.
lj Mrtvega je našel v gozdu pri Babni gorici neki lovec nekega neznanca. Sc je li izvršil zločin ali samoumor, je še neznano.
lj Pobegnil je neznano kam 171etni jer-menarski vajenec Andrej Jekovcc, ki se jc učil pri gospodu Jakobu Šegi na Poljanski cesti št. 49.
li Poneveril je v Budimpešti 39!etni dr. Edmund Gyurky do 100.000 kron in pobegnil. V Budimpešti jc imel svojo pisarno in prodajal za razne stranke žito. Njegova slika je razstav ljena na policijskih oglasih.
lj Havelok ukradel jc v soboto popol. izpod Olupove prodajalnice na Starem trgu 36-ietni mizarski pomočnik Alojzij Fischler, rodom s Primorskega. To je pa opazil gospod Olup, ki je za tatom stekel in mu havelok odvzel, njega pa izročil policiji.
Ij Aretovan jc bil na južnem kolodvoru po nadstražniku Večerinu Jožef Campa iz so-draške okolice, ker je hotel poslati izseljevalni agenturi Zvvilchenbart v Bazlu neko osebo, da bi jo ta spravila potem s seboj v Ameriko. Zato bi dobil 10 kron. Izročili so ga sodišču.
Ij Panorama-Kosmorama. Ena izmed najzanimivejših serij .hkrati tudi novost, je brez dvoma »potovanje na sever«, ki sc vidi tekoči teden v panorami-kosmorami. Opozarjamo zlasti srednješolsko mladino na to serijo, saj vidijo v naravnih posnetkih veliko delov onega sveta na severu, ki še danes ni raziskan. Nekaj slik in prizorov jc bajnolepih, n. pr. polnočno solnce na poti proti severnem polu, proti Špicbcrgom; dalje se vidi geogra-fično znameniti severni pol (rtič! »Nord-kap«),gorske pokrajine z ledeniki, segajočimi tja v morje itd. — Ta poučna serija prve vrste sc sme res priporočati. Prihodnji teden: Mehika.
Ij Pogreb Franc Borštnikov se ni vršil ob na tri, kakor jc bilo pisano po pomoti stav-ca, ampak 3/» na štiri._
Književnost In umetnost,
* O slovenskih umetnikih na sofijski razstavi pišejo »Belgraiskc novine«: »Knez Ferdinand jc kupil na II. jugoslovanski razstavi veliko število slik in sicer največ od Hrvatov, potem od Bolgarov in Srbov, a najmanj od Slovencev. V slovenskem predelu ie kupil slike žc prej znanih umetnikov; tako od G r o-
h a r j a. Vesela, J a ni e in S a n 11 j a. Istotako pa je kupil eno sliko od prej tod manj znanega slovenskega umetnika Srečka M a-goliča, ki se je s svojimi umetniškimi deli zelo odlikoval in to celo v slovenskem oddelku, kjer so bili slikarji najjačje zastopani. Magolič je dosegel s svojimi dosedanjimi deli velik vspeh, ki je zdaj na II. jugoslovanski razstavi povečan zlasti zato, ker niso marali njegovi protivniki, urejevaČi slovenskega oddelka, njegovih najboljših del niti poslati na sofijsko razstavo. In tudi tiste njegove slike, ki so jih razstavili, so spravili na tako neugodno mesto, da bi bile morale ostati skoro neopažene in to tembolj, ker jc ime umetnika tam šc neznano. To bi se bilo tudi zgodilo, da bi slike same ne bile vzbudile splošne pozornosti. Zanje se je zanimal knez sam, ki ima brez dvoma dober umetniški uktis in lepe stvari zato gotovo nc prezre.«
* »Nihilistinja«. V Zagrebu se pripravlja zdaj gledališče na premijero nove operete pl. Zajca, znanega glasbenika. Libreto je napisal Otto. Glavno ulogo bo pela Slovenka Pola-kova. Opereto bo vprizorilo več dunajskih gledališč, za kar se že vrše med komponistom in dunajskimi gledališkimi upravami pogajanja. V Zagrebu se vrši premijera 5. decembra.
Razne stvar!.
Obravnava proti čevljarju Vogtu sc bo
vršila v Berolinu dne I. decembra in bo trajala samo en dan.
Francoska šolska ladja »Algeciras«, ki jc imela na krovu 500 mož, je popolnoma pogorela. Mnogo oseb je ranjenih, tri pogrešajo.
Nevesto in sebe ustrelil jc v Šemnici ksylograf Karol Reinhart iz Gradca.
Stavka trgovcev in delavcev. Demonstracijski sliod trgovcev in delavcev v Genovi je sklenil na dan otvoritve parlamenta uprizoriti v vseh italijanskih lukali splošno stavko, kot protest proti neredu na italijanskih železnicah.
Intimnosti z ruskega dvora. Car jc dovolil v ločitev zakona kneza Ronianovskega viteza Leuchtenberškega in njegove gospe Anastazije Nikolajevnc rojene črnogorske prince-zi n je. ter dovolil, da Anastazijo Nikolajevim poroči veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Turškemu sultanu se je predvčerajšnjim bolezen tako poslabšala, da ni mogel sprejeti v avdijenci novega avstroogrskega poslanika markija Pallavicinia ter se opravičil po Ga-libbeju.
Demonstracija hišnih posestnikov. Hišni posestniki v Karlovih varili so 25. t. m. priredili velik demonstracijski obhod proti neizmernemu povišanju dav kov. Na čelu obhoda, katerega se je vdeležilo 1000 ljudij, so korakali poslanci. Okrajni glavar ic obljubil odpomoč.
Roparji ubili osem oseb. V Monrealu na Siciliji so roparji udrli v neko kmečko hišo in ubili več oseb, ter odnesli seboj vse, kar je bilo v hiši. Nihče ne ve, kdo so bili roparji.
Nesreča pri avtomobilu! dirki. V Filad"l-tiji ie zavozil dirkajoči avtomobil voz 60 H med 200 gledalcev. Osem oseb je nevarno, veliko pa lahko ranjenih.
Večkratni morilec prijet. Zaprli so v Pragi pri nekem vlomu nekega Zimo. ki je prejšnjo noč posilil na polju neko deklico. Značilno jc, da jc bila na ravno tem kraju leta 1904 umorjena na živinski način neka deklica. Zimo so takrat zaprli, ker so sumili, da je on umoril deklico, a so ga izpustili, ker niso imeli dokazov. Nekaj mesecev pozneje so ga zopet zaprli, ker je bila ravnotam umorjena neka ženska, a so ga porotniki oprostili. Zdaj so prepričani, da ic Zima morilec obeh deklic in upajo, da mu to tudi dokažejo.
(iiron. o katerega razmerju do grofice Montignoso, se ie pred leti mnogo pisalo, se bo poročil z neko gospodično Beanc, nečakinjo nekega Graccrja.
TelgfontkK ln HfzcjGuna poročilo.
POGREB SIMONA GREGORČIČA.
K o b a r i d, 27. nov. Sprevod (iregorčiča veličasten, povsod mnogo ljudstva, povsod zvonili. V Solkanu, Kanalu, Tolminu in Kobaridu so bili velikanski sprevodi. Pesnika spremljale ogromne množice. Sodelovali so Sokoli, požarne hrambe in druga društva. Pogreb v Libušniah pod Krnom se je vršil danes zjutraj.
VOLILNA REFORMA V DRŽAVNEM ZBORU.
D u n a j, 27. nov. Državna zbornica je danes nadaljevala specialno debato o S 42. Choc |e zahteval, naj se § 42 črta in naj se preide preko Pergeltovega predloga v delegaciji, nakar jc bila debata sklenjena ter so se volili glavni govorniki. Pro ni bil noben vpisan. Glavni govornik N i c t s c h e jc govoril za Pergeltov predlog. Sledili so stvarni popravki. Sternberg je tako napadal krono, da mu je predsednik vzel besedo.
D u n a j, 27. nov. Sternberg je v svojem prvem »popravku« danes napadel kralja ogrskega, češ, da se vmešava v avstrijsko ustavo ter je pozval armado, naj brani avstrijske manjšine tudi proti dvoru. Predsednik je Sternbergu nato odvzel besedo. Tudi pri drugem popravku je Sternberg tako žalil krono, da mu je bila odvzeta beseda. Tudi Holauske-ga predsednik ni pustil govoriti naprej, ko ie protestiral proti vplivu krone na parlamentarno telo. Glasovanje se vrši po imenih.
SHOD V ŠT. PETRU PRI GORICI.
Gorica, 26. nov. Včerajšnjega zaupnega shoda se je udeležilo 350 mož. Navdušenje je bilo veliko. Govorili so dr. Gregorčič, Prem-rov, dr. Dermastia. Nekdo je hotel ugovarjati, ko je bil pa pozvan, naj govori, je pobegnil. Na predlog županov so zborovale! z velikim ogorčenjem protestirali proti pisanju
»Soče«, ki je pisala, da bodo na shodu zbrani sami backl. Shod je z navdušenjem sprejel zaupnico In zahvalo dr. Gregorčiču In poslancem »Slovanske zveze».
KITAJSKI DELAVCI NA OGRSKEM.
Budimpešta, 27. nov. Kmetijska družba je sklenila najeti za poljedelska dela 20.000 Kitajcev za slučaj, če b| ogrski kmetski posli ne hoteli skleniti pogodbe za prihodnje leto.
TROZVEZA DO L. 1914.
B e r o 11 n, 27. nov. »Hannoveranlscher Courier« poroča iz verodostojnega vira, da bo trozveza trajala do I. 1914.
ŠTRAJK CARINSKIH URADNIKOV V ITALIJI.
R I m, 27. nov. Carinski uradniki stavkajo. Blago zaostaja, posebno v Milanu in Genovi so štrajkujočl uradniki solidarni. Vzrok je zavrnitev prošenj na finančnega ministra za povišanje plač in Izpremembo poslovnika.
NASLEDNIK NADŠKOFA STABLEVSKEGA.
L i p s k o, 27. nov. Za kandidata nadškofa .Stablevskega se imenuje saški princ Maks, kl ima mnogo upanja, da postane nadškof. Princ Maks je kandidat nemškega cesarja in ima baje mnogo zaslombe tudi v Rimu.
SOPROGO UMORIL.
Budimpešta, 27. nov. Tu Je agent Emil Spitzer ustrelil svojo soprogo, katero je zasačil v družbi z nekim ritmojstrom. Ob mrtvi ženski sta se moža pretepla do krvi.
SRBSKO DEMENTIRANJE.
B e I g r a d, 27. nov. Srbska vlada de-mentira vest »Leipzlger Tagblatta« o zaroti proti dinastiji Karagjorgjevičev.
PREGANJANJE MISIJONARJEV.
Kanton, 27. nov. Tu so Kitajci zopet pričeli preganjati misijonarje in so oropali več cerkvenih posestev.
PROTI SMRTNI KAZNI.
Pariz, 27. nov. Odsek za justično reformo se je Izrekel za odpravo smrtne kazni.
BIVŠI MINISTER NAPADEN.
P a r i z, 27. nov. Včeraj je nemška igralka Adday štirikrat ustrelila na bivšega finančnega ministra Merlana, ki je lahko ranjen. Na-padalko so prijeli.
VELIKI ROPI.
Peterburg, 27. nov. Poljska sociali-stiška stranka uradno naznanja, da je bilo iz poštnega voza pri Rogovu oropanih 1 milijon 400 tisoč rubljev in da torej ni resnično vladno poročilo o neznatnem ropu. Socialistiška stranka med seboj občuje s pomočjo brezžičnega brzojava.
Odesa, 27. nov. Na kolodvoru v Odesi so prijeli neko žensko, v katere prtljagi je bilo mnogo vrednostnih papirjev. Sumijo da, se je ta ženska udeležila velikega ropa v Peterburgu, pri katerem je bilo oropanih 363 tisoč rubljev.
IZROČITEV RUSKIH BEGUNCEV.
B e r o I i n, 27. nov. Med Nemčijo ln Rusijo se napravlja nova pogodba, po kateri bi si obe državi izročili politične begunce.
RUSKI KMETJE PRODAJAJO SVOJE HČERE.
K a z a n, 27. nov. Vsled silne lakote prodajajo kmetje svoje hčere. Deklice od 12. do 17. let prodajajo po 100 do 150 rubljev.
Iz slovanskega sveta.
sl Slenkiewicz nemškemu cesarju. Slavni poljski pisatelj Sienkiewicz je pisal nemškemu cesarju dolgo pismo, v katerem protestuje glede na preganjanje poljske dece po pruski birokraciji.
sl Bolgarski jezik na univerzi v Lipskem. Profesor Waygand je začel začetkom šolskega leta na lipski univerzi predavati bolgarski jezik; četudi se ta jezik poprej na tej univerzi ni predaval, vendar začetek je lep. Predavanja se udeležuje 16 poslušalcev; med njimi je 6 Nemcev (ena dama). 2 Rusa, 1 Ceh in 1 Belgijec. Število poslušalcev je radi tega tako majhno, ker se v seminar sprejemajo samo tisti poslušalci, ki že malo poznajo bolgarski jezik.
Za Ciril Metodovo družbo so poslali našemu upravništvu: Mohorjani iz Rečice v Savinjski dolini K 33. — Mohorjani v Št. Ilju pod Turjakom zložili 10 K. Slavno društvo »Kranj« K 11.70. Mohorjani iz Tomaj, pošta Sežana 20 kron.
Vrli Mohorjani pri sv. Jakobu v Ljubljani deset kron.
r
r/lH rt lil I < IM i >1 |H 11
dne 21 nnvembr-.
		*			P	
•o^eje n>e»i • »	t«			loo kg pAe>> m. St t>	.'MIko	
. M. v.	»		j«,	■ . * a '	J	0
. m. v.	M		i<	• . « . •	7"	
fclečit- nit .i		1 »0		. . R .	ift	0
iaSiCje » svf»i	t	i	9	» . • n *	23 "	
. prek			9	• • a a 6	.<2 4	
- < Aliunuvii inem	.	i		■ . » - "	:-2 m	
Ko/ljič . . . .			4>	7 a ' » »	1	8
lagnje . .	m	1	4'	» » i » "	)4	l
•IttnIO		2	8"	, koruzne muke	1»	—
„ surovo	a		. i	, ajdove ,		
N4H»1 pifcsičjii			11			
■•lan na ivcia	t	l 7		"ižol, liter		2*
• prekaiena		1 7n		irah >	-	2*
Salo.....		t b		«•<»» . .		
				Kaša, , . .	-	2?
iajia, tri .		-	.t	Kičet,.....		22
Mleku, liter			1«			
, . posneto			(>H	PSenicu LOO kt	1-	5n
Smetana sladka,	Iii	i	20	K) • ■	fi	
. kisia,			9	Jermen >	H	60
Med, kg . . .		1	21	Ove« > •	1/	
Kroni, ir, 100 kg		4	2	Ajda » •	r	5
ISCauec		l		l"TOSO. belo • >	17	
Golob . ,		-	30	„ navadno „ ,	16	_
		1	6	Kuruik	16	6"
		6	-	, bosenska ,	-	—
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem v06 2m, srednji ziačni tlak 7 6 0 mm
C»8 tipn*
zoTMllja
23 9. zvei
Sutoje
b.ro-nieTB t mm
Temp«-riitur.
P« CeUiju
VetrOTi
Nebo
742 3
21
7. zjutr-2. pop.
'4 2
3f9
3 1 sl. )ug del megla
06 4-6
sl. ssvzh. sl. svzh.
megla del. jasno
<= £ a Sob
0-0
Srednja včerajšnja temp. 2'6°, norm. 1 3°.

Trgovski pomočnik
vešč v špecerijski kakor tudi v mešani stroki, želi takoj premenitt službo-
Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2654 3-2
2enonad- ■ ; - ; stropni H I S I
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2i 6 10-6
Službo išče
2668 3—2
kuharica,
najrajše v župnišču.
Naslov pove upravništvo ^Slovenca".
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjena zaloge:
Zimske jope	2428 22 za dame . od gl. 2*50 višje obleka iz
sukna . . „ „	2 50 „
pelerina.......2*50 „
havelok . . „ „	2 50 „ dolga zimska suknja „ „	5«— „ sako iz ko-žuhovine . „ „	7 50 „
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
26S1
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Janez Nep. Skvarča
škof. duhovni svetnik, vpokojeni župnik Budanjski
po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti, danes zjutraj ob 7. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v čelrtek 29.1. m. pop. ob treh iz Leonišča na pokopališče k sv. Križu.
Pogrebna sv. maša in bilje se bodo opravile v Budanjah. Dragi rajnik se priporoča v molitev vsem znancem in prijateljem. Ljubljana, 27. nov. 1906.
Žalujoča mati, bratje in sestre.
m
vSP
MES
P
949 80
se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred iivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce". Ker mi •vojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posamnih delov,	,
Izredno znižane cene
pri
Veliki tovarni
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — S*. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine za gospode.	2621 20-3
A. LUKIC,
poslovodkinja.
Prav blizu tovarne na Savi pri Jesenicah se odda na račun ali pa v najem
gostilna
z velikimi gostilniškimi prostori, salonom in veliko klejjo, ki"je pripravna tudi za večjo trgovino z vinom.
Proda se pa tudi celo posestvo, ki obsega bito t 2" sobami, prostoren hlev, ledenica, salon, nekaj polja in saden vrt tik hiše. Vse posestvo obsega 3 orale. Več se poizve pri	2'355 3—2
J. Markež, Jesenice, Gorenj.
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih in
> i-u I o M o
> S r-
n oj N = _
D, O O C «? « O.
m
o1^ XI N
CQ „
.S®"-C m
O
VŽIGALICE
družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani.
MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR!
Te vžigalice bo vprid d.užbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.
Stev. 3 73.
Razpis.
2672 3—1
,,Slovenska Matica" v Ljubljani razpisuje službeno mesto
wr društvenega tajnika
ker se je dozdanji gospod tajnik svoji službi odpovedal. — S to službo je združen; letna plača 1800 K.;
Razpisana služba se odda začasno za dobo enega leta, t. j. od dnč 16 fe bruarja 1907 do dnč 15. februarja 1908.
Ako bo službovanje novega tajnika ustrezalo, sklene društveni odbor ž njim pc preteku enega leta na .podstavi § 30. opravilnega reda novo pogodbo za dobo treh let Tisti, ki mislijo prositi za to službo, naj vložč svoje prošnje z dokazili, da sc književno izobraženi in v pisarniških administrativnih posli* izvežbani,
do dne 20. decembra 1906
pri podpisanem odboru.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1906.
Za odbor „Slovenske Matice":
Fr. Leveč,	Ivan Šubic,
predsednik.	odbornik.
riETI RIHi^lf A riDI I7DI ZDRUŽENIH PIVO VAREN ZALEG in LA&KI UCnI—UnU^DA TRG v LJubljani, telef. št 163. =
pHperefl« •«•(•
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. —M—
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena let. 1854.	w Ljubljani, Mfolfove ulice štew. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 160—11
eno |» i
v sodiih in mtvklenicah.