Številka З т cena 60 din _______________________________ ___________________________________________Celle, 23.Januar 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACU SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Kinu 16 SO dosegljivi tudi gradovi v oblakih Nihče ne more zaustaviti velenjskega kluba Kino 16. Stran 12. Gostinstvo ne more biti s stolom vred na mizo obrnien zakasneli gost. Redka so dobra gostišča - eno takšnih je Štormanovo pri Šempetru. Stran 9. Hiška, kjer je vedno nekdo doma Se bo tudi čuvajnica številka 2 v Celju umaknila razvoju? Stran 24. Glavica je prepolna, pet mesecev učenja že kar preveč. Treba si bo oddahniti.Polletne počitnice so zares dobra pogruntavščina. Vedno pridejo ob pravem času, takrat, ko negre več. Ampak kaj početi v štirinajstih prostih dneh? Za to so menda poskrbeli odrasli, ki se tudi vesele zimskih počitnic. Zimskih? Le kakšna zima pa je to, ko je snega komaj za vzorec. Foto: EDI MASNEC Med počitnicami ne lio doigčas Jutri hoda vsi učenci os- novnih in srednjih šol prejeli polletna spričevala in pričele se bodo štirinajstdnevne zimske počitnice. Zadnja leta v vseh naših občinah veliko bolj skrbijo za organizirane aktivnosti za mlade med počitnicami, kot leta nazaj, čeprav je treba po- vedati, da so v iskanju teh možnosti še vedno preveč neiznajdljivi, zato gre pretež- ni del organiziranih počitni- ških dejavnosti na račun smučanja in drugih zimskih športov. Poskusi, da bi ponudili več, so očitni, žal pa se vsi dejavniki, ki naj bi k temu karkoli prispevali, premalo povezujejo med seboj. Naj- večji korak v tej celostni po- nudbi so prav gotovo dosegli v Celju, kjer je Občinska zve- za društev prijateljev mladi- ne le koordinator cele vrste počitniške ponudbe, v kate- ro so se vključili mladinska organizacija s Centrom za klubsko dejavnost. Pionirski dom, športna, kulturna in druga društva in še kdo. V nadaljevanju na 5. strani predstavljamo vso počitni- ško ponudbo v vseh osmih občinah našega območja tu- di zato, da bodo tisti, ki jim je ta namenjena, čim bolje izkoristili dane možnosti. Kaj so demolcratične voiitve Zlepa se še ni polomilo to- liko kopij kot ob vprašanju demokratičnosti volilnih po- stopkov. To resnično po- membno vprašanje se obi- čajno zatakne ob odprtih ali zaprtih volilnih listah. Kot da bi bilo to na svetu najpo- membnejše. Na različnih se- stankih se lahko poučimo, da je pomembnejše od tega vse tisto, kar je bilo narejeno prej, pred samimi volitvami. Da so najpomembnejši pred- volilni postopki, med temi pa spet najpomembnejši kandidacijski. Ce so med nji- mi vsi ljudje v vseh okoljih imeli možnost vpliva na iz- bor kandidatov, potem naj bi bil zaključek vseh postop- kov samo glasovanje. Le še pika na i! Kandidacijski postopki pa še zdaleč niso tako preprosti, kot smo jih bili navajeni v preteklosti. Vsaj ne bi smeli biti. V tem času imamo po občinah celjskega območja nekoliko čudno sliko. Evi- dentiranje se izteka v drugo fazo - v kandidiranje. Te- meljne kandidacijske konfe- rence se ta teden že pričenja- jo v občinah Velenje in Mo- zirje, drugod se bodo prihod- nji teden. Na njih se bodo delavci in krßjani izrekali o ljudeh, kijih bodo naslednje mandatno obdobje zastopali kot delegati ah kot nosilci odgovornih dolžnosti. V ne- katerih občinah se bodo sre- čali s po dvajset imeni za eno dolžnost, v drugi s po petimi, šestimi, v tretjih pa je že iz- bran najprimernejši, ki naj bi bil edini kandidat. Utemeljitev zakaj prav nek določen kandidat, bi morala biti jasna, dorečena. Pravza- prav bi morala taka biti za vse evidentirane kandidate. Menda jih nismo pisah na pamet ali po posluhu. Če ne, je treba vedeti, zakaj. Upam, dane zato, ker so bili doslej v takšnih in drugačnih orga- nih, opravljali cel splet druž- benih dolžnosti in tako dalje in tako naprej. Naštevanja funkcij imamo menda že do- sti, še zlasti če ne vemo, kako so jih opravljali, kaj so v res- nici posamezniki naredili in kako. A tudi s tem se ne bi smeh zadovoljiti, saj nikjer ne piše, da bo nekdo na primer dober župan, če je bil dober direk- tor. Poznati bi morali še kaj več kot kandidatov življenje- pis. Vedeti bi morah, kakšne cilje ima ta človek, po kakšni poti je namenjen k njim, ka- ko se bo loteval problemov. Tiste odnosne cilje in razvoj- ne usmeritve, kijih poznamo v vsakem posameznem oko- lju. Splošni družbeni cilji, kot so razvoj socialističnega samoupravnega delegatske- ga sistema, pa dolgoročnega programa gospodarske sta- bilizacije in sploh temeljnih usmeritev naše družbe, so in morajo biti skupni vsem. Na njihovi osnovi se volilci ne moremo odločati. Če pozna- mo kandidate samo tako, je čisto vseeno, če je eden ali če jih je deset. Druga pesem pa bi bila, če bi vedeli, kaj kdo misli na primer o načinu gospodarje- nja, o nezaposlenosti, o reše- vanju stanovanjske proble- matike, o varstvu okolja, skratka o vsem tistem, sredi česar živimo. Živimo pa v povsem določenem, ne v ne- kem abstraktnem okoljiT. Mar ne bi bilo lepo, če bi možni kandidati na kandida- cijskih konferencah predsta- vili svojo vizijo uresničeva- nja razvojnih načrtov obči- ne, družbenih dejavnosti... Če je več enakovrednih kan- didatov za vodilne dolžnosti v organizacijah združenega dela, izbirajo direktorja gle- de na predstavljen program dela. Mar družbenopolitične skupnosti in dejavnosti v njih ne zaslužijo vsaj tolikš- ne pozornosti? MILENA B. POKLIČ Visolce icazni za zamudniice Vagone bo treba pravočasno nakladati In razkladati Zvezni izvršni svet je z uredbo poostril predpise glede natovarjanja in izto- varjanja železniških vago- nov in tudi predpisal precej visoke kazni za zamudnike. Železničarji bodo morali odpeljati vagone z industrij- skih tirov 4 ure po tistem, ko bodo raztovoijeni oziroma natovoijeni, naročniki pre- vozov pa bodo morali nato- voriti ali iztovoriti vagone v 6 urah oziroma v 10 urah, če bodo natovarjah oziroma raztovaijali cel vlak. Zamud- niki lahko plačajo do 500.000 dinarjev kazni, denarno pa se lahko kaznujejo tudi od- govorne osebe. Takšno ured- bo so sprejeli, ker pri nas vsak dan primanjkuje 500 do 2000 vagonov. Na celjskem ŽTO sicer še niso podrobneje razpravljali o novi uredbi, pomočnik di- rektorja Jože Štritof pa pra- •vi, da im^o že sedaj takšno organizacijo dela, da ne pre- koračujejo predpisanih ča- sovnih okvirov. Tako imajo na vseh progah na njihovem območju vsak dan organizi- rana dva takoimenovana po- biralna vlaka (dopoldne in popoldne). Imajo tudi dovolj lokomotiv in delavcev. Uredba torej za železničar- je pravzaprav ne prinaša nič novega, podobno pa tudi za delovne organizacije na Celj- skem. Že sedaj so se namreč držale predpisanih časovnih okvirov in vse po vrsti tudi že nekaj let zelo dobro sode- lujejo v akcijah razkladanja med prazniki. Tako so na primer lani celjski železni- čarji zaračunali zelo malo prekomernih stojnin (naj- večkrat v Titovem Velenju) in le enkrat je morala posre- dovati inšpekcija v Rudniku lignita v Titovem Velenju, ker so vagoni predolgo ostali neraztovorjeni. S. ŠROT V Taboru za samoprispevek v krajevni skupnosti Tabor se pripravljajo na referendum za krajevni samoprispevek, ki bo 9. februarja. V naslednjih petih letih namerav^o zbrati trideset milijonov dinarjev, s tem denarjem pa naj bi zgradili novo mrliško vežico, razširili dom Partizana v dom krajanov, uredili kanalizacijo, nek^ cestnih odsekov ter telefonijo v kraju. Zaposleni naj bi prispevali po odstotek in pol od neto osebnih dohodkov, upoko- jenci 0,75 odstotka - razen tistih, ki im^o najnižje pokojnine - kmetje 5 odstotkov od katastarskega dohodka in obrtniki dva odstotka od ostanka dohodka. V Taboru pričakujejo za uresniči- tev vseh teh nalog tudi pomoč občinskih samoupravnih interes- nih skupnosti ter združenega dela. JANEZ VEDENIK 2. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Problemi ostajajo enaki Telefonija - vir nezatiovoUstva liraianov na Celiskem Programsko volilne seje Socialistii-ne zveze na celj- skem območju so ponovno prinesle na dan stare pro- bleme, na katere krajani opozarjajo že vrsto let. Med njimi zavzema osrednje me- sto nezadovoljstvo s Podjet- jem za PTT Celje, izstopa pa še zaskrbljenost za učinko- vitost Socialistične zveze, zagotavljanje pogojev za delo krajevnih skupnosti, nerazvita stanovanjska sa- mouprava, svobodna me- njava dela, ki to ni ter obču- tek odrinjenosti mladih na rob dogajanj. Tudi razpravi! na ponedelj- kovi seji Medobčinskega sveta Socialistične zveze Ce- lje je pri oceni programsko volilnih sej ol)činskih orga- nizacij izpostavila vprašanja, s katerimi se najbolj pogosto in najbolj boleče srečujejo v osnovnih okoljih. Pri tem je predsednik Medobčinskega sveta Filip Beškovnik me- nil, da so bile razprave na programskih sejah pogosto tudi neupravičeno kritične in niso izhajale iz dejstev. Najmanj so svoje pripombe utemeljevali mladi. Ti na pri- mer nenehno izpostavljajo težave z zaposlovanjem. Na zaposlitev na celjskem ob- močju čaka 750 delavcev sta- rih do 26 let (največ v Celju: 232, najmanj v Laškem: 30), od teh jih 368 nima poklica. Skupno čaka na zaposlitev manj kot odstotek zaposle- nih in torej ni mogoče govo- riti o velikem problemu. Velja pa .se zamisliti ob zahtevah vodstev nekaterih šol na območju po večjem številu oddelkov. Dodatne oddelke želijo uvesti na na- ravoslovni, zdravstveni in vzgojiteljski šoli, za nove od- delke pa bi zmanjkalo pri- bližno 200 učencev. Že to je dovolj neresno, so menili na Medobčinskem svetu, še bolj pa neusklajenost med potrebami organizacij zdru- ženega dela in težnjami šol. Ker skoraj ni bilo pro- gramske seje, na kateri ne bi spregovorili o zapletih s tele- fonijo. so na seji Medobčin- skega sveta ugotavljali, da so nerazpoloženje krajanov po- večali izvajalci sami. pred- vsem z dajanjem neusklaje- nih informacij in s praznimi obljubami. Ker. prevzemajo več dela, kot ga lahko opra- vijo, je to tudi razumljivo. vendar to ne zmanjšuje od- govornosti poslovodnih de- lavcev Podjetja za PTT pro- met Celjt:. Da bi vnesli vsaj malo reda na to področje, bi naj v bodoče načrte razvoja telelonije vključevali tudi v letne občinske resolucije. Razprave v Socialistični zvezi so glasno opozorile tu- di na sistemske razrešitve fi- nanciranja krajevnih skup- nosti, v manj razvitih obči- nah pa še na neuspešno ra- zreševanje solidarnosti v re- publiki. Tu se bodo morala prizadevanja Socialistične zveze okrepiti, prav tako pa tudi v težnjah za skladnejši regionalni razvoj v Sloveniji. Celjsko območje namreč očitno zaostaja, pa naj gre za gospodarsko infrastrukturo, za ceste, za telefonijo .. . MILENA B. POKLIC Priprave na pohod Do 4. februarja bodo na vseh občinskih konferen- cah mladine zbirali prija- ve za pohod po poteh XIV. divizije. Pričakujejo, da bo udeležba dobra tako kot vsa leta doslej, čeprav jih nekoliko skrbi, ker čas nekaterih etap sovpada s počitnicami. Pohod se bo pričel 6. fe- bruarja v Sedlarjevem in bo potekal v štirih etapah do 14. februarja, ko bo slav- nostni zaključek v Ljub- nem. Vsako etapo naj bi prehodilo približno 150 mladih, ki se lahko odločijo tudi za pohod na celotni trasi. Med pohodom bodo pripravili več kulturnih ve- čerov, zgodovinskih ur o pomenu Štirinajste, mlade bodo usposabljali v vešči- nah SLO. Za prenočevanje pohod- nikov so poskrbeli v šolah in planinskih domovih, za prehrano pa so se dogovo- rili s celjsko garnizijo. T. C. Dogovor velenjsice in žalsice občine Uresničevanje regijskega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti Usklajevanja med občina- mi je še premalo in žal je vsak dogovor med dvema ali več občinami zaenkrat bolj uspeh kot vsakdanji način dela. Z namenom, da bi spregovorili o spoštova- nju regijskih dogovorov so se, sredi prejšnjega tedna, sestali v Titovem Velenju predsedniki Socialistične zveze, izvršnih svetov, ko- mitejev za planiranje in predsednika skupščin ve- lenjske in žalske občine. Po mnenju Žalčanov na- mreč v velenjski občini niso spoštovali dogovora o finan- ciranju mejnih in drugih kra- jevnih skupnosti, ki sodijo v žalsko občino, medtem ko krajani delajo v velenjski ob- čini. Problem je v tem, da so te krajevne skupnosti sofi. nanciiali le tisti velenjski ko- lektivi, ki so ustvarjali čisti dohodek. Zato so bili v mar- sikateri žalski krajevni skup. nosti prikrajšani za delež, ki : jim pripada po domicilnem načelu, ker je veliko kraja-'' nov zaposlenih v velenjskem j rudniku lignita, šoštanjski' termoelektrarni in Gorenju, skratka v kolektivih, ki se že dalj časa otepajo z izgubo in temu primerno ne ustvarjajo čistega dohodka. Zato so se na sestanku do- govorili, da bodo v velenjski občini najprej zbrali vsa sredstva, ki naj bi jih njihovo združeno delo prispevalo za financiranje žalskih in slove- njegraških krajevnih skup. nosti. Šele nato bodo razdeli- li denar posameznim krajev- nim skiipnostim in sicer gle- de na število krajanov zapo- slenih v velenjski občini. V ta namen so ustanovili tudi poseben koordinacijski od- bor, v katerem bosta tudi člana iz žalske in slovenje- graške občine. Na ta način bodo preprečili, da bi bile za- radi velenjskih izgubarjev prikrajšane le posamezne krajevne skupnosti. Sicer pa je vprašanj, ki jih morata uskladiti velenjska in žalska občina, še več. O njih bodo spregovorili na po- dobnem sestanku, ki bo fe- bruarja. Med drugim gre za problem šoloobveznih otrok iz žalske krajevne skupnosti Vinska gora. ki zaenkrat obi- skujejo pouk še v različnih velenjskih osnovnih šolah. V. E. Odločneje posodabljati proizvodnjo Pred programsko-volilno konferenco celjskih komunistov Prizadevanja za kakovo- sten razvoj, zlasti gospodar- stva, predstavljajo večino dela celjskih komunistov. Temu namenjajo tudi osrednjo pozornost v poro- čilu in drugih dokumentih o delu občinske organizacije Zveze komunistov pred bližnjo programsko volilno konferenco. Z doseženim komunisti ni- so zadovoljni. Resda je bilo v zadnjem času v celjski obči- ni opazno oživljanje indu- strijske proizvodnje, a treba bo odločneje v posodablja- nje proizvodnje, v nove pro- grame, kakršen je na primer proizvodnja krogličnih leža- jev v Žični. Tudi izvozni do- sežki niso brez slabosti, saj celjsko gospodarstvo izvaža preveč osnovnih surovin in repromaterialov, veliko izvo- ženega blaga pa ne dosega dejanske cene. Z vzpodbud- nejšim nagrajevanjem stro- kovnjakov in visokokvalifi- ciranih delavcev sploh bo treba preseči tudi močno za- ostajanje kvalifikacijske strukture zaposlenih v Celju v primerjavi z republiko. Edino' povečanje akumula- tivnosti pa bo omogočilo na- ložbe. Te so se v zadnjih pe- tih letih v družbenem proiz- yodu zmanjšale za odstotek. Še slabše so se odrezale družbene dejavnosti. Delež zanje se je v družbenem pro- izvodu zmanjšal za dva od- stotka. Razprave v osnovnih orga- nizacijah na programskih se- jah in ob obravnavi doku- mentov za občinsko pro- gramsko sejo so prav tako namenjale osrednjo pozor- nost gospodarjenju. Veliko je bilo povsem določnih za- misli. kaj in kako spremeni- ti. v družbenih dejavnostih pa ugotovitev, da so notranje sile že izčrpali. Ob obravnavah organizira- nosti in delovanja Zveze ko- munistov so v okoljih, kjer delujejo akcijske konferen- ce, poudarjali potrebo in že- ljo po večji moči akcijske konference, saj sedaj osnov- ne organizacije pogosto de- lujejo mimo dogovorov ak- cijskih konferenc. Te želje gredo ta_ko daleč, da so v Že- lezarni Štore predlagali vrni- tevj na tovarniške komiteje. Številnih pripomb je bil v osnovnih organizacijah dele- žen predlog kandidatov za organe občinske organizaci- je. Ker so v prvem evidenti- ranju v osnovnih organizaci- jah za komite in komisije predlaglai sicer več kot 200 članov, vendar pretežno po- slovodne delavce (nič mla- dih, samo 4 delavce iz nepo- sredne proizvodnje), so se v občini odločili za dodatno evidentiranje in tako dosegli ustreznejšo zastopanost vseh struktur članstva v vod- stvu občinske organizacije. Razlog, zakaj so v osnovnih organizaicjah evidentirali predvsem poslovodne delav- ce je preprost - menili so, da bi ti lahko v zaostrenih go- spodarskih razmerah največ naredili. MILENA B. POKLIC Kdo izbira župane? Neredka so okolja, kjer ljudje ob pripravah na voli- tve zmigujejo z rameni ob vprašanju, kako bo, že sedaj pa jim je povsem jasno, kdo bo župan, kdo sekretar, kdo predsednik tega ali onega. Začudenje naleti kveč- jemu na pomilovalen nasmeh, češ, kako slabo si obveš- čen. Pri nas (njih) so se volitve vendar končale že lani. Nekako jeseni. V vsakem primeru pa konec leta. Da se razumemo - volitve za najodgovornejše funkcije. So pa dandanes tako nerodni časi, da je le težko še čemu verjeti. Na celjskem območju so celo občine, kjer se še sploh ne ve, kdo bo kaj in kje. V samem Celju, na primer. Za predsednika občinske skupščine je evidentiranih pet kandidatov. Vsevedneži ob tem zaključujejo, da so se zanje »nekje na vrhu« zmenili. V nasprotju z večino drugih občin, kjer je dosti manjše število prebivalcev in po logiki tudi manj primernih kadrov za župane, so vendar v večini krajevnih skup- nosti in celo v nekaterih organizacijah združenega dela evidentirali možne predsednike občinskih skupščin. V Celju ni šlo tako. Verjeli ali ne - sploh niso krivi tisti, ki o vsem odločajo.« Za predsednika občinske skupš- čine so iz vseh številnih celjskih krajevnih skupnosti prispeli samo trije predlogi, iz organizacij združenega dela pa ni bilo niti enega. Možnih razmišljanj je več. Morda slabe izkušnje iz preteklih let navajajo k obrazcu »Sßj se ne splača, ko pa tako odločijo drugod«, morda: »Naš kandidat ne bi uspel. Gotovo bi ga drugi, ki imajo zaledje, preglaso- van«, morda: »Tiste, ki so najboljši, potrebujemo za delo sami. Če mi ne bomo evidentirali, bo pa kdo drug. « Ravno to zadnje razmišljanje se prav imenitno kaže v organizacijah združenega dela. Pa še zameriti jim ni mogoče? Poslovati je težko, vodilne skupine so ute- čene, kdo ve, če bo čez štiri leta pri njih še delo za bivšega funkcionarja. Tudi če odštejemo pomisleke možnih županov in drugih funkcionarjev, je stvar z volitvami nerodna. Sicer pa, zadnji vlak še ni odpeljal. Če kdo pozna dobrega župana, ga še lahko predlaga do prve kandida- cijske konference. Če se seveda še niste odločili, da je kdo od že evidentiranih ravno pravi. »Oni tam zgoraj« se še niso. MILENA B. POKLIČ V Veplasu izsilili višje plače шшшÊÊШÊÊÊÊШÊÊÊl¡ШÊШШшшшÊШШшшílш^вШÊШ^^шшÊШШÊШШÊÊÊÊKвmвÊшm S I. januarjem za 30 odstotkov višji osebni dohodki Sredi prejšnjega tedna so prekinili delo delavci ve- lenjskega Veplasa, ker so bili nezadovoljni z decem- brskimi plačami. Prekinitve dela, ki je traja- la tri ure, se je udeležilo pri- bižno 80 delavcev dopoldan- ske izmene. Na delo so se vrnili, ko jim je vodstvo ko- lektiva zagotovilo, da bodo s 1. januarjem povišali osebne dohodke za 30 odstotkov. V Veplasu so ob tem pripravili program ukrepov za sanacijo razmer, ki ga je v torek obravnaval delavski svet ko- lektiva. včeraj pa velenjski izvršni svet. Delavci tega velenjskega kolektiva so zahteval 10-od- stotno povišanje osebnih do- hodkov že decembra. Delav- Lanski povprečni osebni dohodek je v Veplastu zna- šal približno 40.000 din, naj- nižja plača pa 30.000 din, vendar na račun ostalih de- lavcev, ki so zaradi solidar- nosti z najslabše plačanimi delavci prejemali nižje osebne dohodke. Ob koncu leta so se plače v Veplasu nekoliko izboljšale, tako da je znašal decemberski po- prečni osebni dohodek pri- bližno 47.000 din. ski svet je njihovo zahtevo podprl, vendar se je vodstvo kolektiva kasneje premislilo, ker seje ob koncu leta obeta- la izguba. Njihova previd- nost se je izkazala za upravi- čeno. kajti ob koncu leta je imel Veplas približno 6 mili- ^nov 600 tisoč dinarjev izgu- De. Le-ta pa ni zaskrbljujoča, ker jo bodo lahko v kolekti- vu pokrili z lastnim rezerv- nim skladom. Glede na izgubo, ki ni za- skrbljujoča in glede na sme- lo zastavljen letošnji proiz- vodni načrt, ki je zaenkrat še v fazi osnutka, so se v Vepla- su odločili za 30-odstotno po- višanje plač. V osnutek pro- izvodnega načrta bodo vključili tudi program ukre- pov za sanacijo razmer, kot predlog pa ga bo delavski svet obravnaval v prvih dneh februarja. Da je proiz- vodni načrt resnično smelo začrtan, priča podatek, da so se v Veplasu med drugim odločili za petkratno poveča- nje izvoza. Za načrtovan iz- voz imajo že sklenjene vse potrebne pogodbe s tujimi kupci, gre pa za jadralni pro- gram in tako imenov-ani pro- gram hidroterapije. Povišanje plač velja zaen- krat le za pr\'o trimesečje, ko se bo pokazalo, ali so v ko- lektivu zastavljene proizvod- ne načrte tudi uresničili. Pri tem gotovo ne bo šlo brez težav, saj bo potrebno tudi razporejanje delavcev na druga delovna mesta, s či- mer pa so imeli v tem velenj- skem kolektivu probleme že zdaj. VILI EINSPIELER Za predsednika Izvršnega sveta predlagan Stane Kokelj Na skupni seji občinske konference socialistične zveze Slovenske Konjice in občinskega sveta sindi- katov, so se v sredo, 15. januarja, člani seznanili z nekaterimi postopki v pripravah na volitve ter obravnavali potek razprave v temeljnih okoljih o kandidatih za opravljanje najodgovornejših funkcij v občini. Kot so povedali na seji, so v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih k doslej evidentiranim pridali še nekaj novih predlogov. Ker pa na listi evidentiranih krandidatov za najodgo- vornejše funkcije v delegatskih skupščinah konjiške občine doslej ni bilo predlogov za predsednika izvrš- nega sveta, so na seji pretehtali še predloge za opravlja- nje te dolžnosti. Evidentirali so tri kandidate, in sicer: Draga Štruca iz Konusa. Draga Klimo iz Cometa in Staneta Kokelja, sedaj predsednika komiteja za plani- ranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine. Na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja sta tudi obe predstavi podprli predlog, naj bi funkcijo predsednika izvršnega sveta po delegatskih volitvah opravljal Stane Kokelj. O predlogu bodo raz- pravljali tudi v vseh temeljnih organizacijah in krajev- nih skupnostih konjiške občine. MATEJA POD J ED Zakaj gneča v banki? Pred bančnimi okenci je te dni opaziti skoraj stalno gne- čo, zato smo se pozanimali, kako je s tem. V LB, Splošni banki Celje se varčevalcem opravičujejo. Hkrati pojas- njujejo. da je v tem času bi- stveno povečan promet zara- di izplačil raznih razlik pri OD, da je veliko pripisov obresti, tako za devizne kot dinarske prihranke, da pose- bej varčevalci dvigujejo pri- pise na vezane vloge ali pa znova podaljšujejo kratko- ročne in dolgoročne vezave, da je veliko izrednih izplačil pokojnin in raznih razlik, da jim povrhu zmanjkuje večjih bankovcev, po 1.000 in 5.000 dinarjev in je več zamudnej- šega štetja. V banki obljub- ljajo boljše razmere že v jese- ni, ko bo začela delovati no- va enota na Tomšičevem tr- gu ter svetujejo, da se varče- valci preusmerijo še na dru- ge enote, ne samo na najbolj prometni enoti v Vodnikovi in na Titovem trgu. UM 23. JANUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRA>â 3 Še en predlog reorganizacije Ko so na šentjurskem izvršnem svetu nazadnje govorili o problematiki Komunalno-obrtnega podjetja, so bili enotni, da je treba težave v podjetju čimprej odpraviti, med drugim tudi s pomočjo reorganizacije. Ena zadnjih variant je vsebovala združitev s celjsko Komunalo, temu pa so v občini ostro nasprotovali. Drugačna organiziranost podjetja naj bi pomenila predvsem kvalitetnejše opravlja- nje komunalnih storitev z ukinitvijo obrtnih dejavnosti. V Komunalnem podjetju ocenjujejo, da so v tem času uspeli večji del težav odpraviti, oblikovali pa so tudi nov predlog reorganizacije. Tako naj bi poleg komunalnega dela obstajal še manjši gradbeno-vzdrževalni obrat zaradi potreb pri vzdrževanju v komunalnem delu. Nekaj delav- cev bodo morali tako prekvalificirati v komunalno dejav- nost. Del obrtnih dejavnosti torej kljub vsemu ostaja, saj so po njihovem mnenju potrebne. Z novim predlogom pa ne nameravajo na izvršni svet. Morda iz bojazni, da predlog ponovno ne bi bil sprejet. Kakorkoli, trdijo, daje reorgani- zacija stvar njih samih in da jo bodo v predlagani obliki tudi izpeljali. Se vedno pa jih skrbi, kako bo s pokritjem stroškov vodooskrbe. Ko so nazadnje predlagali višje cene, jih v občini niso sprejeli, češ da so že sicer med najvišjimi v regiji. Medtem so stroški za oskrbo z vodo še narasli in bojijo se, da bodo imeli pri tem skoraj 2 milijona dinaijev izgube. Rešitev vidijo v ekonomski ceni vode in v ureditvi lastnega vodnega vira v občini, saj morajo sedaj dve tretjini vode kupiti v sosednjih občinah, Še en predlog reorganizacije je torej oblikovan. Vpraša- nje pa je, ali bo prinesel tudi boljše delo Komunalnega podjetja ali pa se bodo občani še naprej pritoževali nad nekvalitetno opravljenimi deli in visokimi cenami. TC Preveč slflepov, premalo alccij Ocene šmarskih komunistov niso sive v tem času imajo veliko de- la tudi v občinski o^anizaciji Zveze komunistov Šmarje pri Jelšah. Po izteku programsko- volilnih konferenc je treba ce- lovito oceniti delo v osnovnih organizacijah, se pripraviti na izvedbo občinske pro- gramsko-volilne konference in na razprave o dokumentih bližnjih kongresov. Na programsko-volilnih konferencah v osnovnih orga- nizacijah so stopala v ospredje zlasti tri področja delovanja komunistov: družbenoeko- nomski odnosi, razvoj samou- pravljanja in vloga komuni- stov v občini. Ocene iz razprav v osnovnih organizacijah govorijo, da ko- munisti z gospodarskimi rezul- tati v občini ne morejo biti v celoti zadovoljni, kljub temu, da so bili v preteklem srednje- ročnem obdobju doseženi os- novni cilji in okviri razvoja. Pri tem je pomembno, da večjih zastojev v proizvodnji ni bilo in da so dosegli nekatere po- membne premike pri izvajanju stabilizacijskih programov. Na področju prestrukturiranja je lep primer temeljna organiza- cija Metke v Kozjem. Nekatere náértovane naložbe že dajejo lepe rezultate, najpomembnej- ša v Steklarni Boris Kidrič od- pira velike izvozne možnosti, nova delovna mesta. V nekate- rih delovnih organizacijah so uspeli probleme interne nara- ve podrediti skupnim ciljem, na primer v Korsu v Rogaški Slatini. V Ikomu v Šmarju so z nujnim ukrepom družbenega varstva uspeli premakniti ne- gativno poslovanje v pozitivno smer. Tudi na področju ka- drovske problematike, ki je za šmarsko občino tipična, se je marsikje obrnilo na bolje. V dokaj težavnih štirih letih je bi- lo treba ustvaijati ugodno de- lovno klimo, da so bili delavci pripravljeni delati ob sobotah, nedeljah, v prostem času. Da- nes se vse bolj zavedajo po- membnosti izvoza. Naloga, ki ostaja še vedno ena prednost- nih, je nagrajevanje po delu. Učinki takšnega nagrajevanja so lepo vidni v Dekorju Kozje, temeljni organizaciji steklarne iz Rogaške Slatine. »V vse te dosežke je vtkano tudi delo ko- munistov v osnovnih organiza- cijah. Vsega tega gotovo ne bi dosegli, če ne bi delovali med ljudmi«, ocenjuje Zvonko Murgelj, sekretar občinske konference ZKS Šmaije pri Jelšah. V šmarski občini niso neza- dovoljni s stanjem v zvezi ko- munistov. »V štirih letih prete- klega mandatnega obdobja je zveza ko.nunistov na Šmar- skem močnejša za 150 članov, kar pa seveda ne more biti edi- no merilo uspešnosti. V osnov- nih organizacijah je še vedno največji problem, kako v skup- ne napore vključiti več ljudi. Vse preveč nalog obešamo na ramena vodstev osnovnih or- ganizacij, sploh paje še vedno preveč sprejetih sklepov, pa premalo konkretnih akcij«, je v delu ocene poudaril Zvonko Murgelj. M. AGREŽ Uspešnost dela se ne meri s številom sej Delo občinskega sveta Zveze sindikatov Slo- venske Konjice in njego- vih organov je bilo v ob- dobju od volilne seje v letu 1982 usmerjeno predvsem v uresničeva- nje družbeno-ekonom- skih in političnih raz- mer, uveljavljanje kon- gresnih usmeritev. Ena izmed glavnih na- log je bila zagotavljanje večje prisotnosti v vseh okoljih in organizirano delovanje povsod, kjer se odloča o položaju in pra- vicah ter dolžnostih de- lavcev in občanov. Sre- dišče delovanja občinske- ga sindikalnega sveta pa je predstavljalo vprašanje pridobivanja dohodka v zapletenih razmerah. Do- seženi dohodek, oziroma rezultati dela v posamez- nih organizacijah združe- nega dela, so bili povsod osnovna podlaga za deh- tev le-tega v okviru druž- beno dogovorjenih usme- ritev. Z delom posameznih organov občinskega sve- ta pa v Slovenskih Konji- cah še niso povsem zado- voljni. Razlike se kažejo v aktivnosti posameznih članov. Število sej, posve- tov in dogovorov samo po sebi ne more biti merilo uspešnosti delovanja ob- činskega sveta Zveze sin- dikatov in njegovih orga- nov in lahko služi le kot osnova za pregled dela v minulem obdobju. O tem bodo med dru- gim govorili na današnji skupščini občinske orga- nizacije Zveze sindikatov Slovenske Konjice, ki se bo pričela ob 17. uri. Predlagali bodo tudi pro- gramske usmeritve in iz- vedli volitve članov ob- činskega sveta ZSS, čla- nov nadzornega odbora, delegata za 11. kongres ZSS in 10. kongres ZSJ. MATEJA PODJED Javno o dolgoročnem pogramu Cinkarne Ob zvišaniu proizvodnje titanovega beiiia bi se povečaio onesnaževanje Odbor za varstvo okolja pri celjski občinski skupšči- ni je v torek po daljši raz- pravi, ki so se je udeležili predstavniki občine in Cin- karne zavrnil predlog tega celjsekga kolektiva o pove- čanju proizvodnje titanove- ga belila za 4000 ton na leto. Ob zvišanju proizvodnje bi se namreč, po oceni skupine za ekološke posege v okolje (SEPO) pri ljubljanskem In- štitutu Jožef Stefan, pove- čalo onesnaževanje zraka, vode in okolja za 17 od- stotkov. Že pred tem je predlog Cinkarne o večanju proiz- vodnje titanovega belila za- vrnil celjski občinski komite za urbanizem in varstvo oko- lja, na torkovi razpravi pa je soglašal z odklonilnim stališ- čem tudi sis za varstvo oko- lja. Povečan0 onesnpževanje bi namreč bilo v nasprotju z družbenim dogovorom o varstvu okolja in s skupščin- skimi sklepi iz leta 1978, ki so bili sprejeti po demokra- tični javni razpravi. Srednjeročni in dolgoroč- ni načrt Cinkarne ter uresni- čevanje ekonomsko-ekolo- škega sanacijskega progra- ma tega celjskega kolektiva je včeraj obravnaval tudi celjski izvršni svet, že v tem tednu pa se bo začela tudi javna razprava o predlogu dolgoročnega programa Cin- karne. V zvezi s tem je treba zapisati, da Cinkarna še ni uresničila štirih nalog iz eko- nomsko-ekološkega sanacij- skega programa in da se ne namerava odpovedati bazni kemiji. Kar zadeva neuresničene naloge zagotavljajo v Cinkar- ni, da je znanost v tem času naredila precejšen korak na- prej. Z drugimi besedami, Nà razgovoru novinarjev z sekretarjem občinskega komiteja Zveze komunistov Celje Stanetom Maletom je ta zagotovil, da bo v občini o dolgoročnem razvoju Cin- karne organizirana široka javna razprava. V njej se bo treba izogniti dvema prisot- nima skrajnostima: tež- njam, da Cinkarne sploh ne bi bilo ter težnjam po nje- nem neomejenem razvoju. postavlja se vprašanje, ali so sklepi izpred nekaj let še ustrezni, ali pa bi jih kazalo spremeniti. Kakorkoli že, o tem ne morejo odločati le v Cinkarni, temveč morajo biti sklepi spremenjeni tako kot so bili sprejeti, v široki javni razpravi. V. E. Dovolj razlogov za predlagani uicrep o ukrepu družbenega varstva za KK Šmarje še delegati občinske skupščine Da je začasni ukrep druž- benega varstva za Hmeza- dovo delovno organizacijo Kmetijski kombinat Šmar- je pri Jelšah ostala edina možna pot k izboljšanju po- slovanja in samoupravnih odnosov, je izvršni svet Smarske občinske skupšči- ne ocenil že na seji konec decembra lani. Na zadnji se- ji v sredo, 15. januarja, je o ukrepu ponovno razprav- ljal in pripravil besedilo predloga sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbe- nega varstva za Kmetijski kombinat Šmarje pri Jel- šah. o katerem bodo odloča- li delegati na seji zborov ob- čmske skupščine, ki bo 29. januarja. O razmerah in predlaga- nem ukrepu so kritično in preudarno razpravljali tudi v družbenopolitičnih organi- zacijah občine, vsi pa so bili enotnega mnenja, da je že štiri leta naraščajočo izgubo y kombinatu mogoče zmanj- šati in odpraviti le na tak na- cm. Sanacijski programi Kmetijskega kombinata Šmarje so bili namreč do se- daj vsi po vrsti neučinkoviti. Izguba je iz leta v leto naraš- f'íila, po zaključnem računu za preteklo leto se le-ta obeta v višini 160 do 180 milijonov dinarjev. Po oceni izvršnega sveta je izguba nedvomno rezultat slabega gospodarje- nja, delno so krivi tudi ob- •Jcktivni pogoji gospodarje- 'ija v kmetijstvu nasploh ter nezadovoljivo izvajanje spre •¡^'tih sanacijskih programov Kombinata. Paradi slabega gospodar- jenja delovna organizacija ni mogla zagotavljati material- ne in socialne varnosti zapo- slenih, naslednja okoliščina, ki govori o kršitvi temeljnih pravic delavcev pa so tudi nekateri nezakoniti sklepi delavskih svetov posamez- nih temeljnih organizhacij KK Šmarje in delovne skup- nosti skupnih služb. Izvršni svet je še ocenil, da je zaradi napačnih programskih Začasni poslovodni organ naj bi bil po predlogu izvrš- nega sveta petčlanski. Za predsednika so predlagali Zlatka Hohnjeca, za ostale člane pa Vlada Jurančiča, Mileno Potočnik, Zdravka Počivalška ter Antona Laha. usmeritev v kombinatu pri- šlo do neracionalnih naložb, ki so v preteklem, obdobju povzročale celo motnje v go- spodarjenju. Na osnovi takšnih ugotovi- tev bo izvršni svet občinski skupščini predlagal nasled- nji ukrep družbenega var- stva: imenovanje začasnega poslovodnega organa na rav- ni delovne organizacije Kmetijski kombinat Šmarje in začasno omejitev uresni- čevanja samoupravnih pra- vic delavcev na ravni delov- ne organizacije in delovne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb. Se- danji direktor Kmetijskega kombinata Zvonko Strašek je v tem času že sam od- stopil. MARJELA AGREŽ Leta 2000 svet brez jederskega orožja? S\vt jt na ¿učvtku letu ¿uposlen i mno- gimi skrbmi, pu tudi z ohetuvnini nučr- tom, du bi v petnujslih letih, do nustopu novegu tisočletju, spruvili s svetu jedrsko orožje. To je predlugul sovjetski \oditelj Mihuil (jorbučov, umeriški predsednik Ronuld Reugun pu sploh ni ugoyurjul, ni izruiil pomislekov, mur\eč je v bistvu tu predlog pozdravil, rekoč, du je tu pobudu povsem ruzličnu od pobud, ki so jih duju- li prejšnji sovjetski voditelji. Skrutku, tu- ko omenjeni predlog kot odzivi z druge struni nunj kažejo na novo, precej boljše ozračje v odnosih med obema supersila- ma. s tem pa tudi med obema vojaškopo- litičnimu blokomu; vsaj to. Kaj vsebuje predlog Gorbučovu? štejmo gluvne točke: 1. V nuslednjih petih do osmih letih bi SZ in ZDA zmanjšale za polovico jedr- sko orožje, ki lahko doseže ozemlje dru- ge države. Preostalu raketna ¡¿strelišča po tem roku ne bi štela več kot 6000 jedrskih »glav«. 2. Začenši z letom 1990 bi v nasled- njih petih do sedmih letih tudi druge je- drske velesile začele jedrsko razorožitev, zučenši z zumrznit\ijo jedrskegu oboro- ževunju in zuobljubo, da tega orožja ne bodo uporabile proti drugim držu\um. J. Zučenši z letom 1995 bi jedrske ve- lesile postoponiu še nudalje zmi:njše\ule svojo jedrsko oborožitev, tuko du konec 1999. leta u ^,^etu ne bi bilo več jedrske- gu orožju. Sovjetski voditelj je tudi sporočil, du bo SZ nuduljnje tri mesece spošto\ulu enostrunski jedrski morutorij, se pruvi, du v tem čusu ne bo preizkušulu jedrske- ga orožja. Ob odobravajoči izjavi umeriškegu predsedniku se je kuj hitro oglusil Penta- gon, obrumbno ministrstvo ZD,\, me- neč. du gre sumo zu »prepukirune« prejš- nje sovjetske predloge. Kukor koli že. Piše Jože ŠircelJ sovjetski predlog je v gluvnem po svetu nuletel na ugoden odmev, pozdravil ga je tudi naš zvezni sekretariat za zunanje za- deve. Sovjetski voditelj Gorbačov je te pred- loge objavil tik pred nuduljevunjem ume- riško-sovjetskih pogajanj » Ženevi o omejevanju jedrske oborožitve in sadovi ali neuspehi na teh pogajanjih bodo pra- vo, resnično merilo pripravljenosti obeh glavnih jedrskih sil nu medsebojno po- puščunje, ki bi imelo za nasledek dejan- sko zmanjšanje jedrskega orožja. S tem bi počasi začeli krhati jedrski meč, ki visi nud gluvo človeštvu, grozeč z nujhujšim uničenjem človeštvu in nuruve. V vludnih kubinetih v Wushingtonu zduj nutunko unulizirujo novi sovjetski predlog, iščejo, kaj je v njem že objuv- Ijenegu, predvsem pu, kuj je tukegu, kar morebiti ustreza interesom Združenih dr- žav in bi potemtakem luhko o tem dose- gli sporuzum s Sovjetsko zvezo. Po drugi struni je očitno s tem Gorba- čov prevzel pobudo in Wushington moru zduj nekuj ukreniti, du bi prednosti po- bude zmanjšal, če že ne izničil. \ sodob- nem svetu je pač tako, da javnost v posa- meznih državah razumljivo ne razume zapletene tehnologije jedrskega oborože- vanja. še manj more razumeti pota za- motane, dostikrat dvoumne jedrske di- plomacije. Zato je tisti, ki javnosti naj- bolj poljudno, otipljivo predoči možnosti za izhod iz eksistenčne krize človeštva, nastale zaradi jedrske oboroževalne tek- me. več adutov v rokah. Z drugimi bese- dami. na vrsti je Ronald Reagan, da po- ve, kaj sam ponuja za svet brez jedrske- gu orožju » dogledni prihodnosti. Sekuteri pruvijo. du gre zu propugun- do. J usno, du gre. Ce numreč propugunde ne pojmujemo zgolj kot munipulirunje z ljudmi, vlečenje zu nos, murveč zu eno od orodij mednarodne politike in medna- rodnih odnosov » eri komunikacijske re- volucije. Kukor koli že: ne le supersili, tudi dru- gi deli svetu so zuposleni s koristno, v bistvu miroljubno debuto: kuko se otresti jedrskegu orožju. Vodlan predsednik OS ZSS Žalec Na skupščini občinske orga- nizacije Zveze sindikatov v Žalcu so minuli četrtek pregle- dali in ocenili delo v minulem štiriletnem obdobju ter spreje- li smernice za delo v nasled- njem obdobju. Za novega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov so izvolili Ivana Vodlana, ki je bil doslej zaposlen v Hmezadu, sekretar pa bo še naprej Karli Seibert. J. V. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Sproščen uvoz jekla vznemiril železarje Kovinski predelovalci so mu na moč zaploskali Nad odločitvijo zveznega izvršnega sveta, da delno sprosti uvoz jekla, so nav- dušeno zaploskali kovinski predelovalci, manj zado- voljni pa so železarji in je- klarji, ki so, vsaj nekateri v jugoslovanski črni metalur- giji, zagnali vik in krik. Dej- stvo je, da so se železarji predvsem ustrašili možno- sti uvoza jekla iz vzhodnih držav, kajti to jeklo je od 10 do 30 odstotkov cenejše. Po Tanjugovih poročilih so najbolj odločno in kislo reagirali železarji iz Nikšiča, Smedereva in Skopja ter Ze- nice, ki jih bo uvoz zaradi pločevine najbolj prizadel. V slovenskih razmerah, kon- kretno v sozdu Slovenske že- lezarne je slišati bolj zmerne glasove in je očitke na račun zvezne vlade mogoče strniti v naslednje: za črno metalur- gijo sedaj ni bistvo v raz- pravljanju in spreminjanju že sprejetih režimov uvoza in izvoza za 1986. leto, temveč to, da se pospeši sprejem do- polnilne regulative in zago- tovi takšna zaščita domače proizvodnje, ki bo v interesu in za korist nadaljnjega raz- voja številnih drugih indu- strijskih vej (Marjan Belej, iz sozda Slovenske železarne). V železarni Štore smo se pogovarjali s podpredsedni- kom KPO Srečkom Senči- čem, ki je potrdil bojazen pred uvozom »vzhodnih« je- kel, zlasti iz Poljske in Če- škoslovaške. Železarjev iz Štor, ki so sami dobri izvoz- niki jekla (lahko bi izvozili do 35 odstotkov jeklenih iz- delkov) sproščen uvoz ne bo preveč prizadel, čeprav oči- tajo lahko zvezni administra- ciji, da takšne »svobode« ni dopustila pri uvozu surovin in reprodukcijskih sredstev pri proizvodnji jekla, zlasti ferolegur. Menda tudi Ravne ne bodo preveč prizadete, slabše pa se bodo zaradi plo- čevine verjetno odrezali jese- niški železarji. Koliko je jugoslovanska črna metalurgija bila doslej dobro ali preveč zaščitena, in se znala tudi monopolno ob- našati, kaže prisluhniti stal- nim očitkom kovinsko pre- delovalne industrije, ki je z domačim jeklom v glavnem podhranjena. Prav zaradi te- ga vzdržuje zreški Unior več- je zaloge kot bi bilo to po- trebno, ker se na redne doba- ve ne more zanesti. Težko je sicer verjeti, da bi na primer ta isti Unior računal na vzhodna jekla, že zaradi di- namike dobav, ki včasih visi v zraku, pa tudi zaradi slabše kakovosti. Verjeli smo že tu- di, da so se s skupnimi vlaga- nji in za vsako leto sklenjeni- mi sporazumi železarji in ko- vinski predelovalci dokaj pa- metno dogovorili. Prav tako pa je težko verjeti, da je iz narodnogospodarskega vidi- ka velik železarski izvoz je- kla, četudi za potrebne devi- ze, torej na nižji stopnji pre- delave za razliko od kovin- sko-predelovalne industrije in njenih izdelkov, najbolj smotern. V kolikor bomo iz Vzhoda uvozili več surovega železa za potrebe kovinskih prede- lovalcev, potem se lahko na- poveduje tudi postopno uga- šanje kakšnega plavža, na primer v Štorah, ki mu ob tem dejstvu in siceršnji usmeritvi ostalih železarskih programov v Štorah, ne mo- re pomagati niti nekdanja slava prvega elektroplavža na Balkanu. Morda pa bo bistveno višja temperatura med železarji zaradi dovoljenega uvoza je- kla dala tudi kakšne koristi? Ne "verjamemo namreč, da se tudi v sicer zgledni slovenski »družini« železarn vsi enako ljubijo oziroma ni mogoče železarske proizvodnje še bolje uskladiti in racionalizi- rati. MITJA UMNIK Noben kvas ne vzhaja rajši od dolga Za posvetovanje o novostih v de- vizni zakonodaji, ki sta ga prejšnji četrtek pripravila društvo ekonomi- stov in medobčinska gospodarska zbornica v Celju, je med gospodar- stveniki s Celjskega vladalo precejš- nje zanimanje, če na to sklepamo že po številni udeležbi. Posveta se je udeležilo več kot 200 predstavnikov, večinoma ekonomistov in vodilnih ljudi iz združenega dela. Razpravo sta usmerjala poleg orga- nizatorjev dr. Miran Mejak in mag. Ja- nez Drnovšek, delegata zvezne skupš- čine, ki sta tudi odgovarjala na števil- na vprašanja. Posvet je pokazal, da je še veliko podrobnih vprašanj odprtih, kar velja zlasti za uveljavljanje določil nove devizne in monetarne zakonoda- je v praksi. Gre za razpon nejasnosti od pojmovnih in različnih ali po- manjkljivih tolmačenj do pomanjka- nja ustreznih spremljajočih in v opera- tivi združenega dela zaželenih ter nuj- nih navodil. Jasne so zgolj splošne usmeritve, ki pa bodo v poskusnem obratovanju kakšne tri mesece in v tem času bo praksa, zlasti izvoznikov, morala treti orehe md škarjami velikega deviznega povpraševanja in skromne ponudbe na še vedno nepravem domačem de- viznem tržišču. Mimogrede: nejasnosti so celo pri opredeljevanju, kdo je ak- tivni izvoznik oziroma kako, po kakš- nih postopkih izvozno identifikacijo dokazovati. Bistveni prednosti v tekoči ekonom- ski politiki za letos ostajata plačevanje obveznosti jugoslovanskih dolgov do tujine in izvoz. Prišlo bo do korenitega (nekoč so že bili neuspešni poskusi) zmanjševanja zunanjetrgovinskih predstavništev, glavnemu in edinemu jugoslovanskemu izvozu - Jugo v Ameriko, bo podrejeno vse, oživeli naj bi kompenzacijski posli z državami v razvoju, poviševanje cen s strani proiz- vodnih organizacij združenega dela bo bistveno bolj podvrženo zahtevnejšim postopkom, novosti oziroma spre- memb pri potrošniških posojilih kla- sičnega tipa ali pri tistih na podlagi odkupa deviz od občanov ni pričako- vati (porabo je treba že tako še bolj stisniti). V veljavi ostajajo še naprej namenska posojila zgolj za stanovanj- sko izgradnjo in obnovo. To bi bil kra- tek povzetek poudarkov iz razprave posveta o novostih deviznega in mone- tarnega sistema. Udeleženci s posveta gotovo niso odhajali zadovoljni, kajti tudi ob po- sredovanju zveznih delegatov je bilo očitno, da stopamo v nove zunanjetr- govinske in devizne režime letos kljub mukotrpnim usklajevanjem med re- publikami in pokrajinami ter v zbor- ničnih telesih in združenjih - nepri- pravljeni. Upati je, da bodo vsaj do maja stvari toliko razčiščene in dodelane, da bo- mo tudi kaj izvozili in maja z medna- rodnim monetarnim fondom spet sed- li za mizo in se pogovorili o novem aranžmanu (sedaj veljavni se namreč izteče), s katerim bomo skušali ostati še naprej solidni plačniki svojih dol- gov tujini, hkrati pa vendarle razmisli- ti o nekakšnih možnostih razvoja naše- ga gospodarstva. V naslovu izražena modrost je pač resnica, pred katero smo si predolgo zatiskali oči. MITJA UMNIK Nivojev! loparji za ZDA Celjsko Podjetje za urejanje voda Nivo je v ZDA izvo- zilo za nekaj več kot 15.500 dolarjev lesenih hiparjev za pizze. Naredili so jo iz topolovine v njihovem lesnem obratu. Nivoje že prej poskušal izvažati, vendar posla z Belgijci in Avstrijci nista uspela, odklonili pa so tudi izvoz hlodo- vine. Vztrajali so. da les topolov, kijih vsako leto sekajo ob strugah rek in potokov, sami predelajo, zato so se povezali s Slovenijalesom in prišli do dveh naročil za skupaj več kot 5.000 loparjev. Čeprav ne gre za izjemno velik devizni zaslužek, pa so pri Nivoju dokazali, da se dà namesto hlodovine v izvoz prodnati tudi končne izdelke in to po precej ugodni ceni (loparje prodajajo po 2.65 do 4 dolarje, odvisno od veliko- sti). Računajo, da bodo nekaj loparjev v ZDA izvozili tudi letos, neto devizni iztržek pa jim bo omogočal, da bodo imeli devize vsaj za najnujnejše rezervne dele. S. Š. Mladinska bančna izkaznica Korak na poti k samostojnosti Tudi Ljubljanska banka. Splošna banka Celje je uvedla za mladoletne varčevalce mladinsko bančno izkaznico, ki jo je mogoče uporabiti, skupaj s hranilno knjižico, za samostojno razpolaganje s prihranki v banki. Kaj je mladinska bančna izkaznica? To je dokument, ki omogoča mladim varčevalcem od 12 do 18 leta, da samo- stojno razpolagajo s svojimi prihranki in v bistvu nadomešča osebno izkaznico. Služi torej za identifikacijo mladega var- čevalca, zato vsebuje poleg fotografije še osebne podatke o imetniku hranilne knjižice. Takšna izkaznica bo veljala štiri leta in v tem času tudi ne bo treba menjati fotografije. Skratka: to je korak, mladoletniški korak, na poti k večji samostojnosti, večji odgovornosti, denarni neodvisnosti. Razmislite o tem ! Pozanimajte se v svoji banki, kjer varčujete in za svoje še mladoletne otroke dogovorite vse potrebno, da jim banka izda mladinske bančne izkaznice. Posebno obvestilo! Veliko delovnih organizacij je že prene- slo na banko plačevanje štipendij za svoje štipendiste. Storite tako tudi vi in prav go- tovo boste razbremenili svoje finančne službe. Majhna vrata v veliki svet Slovensko gospodarstvo načrtuje prodor na Malto Devet slovenskih org^ani- zacij združenega dela je lani podpisalo samoupravni sporazum o skupnem nasto- pu na Malti in preko nje tu- di na ostalih tržiščih. Nosi- lec akcije je sozd Hmezad Žalec, v konzorcij za Malto, ki ima sedež v Žalcu, pa so vključeni še sozd HP Ljub- ljana, Elektrokovima Mari- bor, Litostroj Ljubljana, Kovinarska Krško, Kostroj Slovenske Konjice, Ingrad Celje, Avtoradgona iz Gor- nje Radgone ter Elkroj iz Mozirja. O dejavnostih in načrtih konzorcija za Malto smo se pogovarjali z direk- torjem Marjanom Ram- šakom. Kaj si slovensko gospo- darstvo obeta od Malte? Ramšak: »Zemljepisni po- ložaj Malte je takšen, da bi lahko preko nje prodrli tudi na tržišče severnoafriških držav ter v države Bližnjega vzhoda. Pa ne le to! Malta je polnopravni član Evropske gospodarske skupnosti in kot taka je oproščena neka- terih dajatev, nenazadnje, manjše so tudi carine. Mi- slim, da je to -možnost, ki bi jo morali izkoristiti. Naše or- ganizacije združenega dela načrtujejo predvsem skupno proizvodnjo z malteškimi partnerji. Malta daje namreč izredno ugodne pogoje za formirßnje skupnih podjetij in nudi urejena vprašanja od komunalnih zadev do proiz- vodnih dvoran. To hkrati po- meni minimalni delež naše- ga financiranja. Iščemo pa predvsem tudi partnerje, ki imajo podobno proizvodnjo kot naše organizacije združe- nega dela, kar bi sofinancira- nje še pocenilo.« Slovensko gospodarstvo je podpisalo samoupravni sporazum za konzorcij za Malto 5. avgusta 1985. leta. So morda že kakšni kon- kretni rezultati glede pro- dora na Malto? Ramšak: »V začetku smo si zastavili nalogo, da najde- mo kakšen posel vsaj za štiri organizacije združenega de- la, pa četudi le za vzpostavi- tev kooperantskih odnosov. Sedaj se resno dogovarjamo celo za čisto prodajo za Ko- stroj, Litostroj. Av^oradgono in Kovinarsko Krško. Mi- slim, da smo s tem lahko kar zadovoljni, saj bodo, kot vse kaže, razgovori uspešni.« Jugoslovanske delovne organizacije si na tujih tr- gih dobesedno mečejo pole- na pod noge. Se lahko kaj takega zgodi tudi na Malti? Ramšak: »Upam, da ne, kajti za vključitev v konzor- cij se že zanimajo tudi orga- nizacije združenega dela iz drugih jugoslovanskih repu- blik. To zlasti velja za zdrav- stveno oziroma farmacevt- sko industrijo ter za našega letalskega prevoznika Jat. Rad bi omenil tudi to, da vi- dimo lepe možnosti za izme- njavo turistov. K nam bi lah- ko prihajali ljudje iz Malte, ki se zanimajo za zdraviliški turizem in zakaj jim ne bi denimo omogočili letovanje in zdravljenja na Dobrni? Si- cer pa mislim, da bo Malto zares veljalo izkoristiti. Že pred desetimi leti so bi- li meddržavni razgovori o so- financiranju v tej državi, pa ima tam uspešno tovarno le Comet iz Zreč. Ta zaenkrat še ni vključen v naš konzor- cij, verjetno pa bo. ko bodo opravljene še nekatere tržne raziskave. To velja tudi za celjski Aero. Da je Malta za- res zanimivo tržišče, govori tudi podatek, da so zahodni Nemci pred leto imeli tam devet firm, sedaj pa je njiho- vo število narasüo kar na se- demintrideset. Žal nas ovira- jo predvsem razni admini- strativni ukrepi, ki so vse prej kot spodbudni za nasto- pe na tujih tržiščih. Bojim se, da bodo slej ko prej prizadeli tudi nas, saj novi predpisi ne bodo do- puščali dejavnosti konzorci- ja, pač pa se bo treba vključi- ti za takšne nastope preko izvozne organizacije, kar bo pomenilo drobljenje sil in moči.« JANEZ VEDENIK 23. JANUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRA>â 5 Weil počitnicami ne ho dolgčas y občinah so se potrutlili, tía bi otroliom ponutíiii nelíai več v počitnišitem času Celie: Center za Iclubsiio dejavnost bo odprt vsalc dan Občinska konferenca mladih iz Celja je končno dobila prostor, kjer lahko ponudi mladim več kot kdajkoU prej. V centru za klubsko dejavnost se bo počitniški program pričel v soboto z nastopom znane jazz sku- pine Quatebriga (ob 20. uri vstopnina 300 dinarjev). V ponedeljek bo večer klasične glasbe, v torek ob 18. uri pa bo imel jamar- ski klub Prebold predavanje z naslovom Dežela Eldorada. V sredo bo koncert skupi- ne Juhuhu. stric Vinko in njegovi (ob 20. uri vstopnina 100 dinarjev). V petek bo ve- čer country glasbe; v soboto gostujeta dve punk skupini iz Ljubljane, predvajali pa bo- do tudi dve najnovejši video kaseti študent- skega kulturnega centra (ob 20. uri, 200 di- nsrjGV). v ponedeljek, 3. februarja bo v klubu že ob 16. uri nastopil Andrej Sifrer (vstopnina 100 dinarjev), 4. februarja bo predavanje o deskanju, naslednji dan pa predavanje o keltski kulturi na Slovenskem. Obe preda- vanji bosta ob 18. uri. Koncert Janija Kova- čiča bo v četrtek 6. februarja (ob 20. uri, 200 dinarjev). Projekt A-3 pa se imenuje razsta- va Danija Bedrača, ki jo bodo v klubu odprli zadnjo počitniško soboto ob 20. uri, vstopni- na bo 100 dinarjev. Disco matineje bodo 26. in 30. januarja ter 2. in 6. februarja ob 17. uri, vstopnina bo 100 dinarjev. Prireditve za osnovnošolce bodo v dvora- ni Pionirskega doma, s pričetkom ob 10. uri. Prihodnji četrtek se bodo otroci lahko vključiU v dramsko dejavnost pionirskega doma, v petek pa si bodo lahko ogledali lutkovno igrico Slon balon. V ponedeljek, 3. februarja bo nastopila folklorna skupina, dan pozneje se bodo lahko pionirji udeležili likovne dejavnosti v pionirskem domu, v sredo bo nastopila plesna skupina pionir- skega doma. v četrtek, -5. februarja pa KUD Zarja z igrico Mala čarovnica, ki ni znala čarati. Vse prireditve v pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju so brezplačne. Pravljične ure v pionirski knjižnici v Ce- lju bodo ob sredah za učence nižjih razre- dov osnovne šole. Na delavski univerzi v Celju bodo orga- nizirali brezplačni tečaj angleščine in nemščine, ki bo v obeh počitniških tednih od ponedeljka do četrtka, dopoldne in po- poldne^_____ Tudi športni center Golovec je v sodelo- vanju z zvezo telesnokulturnih organizacij dal na razpolago svoje športne površine brezplačno za vse učence, v točno določenih terminih. V discu v Golovcu bodo tudi dis- co matineje in sicer 2. in 7. februarja od 16. do 20. ure. Sejem rabljene opreme za zim- sko rekreacijo pa bo od jutri do nedelje. Plavalni bazen v Golovcu bo na voljo vsak dan med 11. in 15. uro, kegljišče med 10. Ш 12. uro, mala dvorana od 10. do 12. ure, velika dvorana od 8. do 10. ure, za odbojko pa od 10. do 12. ure. Drsališče bo odprto brezplačno vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 11.30 ure._ Velenje: poceni smučarski tečaji Alpska šola smučanja v Zavodnjah bo od 27. do 31. januarja. Udeleženci se bodo dnevno vozili, paket stane 2500 dinarjev. V istem času pripravlja smučarski klub tečaj smučanja v Skalah, ki bo stal 1000 dinarjev. Prosto smučanje v Zavodnjah bo od 3. do 5. februarja v dopoldanskem času, če bo kaj snega, bo pod nadzorstvom tudi smučarija za najml^še na hribu Pergl, konec meseca (od 27. do 21. januarja) pa bodo organizirali tudi drsanje pod nadzorstvom na Velenj- skem jezeru. Ce bo led. seveda. V zaprtem bazenu v Topolščici bo brez- plačno plavanje vsak dan od 11. do 13. ure z organiziranim prevozom. Lovska družina bo predvajala dva filma (Poslednja oaza, 29. in 30. januaija) ter film o živahh, (27. januar- ja na osnovi šoli Bratov Mravljak). Ob sredah bo za vse predšolske otroke ura pravljic v knjižnici KUD Ivan Napotnik. Z Igrico К^ mora sova opraviti pozimi, t^ao gostovali ljubljanski lutkarji (1. febru- arja dopoldne v Titovem Velenju, popoldne pa v Šoštanju). V šoštanjskem kulturnem domu pa si bodo otroci 4. 2. lahko ogledali t^lešočega oslička. Plesni klub organizira dopoldanske in po- poldanske plesne tečaje vos čas počitnic. Na osnovni šoli Bratov Mravljak bodo imeli or- ganizirano varstvo otrok. Ti se bodo lahko udeiezih številnih dejavnosti v krožkih na soli in zunaj nje. Telovadnice vseh osnovnih šol bodo od- prte v dopoldanskem času, mladinska orga- nizacija se dogovarja, da bi dobih vsaj eno telovadnico na centru srednjih šol. Dogo- varjajo se tudi za počitniški tečaj računalni- štva. Planinsko društvo iz Titovega Velenja organizira 8. februarja pohod na Uršlo goro. _ Laško: delavnosti v vseh treh središčih Smučarski klub Zlatorog bo organiziral šolo smučanja od 27. do 31. januarja na Ro- gU, cena paketa 7.600 dinarjev. Če bo sneg, bodo tečaje opravili kar na smučiščih v De- bru in Marija gradcu - zastonj. V Laški knjižnici bodo vsak dan med 11. in 12. uro pravljične ure za mlajše osnovno- šolce. V Rimskih Toplicith bo brezplačen tečaj smučanja na bližnji Livadi (če bo sneg), v knjižnici pa bodo vsak dan ure pravljic med 10. in 11. uro. Za otroke z radeškega območja bo smu- čarski tečaj na Lisci ali Magolniku. Planinci bodo organizirali več predavanj o planin- stvu, na osnovni šoli Marjana Nemca pa bo računalniški krožek in plesni tečaj. V konjiški občini tudi tečaj Tečaj šivanja in krojenja hlač organizira Delavska univerza v Slovenskih Konjicah, če bo vsaj 15 prijav. Občinska knjižica bo prirejala vsak dan ure pravljic. Za športne igre so odprta vrata telovadnice osnovne šole Dušana Jereba, v avli šole pa bodo mladi lahko igrali tenis med 8. in 13. uro. Telovadnice bodo odprte tudi v vseh večjih krajih občine: V Vitanju, Zrečah, in Ločah. V športnem parku v Slovenskih Konjicah bodo organizirali tečaj drsanja, če bodo ugodni vremenski pogoji. V vseh večjih kra- jih pripravljajo tudi začetne in nadaljevalne tečaje smučanja in smučarske pakete na Roglo. Cene še usklajujejo. Šmarje: organizacijo prevzeli v roke mladinci. v telovadnici v Ratanski vasi bo vsak dan med 10.-12. uro rekreacija za mladino. V bazenu hotela Donat v Rogaški Slatini bodo šolarjem odprta vrata med deveto in deseto uro dopoldne, ter šesto in osmo uro zvečer. Vstopnina bo znižana. Petdnevni paket za smučanje na Rogli bo stal za otroke 7.300 za odrasle pa 7.800 dinarjev. Avtobus bo peljal vsak dan iz vseh večjih krajev občine. Osnovne organizacije mladine iz Šmarja, Kozjega in Rogle naj bi organizirale smuča- rijo ob manjših vlečnicah s programom za mlade. Med počitnicami bodo šole dale na razpo- lago telovadnice, in če bo dovolj zanimanja, bodo na osnovni šoli v Podčetrtku organizi- rali tudi tečaj računalništva. Mozirje: ure pravljic Vsak delovni, dan med počitnicami bodo pravljične ure v šolski knjižnici in pa pred- stavitev novih književnih del za mladino. Že v ponedeljek, 27. januarja in pa 2. fe- bruarja bo zveza prijateljev mladine organi- zirala za otroke igre na snegu pod nazivom Veselje na snegu. Če negarne bo. bodo orga- nizirali v šoli olimpiado »Človek ne jezi se«. Za mozirske otroke je društvo organiziralo 28. januarja kopanje v celjskem bazenu, 31. januarja pa drsanje na celjskem drsališču. Vse dejavnosti bodo brezplačne (razen poti v Celje) in nadzirali jih bodo člani posamez- nih društev prijateljev mladine. V Žalcu in Šentjurju nimajo občinskega programa v žalski občini še niso imeli izdelanega natančnega programa dejavnosti, ko smo zbirali podatke za našo temo. Dogovorili pa so se v občim, da vsako društvo prijaleljev mladine organizira dejavnosti v svoji kra- jevni skupnosti. Na občinski zvezi pravijo, da je navadno bilo kar precej teh prireditev tako zimsko športnih kot tudi kulturnih in da so se vanje vključevala različna društva. Tudi v šentjurski občini so organizacijo počitniških dejavnosti prepustili posamez- nih društvom prijateljev mladine, zato na zvezi nimajo podatkov o tem. kaj so pripra- vili. Povedali so le. da bodo na šentjurski osnovni šoh imeli organizirano varstvo za otroke in pa kosila. Zanje so pripravili celo vrsto aktivnosti od krožkov do obiskov de- lovnih organizacij in drugih dejavnosti. Smučarskih tečajev pa ne bo, ker niso uspeli dobiti vaditeljev. Posebna počitniška ponudba agencij Poleg običajne zimske počitniške ponud- be in programov, ki so jih že pred sezono pripravili v turističnih agencijah, so v večini agencij pripravili tudi posebno počitniško ponudbo, ki.jo z vsemi cenami in variantni- mi predlogi objavljamo v posebni tabeli. K tej je treba dodati, da se cene med posamez- nimi agencijami ne rezlikujejo preveč, mor- da še najbolj izstopa Kompas s svojim pake- tom na Kope, ki je med vsemi najcenejši. Sicer pa so najobsežnejši program pripravili v Centru za mladinski turizem. V Izletniku so tako kot lani ria Golte in Kope pripravili tudi prevoze iz Žalca in Titovega Velenja, interesenti pa lahko izbirajo ah samo prevoz ali pa prevoz s smučarsko vozovnico ali pa kompleten paket z enolončnico. Ob ugodnih snežnih razmerah bodo po- sebno počitniško ponudbo pripravili tudi na manjših smučiščih, smučarske tečaje pa tudi na posameznih šolah, v društvih Parti- zan ter smučarskih klubih. V Celju bodo organizatorji in izvajalci smučarskih tečajev na Golovcu in Gričku Zbor vaditeljev in smučarskih učiteljev. Tečaj bo vsak dan od 10.30 do 12. ure, ter popoldan od 15. do 16.30. Prijave bodo sprejemali na smučiš- čih, cena petdnevnega tečaja z zaključno prireditvijo pa bo 1200 dinarjev. Poseben tečaj pripravlja na Svetini in Celjski koči tudi TVD Partizan Kovinar iz Štor^ ki ga bo pri tem finančno podprla tudi Železarna Store in celjska ZTKO. Cena petdnevnega tečaja, ki bo prvi teden počitnic, je za otroke zaposlenih v Železarni Store in za člane dru- štva 3500 din na Svetini in 4500 din na Celj- ski koči, za ostale pa 5500 din na Svetini in 7000 din na Celjski koči. Informacije o teča- ju daje oddelek za rekreacijo v Železarni Štore. Počitniški lâ 7 Gradnja stanovanj v konjiški občini v petih letih bodo v konjiški občini zgradili 253 družbenih in 247 za- sebnih stanovanj. Družbena gradnja se bo najbolj razcvetela v Zre- čah. kjer naj bi zgradili 110 stanovanj, 103 v Slo- venskih Konjicah, v Lo- čah in v Vitanju pa 20. Največ prostora za grad- njo zasebnih hiš bo na obrobju Slovenskih Ko- njic 70, v Zrečah 60, v Lo- čah 25, v Vitanju 30 in 62 še v ostalih krajevnih skupnostih. Od načrtovane gradnje 253 družbenih stanovanj bo 205 družbeno najem- nih, 45 sohdarnostnih in 3 stanovanja v etažni lastni- ni. Za uresničitev načrta stanovanjske gradnje bo- do v konjiški občini zdru- ževali sredstva iz dohod- ka in čistega dohodka po 7.095 odstotni stopnji. V minulem srednjeročnem obdobju je bila ta stopnja višja in je znašala 7,260 odstotka. Podrobno pa bodo ana- lizirali tudi stanje in stop- njo dotrajanosti stano- vanjskega fonda in na teh osnovah oblikovali dol- goročni program prenove stanovanj v starih mest- nih jedrih Slovenskih Ko- njic in Vitanja, in objek- tov, ki so pomembni za ohranitev naravne in kul- turne dediščine in tudi za pridobitev novih stano- vanjskih površin. MATEJA PODJED Nova podoba Siovenskih Konjic Izgradnja Titovega trga in obnova jedra mest Slovenske Konjice so močno spremenile svojo po- dobo. V krajevni skupnosti so minulo leto osrednjo po- zornost uperili v urejanje Titovega trga, ulice Adolfa Tavčarja in tudi okolice. Začeli so urejati tudi staro mestno jedro, ki naj bi tako ohranilo svoj tipičen videz. Veliko del in nalog je ostalo še neuresničenih in se jih bodo lotili letos. Končati bo potrebno vodo- vod, kanalizacijo in sredin- sko pot na pokopališču, na telefon v krajevni skupnosti čaka še cela vrsta naročni- kov iz preteklih let, slabo je vzdrževana javna razsvetlja- va. Krajani sami pa bodo morali bolj paziti na čisto in lepo urejeno okolje, pred- vsem okoli avtobusne posta- je in bližnjih blokov. Z urejanjem Titovega trga bodo v Slovenskih Konjicah nadaljevali tudi letos. Uredi- ti je potrebno desni breg Dravinje, parkirišča za kul- turnim domom in pri želez- niški postaji. V neposredni bližini Konusa že raste nova upravna zgradba te delovne organizacije, novo podobo bo dobil tudi most čez reko, v središču trga je predviden spomenik padhm. Izgradnjo Titovega trga vodi odbor, ka- terega predsednik je gene- ralni direktor Konusa Jure Pokorn. In še nekaj želijo v Sloven- skih Konjicah. Korenito spremeniti promet v starem mestnem jedru. Od avtobus- ne postaje do Ljubljanske banke naj bi bila v bodoče peš cona, s tem, da bi v prvi fazi še ostalo parkirišče na oblnočju okrog stare pošte. Pa obrobnemu delu krajev- ne skupnosti bo potrebno nameniti večjo skrb, zlasti v predelih: Prevrat, Škalce, Zg. Pristava in Blato, kjer čakajo na ureditev kanaliza- cije, javne razsvetljave in as- faltne ceste. Med prednostne naloge so uvrstili tudi nadaljne ureja- nje športnega parka, regula- cijo Dravinje, razmišljajo pa tudi o postavitvi fontane pri 140-stanovanjskem bloku. Stanovanjska skupnost bo morala bolj načrtno urejati fasade v mestnem jedru, me- nijo v krajevni skupnosti. Delovne organizacije, ki imajo svoje prostore v sta- rem delu mesta pa bi morale plastične napisne table za- menjati z enotno oblikovani- mi, kot to predvideva pro- jekt prenove. MATEJA PODJED Odgovori, vredni premisieka Zanimiva anketa med celjskimi srednješolci Svet za vzgojo in izobra- ževanje pri mladinski orga- nizaciji v Celju je opravil anketo med srednješolci, s katero so želeli dobiti mne- nja dijakov o usmerjenem izobraževanju, o odnosu učitelj-učenec in o delu mladinske organizacije na šoli. Rezultati te ankete naj bi Svetu pomagali pri nje- govem delu na področju vzgoje in izobraževanja. V anketo so vključili predvsem učence četrtih let- nikov in tiste, ki so aktivni v ZSMS. Tako so zajeh 115 učencev na osmih srednjih šolah v Celju. Večina odgo- vorov na anketna vprašanja je bila takšnih, kot so jih pri- čakovali, nekateri pa so pre- senetili. Precej kritičen je odnos dijakov do usmerjene- ga izobraževanja, saj jih je precej menilo, da so progra- mi prenatrpani, da manjka učbenikov in da usmerjeno izobraževanje profesorji .sprejemajo, ker ga morajo. Ko so jih spraševali o smislu njihovega obiskovanja šole, je, večina odgovarjala, da ho- dijo v šolo iz želje po ustvar- janju prihodnosti z lastnim delom. Ocena, ki jo v šoli do- bijo pa jim je ponavadi spod- bujevalni element. Precej zanimivi so bili od- govori o vlogi mladinske or- ganizacije na šoli. Mladi so menili, da v okviru organiza- cije včasih rešujejo proble- me, drugič pa ne delajo nič. Za mnoge samoupravne or- gane na šoli pa seje izkazalo, da jih sploh ne poznajo, pri čemer je krivo slabo informi- ranje dijakov že na začetku leta. Večina tudi ne pozna delovanja organizacije Zveze komunistov na šoli. Hkrati pa so skoraj vsi menili, da ne želijo postati njeni člani. Med vzroki so navajali, da Zveza komunistov nima več tiste vloge, ki jo je imela, da je v njenih vrstah preveč takšnih, ki se s članstvom okoriščajo in da lahko po- šten človek dela tudi izven Zveze komunistov. Odgovori, ki so jih z anke- to dobili so torej zanimivi, saj kažejo razmišljanje mla- dih na srednjih šolah, hkrati pa bi se ob njih morali zami- sliti odgovorni na področju izobraževanja, pa tudi v družbenopolitičnih organi- zacijah in skupnostih. TC Tudi v Celju ekološka skupina Pred mesecem je v Celju nastala ekološka skupina pri OK ZSMS. Njen vodja Biserka Karneža pravi, da je nastala zato, da bi združe- vala mlade, ki jim ni vse- eno, kaj se dogaja z našim okoljem. Delovali bodo v okviru ekološkega društva, vendar temu manjkajo mladi člani, zato so se odločili za ustano- vitev posebne skupine pri mladinski oganizaciji. Zaen- krat združuje le šest članov, vendar menijo, da bodo sča- soma v svoje vrste pritegnili več mladih, še posebej, ko bodo na šolah zaživeli ekolo- ški krožki. Te bi morali imeti že v osnovnih šolah, kjer bi učence informirali o proble- mih onesnaževanja in o skr- bi vsakega posameznika, da čim več prispeva za čistejše okolje. V mnogih drugih mestih v Sloveniji imajo podobne skupine že nekoliko več iz- kušenj, saj so nastale že pred leti. Vse skupine so se pred časom srečale v Celju na po- sebnem seminarju, kjer so razpravljali o tem, kako bi se vključili v mednarodno akci- jo za ohranitev gozdov. V ta namen letos pripravljajo po- hod po Evropi, ki naj bi segal tudi v Slovenijo, ena osred- njih prireditev pa bi bila tudi v Celju. Seveda je takšna manifestacija povezana s fi- nančnimi sredstvi, za katera pa še ni znano, kje jih bodo dobili, zato tudi sodelovanje na pohodu še ni povsem go- tovo. Skupina načrtuje tudi je- sensko razstavo na temo ekoloških problemov na Celjskem, med letom pa bi radi organizirali posebno ekološko stojnico, kjer bi po- nujali informacije in propa- gandni material. Seveda pa se bodo vključevali v vse ak- cije, ki jih bo pripravilo celj- sko ekološko društvo. TC Slava Kasesnik Na pokopališču v Šem- petru smo se 5. januarja letos poslovili od upoko- jene učiteljice Slave Ka- sesnik. Njena življenjska pot, ki jo je prehodila in delo, ki gaje opravila, sta bila značilna za slovensko učiteljico predvojnih, voj- nih in povojnih let. Rodila se je 16 aprila 1911 v Kanalu ob Soči. Maturirala je leta 1932 na Učiteljišču v Mariboru. Poklicno delo je začela na osnovni šoli Mozelj pri Kočevju. Lota 1937jc bila premeščena v Vidonce pri Gornji Lendavi. Poz- neje je še službovala na osnovnih šolah: v Šenti- lju pri Velenju, Andražu, Slovenj Gradcu, Šmart- nem pri Slovenj Gradcu in od leta 1950 v Šempe- tru. Upokojila se je 1970. leta in uživala zaslužen pokoj v krogu svoje dru- žine v domu, ki si ga je zgradila s svojim možem v Šempetru. Več kot 35 let svojega plodnega življenja in dela je podarila otrokom in okolju, kjer je delovala. Razdajala je svoje veh ko srce humanista, patrioti- sta in idealista. Bila je plemenita pedagoška ustvarjalka in družbena delavka. S svojim delom se je zelo odlikovala in prejela mnogo odliko- vanj. Med vojno od 1941-1945 leta je bila brezposelna. Po svojih močeh je pomagala k osvoboditvi.Prenašala je svetlobo osvobodilnega boja med ljudi in otroke, da niso klonili od brutal- nosti vojne vihre. Tako so se znali z njeno pomočjo moralno-etično dvigniti nad zlo, ki ga je zanesel mednje okupator Življe- nje ji gotovo ni izpolnilo vseh upov in želja. Kljub vsemu je optimi- stično gledala v prihod- nost. Bila je izobražena v pravem pomenu besede. Praznino, kije ostala za njo, nam bodo pomagali blažiti njeni vzvišeni cilji življenja, s katerimi seje zaisala v naših in otroških srcih v trajen spomin. S svojo delavnostjo je dokazala, kakšen naj bi bil vsak učitelj.. Pogrešali jo bomo kot izredno ple- menito in skromno učite- ljico, a po znanju in vede- nju bogatega človeka VIDA NARAKS V SPOMIN Glasbeni večer v Storah Društvo invalidov v Što- rah bo tudi letos pripravilo glasbeni večer domače glas- be, ki bo v njihovem kultur- nem domu v petek, 24. janu- arja ob 17. uri. Ansambli in posamezniki nastopajo zastonj, tako da je ves denar od vstopnine na- menjen za pomoč invalidom in ostarelim osebam, za obo- je pa v Štorah in okoUci po zaslugi Marije Lamut s so- delavci izredno dobro skrbi- jo. Tokrat bodo nastopili an- sambli Franci Zeme iz Vojni- ka, Brane Klaužar iz Štor, Rekreacija iz Celja, Rogaški instrumentalni kvintet, Ko- gras iz Kungote pri Maribo- ru, Vinoteka iz Svetine, Ve- seli smrkci iz Celja, ansam- bel kulturnega djuštva Dob- je, ansambel iz Šentjurja ter vokalna skupina Frankolov- čani. Za posebno popestritev večera, ki bo prav gotovo ta- ko kot vedno privabil mnoge ljubitelje domače glasbe, pa bodo poskrbeli Pepea Ulaga s citrami. Panika Esih s hčer- ko Petro s Svetine s prepeva- njem starih ljudskih pesmi in petnajstletni Daniel Gor- jup iz Kungote, ki je evrop- ski prvak v magiji z dvema zlatima medaljama. T. VRABL Lani 1870 krvodajalcev V žalski občini je bilo lani delo Občinskega odbora RK uspešno. Sekretarka Dragica Pečar nam je o krvodajal- skih akcijah za lani in o načr- tih za letos povedala takole: •>V minulem letu smo imeli skupaj 13 krvodajalskih ak- cij in to 9 za Zavod za trans- fuzijo kivi Celje in 4 za Za- vod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Vseh krvodajal- cev je bilo 1870, ki so skupaj dali 680 litrov krvi, kar je dva odstotka več kot v letu 1984. Za letos planiramo 14 krvo- dajalskih akcij, prva pa bo že 29. januarja v Petrovčah." T. TAVČAR 109 kilometrov višinskih cest Od leta 1977 pa vse do lani je v žalski občini trajala so- lidarnostna akcija poveza- ve višinskih domačij z doli- no. Nosilec te enkratne ak- cije v Sloveniji sta bila ob- činski svet Zveze sindika- tov in občinska konferenca Socialistične zveze s poseb- nim štabom ter Interesna skupnost za komunalo in ceste občine Žalec, ki je iz- vajala tudi program. Največ je nad to akcijo nedvomno bdel strokovni delavec te skupnosti Franc Radišek, kije o njej povedal: »Solidarnostna akcija je tra- jala osem let inje bila zaklju- čena lani. Zadnja izgradnja ceste JO bila v KS Vransko na višini 900 m. ko smo poveza- li Savinjsko z Zatirečko doli псл V te- . času je bilo zgraje- nih l()iH:m .ill 118 odsekov cest. ki so pove/ak- z doiiiuj 258 domačij. Dela so poteka- la v L'i krajevnih skupnostih, ljudje v liribih pa imajo tako S(4l;iJ izboljšane pt)goje /a delo in življenje. Poleg enod- nevnega zaslužka vseh zapo- slenih v občini letno v osmih letih, so sredstva prispevala še Gozdno gospodarstvo Ce- lje. SIS za.komunalo in cesto ter občani, za katere smo gradili cesto. Po lanski oceni so dela vročina nad 60 miljo- nov dmarjfv... -p. TAVČAR Gasilsko firustvo Zarja Minuli konec tedna je bil ustanovni občni zbor indu- strijskega gasilskega društva Zarja iz 14'trovč. V občinski gasilski zvezi Žalec, kamor sodi na novo u.'-ta- novljeno društvo, je to že sedmo v (ielovnih organi/acijah. Za prvega pred.sednika je bil izbran Dnšan Kovač, /clijo' pa. da bi v DO Zarja delovali dve moški in dve ženski ^f;^si]ski desetini. Ustanovnega občnega zbora so uti(>lt /ili tudi predstavniki Občinske gasü.^^ke /.vr/.v in liil) v občini T. T.AVČAii »LIKO« Industrija kovinske opreme LIBOJE - 63301 Petrovce Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 KV elektrikarja Pogoj: poklicna izobrazba (IV. stopnja) elektro stroke, prak- sa zaželena, poskusno delo traja 2 meseca. Prednost imjjo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8, dneh po objavi na naslov: »LIKO« Libcje - 63301 Petrovče - Komisija za delov- na razmerja. V!cg brez priloženih dokazil o izpolnje- vanju pogcjcv komisija ne bo obravnavala. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 8. STRAN - NOVI TEDNIK Mžarf^ ffTiffffežS^-jgMMtMMi 23. JANUAR 1988 Za glasbo je potrebna vztrajnost \ velenjski glasbeni šoli Frana Koruna-Koželjske- ga je bila prejšnji konec tedna 7. revija glasbenih šol celjskega območja. Na vsa- koletnih srečanjih učenci glasbenih šol predstavijo prerez tistega, kar so se na- učili, hkrati pa med seboj tudi primerjajo kakovost nastopov. Že takoj uvodoma naj za- pišemo, da kakovostna rast i-evije glasbenih šol celjske- ga območja presega pričako- vanja. V zadnjih nekaj letih so učenci iz vseh občin poka- zali velik napredek y svojem glasbenem znanju. Še poseb no velja izpostaviti glasbene šole iz Radeč, Slovenskih Konjic, Šentjurja in Šmarja pii jelšah, ki kljub temu, da delajo v neustrcznili prosto- rih. dosegajo lepe uspehe. Dokaz za to je bil tudi letoš- nji program, ki je zajemal tu- je in domače skladatelje. Si- cei pa smo poleg solističnih nastopov učencev glasbenih šol lahko prisluhnili tudi go- dalnemu in harmonikarske- mi; orkestru iz Celja, ter ve- lenjskemu simfoničnemu or- kestru in otroškemu pevske- mu zboru. In kaj meni o letošnji 7. reviji glasbenih šol ccljskega območja ravnatelj velenjske glasbene šole »Frana Koru- na-Koželjskega.', Ivan Ma- rin: >'Ob prebiranju letošnje- ga programskega lističa, še bolj pa seveda ob poslušanju nastopajočih, lahko opazi- Spored 7. revije glasbenih šol celjskega območja je za- jemal dela domačih in tujih skladateljev. Z glasbenimi deli Mozarta, Trojana. Ka- frana, Liszta, Thompsona, Schumanna, Nikoliča, Mar- tinua, Griega, Bernaua, Du- vona, Tùrka, Anona, Debus- sya, Vilna, Priesa, Riedinga, Šegule, Gabriellia, Haydna, Kuhlaua, Stamitza, Porre- ta, Sora, Dupina, Klengela, Händela, Bacha, Chopina, Šuklarja, Gadea, Feste in Panule so nastopili učenci glasbenih šol iz Celja, Ra- deč, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah ter gojen- ci glasbenih šol »Skladate- ljev Ipavcev« iz Šentjurja, »Rista Savina« iz Žalca in »Frana Koruna-Koželjske- ga« iz Titovega Velenja. mo, da je v zadnjih letih ka- kovostna raven na reviji zelo zrastla. Menim, da je bilo za to potrebno veliko delo, vztrajnosti in potrpežljivosti. Pri glasbi namreč ne zadošča samo talent; ta je lahko še tako velik, pa brez vaje nič ne pomeni. Sam spremljam revije glasbenih šol našega območja že od samega začet- ka izpred sedmih let in še posebno me veseli to" da so tudi na tistih glasbenih šo- lah, kjer imajo težje pogoje za delo, lepo napredovali. Revija glasbenih šol celj- skega območja je sedaj po- stala tradicionalna oblika srečanj učencev glasbenih šol in prav to, da jo pripravi- mo vsako leto v drugi občini, ji daje še poseben poudarek. Tako se namreč lahko pred- stavijo tudi tiste glasbene šo- le, ki imajo za svoje delo omejene možnosti.« IVANA FIDLER Jerica Žgeč, učenka 7. razreda violončela v glasbeni šoli »Franca Koruna-Koželjskega«, je nastopila s 1. stavkom Klengelovega Koncerta za violončelo v C-duru. Štirje Purieičlfi v Vojniku Mladinska skupina kul- turno umetniškega društva France Prešeren Vojnik bo jutri, v petek, ob 17. uri raz- veselila domače občinstvo z igrico Štirje Pepelčki, ki jih je na oder, sceno in v kostu- me postavila Vlasta Kam- puš. Uvodni song je napisal Drago Šabjan. Igrico si je avtorica Vlasta Karnpu^ zamislila po pravlji- ci Pepelka A dogajanje je postavila v prihodnje tisoč- letje. ko pride na oblast hu- doben čarovnik. Dežela, ki jo poznamo - dežela lepih ča- rovnij. sc spremeni v deželo icislih čarovnij. Vse deklice v kraljestvu se uče hudobne čarovnije in z njimi spremi- njajo .stvari, ki so bile do se- daj bc-lc. v črne. Pod oblastjo imajo vso fante v deželi in ti postanejo gospodinjski ro- boti ... In četudi je dogaja- nje postavljeno v prihod- nost, mučijo osebe prav vsakdanji problemi, tako do- bro znani današnjemu času. MP Delavčev dinar za knjigo V Slovenskih Konjicah deluje pri občinskem sindi- kalnem svetu komisija za kulturno dejavnost, katere člani se lahko pohvalijo z nekaterimi dobro izvedeni- mi akcijami. Posebno od- zivna je bila med delavci akcija »knjige v knjižnice«. Na, posebnem žiro računu so leta 1984 zbraU 188.040 di- narjev, ki so jih razdelih še- stim šolskim knjižnicam v občini za obogatitev knjižne- ga fonda. Z akcijo so nato nadaljevan tudi naslednje le- to. Vsak član sindikata je pri- speval po 30 dinarjev. Uspeh ni izostal. Za knjige v ostalih knjižnicah v občini so delav- ci konjiške občine zbrali 226.540 dinarjev. Obakrat pa je del sredstev prispeval tudi občinski sindikalni svet. Glede na rezultate akcije, ki drugod ni bila tako uspeš- na, je mogoče zaključiti, da interes delavcev za razcvet kulture ni potisnjen v ozadje. To seje med drugim poka- zalo tudi pri javni razpravi, ki so jo sklenili z okroglo mi- zo o kulturi in ki je zajela m ocenila položaj kulture v celi občini. Ko bodo pripravljali podobne razprave bodo dali večji poudarek kulturi v oi ganizacijah združenega dela. menijo v komisiji za kulturo. Večji poudarek pa bodo v prihodnje dajaU tudi kultur- nemu urejanju delovnega okolja. Okrepiti pa želijo tu- di vezi med šolami in delov- nimi organizacijami. MATEJA PODJED V vizuelnost preliti zvoki Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar in Center za klubsko dejavnost sta pripravila razstavo fotografìj mariborskega totografa in oblikovalca Miša Hoch- stätterja, ki se je po končani pedagoški akademiji v Mariboru šolal še na Bayerische Staatslehranstal v Münchenu, mestu, v katerega se te dni vrača nadalje- vati svojo ustvarjalno pot. Avtorje za to svojo prvo celjsko predstavitev, ki je sovpadala z njegovim delom za nastajajočo knjižno monogialijo o Celju, izbral dve seriji fotografij: »Nova dela-^ v prostorih KKIC in >'Jazzovski portreti« v gale- riji CKD. V obeh je prikazal svoje subtilno dojemanje človeške figuro, bodisi, da je to širše znana medijska osebnost (Jazzovski portreti) ali pa gledalcu anonimen avtorjev osebni prijatelj (Nova dela). Bistven razloček med serijama pa je v izboru u.stvar- jalnega pristopa; medtem, ko pri »Novih delih^^ avtor postavlja, nastavlja model v smislu svojih likovnih hotenj, pa pri »Jazzovskih portretih» lovi, išče najbolj ustrezno priložnost za posnetek obstoječega modela. Tako v prvem primeru avtor vdihuje duha svojemu motivu, v drugem pa skuša kar se da dobro ujeti duha, ki ga narekuje motiv. In povedati je treba, da je predv- sem slednje Hochstätterju zelo uspelo, saj so njegovi portreti znanih jazzarjev polni tistega, kar bi bil Jazz, če bi ta pojem prenesli iz glasbenega v likovni jezik. Oblike pogreznjene v teinnino ozadja, detajlni poudarki, kolažni. ritmično strukturirani barvni dodatki ko prispodobe zvokov, so čari teh fotografij, ki učinkujejo, ob dejstvu, da so tudi osebe na teb fotogra- fijah pogreznjene v globoko kontemplacijo obreda, ki se imenuje jazz, na moč kontemplativno. Dodati pa je še potrebno, da so ta dela naletela na izredno ustrezrio okolje v komornem vzdušju mladega celjskega razsta- višča. Ob razstavi je Mišo Hochstätter prikazal tudi svoj avdiovizuelni projekt »Balada o Johnu Lennonu«, pri katerem je z vizuelno nadgradnjo premišljeno izbranih Lennonovih pesmi dosegel asociativno bogat multi- medialni učinek in hkrati izrazil svoj osebni poklon temu velikanu rock-generacije. BORI ŽUPANČIČ Teater mladih v SLG Celje že dokaj uveljavljena skupina, ki si je nadela ime Teater mladih in ustvarja v Grižah, tudi veliko gostuje. Jutri, v petek, se bodo z uspelim musicalom Norme Šermen' Nevidni Leonard predstavili občinstvu tudi na poklicne^ odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Odigrali bodo kar dve predstavi, in sicer ob treh in pol osmih zvečer. V treh letih je skupina pripravila kar štiri premiere. ¿ repertoarno lažjih tekstov zdaj prehaja na nekolikio zahtej' nejše. kakršen je tudi Nevidni Leonard, ki je bil za mla^ dokaj trd oreh, a so se ga lotili zavzeto, saj je tekst mladin' zelo bhzu. Napisalo gaje 17-letno dekle, ki veliko ne hteray žira. Poigrava se s situacijo, dialogom, liki. Z blago ironi|| zasmehuje odrasle, njihovo gotovost v odnosih do otroK njihovo naivno prepričanje, da bo nekdo tretji rešil pi"® bleme, ki jih lahko reši le čas. Teater mladih je s tem musicalom gostoval tudi v Zve^ republiki Nemčiji, nekaj songov iz predstave so posneli ''J radiu Ljubljana za lastno produkcijo. Delo je režiral BoF Šalamon. № Pestra kulturna ponudba Centra za kililisko dejavnost C:e)jski Center za klubsko dejavnost je že nekajkrat pre- senetil s svojo kulturno ponudbo, tako tudi prejšnji petek, ko sla v klubu nastopili Milada Kalezić in Jagoda Tovirac, igralki Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V lite- rarnem večeru sta predstavili sodobno slovensko poezijo zadnjih nekaj let. Obiskovalci, ki so tudi tokrat napolnih klubske prostore, so z zanimanjem prisluhnili poeziji multimedialne grupe Borghesia in poeziji ljubljanske subkulturne scene. Šlo je za pesnike kot so: Ira Irvin, Esad Bačič-Car, Franc Lainšček- Feri, katerega drama »Samorastniki« bo februarja uprizor- jena v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, ipd. Milada Kalezič je po nastopu izjavila: »Za nastop v Centru za klubsko dejavnost sem se odločila, ker se mi je zdel klub pravi kraj za branje sodobne slovenske poezije. Bilo je zani- mivo, ker se v klubu zbira povsem drugačna publika kot v celjskem gledališču. Zame je bil to svojevrsten izziv, ki sem ga uspešno prestala. Pred takšno publiko želim še nastopati, vendar mi tega zaenkrat ne dovoljujejo moje poklicne obveznosti. Dogovarjamo se, da bi v klubu nastopila z monodramo, kar pa ve/jetno ne bo prišlo v poštev prej kot prihodnje leto.« V. E. DO LIBELA CELJE 63000 Celje Mariborska 81 Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo JAVNO LICITACIJO za prodajo odpisanega osnovnega sredstva 1. tovornjak TAM 60T5B-PA, letnik 1978. inv. št. 5235, izklicna cena din 400.000,00 Javna licitacija bo v obratu TOZD SERVISI Celje. Mariborska 81, v ponedeljek 3. 2. 1986, ob 11. uri. Prometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga plača kupec v roku 15 dni v kraju prebivališča. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki si lahko ogledajo vozilo eno uro pred licitacijo in vplačajo 10% varščino. Navedeno osnovno sredstvo bo prodano po klavzuli »Oglodano - kupljeno« in po prevzemu glede kako- vosti ne odgovarjanno. 23. JANUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRA>â 9 Gostinstvo ne more biti s stolom vred na mizo obrnjen zalcasneli gost Retika so dobra gostišča - eno takšnih je Štormanovo pri Šempetru v teh malih slovenskih gostilnah je postrežba izvrstna, dostikrat boljša in skrbnejša kot v velikih mestnih hotelih. Ljudje vam tu ne strežejo, temveč vas sprejemajo in gostijo. V njihovi vljudnosti ni sledu o ponižno- sti ali o preračunanem dobrikanju, čutiti pa je v njej tisto spoštovanje drugega človeka, ki sloni na spošto- vanju človeka v samem sebi. S svojo usliižnostjo kažejo, da cenijo svoje delo, sami sebe in tistega, kateremu strežejo. Л J Ivo Andric Misel našega nobelovca o sloven- skih gostilnah ni iz današnjih dni, ni pa tudi iz časa, ko smo poznali še fur- manske, sejmarske, splavarske ali celo strankarske - klerikalne, hberalne, so- kolske. naprednjaške gostilne. Niti ni iz časa, ko so se gostilne ločile po sku- pinah obiskovalcev na lovske, kmeč- ke, žandarske in druge. Pač pa je iz tistih časov, ko je bilo pri nas še vehko dobrih gostiln, dosti več kot danes. Ce je osnovna funkcija gostilne že od nek- daj zbiranje ljudi, gostov, lahko uspeš- nost nekega gostišča tudi v današnjih časih, ne glede na strukturo obiskoval- cev, merimo še vedno po njihovem številu. Potemtakem, lahko gostišče, pred tem pa bistro Štorman, uvrstimo med najbolj uspešna na našem pbmočju, saj je tudi sedaj, ko so pri Štormanu gostišče in ponudbo razširih, pri njih vedno polno. Zvone Štorman je torej pravšnji človek za razglabljanja o tem, •J- kakšnem položaju so gostinci danes, „.;^nim gre, drugim ne, zakaj ni več gostiln. Večina v gostinstvu ■ da kupna moč upada, da so časi ibši in da se torej gostincem ne .J nič dobrega. Kako_ so se torej fit) v takšnih časih pri Štorman od- ili za gradnjo in širitev ponudbe? Vodilo pri gradnji nam je bilo predvsem to, da v prejšnjih prostorih m bilo več mogoče delati. Ko sva pred petimi leti z ženo odprla bistro, sva razmišljala le o tem, da bova lahko zaposlena doma. Obisk je bil v teh le- tih nad pričakovanji, veliko gostov sva morala zaradi utesnjenosti napotiti drugam, pa tudi delati nismo več mo- gli v takšnih pogojih. Kupna moč sicer res pada, vendar paje poraba še vedno takšna, da se ni bati za obisk, pa najsi gre za poslovne goste, tiste ki kaj praz- nujejo ali pa vse ostale. Tako se tudi takrat, ko smo začeli na novo graditi, nismo bali. da bi bila zmogljivost seda- njega gostišča prevelika.« Gre za lokal z večjim izborom hra- ne, tudi z več zaposlenimi. Torej ti- sto, da si lahko samostojno gostin- stvo zagotovi enakovreden položaj z ostalimi panogami le s sistemskimi rešitvami ne drži povsem? Ne želim, da zveni kot samohvala, vendar mislim, da si lahko gostinec zagotovi enakovreden položaj tudi s kakovostjo in raznolikostjo ponudbe. Precej je namreč stvari, na katere v gostinstvu pogosto pozabljajo, pa so pomembnejše od sistemskih rešitev. Predvsem to, da bi se povsem posveti- li svojemu osnovnemu poklicu. Naj ponazorim. Ena takšnih stvari je naba- va. Po pljučno pečenko grem vsak dan v Šentjur ali tudi v Maribor, le da bo gost zadovoljen in da bo dobil tisto, kar pričakuje. To počnem veliko raje kot pa da bi sedel v pisarni in se ukvar- jal s problemom prometnega davka ali s tem, kje najti kakšno luknjo v za- konu.« Ob tem, da si gostilne pridobe slo- ves z ustaljenim jedilnikom pa je po- J^rebno se kaj drugega. Pri tem niti ni. nujno, da bi goste privabljali z glasbo ач plesi ob koncu tedna? »Najmanjša malenkostjo gostu zaže- leli dober dan, se z njim malce pogovo- rni ga vprašali, če je bil zadovoljen, ludi zato radi pridejo k nam, ker se tukaj domače počutijo, pa gostilna po SVOJI ureditvi ni ravno domača. Če bi oo koncu tedna priredil ples, ne bi nič pridobil, kvečjemu izgubil, saj bi bile vse mize ves večer zasedene. To je pač Kostisce, kjer se lahko dobro je in pije, «jer se gostje menjajo. Plesni lokali so P'ic plesni lokali, restavracija pa resta- vracija. Menim tudi, da se danes, ko veliko govorimo o turizmu, gostilne malo vključujejo vanj. Zagotovo pa ne toliko, kot bi se lahko. Mislim, da bi se morale naše zasebne gostilne usmeriti predvsem na dolo- čen izbor hrane, tako da se bo gost lahko odločil vnaprej in rekel, grem tja na savinjski želodec in dober domač golaž ali v drugo gostilno," kjer bo lah- ko jedel dobre ribe. Napačno je, da gostinci z velikimi jedilniki obreme- njujejo goste in sebe, ter zgubljajo slo- ves, ker za vsako drugo jed, ki jo imajo na jedilniku, rečejo: nimamo. Takšna usmeritev bi morala biti nujna, saj imamo v občini približno 70 zasebnih gostincev, z družbenim sektorjem pa nas je blizu sto. Potrebna tudi zato, ker so prišli takšni časi, da se bodo obdrža- li le tisti z dobro ponudbo.« Vse gostilne seveda nimajo tako posrečene lokacije ob prometnici, a kljub temu, da so recimo odmaknjene od mest, večjih krajev, so nekdaj slo- vele. Danes so se prelevile v slabe bifeje, kj. zaživijo le občasno, ob po- grebih in porokah, sicer pa se preživ- ljajo ob šilcu žganja in z brizganci? »Tudi danes odmaknjenost ne po- meni tega, da je gostilna obsojena na propad. Res je takšna prometnica prednost, vendar tudi k nam vsi gostje ne prihajajo naključno, ker se pač pe- ljejo mimo. Kličejo in rezervirajo mizo tudi iz Slovenskih Konjic, Maribora, celo iz Ptuja so me včeraj poklicali. Omenil sem že, da je treba izoblikovati ponudbo in pri njej vztrajati. Ob tem pa je treba vedeti, da mora kuhinja obratovati od devetih do triindvajse- tih, če tako piše na vratih. Gost mora dobiti tisto, kar piše v jedilniku, in tako naprej. Neodpustljive napake de- lajo naši gostinci, ko recimo pravijo, danes pa ne bomo kuhali, ker ni niko- gar v kuhinji." Hrane pa je v naših gostilnah vse manj, ker pravijo, da pijača dovolj dobro nese. Ali to drži? ■Nikoli se nisem preveč ukvarjal s tem, ali se kaj splača ali ne. Delam tako kot me je učila šola in praksa. Meni je bistven skupen promet. Če ne bi imel hrane, bi bila tudi struktura gostov drugačna in recimo tudi ne bi prodal toliko buteljk izbranega vina. Sicer pa, škoda zapravljati čas za takš- na razmišljanja. Posebno v družbenem sektorju, govorim iz lastne prakse, je napačno, ker so vsi kuharji obreme- njeni s kalkulacijami. Mora, ki visi nad vsakim kuharjem je šef, ki vsak mesec opozarja, da je procent pribitka premajhen inje treba zmanjšati obroke, ali recimo število gobic ob zrezku. Počenjam ravno obratno in grem večkrat na dan v ku- hinjo opozarjat natakarja, naj bo tiste- ga, kar nese na krožniku, čim več. Mi- slim, da se to obrestuje, a ne razmi- šljam preveč o tem, kajti za gostinstvo je takšen način ponudbe nekaj samo- umevnega.« Ali je potem nekaj običajnega tudi to, da ob kozarcu pijače dobiš košček limone ali kocko ledu, pa recimo ob podobnih cenah, ki žal niso identične kvaliteti ponudbe, coca colo v origi- nalni steklenici. »To so sicer malenkosti, ki pa v go- stinstvu veliko pomenijo. Res je mar- sikje že prehudo, če rečeš le za kocko ledu ali rezino hmone. Še huje je, če hočeš kavo s smetano, pa smetane ni- majo, četudi je recimo poleg gostilne, restavracije ali bifeja trgovina. Zame je tudi nesprejemljivo, da ob kavi do- biš plastično žličko. O takšnih stvareh bi morah več razmišljati. Res je tudi to strošek, da dnevno porabiš do deset kilogramov limon in pomaranč, a spet je treba ugotoviti, da se bo zaradi tega gost raje vračal.« A vendar, v družbenem sektorju, če rečeva še nekaj o tem, je režija malce večja. Ali bi prevzeli hotel, če bi vam ga ponudili v upravljanje? »Zdaj, ko imam doma tisto, kar sem želel, ne. Prej pa bi ga prevzel, samo da bi dokazal, da se v gostinstvu tudi da marsikaj narediti. Mishm, da je vsak hotel grajen z nekim namenom, zato vsekakor ni prav, da postajajo hoteli ponekod kuhinje za družbeno pre- hrano. Kar pa zadeva režijo, tudi naši stro- ški so ob takšnih zmogljivostih veliki. Vsak večer v lokalu gori vsaj sto žar- nic, ogrevanje tudi ni poceni, natakar- jev je veliko in vsi imajo vsaj med 70 in 80 tisočaki osebnega dohodka, ob tem pa obroki niso majhni, tudi coca cola ni iz steklenice . ..« Je tržišče za vse še vedno dovolj veliko? »Seveda je, kaj pa je to sto do sto petdeset obrokov, koUkor jih prodamo dnevno, ob takšni masi potencialnih potrošnikov našega območja in masi, ki si jo obetamo od turizma.« Eden receptov za izboljšanje stanja je torej specializacija ter kakovost ponudbe. Sodeč po priznanjih, ki jih naši gostinci vsako leto prejmejo na Gostinsko turističnem zboru, se za kvaliteto ni bati? »V kvaliteto res ne gre dvomiti, a žal je ni videti v praksi. Prepričan sem, da če grem danes v enega od hotelov, kije dobil priznanje za določeno razstavlje- no jed, te ne bom dobil. Podobno velja za pogrinjke in dokler je tako, so takš- ne prireditve le metanje peska v oči. O specializaciji ponudbe pa sem nekaj že rekel. Dodal bi le. da imamo pri nas vedno več okrepčevalnic, kjer najpo- gosteje dobiš kvečjemu vroče hrenov- ke in povsod enake tople kruhe. Nik- jer pa ni zraven še vsaj sardelle, flanca- tov, širnih plošč, ocvirkovih pogač in podobnega, s čimer bi bila ponudba zanimivejša, pestrejša in bolj konku- renčna. Če bi takšen korak storili za- sebniki, bi spodbudili tudi družbeni sektor.« Ste si v vašem gostišču s svojo po- nudbo ustvarili tudi svojo strukturo gostov? Preseneča me namreč, da na tleh v lokalu redkokdaj vidiš kakšen ogorek, kar drugod ni kakšna poseb- na redkost? -Nikakor ne morem reči. da k nam prihaja drugačna, recimo bolj kultur- na struktura gostov. Stvar je v tem. da se gost, naj bo vzgojen ali ne, v lokalu, kjer bo našel vse čisto, obnaša tako, kot je bil sprejet. Brez skrbi, da bo ogorek vrgel na tla, če bo imel poln pepelnik, pa tudi prt bo prej polil, če bo ta že umazan. Kulture se lahko uči tudi tu, za to pa ni potrebno veliko. Ob čistem prtu in roži na mizi še dobra postrežba, kulturen in po možnosti ne- obtolčen krožnik, pogrinjek, servieta. Tudi inventar namreč veliko pomeni, a še vedno ne toliko, da bi kdo prišel k tebi. ker imaš modre ah rdeče zavese, potrebno je še kaj več. Zame je to ,ne- kaj več' osebno zadovoljstvo, ki ga ču- tim takrat, ko so tudi gostje zado- voljni.« Ce si ob tem z gostinstvom še za- strupljen, potem je tem lažje. Zvonetu Štormanu je lažje zaenkrat tudi zato, ker ni konkurence, ker so redki lokali, kjer boste s hrano postreženi po 22. uri in kjer tudi ne boste doživeli, da bi vam v poznih urah z obračanjem sto- lov na mize pokazali, da je prišel čas, ko ste nezaželeni. Zveni kot reklama, a ni, sicer bi k naštetemu dodali še jedil- nik in izbor pijač. Pri Štormanu poseb- ne reklame namreč ne potrebujejo, ker morajo tudi sedaj goste napotiti kam drugam. Tudi zato si takšnih gostišč, kjer s svojo uslužnostjo kažejo, dy ce- nijo svoje delo, sami sebe in tistega, kateremu strežejo, želimo čim več. RADO PANTELIČ Foto: EDI MASNEC Mozirslca Icoča dobro zasedena Odkar so Mozirsko kočo ponovno prevzeli v Pla- ninskem društvu Mozirje, si ta priljubljena planin- ska postojanka ponovno pridobiva nekdanji sloves. S svojimi 60 ležišči je tudi po zmogljivostih največji gostinski objekt v občini Daje tudi po tej plati za planinski turizem v občini še posebej pomembna, se zavedajo tudi planinci, ki sojo obnovili. Vrednost vseh del, ki so jih do sedaj opravili, znaša 8 milijonov dinarjev. Večino tega so prispevali s prostovoljnim delom, saj je bilo namenskih sredstev PZS le za 1,8 milijona din. Letos so v planinskem društvu dobili tudi novega upravitelja, Ivana Zupanca, prej oskrbnika na Okre- šlju, ki je o obisku koče povedal: »Z obiskom smo lahko zelo zadovoljni, saj je koča od 1. decembra prejš- njega leta pa vse do letošnjega pr\'ega aprila zasedena. Gostimo največ otrok, ki imajo tukaj šolo v naravi. Prejšnji teden so bih tu šolarji iz Krškega, zdaj so otroci iz društva Partizan-Peščenice iz Zagreba. Nekaj je tudi ostahh stacionarnih gostov, velik pa je tudi obisk smučarjev in planincev. Tako imamo vsi skupaj, nama z ženo namreč pri strežbi in kuhanju pomagajo tudi pomočniki, polne roke dela. Upamo da bo tudi poleti dosti obiska, posebno pa septembra, ko bo tukaj Dan slovenskih planincev.« RP V termah Topolšica so bili lani uspešni V naravnem zdravilišču Topolšica so po uvodnih te- žavah v predlanskem letu, ko so beležili tudi izgubo, lani poslovali uspešno. Ter- me je namreč lani obiskalo dvakrat več gostov kot leto poprej, pa tudi tujcev je bi- lo v strukturi gostov več. Razveseljivo je tudi, da je zasedenost novega hotela Vesna 95 odstotna, podobna kot v ostalih novih objektih slovenskih naravnih zdra- vilišč. Zasedenost zdravilišča je bila 55 odstotna, kar je v pri- merjavi z 29 odstotno zase- denostjo v letu 1984 precej- šen skok. Ob 55 tisoč skup- nih nočitvah je bilo 5500 no- čitev tujih gostov, pretežno Avstrijcev. Takšen porast so v termah dosegli z dosled- nim ursničevanjem začrta- nega programa zdraviliške ponudbe, ki obsega pred- vsem programe kurative in preventive, športno turistič- no ponudbo, pri čemer so uspeli doseči dogovor z ZTKO in OTKS Velenje o skupnem nastopu, ter s po- sebnimi strokovnimi progra- mi za aktivni oddih. Lani so v slovenskih na- ravnih zdraviliščih dosegli 78 odstotno zasedenost po- stelj. Pri tem izstopajo Atomske toplice (88 odstot- na zasedenost). Laško (87), Moravci (83) pa tudi v Roga- ški Slatini (79) ter Dobrni (78) so bili uspešni. Po strukturi tujih gostov so najuspešnejši Moravci (58 odstotkov), Rogaška Slati- na (28) ter Lendava (25). Tudi v tem srednjeročnem obdobju od takšne ponudbe ne bodo bistveno odstopali, želijo le izboljšati obisk izlet- nikov, saj ima zdravilišče ob dobrih pogojih za rekreacijo in sprehode v naravi tudi možnosti ogleda številnih kulturnih znamenitosti v okolici, v zdravilišču samem pa tudi do sedaj premalo obi- skano spominsko sobo NOB, kjer je bila 9. maja 1945 podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboro- ženih sil za jugovzhodno Evropo. Razen ureditve sprehajal- ne in trim poti ter izgradnje manjšega športnega parka s tenis in večnamenskim igriš- čem ne načrtujejo kakšne dodatne izvenpenzionsko ponudbe, saj bi ob obslojt'- čih finančnih zmožnostih že s tem precej popestrili po- nudbo. Več pa naj bi bilo so- delovanja, ki je sicer že sedaj uspešno, s krajevno skup- nostjo, ter z društvi v njej. V sodelovanju s kmeti bodo v ponudbo vključili tudi šport- no jahanje. Na prvem mestu bo. kar je za zdravilišče najpomemb- nejše. zdravstvena ponudba in širitev zdravstvenih stori- tev. Že sedaj se gostje v To- polšico, sodeč po anketi, ki jo izpolnjujejo. vračajo predvsem zaradi tega, saj pri "ždravljenju poškodb na gi- balih. degenerativnih obo- lenj sklepov in hrbtenice, ne- vrotskih stanj s telesno simptomatiko ter kroničnih obolenj dihalnih organov do- segajo precejšnje uspehe. To je tudi največja deviza, da bodo ob koncu srednjeroč- nega obdobja dosegli 80 od- stotno zasedenost postelj v zdravlišču. ter se s tem pri- bližali najuspešnejšim na- ravnim zdraviliščem v Slo- veniji. R. PANTELIČ Med novosti, ki jih v Topoi- šici z uspehom uvajajo, so- dijo tudi programi zdravlje- nja z akupunkturo. Na foto- grafiji: dr. Jadwiga Hajew- ska pri zdravljenju ishiadi- kusa - po domače išijasa. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Furmanska duša na robu mesta Ta duša /e vsajena kar v vse Skamnove iz Dobrove v СеЦи Skamnova kmetija na Do- brovi št. 55 v Celju je skoraj podaljšek blokov in stolp- nic v celjski Novi vasi. Pred leti je bila sicer še pravo podeželje, s širitvijo mesta pa je sedaj komaj še kmetij- ski otoček med hitro cesto in stanovanjskimi bloki. Ivan in Marija skrbita za nekaj prašičev, pet krav, dve telici, zredita še bikca ali dva, medtem ko je kobi- la Zora na častnem stojišču v hlevu tudi v spomin na Ivanovih 30 furmanskih let. Kmetija obsega štiri hekta- re obdelovalnih površin, pod hitro cesto proti severu pa je mogoče priti še do njihove hoste. Poleg vzreje bikcev se ukvarjajo še s pridelavo mle- ka, ki ga mestne stranke od- nesejo skoraj izpod kravjih vimen in Marija pravi, da je povpraševanje po mleku izredno, saj takšno, domače, še kako zaleže. Zanimivo je to, da je kme- tija še vedno, kljub bližini mesta, neokrnjenega obsega že tri rodove in kot kaže je nadaljnja izgradnja mesta ne bo prizadela. Ivan in Marija skupaj z Ivanovo 82-letno mamo Amalijo še vedno dr- žita gnezdo skupaj, čeprav sta 22-letna dvojčka, Janko in Metka že pri kruhu. Janko je avtoelektrikar in zaposlen pri Kompasu Hertzu v Celju, Metka pa združuje delo v Aeru, tozdu Kemija. Edino 17-letni Toni še obiskuje srednjo lesno šolo v Maribo- ru, ker ima pač veliko veselje za delo z lesom. Lahko bi rekli, da domači- ja Skamnovih diha posebno prijetno družinsko življenje, skoraj nič kritičnega nismo mogli izvleči na račun današ- njega kmetovanja, kot da je novinarskemu radovednežu tuje, če ljudje na kmetiji živi- jo zato, da delajo, četudi po ves dan. Morda je bilo malo zagrenjenosti v Marijinih be- sedah o starostnem in zdrav- stvenem zavarovanju, ki sta si ga uredila komaj predlani oziroma plačala, pa ju je to skupaj za oba stalo lani okro- glih 9 starih milijonov dinar- jev. Tudi kakšna bo pokojni- na, raje nismo ugibali. Kot nismo ugibali, kdaj bo kakš- na lastovka odletela iz doma- čega gnezda. Ivan seveda ne more brez spominov na furmanske ča- se, ko je z domačima konje- ma vozil za Cinkarno. »Naj- več smo tedaj vozili cinkar- niški leš naokrog, pa 25 fur- manov nas je bilo včasih v Cinkarni«, je glasno obujal spomine. Potem je vozil za Cestno podjetje, za Kurivo in gradbeno podjetje Ingrad. Ljubezen do konj je ostala tudi v otrocih, saj se tudi Metka ne ustraši dela s ko- njem. Imam občutek, da bi go- spodar še danes za konja kar zamenjal kakšen strojni pri- pomoček na kmetiji, okoma- tal Zoro in se odpravil po prelast ob Koprivnico. »Konj tudi manj s kopiti po- škoduje travnik, še posebno takšnega, kot je naš, ki je bolj močvirnat«, je razlagal svoje argumente v prid konj- ske vleke. Pa, bognedaj, da bi Ivanu sedaj očitali, da ne gre s časom - le svoje fur- manske duše ne more zataji- ti. Toliko bolj smo razumeli žalost pri Skamnovih, ko je komaj 6-mesečno Zorino žrebe neozdravljivo zbolelo in moralo za bistveno manj- še denarje končati v Krušiče- vi konjski mesnici v Ljublja- ni. Iztržek je bil majhen, saj je navrgel komaj 45.000. če- prav bi lahko najmanj trikrat več. Ampak Skamnovim je še danes bolj žrebeta žal kot pa denarja. MITJA UMNIK FOTO: EDI MASNEC Složnost Skamnovih ni nikoli vprašljiva, še posebno, če je treba kaj postoriti okrog kobile Zore. V celjski zadrugi liodo začeli tudi s predavanu za kmete Zaključujejo še sklepanje proizvodnih pogodb v kmetijski zadrugi Celje ta čas pospešeno sklepajo proizvodne pogodbe po kmetijah s svojimi koope- ranti in posebne pogodbe za mlečno pridelavo. V zadru- gi sicer pravijo, da bi najra- je sklepali samo ene vrste pogodb, vendar morajo mlečne posebej zaradi klav- zul o stroških zbiranja in hlajenja mleka. Te stroške pa je treba vsako leto pose- bej potrditi s podpisom v pogodbi, saj se zneski spre- minjajo. Proizvodne pogodbe so v kmetijski zadrugi Celje zače- li podpisovati že po lanskem 15. oktobru, delo pa želijo končati do konca januarja. Šele tedaj bo znana dogovor- jena kmetijska proizvodnja za letos. Hkrati potekajo med po- speševalci zadruge in kmeti tudi pogovori in dogovori o preusmerjanju kmetij. Pri- pravljajo se naložbeni pro- grami za letos, za katere pa - roko na srce - med kmeti ni preveč zanimanja zaradi že znanih visokih obresti za po- sojila. Zadružni pospeševal- ci vseeno zagotavljajo, da bo preusmeritvene programe letos sprejelo več kmetov kot lani. Konec januarja in začetek februarja je tisti čas, ko ste- čejo razni izobraževalni kmetijski programi in tečaji, zvrstijo se predavanja za kmete-kooperante. V zadru- gi so se odločili, da bodo pre- davanja pripravili le v Vojni- ku in Celju, ker jih ne kaže preveč drobiti po krajevnih skupnostih in to le za pešči- co poslušalcev. V zadrugi niso preveč za- dovoljni z udeležbo na pre- davanjih, čeprav jih pripra- vijo po interesih - za zelenja- darje, za tiste, ki jih bolj zani- ma pašno-košni sistem, za mlečne pridelpvalce in po- dobno. Tudi za kmetice bodo le- tos pripravili v celjski za- drugi nekaj predavanj, pri tem pa ne bodo ostali zgolj v okviru »ženskih« tem. Me- nijo, da je gospodarska te- matika s poudarkom na kmetijstvu enako zanimiva za kmetice, kmečke gospo- dinje. Nezadovoljstvo zaradi slabše udeležbe na strokov- nih kmetijskih predavanjih je slišati predvsem takole: zakaj kmetje ne izkoristijo strokovnjakov, če jih že ima- jo pri roki? No, ne mislimo razmišljati še drugače in iskati odgovorov za slabšo udeležbo na predavanjih v izbiri in andragoški uspo- sobljenosti predavateljev. MATEJA UMNIK Večji posek V šentjurski občini se vključujejo v gozdno goji- tvena dela in izkoriščanje gozdov gozdni gospodarstvi v Celju in Brežicah, prav ta- ko tudi enoti v Šentjurju in na Planini pri Sevnici, ki gospodarita s 7.700 hektari zasebnega gozda. V naslednjih letih ne načr- tujejo bistvenih sprememb pri povečanju ali zmanjševa- nju gozdnih površin. Nekoli- ko se bo povečal letni posek, ki naj bi znašal 27.500 kubič- nih metrov dreves. Od tega bo polovica listavcev. Načr- tujejo tudi nekaj vlaganj v gozdove. Na 500 hektarih bo- do čistili in redčili podrast in drevje, na 80 hektarih pa sa- dili nova drevesa. Poleg tega bodo negovali . mladje, pri- pravljali tla, pa tudi zgradili 4 kilometre novih gozdnih cest. TC Ne mlatijo prazne slame Za delo ogreti mladi zadružniki s Konjiškega Pod okriljem Kmetijske zadruge v Slovenskih Ko- njicah že vrsto let uspešno dela aktiv mladih zadružni- kov, ki so še posebej delov- ni v zimskem času. Na sez- namu je okoli 70 članov. Je- dro najbolj prizadevnih je nekoliko manjše, a zato čvr- sto, pravi mentorica aktiva Vilma Topolšek. Kako bi najbolje predsta- vila delo aktiva? »Prav skozi delo, pri kate- rem pa se srečujemo tudi z mnogimi problemi. A se se- veda ne damo. Tudi lani smo pripeljali naš delovni pro- gram do konca. Imeli smo 19 sestankov, petkrat se je se- stalo predsedstvo aktiva, kulturniška skupina aktiva je imela 13 vaj in uspešno predstavitev. Na strokov- nem področju je teklo naše delo v proizvodnji, v proiz- vodnem krožku, kjer je bilo vključenih 21 mladih kme- tov. Ti so posejali doma ko- ruzo, peso, krompir in buče. Veliko zanimanje je vladalo za strokovna predavanja, kot na primer o kletarjenju in negi vin in o poljedeljstvu. Vsako leto se udeležujemo tudi občinskega tekmovanja Mladi in kmetijstvo. Na re- gijskem tekmovanju smo bi- li drugi.« Se letošnji program dela kako razlikuje od lanskega ali iz minulih let? »V glavnem ne. Držimo se usmeritev, da delujemo na strokovnem, kulturnem, družbeno-političnem in tudi družabnem življenju.« Bi lahko predstavila kakšno aktivnost, ki je ve- zana prav na ta, zimski čas? »Naša dekleta se uče veš- čin kuhanja. Za tečaj je bilo takšno zanimanje, da smo ga morah razdeliti v dva dela, v dve skupini. Tečaj imamo skupaj z aktivom kmečkih žena, vodi pa ga Jožica Di- mec, ki je s pripravljenostjo in spretnostjo deklet in žena ob kuhalnici zelo zadovolj- na. Tečajnice se bodo nauči- le kuhati sto različnih jedi, naučile se bodo tudi pravil- nega serviranja in zamrzova- nja živil. Vse to pa v 60 urah, koUkor bo tečaj trajal. Pro- store za kuho in peko nam je odstopila domača Kmetijska zadruga v prostorih družbe- ne prehrane.« Kaj pa fantje? Za kuhar- ski teč^ se verjetno ne nav- dušujejo. Kakšno pa je nji- hovo strokovno usposab- ljanje? »Omenila sem že strokov- na predavanja, ki so vselej dobro obiskana, kot na pri- mer tisto o kletarjenju. Sle- dila je degustacija vin. Mladi kmetje so prinesli vino za pokušino iz domačih kleti in ga ocenjevali po kakovosti. Vsi, tako dekleta kot fantje, pa se radi udeležujejo stro- kovnih ekskurzij, ki jih red- no organiziramo. To je tudi priložnost za zbližanje mla- dih. Mislim, da bomo morali prav za družabno življenje narediti še kaj več. Imamo svoje prostore, ki smo si jih lepo uredili, a so premalo iz- koriščeni. Morda tudi zato, ker je v aktivu premalo deklet, da bi ob kakšni priložnosti lahko pripravili ples, zabavo ob rojstnih dnevih ah kaj po- dobnega. Pri tem pa je treba vedeti, da so mladi kmetje zelo zaposleni, da so pravza- prav samo zimski meseci ti- sti, ki jim dopuščajo nekoli- ko časa tudi za družabnost.« MATEJA PODJED 23. JANUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRA>â 11 V nesreči nisi sam Vrsto let poznaš Iju^i, ven- dar le toliko, da jim rečeš do- ber dan. Ko pa se ti pripeti prometna nesreča, spoznaš, koliko so ti ljudje zares pri- pravljeni pomagati. V začet- ku decembra smo imeli v Marija Dobju pri Dramljah prometno nesrečo. Zdaj sem že iz bolnišnice in toliko okrevam, da bi se rada kraja- nom tega kraja zahvalila za vse, kar so storili ob tej ne- sreči in še pozneje, ko so to- lažili moža in mu pomagali. Lahko jim rečem le - prisrč- na hvala. Sama pravim tej vasi, da je žalostna, saj sta se v enem tednu prav v tej vasi pripetili dve nesreči. Ob obeh so se vaščani strnili in pomagali ter tako dokazali, da v nesreči človek ni sam, če ima okrog sebe tako do- bre in poštene ljudi, vedno pripravljene na pomoč. Ved- no jim bo hvaležna vsa naša družina. PETELINEK, Celje ime kulturnega doma v Žalcu smo zgradili sodo- ben kulturni dom, namenjen kulturnim potrebam naše občine v najširšem smislu človeškega duhovnega boga- tenja. Sicer še nepopolno opremljen in z nekaj prazni- mi prostori dom ne more v celoti služiti namenu; za do- delavo bo potrebnega še ve- liko denarja, predvsem od ti- stih občanov, ki znajo gleda- ti v prihodnost (teh pa, vsaj po odzivu na referendum pred nekaj leti sodeč, ni ma- lo). Vendar ni moj namen go- voriti o težavah pri sami gradnji ustanove, ki je nujno potrebna za prihodnja deset- letja kulture v Savinjski doli- ni. Nimam tudi namena raz- mišljati o zaslužnosti odbo- ra, ki se je boril za sredstva in postavitev doma. Hočem opozoriti na navidez majhno, a vse prej kot nepomembno stvar. Rojena stvar mora do- biti ime. Kdo ga bo izbiral po zaključeni akciji prebivalcev občine, je bilo jasno že pred vzidavo temeljnega kamna. Institucije, družbe,, apolitič- ne organizacije, so spet na- stopile tam. kjer potrebuje- mo besedo, za katero že vso zgodovino civilizacije vemo. kaj in kdo je. Brez ideološke predpostavke v tem primeru nastopam na strani tistih, ki so gradili žalski kulturni dom in zanj prispevali kon- kretna sredstva. Pred kratkim sem bolj ali manj naključno prisostvoval sestanku, kjer so med drugi- mi točkami dnevnega reda razmišljali tudi o poimeno- vanju kulturnega doma. O imenu, naslavljanju. Bilo je očitno, da je ime pravzaprav že določeno, ne da bi o tem povedali svoje tisti, ki so v nov objekt na.-več vložili. Pripravljalni odbor se je to- rej samozadostno in ideolo- ško zavestno odločil za ures- ničitev svoje družbenopoli- tične funkcije z osebnostjo velikega Edvarda Kradelja, ki mu v sedanjih ekonom- skih razmerah izkazujemo spoštovanje z združitvijo njegovega imsna in priimka s kulturnim domom, name- sto s konkretnimi, oprijem- ljivimi, resnimi in odgovor- nimi dejanji brez ambicij po- litike, ki izgublja domišljijo in z njo zdravo ustvarjalnost. Ob svojih ugovorih in pri- pombah so me napadli kot predrznega, če ne že protidr- žavnega. Sestanek se je kon- čal s splošnim neutemelje- nim pritrjevanjem predsedu- jočemu, ki je stvar uspešno zaključil. Moj predlog v razpravi o iskan^ J drugačnih, svežih in pristnih, nepolitično obar\'a- nih imen je izzvenel v prazni- no. Torej je že določeno. Lahko samo še dokončam to pisanje! Očitno so bili vsi prisotni brez domišljije, ki jo potrebuje kultura, če to hoče biti; in če hočemo, da bo so- dobni objekt v Žalcu dom kulturo in ne politična šola. Naj torej nosi ustrezen naziv ali pa naj bo brez njega. Mor- da bi morali razpisati natečaj za poimenovanje z utemelji- tvami po vsej občini - bilo bi pošteno. Mar se Slovenci ni- koli ne bomo znali rešiti ba- nalno smešnih spekulativ- nih pretenzij ideologije ah (v svojih časih) revolucionar- nih parol?! Kdor je zgradil kulturni dom - rodil otroka - naj mu da tudi ime . . . MARKO CESTNIK. Črni vrh Dovoljeno kajenje v skoraj vseh celjskih po- slovalnicah upoštevajo pre- poved kajenja. Zakaj tega ni v prostorih Mestne hranilni- ce, kjer je skoraj vsak dan veliko ljudi, ki navadno ča- kajo v vrstah na denarna opravila? Te dni je bila spet velika gneča in v vrsti čaka- jočih je bilo več kadilcev. Eden od njih je pred seboj stoječemu obžgal obleko, ko se je oškodovani razburil, se mu je smejal. Napisa o pre- povedi kajenja v dvorani hranilnice ni. pa zato pravijo, daje kajenje dovoljeno. Vod- stvo hranilnice naj čimprej napravi red. Dr. ERVIN MEJAK Zapostavljena polzelska trgovina Vodstvo samopostrežne tr- govine Savinjskega magazi- na na gornjem koncu Poizele je v skrbnih rokah, zato ne želijo nejevoljo potrošnikov pri nakupih. Kaj pa je vse- eno narobe? V to trgovino pripelje to- vornjak Hmezadove mlekar- ne ob pričetku tedna vedno le mleko v kartonski embala- ži, pa nobenega v že davno priljubljenih plastičnih vreč- kah. Tako je bilo tudi 3. janu- arja letos, ko smo se prepri- čali, da je bilo tega dne v Ce- lju dovolj mleka v plastičnih vrečah. Mar nismo епако- pravni? Mleko v tetrapaku stane 108 din, v vrečki pa le 89. Karton se ne da uporabiti za nič drugega kot za peč ali smeti, medtem ko gospodi- nje vrečke s pridom hranijo za razne namene. Ker živijo na območju te trgovine ob- čani z malimi dohodki (de- " lavci in upokojenci), je jasno, zakaj si želijo stalno dobavo v vrečkah, kar naj uprava mlekarne v bodoče upo- števa. Tudi s skuto ni reda. Trgo- vina dobiva od mlekarne skuto, ki ima rok trajanja 4 do 5 dni tako pozno, da je na Polzeli uporabni rok le še dva dni. Skuta je draga, pa jo potrošniki uživajo več dni in ne le ta kratek rok. Pričaku- jemo redno in zaželeno do- bava m.leka in skute. Dr. ERVIN MEJAK Delajo, kar hočejo Brez vprašanja so 23. avgu- sta lani ob 18. uri poveljnik gasilskega društva Teharje in drugi člani vdrli na našo parcelo, na kateri je rasla le- po stoječa otava s svojim ga- silskim tovornjakom. Povo- zili, pohodili in pomendrali so vso otavo. Vse to na željo njihovega člana Oberžana, ki so mu prišli očistit greznico in jarek. Čeprav sem takoj urgirala, tudi na krajevni skupnosti Teharje in čeprav so mi odobrili odškodnino, odziva še do dandanes ni. Slišala pa sem izjave s strani gasilcev, da oni delajo, kar pač hočejo. JULIJA JELENC-SELŠEK. Teharje Na obisku pri svojili Tudi v teh ekonomsko kri- tičnih časih kolektiv Zdravi- lišča Laško ni pozabil na svoje upokojence. Povabili so nas na tovariško srečanje in nas zelo ljubeznivo spreje- li, obdarili in pogostili. Ne- utrudni Franci pa nas je za baval s svojo harmoniko. Po enem letu smo se tako spet našli skupaj stari znanci in se med seboj pogovorih. Bilo je res tako, kot je lepo pove- dal tovariš upravnik. Prišli smo k svojim na obisk. Prav lepo se zahvaljujem za lep sprejem v imenu upokojen- cev Zdravilišča Laško. JOŽEFA KORSTNIK. Laško Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 23. jan. ob 10.: Ene Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Zaključena predstava za OŠ I. K. Efenka, Celje. Petek, 24. jan. ob 15. in 19.30 uri; Norma Šerrneni; NEVIDNI LEONARD. Gostuje Teater mladih iz Griž Kulturni dom Vojnik Mladinska gledališka skupina domačega kulturno umet- niškega društva France Prešeren bo jutri ob 17. uri uprizo- rila mladinsko igro Štiije pepelčki Vlaste Kamp.iš, ki je igro tudi režirala. Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini v soboto, 25. januaija bo v kulturnem domu ob 19. uri večer folklorrie skupine Prosvetnega društva Dominik Hriberšek iz Šmartnega. Gostovala pa bo tudi folklorna skupina kulturnega društva Svoboda iz Senovega. V pro- gramu bodo predstavih slovenske ljudske plese. Dom kulture Marljagradec v kulturnem domu v Marijagradcu bo v sobolo nasto- pila gledališka skupina KUD Rečica pri Laškeni. Oo 13 uri bodo uprizorili gledališko igro Trije vaški svetniki Dom Dušana Poženela Laško v domu Dušana Poženela bo danes nastopil dramski krožek Osnovne šole Primož Trubar iz Laškega. Ob 18. uri bodo uprizorili mladinsko igro Mala čarovnica, ki ni mcgl.i biti zlobna. Kulturni dom Vitanje v vitanjskem kulturnem domu bo v nedeljo ob 15. uri prva repriza komedije Carla Goldonija Krčmarica Ммап- dolina. Uprizorila jo bo gledališča skupina KUD Fiance Prešeren iz Vojnika, predstíiva pa bo ob 15. uri. Dom kulture Vransko Na Vranskem bo v nedeljo. 26. januarja gost«vaio Kul- turno umetniško društvo Anton Tane iz Marijagr.idco. Predstavili se bodo s folklorno postavitvijo .starega kmeč- kega običaja, ki so ga naslovili Ohcet bo. ohcot. Р1чч!.- Га\/ч bo v domu kulture ob 17. uri. Dom kulture Titovo Vtifrnjô V velenjskem domu kulture bo v src. . irjü ob 19.30 uri nastopil Janez Hočevar-Riflr- /Л ... svetni- kom Josefom Svejkom. Dom kulture Šentjur prš Folklorno prireditev Ohcet bo, ohcet pa bodo ki ijani Šentjurja lahko videli že v petek, 24. januarja. Foklorna skupina KUD Anton Tane bo v šentjurskem киКчгаегл domu nastopila ob 19. uri. Zdravilišče Dobrna v dvorani Zdravihškega doina bo jutri ob И). uri i..i.scc- pila folklorna skupina Slovensko jugoslovan: k>. № ('ru- štva Triglav iz Buenos Aiiesa v Argentini. Preds; iU bodo z jugoslovanskimi in argentinskimi plesi. Zdravilišče Rogaška . л! v dvorani Zdraviliškega doma bo dai.e.> ob И> ;3:) uri nastop folklorne skupine slovensko jugoslovansiotnico za nevropsihia- ) Terezija namreč I klinični center, prepri- , aaji bodo tam lahko p" Tja pa jo lahko na- 1zdravnik specialist. , sicer pravi, da na , îfje ne da čisto nič, a 1 ^ ^'-""va verjame, da ji . ravno ta in ta. . ' tega je bila že v Za- . ';.na lastne stroške na . Ij^avljenju v zdravilišču ; pa ji ni bilo všeč. Tisto, kar je v vodi, ni šlo dobro skupaj s strupom. Ampak v Ljubljani ji bodo pomagali. »Samo pozdravila bi se rada, pa ne bo nobenih težav z menoj več.« Terezija se zaveda, da s svojo boleznijo zahteva veh- ko od svojcev, od zdravstve- nih delavcev. »Sama doma ne more biti ves dan. Ureje- no bi lahko živela, če bi zju- traj, tako kot sedíy, prihEÙale negovalke, dopoldan bi bila pri njej mama, popoldan ka- tera izmed hčera, občasno patronažna sestra. Če tega ne bo, bo morala v dom,« pojas- ni dr. Erika Jesenšek. Tere- zija tega še slišati noče. »V kakšen dom le? Saj ga imam. Z muko sem si ga ustvarila. Zak^ bi ga morala zapustiti? Ne, ne dam svojega težkega življenja. Preveč sem pretr- pela. Sedaj mi gre na boljše. Naj vse, kar imam, pustim? Kdorkoh bo prišel, da me odpelje v dom, ga bo čakal krop.« Življenje Terezije Golub, čeprav pretkano z bolečina- mi in strahovi, ima svoje ko- renine v Vojniku, med ljud- mi, ki jih pozna. Od njih ne pričakuje veliko. »Ubija me samota in nemoč, da bi pri- šla do vozička. Od ljudi si želim samo malo več zani- manja. Da jim ne bi bilo vse- eno, kako živim.« Se sploh zavedamo, kohko ljudi si želi samo tega? MILENA B. POKLIČ Terezijin voziček je ¡e še stol, saj voziti z njim ni mogoče. u. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 mÊÊmiÊÊÊmmÊÊÊÊÊm Kolo Najraje ima/n kolo. ker se z njim voziti Je lepo. Za moj ВМХ lepo skrbim m z njim okrog dr\-im. Hitro pritiskam na pedala mimo hišnega vogala. Četudi vrže me na zadnjo plat. se vseeno vozim rad. SAMO SKNIČAR, 3.C Oâ Ivan Kovačić - Efenka CELJE Ko bodo počitnice Kmalu bodo zimske počitnice. Komaj čakam. Sankala se bom in kepala. Ko bodo počitnice, bom tudi pisala spise, kako jih bom preživela. Skozi okno bom gleda- la, kako bodo padale bele snežin- ke na mrzla tla. Zimske počitnice bom prežive- la doma. Mogoče bom šla k se- strični. Sankali se bova skupaj. Igrala se bom tudi kakšne druge igre. Gledala bom zimski pro- gram. Žalostna bi bila. če ne bi bilo snega. Potem se ne bi mogla san- kati in kepati. Tako si želim preživeti počit- nice. DUŠANKA SKAZA, 4.b OŠ ZREČE Pohod po poteh 1. pohorskega bataljona Na megleno nedeljsko jutro. 12. januarja, smo se planinci O.s- novne šole Franja Vrunča iz Ce- lja zbrali na celjski zelezniški po- stili, skupaj s planinci Planin- skega društva Železničar. Avtobus nas je peljal do Slo- venskih Konjic, kjer nas je poz- dravilo vzhajajoče sonce in nam oznanilo lep dan. Presedli smo na drug avtobus, s katerim smo se pripeljali na Osankarico. Najprej smo si ogledali zgodo- vinski muzej -Pohorskega bata- ljona na Osankarici <, kjer je raz- stavljena maketa bojišča pri Treh žebljih, razni dokumenti in slike, ki nam pričajo o res hudem polo- žaju borcev in domačinov, ki so trpeli pod pritiskom ponemčeva- nja. Prav pretresljiva so pisma zapornikov, ki so jih pisali v zad- nje slovo svojim najbližjim. Na slikah se vidijo tudi sabotaže Slo- vencev proti sovražniku. Nekaj prostora v tem muzeju je posve- čenega družini Šarh - to je očetu in njegovim hrabrim sinovom, ki so na tem bojišču junaško padli. Po ogledu muzeja smo se od- pravili na pri Treh žeb- ljih. Tu je 8. januarja 1943 nkupa tor s pomočjo izdajalcev obkolil taborišče 1. pohorskega bataljo- na in v dve in pol urnem boju pobil devetin.šestdeset premraže- nih borcev, enega pa so ujeli in po hudem mučenju tudi usmrtih. Na položajih borcev stojijo danes spomeniki z njihovimi imeni, prav tako stojijo spominska obe- ležja na mestih, kjer so bila njiho- va bivališča. Proslava, ki je tukaj vsako leto, se prične in konča s častnimi streli. Ob 11.30 smo krenili po dolgi poti 1. pohorskega bataljona pro- ti koči na Pesku, kjer smo imeli prvi zasluženi počitek z zelo do- brim čajem. Tako okrepljeni smo se razdelili na dve skupini in kre- nili proti Rogli. Ena skupina je na Roglo odšla po cesti, druga po strmi bližnjici proti razglednemu stolpu. Naš trud je bil dobro po- plačan z lepim razgledom s stol- pa. Z drugo skupino smo se sešli v koči na Rogli, od koder nas je avtobus prijetno utrujene pripe- ljal do Zreč. Tu smo potrdili naš pohod in se vrnili Vsak na svoj dom. Planinci: HEDVIKA, MLADEN, PETER. IGOR. MARTIN OŠ Franja Vrunča CELJE - HUDINJA Grobovi sto talcev v naši vasi se je pred štiridese- timi leti zgodilo nekaj strašnega. Še nekaj mesecev, pa bi bila svo- boda, a 100 nedolžnih ljudi je ni dočakalo, ker so jih obesili na jablane ob cesti Celje-Maribor. prav v naši vasi. Naša pionirska organizacija ima že deset let na- logo. da skrbi za te grobove. To radi počenjamo. Naj bo delavnik, naj bo pouk, naj bodo počitnice, mi smo vedno pri njih. Tako je bilo treba sredi počit- nic okopati grobove. Dežurna to- varišica. Nada Kovač, nas je s fič- kom odpeljala na grobove. Pri Padežnikih smo vzeli shranjeno orodje: grablje. motike, m.etle. Hitro smo okopavali, nosili ple- vel v gozd, pobirali papirčke, iz- praznili smetnjake, zamenjali vo- do v vazah, v gozdu nabrali sve- žih rož, pometli stopnice, se ozrli nazaj in odšli na drug grob, kjer je pokopanih 40 talcev. Oba gro- ba smo zapustili, ko sta bila ure- jena. Nato smo šli še naprej proti Grabnu, se ustavili še na grobu neznanega junaka in si ogledali razpadajočo žago. hodili po hlad- ni Tesnici. Med potjo smo odpe- ljali Sabino domov, se tam najed- li in napili. Proti poldnevu smo se vračali vsak na svoj dom in si rekli: lepo je bilo. IVANKA KODRIN, 4.r OŠ STRANICE Čas posezonskega znižanja Kot ponavadi, vsako leto ista pesem. Starši tekajo po trgovi- nah, izbirajo, godrnjajo in se pre- rekajo še pozno v noč. Ko je zni- žanje mimo, se teki v trgovine nekoliko upočasnijo. Toda kma- lu jih prevzame strah zaradi pri- kritega namigovanja o kar za 50 odstotkov višjih cenah. Spet pla- nejo v trgovine po kavo, olje, sladkor in še kup stvari. Tekmovanje v dirki s cenami je za starše res naporno, a zame pri- jetno. saj tako dobim tudi stvari, ki niso predivdene v družinskem samoupravnem nakupovalnem sporazumu. ANITA STROPNIK, 6.b OŠ 3. bataljon VDV VITANJE Amadeus Do sedaj se mi je zdelo, pa menda tudi drugim mladim, da je klasična glasba nekakšno cvi- ljenje. Verjetno zato. ker smo se z njo manj srečevali in je torej ni- smo poznali. P'ilm mi je Mozarto- vo glasbo približal. Glasba je kar zlezla vame in nenadoma mi je všeč. Film bom šla še enkrat gle- dat, ne zaradi zgodbe, ampak za- radi glasbe. NATAŠA VORŠIĆ Kdo je bil Salieri? Zanj nisem še nikoli slišala. Bil je povprečen glasbenik italjan- skega porekla. Oče mu je name- nil poklic trgovca, a zgodilo seje, da je prišel na Dunaj in se tam dokaj visoko povzpel. Postal je dvorni skladatelj cesarja Jožefa II. Salieri je Mozarta zasovražil, ko je mladi genij dopolnil njego- vo koračnico. Lahko bi rekla, da se je bilo Salierijevo življenje žalostno, ce- lo tragično. Nenehno je doživljal poraze. Vedel je. da je Mozart mnogo boljši kot on sam. Posku- šal gaje zlomiti in to mu je uspe- lo. Mladega Mozarta je spravil v grob. a to je bila hkrati tudi nje- gova tragedija. TEA KOŠTOMAJ Pretresljivo je bilo, kako malo so Mozarta cenili v času. ko je živel. Pokopali so ga brez krste v skupnem grobu za reveže. Mozartova glasba me je zelo pritegnila. VALENTINA MERNIK NATALIJA MLINAR Novinarski krožek OŠ VOJNIK Za računalnikom Vključim računalnik in sedem. Razmišljam, kaj naj počnem. Ka- setofon ne dela, prepisovanja sem se naveličal. Toda, zakaj ne bi sam napisal programa! A, kakšnega? Spet razmišljam, nenadoma se spomnim. Napisal bom kratek program, ki opisuje projekt -Ap. polo enajst«. Najprej moram imeti potrebni material. Poiščem пекдј knjig. Najprej vzamem v roke knjigo z naslovom Od pešca do rakete. Na koncu najdem vse o raketah, po- letih in drugem. Odložim jo m odnesem še druge knjige naz^ na polico. Zdaj potrebujem še podprogram za grafiko. Vrnem se k računalniku. Tu najdem podprogram. Končno lahko začnem pisati program. Napišem nekaj ukazov za prvo sliko. Preizkusim jih. Ču- dovito, vse je v redu. Začnem z grafiko, podprogram imam že vpisan. Sprožim ga. Na- daljujem z risanjem. Slike prika- zujejo pristanek Apolla. Ko ladja pristane, stopi z nje vesoljček in pomaha. Tudi to se mi je posreči- lo. Začnem pisati navodila. Ven- dar imam težave. Nenadoma vstopi brat. S sabo ima popravljen kasetofon. Pred- laga mi, naj končam s pisanjem. Ubogam ga, vendar prej program posnamem. Tako ga bom lahko kdaj drugič napisal do konca. ROK ERJAVEC, 5. a COŠ Veljko Vlahovič CELJE Pionirji fotografiralo Foto krožek na osnovni šoli Frana Rosa v Celju je prejšnje šolsko leto dosegel vidne rezultate v naši akciji Pionirji fotogra- firajo. Letošnjih izdelkov še nismo videli, za spodbudo pa objav- ljamo fotografijo, ki je nastala v preteklem obdobju in ki jo je posnel Boštjan Korent. Naslovil jo je -korenine -, med katerimi se sošolca kar izgubita. Verjetno bi drevo izgledalo še bolj mogočno, ko ne bi bilo snega in če bi Boštjan uporabil široko- kotni objektiv, kar bi korenine v ospredju povečalo. Seveda bi moral aparat postaviti na tla, v ozadju pa bi se videlo še več drevesa. Imamo pripravljenih vrsto nagrad za najuspešnejše, vendar nas nekoliko skrbi, komu jih bomo podelili, saj so mape iz katerih vsak teden vzamemo slike za objavo, popolnoma prazne. Morda bo kakšen posnetek nastal med počitnicami, na snegu, ob knjigi, pri stari mami. Čimprej se nam tudi vi oglasite. Urednik fotografije Pismo iz Radoifzeila Zdajle, ko komajda čakamo na počitnice, smo na dedka Mraza, seveda, že pozabili. Pa vendarle poglejmo, kako je bilo v Radolfzellu, od "koder so se nam oglasih učenci slovenskega dopolnilnega pouka in člani slovenskega društva Planika. Stara je navada, da ob koncu starega leta dobre otroke obišče dedek Mraz. Tudi sam dobro ve, da ga otroci nestrpno pričaku- jejo. Pridno kupuje darila, jih zavija m nato se pripravlja na pot. Obiskal je tudi otroke slovenskih družin v ZR Nemčiji v mestu Radolfzell. Zbrali so se v gostilni Lamm z mamicami in očeti ob lepo okrašeni jelki. Vsi skupaj so zapeli pesmico o dedku Mrazu, vsak posebej pa se je naučil po eno pesmico. Ko je bilo pro- grama konec, jim je dedek Mraz razdelil darila, katerih so bili otroci najbolj veseli. Skupaj s starši smo pripravili skromno večeijo in se tako poslovili od starega leta. Vsem Slovencem, posebno otrokom, želimo zdrave in srečne dni v novem letu ter mnogo uspehov v šoli. 23. JANUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRA>â 15 • Enes S. je bil že več- krat gost naše rubrike, nred časom pa so ga milič- niki tudi ovadili za nasilm- štvo Očitno pa so nasveti miličnikov in sodnikov vzgojno vplivali na Enesa. Tako je v gostišču Ob Savi- nji prejšnji teden razgrajal Roman G. z Vinske gorce. Enes pa je želel imeti mir v gostilni. Miril je razgrajač, vendar je Roman G. pogra- bil steklenico, ga udaril po glavi in ga lažje ranil. • Drago S. je obiskal svojega znanca Ivana T. Sprva sta se lepo pogovar- jala, nekaj popila, nazadnje pa sta se sprla. Drago je po- grabil televizor in ga dva- krat vrgel ob tla, da so osta- le samo še razbitine, nato pa uničil še radio. Ivan je bil po obisku znanca Draga popolnoma obupan. • Tatjana K. je borka za enakopravnost žensk. Ugo- tovila je, da so ženske že na marsikaterem področju enakopravne z moškimi ali celo na boljšem od njih, le pri razgrajanju v gostilnah so nekako zapostavljene. Da ne bi tovrstna zabava postala samo domena mo- ških, se gaje Tatjana prejš- nji teden pošteno nacedila, potem pa povzročila precej neprijetnosti osebju v hote- lu Celeia. • Miličniki so pred ča- som pripeljali k preiskoval- nemu sodniku Vida G. za- radi nasilniškega obnaša- nja. Vid se je nekoliko po- kesal, toda že nekaj dni kasneje je ponovno razgra- jal doma v Kidričevi ulici. • V Šmartnem v Rožni dolini so razgrajali Slavko A. iz Jeretinove ulice, Silvo V. iz Kopitarjeve ulice in Drago R. iz Dobojske. Ta- koj po razgrajanju so pri- stali v prostorih za trezne- nje, že naslednje jutro pa pri sodniku za prekrške. S. Š. Pet tatov pa več kot sto tatvin Celjski Javni tožilec je zahteval preiskavo za 22-letnega Tomislava Blazinška in 23-letnega Antona Bla- zinška iz Brdč 15 pri Celju ter 24- letnega Jurija Terjašeka in 21-letne- ga Ivana Terjašeka iz Razbore 4 pri Vojniku, ki so utemeljeno osumljeni, da so v zadnjih štirih letih izvedli več kot sto tatvin. V tatinski skupini je bil tudi mladoletnik, 16-letni C. P. Skupina je začela krasti leta 1982. ko so vlamljaU v avtomobile in kradh bencin, včasih pa izmaknih tudi kak- šen rezervni del ali avtoradio. Serije tatvin so izvršili v Zrečah, Slovenskih Konjicah, Celju, Šentjurju in še neka- terih drugih krajih. Kasneje, največ la- ni, pa so se začeli lotevati tudi večjih podvigov. Tako sta Tomislav Blazin- šek in Ivan Terjašek 30. aprila lani pred stanovanjskim blokom v Dram- Ijah ukradla osebni avto Fiat 126 P in se zapeljala v gozd blizu Šentjurja. Iz avtomobila sta vzela motor in rezervno kolo (vse skupaj približno 250.000 di- narjev), potem pa je Ivan Terjašek po- hl avto z bencinom in ga zažgal. S tem sta naredila še za najmanj 150.000 di- narjev škode. Tomislav Blazinšek in Ivan Terjašek sta skupaj z mladoletnim C. P. med 12. in 14. oktobrom lani kradla v Uniorju v Zrečah. Vsi skupaj so zlezli čez ograjo in v Tozdu Obdelava vlomili v zaboj ter odnesli 3 brusilne stroje in več oro- dja v vrednosti 150.000 dinarjev. V pro- store Uniorja so vdrli tudi še avgusta lani in odnesli tri elektromotorje z re- duktorji v vrednosti 92.000 dinarjev. Dvakrat so vlomih v gostišče »Zida- nica« v Črešnjicah in Unior, Tozd RTC oškodovah za probližno 300.000 di- narjev. Prvič so Tomislav Blazinšek, Ivan in Jurij Terjašek ter C. P. splezali na ve- rando in odnesli večji ojačevalec, dru- gič pa so v to gostišče vlomili 12. okto- bra lani in odnesli ojačevalec in transi- stor. Lani, 2. novembra so ukradli še en osebni avtomobil in sicer na Tomiče- vem trgu v Slovenjgradcu. Odpeljali so ga na samotni kraj na Konjiški gori, Tomislav Blazinšek pa se je naslednji dan vrnil in z avtomobila odvil vse vrednejše rezervne dele v vrednosti 500.000 dinaijev, nato pa ostanke avto- mobila polil z bencinom in zažgal. Lani, 3. decembra so prijeli in priprli Tomislava Blazinš' i, Jurija in Ivana Terjašeka, te dni pa je celjski javni tožilec zahteval pripor še za Antona Blazinška. Osumljenci so večino dejanj prizna- li, vendar pa kriminalisti še raziskujejo njihovo kriminalno dejavnost v zad- njih štirih letih. Tako da naj bi bih osumljeni še za približno 20 kaznivih SREČKO ŠROT Kazen za umor v Malgajevi ulici Petčlanski senat celjske- ga temeljnega sodišča je ob- sodil na enotno kazen 7 let zapora 45-letnega Ibrahima Hadžiča iz Loga pri Hrast- niku za kaznivo dejanje umora in nasilniško obna- šanje. Hadžič je 5. avgusta lani na hodniku stanovanjskega bloka v Malgajevi ulici v Ce- lju s pištolo ustrelil Vero Klanškovo. Z žrtvijo sta bila že nekaj časa prijatelja, ven- dar pa se je lani začelo prija- teljstvo krhati in vse pogo- steje sta se prepirala. Na obravnavi je Hadžič zatrje- val, da je prišlo do sporov zaradi denarja. Sploh je ho- tel Hadžič umor prikazati kot intervencijo, da bi mu Klanškova vrnila denar, ven- dar mu senat tega ni verjel. Za umor ga je sodišče ob- sodilo na 6 let in 6 mesecev zapora (zagrožena kazen od 5 do 15 let zapora), pri tem pa so sodniki upoštevali slabo zdravstveno stanje obtožen- ca in njegovo težko mladost, kot oteževalne okoliščine pa, daje Klanškova od marca la- ni naprej živela v strahu spri- čo njegovih groženj, dejstvo daje umoril mater pred očmi njenih otrok in da je na celj- skem območju zadnje čase vse več podobnih kaznivih dejanj, ki jih je zato potrebno še strožje kaznovati. Za nasilniško obnašanje rnu je senat prisodil 10 mese- cev zapora, potem pa izrekel enotno kazen - 7 let zapora. Sodišče ga je zaradi po- manjkanja dokazov oprosti- lo za kaznivo dejanje goljufi- je, ko naj bi si lani sposodil vozilo Rent à car, potem pa naj ne bi plačal Kompasu dolžnega zneska. Do pravnomočnosti sodbe so Ibrahimu Hadžiču podalj- šali pripor, oprostili pa so ga plačila stroškov kazenskega postopka. S. Š. Osumljen požiga v nedeljo zvečer, nekaj pred 23. uro je zagorelo 18 krat 6 metrov veliko leseno gospo- darsko poslopje last Danijela Polutnika iz Dobležeč 11 pri Kozjem. Gospodarsko poslop- je je pogorelo do tal, v njem pa še 4 kubični metri rezanega le- sa, seno, umetno gnojilo in kmečko orodje, tako daje ško- de za približno 2 milijona di- narjev. Sumijo, da je šlo za požig, še isti večer pa so prijeli tudi osumljenca, 20-letnega D. B., ki naj bi nekaj pred tem posku- šal zažgati neko drugo gospo- darsko poslopje, poleg tega pa naj bi tudi grozil, da bo zanetil požar. S.S. Padel je z vlaka MARJAN POČEK, 31, iz Be- zine pri Brežicah je na postaji v Zidanem mostu pritekel k pot- niškemu vlaku, ki je že speljal proti Dobovi. Prijel seje za ro- čaje in poskušal odpreti vrata, z nogami paje zadel ob kretni- co in padel z vlaka pod kolesa. Eno nogo mu je odrezalo v gležnju, drugo ob kolenu. Nesreča na žagi v Kozjem se je pri delu na žagi huje ranil 44-letni dela- vec Bohorja Edvard Rupret. Bil je premalo previden in je z roko zadel v krožni list žage, tako da mu je roko odrezalo v zapestju. S. Š. Prepir v kavarni v bolnišnico so pripeljali huje ranjenega 28-letnega Branislava Vujičiča iz Tito- vega Velenja. V kavarni Cen- ter v Titovem Velenju naj bi ga zabodel Šaban Zahirovič, prav tako iz Titovega Velenja, po- tem pa pobegnil. Nekaj kasne- je seje osumljenec sam prijavil na Postaji milice, vzrok za pre- pir pa še raziskujejo. S. Š. Padel z balkona v soboto so imeli koline pri Veri Matoh v Slakah pri Pod- četrtku. Pomagal je tudi so- sed, 65-letni Jože Volanšek, ki je zvečer, nekaj pred 17. uro odšel iz kuhinje na neograjen balkon. Ker ga пекгу časa ni bilo, so ga šh iskat, našli pa so ga na tleh pod balkonom. Vo- lanšek je padel 2,7 metra glo- boko in umrl na kraju nesreče. S. Š Zgorel kozolec v ponedeljek, nekaj pred poldnevom je zagorel kozo- lec, last Franca Hohkrauta iz Jagoč 15 pri Laškem. Kozo- lec je pogorel do tal, v njem pa tudi približno 10 ton sena. Komisija, ki je raziskovala vzroke požara, je ugotovila, da je prišlo do samovžiga sena. S. Š. Padel na gradbišču v ponedeljek dopoldne je 25-letni Radivoj Mijatovič na gradbišču Gradisa na Dol- gem polju pritrjeval lovilni oder in padel z višine 8.4 me- tra. Mijatovič se je pri padcu huje ranil in so ga prepeljah v celjsko bolnišnico. S. Š. Zgorela baraka Ingrada v ponedeljek zjutraj, nekaj pred 7. uro je zagorela bara- ka celjskega Ingrada na gradbišču osnovne šole Ed- vard Kardelj v Slovenskih Konjicah. Kot je kasneje ugotovila komisija, so imeli delavci v baraki, vehki 3,5 krat 2,5 metra montirano in- fra peč na vezani plošči. Zju- traj naj bi nekdo prižgal peč, nekaj kasneje pa je zagorelo. Delavci so poskusili pogasiti požar z ročnimi gasilnimi aparati, vendar jim ni uspe- lo. Ogenj je tako upepelil ba- rake in uničil precej orodja m električnega kabla, gasilci pa so uspeli preprečiti, da bi pogorela sosednja baraka konjiškega Kongrada. V po- žaru je nastalo za približno 3 milijone dinarjev škode. ■S .Š Osumljen glabeža in nevestnega poslovanja Celjski Javni tožilec je zahteval preiskavo za 39-let- nega Mirka Mastnaka, poslovodjo poslovalnice -Loški dom« v Loki pri Žusmu, ki je osumljen grabeža. Mastnak naj bi si od leta 1982 do 9. februarja lani vzel več kot 1,9 milijona dinarjev od dnevnih iztržkov in še za 142.000 dinarjev raznega blaga. Da bi zabrisal sledi, je uničeval razne dokumente (paragonske bloke, račune ipd.). Poleg tega naj bi Mirko Mastnak tudi nevestno posloval in na ta način naredil delovni organizaciji KK Šentjur, tozd Preskrba za nekaj več kot 4 milijone dinarjev škode. S. Š. Zbil pešca na prehodu Po Gregorčičevi ulici v Celju je pripeljal do »Vrtnice« voz- nik osebnega avtomobila AN- TON LIPOVŠEK, 25, iz Celja in na prehodu za pešce zbil 77- letno CIRILO MESARIČ, iz Celja. Pešakinja, kije prečkala cestišče z voznikove leve stra- ni, seje pri padcu huje ranila. Izsiljevala je prednost ALENKA ŠALEJ, 25, iz Pe- trovč, je pripeljala z osebnim avtomobilom iz centra Žalca do magistralne ceste in name- ravala zaviti v levo proti obvoz- nici. Zapeljala je že v križišče, ko je iz smeri obvoznice pripe- ljal z avtobusom MATO BARI- ŠIČ, 31, iz Medvod in se zaletel v levi bok osebnega avtomobi- la. Voznica Šalejeva se je hlije ranila, lažje pa njena sopotni- ca. Škode je za 400.000 di- narjev. Trčil je v betonski podvoz Iz smeri Vrhovega je pripe- ljal do železniškega podvoza v Židanem mostu voznik tovor- njaka PETER LORENČIČ, 45, iz Sevnice. Tik pred podvozom pa je nenadoma zapeljal v levo in silovito trčil v betonski rob podvoza ter umrl na kraju ne- sreče. Umrl med prevozom Arclinu, pri hiši štev. 20, je voznik reševalnega vozila STANISLAV PUŠNIK, 47, iz Gabrovelj pri Konjicah, zbil 56-letnega STANISLAVA CE- RINŠKA iz Arclina, ki je ne- previdno prečkal cesto tik pred vozilom. Kljub močnemu zaviranju je voznik zadel peš- ca, ki ga je vrglo na pokrov motoija, po dvajsetih metrih pa je padel na vozišče. Pušnik je ranjenca takoj odpeljal v celjsko bolnišnico, žal pa je Stanislav Cerinšek med prevo- zom umrl. Pešec obležal mrtev v torek zjutraj je v Ulici XIV. divizije v Celju 76-letni pešec Mihael Napret iz Kri- štandola pri Hrastniku nena- doma prečkal ulico pred lo- kalnim avtobusom celjskega Izletnika, ki ga je vozil 32- letni Izidor Tojnko s Franko- lovega. Čeprav avtobus ni imel veliko hitrost (na sema- forju v bližini je bila rdeča luč. zato je pospeševal le 23 metrov), pa je pešca vseeno zadel s sprednjim delom ta- ko močno, da je obležal mr- tev na kraju nesreče. Preprodajal avtomobile Celjski Javni tožilec je obtožil 34-letnega Stanisla- va Gračnerja, ki naj bi se bogatil s preprodajo oseb- nih avtomobilov in zagrešil kaznivo dejanje nedovolje- ne trgovine in zatajitve davščin in drugih družbe- nih dajatev. V letih 1982 m 1983 je ku- pil in takoj nato preprodal 4 osebne avtomobile (čeprav m imel pravice trgovati) in dobil za nekaj več kot 311.000 dinarjev "protipravne premoženjske koristi. Stanislav Gračner se je izognil tudi plačilu davščin, tako da je v kupoprodajne pogodbe vnesel manjše kup- nine oziroma lažne zneske. Na ta način ni plačal za več kot 192.000 dinarjev davščin. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Žalski šahisti drugi v Slovenski Bistrici je bil hi- ropotezni ekipni šahovski tur- Tir, kjer je nastopilo 16 ekip. Sa- listi Žalca so v postavi Marjan "repan ter oče in sinova Brino- /ec osvojili odlično dru^o mesto. Majboljša sta bila Marjan Crepan n Franc Brinovec st., ki sta za îkipo tudi osvojila največ točk. Črepan sedmi na IVI. Lošinju član ŠK Žalec Marjan Črepan e sodeloval na močnem novolet- lem turnirju na Malem Lošinju n med 27 mojstri, 12 mednarod- limi mojstri in 14 mojstrskimi candidati osvojil odlično sedmo mesto. Sah med Grižami in Šempetrom šahovski dvoboj rned osnovni- ma šolama Griže in Šempeter so dobili prvi s 13;9. JOŽE GROBELNIK Nova zmaga Lavrinčeve v Beogradu je bilo četrto zvezno pozivno kontrolno tek- movanje v streljanju s standard zračnim orožjem, kjer so nasto- pili tudi strelci s celjskega ob- močja. Največji uspeh je dosegla članica SD D. Poženel iz Rečice pri Laškem Helenca Lavrinc, ki je znova zmagala v streljanju s pištolo med mladinkami in tako dokazala, da v tej panogi v Jugo- slaviji nima prave konkurence. Dobro se je uvrstil tudi član SD Mrož iz T. Velenja Alojz Trste- njak, ki je bil med člani osmi. Solidna sta bila še Velenjčana Denis Bola med mladinkami in Boris Klančnik med mladinci. Visok poraz Cinkarne * v nadaljevanju zvezne hokej- ske lige za uvrstitev od 5. do 10. mesta so hokejisti Cinkarne Ce- lje doživeli visok poraz 7:3 v Sa- rajevu proti Bosni. Strelci za Ce- lje so bili Chrzozstek, Ostrožnik in Bratec. Na lestvici so v svoji skupini tretji, v naslednjem kolu pa igrajo doma z Avtoprevozom iz Maribora, ki je zadnji. Vpraša- nje paje, če bo do srečanja sploh prišlo, ker gostje nimajo denarja za tekmovanje. Favoriti zmagali v 2. kolu občinske sindikalne tiokejske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Libela - Grofija 0:3. Opekarna - Kovino- tehna 1:5 in Železarna - Zlatarna 3:5. Po 2 kolih vodi žlatarna, 4, pred Grofijo. Železarno. Kovino- tehno in Opekarno po 2 ter Libe- lo. ki je še brez točk. 3. kolo bo v nedeljo. 2. februarja na drsališču v Mestnem parku: ob 16.30 Libe- la - Kovinotehna. 17.30 Železar- na - Grofija in 18.30 Zlatarna - Opekarna. MARJAN SORŠAK Trije na prvenstvo? Letos bo v zahodnem Berlinu od 24. do 27. julija evropsko mladinsko prvenstvo v plava- nju. PK Klima Neptun ima tri resne kandidate za nastop na tem prvenstvu in sicer Dejana Tešo- viča, Mojco Anderle in lani naj- boljšo športnico Celja Tanjo Drezgič. Mladi plavalci četrti v Kranju je bil zimski plaval- ni pokal Slovenije, kjer je ekipa PK Klima Neptun osvojila četr- to mesto, Velenjčani pa so bili šesti. Izredno uspešna je bila Ve- lenjčanka Rednakova, ki je dva- krat zmagala, med Celjani pa so Rok, Košar in Tanko osvajali druga in tretja mesta. V igri še trojka v soboto in nedeljo bo v Ljub- ljani drugo kvalifikacijsko kolo za uvrsittev v državno keglja- ško reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo le- tos v Munchnu. Po nastopu v Za- grebu so v boju ostali izmed še- stih Celjanov še trije. Tanja Go- bec je bila peta. Biserka Petak petnajsta in Tončka Pečovnik šestnajsta. Z dobrim nastopom v Ljubljani SI lahko te uvrstitve po- pravijo ter se tako približajo dr- žavni reprezentanci, ki si je zdaj najbližja Tanja Gobec (trenutno )e v odlični formi). Slabša sta bila Mira Grobelnik (23) m Stanko Nareks (28, zadnji) ter ju samo izjemen nastop v Ljubljani lahko uvrsti v naslednje kolo kvalifika- cij, ki bodo na kegljiš rh v Bački Topoli in na Reki. J. KUZMA Atletika v dvorani v dvorani AD Kladivar je bil tudi letos del republiškega at- letskega prvenstva. V .sedmih kategorijah so Celjani zmagali štirikrat. Šimunič je bil najboljši v skoku v daljavo 7.20 in trosko- ku 15,83, Hrenova tudi v skoku v daljavo 5,66 in Božiček v teku na 60 m ovire 8,3. Drugi mesti sta osvojila Perčeva pri ženskah in Jovanovič pri moških, oba v teku na 60 m. Lesarji na Rogli v Lesno industrijskem kombi- natu Savinja Celje imajo te dni športniki veliko dela, saj bo ta delovna organizacija. 15. februar- ja gostitelj 11. zimskih športnih iger delavcev sestavljene organi- zacije združenega dela Sloveni- jales. Iz 27 delovnih organizacij se bo na Rogli zbralo preko tristo smu- čarjev, ki bodo tekmovali v treh kategorijah v veleslalomu in v teku. Ob 9. uri bo start veleslaloma ob 12. uri bodo teki, popoldne pa bo razglasitev rezultatov in dru- žabno srečanje. Organizacijo zimskih iger so Savinji zaupali po odlično pri- pravljenih letnih igrah Slovenija- Igs, ki so bile v Celju pred leti. MS Mladinske športne igre Občinska konferenca zveze socialistične mladine Žalec bo tudi letos organizirala mladin- ske športne igre. Le-te so namenjene OO ZSMS v krajevnih skupnostih in akti- vom mladih zadružnikov. Pro- gralm tekmovanja bo zajemal tek- movalni in rekreacijski del. Tek- movali pa bodo v veleslalomu, namiznem tenisu, košarki, od- bojki, rokometu, nogometu, stre- ljanju z zračno puško in šahu. Tekme bodo, razen pri nogome- tu, v moški in ženski konkurenci. Za množičnost bodo točkovali še kolesarjenje in plavanje. T. T. Uspeii velenjskili skakalcev Kljub pomanjkanju snega so prizadevni smučarski delavci v Braslovčah odlično izpeljali državno ekipno prvenstvo za starejše mladince na 70 metr- ski skakalnici v Podvrhu pri Braslovškem jezeru. Dva dni so s tovornjaki voziU sneg in skakalnico odlično pripravili. Nastopilo je 47 skakalcev iz dvanajstih ekip iz osmih klu- bov, med njimi tudi trije s šir- šega celjskega območja. Za največje presenečenje so poskrbeli predstavniki SK Ve- lenje iz T. Velenja, ki so osvoji- li prvo mesto pred vsemi favo- riti z gorenjskega in ljubljan- skega predela, kjer je še vedno zibelka slovenskega smučar- skega skakanja. Na odlično še- sto mesto se je uvrstila mlada ekipa Braslovč - Andraža, na 10. mesto pa predstavniki SK Toper Celje. Tako so predstav- niki s širšega celjskega območ- ja opozorili, da z dobrim delom v zadnjih letih vse bolj prodira- jo v vrh slovenskega in jugo- slovanskega smučarskega ska- kalstva. Jože Oblak, tehnični vodja SK Braslovče - Andraž: »Kljub neugodnemu vremenu se nismo dah presenetiti, am- pak smo z delom presenetili mi druge, skakalnico odlično pripravili in tako tudi lahko iz- peljali pri nas doslej eno naj- večjih smučarskih prireditev. Trdim, da bo to zagotovilo, da bomo tudi v prihodnje še dobi- U organizacijo pomembnih do- mačih tekmovanj. Zahvala za uspeh pa gre številnim doma- čim amaterskim smučarskim delavcem in krajanom.« T. VRABL Domaci organizatorji zasluzijo vse priznanje za pravočasno pripravo skakalnice in za izvedbo Foto: EDI MASNEC Državni prvaki iz Titovega Velenja (od leve) Matjaž Mihelič Iztok Golob. Romaii Tamse m Boris Pušiiik. f juß^f KOKBER Moška republi.ška lig^. šarkarji Libele so spet drug'* lestvici in to zaradi boljša jja razlike od Heliosa m Nan! V soboto zvečer so brez te -, ugnali igralce Kopra, ki sq.^' šli v Celje brez kakšnih ац, cij za zmago. Gostjo so tekmo z Libelo v tej sezoh^ Kopru igrali z dosti močti^ postavo, sedaj pa so nastop brez odličnega Premrla јђ" dveh igralcev prve postj.'' Vseeno je treba priznati, љ'' Libela dolgo lovila večjo тш ko, celo predolgo, saj bi тјГ igralci lahko vstopili v igr^- mnogo prej. V vrstah Libela' bilo igralca, ki bi izstopj^r boljšo igro, saj nasprotnik w tudi ni zahteval. ^ Koše za Libelo so dosei! Govc 9, Gole 29, Turk 6, Pif 26, Medved 15, Gajsek 6, K- vedžič 10. Libela:Kot 101:73(48:38) " Libela je na lestvici na (j. gem mestu predvsem zarj poraza Heliosa v Novem me! in izboljšanja koš-razlike zal točk. 8. februarja, ko se ligg. krajšem premoru nadaljuje,- Celjani potujejo v Dom¿ prav k Heliosu, ki je tretjp prvem delu prvenstva so DoJ žalčani s košem v zadnji ¡ kundi odnesli iz Celja dragot' ni točki, zato je motiv po tvi dolga in zmagi še večji, Comet je v SlovenjskihK njicah premagal kranjsl?í¡ Triglava z rezultatom 10l:| Najboljši strelec pri domat je bil zopet Šmid, čeprav jet stopil poškodovan, tako da vedno vodi v razvrstitvi zan boljšega strelca republišl zmagala na republiškem prvenstvu, 'si ti rezultati in še nekaj drugih pa so egljaškemu klubu Celje prinesli laskav aslov, da so ga med vsemi proglasili za ajbolišega v Sloveniji leta 1985. prva zmaga celjskih kegljačev v 5 kolu moške republiške lige so na lomačem kegljišču člani Celja dosegli orvo zmago, ko so premagali Brest 5237-5203. Najboljši je bil Nareks 888. Ce- Lni so med osmimi ekipami na 7. mestu, I februarja pa bodo nastopili v Trbovljah proti zadnjeuvrščenemu Rudarju. Zmaga in poraz Dve ekipi celjskih kegljavk sta v 5. л1и republiške lige dosegli zmago in po- raz. Zmagala je prva ekipa, ki je prema- gala Triglav 2501:2405, zanimivo paje, da ;S0 vse tekmovalke podrle več kot 400 ^kegljev. Najboljša je bila Tanja Gobec, ki je podrla odličnih 455 kegljev. Druga eki- .pa je doma doživela že peti poraz z SCT Ljubljana 2378:2403. Najboljša je bila Kranjčeva 426. Prva ekipa vodi, druga pa je na predzadnjem sedmem mestu. Seminar za športne rekreatorje strokovni svet za športno rekre- acijo pri ZTKO Celje vsako leto pripravi enodnevni .seminar za ti- ste, ki v delovnih organizacijah skrbijo za dobro organizirano športno rekreacijo. Takšen seminar bo letos 31. janu- arja v Cateških toplicah. Dopoldne bodo govorili o letošnjem programu sindikalnih športnih iger, po kosilu pa se bodo še pomerih v plavanju in kegljanju. Organizator zbira prijave do ponedeljka, 27. januaija, odhod pa bo s posebnim avtobusom 31. januarja ob 7,15 izpred ZTKO Celje v Ulici 29. novembra 2. TV Športni ples in priznanja strokovni svet za športno rekreacijo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Celje bo jutri, v petek, 24. januarja ob 17. uri pripravil v stranski dvorani ŠRC Golovec podelitev priznanj vsem naj- boljšim na lanskih sindikalnih športno rekreativnih igrah. Del tega so opravili že na proglasitvi športnika v Narodnem domu, zdaj pa bo- do razdelili še priznanja vsem najboljšim posameznikom in ekipam v številnih pa- nogah. V hali Golovec pa se bo ob 20. uri začel tradicionalni športni ples. kjer bo igral ansambel Oliver Twist s pevcem Oliver- jem Antauijem, za veselje pa bo poskrbe- la še plesna skupina centra za balet in ritmiko Celje. TV Področni zbor Zveze vaditeljev, učiteljev in trener- jev smučanja Celje razpisuje osemdnevni kadrovski tečaj za pridobitev naziva vaditelja alpskega smučanja s pričetkom 8. februarja ob 9.00 uri v hotelu Planja na Rogli. Kotizacija znaša 18.000 din in je plačljiva ob prijavi. Prijave sprejema Vili Koražija, Kersnikoa 6a, Celje, do 4. 2. 86. kovinotehna TOZD ZUNANJA TRGOVINA Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja poslovnega centra za drobno gospodarstvo Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje: - VII. ali VI. stopnja strokovne zahtevnosti, ekonom- ske, tehnične ali pravne smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj v enaki ali sorod- ni dejavnosti - organizacijske in poslovne sposobnosti - uveljavljanje načel socialističnega samoupravlja- nja ter širša družbeno-poiitična aktivnost - predložitev koncepta o načinu realizacije razvoj- nega programa sektorja z opredelitvijo lastne vloge pri njegovi realizaciji Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: Kovinotehna, Maribor- ska c. 7, Celje, Kadrovski oddelek (za razpisno komi- sijo, TOZD ZT). Šentjurske kegljavke vedno boljše s pridobitvijo kegljišča v nsotelu Merx v Šentjurju se je izredno razmahnilo tudi moško in žensko kegljanje, ki se v tem trenutku poleg malega nogometa in košarke uvršča med vodilne športne panoge v šentjurski občini. Na fotografiji je ženska ekipa kegljavk Šentjurja, ki je pred dnevi sodelovala na turniju v Žalcu in osvojila 4. mesto. Stojijo od leve: Bračun, Arzenšek, Robič, Mrovlje, Vrečko, Krofl in Šket. Foto: LJUBO KORB ER Zaščitite avto z DINITROLGIVI V ponedeljek, 27. januarja bo po krajšem premoru zaradi rednih vzdr- ževalnih del znova začel z zaščito av- tomobilov ADAM KOŽUH v Trnov- Ijah 35 E pri Celju. Ko smo ga pred dnevi obiskali so pogovor o njegovi dejavnosti nepresta- no prekinjali telefonski pozivi »kdaj boste začeli delati, da vam lahko pripe- Ijern avto in mi ga zaščitite?«, Adam Kožuh paje s pomočjo žene vztrajno in prijazno odgovaijal in pojasnjeval kdaj in koliko časa bo avto pri njem. Dinitrol Center Takšen je uradni naziv delavnice pri Adamu Kožuha, ki je več kot deset let preživel na Švedskem in se v zadnjih letih tudi dodobra spoznal z zaščitno maso njihove države DINITROLOM, ki je med najboljšimi za zavarovanje vseh vrst avtomobilov. Prednost takšne zaščite je garancija tri leta z dvema vmesnima pregledoma na katerih brezplačno odpravijo more- bitne poškodbe. V šestih letih s takšnim zaščitnim materialom in delem ni imel pripomb od strank, ki so se pn njem pojavile. Adam Kožuh dobro pozna svoj posel. Prej se s stranko točno dogovori za rok, Kd^ bo avto sprejel, stranka pa ga toč- po dveh dneh dobi urejenega. Opravlja zaščito novih in starih avto- "^objiov, ima pa za vse modele skice, Kako se avto dobro in pravilno zaščiti. JJpravIja zunanjo in notranjo zaščito, pn tem pa poudarja, daje notranja zaš- ita potrebnejša kot zunanja. »»Najhujši je prvi del, koje treba avto dobro očistiti,« pripoveduje o svojem delu, kjer mu pomagajo še trije delavci, Adam Kožuh. Efektivnega dela pri zaš- čiti avtomobila je za okoli šest ur, k t^mu paje treba prišteti še pranje, suše- nje in ostalo. Za srednej velik osebni avto porabimo do 15 kilogramov zaščit- ne mase.« Pri Adamu Kožuhu pa ne zaščitijo samo osebnih vozil pač pa tudi večino tovornih. Pri delovnih organizacijah je začel s Prevozništvom, ki ima največji vozni park, pojavljajo pa se tudi ostale delovne organizacije. Dinitrolovih centrov za zaščito avto- mobilov je v Jugoslaviji samo sedem- najst, od tega osem v Sloveniji, trije pa na celjskem območju v Titovem Vele- nju, Ljubnem ob Savinji in pri Adamu Kožuhu v Trnovljah pri Celju. Adam Kožuh se je na Švedskem na- vadil rednega in kvalitetnega dela ter poštenega odnosa do strank. Takšen je tudi doma. »Vsako delo moraš oprav- ljati predano, zvesto in biti kritičen do tistega, kar delaš za ljudi, ki ti dajo nekaj popraviti, zaščititi. Dobro delo je dobra reklama, vse drugo je lahko ka- rambol ...« Kako prihraniti star mjlilon? Adam Kožuh iz Trnovelj pri Celju, ki se ukvarja z zunanjo in notranjo zaščito avtomobilov, bo sodeloval tudi v Radiu Celje v dveh petkovih mozaikih. V pr- vem že jutri, 24. januarja in v dru- gem 31. januarja. Poslušalcem bomo zastavili vprašanji o DINI- TROLU in Kožuhovi dejavnosti. Nagradi sta prijetni. Kdor bo pra- vilno odgovoril na zastavljeno vprašanje bo imel pri zaščiti avto- mobila 50 odstotkov popusta ali konkretno: zaščita stoenke stane okoli dva stara milijona, pravilni odgovor pa vam bo prihranil star milijonček. Tudi to je nekaj! Adam Kožuh: »Vponedeljek, 27. janu- arja, startamo. Že zdaj je veliko naro- čil, seveda pa jih še sprejemamo oseb- no ali po telefonu (063) 34-360! Odprto imamo vsak dan razen sobote in nede- lje od 7.-15. ure. Kadar pa je izredna gneča, delovni čas podaljšamo. Stran- kam moramo ugoditi! Stranka mora biti, ko od nas odpelje avto, zado- voljna. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Brez pameti v Celju se sicer ponašajo, da so lani v delovnih organizacijah še kar dobro delali in tudi izvažali. Le da pri izvozu premalo prodajajo tudi kakovostno delo in znanje. Jasno - kako pa bi izvažali tisto, česar nimajo. Podatki namreč kažejo, da kvalifikacijska struk- tura v Celju vse bolj zaostaja. Poplava predpisov Varsvo okolja pri nas ureja 370 zveznih, republiških in pokrajin- skih zakonov ter predpisov. Pa še nekaj tisoč občinskih odlo- kov. Zdaj smo dobili še zvezno komisijo za varstvo okolja. Kljub gozdu zakonov in popla- vi predpisov pa je naše okolje vse bolj onesnaženo! Včasih tudi zaradi preštevilnih predpisov. Zgledovanje Celjska kadrovska politi- ka bi se lahko bolj zgledo- vala po komunalcih. Ti so začeli s temeljitim pomlajevanjem dreves! »Odsisovanje« Vesela vest za tiste, ki v sisih vidijo le zapravljanje: ukinili bo- mo republiški SIS za ekonomske odnose s tujino. Žal pa ukinjamo enega izmed sisov, ki je le prinesel nekaj do- brega! Potreben zasuk Prav je, da so se v Celju odloči- li za novo tovarno krogličnih le- žajev. Pri našem delu je marsikje res potreben temeljit zasuk! Drago - Stane Med tremi ožjimi kandi- dati za predsednika izvrš- nega sveta v Slovenskih Konjicah sta se znašla dva z imenom DRAGO in en STANE. Med dvema nepri- ljubljenima imenoma so se vendarle bolj ogreli za sled- njega. Da nas vse nekaj STANE smo tako navajeni, ne gre pa podpirati tega, da bi bilo vse še bolj DRAGO. Skrb za kmetijstvo Šmarski izvršni svet se je res zavzel za varovanje kmetijstva. Za šmarski kmetijski kombinat predlaga celo posebno družbe- no varstvo! Novi Obrazi Prav je, da je zdaj, sreqjti pri- prav na volitve, izšla nova števil- ka celjske literarne revije Obrazi. Le tako lahko rečemo, da smo zdaj le dobili nove obraze! Gozdni zajedalci Kot kaže, bomo dobili v Celji nove velike gozdne zajedalce, Okoli 300 hektarov gozda naj bi namreč »zajedla« ljubečenska opekarna za izkop gline, pa voji ska in cinkarna. Da o manjših gozdnih škodljiv- cih niti ne govorimo! Brez olepševanja stane Mele, sekretar OK ZKS Celje je v pogovoru z novinar] dejal, da sanacijski prograir Ema ni realen, ker ne upošteva da se bodo pri nas stvari še bol zaostrovale. Vzpodbudne take besede nisc so pa vsaj odkritosrčne. »Iztok, sam Perun te je otel Morani. Najlepše jagnje sem mu žrtvovala, ko si odšel. Perun je milostljiv.« Brat jo je hvaležno pogledal. Na licu se mu je zmračilo in posvetilo kakor vera in dvom. Dvignil se je in podprl ob komolec. »Nikar, bratec, morda je bolje, če ležiš. Vrač je tako nasvétoval!« »Ne boj se. Ljubimca! Bolečine so majhne.« Segel sije vrh glave. »Iztok, pripoveduj, kako si se bojeval? Izpod mrličev so te potegnili - in ti živiš! Perun je velik!« »Mračno je v mojem spominu. Vem dobro, da sem prvi vdrl skozi vrata v tabor. Za menoj kakor ovni mladci iz našega gradišča. « »In vsi so padli!« »Vsi so padli? Oj, Morana!« Tebi je prizanesla, zahvalimo jo!« »Ljubinica, ne veš, kako se boré Bizantinci! Steno so naredili pred menoj iz ščitov in izza njih so švigali meči kakor strele. Udarjal sem, ali šlemi so bili kakor naklo. Meč se mi je skrhal in prelomil. In tedaj me je zadelo orožje na glavo, zvrtelo se mije, omahnil sem in zagrnil me je plaz tovarišev. « »Glej no, na glavo, in še rane nimaš! O, velik je Perun!« »Dušica, da'nisem imel šlema, bi me ne bili oteli bogovi. « »Šklema?« »Hilbudijev šlem, kije v šotoru. Prinesi mi ga!« Iztok je vzel razklani šlem v naročje in ga dolgo ogle- doval. »Kako lep je, z žlahtnim kamenjem posut« »Smrti me je otel, Ljubinica.« Izluščil je z nožičem bisere iz križa. »Pol tvojih, pol mojih, sestra. Na zlate obročke jih nabereš in nosiš v kodrih krog senéc.« »Za spomin na brata!« »Jaz pa za spomin na vojsko!« Vsul je kamenčke v majhen, s srebrom okovan rožiček, ki gaje nosil na pasu - talisman slavne vražarice. Večer seje plazil na zemljo. Iz zemlje so kipele megle. Vsa vojska je že molčala. Le Iztok je še čul v šotoru, si podpiral razboJelo glavo in premišljal. »Sloveni smo zmagah. Res. A pravzaprav je zmagalo naključje. Zaseda in ukana sta zmagali, ne mi. In vendar - treh bi se lotil takole na paši, treh in štirih Bizantincev vsak Sloven ali Ant! Ali to orožje in to bojevanje! Čemu nam divja moč?« Spomnil seje povesti, daje nekoč majhen rod Slove- nov prodal Bizantincem gradišče, mnogo hcerá v suž- nost, govedi in ovac, da so odkupili sebe. In ko so prišli bizantinski vojaki po izgovorjeno odkupnino, so zené pljuvale svojim možsm v obraz in kričale: »Takihle poniglavcev ste se zbali? Sramota! Ah ste vojščaki?« Iztok je primišljal, kakšna četa bi bili združeni Slo- veni, če bi se znah vojskovati. Potrkali bi samemu Bizancu na vrata. Koliko manj je bilo Hilbudijeve voj- ske! In napadli so jo iz zasede, ukanili tabor, pa je več Slovenov med mrliči kakor sovražnikov. In nocoj naj pride sto konjikov s Hilbudijem na čelu, pa požanjejo in razpode veliko vojsko Slovenov na vse vetrove. Tolpa bi zatulila, vsako povelje bi bilo zaman, peščica bi zmogla tisoče. Iztok se je razžalostil. Prvikrat seje pomeril v boju, pa je spoznal, da divja, krepka sila še ni vse. Zavedel seje, da bo moral v kratkem zagospodariti namesto Svaruna, da učaka čez leta morda čast staroste, da bo vodil vojske. .. Težka glava mu je zdrknila z roke na ležišče; temne misli so hrepenele in blodile po prihodnosti. Osmo poglavje Drugega jutra je sklical Svarun vse starešine, veljake in stare, izkušene bojevnike v bojni posvet. Zaukazal je red in mir v vojski. Sešli so se sivoglavi možje, in Svarun je izpregovoril: »Možje starešine, slavni bojevniki, končana je vojska in ni končana. Perun je velik, zagrmel je, ko smo mu žrtvovali pod lipo, pa se je držal svoje gromke beseá Sovrag je poteptan, sije nam svobodno sonce, proste s naše črede. Sloven je to, kar je bil nekdaj in kar moi biti na veke. Hvala Perunu, pod lipo mu zakoljem zahvalnih obetov! A pravim vam, vojska ni končana. Kdo bi puščal sre( njive plug in hodil ob lepem vremenu domov? Zastavi smo plug, brazda je široko zazevala, torej, bratje, napre Pojdimo samo po drobtinico tistega hleba, ki nam ga, tri leta jemal Hilbudij. Mrazovi so letos še daleč, ud rimo v déíel sovragov, povrnimo si, kar nam je ugrablj nega. Drobnico za drobnico, goved za goved, pa krščei kov in krščenic naženemo domov, da bodo pasli, seji in želi namesto naših ubitih sinov. To je misel vaáe¡ staroste, ki ste ga sami izvolili, da hodi v sivih letih prt vami in se vojskuje z vami. Starešine, veljaki, govorite modre bedede!« Vstal je starešina Velegost. zelo bogat in ugled Sloven. »Pol hlapcev mije padlo v sedanjem boju, dva sino ležita na polju, pa pravim: sebe še imam in še dva sina vsi naj pademo, če treba, samo da se maščujemo izterjamo dolg. Svarun je moder, njegov nasvèt je nú bogov. « »Izterjajmo dolg!« so ponavljali Sloveni. Starešine rodu Antov so molčali. Pomenljivo jih gledal Svarun. Skrb in strah sta se mu plazila po obrai »Bratje naši, Antje, više od nas stanujete, pa res nii toliko trpeli pred Bizantinci kakor mi. Ali če hočete t varni, zidajte zid pred seboj! Zid smo mi, vaši brat Primaknite svoje kamne, trde kamne, kakor ste se iz¡ zali v tem boju, k skupnemu zidu, da boste mirno spa. svojimi družinami in varno pasli črede!« Dvignil se je antski starešina Volk. »Bratje Sloveni, zima leži pred durmi in trka. Tan gorah nas zasači pa nas ujé kak9>r zver. Ne izkušaji bogov! Dovolj so nam dah to pot! Vrnimo se niii domov do pomladi. Potlej se zberimo in udarimo < Donavo!« Antje so starešini glasno pritrjevali. Sloveni so gub čili čela in mrmrali. Vstal je Svarun in izkušal z rahlo besedo ponii razdor. »Starešina Volk, tvoja niiscl je modra. Ali pravim, ni moder, kdor si zakolje jagnje in ga spečo, potem p¿ pusti in odide z lačnim želodcem.« »Mi ne gremo, hočemo se dosita najesti,« rohné ^ veni. I JANUAR 1986 NOVI TEONIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Vprašanje: Zlatka iz Šem- petra prosi za nasvet glede ureditve dnevne sobe in jedil- nice, ki se navezuje na kuhi- njo. Vse skupaj je en prostor, le med kuhinjo in jedilnico je pozidan zid do polovice pro- stora. Kuhinja je že opremlje- na z elementi Brest 2000. Ok- virne dimenzije prostora so 10,50 X 4,00 m. Odgovor: Že sama bralka je predlagala, da ostane prostor vizuelno enoten, brez večjih pregrad med posameznimi funkcionalnimi sklopi. V kuhi- nji že obstojijo elementi kuhi- nje Brest 2000 z rdečimi ročaji. Od jedilnice je ločena s steno, ki se podaljša v nizek pult. Ta služi kot odlagalna površina, lahko pa tudi za serviranje manjših obrokov (zajtrk). V je- dilnici je nameščena okrogla jt4lilna miza s štirim.i oziroma šestimi stoU. Priporočam stole in mizo proizvajalca Stol Kam- nik. Med jeiiiîmco in dnevnim prostorom ni druge pregrade kot nizka omarica, ki zakriva zadnjo stran troseda m ubroje- na proti jedilnici služi shranje- varyu jedilnega pribora, prtov itd. Na njej so lahko razstavlje- ni okrasni predmeti ali pijače. Nasproti troseda sta postax-je- na dva fotelja, v sredini pa klubska mizica. Ob steni naj bo nizka omarica s televizijo. hi-fi aparaturami, bifejem. Sedežna garnitura je lahko serijska (proizvsOalec Meblo ah TAPO). Klubska mizica m obe omarici pa bi bili narejeni po naročilu. Predlagam, da je fur- nir lužen na svetlo sivo oz. belo barvo. Povdarki (npr. ročaji, nalimki) pa so lahko v živah- nejših tonih, usklajenih z bar- vo sedežne garniture. Sicer pa je to stvar det^^lnejšega načrta, ki ga na tem mestu ne moremo obdelovati. Na okna namestite zavese iz kolekcije Ideja Kamnik. Svetila: V jedilnici je cenral- na luč nad jedilno mizo (proiz- vajalec Kvadrat, Ljubljana). Za branje služi luč, nameščena na nizki omarici za trosedom in stoječa luč ob fotelju (proizva- jalec Meblo). Na stropu pa na- mestimo reflektoije, ki jih usmerimo na predmete,* ki jih želimo poudariti (npr. slike). Zelenjavni ragu Potrebujemo: 1/2 kg kumar, 1/2 kg krompir- ja, L'4 kg korenja, drobno cvetačo, HA kg mla- dega stročjega fižola, dve čebuli, dve žlici olja, 1/2 kg paradižnikov, dva stroka česna, sol, žličko sladke paprike in dve žlici drobno sesekljanega peteršilja. Olupljene kumare zrežemo na kocke, prav tako zrežemo tudi krompir m korenje. Cvetačo razdelimo na cvetke, mlado zelenje zrežemo na poševne koščke. Maščobo segrejemo in na njej najprej prepražimo drobno zrezano čebulo, na- to dodamo pripravljeno zelenjavo in jo dušimo v lastni sopari do mehkega. Nato primešamo še paradižnike, strt česen, sol in sladko papriko. Vse skupaj dušimo do mehkega. Ker se krom- pir razkuha, se jed zgosti in ni potrebno dodati moke. K raguju lahko serviramo testenine, riž, svaljke, prilega pa se tudi meso. Medvejlia Medvejka (Spiraea ulmaria) spada med rožnice. Z ime- nom speira so stari Grki označevali rastlino, s katero so kitili okronane. V resnici je večina znanih vrst rodu medvejk, ki uspevajo v vseh zmerno toplih predelih severne zemeljske poloble, za ta namen zelo ustrezna. Njihove nežne, a odporne veje so okrašene s številnimi skupinami cvetov in se dajo z lahkoto zvijati. Mnoge vrste medvejk so večji del cvetoči okrasni grmiči v parkih in vrtovih. Te rastline so vzgojili s številnimi križanji med raznimi divje rastočimi predstavniki. Medvejka zraste do 150 cm visoko. Iz črnikaste, gomo- ljasto odebeljene korenike poženejo številna stebla, ki so robata, rdečkasta in zgoriy vejnata. Vejice so robate. Veliki, premenjalni listi so pernati, s pet do devetimi jajča- stimi ali suličastimi listi, ki so neenakomerno nazobčani in spodaj belo dlakavimi lističi. Vsak listje podprt z dvema prilistkoma. Končni listek je n^večji in je razdeljen na tri krpe. Beli ali rumenkasti listi dišijo po grenkih mandeljih in so združeni v češulje. Plodovi so svojevrstno spiralno zavite rožke, ki se zreli razpočijo. Medvejka ali tudi travniški osat in sračica. raste po vlažnih gozdovih, po grmovju, po travnikih, ob jarkih in potokih. Cveti od junija do avgusta. Nabiramo liste in cvetove od maja do avgusta, jeseni pa koreniko. Hastlina vsebuje eterično olje. kremenčevo kislino, čreslovino gli- kozide, cvetovi pa še metil salicilat in tudi prosto salicilno kislino. Medvejko danes uporablja le še ljudsko zdravilstvo in sicer kot zdravilni napitek pri revmi in protinu. pri srčni nervozi, navalu krvi v glavo ter pri vodenici, obolenju sečnih organov, bolečem in težkem odv^anju vode. pri pesku v ledvicah, pa tudi pri driski in griži. V ta namen kuhajo č^j ali iz samih listov ali samih cvetov ali iz obojega skupaj. Čaj pripravijo kot polivek in sicer vzamejo žličko posušene rastline na skodelico vrele vede. Bolniku so priporočah do tri skodelice čaja na dan. Čaj iz korenike priporočajo pri driskah in griži. Zato je upravičeno ime rastline sračica. Z vodo. v kateri se je kuhala korenika. umivajo rane in kožne izpuščaje. Iz cele rastline so pri- pravljali alkoholni izvleček in so ga pomešali z baldrijano- vimi kapljicami ter so mešanico uživali pri srčni ner\-ozi. V ta namen so pripravljali tudi čajne mešanice iz enakih delov medvejkmih cvetov, baldrijanovih koreninic, mate- rine dušice in melise. Žličko čajne mešanice so poparili s skodelico vrele vode in so čaj pili tri do štirikrat na dan ali pol ure pred spanjem. Pri tem niso uporabljali .-sladkorja, temveč so čaj pili nesladkan oziroma so včasih dodali žličko medu. BORIS JAGODIC Ureditev balkonov in teras (2) Tudi barva posode, kjer bomo imeli cvetlice je pomembna, s^ mora biti skladna z barvami cvetja. Naj- večkrat izberemo zeleno barvo, ki naj bo pastelna. Tudi l)ela barva zaboja je elegantna, saj v takšni posodi pride do posebnega izraza barvitost cvetov in tudi zelenja rastline. Največkrat pa smo tudi v zadregi, ko se sprašujemo, kako vehki naj bodo zabojčki. Naj velja, da so cvetlični zabojčki, manjši kakor 15 x 15 cm. tudi za enoletnice premajhni. Ne zaradi prem^hne količine rastlinske hrane, ki jo vsebujejo, pač pa zaradi občutnih tempera- turnih sprememb, ki so jim korenine rastlin v takšnih zabojih podvTzene. Tudi prevelike cvetlične posode lahko kvarijo zuna- njost hiše, še zlasti, če so obešene na balkonskih ograjah. Menimo, da so za vsako zahtevnejšo enoletnico dovolj veliki zaboji, ki merijo 20 x 20 cm. Za nasaditev grmov- nic, trajnic in nizkih iglavcev pa so potrebne večje posode. Zanje moramo najti seveda tudi primeren pro- stor, morda na balkonskih tleh ali terasi. Da bi posode ne kvarile preveč skladnosti fasade, je treba vanje posaditi rastline, ki prevešajo veje čez rob posode in tako na videz zmanjšujejo sicer večjo posodo. (Prihodnjič: vrsta rastlin, najprimernejših za našo klimo) Obvestilo članom Hortikulturnega društva Celje. Jutri, v petek ob 17. uri, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju občni zbor hortikulturnega društva, na katerem bomo volili tudi nove člane organov društva. Po občnem zboru bo tudi predavanje o lepotah Jugo- slavije. januar 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! 1. .lANUAR 19B6 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JANUAR 1986 ! Hiška, kjer je vedno nekdo doma Se bo tudi čuvajnica številka 2 v Celju umaknila razvoju? Ob Ipavčevi ulici v Celju je majhna hiška, če se ji sploh lahko tako reče. Seve- da je to hiša: z dimnikom, iz katerega se v tem času noč in dan kadi, z dvema majh- nima prostoroma, vetrolo- vom, sanitarijami... Po- sebnost te hiše je, da je ved- no nekdo doma. Ko smo zadnjič potrkah na njena vrata, nas je prav go- stoljubno noter povabila Jul- ka Irman. Takrat smo izve- deli, da se tej hiši reče čuvaj- nica in da je čuvajnic danda- našnji čas le še nekaj. V Ce- lju, ob savinski železniški progi sta samo dve: ta, o ka- teri danes pišemo, in ona druga, na Mariborski cesti. Sodobna tehnika v železni- škem prometu je postopoma ukinjala ročno delo in tako je avtomatizacija počasi izri- njala tudi stare, dobre čuvaj- nice. Na »ročni pogon« se danes dvigne in spusti le še redkokatera zapornica ob križišču železniške proge s cesto. Julka to počenja dan za dnemdanes ponoči, jutri čez dan. Ze polnih trinajst let je njeno delovno mesto v ču- vajnici ob Ipavčevi ulici v Celju. Zadnji ženski primerek če bi čuvaje danes lahko šteli le še na prste, je ženska- čuvajka v Celju ena sama. »Bile so štiri, pet, ki sem jih poznala; pa so šle že vse v penzijo,« hiti pripovedovati Julka in nadaljuje: »tudi tale čuvajnica bo morda še leto, dve, ko bo tod mimo stekla nova cest pa tudi mi odpade- mo. Kaj bomo potem delah, ne vem. Se bo že našlo kaj za nas,« razmišlja o sebi in o svojih delovnih tovariših v čuvajnicah. Dolgčas? Kje pa! Marsikdo bo pomislil, da mora biti delo v čuvajnici si- la dolgočasno in enolično. Dvanajst ur sedeti, čakati na telefonske signale, spuščati in dvigati zapornice ... to bi naj bilo pravzaprav vse. »Dolgčas? Kje pa!« zamahne z roko Julka. Potem pa hiti pripovedovati: »Našega dela se ne da, pravzaprav ne sme slabo opravljati. Vsaka napa- ka se na železnici lahko kru- to maščuje. Telefon ves čas zvoni, daje najrazhčnejša sporočila, treba je biti pozo- ren, se pripraviti na prihode vlakov, pravočasno zapreti in odpreti zapornice. Potem je treba vse, kar se dogaja, skrbno beležiti v posebni knjigi. Vmes še kaj pospra- vim, počistim, si кгц pogre- jem ali kaj malega skuham. Pa berem, najde se še čas, da kaj pošijem, zakrpam. Vča- sih sem pletla, zdaj pa mi to ne gre več dobro od rok. Dvanajst ur mine, kot bi trenil.« Julka je včasih tudi slabe volje. Jezi jo, bolj skrbi, ko vidi, da ljudje hodijo po pro- gi, po tirih. Če so to otroci, jo skrbi še bolj. Mladina je raz- posajena, neposlušna. »Ved- no jih opozarjam, da je po progi hoditi nevarno. Včasih sem jih okregala, pa ni nič zaleglo. Bolj zaleže lepa be- seda. Šolarjem, ki hodijo po progi, zraven pa pobirajo in mečejo kamenje, ponavadi rečem: glejte, tukaj psički lu- lajo, pa ljudje v vlakih, in za- leže. Lepa beseda vselej lep- še mesto najde.« Že spet te nesrečne zapornice če se ti kam mudi, so zapr- te zapornice lahko prav ne- prijetno poigravanje z živci. Za avtomobiliste, seveda. Pešci že nekako smuknemo čez zaprt prehod. Julka se zato trudi, da bi ne bile niko- li predolgo spuščene. »Naj- bolj me boli, če pred zaporni- cami stoji rešilni avto, pa jih ne smem dvigniti. Všasih je to čakanje lahko kar dolgo, če se z odhodom vlaka iz celjske železniške postaje kaj zatakne. Rešilni avto pa na Kersnikovi trobi in jaz ne morem nič pomagat, ne smem odpret, če za to ne do- bim dovoljenja po telefonu.« Treba je biti »m- Med pogovorom zopet zaz- voni telefon. »Zdaj bp pa tre- ba zapirat, vlak iz Žalca se bliža,« reče, potem se obrne, stopi k obešalniku in pred ogledalo. Obleče si zgornji del uniforme in si skrbno uredi frizuro. »Ja, ko stopiš ven, je treba biti urejen. Tre- ba je imeti uniformo, da smo bolj »zrihtani«, da se čuvaji ločimo od drugih. A pravite, dđ mi paše!« Julka je najbolj zadovoljna, kadar je jasno, ko je zrak čist. Takrat vidi vlak že od daleč, kako priha- ja. »Savinjski ekspres je do- k£u točen,« se še pošali, po- tem pa zavrti veliko zobato kolo. Zapornice na Ipavčevi se zapro, kmalu zatem še one na Kersnikovi. Redki nočni gostje Julkino delo je izmensko. Vsako tretjo noč prebedi v čuvajnici. Pravi, dajo nočno j delo ne moti, da se je na tak! ritem dela že navadila. Če jo je ponoči kaj strah, jo vpra- šamo. »Kje pa! Čuvajnico za- klenem, potem pa se poču- tim varno kot doma. Noči so mirne. Tu in tam kdo potrka na vrata, recimo, če potrebu- je vžigalico, sicer pa z nočmi nimam prav nobenih slabih izkušenj. Sem že v listih le- tih, ko res ni več nevarno.« Hišica v cvetju Julka ima svojo čuvajnico rada, kot ima rada delo, ki ga opravlja. »Poglejte, tukaj imam ves komfort. Peč, ki prijetno greje, premoga je dovolj tudi za n^daljšo in najhladnejšo zimo, tukaj je kuhalnik, voda, stranišče. Ja, še posebej je važno stra- nišče. Ni mi treba kam ven, na mrzlo in ponoči. Pa radio mi poje in igra. Počutim se skoraj tako kot doma. Oh, že spet bo treba umiti okenska stekla ... Poleti je moja hiši- ca še lepša - tudi od zunaj je videti prijazna. Rada imam rože, zato je od pomladi do jeseni na oknih vse polno cvetja ...« Vlaki iz sanj Doma, v Paški vasi, je njen dom ob železnici. Vse življe- nje je pravzaprav povezana z njo, z vlaki. O njih tudi sanja, v snu skoči pokonci, se ustraši, če ni morebiti spusti- la zapornic. Potem si oddah- ne in sanja dalje. Med nami so tudi ljudje, ki ljubijo vlake... MARJELA AGREŽ Obadji piki Nič nam ne bo boljše. V novo leto smo zakorakali s starimi grehi. Voščili smo si veliko delovnih uspehov, želeli pa smo si le uspehov. Uspešno novo leto bodo najbolj občutili delegati pod novimi tonami papirnatihi sklepov. I Veliko zdravja nam naj prinese novoil leto, če nam še ni prineslo nove bolnišnice^ Naj letina ne bo najboljša. Tako bomo lahko vsaj vso pospravili. Želimo manj izgub, da bodo imeli opti- misti manj besed. Novi TOZD ogrevanja je uspešen. Nič več ni prave zime. Le kdo bi si pred leti mislil, da nam bo ob teh cenah vina nova vodarna tako prav prišla. \ OBAD Radeški papirničarji so miličnikom podarili »stoenko« Delavci enote milice v Radečah skrbe za varnost na razmeroma velikem območju, ki s( vse tja do Litije in Hrastnika, ter Zidanega mosta, kjer je naše največje železniško vozlih Na Radeškem imajo pomembno nalogo na področju prometne varnosti in pri prepreče nju kaznivih dejanj, ki so jih lani tam zabeležili kar 64. Tu je med drugim tudi papirnic rednimi odpremami vrednostnih pošiljk, ki jih je treba primerno varovati. Da bi d radeškim mihčnikom potekalo hitreje in še bolj učinkovito, so koncem prejšnjega te( poskrbeli delavci Tovarne dokumentnega in kartnega papirja iz Radeč, ki so enoti mil Radeče podarili avtomobil Zastava 101. Ker gre za prvi takšen primer na Celjskem, je 1 vredno dogodek zabeležiti. EDI MASN