14. julija 1938 Pravičnost in pošten;e naj vladata svet Hi Leto II Št. 27 'ovatmvda SOCIALNO POLITIČNI, KJJJ=LTrjJJR_^M_J^2!__Sjrjj_OJ*J^ Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10"—, polletno Din 20" . celoletno Din 40’ . Posamezna številka Din 1 —. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Postnočekovm račun štev. 17.177. Poštni predal stev. 74. Naročniki! Upamo, da boste po prejemu obvestila o višini Vašega dolga storili le svojo častno dolžnost s tem, da boste po priloženi položnici nakazali zaostalo naročnino. Tujčev kapital «Jutro® z dne 10. julija 1.1. prinaša ta članek, ki ga zaradi zanimivosti in nadaljnjih razmotrivanj prinašamo v celoti. «V naši javnosti opažamo zadnja leta rastoči odpor proti tujemu kapitalu, ki vedno bolj prodira v naše gospodarstvo in tudi z velikim uspehom izkorišča naše naravno bogastvo. Pred štirimi tetini smo na vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani čuli ostre besede proti delovanju tujcev v naši državi in proti navalu tujega kapitala v naše gospodarstvo. Iz referata predsednika kongresa g. Staneta Vidmarja smo na tem mestu objavili 15. junija stališče trgovstva v tem važnem vprašanju, ki se je glasilo takole: «Končno je treba izdati energične ukrepe proti navalu tujcev v naše gospodarstvo in temeljito revidirati vse koncesije, izdane tujcem. Vprašanje navala tujega kapitala v naše gospodarstvo je eno najbolj' žalostnih poglavij in nam prav gotovo ni v čast. Tuj kapital ne prihaja k nam, da oplodi domače gospodarstvo in da se zadovolji s poštenimi in primernimi zaslužkom, marveč prihaja k nam, da na brezobziren način črpa naša naravna bogastva, pri tem pa uživa nezaslišane privilegije in olajšave ter izvaža po tajnih kanalih svoje ogromne dobičke iz države. To, kar si dovoljuje tuji kapital pri nas, ni več gospodarsko izkoriščanje, marveč čisto navadno pljaokanja. Pri tem opažamo tudi pojave neverjetne prepotentnosti in dobivamo vtis, kakor da bi bili tujci gospodarji naše zemlje in ne mi. Zato smatramo, da je skrajni čas, da napravimo red tudi v tem vprašanju, da se odvzamejo inozemskemu kapitalu privilegiji ter vse olajšave in ugodnosti, ki jih domači podjetniki ne uživa mo.» Gornje stališče so delegati iz vse države spontano odobravali in lahko trdimo, da s tem stališčem soglaša ogromna večina vse naše javnosti. Redki zagovorniki tujega kapitala v naši državi se rekrutirajo predvsem iz vrst onih, ki imajo od tega tujega kapitala neposredne koristi. Med gospodarskimi in političnimi dnevniki in časopisi pa smatra za potrebno nastopiti v obrambo tujega kapitala edino beograjsko «Narodno blagostanje«, ki ga urejuje dr. Velimir Bajkič. Na pisanje tega lista smo že ponovno opozorili in se ne čudimo, da nastopa ta list v obrambo tujega kapitala tudi o priliki otvoritve tvornice za elektrolizo bakra v Boru. V članku pod naslovom «jedan istoriski dokument o stra-nom kapitalu« pa gre sedaj ta list tako daleč, da označuje protivnike tujega kapitala kot skupinice in poedince, ki nič ne pomenijo. V uvodu k temu članku pravi namreč naslednje: «Ne-prijateljstvo proti tujemu kapitalu vzdržujejo pri nas neke maloštevilne skupinice in poedinice, ki niti po svojem številu, niti po svoji strokovnosti ne pomenijo nikakega števila pred širokimi musami našega naroda.» V drugem, članku pod naslovom «Praznik bakra v Boru« pa se »Narod- l/aSokola Vse evropsko časopisje je s priznanjem ter silno obširno poročalo o impozantnem poteku jubilejnega zleta. Triumfalen je bil zaključek X. vse-sokolskega zleta v Pragi. Sokolska vojska se je disciplinirano razšla, večne trajnosti pa so odlična priznanja, ki so jih na naslov sokolstva izrekli odlični predstavniki drugih narodov, ki so sokolstvo označili za vzgled. Odličen predstavnik belgijske gimnastike d. d A Iviella je dejal: Tako je treba telovaditi, da se bo razvilo telo, da se bo ohranilo zdravje. Smatrati pa telovadbo kot borbeni šport, ki zajam-čuje oblikovanje množice v duhu izboljšanja rase, je še boljše. Toda oblikovati iz gimnastike ter telovadbe sredstvo narodne vzgoje, ki mu je cilj najširša socialna pravda in boljši sporazum med vsemi sloji prebivalstva, to je dalo od svoje ustanovitve samo sokolstvo. Sokolsko telovadno vežbanje ustreza stvarno onim idealom, ki si jih stavi tista država, ki ljubi lepoto duha in telesa. Za nas je sokolstvo vzor, ki mu morama slediti, je ideal, ki ga moramo doseči. Vsi tisti, ki so prišli v velikem številu na vsesokolski zlet v Prago, so postali veliki ter navdušeni propagatorji sokolskih idealov. In tako bo še trdneje mogoče uresničiti oni človečanski ideal, po katerem naj postanejo civilizirani narodi bratski ter enakopravni člani složne rodbine v skupnem prizadevanju za dobro sveta in slogo vseh ljudi. Solzolska misel je lepa, je plemenita in v svoji enostavnosti vzvišena. Ta misel približuje in spaja s svojim člove-čanstvom ves narod od najmlajših do najstarejših, moške ter ženske v veliko družino, v kateri kažejo člani med seboj >prisrčno bratstvo ter popolno medsebojno spoštovanje. Sokolstvo uresničuje na dovršen način ono lepo geslo: «Vsi za enega, eden za vse.» — Težko je umirati za svobodo in samostojno državo, toda še vedno lažje, kakor ohraniti ter ustvarjati državo, je braniti njen obstanek v duhu napredka. Sokolstvo je dokazalo, da je kos tej veliki nalogi. Plodovi lunešlcega Jela To leto je nagemu marljivemu kmetu v splošnem mnogo obetalo1. Posebno naši napredni vinogradniki so se že veselili dobre trgatve, ki. je bila v posled,-njli letih zelo pičla. Toda zadnjo nedeljo je pustošila v brežiško-savsko-sotlskem kotu ogromna toča in so> poročila o tem obupna. Obupanci kličejo javnost na pomoč. Vprašanje pa je, kdo naj jim pomaga? Težko je odgovoriti na to vprašlanje. Na kakšen način: ž denarjem, s potrebščinami ali z javnimi deli? Pomoč je nujna in tudi mogoča. Ponavljamo, da je najbolj važno in nujno vprašanje pametnega splošnega obvez- nega zavarovanja, ki bo upoštevalo vse najvažnejše gospodarske panoge podeželja. To vprašanje je treba rešiti ne samo hitro, temveč res smotrno in do konca. Samo majhne, le bolj slučajne podpore malo zaležejo in je ta miloščina našemu zavednemu kmetu zo-perna. Vsako leto pridno potujejo po .deželi strokovna poverjenstva, ki popisujejo škodo po toči in statistika pove, da točia vedno ogroža plodove kmečkega dela. Urejeno splošno zavarovanje podežel-; skih dobrin je pa mogoSe in neutrpno ; potrebno. Na delo torej za skupen dobiček! Poverjeniki! Vedno imej pred očmi to zavest, da sl tedaj, ko si prevzel mesto poverjenika storil hkrati dve dejanji: z delom boš dokazal svojo marljivost ali pa svojo malomarnost. Kaj si raje prvo ali drugo? Resnica bode v oči Interesantno je, da tudi ljubljanski «Slovenec» ni mogel mimo edinstvenega vsesokolskega zleta v Pragi. Seveda je o tem zabeležil zelo malo, toda to, kar je napisal, je napisal na način, kakor menda nihče po vsem slovanskem svetu in tudi ne v ostalih državah. Tudi nemški listi so priznali vso mogočnost in veličastnost praških dni. Samo pri «Slovencu» morajo vedeti, da sami sebi lažejo, ko prinašajo tendenciozne, izmišljene vesti in se obregajo ob stvari, ki bi jih vsakdo pustil v miru. Pa ko bi pomislili na resnično dejstvo, da je ves češkoslovaški narod gledal v vsesokol-skem zletu splošno državno in narodno prireditev itn da je tudi glasilo Češkoslovaške katoliške stranke z daljšimi uvodniki pozdravilo vsesokolski zlet in da je mnogim prireditvam prisostvoval tudi voditelj te stranke g. dr. Šramek, bi gotovo rajši molčali. Naša javnost se na ta »Slovenčeva« poročila samo smeje, ker dobro ve, da je resnica popolnoma drugačna. Saj so gotovo sami slišali od Sokolov in So>-kolic, ki so se vrnili v naše kraje, kaj in kako je bilo v Pragi. Naročniki! — Mnogo vas je, ki še sedaj dolgujete naročnino za leto 1937. Ker bomo primorani takim prekiniti pošiljanje lista, ponovno prosimo da nakažete zaostalo naročnino. no blagostanje« po v/pen j a do trditve, da je uprava Francoske družbe bor-skih rudnikov pristala na žrtev, kakršne Francija verjetno ne bi nikoli zahtevala in kakršno bi družba v Franciji najbrž odbila. Z »Narodnim blagostanjem» v vprašanju tujega kapitala spričo takih nemogočih trditev rie bomo polemizirali, ker ne moremo prepostavljati tolike neinformiranosti, da bi lahko verjeli, da je vse to napisano v dobri veri. Glede Francoske družbe borskih rudnikov in njenih ugodnosti pa smo na tem mestu že ponovno iznesli svoje stališče. Znano je, da to podjetje ne ve, kako bi skrilo svoje bajne dobičke. Za leto 1937. je podjetje «izkazalo» 107.7 milijona frankov čistega dobička, nasproti 51.0 milijona frankov v prejšnjem letu in 26.3 milijona frankov v letu 1935. Da bi se ogromni dobiček razdelil na večje število delnic, tako da dividenda ne bi znašala kakor za leto 1936. kar 275% nominalne vrednosti delnic, so iglavnico lani povišali od 15 na 60 milijonov frankov. Navzlic ogromnim izkazanim dobičkom kopiči družba vsako leto znatne vsote za razne rezerve in je lani izkazala poleg rednih rezerv še 105 milijonov frankov specialnih rezerv, ki predstavljajo tesavrirane dobičke, obenem pa je doslej odpisala od svojih investicij 130 milijonov frankov. -kola ČOS, sokolski veterani in nato mlajše generacije. Sprevod pa je zaključil močan oddelek 800 jezdecev. Navdušenje, ki je spremljalo ta sprevod, ki je trajal polnih pet ur, je nepo-pisljiv, to je treba videti. Vsem pa, ki so bili soudeleženi pri tem triumfu, bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu. Isti dan popoldne se je vrstil kot zaključek prireditev nastop bratskih češkoslovaških, romunskih in naših vojsk ob navzočnosti do 450.000 gledalcev. Nepopisno je bilo navdušenje množic, ki so verno sledile od točke do točke in še po končanem nastopu se ta tisoč in tisočglava množica kar ni hotela raziti in je navdušenje1 naraslo do orkana, ko so po nastopu vse tri vojske napravile defile mimo tribune, kjer je sedel pre-zident dr. Beneš. Ko je jugoslovanska vojaška delegacija korakala mimo pre-zidentske tribune, je množica v pravem deliriju navdušenja ploskala, vzklikala, valovila, da vsega tega navdušenja ni mogoče popisati. Ko* pa je zapustil tribuno dr. Beneš, je trajalo nekaj ur, da se je stadion do kraja izpraznil. Veličastni vsesokolski zlet v zlati Pragi je končan. Po vsej prostrani češkoslovaški domovini in v inozemstvu je napravil vsesokolski zlet v Pragi silen dojem, na njene goste, na zastopnike vsega sveta, z njimi so odnesli de-settisoči udeležencev nezrušljivo zavest sokolskega bratstva, neomajne trdnosti sokolske vzajemnosti in mogočno afirmacijo češkoslovaške suverenosti in demokratske svobode. Ameriški trusti in Roosevelt Ker je naša država večji del poljedelska in je naš kapitalizem šele v povojih, si lahko ustvarimo primerno sliko o ameriškem velekapitali§tičnem gospodarstvu. Če čitamo o Ameriki, nam ogromna podjetja, nebotičniki, podjetnost in velepoteznost vlivajo občutek, da teče tam za morjem veliko, čudovito življenje, 'nam nerazumljivo in nedostopno. Posebno strmimo pred velikimi gospodarskimi aparati — trusti — ki so za Ameriko tako značilni, da si je brez njih niti zamišljati ne moremo. 1 rusti predstavljajo danes glavno žilje, skozi katero se pretakajo ogromni ameriški kapitali, proti katerim so naši državni proračuni siromašne vsotice. Trusti nastajajo na ta način, da se več podjetij zlije v eno samo, s tem nastane močna koncentracija kapitala, ki omogoča proizvajanje v velikem obsegu in ima največkrat za cilj in posledico privatni monopol nad dotično proizvodnjo. Ker pa so na čelu teh orjaških podjetij izključno samo nenasitni ameriški denarni mogotci, ki brezčutno zlorabljajo svoj vladajoči položaj v škodo širokih narodnih slojev,, zato jim je ameriška zakonodaja hotela okrniti pravice in omejiti njihovo vsemogočnost. Zabranila je neomejeno koncentracijo velikih podjetij, ki so s svojimi ogromnimi kapitali bila sposobna korumpirati in razrušiti celo državni aparat. Ali ameriški kapitalisti so spretno obšli zakone, razdelili »o truste na več manjših podjetij, ki so formalno dobila samostojnost, med tem so pa akcije še vedno ostale v rokah glavnega podjetja, s čimer se položaj ni prav nič izpremenil. Ta podjetja so nazvali holding-kompani-je, družbe za finansiranje narodnega gospodarstva. Zato še vedno imamo petrolejske, avtomobilske in druge kralje, ki neomejeno vladajo ameri škemu gospodarstvu. Ali njihovi nad-moči v gospodarstvu se ne bi nihče proti vil, če bi jo vršili vestno, ozirajoč se na dobrobit naroda, ne pa samo na svoje dobičke. Ker pa gre njih nena sitnost po gospodarski moči in oblasti tako daleč, da ogroža celo državno oblast, zato je sedam ji režim pod vod stvom Roosevelta naperil vso ostrino zakonodavnih odredb proti trustom, da bi onemogočil njih kvarni vpliv na gospodarstvo in družbo. Orjaška borba, ki se vrši med Rooseveltom in trusti, med socialno pravico in nasiljem, se že dalje časa opaža. Nasproti si stojita dva mogočna organizma, državni aparat in organizirani mednarodni kapital, ki sta pripravljena na največje žrtve, samo da uspeta v borbi, Ali narod in pravica sta na strani državne oblasti in zato je Roosevelt lahko z mirnim srcem in samozavestno izjavil v poslanici, ki jo je predložil kongresu glede omejitve privatnih monopolov, da je svoboda v demokratski državi ogrožena, če narod dopusti, da privatna oblast toliko1 poraste, da po* stane močnejša od države same. In da bi se omejila moč ameriških velekapitalistov, je kongresu predložil naslednje uredbe: Holding-kompanije se stavijo pod državno kontrolo. Zabranjuje se jim, da dobijo posredno ali neposredno kontrolo nad novimi bankami. Bankam pa, ki so pod nadzorom holding-kompanij, se prepoveduje osnovanje novih podružnic. Vsem trgovskim podjetjem se pa zabranjuje, da prodajajo kakršnekoli vrednosti orni banki, pri kateri so udeležena z akcijami. Kakor vidimo, so Rooseveltove mere v borbi proti denarnimi mogotcem energične, a vendar toliko trezne in premišljene, da mu nihče ne more očitati prenagljenosti. Roosevelt se zaveda, da je nemogoče obstoječe stanje spremeniti preko noči. Sedanji družabni red je rezultat dolgotrajnega razvoja, zato ga nihče ne more zbrisati z eno samo potezo z zemeljske površine. Kaj takega je sposoben samo Manc, ki je že pred pol stoletja prerokoval spremembe, ki se še do danes niso izvršile in katerim se bomo morda približali po stoletni evoluciji. Z revolucijo in nasiljem se dosežejo le trenutni uspehi. Trajne pridobitve so vedno samo plod dolgotrajnega, na' pornega dela. Posebno socialni ustroj je silno občutljiv in vsako nasilje nad njim, pa naj prihaja od katere koli strani, more povzročiti strašne posledice. Tega se Roosevelt očividno zaveda, zato je v borbi proti kapitalu njegovo načela: Počasi, a temeljito. Počasi, skoro neopazno jim jemlje iz rok vajeti nad narodnim gospodarstvom, košček za koščkom jim odvzema oblast in jo predaja v roke narodu. Roosevelt revolucionira velekapitali-stični ameriški sistem, a njegova revolucija je nekrvava, smiselna, trezna in načrtna. Morda je ne bo popolnoma končal niti njegov naslednik, zato pa bo imela trajno veljavo, dovedla bo do novega, socialno pravičnega družabnega reda, kakršnega si vsi želimo. Našemu gospodarstvu trenutno, hvala Bogu, ne preti nevarnost od velekapitala, a primerne zakonske omejitve preveč Objestnega kapitalizma bi obvarovale narod in državo marsikaterih nepotrebnih pretresljajev in grenkih izkušenj v bodočnosti. t R. K. Verjamete ali ne ? — da je bil Adam v raju prvi, ki ga je žena varala — s kačo, — da je slavnostna otvoritev prizidka I. oddelka splošne bolnice zaradi nekih «malenkostnih» popravil zopet preložena za nedoločen čas, — da je končno dokazana, da je v Ljubljani «precej» sokolsko mislečega ljudstva, — da je v nekaterih resnicoljubnih časopisih čUdno le to, da se pri številkah tako radi zmotijo, — da je povest o «žabi, ki: se je napihovala,« zelo aktualna, —da je vedno vsak jok in stok po izvršenem dejstvu odveč, — ■s«& «-• I ■ — da bi bilo dobro, če bi napravili zbirko med množico tistih rož, ki so bile metane ob Špalirju pri prihodu sokolstva, in množino tistih pri fantovskih odsekih, — da je razlika v tem: pri prvih kup, pri drugih par rožic, — da je škoda, da ni v Ljubljani lokala za raziskovanje resnice, — da je obsevanje vidnega predalčka za mnoge priporočljivo, — da je pes bolj miroljubna žival, kakor žaba, — da je zadnje Sase Še nebo uporno in je namesto toplote kar jesenski mraz, — da morda tudi pri vremenu rovari1 'takšna človeška velesila, — da se je Japonska zelo ujedla v skledo kitajskega riža, — da je opažati pri sejah nevmeŠa-vanja najbolj dosledno nevmešavanje, — da bodo imeli člani pogrebnega zavoda v bližnji bodočnosti prosto vožnjo po novi tramvajski železnici, — da je menda samo še Ljubljana tisto mesto, ki prireja najsvečanejše iti najdražje pogrebe, — da bodo zdaj ti pogrebi izgubili na veličastnosti, ker se bodo ljSudje rajši peljali s cestno* železnico, — da bi bilo predlagati, da bi se sploh vpeljali pogrebni tramvajski vozovi, — da je na stolpu ljubljanskega gradu videti, kakor bi se na drog za zastavo vsedel roj čebel, — da je vožnja po ljubljanskih ulicah s kolesom in tramvajem najzabavnejSe, kar ti more mesto nuditi, — da je to zato tako zabavno, ker je toliko različnih cestnih predpisov, da je kar sreča, če jo v redu prisekaš skozi mesto. Kulturni obzornik KAKO NAJ BEREMO. Pravijo: dobra knjiga — najboljši prijatelj in brez dvoma je to resnica. Toda poudarek leži na «dobra» in to je v zvezi predvsem z vsebino knjige. Če hočemo imeti v knjigi prijatelja, moramo njeno vsebino' odkriti, razvozlali in osvojiti. Šele ko smo knjigo prebrali ni storili to troje, nam more kjiga res postati dober prijatelj. Toda ne smemo misliti, da smo odkrili vsebino knjige, kadar smo sledili njeni zgodbi, jo razvozlali, kadar smo do potankosti razumeli vzroke posameznih dogodkov in naključij in jo osvojili, kadar se nam je ta zgodba zdela prijetna in je ustrezala našemu okusu. Najvažnejše je, da pri branju knjige upoštevamo, da vsebina dobre knjige ni vsebina v običajnem pomenu besede, temveč nekaj globljega in večjega, neka osnovna misel, neka ideja, bodisi estetična, etična, moralna ali politična, ki jo je pisatelj s svojo knjigo skušal razložiti in utemeljiti. In ta ideja, ta osnovna misel je tisto, kar daje knjigi njeno vsebino, njeno vrednost, njeno specifično težo in njeno upravičenost, poleg jezikovne popolnosti in dovršenosti gradnje. Kajti nedvomno je, da pomeni pomanjkanje ideje v umetnosti kakega naroda neizpodbiten dokaz za njegovo duhovno in moralno malovrednost. Poiskati v knjigi idejo se pravi izluščiti njeno jedro in razumeti vsebino knjige. Njeno vsebino razvozlati pomeni znati spraviti vse dogodke v njej v sklad s to idejo in končno se pravi njeno vsebino osvojiti, to njeno idejo v sebi premisliti in premleti in jo sprejeti za svojo ali pa seveda tudi ne, če smo spoznali, da je ta ideja po-grešena ali celo škodljiva. Razen osnovne in glavne ideje pa lahko vsebuje knjiga še celo vrsto drobnih misli, ki so izraz bogate pisateljeve duševnosti in velike življenjske poglobljenosti. Knjiga se razen, tega lahko odlikuje po dobrem podajanju različnih značajev in tipov, po spretnem izpeljevanju dogodkov in po veščem opisovanju narave in zunanjega sveta sploh. Prezreti pa tudi ne smemo jezika in sloga, katerih čistost, lepota in izdelanost nista zadnji pogoj za dovršenost knjige. Ravnotežje med idejo in zgodbo (fabulo), združeno z jezikovno dovršenostjo, popolnostjo gradnje in drugih zgoraj omenjenih odlik, ustvarja dela neminljive vrednosti in umetniške nadčasovnosti, ki jih literarna kritika uvršča med klasične umotvore. Če znamo pri branju knjig upoštevati vse to, bomo znali takoj ločiti d' bro knjigo od slabe in nam bo mogla biti dobra knjiga res najboljši prijatelj, neizčrpen vir spoznanj in utehe, da se bomo zatekali k njej kot k nesebičnemu in zvestemu svetovalcu in prijatelju. Poziv rezervnim podčastnikom. V Beogradu se je pred kratkim ustanovilo Udruženje rezervnih podoficira Kraljevine Jugoslavije. Udruženje želi, da se tudi v področju celjskega vojnega okroga ustanovi pododbor. V to svrlio se vabijo vsi gg. rezervni podčastniki, da k temu našemu edinemu društvu pristopijo in to Čimprej z dopisnico javilo podpisanemu začasnemu poverjeniku. Kakor hitro bo vsaj 20 prijavljenih Članov, se bo sklical ustanovni občni zbor v Celju, kamor se bo povabilo tudi: delegata iz Beograda. Za glavno upravo poverjenik: PavČnik Avgust, uradnik OUZD1, Celje. — Ti prijatelj, povej mi, kako si napravil, da te sedaj pusti Malič pri miru? — Posodil sem mu dve sto dinarjev. Praktični nasveti Kamen, ki se naredi na stenah kotlov in loncev odstranimo, Če kuhamo v njih krompir, če je nesnaga še večja, je dobro, če kuhamo v njem nekaj časa kis. Tudi razredčena solna kislina je dobro sredstvo. * Mesni stroj očistiš najhitreje in najbolje na ta način, da za mesom zme-ljeg v njem kos posušenega kruha. Kruh očisti stroj in popije maščobo, tako da ga je treba nato samo še obrisati s čisto krpo. * Malemu otroku včasih zaradi potu ali nesnage oboli koža. To otroka boli. Da se to prepreči, je treba otroka mazati z glicerinom. V stekleničico z glicerinom vtakni čisto kurje pero in maži vsak dan otroka pod pazduho in med nogami; pač tam, kjer ga peče. Le pri nevednih materah, ki ne poznajo glicerina, in pri nečednih materah, ki ne kopljejo svojih otrok, so otroci bolni na koži. Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.