St. 14. V Gorici, 2. aprila 1887. Tedaj XVII. ..Soda" izhaja vsak peiok in velja „m nr«)etnan& *Ji v Goriri na doro f*r» oxnanilih »«t ta!--o torti pr! ,:pc»-gjiniath" so .placu;«* z:« miv.-i'luo tristoji- 8 kr. Le se ti»kn I !>nu 7 „ „ „ ,. 2 ,. « „ ,, „ ,r » » z» vff* *rrk<* po progioru, SOČA Posamezoe atevilke se dofoivajo po 8 kr. v tolmkaniicah v gosposki ulirf Mian „tr«h Inon", na atarem trga !« v iiMiiki uH.'i -.op v Trslu, via C«. SOHii;!, .;. !'>., s-i r:i,i .•> !:l,i#>v,iiiTii *<» »5ii*oevilko radi clanka, v katerera smo opisovaii katoliltvo in ravno pravnost kot trdni podlagi avstrijsko dtiave v na*protji z nadelom tzkljueljive narodnosti (tudi n era ike), kstero ste pi zapisali Italija in Nomciju lift afojo zastavo. T torn smo nvidevali razltko med Avitrijo in aotednjimi drzavami; all temeljnih ten resnic, katere pacijo framasoni, ki no trpe mini v slavni n:tSi dr2arir nismo mogli oviti v tiko obliko, dt? bi se driavni pravdnik no bil izpodtikal nnd njo, in tfdtj bo pokopeli ,wibo deto, ie predno je zaeelo Xiveti. It izmiSIjujoc, kaj bi dali namasto zaplenjenega nvodnega clanka, -pomnili smo so na govor, ki ga je imel odl&ra rodoljnb o naiili narodnih teiojah f §ek#m ilo?entkem druStvn blizu Gorice, rooimo v empasu, no da bi bili kraetja valid tega zgrabili vile in koie ter pw«ht\\i glav© bMnjim Nosbvonoem, Ifeoimo, da bomo small govoritl vsaj o n&rodnosti, ako no iroemo o ravnoprnvnoits In dn naalednjt fliiiavek pride prerl o&i ditoteljem, katerim je na-meojen, kajli » temP da je bil uie enknit govorjen, in iieer brez tlabih naslodkov, previdonih v k. z., f dokazal je po nnlem inienji, da ae smo liriti brez aerarnofti. Aii je naie mnenje pravo ali no. odio5i »lavno e. k, ddavno pmfdniltfo. Co pride \ht na-rodttikom v roko, bo to znamonje, da so niimo mo-tili; Sejim no pride, naj pot.'pe* do prihodnjega tod na. Clunku darao nastov: Zora puca; bit 6e dana. Cestt v; edni navzogi! 5e se ozirai na vecer proti jasneiau nebu, villi 6 kako «e ptikazuje zvezda za zvezdico na modrem, lazuroem nebu; zaSetkom vidi se le malo zvezd v ftjasnej vitodiBi^^ a kmaln je vse polno 1«5 in lu^ic, „zvezda zvezdi je soseda". razsvetljen je nebeSkt o-bok. Tako, stavna gospoda, prikazovale so se zvczde na nalem narodnem nebu, „sijale milo na doraovino krilo" in bite vsetn svoj rod ijubefiim up in ,nada, da se prika^einasoj fiomoviniknulii „zlato solnee in raz-Bvetti beli daa*. Zv^z«le, katere so priiigali vodiiclji naiega unrod:^ v.vlilelji na^cga Ijud-tva na nalem narodnem oeba, so itale 6i tain ice. nasa narodna dru-aiva sploh. Zo I. 1S6S osnovanih je bilo na Gori-skom 14 narodnih draite?t katerim namon je: bu-diti naroduo zav»sl iniiritt omiko. MekoHko pozneje, pred 11 leti zdram'Ii so se tudi Sempasci in ustano* Tili bralno druilvo, Ker je le ˇ obee uavada, v jav-nem in zasebnem iirljcnji, slavits deset!etja, name* ravali] so zo v pretoklem letu tukajanji narodnjaki prirediti veaelico v spomin desetlotnega obatanka na- LISTEK Kove orglje v Kredu. Ko sta beata Zup.vnar orgljarja v Kamui-Gorici, V naii deieli prve svoje orglje postavila na Livku, mislili smo paL, da je ojit delo le sluCajno tako iz-borno, ker sta si dala omenjena mojstra gotovo vso skrb, da bi bilo nja prvo deto v naSih krajih popolno. Z veseljem pa morema zdaj potedati, da od tistega Sasa stoji na Primorskem vie 5 1zborn*h orgelj bra-tov Zupanov^ nat«re5 ua Livkii^ t Grgarji, na Graho* vera, v Kaprivi in v Kredu. Povs«d so z Zupanovim de-lom jako zadovoljni in zato sta dobila zopet novih naroiil. Orglje v Kredu imajo sledeco dhpozicijo: 1. Principal, 8'. Ves iz cina. — 2. Gamba, 8\ Ciuasta. — 3. "Bourdon. 8\ Lesen. — 4. Gemshorn, 4'. Ci-naat. — 5. Mikstura, 4'. Trojnata iz eina. — 6. Sub-bass, 16'. Lesen. — ?. Pedalna vez. — 8. Oktavna f«z, — 9. Trye zbijiloiki. (Collectivtrittc^ — Ma- Sega drultva f a ker lani to ni bilo mogooe, sfcorili smo leto-% Vescli me, gospoda, da ml je daua danos prilika pred toko mnogobrojnim in izboniim obgin-sfcvom izpregovoriti beiodo, tikajoao se naiili inualnili drulfcev, in nasdraviti Vam, blagorodni goitjo, v Imo-uu druStva, kutero mi je 6ast RMtopati, kakor tudi Vam, spoitovnni druitveniki. Pdmerjal sem nala narodna druifcva zvezdam razsvetljuja&m temoto, zvezdam, ki se ozirujo milo v borbi in v slogi, v miru in v nevihti na narodnem polji dolajode: ssvezdam, ki so dajale mo6 narodnim boriteljem tudi takrat, ko ho U miahli, da je zuaLodj v^e njib prizadevanje^ da je zuman njih fciud. A ka-koi? je pri vsaki pnmeri nekaj pomanjkljivoga, tako tudi ta primera ni dovolj toona, Qll(*sni^nej§e| morda primerjati bi moral uaia narodna druitva iiu'toorom, ki se prika^ejo ni nuglem z veliko svitlobo, pa tudi nagloma izgiuejo, Kako navduScnjo povaod, ko bo se uitanavljala druStva m Um ranjkega LavtWiij a kako uaglo jt minulo to iwdnienjo. Koliko tukrat ustano^jenili drultev j« «e zamrlo s nmohkuXno liirajo, io wwveto, U umiiajo", Pa tudi o maonili itraitvili, ki So niw isakopana in no so olmuiilu do diinaittjeg.! dm;, voljn izrok noeega Uimljaua »noii diu vixit, sod din fiiit*. Hi dolgo fiasii iivol, ^ivotaril Je dolgo. Nefiem refii s tern, da jo nalo bralno drultvo le na papirji. He; drufttvo uuie ^tojo preoojiuje Sfcovllo ilrultveuikov; narddeno je na vee slovenskih eawpisov in kar je vedje vreunosti, dru§tveuiki ditaja tndt marljivo 6aso-pi^o, Kupaka pii nasem druitvu, kskor ve^inoma pri V6o!i, je, da mislijo nekateii, da je druatvo uptanov-Jjono lo za enega ali d-M/ega in ne za vie. Zaaitnauje za diuatvo ni sploHno, ni vsustransko. Ne omenjam, kako zrio potrebua so taka druit. va ysem, ki se pe<5ajo z j&vnimi in obcir^kimi zade-vami. In kdo jo dan dunes, ki nima posla v javnem 2ivljenji, ki se mu ni ukvaijati z javnostjo? Naj ime-nitnejSa pravica, ki so si jo priborili narodi, je, da morejo po§iljati svoj« zastopnike v dezelni in dr-2avni zbor; da je ljadstvo tudi del postavodajavstva. A kako se vecinoma godiP Glasuje se, ne vede za* kaj; ne vede za ktarega; velkokrat na prigovarjanja druzega, ki jo ravno tako nevedeo, „Co elepoc slepca vodi, padeta v jamo oba". A ho bolj ^alostuo je, da volijo nasi ljulje tako, kakor so jib pregovorili ali premotili oni, ki so sovralniki naiega roda. Taki ljudje iwcojo svojega spa-:a, svoiega relenja tarn, kjer jilt caka poguba. Podobni so knozu n,ijnovejfie zgo-dovinc, kateromu naj narod, kteroga je on vledal neka leta, postavi sponicnik s klasidnim napisom: „Tako naj pogine vsaktoii, ki take re6i je pofienjal". Tudi ni moj namen opozoriti Vas, alavna gospoda, kako celo so pottebna narodna drugtva gledo izobra-zitve nasega, v rosnici velikokrat se zanemarjenega ljudstva. Nasa mladina velikokrat nima p'.'jm.i o pra- vom razvoHoljovanji; kar «io jt zdi moiko in lopo, jo j eesto samo rurotoit, Z mirno Y®iWo trdlm pa tudi ¦ywprotno, da rq mladina, ki ie vdoleiuji drultev in i dniiironih venelie, dobrnvolji na pameten, poiten na« Jin. Ni le dolgo, kar ho pisali drug! narodi o nalem Ijndstvii, kakor o barbaBkem; tako (nekako, kakor »i mislimo mi prebi?aloe na kacem osamelem, oddaljo- nem oioku velleega ooeana, ue smo doipeli do viljt , qmq ornike: U m mm tudi v tern o»im nl twba sramovati nuiih mejale?; fa imamo seodnjl lisobralau itan, ki je tomelj in glavni atobor nala narodnoitl, m\m\M m imamo r prvi vriti nuftlm narodnim dm- Itvom, (Konoe pride.) Dopisi. Z Dunaja, I. aprilai — Kakor anano, govorllo in \)mh se je vcliko, preduo je bil !l mo no van novl t'oloviki knozolkof, kdo bo vffji duhovni paitir na Koraiketn, kjor je skoro poloviea katol I k o v slo-vonskoga todii, Tudi drkvnl po«laaoi poganjall to •• zato, da bi bil novi nudnnsUr vel5 jezika nvojih ov-eie. Ker splolne «elje Blovencev niso bile uilllatte, stavili so dr. Gregoreo in tovarili t drtavnem abom do ministra Gautseha nailednjo interpelaoijo: 1. Kaj je napotilo gospoda ministra, da v torn slu6iji se ni ozirai na opravicene lelje koroikib Slofeneev P Ali ga je volja skrbeti, da ie bo imeno?al v uajkraj* iem 6asu slovenski pom^ui ikof za Koi-oiko? Ustavoverni listi, katere uredujejo zidi in framasoni, pripovedovali so uie pred daljlim &tsom, da slovenski drzavui poslanci nameravajo ataviti omonje-no interpelacijo, pa da niso odtai r tej stvari. Iz na* vedenega koraka laliko sodi vsakdo, koliko veto gre tern ljudem, in da so % dotifaimi naznanili izra^ali bolj svojo zeljo nego svoja prepricanje. nuval ima 54, pedal pa 24 last. Vsak spt'cmeu je eel, t. j. prepoje vseh 54 last. Pedal se ne ponavlja, ker je piicali po Stevilu tast. Posamezni spremeai se glas6 tako lepo in ka-rakteristifuo, da so v resnici to, kar znali njih na-slov. Oiobito omenhno gatnbo, ki pojo tako krasno in milo, da jej enake nismo §.»sliSali. GemshGrn, jako ne2en spreinen, se 6uje kakor U d-iljave angeljsko petje. Bourdonov glas je m>5au ia polu; principal i-ma lepo vcio6, poln in milo.sladek glas. Mo^an pedal stojt proti manuvalu v pravem razmerji. Skupna sila orgelj daje velifiasten in poln glas btez vtiSca. Poslu -Salcu se zdii, kakor bi sliSal pcti mogoScn raoSki zbor. Ne moremo dati boljegt sprifiovala orgljam od toga, da posnemajo po vsem fcloveske ghsove. Mebanika je tako licno in mo6no narojena, da se je le cuditi. PiScali z gkisilkami (Stimmritzen) ka^ejo vso skrb in natanCnost v delu. Mob, ki je v spodnjem delu orgelj, goni lahko otrok, med tern ko igra kdo na polne uiglje s polnimi, deseteroglasnimi akordi; uiti npjmanjSega sapnega sdnka ne zadnje uho, naj se Wb le takp neroduo $bm, §iy\im ;e na et^ke; V GoricK 81. mares. - Proteklo nedoljo 27, t. in. imela je Goriika poddruLn»ca DruSbo sv. Cirila in Metoda svoj 'otosnji redni oboni zbor. V citalnie* nih prostorili n,-' :alo so je preoejlnje itevilo rodo-Ijubov, ki so pri<5ali, da jim jo mar za razvitek lol* Rtva med Slovene! na verski in narodni podlagi. Kdor pozna jatovost onih sol, ki prezirajo naravno pravo o jeziku, in popacenost one mladine, ki se ne pou-6ujo na verski podlagi, ki edina more krotiti strasti in povzdigovati neiua srea v vilave vedne re-nico, priznati mora, da je naloga Druibe sv. Cirila In Metoda nad vso hvale vredna. Zato pa tudi vidirao, da vpi zavedni rodoljubi, ki so za blagor in napredek j spremeni tek6 tiho in gladko. Pri igranji napravi oi-1 ganist naravnost in v trenutku se zbiralniki pod no* garaa p. m. f. in if. ue da bi spremene odpiral ali zapiral. Licna, slonoko§Sena klavijatura teCo ha lahko in tiho. Na te orglje morejo spretne roke igrati naj-silnej§e fuge Bachove in druzih mojstrov ter naprad-jo veCji efekt (vtis) nego na drugih orgljah naSe de2ele, ki stanejo tisoCe. Omaia, najlep§i kinc ceikve, se srebrosvetlimi labijalkami je kaj lepa, trdoa in tako sestayljena, da se da kos za kosom razdreti ter naglo nazaj postavi-ti. To je silne vainosti o sluCaji, ako bi ae cerkev popravljala in bi morale orglje raz kor. — Orglje stanejo s vo2njo vred 770 gl.; to ie cena, za katerd bi take vclikih orgelj ne izdelal uiti §u§mar. Mojstroma izrekamo toplo zahvalo za kra9nc orglje, a zavednim Krejcem Sestitamo na tem, da so se dali pouCiti, kdo je v resnici mojster. To imenujemo napredek I D. Fajgelj. uaroda ˇ resold vneti, se proadevajo, da bi as drui-ba iirila In rarfirila ˇ najskrajnejSe kote naie alo-venske domovioe. Ni mogoee. da bi u V**i i poir-tovalni napori ne dobili priznanja in podji.*.*- »1 *»na ustanove, ki ima akrbeti *a easoi blagor narodut, vj je od driave. Prvomestnik dr. 6r^orLiS prebere poro&Io o druitYenem deloYanji t prcteklem leto, ki ae bw» ugovora sprejme pohvalno na znanje. la njega je raa-vtdno, da je bfla poddralnica r vedui dotiki a glar-nim druitfom in d* ae je tudi v Gorici in okoUei atorilo za droitveae namene, kolikor pripuicejo naie hkroinoe meet in nenavadne razmere, Tudi je treba oairatt ae na to, da inuroo ie domaoa droitva, kater* iraajo t maogera oiiru Hii naniea a Drnitfom af. Cirila in Motoda, in da ao torej naie mM ueka*© copjjone, kar pa ae ikoduje akupni eWaii. Deaiarnicar 5. Val, Kaneler porocal je o deoarnem attnji pod ruiniee tor naaeaati, da ae je paaUlo glavni dreibi o df eb prilikah 58 g1„ aker najben doneaek, a Tea* der tadettaa a oairom na oaeajeae ratmare, da apnea naio dobro yoIjo in dejanako prizadavanje ˇ dosego boljiib laaof na tolakein in oaeodnem polji. Ke Je bil caa morebitnira naavetom in predlo* gom, oglaail ae je dtuitvenik in praaal, ali je aperotil odbor glavnemu dtuitvo o oaiera poloiaji ˇ aolakem ozira na jadraaakib obelib. Predaedoik je odgoveril, kaj ae je ? torn pogledu zgodilo; potent a. je aprejel d.uAtveoikov neater, da bi ** naproaila glevna droiba aa niak gmotoo podporo, da bi ae poapeailo obiako-vaaja sole t takes* kraji, kjer uboatfo otrokom pot aapira do Sole, Pri volitti iavoljeai ao bili aopet vai doaedanji odborniki kot zastopnik poddruioice pri obceeni aboru glavne druibe pa Anton mcjni grof Obizti. V prospeb droit?eoega dele?anja atovil in aprejel ae je naavot, naj bi ae po potrebi imenovali, poverjo-niki v meatu in na deieli. Ta misel je t reaoici prav dobra in potrdila ae je tudi t drugib droit fib kot jako koristaa in vsprana. Rekli amo ie o drugi pri* liki, da Druiba a?. Cirila in Metoda bi moral* biti raziirjona po vaej deieli kakor nekaka narodna bra tovictoi. Lctoi doneaek je tako majlien, da ne more nikogar ostraaiti, kajti 10 kr. gleita tudi uboioc. Za-vednojrti rodoljubi itaj ai atavijo lepo nalogo, da bodo uabivnli udo naii poddruinici ali p.i da uatanovijo novo poddruinico, kjer je dovotj mo6ij. 8rLuo na delo, kor ariooat daje mo8. _____________ IZ Xuiala, 28. marea, — V predalih nekega Blovenekega caeopiaa sem bral, da ao foje o mnogih nezgodah in neareeah proTzrodenih po budem vremenu predzadnjega tedna. 5ai okraj je hribovir, burja in veter goapodarita po aroje in na$i hriborci irneli ao po vefi krajih priliko obeudoTati zamete, kt ao atreoli (Eoa hiioe atrehe, in nekje na BanjSieah vozijo bajo ie zdaj akoa nararen sae^en predor. Vae to SloTeka teaeli, vender mn duSo io arc© pretreae, ko iSuje, kako je moral ta in oni fitrsti mo-5ak, Jloaen od wojih domafih in bres vsakerana po-moii, ˇ mrazu in snegu izdihniti svojo duso. Da nam pa pri ysem tcm ni mofno Tzdriati ae amoha, o tem nam prica nasledaja zdostno smesna dogodba. D?a §e cvratd kmeta iz vikarijata Srednje na-potila ata bc v bljiJojo Italijo po krompir. Bilo jo ˇ nedeljo in prvi sneg je priletaval, ko ae proti ˇedero | trafiata a poloo Treco dex hrib pri KlobuiUrjih. kjer ' sta vsled hudoga mrasa in mnoiine anega obleiala. Oaem dnij kasneje naili so enega toatran meje ter ao ga koj pokopali; adrazega, aa streljaj od prvega, onatran meje projeli so Italqani, ter preoeali ga na pokopaKMe k tir. StoWeoku, kjer je duhoTen opravil naTadna opravila, a raled visjega nkaza abranilt ao truplo ? kapeliu, kjer je Stiri dni in Stiri noii podi-talo brez tarstva. Peti dan ajutraj pr:d* kmn-aija it Cedada, da bi mrlica razparala; a giej dudol pomr. Iikn ni bilo ni dnha ni ainba! Kanjcega naili ao pa na Sredojem, dobro uro od Sr* Stoblenka, pred cer-kTijo, kjer je bil ie enkrat, torej tretjikrat pjfcopan. Prihodnjo nedeljo bo tolitet predaednika naie titalmce. Dobro izvoljenemu odbora pokladamo a tem ua arc* da, naj ai tabere pravega moza, ki ob enem tudi u.edi vao, kar sadeva poddru2nico er. Cinla in Metoda ter odpoilje precejanjo nie pred meaeci na-brano aTOto I Na avidenje t 6italntci! Iz Vedrijana, 27. maren. — Ko amo notrebo-!.a,!1 2fc naj° rikarijako oarkev novo BDovednico, isro-cih amo delo glnhonememu cloveku, ki ae je iracil t de2el»i glnhonemnici t Gorici pod vodatrom nepo-Kabnega in prerano nmrlega monaig.iora Andrtja Pav-lehaa, ki je odetovako skrbel aa ntart6ne glnhoneme in toko zveato sjluiil avoji domovini. S kakim vspe-nom je ranjki pouceval avoje gojen«-e, kaie delo oms-njenega pl.ihonema, Karla Cijanaia Biljane. Sjegovo najnoye^e delo, apwednica a meceanovega leaa kraai Vednjansko cetkuv. . *»¦ ... ,?ata^"0 df}°^ P*avo raamerje in lepa reaba bilo bi v k.nc tudi vefiji cerkvi; zato amem delavca mojatra pnporoeati za mizaraka dela, Tndi glede cene jevsehvale vreden. Ni 6udo, da ao gnjJnci, ki ao Todje in da ga vedno obranijo ˇ bvalainih arcih. Banj-ki n5il jib je tndi gpvoriti aa aifo in domovino Ijn-biti. Toga ni pozabil aai mizar in tndi ne pozabi do-kler octane, kakeriea je. TnifVt, 2$. marea. — Hrala ti, eenjeaa sSo-ea*, da si aprejela mcja dopiaa o naiih obSiaekft za-devab. Dovoli, da navrdem ie nekatere ree^ ki se menda le pri naa go«Iij«, a ki bi se ne amele goJiti. — Iz iupanovib in njerau bltiojik aat se je razneslo, da e. kr. gozdoi erar neLe pliieefati obelai polnih tueakoT, katerc je oUciaa m davke naloitla, ter da celo Urja od oMtn^ naj ma purrae 300 gU za pre-ˇC(5 plucaae davke ? preJlBJth letih. Kakt ae ri ra-inni, kaki atroki, da aa erar aaU»ija, ne veno; da bi ae v aUraauwIveai aeji ta zadew* reievala, na Tr-•evem ni aile; am take malenkeeti ae pri naa ne akli-eojeja aeje. Lanako leto podph.vH a> afn^aiine ˇ aeji le nektere domaee ra6uu- od iai!n]ili 5 lot. D»bodki od poljakih pokvar (za ,raparte*) morejo ae por.vide-lUi: en del cnTaju, e« del obeini in en del posestni-ku, kteremn ae je iko»!a naredila. Tega raiona ni bilo ie vec nego 6, metidi celih 1 let To je zamo-tono gosuodciratvo, prar libemloo. ^upao, ki jc ob enem den uoicar za Trnor»t ne moce naproviti tail toko zaYitin ragunov. Tajnik pa w je izrekel, kakf>r pravijo, da jih ne bo deltil za en mitrjon! Kaj jo bo-tel a tem reel, t^ h aim, morda p* tndi sem ne. Sicer pa se tajnik odpore tnjntifct ataiht ,ˇ krafkem iaau*, kakor amo zvcdeli iz »8o«e* prexlianako leto. Zupaa je toliko ielirl, oatati iapan j ttranka g»i je hotela in zraag.»fa je z vaemi glaaovi pr&ti enema, Jaz pa bi ne hotel biti v iupanovi koii, ker ubogi moz trjd, od atranke zapeljan, in zdihujo na t(b»»m pod roko tajnikovo; ali pomagati si ne moire in je poaebno zaatran raiiinov popolnoma odviaen od taj-ntka in tudi od atrarike, Co ao iupan kje Kpeee, pa-Jtijo ga tiat; prijatelji na ccdilu za kazee, k*>v je bolj-iira hrbet obrnil. AK imajo biti aeje, ali net tudi v tem je zupan od tajnika adnien, Sam na acbi bi moi io boljo obcacal; poaebno ako bi ai hmU\ deu-gib prijateljev. ^ Ha TrnOVem, 28. marea. — V *ed rfopUih pojainjeval sem naie domace zadere, delovanje in-p.\na iu gospoda tajnika. Danes naj ae obrnem do ala»nth naaih ataraiin. — Staraiine I Z>ik»j pa v»»j nekter; no zahtevate pogostiti »t>jt ce tudi se jih no-go5na atranka boji kakor v»-aga? Zakaj ae ne obrnete drugamza pomo^P Poaebnoeaentu ataraint je ijudstro oajvefi xaupalo, pa se ne gano; njegt je volilo Ijud-atvo trnovsko in voglarako; on je najbolj neodviaon, edioi, ki ni dai ghau za sedanjega iupana; 6e ima kdo dolinoat pttegaiti ae za prarico, ima jo on, Za> kaj amo ga volili a takira zatjpanjem in a takim tra-dom pri vaem atrabovanji, ce ne zatoT da bi pcmagal reiiti nas a pomocjo druzih 8taraaia? Pozivljam javno njega in tovarile, ki imajo to dolinoHt in odgovornoat: Storite vender eokrat konec dose lanjemu goapotlar8tva in vojski na Truovem; konec mogocm atranki Bmi ukaZemo" — ae ve n% n%-robe; ali V3aj vzemite ji goapodurstvo iz cok iti, 6e druzeg* ne, narcdite rafiun«», ker gianodarf prerec fi beralno. Trije ali Stirje ataraiino at* pa5 dobifce, da bote aknpaj driali za ta 21a htm namen; antf imate toliko moztro v acbi ? Kdor poma^a reaiti trnovsko ob&no, atori dobro delo njej in iapanu, kr brete vedno globokeje v ikodo obginsko, poaebao z nopo-trebno pravdo in zavoljo obreati od dolgov. Ubogo ljudatvo kaie doati dobrega area pa rati alibo rodf-telja; po nedolinoati in aapetjano p.. okoliactnah zdi-huje v auloosti, ker ae zaveda; vredno jc, da je ki'o reaf. Beiitelj zasluit bvalo vaikegi rodoljub.*, cele obSioe trnovake in tudi zupana aamegd, ker se uatavi pognbna pot. Prosim, slavno ttredniitvo „Soge«, daj kak avefe in poduk naiim mrzlim ataraiinam. Ali je res da de-2elni odbor ne pofilja razkaz>v o bolnikrb, v katertb je povedano, kdo je bo!ant in koliko atane bolez-n vaakega poaebej? In de ne poitlja de2e!ni odbor, kam naj gredo staraaine za svet proiat t Ako senega-nejo, nieo rredni piakavega orehavai vkup, m bi bih Ij hlapci tojnikovi. Ba&ni morajo na dan na vaak naiin. (Iz bolnmnic v tujih krajili pridejo izkazi o bolnikih navadno potom e. k. ofcrai-nega glavaratva in bi morali oatstt v inpanatvtt De-ieloi odbor razpoiilja natancoe izkaze, ki ae imenu-jejo ,Ugotovilo», katere mora zupan atareiiaatvu po-kazati, da to raziodi, ali more dotiSai bolnik obcini povrniti atroike ali vaaj del atroikov, Ce iapan tega ne atori, morejo ae staraaine pritoziti na deieini odbor. Dr.). Ne piiem rad r „Soco«; (5e bo treba, bom pa vender ie, jaz ali kdo drugi. Staraiine na noge! [ Ljudstvo gleda na vas. & j l2 Vlpave, 30. marea. — Preteklo nedeljo ! ˇre la se je pri naa Erjav«eva beaeda po vzporedn, ki amo ga razglaaili pa alavenskih liatib. N.kdo bi ne t bit pri^itpjai, ^ bo ud&i\Un tako BlUfatoiTiliu, ' kakor je bila v reanici. To kazet kako vzbujen je naa pared po Yipavskcm, pa tudi, kako anian in pri-ljabljen je bil ranjki Erjavec med narodom. i'rogi-am ˇrail ae je v napovedanem redu in ˇ aplo&no zadovolj-noat vseh navzoSib. Toliko igra, kolikor petje in deklamaeya ata modno dopadla in gaaila priLujoSe. Kazan domadinov doSli so bili sosedje od blizu in z dakka, da bi priSali o avoji narodni zavednoafci ter po avoje pripom< gli k apodobnemu nagrobnemu spo-meniku in natanovi po namori alavaega odbora, ki nabira v ta namen. Pri tej priliki aliial aem od raz-nib atraaij, da bi bilo ume>t.i> in bvale vredno, ako bi ae na vec krajih prkejalo bosoJe v oznaSeni namen. Niijlepsi eaat dola ai kaka obcina ali kako drmitvo, ako easti moie, ki imajo ztslit^.* z\ narod. Ciatega dobodka data je veselic i nad 70 gld. &ivili Vipavci in njib ausedi I Iz Idrskega pri Koboridu, 20. dop.); Mnogo ae tozJ dandanes 0 atlnem popaienji roladine, in no brez uzrokov! Z0I6 malo pa ao da-naittji twit brig*, da bi ae odatranili oni oaodepolni in slabodejni uplivi, ki nam pafiijo mladino, da \i njo pa6 no moremo pn'6akovati dobrfiga aadii. N»»j reSem five, tri o tem glede naie mludino. Vaak do izuied dose da njega uiiteljatva v Koboridu in ae mnogo drugib goapodov, duhovnih in po»vetf»b, jo toiito iu ial, da po pravioi ie veduo toii; da je idraka tnladina najbolj razpoaajena iu noj-budoboejii, da kaie nvojo budobtjo oLitno na ulicab ter da ima u&teljatvo prav z naiimi otroci najvecjo tezave ltd- /atibog! da jo y teh beaedab mnogo re* soice, Le ne vaa. In ked6 y\ tomu krivP Ce je io!a ob 9. uri zjuiraj, take ae vecina 0-trok odpravlja y iolo io ob 8. Tu vam je zmos od ieatletnega deteta do 12 alt 13 letocga hudoboega, ie fciluo pokvarjetiega paglavca. In vaa ta zmea koraka do Koborida caath po jedno c«lo uro. In kaj pcie* njajo ? Dobrega in lepega tiiL! Odraalemu filovoku bi morale hiliti krv v glavo, 60 bi aliial tiate razuorratne kletvine, da jo atrah in groza; tbto apakovanjo, nor* eevaojo, ncaramno guTorjpnjet Ulovok bi jib moral same aliiati! In kje ae otroci vacga toga nauce, tlx ae U mladt pobalim odlikujoj.t z vnewi gornjiml avoj-aUi 'i Odgovor je labek: ,N«jveft j«doa od driigega v iolo in u Sole gred^. Ciro vedji je, torn hudoboisi in tem prodizniSi; z raznimi burkami iu grdim, spa-kujofiim ae govorjenjem ho(ie pokazati avojo namiiljono Yeljavo, in take ae iiri take kug,. od atarejiih do mlajsib. Kako bi ae da!o tomu pomagati P I'rav lah-ko: Sfariii bi mor.ili znati za vaak korak avojog.i o« troka. Ce je Mn ob U„ naj bi ga pustili z douia 80 le ob 8 Vtt da bi moral bitro v iolo. Poizvedovati bi morali, k;ikd ao je otrok mod potjo oboiial, a pie-Btopke morali bi kaznovati. Proti utiteljem ne bi ameli nikoli kazati mrzoje in naaprotatfa, ie manj pa v price svojib otrok, ker ucitelji Bpolnujejo lo postavo, na katero ao prtsegli. Sk-beti bi morali, da bi otroci no gledafi nepoitcnih, pobuja!jivih dejanj; slabi zgtedi bi ae morali odsiraniti! In alabih zgledov pri nas ni-kar ne manjka 1 /ganjaratvo ao je pri naa zelo ukoreninilo ; pre* ailne po-1-dice Jganjardtva 2.» b.idko iSuti naia obiina, kajti unicuj? nam Kmotijo /a kmctijo; blagoatanjo beii, mnoio ao dolgovi; nravno iivljenje jo zelo 4a-lostno, priJAsinevanje, klotviaa in alabi s'gledi aploh ae »iino mnoid! In vao to gleda mladina, in pri najgtiib prlikab ni pamctnegt clo*ekat ki bi mladino razgnaIT t« ciuvek^, ki bi razposijene pobaline pi-karal, pokrog»It ko vidi alt *)isi kaj grdega iz njih u-»t; pi6 pa so celo uc.jo, kar ic aami ne zoajo t In tako bi nasL«val brez konci wmih ialostnih vestij J pa naj konciml Vaklikniti pa mot am : Pazimo vender na sv-ojo mladino, gtejmo za njo, kod bedi; n;id« zorujm<> jo povaod, sicer se bode tudi njej brala ie na obrazu vsa budobija, kakor so bere sedaj ie t obraza io z ocij maratkakemu mladenicu. Nekaj moram pa vender tudi pohvaltti. Ceatitl Litotelji ,Soce* so ie doznali, da so bili volilci za cestni odb>r iz naae obciae in Se nekaj drugib dose-danjemu in zopet voljenemu o-lboru — uasprotni. In zakaj? Ce^te ne potrcbujem?, kakor tudi 'ioboridci neT ker imam.* drzavao; a d o z n a t i b i bili v s aj hoteHr kam neki lezejo na3e visoke ceafue do-klade. St»at lef je gospridaril daaedauji odbor z mno-gimi tisodaki; t.\ ta denar bi se morale v 6 lotih 2e nekaj narediti I In racnua n't dobiti I To nas je jezilo, — in koga bi ne? L nasim poitenjakom eilil so je tudi Vol-causki iupan, katerega je pa „Snca* ze oprala. Prav tak moz je tudi Livski zupan. §e na dan volitve je bil naie tntali; v Toimin se je peljal z narat, in go-Yoril je maraikaj. Ko je pa priiel v Toimin, ponudiia mu je oasprotua atra.-ika kandidaturo, in glejte, radi t<>ga preatopil je k nasprotni atranki. To vam je moz! Tudt LivSani se 6ez enj zelo toiijo. Bekli ao, da je zapi 1 rekel: „Mene zolo veaelf. Ce le mo-rem komu katero zasoliti!* Moi tudi tak6 dela, a iakelj je menda ie polen. Visoko c. k» namestniatvo mu je ravno te dni unicilo zainje obc. volitve, ker je delal le po aroji glavi I Od Vzhcda, 25. februarja. — (Zakasnelo.) Tc dai ostavil aii zapustil naa je g* Potocnik, c. k. kan-celist v AjdovScim, tor jo sol na odknzano rau mesto v Gorieo, ToCnost ia n^uinoraa matfjivost v uradu in izvea wada tec vzgle.toa usluznost proti vsakej itranki so ma2u svojstva, s katecjmi se je svojim preibkojnikaia in s'.raokam prikupil Njegov aaslednik, neki Suppaotschitsch, ni zmos&en slovenskcga jezika. To jo 2e drugi slu&tj v tern letu, da je priSel v Aj-dovs&no drzavni uradnik, ki ne zna govoriti z ljud-Btvom. Zopet dot dokuz, da jo ireba podpuati na* rodoo Solstvo, da dobimo iz svoje srede moze, ki nas bodo uineli. Piav bi bilo, da bi tudi vlada aegla vmes, tor da bi pomagala s stipendiji, da bi dobila uradnike, ki bi uraeli Ijudstvo in ki bi zoali I njim goToriti, ker drugacc nastajajo tezave in neprilifiaouti za nradnika la za Ijudstvo, Na Nem&kem in v Itsliji, iri naSih zaveznikib, ne dobis nikjer madnika, ki ne i znal obaevati z narodom, kjer filuzbujo, kolikor nam znano; zakaj bi ne bilo tudi pri nan toko? Sprejeli Hm') od njih puske repetirke, litre in metre; ipftjmimo fie to I _____________ E Se Strmca, 22. februarja. — Ti lerana r«a, kakSno je zacelo: vse Ie pla^ij in pliu'uj! To dni ¦mo mirali ptaeati *e celo kuzni za otroke zaradi (alabega) obiskovsnja loiko „za - silo - sole.* Kaj mi-tlite, raoji ijudjei Be ve, na on kraj jo pray, da so nam dela tile, Se srao nemarni. Vsakc sort smo, Haj to spoznauio, da je dandanes Solanja treba bolj kot kodaj. Pa te-zavno nam je v 06krat, poftljati otroke celo v Log. Zdaj jo ftlabo vrema, hud* ura; zdaj m kaj obuti, zdaj ni nikoger, da bi kaj pripomogel pri bili, ker 10 naSi nioSki po vecjem tai pri rudi v Hiblji. Zdaj pa poniji otroka, ko ga trebsw, kakor ofr v glavi. Zjutraj tt gro, popoladne ti priloze domov na poi zmrzel, potlej mi pa kiha in piba. In pa, kaj te more naociti, ko gre to dvakr.it na tjodon v Solo? Saj pra-vim: ne veS, ksj bi zaeVI! Dandanet nekam rasejo Solo, kakor gobe' po deijl Kaj bi bilo, 6o bi do mi prosili na potebno fiolo P Kakor tern poUvedel, jo pri naa in na Prodttlu do 70 otiok, z;w«>z.u)ih k tohnju. Za 60 pa menda win ima biti posobtia sola po poitavah f Ali bi jo torej tie dali lahko tudi nam I' Potloj bi nam bilo 110-kai polajiano, 60 bi imoli Solo v doaaei vaii, Po-febno bi bilo to tudi dobro za iVdeljano. %daj po-»Ijajo nekatori otroke r nemSki Kabolj, vi'6ina pa jib odraste brcz pouka; potlej bi bili siljoni hoditi ? Btrmcc. lit potcm bi bit tudi nem&ki yiulferajn* reioa Hkrbi, kjo nuj mtpravi nvojo — tjedensko Solo za „griudlih u^ettje te visoko sprahe". Sc ve: ce bi to hoteli doaeci mi Btrmdani, bi trebaio vecjih strofikov. Kjo po»!opje zt Solo? kjo za ufenika in itjtgovo rzdrievacje? In drugi stroSki? In pa potlej bi nas vae draga^e ailili k obiskovaojvi Sote.' ce bi imelt redno Solot Pa spet kriz! Za to pa noceni se nic rcci. Preudarimo, kako bi boljso kazalo: alt ? Strmci redno Solo? ali slubo poitljanje v Iozko »lolo za silo* in plafievanjo kaznij? ati razmerno dobro poiiljanje r isto brox kaznij? Na* pravimo sosefdnjo en dan, delete: bomovideli, kakib mWij je vecina. mmmmmm^»_« ^* Politiini razgled Xajva^tiojsi cin v notranji politiki je odli-kovanje treh avstrijskih ministrov z visokirai redi. Ministerski predsedmk grof Taaffe dobil je red &v. Stefaiia, fraancni minister Dauajevski Leopoldov red in naucai minister Gautsch red Selezne krone prve vrste. Odlikovanjc priiio je ob takem 6asu, da je ze radi tega velikega po-mena. Vsi listi pripisojejo temu dinu Nj. Veli-Canstva posebao vainest ia rozlagajo to odliko-vanje po svoje, Nekaterim je to zuamenje, da stoji Taaffejevo ministerstvo daaes trdneje nego kedaj ter da uziva neomojeno cesarjevo zaupa-nje; ti pravijo, da je torej Taaftejeva politika prava avstrijska, s. katero se strinja popolncma tndi cesar. Drugi pa smatrajo to kot migljej dr^avnozborskt vecinir naj ne hodi iz tira in uaj ne dela opozieije n?tt skupnemu m:riisterstvu niti posameznim mtnistrom. Drzavni zbor je sprejel nafirt postave 0 za-varovanji delavcev po vladmem predloga 2e v tretjem branji; obravnaval je splosno nadrt za-kona 0 preskrbovanji vojaSkih vdov in sirot ter presel v predrobao razpravo o tej postavi. Vse stranke pripoznale so potrebo in vaSnost te na-redbe, med diugimi poslanci priporoSal jo je prav toplo tudi grof Coronini. Tndi gosposka zbornica ima svoje seje, sprejela je pogodbo 0 avstro-ogerski banki po vladinem nacrtu, t. j. da bo imela bauka 1% dpbicka in 4a iekar bo ve5, bo delila z drzavo. Ker je bi?" zbornica poslancev to zadeyo drugafie reSila, priSlajepo-godba zopet v poslaniko zbornico, kjer se je izroSila finanLuemu odseku v prei;rcsovanje. Go- I sposka zbornica sprejela je tudi postavo 0 po- j sojilu 52 milijonov in druge manj va^ne postave in sklepe, katere je zbornica poslancev ze spre|ela. ! Dne 14. aprila t. 1. bo na Spodnjem Sta- j jerskem dopolnilna volitev v drzavni zbor, ker j je 4j% Ft>regger svoj mandat adlofil radi razpf- | tij v nemSkem klubu, de§ naj volilci sodijo, ali I je bilo njegovo postopanje v onem slucaji pra-vilno ali ne. Slovcnska stranka na likajerskera in zmerni Nemei pogodili bo se, da bodo volili ta dan v dr&avni zbor sodnij?kt»ga adjuukta dr. Gelingsheima v Kozjem, katerega popiiujejo naii listi kot pravifincga in zmernega Nomca. Libc-ralnl Netuci se 2e boj6, da propade njih kandi-dat dr, Foregger in 6uli so se zVglasovi, da mislijo ponuditi kandidaturo ministru Gautschu, toda ta vest se do danes ni obistinila. Izvestno bi bila volitev Gelingshetmova napredek zi Sta-jerske Slovence. Na Ogerskem je zafielo zopet ropotanjejzo-per skupno vojsko. Dijaki vseuiiiiiki — kakih 000 do 800 — imeli so 2e dva shoda, na ka» terih so prav po doma^o zabavljuli na bram-bovskega ministra zaradi znanega odgovom v zadevi oftcirskih izpitov ter so zahtevuli ne lc izpite v madjaridini, temuc tudi madjarski ko-mando. Predrznost madjarska presega pac vse meje. Na Nomikem vladal je mnogo let Ijut boj zoper katoIiSko duhovMino in zoper katoliko, rekli so inn Kulturkampf. KnezBisraarkjo sprc-vldei, da m torn polji ne opravi mnogo, pa da trpi mnogo driavui interes po tern boji. Zaradi toga hiti, da bl popravil, kar je do sedij zgre-§il, spravil se je popoinoma s pipelein in nem-ikimi katoliki in podelii jim vse pravicc, katere se uiivali prej. V Italiji se biiia ministerska kriz» svojcmu koncu ali pa prav za prav se zaucnja. Kralj ni bil sprejel Depretisove ostavke, vender ni imel im» nyvani minister in njegovo ministerstvo do-volj zaslombe v zbornici, da bi mogel drzavni voz dalje tirati. Badi tega pogajal se je z na-sptotniki, katerim je ponudil nekaj sedeiev v ministerstvu. Novejia poro5i!a pravijo, da ob-drzi Depretis predsednigtvo in znnanje zadeve (tedaj bi grof Robilant popoinoma zapustil ministerstvo!) ter da sprejme Crisp!, velik na-sprotnik Avstriji, notranje zadeve. Na zunaj bi torej iivela Italija 2 nami v prijateljskih raz-merah, dofiim bi doma po moznosti gojila irre-dentizem. Nad takimi prijatelji ne bode imela Avstrija mnogo veselja. Iz Bolgarije se pcro6a, da potujejo raini-stri po deMi, da bi pridobili Ijudstvo na svojo stran. Regent Stojlov biva pa na Dunaji v pri-vatnih zadevah, kakor poroCajo listi iz Sofije. Drugi pa iscejo v tern kljuc, s katerim se zapr6 vrata za vselej bolgarskim homatijaui. •6ad8tva cesarju za novo dostojanatvo tajnega aveto-valoa ter da je kot tak opravil prisego, katero zahte-vajo doti^na pravila. V ponedeljek 28. t. m. bil je Bprejet od preevitlega cesarja in v aredo zajutra bil je. Se spefc v 8«bji domaSiji, kjer jo prevzel avoja te-koca o pravila. Eadodarni doneski za otro§ki vrt in dek-lifiko § o 1 o; J. A, v Vertojbi 2 gl.; Avgust Jakopi8, c. lc. okrijiii siifiac v Bold, I gl; Andi-ej Leban, vi-kai- v Grgarji, 2 gl. — Za Studentovsko kuhinjo ao-il»ih Josip Bijei, raviiatolj v ISorioT; 4 gl,: pri zabavnem vogeru wSlov. jeza" doe 17. febr. v Biljant so }e nabralo 9 gl. 77 kr.; J. A. ˇ YertojW 2 gl, | Jakopio Avgtist v Bolci i gl; Audrej Ubm ? Gr-g*rji 2 gl; Drag. Stefan Kunur, vikar v Borjani, z iarekom: flLomi lagnemu ivoj kruh" (Irajija S8) 5 gld. Presraiia hvala viem blagim dobrotnikom I Dtthojik© premembe 6. g July Rotii, kn^onadikofijiki Tcanooliafc v Qorici, imonovan jo drugi duhovni pomo6nik v Trli6i; novomiSnik o. g, Evgou Jordan Sel jo kot kaplan v Ogloj; JoiFp p i t e a n i, kaplan v MuSi, prorao^on je kot tak v Domade in razne vesti 2a Erjavdev spomenik in ustauovo raz-kazanih je bilo t zadnji stevilki „SoSe* 21U9 gl U% kr. Dd» «* ErjaYcav s[«ome-uik in urtanofo. K obilai udeleibi rabi. Odbor. VtlOOiptdU, ki to bili ie pred inalo leti pri m* akoro popolnoma naznani, priljulnli *» «• &** mo&w v aadnjih Umh, da moreS areiaU ob Tsaki un b v rocslu katorcga mladomea, ki dr?i a*oj kolorrat po ; «troki emll Kor ao pri*!e poaebno ˇ naJom atoletji raxnovrMne razfrtavo r navado, no&yo taoitati felon- [ pediati tor so aklanili, da 17, aprila *e pokaiojo na ltujicah taki, kakerint so, da bodo narare« «a ataro difiah t prico lj«dstT.i, ki jib bo hotelo gledaii. re-kalci zberejo se na Telovadnoro trgu, odkodar odidejo i,b 3. popoludoo skupno m Rojiee, kjer aa«no teka-itjo ob 4 urah. V osrnih dneh bodo torej dirke konj : in ijndij, konj II. in 12M ljudij pa 17, aprila pn vsakem *reraenn. Za&tok vsakrat ob 4. popolodno. j Odbor aolkanake Sitalnice jo ˇ atoji aeji dno 27. maifti aklenil prainovati dvajsetletr.i obstancij tttahiit-o in alaviti druHveno taatavo od lela 1S4S. j»!\*> nrdo^jo meao«a niaja t. 1. Spored alaynoali so t bjjivi <> avojoni ea»u. ZasUva solkaasko citalnice jo viiamenita. Sluiila jo nijprcj narodra strazi leta 18 IS, kutcji j»s «.ipovod«?al pokojni Malija Doljak, Potent jo liilrt imkr'j rasa t guriaki Citalnici. Ko ae j» oano-\n\,\ citilniivi v Solkanu, m>ali so jo na njono projSiijo fiiHto. Ziattiva im» nacodno bane na ciiti avili. Rojak v Ameriki \*mM nam jo datj&^poro-f\\o a avojfm potovitnji in o drfoli, t kaUwi aJaj l»'»Vi«, O piiliki priobCimo njcgono poroiilo r listu, ki *\ g.v j« niroSil ?a daljne kraj«. VMftli naa, da trli rojs»k v tujiid ni zabil svojo domai'o zemljo in avojili bratov ler da al*>li tudi dalja ostati v xrexi z dorao-vii;o, v katero ao misli pozncjo vniiti- Ditti^nik je ud .Slov. bruluega in podpornega draStfa v Oorici.- his.1 5t 52 % doticoimi poslopjt t vasi Ceata pod Sf. Krizem Vipavakim % Trtom in z b:;»j!o tik ceaarskc ccsfe paleg hiso ter ara-ven sc z borstoist. Ceni 9.300 gl ; plafoje so tndi y o brokib. Katanfneji pogoj< izvedo ae p» pisniu a naslovom ,T*j:«stTO v Sw. Burizi pri Aj-dovacini 1 I I I I s Sivalni stroj, #r Y*t*lj»»n,; hi nfk«l*> r*l praslal p» pr'i«erfii eenr. Prasa Via Asroll, a. ai. **. I aadotropin v Goriei. V pkitnt Si»it/-e%e tiskartie oasproti »eme-n^oa % CSoriri prolujii so po zuiiani ceni — z* 1 gld. 30 kr. -VR.'at. ¦¦**.« «?»:n».H:iw IN YELIKA NOO, spisal profesor Aadrej Matw-iff. Kujiga so pn§!l]a tudi po po&tt na povzetje. Kdor pa donar uiu z nsructlom vred po»tjef naj pri-deno ao 10 kr. za vozni lilt. „Ljubljanski Zvon." Stojinpdhtt^L 130; niiWlilt^!& Mnogo prihrani, kdor kupi obleko w tnnUm loacija steiuerja, ki je najveftja v Gorici t katori so dobi vsak S\* n;i veliko izbiro narejeuA obleka po naslednjih cenahi Popjlfli paalidauU obith a ga;;ol« m 3 do 20 gl » a » » dEfikl » S jj 15 n N » » » » oteka „ 3 » !8 , rawane p^sM^h nbje » zstpsds , 8 , ?0 8 PtoIaW nki . [ 9 5 , IS . iega bogata zalnga rsakovrstne robe iz razmh tovaren po narocila vsled mere, ki se iz-vrai tofino in hitro. Uzorci na zalitevo brez-pla6no in prosti postnine. Nova doSli dolmani najnovpj§ega kroja od 8 do 50 gl. za gospg. Saki za goape od 4 do 15 gld. Kaznovrstna gotovti obleka za [ j mole in za otroke iz neke slavno dunajske tovarne. ( Krojadnica z zalogi robe najnoTejie 1 yrate. Defa so hitro in prav lidao pa cenab, I ki so no bojijo tekmovaah. A. FRBERBAUM. Koriea, Via Teatro, it. 8. DROGERIJA Antona Mazzoli-ja v Gosposki ulici ii pri Mestnem vrttt Prah ki pogasi vsak pozar. To najvspcRnejSo s-cdsfvo, ki ugasi bipoma vsak poz.tr, jo Ao zd.ij edino zn.ino, da so jo potrdilo po mnogib skuanjali, ki so dokazaie, da ta prah jo prekosil vsc do z.jaf znanc in bva-ljono iznajdbo. Zato ga priporoeam sTiivnira a-radom, gasileeio, obrioijskini podjetjint ia zaseb-nik«tm. Slroiki za ta prah ao prar majbni v pri-inert z ogromno 5kodor katero narcdi v 15 listkor po 50 kr. {fn postr.ino) pri vod3tTu bratoTaCine pri St. Jukopu t Ljubljani pa tadt potom vseh knjigarjer. HARMONIUM. ZdoTaj podplsani priporoSa dast. diihovS^ioi in gosp. nrjranistom za male cerkve alt za poduk v pctji m orgljanji Harmonium. 2& vsak Harmonium garnntira 19 let, Pr»pri-ct! se bode vaak, da cenejgpga in bofj-egi Hnrmonija iz kake druge ftbrike ne dobi. Z odlicnim apostovqnjcm Peter Potoenik V:ii MoivIIi 4tv. 12 v Oorici. --------------------------------,^ , Pri glavnem zastopa ^AZIENDE'', A zuvarovalne druzbe m zivljenje. sprej- J{ 1 me se potoTalni aradnik za Primorsko. Q j Letna piaga znasa 780 gidn dnevnine na (% i potovanjt po dogotrora 111 provizijo. Pro- V silci morajo zmozoi bit! slovenskega, ita- V f lijanskega in nemskega jezika. Q ( Prosnje se sprifiali sprejemajo se do L% 1. aprila 1887 pri glavnem 2astopa r V I Ljnbljani. |l Samo sredi Ra§tel/ja &t. 7. V GORICI. Bogota zaluga: norimbargkega in galanta-rijgkega blagaf lepoticja, dilav, igrafi, nogovic, girnih piiprar, pakanca in prejo, krojaikih itt cevtjarskih potrobfi^n, pu'prar za pofnike in ka* dike, cigaretnega papirja, col«:oidn?b zafratni-koT in zapodtnikov za duhovniko, meieane in vo-jfiko; posebnosfc: najfinojo iglo za ii?alno itrojo. Za pomfadno uetcv so najtoplejo priporogajo SEMENA prave franco^ke lucernske in itajerake rude^o dotelje zagotovljene, brez pteslike, potom italijnii-ske Kay — (izmod nnjboljsib krinil) in anvlciko K^y — travo, kttkor tmli raznih vrat zc .-,jav najboljSo dobroto, ki hitro kaii. ^ia di-obno fii na Vledaje kuj:gft iz zaloge Matijo Oerberja t Ljubljani: A. Za mladino. Kri»oi;«rt M. Kruh angpIJHla. — Pintar L. Svett AngtlJ varh. — Xnbe&ke iji*ri«o. — l'ob'>ini otrok. — Volftid Sams, .lo/uo- in Mar;jit moja Ijubczea. — I'ustito te m&l& k taenif kcr njih je nebcsk-j kraljeittvo. B. Za odrasle. feast Boga na vis.ivah in rair Ijudjem na zemtji — Ktuc nebei.ifi vrat — J«rati L. in Zamejic A. LiJja t Bozjem verto. — LaTt V. Sr. Alojzij. — Lesar A. Jeztia Kristus de-Ttcam STOjsia iteTestam na seree gofoii, — Pintar L. Maine in dmge molttre. — Ro?maa L DakliSke bakre— Slara Marx fe DeTife U. del. — Volcic Janes. Bozja p*?t k nasi ljubi O'ospej presvetega screa. — Getzenani in Golfafa. — Goapod uslisi mojo moiitexr. — Sveii mtstjon-iki kriz.-'Marija zgodoja Panica, matt mttosfi Bozje. — Na^a ljuba Gospa presvetega serca. — Stopinjc k popolni Ijubezni Bozji. — Sveta ura mo* liii Jezusa r Zakramento Ijubezni Bozje. — Y«rtee nebeiki. — Vijolice bratom ia seatnun druibe redacga cei^eaja sr. Jo-L«&. — Zlata Sola. C. Pobozne knjige. Bi-ftfov§fina sr. Urauie. — VolLi2 Janez. DcvctdRersica k nasi tjubi Gospej presr. Sorca. — Petdeset zdihljejer k Marijt Dertct. — Ura moliti Jezasa t Zikrawentu Ijubezni. D. Knjige za sluibo boijo. Molttre pri ocuts: sluzbi Bolju — Sreti Listi in Evan-gelij:. — AngeJjska srlniiba za streibo pri sxr. masi. E. Pesmarice. Volcic J. & Jeran L. Srete pesmi HI. in IV. knjiga. Te krtjfge dobivaj? se vedoo, raznovrstno te-zaQe, kakor: v ttsnji, platan, t rujavem usnji, se sIoboto kostjo all s fonarejepim kristalnim steklom, pri Via S. Sebastiano st. 3 v Trsto. Karojfttbe izvrluj« jo sc tccuo in hitio na vse sirani. ,m*>j>»&* mmmm $ Una*.